številka 24 • lelo XLI» cena 250 din
Celje, 18. junija 1987
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, SiVIARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Miš-maš za
mlade in stare
Prizadevni kulturniki iz Gri/.
so v nedeljo pripravili priredi-
tev. ki jo bomo še dolgo pom-
nili. Poletni Miš-maš s kopico
priznanih slovenskih glasbeni-
Icov. oder sramežljivih- in ču-
dovito vzdušje griškega letne-
ga gledališča so zadovoljili
prav vse. Prireditev je bila si-
cer namenjena najmlajšim, nič
narobe pa ni, da so se odlično
zabavali tudi starejši. Otroci
m v Grižah jih res ni manjkalo
- so si našli zabavo na vsakem
Icoraku. potem, ko je bilo vse-
ga že resnično preveč, pa so se
odpočili tudi takole.
Kaže. da letos najinlajšim res
ne bo dolgčas. Griže so komaj
za namj. pred nami pa je že
Pisani balon, ki ga v Laškem
pripravljajo v soboto, 20. juni-
ja. Otroci se bodo zabavali z
Matejo Koiežnik in Josom Za-
iokarjem, prepevali s skupina-
ma Randez-vous in Rdeča ka-
pica. ter strmeli nad spretnost-
mi zmajarjev iz Krškega, pa-
dalcev iz Moškanjcev in članov
celjskega aero-kluba. Toliko v
povabilo na Pisani balon, o gri-
škern Poletnem Miš-mašu pa
več na 12. strani.
IVANA KIDLKK
KOTO: KDl MASNKC
Sonce posijalo na vrtiljak
Vrtiljakov o srečanje je bilo veselica
za najmlajše. Stran 13.
Razveseljiv obračun
Celjsko gledališče v sezoni 86/87. Stran 8.
Pripravljeni na morebitno vojno
Celjski teritorialci so po vajah slavili skupaj s krajani
Šmartnega. Stran 12.
Bolje v negotovost
kot v znan etatizem
Bescdicu 'kriza« je svojčas
sodila med tujke, sedaj pa jo
obvladajo že osnovnošolci.
Tako kot imamo ekonomsko
krizo, imamo tudi družbeno
krizo. Pred njo smo si precej
časa zatiskali oči. a k sreči je
prevladala zdrava pamet.
Komunisti so to jasno pove-
dali ob koncu 10. in 13. kon-
gresa. pa tudi v drugih doku-
mentih. Težave so z ekonom-
sko krizo, še večje z družbe-
no. Nekdo namreč mora biti
kriv zanjo in nekdo mora po-
kazati pot iz nje. Je to zveza
komunistov? Sodeč po pri-
pravah na tako imenovani
idejni plenum. na katerem
bodo slovenski komunisti
spregovorili o aktualnih idej-
nopolitičnih razmerah v
družbi in v Zvezi komuni-
stov Slovenije, bi lahko bila.
Vrsta povsem konkretnih
stahšč se je že izoblikovala,
pa naj gre za dileme v zvezi s
spreminjanjem ustave in za-
kona o združenem delu. o
vzrokih in smereh poskusov
prevrednotenja bližnje pre-
teklosti, o idejnem boju za
mladino, o nacionalizmu, o
Kosovu, o Cerkvi, vernikih
in družbi in še bi lahko na-
števali. Vsem jo skupno ne-
kaj - povečati možnosti za
osvobajanje človeka in akti-
viranje njegovih ustvarjalnih
možnosti. To pomeni odpira-
nje pluralizma samouprav-
nih interesov, na kar sicer
prisegamo že od Kardelja na-
prej. Pomeni demokratičen
dialog z vsemi različno mi-
slečimi, pomeni spoštovanje
samoupravnih pravic de-
lavcev.
To ne more in ne sme osta-
ti teoretična razprava. Pre-
več smo zajadrali nazaj v vo-
de zaprtosti, odločanja v oz-
kih krogih (v vsaki občini je
7-8 ljudi, ki neformalno od-
ločajo o vsem), v vode etatiz-
ma. Resda je odločitev za ne-
gotov razvoj blagovne proiz-
vodnje v družbeni lastnini
težka, a to je sočasno tudi
odločitev o zvezi komuni-
stov - ali bo vse bolj partija
sistema ali ustvarjalna sila
gibanja. Na to mora idejni
plenum jasno odgovoriti. To
pričakujemo vsi in to terja
večina komunistov.
Že odločitev za težjo pot
ne bo lahka, še težja bo pot
po njej. Ne moremo pričako-
vati. da bo sprega poslovod-
nih struktur z zvezo komuni-
stov minila od danes do jutri.
Radikalnih obratov tudi po
tem plenumu ne moremo
pričakovati, saj jih lahko pri-
nese le kakovostno politično
delo - še zlasti v občinskih
komitejih in v osnovnih or-
ganizacijah. Če pa tu ne gre,
se ne moremo izgovarjati na
republiko in federacijo. Še
zlasti ne. če bo seja central-
nega komiteja pokazala pot
naprej nedvoumno. Da bi jo
le res! V dobro te naše avant-
gardne sile in vse naše
družbe.
MILENA B. POKLIC
Celjsifi godalni orkester za
modernizacijo bolnišnice
Danes ob 19.30 uri pripravlja celjski godalni orke-
ster koncert v Narodnem domu v Celju. Izvajali bodo
dela Griega, Škerjanca in Janačka. Koncert organi-
zira celjsko turistično društvo v okviru celjskega
turističnega tedna, ves izkupiček pa je namenjen
modernizaciji celjske bolnišnice.
Vstopnice po ceni 500 din lahko kupite v posloval-
nici Turističnega društva Celje na Tomšičevem trgu
in uro pred koncertom v Narodnem domu.
Lepo bi bilo, da bi vsaj del izkupička tudi s katere
druge prireditve na Celjskem namenili tej humani
akciji.
Vode bo dovolj
Pri oskrbi s pitno vodo so
v Šentjurju odvisni od vode
iz Celja in Šmarja, zaradi
številnih prečrpavanj pa jo
precej drago plačujejo. Za-
lo so se v programu samo-
prispevka v krajevnih
skupnostih Šentjur-center
■n okolica pred dvenii leti
Odločili, da je gradnja vodo-
voda Kozarica glavna nalo-
Sa v tem srednjeročnem ob-
•lobju.
S tem vodovodom bi rešili
problem oskrbe z vodo v sa-
f^om Šentjurju, pa tudi v
okoliških zaselkih.
Po številnih pripravah v
teh dneh končujejo projekt
m urejajo vso potrebno do-
kumentacijo. Pridobivajo tu-
di odstopne izjave lastnikov
zemljišč, kar so v glavnem že
opravili.
Idejni projekt je najprej
predvideval površinsko za-
jetje Kozarice, strokovno
mnenje o tem pa je bilo ne-
gativno, zato so morali najti
drugačno rešitev. Skupaj z
Geološkim zavodom iz Ljub-
ljane so se lotili hidroloških
raziskav globinskih vodnih
virov. Tri vrtine v globini več
kot 200 metrov so pokazale,
da je vode dovolj in da je
ustrezne kakovosti. Po meri-
tvah Geološkega zavoda naj
bi priteklo od 23 do 26 litrov
vode na sekundo. Raziskave
so veljale več kot 60 milijo-
nov dinarjev, ki so jih zbrali
iz sredstev republiške in ob-
činske raziskovalne skupno-
sti ter krajevnih skupnosti
Šentjur-center in okolica.
