YESTNIK
. q L A/1 Lo so c \ M irj\ cne * zy€ zhe
DELOVNIH [JUDI. TRZI/,K£-* OB c |h-E.
Leto VIII.
TRŽIČ, I. AVGUSTA 195!)
Si. 12-13
L,
retošnje praznovanje našega občinskega praznika je še toliko pomembnejše, ker praznujemo v tem letu hkrati tudi štirideset let dela KPJv Gre za veliko proslavljanje dela naprednih sil jugoslovanskih narodov, ki so že pred štiridesetimi leti pričeli velik boj za ostvaritev idej socializma, idej pravičnosti, enakopravnosti in svobode. Napredno delavsko gibanje se je širilo kot neugasljivi ogenj. Protiljudski režimi so uporabljali vsa sredstva, ki so jih iznašli, da bi zatrli napredni razvoj, vendar je bilo njihovo prizadevanje popolnoma zaman. Ogenj, ki ga je zanetila KPJ v srcih naših delovnih ljudi, ni več ugasnil.
Predvojni jugoslovanski režim je kruto zatiral delavsko gibanje in s tem pripravljal ugodna tla za sile okupatorjev. Najboljši sinovi naših narodov so morali skozi mučilnice Glavnjače in Mitrovice in mnogo jih je darovalo tudi svoja življenja samo zato, ker so nesebično ljubili svojo rodno zemljo, ker so sovražili krivico in ker so bili neizprosni do tistih, ki so kot pijavke pili kri svojemu lastnemu ljudstvu in se udinjali tujcu. V tem predvojnem težkem boju so bili delovni ljudje naše občine častno zastopani, saj je na desetine borcev, ki so v tem boju nesebično sodelovali.
Ko je leta 1941 KPJ pozvala delovno ljudstvo na oborožen upor proti okupatorjem in domačim izdajalcem, je tudi v naši občini na desetine borcev takoj zagrabilo za orožje in njim so se pridruževali vedno novi, tako da je kmalu sodelovalo na stotine borcev iz naše oibčine v velikem neenakem boju proti hitlerjevskim hordam. V tem hudem toda veličastnem boju je bil plačan krvni davek, ko je veliko število najbolj predanih izgubilo življenje. Kmalu po začetku oborožene borbe so tudi v naši občini padle prve žrtve, katerim so sledile še mnoge druge. V spomin na te velike dni slavimo naš občinski praznik. V zgodovini so ljudje že marsikaj slavili in marsikaj proslavljali, vendar takega praznovanja kot je naše, zgodovina še ne pozna. Gre za praznik, na katerega smo vezani z vsemi čustvi, saj je ta praznik spomin na dneve, ko se je odločalo o tem, ali bo naše ljudstvo zmagalo ali pa bo zbrisano z zemeljske oble. Zmaga je veličastna in zato tudi toliko slavljena. Ko nam je hudo ob misli na padle tovariše, smo hkrati tudi upravičeno ponosni, saj je danes Jugoslavija znana vsemu svetu ravno po zaslugi te tako veličastne borbe in zmage.
Večna slava padlim tovarišem!
V povojnih letih je delovno ljudstvo nadaljevalo z velikimi napori v borbi za zmago na gospodarskem področju. Tudi ta zmaga je dobljena v celoti, seveda ne brez težav. Medtem ko je vojna zahtevala krvave žrtve, pa je povojna doba terjala veliko samozatajevanja, potoke znoja in milijone žuljev, vendar tudi vse to ni moglo preprečiti in zlomiti jeklene volje ljudstva, ki se je odločilo, da bo zmagalo. Delovni ljudje tržiške občine so na svojih delovnih mestih v podjetjih in ustanovah dosegali lepe uspehe, čemur je dokaz v tem, da naša podjetja iz leta v leto povečavajo proizvodnjo, zboljšu-jejo kvaliteto, tako da potrošnik dobiva blago, s katerim je zadovoljen. Naša gospodarska podjetja se z uspehom uveljavljajo tudi na inozemskih tržiščih.
Medtem ko je v bivši Jugoslaviji šel dobiček, ki so ga ustvarjali delovni ljudje, v žepe kapitalistov, gre danes v prid vsem delovnim ljudem. Če se ozremo samo po naši občini, najdemo skoraj popolnoma nove dele naselij, kot je na primer
Veličastna
je
prehojena pot
LCVRO CERAR, predsednik občinskega ljudskega odbora
Cankarjeve cesta z objekti poleg nje, najdemo veliko novih stanovanjskih hiš na Ravnah in Proletarski cesti, novo naselje v Podvasci, novo cestno razsvetljavo, mostno tehnico s stanovanjskim objektom, kopališče v gradnji itd., da ne govorimo o velikih rekonstrukcijah v gospodarskih organizacijah, kjer so zrasli novi objekti s popolnoma novimi stroji. Vse to ni hvala, temveč so to neizpodbitna dejstva, na katera smo vsi upravičeno ponosni in imamo vso pravico, da o tem govorimo in razpravljamo. Naša komuna ima vse pogoje za vsestranski uspešen razvoj in mirno lahko trdimo, da se bo razvila v nekaj letih tako, da jo bo težko spoznati. Z novimi objekti, z novimi stroji v novih razmerah pa raste tudi nov človek, ki ne pozna povratka na staro, temveč teži vedno k naprednemu, k tistim idealom, za katere ja padlo tako veliko število borcev, med njimi tudi storžiške žrtve. Občani in občanke!
Ob praznovanju našega občinskega praznika vam iskreno čestitam k doseženim uspehom v prepričanju, da pojdemo dalje po poti napredka za izgradnjo socializma!
Francoske družine prebivalstvu Tržiča
V petek, 17. julija 1959 so potovale skozi Tržič družine inter-nirancev iz Maut.hauseina. V Tržiču jih je sprejel predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Lovro Cerar skupno s predsednikom občinskega odbora ZB tov. Francem Jagodicem in se zadržal z njimi v daljšem razgovoru.
Francoski tovariši so obiskali spomenik v Podljubelju, kjer so pri spomeniku tudi položili venec in izvedli komemorativno svečanost.
Ko so odhajali, so želeli, da objavimo v našem časopisu tole:
»Družine Mauthausen se iz vsega srca zahvaljujemo predsedniku občine, prebivakstvu Tržiča in občinskemu odboru ZB za vso njihovo skrb za spomenik v Podljubelju.
Ne bomo pozabili na vso skrb,
ki jo ima slovenski narod za nas, za najboljši narod svobodnega Pariza.
Naj živi prijateljstvo Francije in Jugoslavije!
Naj živi prebivalstvo Tržiča!«
V pojasnilo povemo, da so družine Francozov, ki so bile v Mauthausnu ali imele svojce v tem taborišču, združene v posebni organizaciji Mauthausen.
Njihovemu vzkliku »Naj živi prijateljstvo Francije in Jugoslavije!« se pridružujemo tudi mi in smo trdno prepričani, da bo to prijateljtsvo tudi ostalo in živelo, saj je bilo skovano v najtežjih dneh, ko so se narodi Francije in Jugoslavije borili proti skupnemu sovražniku, Hitlerjevi Nemčiji.
Tistim, ki so letoa obiskali Tržič, pa kličemo: Na veselo svidenje v prihodnjem letu!
Hajka na Dobiti issza mu
4. avgusta 1941 zvečer se je pod Staržičem postrojila tržiško-kranj-ska četa prvih gorenjskih partizanov in zaprisegla, da se bo do konca borila proti skupnemu sovražniku — fašističnemu okupatorju. Pred odhodom je štab odredil najodpornejše borce, da se napote proti Begunjam z namenom, da skupno z jeseniško grupo (Je-lovš'kimi partizani) izvrše napad na takratno mučilnico gorenjskega ljudstva — Begunje. Nekoliko tovarišev in tovarišic je bilo od're-jenih, da ostanejo v bazi pod Stor-žiičem, predvsem stari tovariši, to-varišice, kakor tudi zelo mladi partizani. Ta odlok pa ni biil popolnoma upoštevan, kajti nekoliko mladih partizanov in partizank je prosilo vodilne partizane, da jih puste s četo na pot. Po zaprisegi in postavitvi je četa okrog 21. ure odšla v smeri prati Dobrčl. štela je okrog 50 oseb, med katerimi je bita' tudi nekaj žensk. Četa se je pomikala mimo va,si Lom, prišla v Cadovtjah na cesto in ob vodi mimo Kotarja šla proti Počivalniku. S Počivalnika im Završnika se je četa umaknila ter se spustila na Boilmco, proti cesti, ki pelje iz Tržiča k Sv. Ani. Nedaleč od Koširjeve domačije (Anžečmanove, Sv. Ana št. 4) je četa malo počakala, medtem ko so trije partizani, Stanko Bečan, Tončka Mn-■korel in še nekdo vstopili v hišo. Bila je že tema. Tu so dobili hrano, vendar so jedli zunaj. Na vprašanje, koliko jih je, je Bečan odgovoril 50 in da gredo' osvobodit Begunje. Po kratkem razgovoru je četa nadal'jovala pot proti Bistriški planini. Cesto so prečkali pri Završnikovem mostu, odkoder so se mimo Kramarjeve gube in Kramar jevih ravni ponoči približali Biistriški planini. V gozdu so še malo zadremali in se odpočili, potem pa so ob zori 5. avgusta l°/ll
prišli iz Kramarjeve smeri na Bistriško planino.
Ni se še dobro zdanilo, ko sta š!a oče ki mati :iz koče v hlev, da pomolzeta krave. Pri glavnih vratih je oče zagledal, še v mraku, neko osebo s puško v roki. Vprašal je: »Kaj pa je?« »Mi smol«, je odgovorila oseba. To je bil Janez Perko (Samčev). Na drugih, stranskih vratih pa je v tem času že stal Stan'kO' Bečan s samokreisom v roki. Na glavi je imel črno baletko z rdečo zvezdo. Iz koče sem zagledal skozi okno precej oseb, vendar nisem takoj vedel, da so to partizani. Zdi se mi, da sem jih naštel okrog 30. Prihajali so h koči dru a za drugim. Ko sem opazil Stanka Bečana in Mokorelovo Tončko, mi je bilo takoj jasno, da so partizani. Tončko Mokorel sem namreč 25. 6. 1941, leta napotil na Bistriško planino, ko je pobegnila v partizane, da tam najde Petra Ahačiča (Jankusovega Petra). Peter ml je tega dne naročil na Bistriški planini, ko sem proti večeru šel v Tržič, da naj rečem Tončki, ako jo srečam, naj takoj pride na Bistriško planino, ker je on tam čaka. Ko sem prišel k stezi, ki zavije od Kajžarjeve poti proti Markovem studencu, sem videl Tončko, nastanjeno na bukev na robu poti in že pripravljeno za v partizane. Sporočil sem ji Petrovo naročita, nakar je 'takoj odšla na planino, jaz pa v Tržič.
Partizani1 so ostali skoraj ves dan na Biistriški planini, vendar so se okrog 10. ure pomaknili za kočo. -
Okrog 8. ure zjutraj sem prišel v Tržič in zvedel, da so Nemci šli v Lom in. pod Storžič. Ves Tržič je bil na nogah in vse mogoče se je že govorilo. Sam pri sebi sem bil zadovoljen, ker sem bil prepričan, da bo hajka brezuspešna, vendar mi je bilo kljub temu malo tesno pri srcu. Spomni! sem se, da
je mama vprašala partizane, kje je Jankuzov Peter, in da je Stanko odgovoril, da je majhna skupina ostala na dTugem terenu, med njimi tudi Peter. Šel sem h Kunaverju na Ljubeljski cesti št. 36, Tu mi je teta Tinca pripovedovala, da je hajka namenjena pod Storžič in da so Nemci vzeli s ,seboj za vodnike nekaj Tržičanov, da bi jim kazali pot. Povedala mi je še, da se govori, da je padel Stanko Bečan, Šprajcarjev sin in še nekateri. Odgovoril sem ji, da ne verjamem; ona pa je le trdila svoje, da sta padla Stanko Bečan in Šprajcarjev sin. Da bi ji dokazal, da govorice niso točne, sem ji povedal, da sem še to jutro govoril s Stankom Beča-nom im da so partizani pri nas na planini.
Ta dam sem prišel na delo šele okrog 10. ure. Z menoj je delal tudi Milan Koprivnik. Govorila sva o nemški hajki in prvih žrtvah. Nisem f.matral za potrebno, da grem lakoj nazaj na planino, kajti prepričan sem bil, da so partizani tam na varnem in da jiih bom o hajki oibvest.il, ko se bom popoldne vrnil s točnimi poročili.
Kolikor se spominjam jaz ali pa tovariši Karel Kravcar, Peter Uzar in Anica Mokorel, so bili tega dne na Bistriški planini naslednji partizani: Peter Uzar, Stanko Bečan, Antonija Mokorel, Anica Mokorel, Herman Stehtaj, Jože Fink, Ludvik Janežič, Mitarad Stošič, Ivan Bečan, Anton Stefe, Jože Štefo, Janez Perko, Lojze Iliršenfekler, Karel Kravcar, Jernej Slapar, Alojz Potočnik, Franc Dacar, Jože Dacar, Peter Debeljak, Peter Mede, Tine in Stane Teran, Fister.
Poleg njih je bita še precej drugih tovarišev, katerih imen pa nismo mogli ugotoviti.
Od orožja so partizani imeli nekaj pušk in isamokresov ter eno češko zbrojevko.
(Nadaljevanje sledi)
Naša skojevska grupa je bila ustanovljena 15. decembra 1943. 1. Ustanovila jo je Minka Peraič. Štela je 4 člane: Karel Ahačič (Tiger), Anica Gladek - Hrovatlč (Vasilija), Žarka Tribušon (Nataša), In jaz Peter Tribušon — Iztok). Bil sem sekretar za grupe. Izven naše grupe oz. organizacijo so z nami sodelovali mladinci in pionirji: Milan Kufer, Janez Ahačič (»Taguten«), Pavel Ahačič (Dovjakov), Janko Tribušon in Ivan Srečnik.
Najprej nekaj splošnega o našem delu. Agitirali smo med ljudmi in jih pridobivali za NO'B, organizirali in izvaijai'.ii smo trosilne in napisne akcije, sabotaže, zbirali hrano, obleko za partizane, vršili obveščevalno službo, raznašali in razpošiljali partizansko literaturo. Delali smo organiziramo in disciplinirano. Izvajali smo dobljene direktive. V okviru same grupe smo imeli redne in izredne delovne in študijske sestanke. Tu je vsak pred grupo poročal o svojem delu. Na teh sestankih smo naredili načrt za bodoče d'elo ter si razdelili konkretne natage, ki smo jiih velikokrat izvedli z mladinci in pionirji. O vsakem .sestanku smo pisali zapisnik. Zapisnike smo takoj pošiljali naprej sekretarju OK SKOJ. Takrat je bila sekretar (v začetku 1944. leta) tov. Tilka Svab - Vanda. Naša moralna in politična zavest je bila na zelo visoki ravni. Ti dve lastnosti, brez katerih si je nemogoče zamisliti naše delo, smo krepili na sestankih in pri vsakem ,stiku s partizani ter partijskimi in sknjevskimi delavci.