Vse aktivnosti za gradnjo
vodovoda torej potekajo
brez večjih zastojev, sicer pa
delo redno spremlja odbor
za gradnjo, ki skrbi, da bo
vse opravljeno pravočasno
in dovolj kakovostno.
TC
Manjšina ni drobiž
za barantanje
človeški stiki, kulturno,
športno in gospodarsko so-
delovanje, ki povezuje celj-
sko območje s Slovenci na
avstrijskem Koroškem, so
takšni, kakršne želijo na
obeh straneh meje. Pošteni
in v obojestransko korist.
Ob obisku delegacije celj-
skega območja, ki jo je vo-
dil sekretar medobčinskega
sveta zveze komunistov Ce-
lje Dane Rine, je bilo to v
pogovorih dostikrat po-
udarjeno. Zato, ker imajo
koroški Slovenci tudi dru-
gačne izkušnje z nami.
Celjsko območje je po nji-
hovi oceni tisto, kjer ljudje
ne le govorijo lepe besede,
ampak jih tudi izpolnijo. Pri-
merov ne manjka - od vrste
gospodarskih obratov do so-
delovanja pri izgradnji Per-
šmanovega spominskega do-
ma (na fotografiji je del go-
stov in gostiteljev pred tem
muzejem narodnoosvobodil-
ne borbe, kjer so postavili tu-
di del v Sentrupertu poruše-
nega spomenika). Ob spomi-
nih na leporečje, s katerim se
vse prepogosto srečujejo, so
še posebej grenko ocenili na-
še najodgovornejše pred-
stavnike: »Manjšina ni dro-
biž za barantanje v dobroso-
sedskih odnosih,« so dejali.
To velja tako za politično
manj težke stvari, kakršna je
na primer mejni prehod na
Pavličevem sedlu in za tiste
najtežje, kot je neopredeljen
odnos Jugoslavije do prete-
klosti Kurta Waldheima.
Slovenci onkraj meje se
želijo in hočejo odpirati zno-
traj njihove države, saj ne
morejo živeti zaprti v getu,
prav tako močna pa je njiho-
va potreba po stalnih stikih z
večino naroda, ki mu pripa-
dajo. Zato, da bodo lahko
ostali Slovenci, samozavest-
ni, strpni in enotni.
Več o obisku na Koroškem
lahko preberete na drugi
strani.
MILENA B. POKLIC
2. STRAN - NOVI TEDNIK
18. JUNIJ 1987
Razvojno raziskovalnih nalog
v celjski občini ne manjka
Občinska raziskovalna
skupnost Celje je že lani za-
čela s projektom, ki zajema
raziskave občinskes^a in re-
gijskega značaja. Z razisko-
valnim programom, ki so ga
oblikovali v široki javni
razpravi, nadaljujejo tudi
letos. Gre za: integralni
transport in prosto carin-
sko cono, smeri in načine
usmerjanja akumulacije v
občini, nove vodne vire,
uporabnost pepela fluidnih
kurišč, register zelenih po-
vršin, vpliv onesnaženosti
zraka na zdravstveno stanje
prebivalcev in regijsko eko-
loško bilanco.
Raziskavo o pogojih in in-
teresih za ustanovitev carin-
ske cone, ki je pomembna
predvsem zaradi možnosti
povečanja zunanjetrgovin-
ske menjave, so začasno
ustavili, ker so pogoji za
ustanovitev carinske cone
preveč zahtevni. Delno je
zaključena raziskava pepela
fluidnih kurišč, ki so jo pre-
ložili, dokler se ne razčisti
usoda izgradnje nove kotlov-
nice. Naloga o vplivu ones-
naženosti zraka na zdrav-
stveno stanje nekaterih kate-
gorij prebivalstva pa je trilet-
na. Zaenkrat je vse priprav-
ljeno za meritve onesnaženo-
sti zi-aka v Celju in Sloven-
skih Konjicah ter za klmični
d(>] raziskave.
Celjski izvršni svet je na svo-
ji zadnji seji podprl sodelova-
nje Občinske raziskovalne
skupnosti pri oblikovanju in
financiranju raziskovalnih na-
log občinskega in regijskega
značaja, ki ga mora raziskoval-
na skupnost še razširili in
okrepiti. Gre namreč za razi-
skave, ki obravnavajo najbolj
pereča vprašanja varstva oko-
lja, prostora in splošnega raz-
voja celjske občine ter regije.
Rezultate teh nalog pa že zdaj
koristno uporabljajo v občin-
skih organih in organizacijah
združenega dela (Komite za
družbenoekonomski razvoj.
Komite za urejanje prostora in
varstvo okolja, Zavod za plani-
ranje in izgradnjo, Komunala,
Skladiščno transportni center,
ipd.).
Občinska raziskovalna skup-
nost sodeluje tudi pri številnih
modelnih projektih, ki jih fi-
nancirajo predvsem v delov-
nih organizacijah. Delno upo-
rabljajo posojila Ljubljanske
banke, medtem ko raziskoval-
na skupnost sofinancira mo-
delne projekte le s približno 10
odstotki. Izvajalci teh projek-
tov so razvojni oddelki delov-
nih organizacij: Aero, Razvojni
center, Libela, Emo, Merxova
Mesno predelovalna industri-
ja, Srednja tehniška šola. Cin-
karna, Železarna Štore ter
Žična.
Občinska raziskovalna skup-
nost pospešuje tudi mnužično
inventivno dejavnost ter sode -
luje pri prenovi celjskega go-
spodarstva. Lani je tako zbrala
in ovrednotila 75 razvojno razi-
skovalnih nalog, od katerih jih
je približno 30 ocenila kot per-
spektivne. Za projekt "P- je
namenila desetino potrebnih
sredstev. Izvršni svet seje zav-
zel za nadaljevanje projekta
'■P'<, osnovni omejevalni de-
javnik prestrukturiranja v raz-
voju celjske občine pa je, po
njegovi oceni, pomanjkanje
strokovnih kadrov.
V. E.
Umirajče gozdove rešujejo tudi lovci
Na celjskem območju je 47 lovskih
družin, ki so združene v Savinjsko
Kozjanski zvezi lovskih družin Celje.
Delegati vseh teh družin so se skupaj
z mnogimi gosti udeležili slavnostne
seje skupščine te zveze, ki letos slavi
40-letnico obstoja.
Ob terfi so pripravili še vrsto spremlja-
jočih prireditev, kot razstavo lovskih
trofej in fotografij ter 14. srečanje pev-
skih zborov članov lovskih družin in
lovskih rogistov. Nastopilo je 14 pev-
skih zborov (med njimi tudi iz Avstrije
in Italije) ter pet skupin rogistov.
Ob jubileju so izdali tudi spominsko
brošuro z mnogimi zanimivimi podat-
ki o nastanku in razvoju lovstva na
celjskem območju. V uvodu so zapisa-
li, da je močna zveza lovskih družin.
kakršno imamo danes, porok pravi po-
ti in da lahko smelo gledajo v prihod-
nost. Čeprav so proslavili 40-letnico
obstoja, pa so prvi zametki lovstva na
celjskem območju že v letu 1923, ko je
sicer podružnica slovenskega lovske-
ga društva obsegala isto območje kot
ga ima danes.
Slovesnega srečanja lovcev celjske-
ga območja seje udeležil tudi Andrej
Marine, ki je lovccm spregovoril na
srečanju lovskih pevskih zborov in ro-
gistov (na sliki).
Franc Avberšek, predsednik sa-
vinjsko kozjanske zveze lovskih dru-
žin Celje: »Tudi divjad, kot del narave,
s katero gospodarimo lovci, s tem pa
tudi lov in lovstvo, kot ena najstarejših
človekovih dejavnosti, so se s preko-
mernim vplivom človeka na okolje-
znašli nad prepadom grozeče ekološke
katastrofe. Prav je, da poskušamo tudi
mi lovci z vso odgovornostjo in zavze-
tostjo pomagati pri iskanju nadaljnje
poti - poti, ki bo peljala do očuvanja
narave in življenja v njej. Upam. da
nas bo prav ta bitka za obstoj narave še
močneje povezala.«
Tone Zinišek, predsednik skupščl-
ne občine Celje: »Premalo jih cenimo
te naše lovce! Lovci, kot oboroženi ob-
čani, sestavljajo kar malo armado, kije
vedno pripravljena sodelovati z oboro-
ženimi silami v morebitni obrambni
vojni. Tudi za te naloge so lovci uspo-
sobljeni. Vse napisano in nenapisane
obveznosti dosledno izvajajo in zato
zaupamo tem zanesenjakom.« TV
Jubilej radeških gasilcev
Gasilsko društvo Radeče praznuje te dni 1L5-Iet-
nico ustanovitve. Jutri ob 20. uri bo osrednja pro-
slava v radeški športni dvorani.
Slavnostni govornik bo profesor Branko Božič, v
kulturnern programu pa bodo nastopili Slovenski
oktet in Železničarska godba na pihala iz Zidanega
mosta.
V soboto popoldne ob 17. uri bo mimohod radeških
in gostujočih gasilcev po ulicah Radeč, ki ga bodo
sklenili s podelitvijo odlikovanj in gasilsko veselico s
skupino Slovenija.
VVE
Celjski bazen
še ne bo odprt
Pri edinem celjskem let-
nem bazenu ob Ljubljanski
cesti so se pojavile nove te-
žave. Potem, ko so obnovili
kompletno električno nape-
ljavo in uredili še nekaj naj-
nujnejših stvari je prišlo do
nove okvare. Ko so po dese-
tih dneh testiranja školjke
začeli vanjo spuščati vodo
za kopanje so se v globin-
skem delu nenadoma dvig-
nile ploščice.
Drago Vračun, predsednik
plavalnega kluba Klima
Neptun, je bil z vsemi ostali-
mi presenečen: »Nismo mo-
gli verjeti, da seje kaj takega
zgodilo. Ce bo lepo vreme,
bomo napako odpravili v
dveh ali treh dneh. Sporni
prostor bomo zabetonirali,
glazirali in pobarvali. To je
zasilna rešitev in upamo, da
ne bo prišlo do podobnih te-
žav, ko bomo začeli ponovno
spuščati vodo v školjko. Ba-
zen želimo za letošnjo kopal-
no sezono usposobiti isto-
časno pa na ravni občine se-
staviti skupino, ki bo do
konca plavalne sezone pri-
pravila popoln načrt sanacije
dotrajanega celjskega baze-
na. Zdajšnja sredstva je za-
gotovil ZTKO, veliko pomoč
so nudile tudi delovne orga-
nizacije, od katerih še v pri-
hodnje pričakujemo pomoč.
Neptunovci pa smo dali tudi
pismeno pobudo, da v bodo-
če z bazenom ne bomo več
upravljali, kajti to je objekt
splošnega družbenega po-
mena. Interesent je Golovec,
vendar pod pogojem, da do-
bi popolnoma usposobljen
objekt.
Upam, da bodo s prihod-
njim tednom plavanja željni
ljudje že lahko zaplavali v
našem bazenu.«
T. VRABL
»Lepo je doma«
Pod tem naslovom pri-
pravlja novo ustanovljeno
Turističn«) društvo na Pol-
zeli kulturno-zabavno pri-
reditev, ki bo 2L junija ob
14. uri v parku Šenek. Prire-
ditev bo vsebovala kultur-
ni, zabavni, družabni del in
spremljavalne prireditve.
Že ob deseti uri dopoldne
bodo člani letalsko-modelar-
skega krožka prikazali svojo
dejavnost na travniku pri
gradu Ši>nek, ob štirinajsti
uri pa se bo pričela osrednja
prireditev. Nastopila bo fol-
klorna skupina Anton Tanc
iz Marija Gradca, tambura-
ški orkester, vokalni kvintet
Lastovka in trio Ašič iz Ce-
lja. Pripravili bodo tudi tek-
movanje v postavljanju hme-
Ijevk. Čebelarji pripravljajo
sladko medico, gobarji spe-
cialitete iz gi.b, itd.
T. TAVČ-AR
Obstoj Slovencev na Koroškem je
odvisen od gospodarske samostojnosti
Gospotiarstvo celjskega območja ima pri tem vse pomembnejšo vlogo
Na povabilo Slovencev,
ki živijo onstran meje na
Koroškem in delujejo v ok-
viru Zveze slovenskih orga-
nizacij, je prejšnji teden
obiskala Koroško delegaci-
ja celjskega območja. V njej
so bili predsedniki petih ob-
činskih skupščin, odgovor-
ni možje sestavljene organi-
zacije Merx, Konusa, Topra
in Papirnice Radeče ter
manjše število družbenopo-
litičnih delavcev občin in
območja. Ker so v vrsti po-
govorov sodelovali tudi
najodgovornejši predstav-
niki koroških Slovencev, so
ti lahko bili poglobljeni in
tvorni.
Največ besed je bilo name-
njenih gospodarskemu sode-
lovanju. Interes zanj je obo-
jestranski, saj pomeni delo
mešanih podjetij na Koro-
škem pomemben prispevek
k uravnovešanju zunanjetr-
govinske menjave z Avstrijo,.
za Slovence v Avstriji pa še
veliko več. Gospodarski
razvoj je pogoj, da bomo tu
ostali še naslednjih 1000 let",
je dejal Lipej Kolenik, pred-
sednik Posojilnice v Pliber-
ku in nadzornega odbora
Zveze slovenskih organiza-
cij. Ali: »Kdor ti reže kruh,
ima oblast nad teboj.« - Mil-
ko Kimier, vodja enotne liste
v Pliberku in mestiii svetnik.