Ce bi se današnji mladinec površno ozrl na naše delo, bi mogoče resumiral: Toliko in toliko napisnih in trosilnih akcij, toliko in toliko javk, zvez, sestankov, taki in lak obveščevalna podatki itd., itd., bi rekel — nič posebnega. Mora-
Inž. Janko Tišler-
Moj vstop v
odna osvobodilna vojska je zavzela v letu 1944 največji obseg. Partizani niso več poznali meja med (Staro Jugoslavijo In Avstrijo kakoT tudi ne irmrad Jugoslavijo in Italijo. V obeh deželah so zapadni kapitalisti prepustili naše brate suženjstvu in poginu. (Borba slovenskega naroda se je torej razvila v vseh pokrajinah, kjerkoli j.e prebival slovenski rod, za osvoboditev izpod fašizma in združitev vseh bratov pod eno streho. Zavedno delovno ljudstvo ise je zavedalo vloge NOV in je z vsemi močmi pomagalo v gigantski borbi.
27. junija 1944. — Treba je bita iti na zvezo. Pošte je bilo dovolj, med njo pa mnogo letakov in lepakov za Koroško.
28. junija. — Vso literaturo sem skrbno prenesel na Ljubelj. Peljal sem se v spremstvu SS-ovcev, ki so se v kamionu peljali iz Tržiča proti Sv. Ani, zato sem bil še bolj prepričan, da se mi ne bo nič zgodita, pa tudi kontrole se nisem bal. Na Ljubelju isem letake in ves material skrbno pregledal in odbral in že vnaprej določil, kje bo kaka stvar visela in kdo bo kaj bral.
29. junija. — Zvečer sem šel k Blazniku, kakor so po domače imenovali družino Mrak, v Ljubeljsko dolino — Brode. S seboj sem imel ves material. Pri Blazniku sem prebral, kar je bilo zanj zanimivega,
in povedal, da bom nalepil lepake na občinsko desko in letake raztrosil po cesti. Veseli, da se bodo domači Švabi zopet jezili, smo napravili točen načrt in. ob pol de-isetih zvečer sem se napotil od Deutsch-Petra proti Ridovcu. Pod suknjičem sem imel polno lepakov in letakov. Po poti som samo premišljeval, kako bodo drugi dan ljudje brali in se spraševali. Mimogrede sem stal pred ciljem. Nikogar nisem srečal. Skrbno sem pregledal okolico. Se en pogled na žepno uro. Kazalca sta mi pokazala, da je ura deset. Jasna, noč, nikjer nobene luči na oknih. Velika občinska deska, ki je bila zaprta, je 'vesela na polpodrtom »fa-rovžu«, kjer pa je stanovala stranka Nasproti farovža je bila osnovna šola. Prav tiho sem odprl desko, potrgal nemške občinske razglase in lepo nalepil velik, rjav lepak, ki je segal preko vse deske v višino, z naslovom: »Slovenci in Slovenkel« To je bil poziv ministra stare jugoslovanske vlade Franca Snoja, v katerem poziva, naj se Slovenci pridružijo NOV. Poleg tega lepaka ,sem prilepil najnovejša radijska poročila na obeh stranoh. .Deska je bila polna in skrbno sem jo zopet, zaprl. So enkrat sem pogledal, ali me ni kdo videl, in že sem korakal, vesel uspeha, proti 'Ridovcu dalje. Vso pot sem raztresal letake s pozivom
v NOV in radijskimi poročili. Preden sem prispel do barake, kjer isem prenočil, mi je že letakov zmanjkalo, Pot. je bila še dobre četrt ure dolga. Na vsej poti nisem srečal nikogar. Vesel jeze nacistov, SS in orožništva sem legel na trdo posteljo in prav sladko zaspal.
30. junija. — Ob devetih zjutraj sem šel z Ridovčevo Tomco (Antonijo Scihmiedmaieir) in inženirjem Cerinom proti Borovljam. Lepak je bil še vedno nedotaknjen. Pred desko je 'bila mladina, delavstvo, domačini. Kakor da bi me nič ne zanimata, sem šel mimo, na obrazih inženirja Cer.ina in Tonce pa sem opazil smeh in vedel sem, da islutila, da je to moje delo. Rekel mi ni nihče nič. Orov.ništvo v Sopotnici je bita alarmirano, vendar si ni nihče upal odstraniti lepaka. Domačinom, članom N5DAP, je bilo naročeno, naj odstranijo lepak. Tudi nihče izmed njih ni imel toliko pogumu, da bi to storil. Opoldne, ko smo se vračali, so bili lepak in letaki še vedno nedotaknjeni. Vsak, ki je šel mimo, je radovedno bral. Nič hudega sluteč sem šel ta večer skozi predor k Sv. Ani, kjer sem prespal.
Sobota, dne l. julija 1944. — V spalni sobi sem imel štiri pakete za francoske politične kaznjence. Ob osmih sein se napotil s pismom in polnimi žepi ter ves obložen pod črnim plaščem s stvarmi za Ivana Ivanoffa iz Ligny-en-iBarrois. Skrivaj sem se priplazil v delavnico, kjer je delal. Oddal sem pismo in ostale stvari, povedal najnovejša radijska poročila. Domenite sva ,se, da pridem ob pol desetih ponovno, da mu povem najnovejše vesti, katere bom slišal ob devetih. Hitro sem se vrnil in pripravil stvari za Ivana. Ura je bila 8.55. Ing. Cerin je stopil na stražo pri glavnih vratih, tehnik Kožuh pri oknu, jaz pa sem smuknil v prvo nadstropje v pisarno šefa VVAhrer-J,a, ki je bil takrat gradbeni svetnik (Baurat) in navil radio London v .nemškem jeziku. Poročila so bila sijajna. Ura je bila 9.10. Ves vesel skočim v ,svojo sobo v II. nadstropje po veliko geografsko karto Sovjetske zveze, kamor sem začrtaval potek fronte. Spodaj so me že napeto pričakovali. Hitro razgrnemo mojo karto in zaznamujemo padla mesta. Nisem še zganil   zemljevida,   že   pridejo prek
22
Bitka med našimi bataljoni
in Švabi, belogardisti in Rusi, katere so naiprei poslali Nemci v bol
mo pa upoštevati naslednje: Delali smo v izredno težkih ilegalnih razmerah in že samo dejstvo, da je človek bil član organizacije SKOJ, je pomenilo smrtno nevar-nost. p,ri raznašanju in stresanju letakov, pri pisanju proliokuputor-skih parol, pni izvrševanju raznih drugih sabotažnih dejanj, pri zbiranju obveščevalnega materiala, pri agitiranju med ljudmi in podobno se je človek vedno postavljal v nevaren položaj, da bo hote ali nehote izdan, kar je spričo takratnega okupatorjevega. teroTJa pomenilo mučenje, koncentracijsko taborišče, smrt. Vsak dan — negotovost, strah! Šele, če se upoštevajo take okoliščine za delo, se lahko pravilno oceni delovanje skojevskih grup in ostalih mladincev. In razumljivo, da je za delo v takih okoliščinah zarep bila neobhodno potrebna visoka politična zavest in morala.
Junija 1944. lela smo izgubili člana Karla Ahačiča (Tigra). Bil je zelo dober in drzen skojevce. Spominjani se neke trosilne akcije, ki sva jo skupaj izvedla 1. maja 1944. leta. Posebnost je bila v tem, da sva jo izvedla opoldne. S kolesi sva se vozila po cesti in trosila letake ter pi(sa.la protiokupa-torske parole po zidovih in plotovih. Junija so Nemci iz zasede ubili njegovega brata — partizana takoj za njegovo hišo, ker jo bil izdan. V koncentracijsko taborišče je bila odpeljana vsa družina. Švabi so zvedeli, da je tov. Tiger skojevec, zato so z mučenjem hoteli 'doseči, de bi izdal svoje tovariše, torej — nas. Od njega pa niso izvedeli nič! Držal se je junaško! Odpeljali so ga v Begunje, nato pa v 'koncentracijsko taborišče v Konstanz i(ob Bodenpkem jezeru), kjer je kot živ okostnjak dočakal svobodo.
(Nad al j e van j e s led i)
Dne 22. 11. 1944. leta zjutraj je kmalu zaropotalo. Takoj nam je bilo jasno, da je tako dolgo napovedovani pohod Švabov in belih končno le tu. Švabi oz. belogardisti so krenili iz mesta nad staro potjo, ki pelje v Lom; po glavni cesti pa so krenili policisti. Ker pa beli niso bili ločno obveščeni1, so lakoj nažgali nanje. Šele ko je padla raketa, so odnehali. Vrnili so ,se nazaj do Travnarja. Na poti so postavili zasede in po cesti sta prišli dve ženski iz Loma in to Smre-karjeva in Zubrnikova. .Preden pa sta prišli do njih, so ju ustavili in ukazali, naj se vrneta. To sta tudi storili. Ko naredita nekaj deset metrov, so dali nekaj strelov in obe ranili. Ena je dobila strel v roko, druga pa tri v roko ter enega v prsi. Obe so potem pripeljali na Golnik v bolnišnico. Strele po oddali nalašč.
Potem so še enkrat krenili proti Lomu. Ob pol dvanajstih se je razvila, borba, kakršne Lom še ni videl. -Mil ral jezi so pokali tako, da je kar grmelo. Vmes so pokale puške in orožje vseh vrst. Streljanje je trajalo skoro eno uro. Opoldne so belogardisti v najhujšem diru pritekli do Krvina, tako da je vse teklo od njih. S seboj so peljali ranjene in mrtve. Pri transportiranju ranjencev so pobrati kar kmete in jih prisilili, da iso z voli in konji prepeljavali ranjence in mrtvece, S seboj so pripeljali tudi neko žensko, ki je hotela liti v Lom, Njen mož je namreč v NOV. iNes'la mu je ravno nekaj kruha. 'Pretepali so jo na vso moč. Belogardistov je priteklo 32. Vodil jih je sam Miha Perko - Samec. Samec sam je tekel nato v mesto po pomoč. Po pripovedovanju ilegalcev je bil med komandantom policije in Samcem velik prepir in končno je šla policija v pomoč. Na čelu so šli Rusi. Ob
dveh popoldne se je razvila nova borba. Švabi in vsa mešanica je prišla, do Anžicui. Naši so hitro zavzeli položaje in začel se je lak ogenj, da so ljudje vsi poskakali v kleti. Kakoir hitro so Švabi opazili naše položaje, so se zabarikadirali v hišo pri Gazvu. Tu so streljali ta vseh oken, Medtem, ko so nekateri streljali, so drugi kradli in sicer najprej žganje. Tega so se zelo močno napili. Ko niso več zdržati in ko so se naši že zelo približali hiši, so jo Švabi ubrali v drugo in se zopet zavarovali. Ogenj je dosegel višek. V hiši je bilo okrog 20 Švabov in Rusov. 'Postavili so se k vsem oknom, spredaj postavili ■omare in streljati oz. odgovarjali našim. Ker so bili zelo pijani, so nekateri bruhali, drugi so vse ponesna-žili z blatom kar v sobah. Vse so premetali. Gospodarju so vzeti praznično obleko, čevlje in srajco ter sinu 375 RM. Naši so pripeljali metalca min. Borba se je začela im bližala koncu. Mine so letele za mino in ena je predrla streho. Švabi so prileteli iz podstrešja v prvo nadstropje. Spodaj pa so bili Rusi že brez morale. Domačinom so pripovedovali, da so ruski partizani. Orožje so odložili, in niso hoteli več streljati. Med seboj pa s'0 govorili, da bodo žandarmerijo poslirelili. Toda Švabi so na-žigaii naprej. Obroč .okrog hiše se je zoževal, Toda, usoda je bolela drugače. Padli sta dve žrtvi na naši sirani in to pomočnik milraljez-ca in en strelec. Bacač je pal dalje. Zopet je padel en naš tovariš, ki je bil pri metalcu min. Nekateri tovariši so odšli, 'ko je tovariš, ki je imel metalca, sprožil novo. Svatb je zopet počil in zadel v mino. Mina je odletela in se Tazpo-čila. Našemu tovarišu je odneslo četrt glave. Padel je predzadnji in naši so morali prenehati z ognjem.
Tudi švabska pomoč je že prišla. Švabi so jo takoj pobrali in v tek proti spodnjemu Lomu. Na bojišču so pustili mnogo orožja, ki je prišel v roke našim borcem. Tudi enega mrtveca' - belogardista so pustili zadaj. 'Ni bilo več časa, da bi ga odnesli s seboj. Drugi Švabi so se skrivati ipo hišah v spodnjem Lomu im streljali iz oken. Naši so se skrivali po hišah v spodnjem Lomu in streljali iz oken. Naši so streljali nenehoma. Po vsem Lomu so Švabi kradli, kar jim je prišlo pod roke. Zvečer ob petih so se pomaknili proti mestu nalzaj. Naši pa so pripeljali štiri ujetnike in mnogo orožja ter prizadejati sovražniku zelo visoke izgube. Ljudje, povečini kmetje, so kar neprestano vozili mrtve in ranjene navzdol. Ko so Švabi zjutraj prišli v Lom, so na poli vzeli p seboj tudi Pe-harca (Robeža) in ga porabiti za nošnjo municije. Med ognjem pa jim je srečno ušel.
Eden izmed 'ranjenih je bil tudi •oTožniški komandir iz Tržiča Pavli. Imeli so ga v pisarni pri Molinetu.
Morala pri ljudeh jo bila odlična in ljudje si niti predstavljali niso, da si naši kaj takega upajo storiti. Videli pa so ludi početje in kraje Švabov.
NAŠ  LIST V  NOVI UPRAVI
Čitateljem se mora naš lip t opravičili zaradi nerednega izhajanja. TRZIŠKI VESTNIK je postal s sklepom SZDL finančno samostojni zavod, ki ima podoben način poslovanja kot gospodarske organizacije. Zavod ima svoja »pravila« in občinski ljudski odbor bo na prihodnji seji imenoval upravni odbor ter upravnika. Seveda bo naš list ostal še nadalje glasilo SZDL in bo skrb bodoče uprave, da bo lipt redno izhajal in objavljal novice najnovejših dogodkov.
partizane1
dvorišča štirje z brzostrelkami oboroženi policisti. Niso takoj zavili k nam v risalnico, zato tudi nismo postali pozorni na to. Dva sin odšla, v prvo nadstropje in trkala na vrata šefove pisarne, iz česar smo sklepali, da nekaj iščeta., medtem ko sta druga dva čakala zunaj,. Na srečo je šef že pred deveto uro odšel z avtom prek Ljubelja. 'Ker policista — gestapovca nista nikogar našla, ki bi jima mogel dati zaželene podatke, sta prišla v našo risalnico. Tu smo bili ing. Cerin iz Kranja, tehnik Cedilnik iz Tacna in tehnik Kožuh iz Podkorena, v kotu pa sem sedel jaz in držal v rokah zemljevid.
Močno trkanje na vrata. Ing. Cerin: »Heroin!«. Vrata se odpro in med vrati stoji rejen gestapovce z brzostrelko v roki, samokresom za pasom in ročno bombo na trebuhu. Za njim je stal prav tako oborožen drugi gestapovce, katerega pa sem videl v začetku le v glavo.
■ '»Heil Hitler!« je bil prvi pozdrav v  liho sobo. Nobenega odgovora.