Na koroškem je danes 15
mešanih podjetij. Med tisti-
mi, ki so zrasle iz gospodar-
stva na celjskem območju, je
bil med prvimi Toprov Top-
sport z 72 zaposlenimi, sode-
lovanje pa so izboljšali še Pa-
pirnica Radeče s Tovarno ce-
luloze v Obirju in Unior z
obratom v Borovljah, resno
pa o obratih razmišljajo še v
Aeru in v Cometu. Kakšne
pa so še možnosti za sodelo-
vanje, bo pokazala posebna
študija, ki bo končana jeseni.
Ob tokratnem obisku je bila
posebne pozornosti deležna
usoda Topsporta, ki se sku-
paj s svojo matično firmo
utaplja v izgubah. Položaj re-
šuje sestavljena organizacija
Merx. Predsednik kolektiv-
nega i)oslovodnega organa
Franc Ban je o usodi Top-
sporta povedal, da skušajo v
reševanje razmer pritegniti
tudi republiko, sicer pa dol-
goročne rešitve iščejo skup-
no s Konusom iz Slovenskih
Konjic in Tovarno usnja Slo-
venj Gradec. Za reševanje
problemov v Topsportu je
bil poučen obisk v tovarni
Klan v Brnci. V njej je zapo-
slenih 120 delavcev, ki
uspešno, iz dobička, pokri-
vajo izgubo iz preteklosti,
razdeljeno na sedem let. Za
nimiv je podatek, da vso re-
žijo - od vodenja, do admini-
stracija. opravlja 7 delavcev.
Kako pomembno je gospo-
darsko sodelovanje, je potr-
dilo tudi srečanje s Slovenci
iz Ziljske in delno Kanalske
doline. Tod je pritisk na
manjšino vsak dan večji,
možnosti za zaposlovanje pa
iz dneva v dan manjše. O nji-
hovih upih, da bi gospodar-
stvo celjskega območja po-
večalo te možnosti, se bodo
še pogovarjali, saj se je do-
slej kakovostno razvilo le so
delovanje na športnem po
dročju. V Zahomcu namiet
deluje izredno uspešne
športno društvo (kar sedeir
Zahomčanov je v avstrijskih
smučarskih ekipah). F^ranc
Wiegele je uspehe pojasnil
takole: »Ce hoče naš, sloven-
ski skakalec uspeti, mora
skočili dlje kot vsi drugi
Drugače nima nobenih mož
nosti.«
Na srečanjih je bilo precej
pozornosti namenjene tudi
sicer današnjemu položaju
slovenske manjšine v Avstri-
ji. O tem je najbolj izčrpno
govoril predsednik Zveze
slovenskih organizacij
liks Wieser. Poudaril je, da
je v Avstriji občutiti duh več-
je demokratizacije, vendar
še vedno posamezne stranke
vztrajajo pri politiki nemške-
ga nacionalizma. Spergovo-
ril je o vseh perečih vpraša-
njih, od šolstva do »zadeve
Wa]dheim«, ki bi moral po
njegovem mnenju odstopiti-
Še bolj razvito kot gospo-
darsko in športno sodelova-
nje je sodelovanje na po-
dročju kulture. Izrečenih je
bilo precej hvaležnih besed
za podporo Partizanskemu
pevskemu zboru iz Celovca
in priznanje za številne stike
pa tudi predlog za konkretno
sodelovanje s Slovenskiif
ljudskim gledališčem iz
Celja.
Sploh je bilo ocenjeno so-
delovanje s celjskim območ-
jem kot najuspešnejše (če-
prav to območje ni najbližje),
kot primer pa še posebej iz-
postavljena pomoč pri uredi-
tvi Peršmanovega spomin-
skega doma. Zanjo se je zah-
valil predsednik Zveze koro-
ških partizanov Janez Wuttf
- Luc. O pomenu tega pom-
nika narodnoosvobodilne
borbe je dejal: -Tako doku-
mentiramo naš obstoj in na-
šo zgodovino, naš doprinos V
njej.-
MILENA B. POKLIC
Pred partizanskim spomenikom v Šentrupertii je predstavnikom celjskega območja
spregovoril predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc. Ta spomenik 83
žrtvam so pred leti razstrelili, sedaj pa, sicer nepopolen, zopet spominja in opozarja.
18. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Se vedno cokla razvoja
Ko je kulturi kazalo na bolje, so jo zatrli zakoni
Minulo leto sv jc kulturi v ccljski
občini dokaj dobro pisalo in to leto je
bilo eno uspešnejših v zadnjem ob-
di)bju. upoštevaje njen delež sred-
stvih za zadovoljevanje skupnih po-
treb v občini. Ne gre pa si zatiskati oči
pred dejstvom, da kadrovski, prostor-
ski in drugI problemi še zdaleč niso
opravljeni. Spodbudna pa je bila že
samo okrepljena družbena skrb za pri-
četek razreševanje teh problemov.
Pri kulturni skupnosti Celje so na
novo ocenili gradbeno vrednost neka
terih objektov in delno uredili vpraša-
nje amortizacije zgradb prolesionlnih
in.stitucij in društev. Slovensko ljud-
sko gledališče Celje je dobilo novo
svetlobno opren^o. opravili so tudi naj-
nujnejša vzdrževalna dela. Iz progra-
ma dejavnosti kulturne skupnosti za
lani velja omeniti še nekatere naloge,
kot na primer povečano skrb za preno-
vo mestnega jedra, zaščitna arheolo-
ška izkopavanja, postavitev prvega de-
la razstave o povojnem Celju v Muzeju
revolucije, oživitev odra Herberta Grii-
na. teden prireditev za otroke v pred-
novoletnem času. priprave na pričetek
organizirane prodaje likovnih del. izid
Monografije Celja in še kaj. Obisk pri-
reditev, vpis bralcev knjižnico, je v
primerjavi z letom poprej narasel.
Nekateri podatki pa so manj razve-
seljivi. Ne steče financiranje kulturnih
dejavnosti, organiziranih za več občin
skupaj, še vedno ni dogovora o finan-
ciranju novogradnje objekta za Zgodo-
vinski arhiv Celje. Tudi kulturna
skupnost ni poravnava teh obveznosti.
Zavod za kulturne prireditve zaradi
kadrovskih in finančnih ovir ni uresni-
čil zamisli o marketinški službi, rekla-
miranju prireditev, animiranju v de-
lovnih organizacijah. Že nekaj let peša
tudi nabava knjižničnih gradiv. Leta
1980 je bilo Celje po številu knjig v
knjižnicah na 1000 prebivalcev na dru-
gem mestu v republiki, leta 1985 pa že
na tretjem.
Težav, s katerimi se v kulturi dan za
dnem srečujejo tako uporabniki kot
izvajalci, je še veliko več - tako v varo-
vanju in populariziranju narave in kul-
turne dediščine, v dejavnosti amater-
skih društev in skupin, v gledališki,
plesni in drugi dejavnosti. Kulturna
skupnost je lani po prispevni stopnji
združila premalo denarja za plačilo ob-
veznosti po sprejetem programu in jih
bo morala nadomestiti letos. Program
ske postavke za lani so bile uresničene
z nekaj \'eč kot 98 odstotki. Za letos je
program sprejela skupščina na zad
njem zasedanju s tiho željo, da bi se
lani izražena družbena skrb za kulturo
nadaljevala. Žal pa seje kmalu izkaza-
lo, da spričo zapletenosti razmer v dru-
žebnem standardu občine kultura ne
bo imela prednosti. Februarja sprejeti
interventni zakoni in zakon o celot-
nem prihodku in dohodku pa so že
usodno vplivali na uresničevanje sicer
sprejetega programa. Posebno pereče
je vprašanje akcij s področja varovanja
dediščine. V tem trenutku je skoraj
nemogoče reči. ali jih bodo lahko pra-
vočasno končali. Predpisi in osnove za
ugotavljanje dovoljene porabe v samo-
upravnih interesnih skupnosti se na-
mreč vztrajno menjavajo.