»Ist hier Herr Johann Tischler?«, zadeni debel glas. Nobenega odgovora, kakor da bi imeli toliko
Dogodek pred 15 leti
dela, da se nimamo časa razgovar-jati. Spet je bilo nekaj trenutkov vse tiho. Po kosteh me je spre-letelo in v mislih sem bil že aretiran. Prisiljeno sem. buljil v prazen papir pred seboj in čakal, kdaj bo stopil gestapovce do mene in me zagrabil.
Ing. Cerin: »VVen suehen Sie, bltte?« »llerm Johann Tiscbler«, je ■sledil odgovor, Ta glas mi je vedno bolj udarjal na ušesa, kajti gestapovce so je pomaknil bliže. Govoril je le ing. Cerin, ostali smo bili tiho, kakor da bi imeli zalepljena usta.
»Er ist aber nicht hier!« je odgovoril ing. Cerin mirno, ko je videl, da se jaz ne oglasim. »Heute ■ist Samslag und es ist moglich, dasp er schon niach Hause gefahren ist. Er war im Soeinlagskleid angezo-gen. Wenn Sie ven ihm was liaben wollen, dann kommen Sie am Mon-tag. Er wird sicher hier sein!«
»Nein!« je odgovoril gestapovce. ■>Aut jeden 'Fali mlissen wir Ihn noch heute finden!« Tišina in nemir gestapovcev. »VVenn Sie was dringondes haben, dann konnen Sie es mir geben und ich werde
ihm das ubergeben«, je nadaljeval ing. Cerin. Moji občutki so bili nepopisni. Ohranil pa sem hladnokrvnost in sem gledal zdaj prazen papir pred seboj, zdaj inženirja ali pa gestapovca. Večkrat smo se ujeti z očmi. Edina misel mi je bila, kako še rešiti in najti izhod, da ne pridem tem zverinam v kremplje, ker sem bil prepričan, da je z menoj v tem trenutku konec.
»Sagen Sie mir, wo konnten wir ihn finden?« reče gestapovec proti inženirju. Inženir se je hitro znašel in .nadaljuje: »Hoffentlkh ist er noch draus'sen vor dem Tunnel mit zwei Aibeilern?« Nato se obrne proti meni lin reče: »Gehe und zeige ihnen, wo er noch sein-konnte!« Takoj sem razumel to potezo in že sem bil pred1 obema gestapovcima in .peljal nato vse štiri preko dvorišča po malih stopnicah na travnik in dalje proti predoru, Nedaleč od predora, kakih 200 metrov pa se mi je zdelo dovolj daleč in rekel sem gestapovcem, pokazujoč s prstom:
»Jetzt gehen sie iiber die Brucke hina.us und wo sie einen jungen Mann mit Instrument sehen wcr-den, der ist der richtige!« Neumni gestapovci so mi verjeli in šli pred menoj. Jaz pa sem 'hitro skočil nazaj v risalnico, odšel v sobo po svoje  stvari, kar sem v naglic)
in razburjenosti mogel vzeti s seboj, vzel slovo, dal še zadnja navodila in že sem bil na cesti. Ves čas sem tekel v galopu, da bi čimprej prišel iz zastražene doline in mimo zadnje straže v svobodo. Ne oziraje se na desno in levo, sem se hitro znašel pred zadnjo stražo. S »Heil Hitler« sem bil že onstran rampe na svobodni cesti.
Ne daleč od rampe sem že srečal prvi tovorni avto, ki je pripeljal iz Tržiča. Šofer Ivan. (ime mogoče tudi ni točno, bil je baje doma iz Vranskega) je ustavil pred menoj in izstopil. Potlhotma mi je povedal, da me je prejšnje popoldne iskala tržiška policija na stanovanju doma. To je bil za tne-ne sijajen signal, saj sem imel namen iti najprvo domov, kjer bi takoj lahko padel v roke krvnikom. Zahvalil sem so mu in tekel dalje. Neprostaoio sem se bal, da me bodo dohiteli. Tekel sem ves čas po glavni cesti. Ura je bila pol 11 dopoldne. Takoj pod Sv. Ano je stal ob robu ceste v grmovju skrit tržiški orožnik Heil in čakal na partizanskega, kurirja, ki bi moral prav v tem čapu prečkati cesto. (Bilo je pri Švelčevi žagi). Ozrl se jo name in z očmi sva se ujela. Pozdrav »Heil Hitler« je bil zadosten, da sem jo lahko še hitreje mahnil naprej. Na, Cegelšah sem srečal tov. Jožeta Raztresena,
TROBENTICA
Bilo je poloti 1944. leta, ko je prišla v naš bataljon drobna, srednjo velika deklica. Vstopila je med borce, ker se je hotela boriti ramo bo rami z borci za osvoboditev domovine izpod fašističnega jarma. Mlada, komaj 17 let stara partizanka, je prišla tiha in prikupna z namenom, da tudi ona prispeva svoj delež k hitrejšemu osvobojenju naše zemlje. Nihče ni vedel, od kod je doma, nihče ni zvedel od nje pravega imena in na kakšen način je prišLa v NOV. Ko smo jo vprašali, kako ji je ime, nam je odgovoritai: »TrobentLca«. In v resnici je ibila taka kot trobentica. Dodeljena je bila v mojo četo za bolničarko. Veliko borb je preživela, vendar je bila skromna in požrtvovalna ter stalno z borci na položaju. Ni ji bilo mar, če so na vse strani švigale sovražnikove krogle, ki so nosile s seboj smrt, ni ji bilo mar, če so padale mine in tromblonke, zvesto je hodila od borca do borca, jih krepila, dajala poguma in bita prva pri ranjenem tovarišu. Mislili smo, da je krogla sploh ne more zadeti in da je sovražniki sploh ne opazijo. Saj je hodila po položajih kar zravnano im imeli smo občutek, da se je krogle izogibajo. Na .napornih marših je stopala tiho in ponosno v koloni. Nikdar se ni pritoževala nad težkočami, ki jih je morala prenašati. O sebi ni nikdar govorila. Za njenim prikupnim drobnim obrazkom pa je človek lahko opazil, da v sebi skriva to, kar ji je dajalo tako trdno voljo do vsega. Morda je pretrpela kaj hudega in groznega v svojem mladem življenju, kdo ve? V četi je imela le tri prijatelje, s katerimi se je največ družila,, vendar ne dolgo, saj sta v zelo kratkem času padla v borbi, kar dva hkrati. Postala ;e še bolj zaprta vase, a še naprej pogumna in dobra bolničarka. V na-
pornem in hudem maršu, ki smo ga naredili iz Cerknega preko Jelovice, Pokljuke in Mežakljo na Jesenice, uni je pripovedovala, da je doma nekje iz Štarejske, da ;e bila na Hrušici pri Jesenicah, odkoder je odšla v partizane. Kaj več nisem zvedel od nje in je tudi nisem vpraševal, ker je bila v takih trenutkih, t. j. če ji je nekdo zastavljal vprašanja o njeni preteklosti, vedno nekako zagrenjena. Zaradi tega je ni nihče izpra-ševal o tem.
Nekega dne v mesecu avgustu 1944. leta smo šli iz Cerknega, proti Gorenjski. Hodili smo v upanju, da bomo prišli spet do boljše hrane in obleke, ker je bilo na Gorenjskem za to laže 'kot na Primorskem. »Trobentica« pa je že pri prestopu bivše italijansko-jugo-slovanske meje pri Davči postajala \ zelo nemirna in raztresena, da sem bil res zaskrbljen, kaj je z njo. Hodila je poleg mene v koloni in po-vešala glavo. Nihče ni slutil, da je zadnjič med borci, in da jo lo njena zadnja pot pred smrtjo.
Prišli smo na Martinj vrh im tam nekaj ur počivali. »Trobentica« je sedela na travi ob meni s sklonjeno glavo in nekaj premišljevala. Za veselje, ki so ga imeli borci, se ni »menila. Vprašal som jo, ali, je morda bolna. Ni mi odgovorila, samo odkimala je z glavo. Po odmoru smo šli z "Martinj vrha proti Železnikom. Tedaj pa je nenadoma zarngljala strojnica, V hipu smo polegli za bližnja drevesa in čakali nadaljnjih navodil. Naša predhodnica je padla v zasedo. Na bližnjem previsu smo zavzeli položaj. '»Trobentica« je sedla poleg mene in nestrpno čakala, kaj 'bo. Nikdar je še nisem videl take, zato sem ji rekel, naj se drži j)ri meni, ker vidim, da z njo ni nekaj v redu. Kmalu nato so Nemci pritisnili proti našim položajem in
borba se je vnela. Imeli smo zelo dobre zaklone, tako da smo napadalce z lahkoto odbijali. Borba je trajala že več ur in dan se je začel nagibati. Nemci so pričeli z zadnjim, najhujšim napadom. Komaj smo obdržali položaj. Nedaleč od mene je zastokal tovariš, ki je dobil kroglo skozi ramo ter se zgrudil preko zaklona. V tem trenutku je skočila »Trobentica« k ranjencu. Videl sem jo, kako se je stresla in sem ji zavpil: '»Ne hodi tja!«. V tem trenutku so Nemci usmerili največji mitraljeski ogenj proti temu koncu naših položajev. Komandir naše čete, ki je malo pozneje tudi padel, je zakričal: »Tovariši, branite jo!« Ko sem s svojim mitraljezom vžgal proti grupi Švabov, ki so se bližali položaju, sem opazil, da je bil neki Švab čisto blizu ranjenega tovariša, pri katerem se je že mudila naša priljubljena »Trobentica«. Usmeril sem mitraljez proti so-vragu, vendar sem bil prepozen. Zaslišal sem dolg rafat, ki ga jo prcglušil krik smrtno zadetega Švaba. Ko sem pogledal, kje je »Trobentica«, som opazil, da se je držala za prsi in so po nekaj sekundah zgrudila na tla.. V tem času so se Švabi umaknili, jaz pa som skočil k njej. Presunil me je pogled. naiajO', prej tako hrabro borko, sedaj pa tako nemočno. Naglo sem jo dvignil in odnesel na varnejše mesto. Moj mitraljez je prijel takoj pomočnik. Streljanje je ponehalo. S smrtno ranjeno »Trn-beintico« v naročju sem sedel ob smreki, ker ji je iz več ran na prsih silila kri. Priskočila je bataljonska bolničarka, da bi jo obvezala. »Trobentica« je to pomoč odklonila. Dejala je z nežnim in tihim glasom: (»Pustile me, d,a v miru umrem, ne (morete mi več pomagati.« Videli smo, d.a ne bo dolgo živela, ker je izgubila že preveč krvi. Trdno se me je okle
mila okrog vratu in v hudih mukah je še spregovorila: »Mišo, poljubi me, saj si mi , . .« Kaj mi je hotela reči, nisem nikoli izvedel, ker ji je ob teh besedah glava omahnila na moje prsi in je za večno zaprla svoje oči. Vsem je bilo zelo hudo, saj smo tako malo vedeli o njej. Zdelo se nam je, da smo izgubit! svojo sestro. V četi in bataljonu je vladala, še dolgo potrtost, isaj je bila edina, o kateri smo vedeli samo to, da je »Trobentica«.
Nedaleč od položaja smo jo v mladem smrekovem gozdičku pokopali in na grob smo ji nabrali vsakovrstnih rož, med 'katerimi so bile tudi Irobeniice. Mnogokrat smo šli mimo njene gomile in vedno smo njen prerani grob okrasili s cvetjem. Vedno smo so je spominjali in hudo nam je bilo, da je morala tako mlada dati svoje življenje in da ni pričakala tako zaželene svobode.
Tov. Alfonz Inkret, upravnik dijaškega doma, odhaja
Tov. Inkret, ki je več let vodil Dijaški dom im vrtec v Tržiču, odhaja zaradi bolezni v pokoj. Občinski ljudski odbor je imenoval na zadnji seji za novega upravnika tov. Hinka Nečimerja, učitelja iz Zalega loga. Tov. Inkret je v času svojega službovanja v Tržiču storil v svojem poklicu mnogo več kot le dolžnost. Treba je samo pogledati' urejene grajske nasade, ki so v veliki meri njegovo delo. Tudi kot predsednik komisije sveta za komunalne za-deve pri občinskem ljudskem odboru je bil tov. Inkret neumoren v urejanju tržiš k ih parkov in, nar sadov. Tov. Inkretu želimo popolnega okrevanja in še mnogo uspehov v življenju!
ki me je prav tako obvestil, da so me tržiški orožniki že dva dni iskali doma. Sam ne vem, kdaj sem se znašel pri tov. Kaplanu na Cimpru. Tu sem povedal, kaj, je z menoj in da grem v partizane. Zena mi je obljubila, da mi bo priskrbela zvezo z domom. Na srečo je bila ta dan tudi mama v Tržiču, ko je prišla z Bistriške planine. Po kratkem čakanju sem že dobil obvestilo, da so stvari pripravljene. Odšel sem skozi mesto v pisarno kovačnice Kajetana Ahačiča, kjer je bil zaposlen pokojni prof. Simon Milač. Temu som vse povedal in ga prosil, naj shrani vse moje stvari, ki bodo prav prišle po vojni, da bi jih Nemci ne uničili. Na hitro sva si izmenjala misli, pregledala fronto in se poslovila. Odšel sem na poštni urad v Tržiču. Komaj sem prestopil prag, sem zagledal v uradu iste gestapovce, ki so me prišli iskat v risalnico pod Ljubeljem. Naročil sem še tov. Janezu Perku, naj vse pakete in pisma, ki so naslovljena na mene, pošlje nazaj. Janez mi je rekel, da. so gestapovci že spraševali po meni. Kakor da bi me vrglo, sem se znašel zunaj. Videl sem še avto, s katerim se je pripeljala ta sodrga. Tekel sem, kolikor so me nesle noge mimo lekarne, po Blejski cesti in Za vodo do Janeza Jermana (Jančma-novega Janeza), kjer je bilo moje
zbirališče. Mati mi je že prinesla nahrbtnik in tako sem bil pripravljen za odhod. Seveda, je bilo nekoliko solza v materinih očeh, jaz pa sem jo tolažil z drugimi tovariši, ki se že po dve leti ali pa še več bore. Popoldne ob dveh sem s polnim nahrbtnikom kreni! mimo postojanke »Dekliškega doma« v Tržiču po glavni cesti proti Sv. Juriju in se oglasil pri teti in stricu. Stric Jožef Brankovič je šol z menoj do Bistriške planine preko Stolca. Mama je bila že na planini. Nisem bil še pol ure v koči, ko so že prišli partizani. Bi' je to tov. Karel Štucin z nekim mladim partizanom — risarjem. Leta nam je kazal razne slike, katere je risal v tušu ali pa s svinčnikom. Domenili smo se, da bom drugi dan nadaljeval pot h Kokr-škemu odredu, oz. Gorenjskemu odredu, kakor se je takrat imenoval. To noč sem prvič spal na prostem, mod smrečicami. Toda kljub temu sem sladko zaspal.
Drugi dan je bil že na vsezgo-daj na planini kurir Matevž. Va-ljavec. Ob pol desetih sva krenila preko Zadnje senožetii in Mosor-jevca proti cesti. Najprej sva se spustila po drči in tu za smrečicami opazovala, če je na cesti »vse čisto«. Videla sva orožnike, ki so se pomikali iz zasede ob cesti proti postojanki. Ko so se odmaknili že precej daleč, sva se spusti-
la do Mošenika. Računal sem, da se bova sezula, toda Matevž jo je mahnil kar v čevljiv čez vodo, jaz pa som moral slediti. Okrog 20 m od naju sva. opazila, Šlramblja, ki je lovil ribe. Hitro sva skočila prek ceste nedaleč od mosta pri Svelčevi žagi in zavila po jarku med grmovjem prek Gube do Gamsa. Mlajši sin je bil, kot vedno, tudi tega dne na straži in naju obvestil, da je vse varno. Pri Gamsu sva dobila zajtrk (kozje mleko in kruh), potem pa sva nadaljevala proti Završniku. Šla sva po zgornji poti nad hišo in prišla do roba med Završnikom in Počivalnikom. Tu sva našla tovariša Planina in še nekaj partizanov, ki pa so bili skriti v žitu na Počivni-nikovi strani. Tovariš Planin nam je povedal, da je četa partizanov ustrelila poveljnika žandarmerije pri Sv. Ani in niažgala na postojanko. Nemci so namreč osnovno šolo pri Sv. Ani spremenili v po* stojanko. Od lu me je Matevž peljal do Počivalnika, kjer sem našel precej TržLčanov - terencev, med njimi tudi bivšega učitelja od Sv. Ane, tov. Karla Kušarja. Po kosilu (bile so tržiške bržole) me je prevzel kurir Kristijan Štrukelj in me odpeljal mimo Kotarja in Loma k Pavšelnu, kamor sva prišla okrog 5. popoldne. Tu je bil štab Gorenjskega odreda. Spominjam se
■lepega, mladega komisarja Ljuba, ki se je ravno pripravljal za govor, kajti zvečer je bil v načrtu miting pri Pavšelnu. Javil sem se nepoznanemu tovarišu. Rekel mi je, naj poča-kiam na razporeditev do prihodnjega dne. Drugo juho so me poklicali v štab in me vprašali, kam bi rad šel. Odločil sem se, da grem prostovoljno na Koroško. V ta namen sem dobil neko potrdilo in rekli so mi, naj popoldne odidem po kurirski zvezi na Koroško. Popoldne me je res prišel iskat kurir Janez (Pinčev Janez) in me peljal prek Javorniške-ga sedla v dolino reke Kokre do Fuižin, kamor sva prišla okrog osmih zvečer. Tu naju je že čakal drug kurir. Janez mu jo oddal pošlo in mojo prepustnico. Kurir je gledal prepustnico, potem pa se je obrnil k meni in rekel: »Ta prepustnica ne velja! Vi ne morete z menoj I« Nobena prošnja in pojasnilo nista pomagala. Kaj sem hotel? Moral sem 'še isti večer odpotovati nazaj proti Lomu. Z nama je potovala tudi lovarišica Zala, ki je prišla iz Koroške. Potovala je kot delegat na kongres AFZ v Kočevje. Bilo je še temno, ko smo ■prišli na. planino J.avoirnik lin tu v koči prespali. Dopoldne smo prišli nazaj k Pavšelnu. Zopet sem se javil odredu. Sedaj sem bil odrejen, da ostanem na tržiškem terenu.
Predsednik občine tov. Lovro Cerar je na predzadnji seji podal naslednje poročilo o izvrševanju gradbenih del po občinskem družbenem planu za leto 1959, v času od 1. 1. do konca maja 1959.
1, Nabava načrtov za osnovno šolo v Tržiču:
Načrt za osnovno šolo v Tržiču je naročen pri Projektivnem podjetju v Kranju in ga izvršuje ing. Furst. Za izdelavo projekta je sklenjena medsebojna pogodba, po kateri mora biti izvršen investicijski program do 31. 'maja t. 1. Kakor nam je znano, program ni bil izdelan do navedenega časa, temveč v prvih dneh meseca junija. Glavni projekt pa bo po pogodbi izdelan do 15. avgusta t. 1., razen telovadnice, za kar bo načrt izvršen do 15, decembra 1.1.
Kolikor bodo načrti izdelani do roka, bo mogoče proti koncu tekočega leta pričeti s pripravljalnimi deli in v naslednjem letu bi bila v tem primeru šola dograjena do III. faze
2. Zdravstveni dom:
Načrt za zdravstveni dom je naročen pri Agro - biroju v Ljubljani, vendar pa za izdelavo projekta še ni sklenjena pogodba. Po izjavi projektanta bo načrt izdelan do konca tekočega leta.
Pričakovati je, da bodo načrti pravočasno izdelani in bi v letu 1960 pričeli z gradnjo .
Ij. Spomenik padlim borcem NOB:
Izdelava načrta za spomenik padlim borcem NOB je bila po predložitvi osnutka poverjena ing. arh. Šlajmerju za arhitak-
4. julija — Dan borca, ki nas spominja lota 1941, ko je CK KPJ odločil, da se prične oboroženi upor proti okupatorju, smo Tržiča-ni. v okviru 40-let.n:ice KPJ proslavili skupaj z ostalimi Gorenjci na Jelovici, na Lipniški planini. Naš pohod sta organizirala Združenje rezervnih oficirjev, in podoiicirjev in Zveza borcev v Tržiču v obliki »'Odreda Antona ŠtefetaiKosije«. — Obsegal je dva bataljona, v katerih so bili nekdanji borci, rezervni oficirji .in podooficirji, pripadniki predvojaike vzgoje, taborniki, gasilci in ostali. V sestavu odreda je bila tudi ekipa zdravstvene službe in gorske Toševatno službe. Komandant, je bil tovariš Vladimir Peraič-Planin. Poleg Trži-čanov so se pohoda '»Po stezah junaške partizanske Jelovice« udeležili še odredi: odred planincev, JLA, odred Tomaža Godca iz Bohinja, odred, heroja Andreja Zva-na-Borisa z Bleda, odred herojev Jožeta Gregorč.'ča-Gorenjca in Matije Vordnifca-Toitnaiža z Jesenic, odred heroja Staneta Žagarja iz Radovljice, odred Ivana Slavca-Jokla iz Kranja, odred heroja Lojzeta Koheta-Stefana iz Soije Loke, odred Blaža Ostrovharja iz Železnikov in irovskii odred.
Zjutraj ob 6. uri je krenila iz Tržiča na pot. kolona 12 kamionov, kateri je bila na čelu skupina AMS Tržič z zastavami!, proti Na-
tonski del in akademskemu kiparju Zdenku Kalinu za kiparska dela. Ing. arh. Šlajmer je zagotovil, da bo svoje delo opravil do 15. 5. t. L, medtem ko se Zdenko Kalin ni obvezal, da bj delo izvedel do časa, da bi bilo možno tudi to delo izvršiti do 29. 11. 1959. Iz navedenega razloga se je bilo odločiti, da bodo do navedenega roka izvršena vsa dela razen kiparskih. Ker ing. arh. Šlajmer doslej še ni predložil načrta, pričakujemo, da bo to storil v dolglednem času.
4. Zazidalni načrt za Pristav-ško polje in del Kovorja:
Detajlni zazidalni načrt za Pristavško polje je v izdelavi pri Agro-biroju v Ljubljani, medtem ko je tak načrt za naselje v Kovorju že izdelan in je pri Okrajni revizijski komisiji zaradi potrditve.
5. Komunalne naprave na Ravnah
Načrt za rekonstrukcijo Pro-letarske ceste je bil naročen, pri Projektivnem podjetju v Kranju. V zvozi z načrti za rekonstrukcijo omenjene ceste je za isto področje še nekaj načrtov, kako rza kanalizacijo od Blek do Mladinskega doma, za dva mostova preko Mošenika in regulacijo struge Mošenika. S podjetjem ,ki izdeluje načrt, je sklenjena pogodba, pri čemer nastopata kot naročnika načrtov občin, ljudski odbor in BPT, ki bosta po posebnem internem
kleni od tod. pa proti Pod nar tu in Kropi dO Jamntka. Z Jamnika se je odred napotil po gozdnih poteh nad Zidano skalo in mimo Črnega vrha nad Kropo proti Mošenjski in Upniški planini pod Partizanskim vrhom (Kotlići).
Pred proslavo ob 11. uri je bil uprizorjen uspešen napad vseh odredov na sovražni letalski desant na sami Lipniški planini. Sledilo je polaganje vencev na spomenike padlih borcev, ki so pokazali vsemu svetu, kako se je treba boriti. Vence pa so polagali na spomenike ob stezah in poteh posamezni odredi že tudi med potjo na planino. Med državno himno in dviganjem zastave so se dvignili v zrak številni golobi, znanilci miroljubnih želja, ki sta jih spustila kluba pis-monoš iz Kranja in Ljubljane. Nato Sta o pomenu dneva govorila tovariša Viktor Avbelj in Ivan Bortonicolj-Johan; sledili sta recitaciji »Upor« in »Žrtve« Matije Bora, Tet:i tirala sta Jože Kovačič in Anka Cigojeva iz Kranja; zapel je pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja; skupina planincev JLA pa je izvedla ob spremijevanju recitacije lep nastop »internaelonata«, Ivan Bertoncelj je kot predsednik OO ZB še izročil odlikovanja 14 rezervnim oficirjem in vojnim obveznikom. Med temi je bil tudi Tržičan Alojz Zaletel), ki je prejel medaljo za vojne zasluge pri
dogovoru delila stroške za plačilo projektov.
Celotna vrednost projektov je po pogodbi 2,576.000 din, od katerega zneska naj bi plačal obč. ljudski odbor 1,035.000 din, BPT 1,025.000 din in 516.000 din Vodna skupnost za Gorenjsko.
Pogodbeni rok za vse navedene projekte, razen za projekta obeh železobetonskih mostov, je bil 20. aprila. Za mostova pa morata biti po pogodbi načrta izdelana do konca meseca junij* eden, drugi pa do konca meseca julija.
Od navedenih načrtov smo doslej prejeli ali pa je te prejela BPT naslednje: načrt za zavarovanje dela obrežja struge Mošenika in za dva odseka ureditve Proletarske ceste. Pričakujemo še načrte za odsek Proletarske ceste do ceste II. reda do novega mostu pri Mladinskem domu in za kanalizacijo ter kompleten načrt za ureditev struge Mošenika. Za izvršitev navedenih načrtov se projektantsko podjetje ni držalo postavljenih rokov.
6. Prizidek   osnovne   šole v
Dela pri prizidavi osnovne šole v Krizah se nadaljujejo. Poleg novega dela bo urejen tudi stari del s tem, da bodo vgrajena nova okna in urejena fasada. Dela izvaja Komunalno podjetje v Tržiču in bodo končana meseca avgusta.
Poleg ureditve šole v Križah je  bila  preurejena za potrebe
predvo jaški vzgoji. Po proslavi pa si lahko povsod videl prisrčna to-variška srečanja nekdanjih borcev in tovarišev, ki so obujali spomine na pretekle dni. Skupno trpljenje, skupne borbe, skupni uspehi — vse to je kalilo vezi sedanjega bratstva in enotnosti — osnovna temelja naše moči.
Na koncu je treba še pripomniti, da smo Tržičani pokazali zgledno organizacijo, Pohvaliti je treba vestne šoferje kamionov; Planinsko društvo, ki je vodilo kuhinjo; in izreči zahvalo garnizonu v Krizah, ki je dal na, 'razpolago džip za prevoz kotlov; in organizacijam, ki so prispevale svoje deleže za proslavo. In čeprav jo vse tako lepo izteklo in zapustilo prijetne spomine na Jelovico, vendar so tržiški organizatorji pričakovali še večji odziv, saj so take proslave najuspešnejše vzgojno sredstvo za ljudi, ki niso doživeli tistega, kar so' doživljali naši partizani in ■ljudje, ki jih jo preganjal okupator s svojimi hlapci.
OPOMBA: Kdor se hoče natančneje poručitil o vsem, kar prikazujejo steze partizanske Jelovice, naj čita gradivo, ki ga je pripravil Pokrajinski muzej Gorenjski oddelek NOB in Okrajni odbor ZB NOV v Kranju, izdano meseca junija 1959.
TVD »Partizan« in šole dvorana v Zadružnem domu v telovadnico. Telovadnica je bila že odprta ob telovadnem nastopu gorenjskih telovadnih društev TVD »Partizan« dne 31. 5. 1959.
7. Dvorana v Mladinskem domu:
Dvorana v Mladinskem domu, ki jo je prevzelo Strelsko društvo v Tržiču, bo v bližnji prihodnosti urejena. Dvorana je bila znatno povečana in bo koristno služila strelcem za njihovo društveno dejavnost in tamkajšnjim prebivalcem za se-sestanke družbenih organizacij.
8. Mostna tehtnica v Tržiču: Mostna tehtnica se gradi ob
Kolodvorski cesti ob mostu na kolodvoru. Tehtnica bo usposobljena v prvih dneh meseca julija. Stanovanje1, ki bo v isti zgradbi, pa bo dograjeno do meseca novembra. Z usposobitvijo mostne tehtnice bo dana možnost za nemoteno gradnjo spomenika padlim borcem NOB. Dela na mostni tehtnici izvaja Komunalno podjetje v Tržiču.
9. Kopališče:
Po potrditvi investicijskega programa je bil takoj naročen glavni projekt pri ing. Mačku, ki je uslužbenec pri Slovenija-projektu v Ljubljani. Kasneje je bila s tem podjetjem sklenjena pogodba za izdelavo projektov po določenih etapah. S tem so bili dani pogoji, da smo' z deli, katera je prevzelo v izvajanje podjetje SGP »Projekt« v Kranju, lahko pričeli. Doslej smo prejeli načrt za ureditev kanala za odvod hudournika in načrt za bazen. Oba omenjena projekta sta v reviziji. Sledijo pa še načrti za filter, kanalizacijo in ploščad.
Trenutno se gradnja nahaja v zaključni fazi kanala za odvod hudournika ter se vrše priprave za pričetek izdelave bazena. Kolikor bodo dela nemoteno potekala, bo bazen izvršen do 31. julija 1959, oziroma do občinskega praznika.
K). Pokopališče:
Za razširitev pokopališča v Tržiču je ing. arh. Bitenc v začetku leta predložil dve varianti, od katerih je eno sprejel svet za komunalo in stanovanjske zadeve in Komunalno podjetje je naročilo glavni projekt po sprejeti varianti. Računamo, da bo načrt izdelan do sredine junija tekočega leta.
11. Vodovod »Zetfiiani studenec«, Kovor:
Za omenjeni vodovod je bil v tekočem letu dovršen investicijski program in glavni projekt za prvo etapo, to je za odsek od »Zegnanega studenca« do Kovorja. Investicijski program je Komisija za revizijo projektov pri Sekretariatu za komunalo in stanovanjsko, gradnjo pri IS LRS potrdila. Z ozirom na pripombe revizijske komisije so bile potrebne nekatere manjše spremembe v projektu, ki pa so že izvršene.
Dela na objektih vodovoda so se že pričela m sicer jih je pre-
TRŽIČANI M JetevUi
/
S sej občinskega ljudskega odbora
vzelo SGP v Tržiču. Pred oddajo teh gradenj sta bili dani dve ponudbi za prevzem gradbenih del in sicer SGP »Gorenje« iz Radovljice in SGP iz Tržiča. Ker je biita ponudba SGP ugodnejša, je bilo delo, kot že omenjeno, oddano temu podjetju.