MATEJA POD JED
KOMENTIRA
Še več pozornosti
čistejšemu okolju
Prebivalci mozirske obči-
ne povsem podpirajo obča-
ne občine Velenje v prizade-
vanjih za preprečitev iz-
gradnje petega bloka ter-
moelektrarne Šoštanj. Prav
tako zahtevajo takojšnjo
ureditev kakovostnih čistil-
nih naprav na obstoječih
blokih šoštanjske termo-
elektrarne, ker se zavedajo,
kaj bi se sicer zgodilo z goz-
dovi in kakšno tragedijo bi
to predstavljalo za Zavod-
nje. To so v Mozirju pouda-
rili že na problemski konfe-
renci o varstvu okolja, o
tem pa so razpravljali tudi
na zasedanju zborov mozir-
ske občinske skupščine, ki
je bilo prejšnji teden.
Za zagotovitev boljšega
zraka bodo morali tudi v Go-
renjevi delovni organizaciji
Glin v Nazarjah poskrbeti za
kakovostnejše čistilne na-
prave, ki bodo bistveno
zmanjšale emisijo prahu v
okolje. Sicer pa mora ves na-
daljnji razvoj te občine teme-
ljiti na ekološko čisti indu-
striji. Da bi lahko sproti
spremljali podatke o onesna-
ženosti zraka, bodo morali
čim prej kupiti tudi novo
stalno meteorološko na-
pravo.
Več bo treba v bodoče sto-
riti tudi za varstvo voda, za
kar naj bi zgradili čistilne na-
pra\'e, vendar ne samo v
spodnjem delu doline, pač
pa tudi v vseh večjih naseljih
v mozirski občini. V nepo-
sredni bližini virov kako-
vostne pitne vode, pa bodo
morali razmisliti o umestno-
sti uporabe vseh vrst škro-
piv, umetnih gnojil in gno-
jevke. To še zlasti velja tudi
za domačije v hriVjovitih pre-
delih občine. Precej nalog
čaka Mozirjane pri prepreče-
vanju hrupa in ne nazadnje
pri varčevanju z energijo, pri
čemer bodo še v naprej pod-
pirali gradnjo malih liidro-
elektrarn. V tej občini se na-
mreč dobro zavedajo tudi
pomena turizma, ki pa bo v
primeru, da ne bi izvajali na-
log v zvezi z varstvom okolja,
vendno bolj izgubljal svoj
pomen. Tudi zato bo komite
za družbenoekonomski raz-
voj in urejanje prostora v so-
delovanju z ustreznimi insti-
tucijami izdelal predlog ak-
tivnosti in ukrepov za ures-
ničevanje nalog za dosled-
nejše varstvo okolja. Pro-
gram bodo pripravili za jav-
no obravnavo, kasneje pa naj
bi ga sprejeli zbori občinske
skupščine. Povzročitelji
onesnaževanja bodo morali
zato izdelati lastne sanacij-
ske programe, upravni in in-
špekcijski organi občinske
skupščine, pa bodo pripravi-
li ustrezne predpise s tega
področja.JANEZ VEDENIK
Julija višje socialnovarstvene pomoči
strokovna služba repu-
bliške skupnosti socialnega
varstva predlaga, da bi naj
za 40 odstotkov povečali
družbene pomoči otrokom,
za prav toliko pa tudi pri-
spevke staršev za oskrbo
otrok v vrtcih. Za 40 odstot-
kov naj bi se zvišala tudi
družbena denarna pomoč,
ki je edini vir sredstev za
preživljenje, medtem ko naj
bi pomoč, ki je dopolnilni
vir sredstev za preživljenje,
določili v višini razlike do
pomoči kot edinega vira
sredstev za preživljanje.
JVcdlog o tem, za koliko
odstotkov naj bi se zvišale
pomoči in prispevki, so pri-
pravili na podlagi podatkov
o gibanju povprečnih oseb-
nih dohodkov v letošnjem
prvem tromesečju, ocene ra-
sti OD v gospodarstvu za pr-
vo polletje in zvišanje cen
življenjskih potrebščin v le-
tošnjih prvih petih mesecih.
Pedlog o zvišanju social
novarstvenih pomoči naj bi
upoštevale tiste občinske
skupnosti socialnega var-
stva, ki imajo vsaj nekaj
možnosti, saj bodo tako za-
gotovili upravičencem po-
moči minimalno socialno va-
rnost.
Občinska skupnost soci-
alnega varstva v Celju na-
čelno predlog podpira, ni pa
gotova, če ga bo mogoče re-
alizirati že prvi mesec. Če
to ne bo mogoče, bodo višje
socialne pomoči izplačali
mesec kasneje, vendar s po-
ravnavo razlike za nazaj.
S 1. julijem, ko je po obči-
nah predvideno zvišanje sta-
narin, bo treba na novo od-
meriti tudi nadomestila sta-
narin, hkrati pa morajo sta-
novanjske skupnosti omogo-
čiti ljudem, da to pravico
uveljavijo na novo. Lestvica
znosnih stanarin ostaja ne-
spremenjena, pri preračunu
nadomestil pa je potrebno
upoštevati določbo samou-
pravnega sporazuma o ures-
ničevanja socialnovarstve-
nih pravic, ki določa, da je
vsak dolžan plačati najmanj
20 odstotkov stanarine za
svoje stanovanje.
Za 40 odstotkov se bodo
povečale tudi materialne
pravice po zakonu o družbe-
nem varstvu duševno in te-
lesno prizadetih oseb.
ZDENKA STOPAR
S 1. julijem naj bi se zvi-
šale tudi rejnine, s tem, da
bi priznali povračilo mate-
rialnih stroškov za otroke
od enega do šestih let v zne-
sku 73.780 dinarjev.