Pri tovarni salonitnih izdelkov v Anhovem je že naročen ves potrebni material za predmetni odsek in je za dobavo sklenjena medsebojna pogodba. Po pogodbi bodo dobavljene v mesecu juliju cevi in spojke, ostali material pa po podpisu pogodbe po obeh strankah, torej do konca meseca avgusta,
Glede udeležbe posameznih interesentov za omenjeni objekt so v teku priprave.
Vrednost objekta znaša po proračunu 37,284.830 din.
Izkop za cevovod 12,716.724 din
Material 14,699.430 din
Montaža 2,270.106 din
Gradbena dela 7,598.570 din
37,284.830 din
Na osnovi nakazanega izračuna bodo po najustreznejšem ključu prispevali sredstva občinska ljudska odbora' v Tržiču in Kranju ter prebivalci. Kakor je razvidno iz proračuna, imajo prebivalci možnost občutno znižati potrebo po finalnih sredstvih z izvršitvijo izkopov, kar bodo nedvomno v veliki meri tudi izvršili.
12. Elektrifikacija:
V tekočem letu je bila izvršena elektrifikacija 'naselij pri »Završ-niku« in pod Košuto, in sicer v mesecu marcu in aprilu.
Vrednost obeh objektov znaša okrog 6,000.000 din in je občinski ljudski odbor prispeval k .gradnji 2,000.000 din. Prebivalci omenjenih naselij so uspešno sodelovali is prispevanjem drogov in delovno silo ter prevozom, prav tako pa so obvezani poravnati ostanek potrebnih finančnih 'sredstev. Vsa ostala podobna dela, kakor dopolnitev elek-trovoda v Palovče in Novake, elektrificiranj ena Loki in v Pod-vasci, bodo najbrž izvršena v jeseni.
V mesecu maju je podjetje Elek-tr.o Kranj začelo z rekonstrukcijo omrežja v mestu Tržiču. V zvezi s temi deli že montirajo stojala in urejajo naprave v trafo postajah.
13. Zunanja razsvetljava:
Hkrati z rekonstrukcijo omrežja v mestu Tržiču se izvajajo tudi dela za zunanjo razsvetljavo. Oh Kolodvorski in Cankarjevi cesti so že zbetonirali podstavke za kandelabre in je položen kabel. V nasprotju s prejšnjo odločitvijo, da bo razsvetljava fluorescenčna, je bilo v sodelovanju s predstavniki podjetij sklenjeno, da bo razsvetljava živosrebrna.
Po izjavah strokovnjakov se je namreč izkazalo, da je slednja za zunanjo razsvetljavo primernejša zaradi vzdržnosti in kvalitete. Glede težav, ki nastopajo pri odločitvi, za kasno armaturo svetlobnega telesa naj bi se odločili, smo si priskrbeli več različnih primerov, od katerih bo izbran najprimernejši.
14. Površinsko bitumenska prevleka cest:
Za ponovno površinsko bitumensko prevleko cest so v glavnem
izvršene vse priprave. Nabavljen je potrebni - profirjev agregat in bitumen. V zvezi z napovedanimi deli so bili že razgovori s Tehnično sekcijo pri Upravi za ceste LRS, ki bo dela izvršila v času, ko bodo izvajali dela na lastnih cestah v območju Tržiča.
V Križah, kjer je bilo v načrtu, da bo Okrajna uprava za ceste pri OLO Kranj bituminirala ceste od železniške postaje v naselje, le-ta ta dela tudi vrši.
15. Mošt v Cadovljah:
Za most v Cadovljah je naročen flačrt in bo, kot. računamo, meseca septembra letos izvršen. Dela na tem objektu je prevzela režijska grupa GG Kranj.
16. Dela, iki bodo izvedena v sodelovanju z Vodno skupnostjo /a Gorenjsko:
Glede možnosti, ki jih nudi ustanovitev Vodne skupnosti za Gorenjsko, smo začeli tudi reševati probleme, ki nam jih vsiljuje neurejeno stanje naših strug. Ze tako slabo stanje objektov ob vodah in v strugi je občutno poslabšala katastrofalna poplava v mesecu decembru lanskega leta. Od vseh potrebnih del je planirano, da se bo izvedlo naslednja: ureditev hudourniške struge ob gostišču v Podljubelju, obnovitev jezu pri Anke-letovi žagi, ureditev struge v območju Raven, zavarovanje struge ob Tovarni pil Triglav, ureditev hudourniškega kanala na območju javnega kopališča ter še več manjših vzdrževalnih 'del v strugi Bistrice, n. pr. ob novem mostu na Slapu in na Jamah. Poleg navedenih del bo urejena z omenjenimi sredstvi tudi kanalizacija v Sebe-njafo,
Po načrtih bo v letošnjem in delno v prihodnjem letu vložila Vodna skupnost za Gorenjsko na našem, področju za zgoraj navedene objekte okrog 57,000.000 dinarjev.
Dalje jo predsednik občine tovariš Cerar dal še pojasnilo o izvajanju gradenj, predvidenih z družbenim planom v letu 1959 v občini Tržič.
Stanovanjski objekti dokončani v letu 1959:
1. Stanovanjski blok. B-16, investitor: Uprava stanovanjske skupnosti občinskega ljudskega odbora.
Razen nekaterih izjem, ki so jih povzročile višje sile, bo plan investicij letos izpolnjen. Ste že bili na gradilišču v Spodnji Bistrici, kjer se gradi javno kopališče? — Oglejte si ga in priznali boste, da bo tudi kopališče velika pridobitev za Tržič. Mnogi so ugovarjali lokaciji, toda danes se lahko prepričajo, kako lep je prostor kopališča. Bazen bo še letos zgrajen pod naravnim, amfiteatrom, obširni prostor pa se bo uredil za garderobo, igrišča in prostore za sončenje ter piknik.
Kandelabri električne cestne razsvetljave in nove svetilke, ki so že montirane, so docela izprerne-nile lice Tržiča, ki je s tem dobil res mestni videz. Prebivalstvo samo vidi, koliko je dela s polaganjem, podzemskih kablov. Se letos bodo izginile v|se prosto viseče ži-
Gradnja je v zaključni fazi, in se bodo verjetno vselili v mesecu juliju 19.59. Objekt, vsebuje šestnajst družinskih stanovanj.
2. Stanovanjski blok na Balosu, investitor: Uprava stanovanjske skupnosti BPT. Gradnja je v zaključni fazi in vselitev bo najbrž v mesecu juniju 1959. Objekt vsebuje trinajst družinskih stanovanj in petnajst samskih sob.
3. Stanovanjski blok na Slapu, investitor: Tovarna lepenke v Tržiču. Gradnja je v zaključni fazi, vselili pa se bodo menda meseca julija 1959. Objekt ima pet družinskih stanovanj in štiri samske sobe.
4. Stanovanjski objekti — stolpnice E-16 na Ravnah, investitor: Uprava stanovanjske skupnosti BPT.
Iz razvoja gradnje se da sklepati, da bosta v tekočem letu vse-1 j i v a dva objekta, to je skupno. 32 enosobnih stanovanj, tretji objekt šestnajstih stanovanj pa bo vse-ljiv v prvih mesecih leta 1960, to bodo družinska stanovanja.
5. Vrstne hiše na Podvasici, investitor: Tovarna obutve Peko. Gradnja je v zaključni fazi, vselitev pa bo najbrž v mesecu juliju 1959. V objektih je 12 družinskih stanovanj,
6. Rekonstrukcije stanovanjskih objektov:
Bivše gospodarsko poslopje na Podvasici in bivši Popov Uče v mlin, investitor: Gradbeno podjetje Tržič. Gradnja je v teku, vselitev pa bo verjetno v mesecu avgustu 1959. Pridobljenih bo sedem družinskih stanovanj in pet samskih sob.
7. Gradnja stanovanj zasebnih investitorjev:
V gradnji je devet, enostanovanj-skih hiš. Stanovalci se bodo vselili verjetno do konca leta 1959.
8. V zvezi z gradnjo mostne tehtnice bo v objektu zgrajeno tudi družinsko stanovanje, vselitev bo možna, do .konca leta 1959.
Iz navedenega opisa je torej razvidno, da bo v letu 1959 na področju maše občine vseljivih skupno 90 stanovanj in 20 samskih sob v skupni vrednosti, računano po predračunskih zneskih 235,000.000 dinarjev, oziroma 2,500.000 dinarjev za eno stanovanje.
ce po mestu, ker bodo vsi clektro-vodl io telefoni v podzemskih kablih, deloma pa vrh streh, kjer je delo tudi že v teku. Do občinskega praznika bo nova cestna razsvetljava dovršena in po dolgih Tudi težko pričakovana gradnja vodovoda v Kovor, Zvirče in Loko s eje začela, iz tovanne prihajajo vagoni s cevmi, rezervarji se že gradijo, teden za tednom so dolgi posveti pri vaškem odboru v Kovor-ju, kako pravično porazdeliti fizično delo pri 'izkopu jarkov za polaganje cevi. Bistričan je pa se branijo vodovoda, namreč ne vsi. — Oni, kii imajo lasten vodovod, mislijo, da jim ni treba skrbeti za druge, oni pa, ki nimajo vode in daleč hodijo ponjo, pa sami ne zmorejo bremen, 'ki bi bila mnogo nižja, če bi vsi prebivalci vasi prevzeli   40   odstotkov stroškov
Stanovanja v gradnji, ki bodo dokončana v letu 1960:
1. Stanovanjski blok E-16 na Ravnah, investitor: Uprava stanovanjske skupnosti BPT. Gradnja se nahaja v II. fazi. Objekt ima 16 družinskih stanovanj.
2. Stanovanjski blok G-2 ob Cankarjevi cesti, združenje investitorjev — Komunalna 'banka, Gradbeno podjetje, LIP. V teku so pripravljalna dela. Objekt ima deset družinskih stanovanj.
3. Stanovanjski blok ob Cankarjevi cesti: investitor: Tovarna kos in srpov. V teku so pripravljalna dela. V objektu je šestnajst družinskih stanovanj.
4. Gradnja stanovanj zasebnih investitorjev, in sicer pet enos'.a-novanjskih hiš v 11. fazi.
5. V objektu Zadružnega doma v Kovorju sta v gradnji dve stanovanji.
V letu 1960 bo, sodeč po objektih v gradnji, skupno vseljivih 49 stanovanj, v skupni vrednosti, računano po predračunskih zneskih, 110,000.000 din, oziroma 2,3000.000 din na eno stanovanje.
Ureditev središča mesta Tržiča:
Zakon o nacionalizaciji stavb in stavbnih zemljišč nam je omogočil, da 'začnemo iz načrtno ureditvijo mestnega središča z objekti, -ki so nujno potrebni razvoju Tržiča v gospodarskem, kulturnem in političnem smislu, obenem pa bi ti objekti močno spremenili videz današnjega mesta.
V izdelavi je zazidalni načrt za kompleks ob Cankarjevi cesti, ki predvideva na mestu Tovarne kos in srpov, Vilfanove in 'Dornikove hiše gradnjo objekta, ki bo vseboval: tržnico, trgovske lokale, restavracijo in 30 do 40 stanovanj ter eventualno tudi avtobusno postajo. Poleg tega je v izdelavi zazidalni načrt, po katerem naj bi na desnem bregu Bistrice stale dvo- do trinadstropne hiše z zvezo preko Bistrice s Cankarjevo cesto. Ureditev navednih kompleksov je nujno potrebna, kajti s temi ukrepi bi naše mesto dobilo pravi mestni značaj in. možnost uspešnega, razvoja.
Z ozirom na precejšnji obseg gradenj, predvidenih z družbenim planom, bi utegnile nastati težave z delom, vendar je uspelo urediti zadevo vsestransko tako, da vsa dela potekajo normalno in je pričakovati, da bodo končana v pogodbenih rokih.
gradnje, kajti 60 odstotkov bi dal občinski ljudski odbor. Res imajo nekateri Bistričanje vodo, toda kaj bo, če nastane v Bistrici požar, ko ni nikjer nobenih hidrantov in nova doba prinaša s seboj nove zahteve. Cez nekaj let bodo želeli stranišča na vodno izplakovanje, hoteli bodo imeti kopalnice v stanovanjih in takrat bodo obžalovali, da vas nima velikega, močnega vodovoda. Vsekakor pa bodo ostale vasi še letos lahko imele vodo, če bodo interesent]e pravočasno izkopali jarke za cevi.
Ni treba, da opisujemo še druga javna dela v Tržiču. Vsak jih lahko vidi. Na. občini pravijo, da bo Tržič v nekaj letih popolnoma drugačen, kot je danes. Dosedanji uspehi in izvršena dela dajejo prepričanje, da bodo te obljube izpolnjene.
ili bo letos izpolnjen plan investicij?
St. 12—13 TRZIŠKI VESTNIK Stran 7
Novi stanovaniska zakonodaja In cena mleka?
Dne 23. julija je stopila v veljavo nova stanovanjska zakonodaja. Občinski ljudski odbor je na svoji zadnji seji sprejel Odlok o določitvi območij, za katere se bo ustanovilo stanovanjske skupnosti, tudi je .sprejel Odlok o pogojih za oddajanje stanovanj v zasebnih hišah in Odločbo o ustanovitvi občinske arbitražne komisije za reševanje zadev po zakonu o stanovanjskih razmerjih.
Dosedanje stanovanjske skupnosti bodo prenehale z delom tekom 6 mesecev, nove skupnosti se bodo vzpostavile in pripravlja se tudi ustanovitev nekaterih servisov. Način oddajanja stanovanj je po novi zakonodaji precej drugačen kot prej. Potrebno bo takoj jeseni organizirali nekaj predavanj, da bodo stanovalci seznanjeni s .pravicami in dolžnostmi stanodajalcev in stanojemalcev ter drugimi predpisi stanovanjske zakonodaje, ki so za vsakega državljana zanimivi. Oddajanje stanovanj po novih predpisih se je začelo že s 23. julijem. Svet za komunalne in stanovanjske .zadeve ObLO Tržič je že
Zadnje mesece je bilo na trgu vedno manj klavne živine, le svinj je bilo dovolj. Kmetje so v mnogih primerih prodajali klavno živino po znatno višjih cenah, kot je bila dovoljena, in več živinorejcev je bilo zaradi tega 'kaznovanih. .Da bi se prebivalstvu zagotovila preskrba z mesom, so bile z dogovorom zveznih organov dovoljene nove, povišane cene goveji živini. Vse to je imelo za neizogibno posledico, da se poveča tudi cena mesu. Več mesecev so trajale razprave o tem, ali naj se ■dovoli povišanje cen ali ne, toda razmere so končno prisilile v povišanje cen. Pristojni krogi pa so zahtevali, da se meso prodaja v najmanj dveh kvalitetah, to je od prednjega dela in zadnjega dela živine. Tudi Tržič je nerad pristal na povišanje cen. Na zadnji .razpravi v Kranju so se odgovorni organi sjedinili za naslednje cene: goveje meso s kostmi:
predu ji del
Tržič 270 din, Kranj 270 din, Jesenice 280 din, Bled 280 din, Radovljica 280 din, ostali 280 din
Združitev gostinskih podjetij v Tržiiu
Več gostinskih obratov v Tržiču več kot leto in dan ni imelo stalnega upravnika. Občinski odbor je u videl, da je napredek gostinstva v Tržiču mogoč samo, če se združi več gostinskih obratov v skupno podjetje, ki bo gospodarsko zelo močno in bo laže. skrbelo za zbolj-šamje svoje stroke. Na zadnji seji je občinski ljudski odbor sklenil, da se združijo gostinski obrati restavracija Pri pošti, kavarna Zelenica, gostilna. Zelenica, gostišče pri Lojzku, gostišče na Ravnah, bite v kinu, gostišče na Ljubelju in. gostišče v Bistrici, ki ga bodo v kratkem ustanovili. 'Novemu podjetju je ljudski odbor tudi imenoval direktorja.
tudi sprejel sklep, da se vse one hiše, ki so doslej bile vključene v stanovanjske skupnosti, vrnejo v razpolaganje in upravljanje zasebnim lastnikom. Isti svet je tudi sprejel sklep, da se s 23. julijem 1959 vrne vse one hiše, ki so bile zgrajene po letu 1945 investitorjem, ki imajo pravico oddajati ev. izpraznjena stanovanja v teh hišah, toda vzdrževanje hiš pa bo dolžnost hišnih svetov, ki bodo v bodoče morali aktivnejše izvrševati svoje dolžnosti.
Na seji dne 23. julija je občinski ljudski odbor sklenil Odlok o upravi, porabi in vzdrževanju javnih vodovodov. Vod ari na zasebnim potrošnikom so. z novo tarifo ne poveča, pač pa bodo oni, ki gradijo nove hiše, morali prispevati skromen del stroškov za javne vodovode, enako tudi tisti, ki se želijo priključiti na omrežje javnega vodovoda. V Tržiču bodo večji potrošniki v kratkem dobili vodomere. Njih namen je povzročiti štednjo z vodo, ker je res škoda, da voda pri mnogih izlivkih po nepotrebnem in brez haska izteka.
zadnji del
Tržič 300 din, Kranj 300 din, Jesenice 320 dim, Bled 320 din, Radovljica 320 din, ostali 310 din
goveje meso brez kosti: prednji del
Tržič 370 din, Kranj 365 din, Jesenice 375 din, Bled 375 din, Radovljica 375 din, ostali 375 din zadnji del
Tržič 390 din, Kranj 390 din, Jesenice 310 din, Bled 420 din, Radovljica 420 din, ostali 400 din
svinjsko meso s kostmi: prednji del
Tržič 330 din, Kranj 340 din, Jesenice 340 din, Bled 340 din, Radovljica 330 din, ostali 330 din zadnji del
Tržič 350 din, Kranj 360 din, Jesenice 360 din, Bled 360 din, Radovljica 350 din, ostali 350 din
telečje meso s kostmi: prednji del
Tržič 340 din, Kranj 360 din, Jesenice 360 din, Bled. 360 din, Radovljica 340 din, ostali 340 din zadnji del
Tržič 390 din, Kranj 380 din, Jesenice 380 din, Bled 380 din, Radovljica 390 din, ostali 390 din. Ker se računa, da sme imeti telečje meso priklade 35 % kosti, se zato telečje meso brez kosti lahko računa 35 % dražje. Drobovina je doslej  bila  v  Tržiču najcenejša, saj so na primer vampi stali 80 dinarjev kg, povsod drugje so bili 120 din do 200 din. To je spravljalo mesarsko podjetje v težkoče in je v enem mesecu izkazalo veliko izgubo.
Svet za blagovni promet naše občine je na svoji zadnji seji. uvi-del, da se po stanju ina tržišču ne more izognili zvišanju in je dovolil cene, kot so zgoraj navedene za Tržič, ki so še enake onim v Kranju in nižje kot v drugih krajih okraja. Četudi je dovoljeno povišanje cen drobovini, so cene drobovini v Tržiču še vedno nižje kot drugje. Cena svinjskemu mesu pa se je znatno znižala.
Podobno kot pri živini, je s cenami pri mleku. Vedno manj so ga prodajali kmetje in po točni evidenci so zadnje leto kmetje oddali skoraj polovico manj mleka, kot prej. Je morda manj živine? Kmetje trdijo, da je je manj, točna Statistika pa kaže, da je ni nič manj kot lami ali1 predlanskim. Kam gre torej mleko? Pokrmijo ga prašičem, ker je bila cena svinjskemu mesu tako visoka, toda cena se je sedaj znižala. Po zelo skromni oceni se v tržiški občini na leto proizvede blizu 900.000 litrov mle-
V Tržiču kupujejo meso, klavno živino pa prodajajo izven občine
Dan za dnem se borijo organi občinskega ljudskega odbora z živinorejci iz Tržiča, ki hočejo prodati svojo živino, v kraje izven občine, t. j. na Golnik, v Pod-nart, v Radovljico in Bled, toda .. . meso pa hočejo isti živinorejci kupovati v tržaških mesnicah. Pravijo, da jim v drugih krajih nudijo višje cene. Kdo naj pa daje živino, tržiški mesariji? Tega pa ne pomislijo! Mesto da bi živinorejci prodajali svojo živino na dogomskih mestih, kjer hi jo lahko kupilo tudi tržiško mesarsko podjetje, pa se prodaja živina skrivoma kar iz hleva! Občinski organi bodo uporabili v,se zakonite ukrepe, da se taka skrivna prodaja prepreči. Komaj so odgovorni krogi dovolili povišanje cen klavni živini, pa živinorejci |spet povišujejo cene s 'tem, da prodajo svojo živino po nedovoljeni ceni ven iz občine osebam, ki ne dajejo obračuna o nakupu, toda isti živinorejci hočejo imeti poceni meso — v Tržiču! Je to prav?
Na pol/i s Trga svobode proti kinu sem v nedeljo, dne 27. junija okrog 19, ure izgubila ročno urico. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v pisarni Turističnega društva.
Čevljarska delavnica v Tržiču išče verziranega knjigovodja. Nastop takoj. Plača po dogovoru.
Proda se visokopritliona hiša v dobrem stanju in v mestu. Poizvedbe pri Turističnem društvu v Tržiču.
Gozd nad Pristavo, ki ni v gradbenem okolišu, prodam. Informacije Stanko Dovžan, Tržič.
OSEBNA VEST
Za inženirja kemije je diplomirala Marija ZUPAN, hči pokojnega Ignaca, ki je bil dolgo let delovodja Tovarne finega pohištva. — Iskreno čestitamo!
ka .zbiralnici v Križah in Kovor-ju pa ga oddasta na leto le 112 tisoč litrov. Samo mesto Tržič potrebuje na leto skoraj 616.000 litrov mleka in tega je Tržič dobival od mlekarne, le majhne množine so ljudje kupovali neposredno na domu kmetov, morda največ 100.000 litrov.
Prodajna cena mleku je v Tržiču doslej znašala 30 din za liter. Jesenice so se morale preskrbovati z mlekom iz oddaljenega Tolmina in se je na Jesenicah doslej mleko prodajalo po 40 din.
Cele mesece je trajala razprava o tem, kako rešiti vprašanje preskrbe prebivalstva z mlekom, ker je bilo stanje iz dneva v dan slabše. Kmetje so trdili, da je stara odkupna cena prenizka in se jim ne izplača prodajati mleko, potrošnik pa je hotel imeti mleko. Neradi so se odgovorni krogi odločili, da dovolijo povišanje odkupnih cen za mleko. Dosedanja odkupna cena je znašala 23 din in zadruga je dobila marže 1.56 din, tako da je mlekarno stalo mleko po 24.56 din liter. Seveda je mlekarna imela, stroške in dokazano je, da je kranjska mlekarna bila najcenejša v vsej republiki. Da stimulirajo kmete k oddaji mleka, so odgovorni krogi dovolili nove odkupne ceno za mleko in sicer poleti po 26 din, pozimi po 28 din, zadruga pa dobi maržo po 2 din. Tako znaša odkupna cena mlekarne poleti 28 tlim, .pozimi pa 30 din. V zimskem času namreč kmetje oddajo le eno tretjino množine, poleti pa dve tretjini. Ker pa ima mlekarna pri vsakem litru 9.50 din stroškov, bi torej morala znašati prodajna cena za liter mleka poleti 37.50 din, pozimi pa 39.50 din. Kljub temu pa je moral končno Tržič pristati na ceno 35 din poleti ali pozimi, četudi je mlekarna pri lem v izgubi in bo morala kriti svojo izgubo pri prodaji sira ali masla.
ZAHVALA
Ob težki izgubi ljube žene, mame, stare mame
RUDOLHNE GODNOV
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, vsem, ki so nam v dneh žalosti priskočili na pomoč in s cvetjem zasuli njen prerani grob. Posebno se zahvaljujemo dr. Živcu za izkazano pomoč', duhovščini, pevcem za ganljive žalostinke ter vsem ostalim za izraženo sožalje.
Mož Franc Goidnov in ostali
ZAHVALA
Ob težki izgubi svoje žene
JOŽEFE PRIVRSEK
se najtopleje zahvaljujem vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami.
'Posebno se zahvaljujem dr. Mar-tinčiču, dr. Martinoviču, dr. Robiču ter bolniškim sestram za bolniško oskrbo, darovalcem cvetja, pevcem in ostalim, ki so jo spremil i na njeni zadnji poti.
Žalujoči mož Franc ta sorodstvo
Zahaj je meso dražje
144415
OB OBČINSKEM PRAZNIKU čestita svojim bralcem „Tržiški vestnik"
• • Nogomet ••
R
Izredno zanimanje za avto-moto dirke
Za letošnje VII. tradicionalne mednarodne avtomobilske in mo-tociklistične gorske dirke v okviru prvenstva Jugoslavije na Ljubelju vlada v domačih športnih in zainteresiram ih krogih ter v inozemstvu izredno zanimanje, tako da je •prireditveni odbor pod vodstvom predsednika Avto-moto društva Tržič, Jožeta Jurjevčiča že prejel nekatera zanimiva sprejemna vprašanja glede organizacijo in poteka mednarodne prireditve ter hkrati pogoje, ki praktično omogočajo nastop v omenjeni konkurenci iz Madžarske, Francije, Nemčije, Avstrijo in Švice. Seveda pa v nobenem primeru s tem. ni izčrpana lista letošnjih udeležencev, kajti upoštevati     moramo nedvomno
predvideni termin prve nedelje v avgustu. Pripravljalni odbor bo do roka pripravil vsa potrebna dela za čim okusnejšo organizacijo, razen tega pa lahko pričakujemo, da bo udeležba na Ljubelju 1959 po prvih poročilih zares sijajna, v kolikor ne bi prišlo pred zaključkom oziroma tik pred otvoritvijo do znatnih sprememb.
Bralce športne rubrike našega lista opozarjamo, da bo o pripravah in o poteku letošnjih mednarodnih gorskih dirk na Ljubelju obširno poročal in komentiral Ivan Virnik neposredno, po prihodu z daljše redne študijske odsotnosti na terenu v eni Izmed' prihodnjih številk in ob zaključku prireditve.
Odlični izidi
Avto-moto društvo Ljubljana je priredilo pred kratkim zanimivo prireditev v ocensko-terenski vožnji, ki .s.o ji prisostvovali tudi nekateri naši najboljši terenski vozači, med njimi člani AMD Tržič z odlično zaključno uvrstitvijo, saj so se v kategorijah motorjev do 125 in 350 cem ter avtomobilov domače proizvodnje Stepančič, Stefe in ing. Mali plasirali na prva mesta. Med 87 prijavljenimi tekmovalci jo nastopilo 12 Tržičanov,
ki so poleg omenjenih zasedli razna mesta med pnvo deseterico. — Tekmovalna proga — Ljubljana— Polhov gradeč—Gorenja, vas—Ho-ta vlj e—Cerkno—Idrija—Zirl—Skof-ja Loka—Ljubljana, je bila dolga 135 km in je bila izredno težka, zlasti v terenskem delu, kjer je večina nastopajočih prevozila določen odsek. Organizacija je bila prav dobra- medtem ko so bili doseženi izidi presenetljivi in hkrati zadovoljivi.
In memoriam Dragomira Cejovića
Na letošnjih VI. tradicionalnih mednarodnih motociklističmih in avtomobilističnih dirkah v Opatiji se je na usodnem treningu v nacionalnem razredu motorjev do 250 cem smrtno ponesrečil naš dobri znanec s V. mednarodnih gorskih dirk na Ljubelju 23-letni drž. prvak v ocensko-terenski vožnji Dragomir Cejovič. Izredno ostri zavoj na zaključnem delu proge je terjal mlado žrtev simpatičnega Črnogorca, ki je v trenutku vodstva odlete.] s tekmovalne proge v strmo steno, od koder se je odbil nazaj in obležal s težkimi zunanjimi in notranjimi poškodbami. — Vzlic hitrem zdravniškem posegu v reški bolnišnici je Cejovič podlegel poškodbam neposredno po prevo-
zu. Posmrtne ostanke pokojnega Dragomira Cejovića .so. prepeljali ob spremstvu njegovih tovarišev, ki so nastopili v kategoriji motorjev do 250 cem v Titograd, kjer je bil tudi pogreb.
S smrtjo Draga Cejovića je nastala v našem avto-moto športu znatna vrzel, ki jo bo težko nadomestiti. Številni ljubitelji in vsakoletni obiskovalci ljubeljske prireditve pa se bodo pokojnega Cejovića spominjali z njegovega prvega in hkrati zadnjega starta, ko je v izredno močni mednarodni konkurenci motorjev do 250 cem zasedel s časom 5:52,2 med 24 tekmovalci solidno 10. mesto.
Naj bo trajen spoimin pokojnega Dragomira Cejovića.
Sašo Štefe
23. julija, prav ko smo zaključili s pripravami za natis te številke našega lista, nas je zelo presenetila žalostna novica, da je ta dan, zjutraj v jeseniški bolnišnici nehalo utripati ubogo srce našega tovariša Saše Stcfela. Saj smo vedeli, da je ž.e od zgodnje mladosti hudo bolan, vendar smo z njim vred trdno upali, da se njegova bolezen polagoma obrača na bolje. Zdaj ga ne bo več med nami, njega, ki je s takim mladostnim ognjem gorel za napredek našega lista, pa za napredek šaha v Trž.iču in za napredek naše občine in vsega človeštva sploh. Žal mu ni bilo usojeno, da bi vzel v svoje sposobne roke kdaj katero izmed vodilnih vlog v naši skupnosti in pokazal, kaj vse zmore s svojo razgledanostjo in voljo. Vendar ga bo naša skupnost, že za to, kar je žc doslej ustvaril, ohranila v lepem spominu. Posebno pa ga bo ohranil v toplem spominu naš list
Nepričakovano ILIRIJA : TRŽIČ 4:0
Igrišče Ilirije v Zgornji Šiški.
Kvalifikacijsko srečanje za vstop v slovensko nogometno, ligo.
Ilirija: Krištof, Bremec (Kobal), Gržinčič, Rednak, Podlipnik, Jenko, Ka.rić (Bremec), Merčun II, Rojina, Djekić, Rozman.
Tržič: A. Markič, Tišler, Čustoič, Zaletel, Štucin, Ivanovski, M. Markič, Bahun, Dornik, Puškarevič in Mežek.