Geza Bačič, sekretar republiške konfe-
rence SZDL o slovenskem sindromu:
»Namesto odločnejših prizadevanj vseh Jugoslaviji
za izvajanje stabilizacije, za višjo produktivnost, doho-
dek in zmanjšanje inflacije, pa zadnje čase prebiramo
vse več o nezaupanju, šovinizmu, nesolidarnosti, pa
vse do odkritja, da inflacija nekaterim narodom kori-
sti, drugim pa škodi in celo, da smo Slovenci in Slove-
nija slaba, nestabilna točka oziroma republika v Jugo-
slaviji. Pri tem posamezne avtorje takšnih ugotovitev
kaj malo zanima ali delavci v tej republiki veliko ali
malo delajo, ali skrbijo v tem delu Jugoslavije tudi za
delavce iz drugih republik, ali res nacionalne, jezi-
kovne in kulturne posebnosti škodijo ali pa krepijo in
bogatijo našo federativno bratsko skupnost. Vsem tem
avtorjem z vso odgovornostjo odgovarjamo, da smo in
ostajamo Slovenci trden stabilen člen v skupni jugo-
slovanski domovini.«
Milan Kneževič, predsednik republiškega
komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano o položaju slovenskega gozdarstva:
"Dohodkovni položaj lesne industrije se odraža tudi
v gozdarstvu, ki počasi prehaja v položaj, ko ne bo
moglo v celoti uresničiti vseh nalog, ki izhajajo iz
določil gozdnogospodarskih načrtov. Potreben obseg
vlaganj v gozdove seje zaradi ujem in umiranja gozdov
tako zelo povečal, da ga gozdarji skupaj z lesarji, čc se
bodo ti negativni vplivi še nadaljevali, očitno ne bodo
m ogli zagotovi ti.«
Jasna Knez, plesalka, o delu z otroškimi
plesnimi skupinami:
»Otrok in odraščajoči otrok opazujeta in dojemata
svet drugače kot odrasli, zato naj bo njegov ples ali
katerakoli druga ustvarjalna dejavnost odraz njego-
vega in ne našega doživljanja. Svoj ples naj zapleše po
svoje in ne da mu ga postavimo mi po naših merilih o
tem, kaj naj bi bil »lep« oziroma -dober« ples.
Ustvarjalne svobode, o kateri govorim, seveda ne
smemo razumeti togo dobesedno. Svoboda nepomeni
anarhije. Ne gre za to, da otroka prepustimo samemu
sebi, marveč da mu naš način dela z njim po eni strani
omogoča sponatano izražanje, po drugi pa skoraj
neopazno in nevsiljivo uvaja tudi že obvladovanje
telesa kot instrumenta, kar končno znova odpira neiz-
merne možnosti izraza. Torej: spontana izraznost in
radostno izkustvo svobodnega, naravnega giba sta
pogoj, da se v kasnejšem vzporednem procesu kultivi-
ranja telesa - gibalne tehnike - znova sproščajo ustvar-
jalne moči, vselej na višji ravni in vselej skozi avtenti-
čen izraz.«
Dan v partijski univerzi
Politična šola ZKJ »Josip
Broz Tito v Kumrovcu, ki
so jo člani ZKJ zgradili s
svojo članarino in prosto-
voljnimi prispevki v letu
1981, kot organizacija pa
obstaja in deluje že 12 let,
počasi postaja tisto, kar je
želel tov. Tito, ko je predla-
gal ustanovitev take šole.
To je univerza ZK, je Jugo-
slavija v malem, je prostor in
kraj, kjer se že in se še bodo
odvijale najrazličnejše aktiv-
nosti, povezane z idejno poli-
tičnim, marksističnim izo-
braževanjein, izmenjavo in
usklajevanjem izkušenj, idej
in stališč
Približno tak občutek in
zaznavo dobiš, če si šolo
oglodaš, prisluhneš predsta-
vitvi najenih dosedanjih in
načrtovanih programov, pri-
sostvuješ kateri izmed izo-
braževalnih oblik.
V okviru izredno razvejane
dejavnosti šole, v kateri letos
zaključuje enoletni študij
dvanajsta generacija slušate-
ljev iz vse Jugoslavije, so
pred dnevi doberšen del
dneva preživeli v tej šoli čla-
ni občinskih komitejev ZK
iz Slovenskih Konjic in Tito-
vega Velenja. S Konjičani je
bil tudi član CK ZKS, Zdrav-
ko Krvina.
Prisluhnili so predavanju
doktorja Branka Pribičeviča
na temo o novi levici in novi
desnici, se seznanili s pro-
grami in aktivnostmi šole,
poslušali video posnetek
predavanja lov. Tita in izved-
li redni seji svojih komitejev.
Uvodničarja v dnevni red
komitejev sta bila Ciril Ba-
škovič, izvršni sekretar CK
KZS, ki je govoril o pripra-
vah na sejo CK ZKS in di-
rektor šole, doktor Emil
Roje, ki je osvetlil vsebino
pred kratkim opravljene 7.
seje CK ZKJ. Komiteja sta
nato nadaljevala delo na lo-
čenih sejah, ob povratku do-
mov pa so si člani ogledali še
spominski park Trepča.
ZDRAVKO IVAČIČ
Kako dolgo še varljivi
občutki socialne varnosti
Raziskave o kvaliteti življenja na
slovenskem, ki so jo izvedli sodelavci
instituta za sociologijo pri univerzi
Edvarda Kardelja je med drugim po-
kazala, da je med Slovenci kar pet-
krat več ljudi s psihosomatskimi
motnjami kot na Švedskem, štirikrat
več takih ki so pogosto utrujeni, po-
lovica takih s pogostimi glavoboli in
kar tretjina odraslih moških je alko-
holikov. Da je koeficient samomorov
v Sloveniji eden od najvišjih na sve-
tu, »je že dolgo znano. Po podatkih
republiškega komiteja za zdravstve-
no in socialno varnost obravnavajo
naši centri za socialno delo enajst od-
stotkov Slovencev od tega je bilo v
preteklem letu uvrščenih v kategori-
jo prikrajšani za normalno družinsko
življenje kar 41.000 otrok.
Rezultati podatkov nalagajo social-
nim delavcem odgovorne naloge, v
zvezi s konkretnim delom v praksi pa
se največkrat pojavlja problem pro-
svetljenosti ljudi, občanov, pa tudi ne-
katerih strokovnjakov. Danes so ljudje
že precej zdravstveno prosvetljeni in
vedo, kam naj se obrnejo ob določenih
obolenjih. Na področju socialnega de-
la pa je prosvetljenost razmeroma
majhna. Ljudje očitno upajo, da ne bo-
do potrebovali nobene pomoči, ali pa
živijo v iluzijah: če bomo potrebovali
pomoč bo že kako šlo v okviru druži-
ne. Vendar raziskave kažejo kako gren-
ka razočaranja se dogajajo v obdobju,
ko človek prihaja v čas višje starosti, v
kolikor je ves življenjski koncept gra-
dilna družini, na medsebojni pomoči
mladih in starih. Skupaj gradijo hiše,
itd. Tako ljudje računajo, da so social-
no varni. Vendar ko pride starost se
nenadoma pokaže, da človek potrebu-
je nego in pomoč družine je potrebna.
In ljudje to pogosto odkrivajo v zad-
njem hipu. Nastanejo močne čustvene
napetosti, medsebojni očitki. . . Češ,
mi smo varovli svoje starše, zakaj pa
sedaj mladi ne morejo njih. Pri tem ne
upoštevajo tega, da živijo danes v dru-
gačnem času daje delovna obremenje-
nost velika, da človek v družini marsi-
česa, kar je v preteklosti lahko naredil,
danes ne zmore več. Takih in podob-
nih primerov je pri nas precej, to je
kategorija problemov za katero bi mo-
rali najti neke družbeno potrjene mo-
dele reševanja.