Sodnik: Božičev (Maribor) — odličen.
Gledalcev: 500.
Vreme: odlično — teren ugoden za igro.
Strelci: v 61. Bremec, v 74. Djekić ter v 65. in 89. minuti Rojina.
Po popolnoma enakovredni igri v prvem delu srečanja je Ilirija v nadaljevanju po. efektnem, zadetku desnega krila Brem.ca prešla najprej v vodstvo, ter kasneje v odločilnih trenutkih v razdobju devetih minut, ko je bil izid že 3:0, brez posebnih naporov, seveda moramo pri tem upoštevati vidno prizadevnost in borbenost njenih igralcev, osvojila pomembni točki. Neposredno pred zaključnim sodnikovim, žvižgom je srednji napadalec Rojina postavil končni rezultat srečanja — 4:0 v korist Ilirije.
Zmaga Ilirije je zaslužena; gostje so vzlic odporu, ki so ga nudili domačinom v začetku, po prvem zadetku povsem popustili in dovolili napadalcem Ilirije, da še trikrat zatresejo njihovo mrežo, kar je bilo za Tržičane usodno. Sodnik Božičev iz Maribora je odlično opravil svojo nalogo. I. V.
Neizkoriščena prednost TRŽIČ : DRAVA 2:4
Igrišče Tržiča. Kvalifikacijsko srečanje za vstop v slovensko no-gomelno ligo.
Tržič : Drava 2:4 (1:2)
Tržič: A. Markič, Zvokelj, N.Zupan, Jagodic, Strncin, Puškarevič, Bahun, Tišler, M. Markič, Dornik, Mežek,
Drava: Kramberger, Letenja, Vo-grinčiič, Strehar, Mnsič, Markovi*, Artlnjak, Sirec II, Mesaric (Ko-mel), Sirec L, Erhatič.
Sodnik: Aljančič (Ljubljana).
Gledalcev: 200.
Vreme sončno in. izredno vroče.
Strelci: v 24. Sirec L, ter v 12., 51. in 85. minuti Erhatič za Dravo, v 43. Mežek in v 82. M. Markič za Tržič,
Zaradi neresnosti igralcev domačega moštva, saj je s sodnikom Ljubljančanom Aljamčičem priteklo na igrišče le 8 nogometašev Tržiča, so gostje iz Ptuja dobili verjetno popolno predstavo stanja izredne nezainteresiranosti in slabe volje med izbranci nogometnega prvaka Gorenjske, ki je nastal po vsej verjetnosti zaradi katastrofalnih porazov v Nov! Gorici in v Ljubljani. Člana ligaškoga moštva Čamil Čustoič in Blagoj e Ivanov-ski sta odšla sredi napornih kvalifikacij na redni letni dopust, ter na tak način pustila klub pravzaprav na cedilu. Sele po preteku odločilnih 25 minut, ko je bil rezultat 2:0 v korist Drave, so do-
mačini nastopili z enajstimi igralci v .popolnoma izpromenjeni postavi — Zvokelj je zamenjal Ču-stoiča, Puškarevič Ivanovskega, Jagodic Zaletela in Niko Zupan Tiišlerja, ki se je tokrat pojavil med napadalci.
V 12. minuti je Erhatič dosegel vodstvo za goste s preciznim strelom, medtem ko je deset minut kasneje Sirec I zvišal na 2:0. Sele v 43. minuti jo Mežku uspelo z učinkovitim strelom zmanjšati na 2)1, ki je bil tudi izid prvega dela igre. V nadaljevanju srečanja so gostje z izredno borbenostjo vzlic neprijetni vročini, ki je predstavljala za igralce obeh moštev znatno zapreko za ra.zvoj tehnično boljše igre dosegli preko odličnega re-alizatorja levega krila Erhatiča odločilni zadetek, za nadaljnji razvoj dogodkov na zelenem pravokutniku. Srednji napadalec domačinov Markič je bil uspešen v 82. minuli — 3:2, ko je lik pred kazenskim prostorom gostov streljal v loku v desni zgornji kot. Zaključni izid srečanja je v 85. minuti postavil Erhatič, ki mu je tokrat uspel hat-triok, s katerim je seveda prinesel svojemu moštvu dragoceno zmago.
S prikazano igro obeh enajsto-ric ne moremo biti v nobenem pogledu zadovoljni, Drava pa je ugodno izkoristila najidealnej.se trenutke pred vrati Tržiča. Vredni pohvale: Letenja Markovič in Erhatič pri Dravi ter Zvokelj, Štucin, Puškarevič in Mežek pri Tržiču. Varianta z Bahunom na mestu desnega krila ni uspela I Srečanje je pred okrog 200 gledalci vodil prav dobro Aljančič iz Ljubljane.
Po omenjenem kolu kvalifikacijskih srečanj za vstop v slovensko, consko .ligo je stanje na tabeli naslednje:
Nova Gorica in Ilirija 7, Drava 6, Rudar 5 in Tržič 3 točke. Do popolnega zaključka tekmovanja so preostala še tri kola. Tržič se bo v Velenju najprej pomeril z domačim Rudarjem, za zaključek pa sprejema v goste prihodnjo nedeljo trenutno vodečo Novo Gorico.
Katastrofa
NOVA GORICA : TRŽIČ 8:0
Favorizirana Nova Gorica je v Šempetru katastrofalno porazila moštvo Tržiča z izidom 8:0. Strelci zadetkov Križaj in Markič III, ter Mozetič im Faganel. Sodil je pred okrog 1000 gledalci Jakše iz Ljubljane, ki je zapustil z avtoritativnim vodstvom srečanja ugoden vtis. I. V.
RAZPIS
Ravnateljstvo Osnovne šole heroja Bračiča v Tržiču razpisuje mesto Šolskega tajnika.
Pogoji: dovršen« administrativna šola ali vsaj 10-lelna pisarniška praksa z znanjem strojepisja in po možnosti stenografije.
Službeni prejemki se določijo po Zakonu o javnih uslužbencih.
Prošnje s potrebnimi dokumenti je vložiti na upravo šole do dne 15. avgusta 1959.
Nastop službe s 1. sept. 1959.
Ravnateljstvo Osnovne šole
heroja Bračiča v Tržiču
Pm nwi autotuski testi h Jteke v Zadat
V nedeljo, S. maja so v Hrvatskem Primorju svečano odprli novi del bodoče Jadranske magistrale (važne prometne žilo) v dolžini 174 lan od Novega v Hrvatskem Primorju do Zadra v v Dalmaciji.
To je del 1350 km dolge ceste, ki bo povezovala Trst s Skopjem skozi Reko, Zadar, Šibenik, Split:, Dubrovnik, Kotor, Bar, Titograd in Kosovsko Mitrovieo. Cesto so dogradile enote JLA, podjetje »Viadukt« iz Zagreba in »Asfalt« iz Reke. V desetih letih so delovne enote pod žgočim soncem in v strupeni burji prometale pod Velebitom 2 milijona kubičnih metrov kamenja in položile 1,250.000 kvadratnih metrov asfalta. Prebile so 101 meter dolg predor, zgradile 6 velikih mostov, 225 metrov dolg viadukt (.most nad dolino) in Se vrsto majhnih objektov (gradenj). Pripravile pa so tudi že prve temelje 55 metrov visoko lebdečemu in 340 metrov dolgemu železnemu mostu čez Masle-ničiko žrelo, ki veže Velebitski ali Planinski kanal z Novigradskim morjem. Most bo dograjen šele konec leta, zato prevaža čez žrelo avtobuse in avtomobile motorni splav.
Z otvoritvijo te ceste je oddaljenost med Reko in Zadrom zmanjašana za 48 km, tako da potrebujemo za razdaljo 222 km 2 vmesnimi postanki največ 4 uro vožnje. In po tej cesti nas je prijavljene goste 16. in 17. maja popeljal »Putnik« iz Ljubljane s petimi modernimi avtobusi.
Od Reke smo so odpeljali do Senja skozi pokrajino, poraslo s sredozemskim ras tlinstvom,
Pot nas je vodila skozi Ko-streno in ob modrom Bakarskom zalivu, kjer tiči stari Bakar. Oba kraja sta nam dala vrsto odličnih pomorščakov, v samem Bakru pa že čez 100 let deluje pomorska akademija. V okolici, zlasti v Vinodolu, imajo vinograde, ki dajejo odlično peneče vino »bakarsko vodico«. V Vinodolu je nastala tudi najstarejša hrvatska pravna listina »Zakon vinodolski« iz leta 1288; pisana je. v glagolici. Ob začetku zaliva ieži Kraljevica s starim gradom Frankopanov in Zrinjsikih. — Frankopani in Zrinjski, prejšnji Bribirski knezi, so bili znamenti hrvatski fevdalci, znani še iz zarote proti Habsburžanom, ki so zaradi upora dali obglaviti leta 1671. v (Dunajskem Novem mestu (VViener Neustadt) Petra Zrinj-
HAZPIS
Ravnateljstvo osnovne šole heroja Grajzerja v Tržiču razpisuje mesto šolskega tajnika.
Pogoji: dovršena administrativna šola ali vsaj 10-letna pisarniška praksa z znanjem strojepisja in po možnosti stenografije,
Službeni prejemki se določijo po Zakonu o javnih uslužbencih.
Prošnje s potrebnimi dokumenti je vložiti na upravo šole do dne 15. avgusta 1959.
Nastop službe s 1. sept. 1959.
Ravnateljstvo Osnovne šole, heroja Grajzerja v Tržiču
skega in Franja Krsta Franko-pana. Njuni posmrtni ostanki počivajo od leta 1919 v zagrebški katedrali. V Kraljevici je ladjedelnica »Tito«.
Od Kraljevice dalje nas prično tja do Ravnili Kotarov okoli Zadra kot relief (pridvig) spremljati otoki Sv. Marko, Krk, Prvič, Grgur, Goli, Rab z Dolinom in Pag, a v ozadju še Cres in Lošinj — vsi obdani s pravljično, s soncem čudovito obsijano morsko površino — »pučino«. Tu se odigrava prava igra svetlobe in senc, oziroma silhuet. Vozili smo se na Sv. Jeleno in skozi Crikvenice, Trž.ičanom dobro znana kraja. V bližini Crikvenice je v Vinodolu pri Triblju vinodolska hidroelektrična centrala. Nadaljevali smo pot mimo Selc, skozi Novi in pod obronki Kapele. Vsi omenjeni kraji so znana letovišča.
Pri Senju preide cesta na kamnita tla velebitskoga področja. Tla so polna fantastičnih (umiš-
ljenim) oblik, ki jih v tem letnem času še tu in tam oživljajo žive cvetlice, in usekov. Cesta vijuga zdaj v desno, zdaj v levo, da ni nevarnosti, da bi voznika uspavala. Pod cesto je nešteto zalivčkov, od katerih je najlepši fjord Zavratnica pri Jablancu s temnomodro in smaragdno zeleno vodo. Tam je tudi planinska postojanka in hrvatski planinci mislijo iz Jablancu speljati žičnico na Velebit, s katerega je krasen razgled na ta del morja. Pokrajina ima redka naselja, ki so po kdo ve kakšnem izročilu iztrgala skopim kamnitim tlom košček zemlje in zasadila koruzo in krompir. Koliko kljubovalno-sti in upornosti jo v vsakem kaminu, ki tiči v mreži ograj, ki tkejo gosto mrežo po pobočjih! Tu sem najde svojo varno stopinjo edinole ovca, osamljeno bogastvo domačina. Hiše so iz kamna, prav tako vodnjaki, steze, cesta. Kilometri asfalta drve skozi živo skalo. Useki so lahko odrezani popolnoma navpično, nobene nevarnosti ni, da bi se sesuli na cesto. Brez podpornikov kažejo svoje rdečkasto lice. Nasipi so grmade kamenja, z obeh strani obloženi s kamnom. V tem svetu so se krhali krampi. Tu so imeli besedo le kompresorji in dinamit. Brez eksplozij ni bilo dograjenega niti enega samega metra ceste. Na tej revščini tudi ni prišel do veljave buldožer, ker so pokale gosenice na ostrem kamenju. Skale in kamenje so valile le zagorele in mišičaste roke. Na dveh krajih se je Velebit celo uprl, da so morali delavci zavrtati predor. Tako imamo ne daleč od Sv, Juraja 101 meter dolg predor. Ob cesti srečujemo brezimna naselja — nekaj hišic, dvorišča in ovčje staje. Skoraj v vseh stoje zidovi davno odsluženih domovanj. Prazna okna in odkrite strehe to dokazujejo. Les1 je namreč v teh krajih največja dragocenost, zato domačini po-bero še tako neznaten košček lesa. Druga dragocenost je voda. Spretno izpeljane korit ne kota-
nje,. kjer se nabira deževnica, je z novo cesto dopolnil nov do-mislek. Kjer teče cesta skozi naselje, so ljudje Izkoristili njeno površino in zgradili pod nagibom jez ter izpeljali odtok v nov betonski rezervoar. Neizrekljivega pomena pa je cesta še za droben promet, saj so se morali ljudje doslej iz zakotnih domačij izpod Velebita krepko upirati ves dan v vesla ali pa so morali hodili po slabih stezah, če ko hoteli v kako mesto. Zdaj jih bodo mimogrede tja popeljali avtobusi, posebno, ko bodo proti cesti speljani še nekateri priključki.
Večja kraja na tem področju sta le Senj in Karlobag. Senj je ono najstarejših hrvatskih mestec z burno preteklostjo. 2e od daleč zagledamo njegov stari grad Nehaj grad, nekdanjo lastnino Frankopanov in uskoških vojvod. Do sredine preteklega stoletja je bil najvažnejše pristanišče    Hrvatskega primorja,
saj vodi sem iz Like čez 696 metrov visoki velebitski preval Vratnik, tako Imenovana Jože-finska cesta, zgrajena v 18. stoletju. Po tej cesti pridemo lahko iz Sonja tudi k hrvatskemu narodnemu parku — lepim Plitvičkim jezerom. Danes prevažajo v Sonj iz severnega gozdnega področja Velebita les. V kraju so gospodovali dolgo let znani Uskoki, ljudje, ki so ubežali pred turškim nasiljem v 16. stoletju iz Bosne in so naseljevali v Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji. Bili so strah Turkom in Benečanom. Senjska okolica pa je tudi znana po silno močni burji, ki piha z Velebita na Jadran. Karlobag je manjše pristanišče in iz njega vod.i cesta čez 927 metrov visoka Oštarijska vrata proti Gospiću v Liki.
Ob koncu Velebitskoga kanala leži Stari grad, od koder vodita v osrednjo gmoto Velebita divji soteski Velika in Mala Pakleni-ca, ki sta proglašeni za narodni park. Skozi, te vodi pot. na 1758 metrov visoki Vaganski' vrh in 1753 metrov visoko Sveto Brdo, od koder imamo veličasten razgled tja do Istre, na dalmatinske otoke in tja do Apeninskega polotoka (Italije). Nedaleč od Starega grada se od naše ceste odcepi cesta proti Obrovcu, ki leži v notranjosti krasnega Obro-vačkega fjorda tam, kjer se vanj izliva Zrmanja. V sam fjord pa nas popelje ladja iz Novigradskoga morja. In kdor hoče uživati razgled s smelih rid (serpentin), naj se popelje z avtobusom po leta 1832 zgrajeni cesti iz Obrovca pod Tulovirni Gredami, ki v soncu žare kot naša Široka peč v Martuljku, čez Velebit, 1050 metrov visoki preval Alan proti Gospiću. Ne bo mu žal, saj vodi tod redna letna avtobusna proga Zadar— Plitvice—Zagreb.