Podoben problem je kategorja
otrok, ki so prikrajšani za normalno
družinsko življenje, kategorija, za ka-
tero se čutimo najbolj odgovorne. Vse
to je strokovno socialno delo in za
vsem tem tudi stoji neka teorija-teorija
o življenjskem prostoru, o potrebah
človeka, o organizaciji življenja.
Kaj tu lahko napravi socialna služba,
socialni delavec kot posameznik, ki je
postavljen pred dejstvo, da mora reše-
vati čisto vsakdanja človeška vpraša-
nja. Centri za socialno delo so izva-
jalske akcije, ki se preveč zapirajo v
pisarne, ker jih duši administracija,
posamezniki pa zaradi preobremenje-
nosti in birokratskega reševanja ne
gredo na teren. Bistvo socialnega dela
je namreč v tem, da je treba probleme
reševati tam, kjer nastajajo, kjer ljudje
žive in delajo. Potrebna je tudi koordi-
nacija socialnega dela v občini, neneh-
no opozarjanje na določen problem,
kajti alkoholizem v eni občini ni sam
problem občine, ampak je družbeni
problem.
In kadar bo to spoznala tudi naša
družba, je socialna služba poklicana,
da se temeljito loti tega vprašaja, kajti
zlo ima globoke korenine, ki jih je po-
trebno strokovno odstranjevati.
ZDENKA STOPAR
kovinotehna
Prodaja ocenjene-
ga blaga bele tehni-
ke z lefDotnimi na-
pakami - po izred-
no ugodnih cenah v
Prodajnem centru
Hudinja.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
18. JUNIJ 1987
Gospodarske moči ne krepijo veliki ozcii
Hazvoj celjskega gospodarstva je v ustanavljanju manjših proizvotinih enot
(ilede na visoko odpisa-
nosl osnovnih sredstev, še
posebej opreme, ter na ne-
ugoden trend padanja dele-
ža akumulacije v razdelitvi
dohodka, so lahko v celjski
občini resno zaskrbljeni
nad razvojno perspektivo
celjskega gospodarstva.
Kar četrtina gospodarskih
organizacij združenega dela
namreč ni ustvarila akumu-
lacije, medtem ko so visoko
stopnjo akumulacije ustva-
rile predvsem manjše orga-
nizacije.
Služba družbenega knjigo-
vodstva, ki je ocenila tudi
dohodkovni položaj posa-
meznih gospodarskih dejav-
nosti ugotavlja, da je celjska
industrija glede na republi-
ško povprečje dosegla neko-
liko boljše rezultate. Med
dvajsetimi industrijskimi
panogami, ki so zastopane v
celjskem gospodarstvu, jih
je enajst doseglo nadpov-
prečne rezultate.
V rezultatih celjskega go-
spodarstva se najbolj odraža-
jo vzponi in padci velikih de-
lovnih organizacij. Služba
družbenega knjigovodstva
ugotavlja, da večina izmed
njih ne prispeva bistveno h
krepitvi gospodarske moči.
Kar petjih je poslovalo z niz-
ko stopnjo rentabilnosti in
sicer Libela, Izletnik, Podjet-
je za PTT promet. Železni-
ško transportna organizacija
in Merxov Blagovni center.
Povprečne rezultate poslo-
vanja sta ustvarila Kovino-
tehna in Aero, medtem ko
ima nadpovprečno mero do-
nosnosti le Klima. H krepitvi
gospodarske moči celjskega
gospodarstva prispevata naj-
več tudi Etol in Ljubečna.
Pet najuspešnejših delovnih
organizacij, ki zaposlujejo le
13 odstotkov delavcev, je
ustvarilo kar dve petini aku-
mulacije celjskega gospo-
darstva.
Zanimivo pri tem je, da je
v celjski občini nekaj manj-
ših organizacij, ki ustvarijo
relativno veliko akumulaci-
je. V to skupino sodi 16 orga-
nizacij, ki so skupno ustvari-
le le 3,5 odstotka dohodka,
vendar skoraj 9 odstotkov
akumulacije. To so: Utež,
Konusova Blagovna hiša.
Obutev, Vulkanizacija, Klju-
čavničar, Emov tozd Servisi,
Pozd Leskovšek, Cinkarnin
tozd VeHon, Finomehanika,
Trgovina Gozdnega gospo-
darstva. Komunalin tozd
Javne naprave, STC, Foto-
lik, tozd za zbiranje in prede-
lavo odpadkov Surovine Ma-
ribor, Remont m Zavod za
živinorejo in veterinarstvo.
Vse omenjene organizaci-
je, razen Zavoda za živinore-
jo in veterinarstvo, so iz do-
hodka izločile nadpovprečen
delež akumulacije glede na
republiško podskupino. Iz
tega Služba družbenega
knjigovodstva sklepa, da je
razvojna perspektiva celj-
skega gospodarstva v razvo-
ju manjših proizvodnih enot,
ki se lažje prilagajajo nesta-
bilnim in hitro spremenlji-
vim gospodarskim pogojem.
V. E.
kovinotehna
Prodaja ocenjene-
ga blaga bele tehni-
ke z lepotnimi na-
pakami - po izred-
no ugodnih cenah v
Prodajnem centru
Hudinja.
Libela potrebuje finančno
in kadrovsko injekcijo
Delavski svet Libele je imenoval za
vršilca dolžnosti direktorja Danila
Kotnika, dosedanjega vodjo razvojno
tehničnega sektorja v tem celjskem
kolektivu, ki je novo delovno dolž-
nost prevzel v ponedeljek. Danilo
Kotnik delavcem Libele še ni pred-
stavil programa ukrepov, vendar je
zagotovil, da bo program narejen in
potrjen na samoupravnih organih ko-
lektiva do konca junija, kot je to od
vodstva Libele zahteval celjski izvrš-
ni svet.
Od programa ukrepov oziroma pred-
sanacijskega programa, ki ga morajo
pripraviti v Libeli, zavisi tudi pomoč
širše družbene skupnosti. Že zdaj je
namreč jasno, da se Libela sama ne bo
uspela izkopati iz težav. Da je temu
tako, priča že podatek, da kolektiv po-
sluje tako rekoč skoraj brez tekočih
likvidnih sredstev. Večino denarja ima
vloženega v zidove, medtem ko so os-
novna sredstva iztrošena več kot 90
odstotno. Poleg finančne injekcije pa
bodo v Libeli potrebovali tudi kadrov-
sko, kajti fluktuacija strokovnih in
drugih delavcev se še nadaljuje.
Miloš Pešec, predsednik celjskega
izvršnega sveta, kljub velikim teža-
vam, ki jih imajo v Libeli verjame, da
ima ta celjski kolektiv razvojno per-
spektivo. Po njegovem mnenju je v
tem trenutku najpomembnejše, da
začnejo v Libeli dosledno uresničevati
mesečne načrte proizvodnje in proda-
je. Kar zadeva finančno in kadrovsko
injekcijo dvomi, da bodo v celjski ob-
čini uspeli zadostiti potrebam Libele.
Denarja je namreč v občini vse manj,
medtem ko so z ustreznimi strokovni-
mi kadri imeli precejšnje težave že ta-
krat, ko so sestavljali začasna vodstva
za Lesno industrijski kombinat vSavi-
nja in Toper.