Od Maslcničkega žrela pelje cesta še dobrih 20 km čez največji nižinski in najrodovitnejši dalmatinski predel — Ravne Kotare — in že smo v Zadru; me-
stu, ki je bilo v razdobju med obema svetovnima vojnama tako krivično odrezano od svobodne zemlje, pripadalo je Italiji, in ki je v zadnji vojni od vseh naših mest največ pretrpelo po bombardiranju. Danes se mu odpira po zaceljenju ran lepa prihodnost. Razvija se industrija, gradi novo pristanišče, ki bo razbremenjevalo Reko, mesto je sedaj povezano z Reko po moderni avtomobilski cesti in v kratkem času bo povezano tudi z železnico z notranjostjo države. Postaja pa .še važno turistično središče, ki privablja turiste s svojimi bogatimi kulturnimi spomeniki, lepo okolico, s čudovitimi Kornalskimi otoki, področjem neštetih otočkov in mnogimi možnostmi ribarjenja in križarjenja z ribiškimi ladjami po prelepem sinjem Jadranu. Krasna razgledna točka na ves ta predel je Sv. Mihovil nad krajem Preko na otoku Ugljan, ki ,se razprostira nasproti Zadra.
Zadar — v starem veku imenovan Jadera. — srečamo prvič v zgodovini v 6. stoletju po našem štetju. Njegovo ime je močno povezano s hrvatsko narodno zgodovino in vsemi borbami na Jadranu. Zato je bogat s spomeniki. Mesto ima ohranjene ostanke starega obzidja, starih stolpov in mestnih vrat. Zanimiva je katedrala, bazilika sv. Stošije iz 13. stoletja s slikami Palme in Carpaccia; stara hrvatska cerkev sv. Donata iz 9. stoletja, v kateri, je bogat arheološki (starinoslov-ni) muzej in pred katero so ohranjeni ostanki starega rimskega foruma (trga); stara hrvatska cerkev sv. Marije s starimi freskami (slikami na svež omet), Tizianovo sliko in stolpom iz leta 1105; bazilika sv. Krševana iz 12. stoletja in iz iste dobe cerkev sv. Simuna z dr-agoceno srebrno krsto; ki jo večkrat srečujemo na naših umetnostnih razstavah doma in v zamejstvu (bila je tudi na svetovi razstavi v Bruslju), izvira iz leta 1380. Vse to so umetnine in spomeniki, ki jih čuva naša ljudska oblast in za njihovo ohranjevanje žrtvuje tudi lepe zneske.
Tako smo spoznali naš cilj. Ker pa ni bilo prostora za nas vse pri prenočevanju v Zadru, bilo je v mestu namreč precej tujcev, so nas nekatere zapeljali še dalje v Biograd na moru. In ni nam bilo.žal. Spoznali smo še en kraj, kjer so Hrvati kronali svoje kralje. Staro mesto so Benečani leta 1126 porušili, sedanjo pa je znano in priljubljeno letovišče z lepimi prostorčki za kopanje. Okolica spada mod najrodovitnejše predele Dalmacije in jo znana z Vranskim jezerom, ki meri 30 kvadratnih kilometrov in ima nadmorsko višino 1 meter in največjo globino 4 metre. — Vsa njegova severozahodna okolica je bila zibelka stare dalmatinske hrvatske državnosti.
Ko smo se vračali, smo imeli vsi občutek, da je treba spoznavati in spoznati našo lepo domovino. Nova pota nam odpirajo nova obzorja po vsej naši zemlji. Čim voč svoje domovine bomo spoznali, tem bolj jo bomo ljubili in tem bolj bomo nanjo ponosni.
ANTON COSTA
AVTOBUSNI   VOZNI RED
TRŽIČ—KRANJ-
TRŽIČ	odhod		5.10	5.50	6.10	6.30	6.45	7.20
Kranj			5.45	6.20	. 6.45	7.05	7.20	7.55
LJUBLJANA	prihod		6.20	6.55 *	7.20	7.40	7.55	8.30
LJUBLJANA	odh.	6.00	7.00	3.30	9.30	10.40	11.00	11.45
Kranj		6.40	7.40	9.10	10.10	11.20	11.40	12.25
TRŽIČ	prih.	7.10	8.10	9.40	10.40	11.50	12.10	13.00
1 vozi ob delavnikih razen ob sobotah
2 vozi ob sobotah
* vozi čez Mavčiče
8.15 8.50 9.25
12.00 12.40 13.10
9.00 9.35 10.10
LJUBLJANA
*
10.15 11.30 10.50 11.25
12.05 12.10
12.45 13.20 13.55
12.45 13.20 13.50
13.25 14.00 14.30
15.00 16.00 15.40 16.40 16.10 17.10
5.10	7.20	9.00	11.000	13.00	15.00	17.30	18.30	19.30
5.45	7.55	9.35	11.30	13.35	15.35	18.05	19.05	20.05
6.20	8.30	10.10	12.10	14.10	16.10	18.40	19.40	20.40
Ob nedeljah in državnih praznikih
•    TRŽIČ     A 8.10 Kranj      I 7.10
13.00 13.35 14.10
17.10 17.50 18.20
13.30 11.05 14.40
18.00 18.40 19.10
10.10 9.40 9.00
12.10 11.10 ll.00
14.10 13.40 13.00
14.30 15.05 15.40
18.30 19.10 19.40
6.10 15.40 15.00
15.30 16.30 16.05 17.05 16.40 17.40
19.00 20.30 19.40 21.10 20.10 21.10
18.10 19.10 17.10 18.40 17.00 18.00
I 8.30 19.05
1
22.00 22.40 23.10
20.10 19.10 19.00
19.30 20.00
19.40 20.40
2
24.00 0.40 1.10
1.1» 0.10 21.00
TRŽIČ—KOVOR—KRANJ—LJUBLJANA
TRŽIČ—POREČ—
				Vozi samo ob delavnikih						*	**		—VRSAR—ROVINJ	
5.00 6.20	11.20	22.20	odhod		TRŽIČ prihod		5.35	13.35	14.55	21.35	22.55		Vozi vsak dan	
5.10 6.30	14.30	22.30			Kovor i	i	5.25	13.25	14.45	21.25	22.45	4.30	odh. TRŽIČ	prih. 22.30
5.20 6.10	11.40	22.40			Podbrezje		5.15	13.15	14.35	21.15	22.35	5.30	Ljubljana	21.30
5.35 6.55	14.55	22.55	\		Kranj		5.00	13.00	14.20	21.00	22.20	8.20	Koper	18.4»
6.10 —	—	—	prihod		LJUBLJANA odhod		—	12.25	—	—	—	10.10	Poreč	17.00
* ne vozi ** vozi ob	ob sobotah, sobotah	pač pa	tudi	ob	nedeljah							10.50 11.40	Vrsar prih. ROVINJ	16.00 odh. 15.00
5.00 13.00 5.15 13.15
6.20 6.35
14.20 14.45
13.00 13.15
22.20 22.45
14.20 14.35
14.20 14.35
22.20 22.35
22.20 22.35
odhod prihod
TRŽIČ—LEŠE Vozi samo ob delavnikih odhod TRŽIČ prihod
prihod LEŠE odhod
TRŽIČ—PODLJUBELJ
Vozi samo ob delavnikih
TRŽIČ PODLJUBELJ
TRŽIČ—GORICE Vozi samo ob delavnikih TRŽIČ GORICE
TRŽIČ—BLED
12 12 8.00     9.00     18.15     19.30 odhod TRŽIČ
9.00     9.54     19.10     20.30 prihod BLED
1 — vozi izpred Turističnega društva preko Podbrezij
2 — vozi izpred Dekliškega doma preko Begunj
prihod odhod
5.35 5.20
5.35 5.20
13.35 13.20
7.45 7.30
prihod odhod
2
8.45 7.50
1
12.30 11.35
14.55 14.40
13.35 13.20
5.40 5.15
2
19.25 18.30
22.55 22.10
15.15 15.00
21.35 21.10
20.10 19.30
Do Vrsarja vozi samo v ponedeljek in sredo; do Rovinja vozi samo v torek in četrtek.
TRŽIČ—CELOVEC (Klagenfurt)
vozi ob četrtkih in nedeljah
12.30 odh. TRŽIČ prih. 18.15 13.00 LJUBELJ (gostišče) 17.30 14.30  prih. CELOVEC odh. 16.00
KINO - KINO - KINO
I. —3. avgusta ameriški barvni film »Zlato v džungli«
4. avgusta francoski film »Dvigalo za morišče«
5. avgusta francoski film »Ljubezen je na kocki«
(i.—7. avgusta madžarski film »Spiralne stopnice«
8.—10. avgusta francoski barvni film »Štiri korake v oblake«
II. —12. ameriški barvni film »Valentine«
13.—14. avgusta italijanski film »Krik«
Učni uspeh ob zaključku šolskega leta 1958-59
Ob zaključku šolskega leta 1958 do 1959 je bil uspeh učencev na osnovnih šolah v območju tržiške občine naslednji:
Dolina: 21 moških, 16 ženskih, skupaj 37 učencev, izdelali 36 (97,2 odstotka), niso izdelali 1 (2,8 odstotka);
Kovor: 49 moških, 46 ženskih, skupaj 95 učencev, Izdelali 84 (87,4 odstotka), niso izdelali II (11,6%);
Križe: lfil moških, 152 ženskih, skupaj 313 učencev, izdelali 269 (84,6 odstotka), niso izdelali 41 (13,1 odstotka), 3 neocenjeni;
Lese: 29 moških, 25 ženskih, skupaj 54 učencev, izdelali 44 (81,5 odstotka), niso izdelali 10 (18,5 odstotka);
Lom: 18 moških, 16 ženskih, skupaj 34 učencev, izdelali 32 (94,1 odstotka), niso izdelali 2 (5,9%)!
Podljubelj: 15 moških, 19 ženskih, skupaj 34 učencev, izdelali 26 (76,5 odstotka), niso izdelali 8 (23 in pol odstotka);
Tržič — Osnovna šola heroja Bračiča: 242 moških, 231 ženskih, skupaj 473 učencev, izdelali 374 (79,07 odstotka), niso izdelali 98 (20,71 odstotka, 1 neocenjeni
Tržič — Osnovna šola heroja Grajzerja: 217 moških, 241 ženskih, skupaj 458 učencev, izdelali 362 (79,03 odstotka), niso izdelali 96 (20,96 odstotka);
skupaj na vseh šolah: 752 moških, 746 ženskih, skupaj 1498 učencev, izdelali 1227 (81,9 odstot-
ka), niso izdelali 267 (17,8 odstotka), 4 učenci niso bili ocenjeni.
Od 267 učencev ima 116 popravne izpite.
OBJAVA
Popravni izpiti za vse višje razrede Osnovne šole heroja Grajzerja v Tržiču bodo 28. in 29. avgusta 1959 ob 8. uri.
Prošnjo za opravljanje popravnih izpitov (obrazec 1,49) sprejema uprava šole vsak torek in petek od 8. do 10. ure do 15. avgusta. — Prošnje morajo biti koJekovaaie s kolekom za 30 dinarjev.
Naknaden vpis učencev bo dne 2. septembra 1959 od 8. do 10. ure, Ravnateljstvo Osnovne šole heroja Grajzerja v Triču
OBJAVA
Popravni Izpiti za vse višje razrede Osnovne šole heroja Bračiča bodo v ponedeljek dne 31. avgusta ob 8. uri.
Prošnje za opravljanje popravnih izpitov (Obrazec 1,49) sprejema uprava šole vsak torek in petek od 8. do 10. ure do 15. avgusta. Prošnje morajo bili kolekovane s kolekom za 30 dinarjev.
Reden vpis v vse razrede na Osnovni šoli heroja Bračiča v Tržiču bo 'dne 2. septembra 1959 od 8, do 12. ure.
Ravnateljstvo Osnovne šole heroja Bračiča v Tržiču
»Tržiški vestnik« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu — Izdaja ga občinski odbor SZDL v Tržiču — Urejuje ga uredniški odbor (zanj odgovarja Mirko Brejc) — Tiska tiskarna »Gorenjski tisk« v Kranju — Uprava je v pisarni Turističnega društva — Naslov uprave: Tržič, Cesta JLA 3 — Telefon uprave: 255 — Celotna naročnina 360 din, polletna 180 dim — Posamezna številka 15 din
Številka  tekočega   računa  pri  Komunalni  banki 607-705-3-189
Ob občinskem prazniku čestitajo vsem občanom tržiške občine z<  dos* žene uspehe Občinski ljudski odbor Triič Občinski odbor SZDL        Občinski komite LMS Občinski komite ZKS        Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZB \OV			
Zaupajte svoje prihranke KOMUNALNI BANKI, ki vam jih obrestuje po najvišji obrestni meri		KNJIGARNA v Tržiču	KMETIJSKA ZADRUGA Podljubelj
LEKARNA v Tržiču	Trgovsko podjetje TOBAK v Tržiču	KMETIJSKA ZADRUGA Tržič	KMETIJSKA ZADRUGA Lom
Trgovsko podjetje RUNO čestita za občinski praznik in se priporoča		Trgovsko podjetje LJUBELJ v Tržiču	
KROJAŠTVO v Tržiču čestita za občinski praznik in se priporoča za naročila		Trgovsko podjetje PRESKRBA v Tržiču	
Klcparstvo, vodno inštalaerstvo in ključavničarstvo v Tržiču čestita za občinski praznik in se priporoča za naročila		PEKARIJA v Tržiču	MESARSKO PODJETJE v Tržiču
KOMUNALNO PODJETJE v Tržiču čestita za občinski praznik in se priporoča za naročila		Hotel „POŠTA" se priporoča za obisk	Pilama „TRIGLAV" Tržič priporoča svoje izdelke
GRADBENO PODJETJE v Tržiču gradi vse vrste stanovanjskih zgradb in se priporoča za naročila \ -		TOVARNA LESNE LEPENKE na Slapu pri Tržiču priporoča svoje izdelke in čestita vsem Tržičanom za občinski praznik	
LIP v    _ v TRZIC čestita za občinski praznik in priporoča svoje izdelke	TOVARNA USNJA RUNO TRŽIČ čestita za občinski praznik Na zalogi ima najboljše usnje raznih vrst
TOVARNA FINEGA POHIŠTVA V TRŽIČU se priporoča za naročila Vsem občanom naše občine čestita ob občinskem prazniku	
	Tovarna obutve
Tržiška tovarna kos in srpov "T*     v • v v Trzicu čestita Tržičanom ob občinskem prazniku in priporoča svoje kvalitetne izdelke	TRŽIČ čestita tržiškim občanom   ob občinskem prazniku V svoji novi poslovalnici na Trgu svobode nudi bogato izbiro kvalitetne obutve v najnovejših vzorcih
Bombažna predilnica in tkalnica	
V TRŽIČU	
čestita prebivalstvu tržiške	
občine ob njegovem prazniku!	
Njeni izdelki uživajo po vsej državi	
velik sloves!