Da ima Libela razvojno perspektivo
in daje v nobenem primeru ni mogoče
enačiti s Savinjo ali Toprom, je prepri-
čan tudi Janez Ahačič, predsednik
Medobčinske gospodarske zbornice
Celje. Zbornica ne more Libeli zagoto-
viti niti denarja niti kadrov, ji bo pa
nudila vso strokovno pomoč, ki jo lah-
ko zagotovi in jih podprla, ko bodo
iskali pomoč pri zunanjih institucijah.
Še največ lahko naredi za Libelo, po
besedah Ahačiča, če se bodo v tem
celjskem kolektivu resnično odločili,
da se povežejo s katerim izmed večjih
proizvodnih sistemov.
VILI EINSPIELER
V počastitev 30. letnice
Podjetja za urejanje voda
NIVO CELJE
razstavlja svoja umetniška
dela slikar samouk Jože
Perčič-Juškin.
Razstava bo odprta vsak
dan od 15. junija do 28.
junija 1987 v avli novega
hotela na Dobrni.
Vse ljubitelje umetnosti
vabijo na ogled razstave.
Celjski izumitelji prvič na
razstavi RAST YU-87
Na Reki se je končala L^. jugoslovanska razstava
Izumov, tehničnih izboljšav in inovacij RAST YU-87,
ki so se je poleg jugoslovanskih izumiteljev udeležili
tudi razstavljalci iz Češkoslovaške, Sovjetske zveze.
Madžarske, Poljske in Italije. Predstavilo se je 175
razstavljalcev iz devetih držav, ki so predstavili več
kot 650 novosti.
Veliko nagrado so ob zaključku podelili razstavljal-
cem in izumiteljem RMK iz Zenice, ki so predstavili 47
izboljšav. Nagrado so dobili predvsem zato, ker so bile
vse izboljšave in tehnične inovacije že uporabljene in
je večina že prinesla velike prihranke oz. izboljšave v'
proizvodnji. Letos se je pi-vič pojavila na tej razstavi
tudi celjska raziskovalna skupnost,^ ki je združila
dosežke Cinkarne, Libele, Železarne Store, Emo, Raz-
vojnega centra in Aera Celje.
V. E.
Sigma je praznovala
tridesetletnico
Značilnost je dobro poslovanje
Medtem ko je večina
gradbenih delovnih organi-
zacij pri nas v nezavidlji-
vem položaju, pa tega ne
moremo trditi za Sigmo iz
Zabukovice, ki je te dni sla-
vila tridesetletnico obstoja.
Da ta delovna organizacija
dobro gospodari, gre največ
zaslug pripisati zanimive-
mu proizvodnemu progra-
mu, pa seveda tudi kakovo-
sti izdelkov.
Sigma je danes vodilna ju-
goslovanska delovna organi-
zacija, ki proizvaja gradbene
elemente kot so sanitarne
blok stene in druge elemente
instalacij vodovoda, kanali-
zacije in prezračevanja dim-
nikov. Njeni izdelki so sedaj
vgrajeni že v več kot sto tisoč
stanovanj v vsej Jugoslaviji,
samo letos pa bodo fizični
obseg proizvodnje ob zmanj-
šanem številu delavcev po-
večali za četrtino, kar pome-
ni, da bodo svoje elemente
vgradili v sedem tisoč jugo-
slovanskih stanovanj, med-
tem ko so jih lani v 6200 sta-
novanj. To jim uspeva kljub
temu, da se stanovanjska iz-
gradnja zmanjšuje, so pa po-
večali tržišče in tudi gradbe-
niki so spoznali, da je grad-
nja s Sigminimi gradbenimi
elementi hitrejša, tako da
lahko naročena gradbena de-
la opravijo v dogovorjenih
rokih.
Z rezultati v prvih petih
mesecih so zadovoljni, lahko
pa bi bili še boljši, če ne bi
bile gradbene delovne orga-
nizacije, s katerimi sodeluje
Sigma. v hudih likvidnost-
nih težavah. Problemi so s
plačili, ki močno kasnijo. kar
velja predvsem za gradbeno
organizacije iz drugih jugo
slovanskih republik, med-
tem ko slovenske redno pla-
čujejo. Dodatne težave pa
gradbenikom povzročajo tu-
di ukrepi, ki so zaradi viso-
kih obrestnih mer močno
znižali gradnjo stanovanj.
V zadnjih letih namenjajo
v Sigmi vso pozornost razvo-
ju, sedaj pa so začeli izdelo-
vati srednjeročni in dolgo-
ročni plan razvoja, kar je mo-
goče tudi zaradi tega, ker se
bo za ta del Zabukovice
kmalu sprejemal zazidalni
načrt.
S prvim julijem prehaja
Sigma na skrajšan delovni
čas oziroma na štirideseturni
tednik. Pripravili so ustrez-
ne programe, s katerimi bo-
do izgubljenih pet odstotkov
delovnega časa nadomestili
oziroma celo presegli.
JANEZ VEDENIK
Spodbuda raziskovalnemu delu
ZŠAM
CELJE
vabi na veliko
šofersko tombolo
na avtopoligonu Ljubečna
v nedeljo, 21. junija
ob 14. uri.
Dobitki: 5 avtomobilov,
16 glavnih dobitkov in več
drugih nagrad.
V tovarni papirja v Radečah so razpisali 30 naslovov
raziskovalnih nalog
Tovarna papirja Radeče
je pred dobrim letom razpi-
sala trideset naslovov razi-
skovalnih nalog. Do sedaj
so delavci te delovne orga-
nizacije prijavili dvain-
dvajset nalog na razpisane
teme in tri, ki posegajo na
področja, ki niso zajeta v
nalogah, a je komisija oce-
nila, da so zanimive za to-
varno.
Pobudo za razpis je dal
razvojni sektor, ki deluje na
ravni delovne organizacije.
Naloge obsegajo področja, ki
so najbolj neposredno veza-
na na delo in izkušnje, ki so
si jih delavci lahko pridobili
z dolgoletno delovno prakso.
Namen te akcije, ki je prvič
in na katero sprva ni bilo do-
volj odziva, je pritegniti k
ustvarjalnemu delu in delo-
vanju čim večje število de-
lavcev, tudi nestrokovnja-
kov, ki imajo verjetno dovolj
idej, a jih doslej niso znali
uveljaviti. Na voljo jim je vsa
strokovna pomoč tistih, ki se
po delovni dolžnosti ukvar-
jajo z razvojem delovne orga-
nizacije pa tudi izkušnje dru-
gih, s katerimi se na področ-
ju raziskovalnega in inova-
tivnega dela povezuje rade-
ška papirnica.
Razpis je odprt do konca
avgusta. Potem bo komisija
pričela pregledovati prispele
naloge in ocenila, katere so
primerne za neposredno
uporabo. Vsak posameznik,
kije prijavil nalogo sam ali v
skupini naj bi dobil četrtino
enomesečnega osebnega do-
hodka. Posebne denarne na-
grade bodo dobili vsi, ki bo-
do tudi opravili nalogo, ki so
jo prijavili. Tiste naloge, ki
bodo vsebovale elemente
inovativnosti pa bodo vred-
notili po pravilniku o inova-
tivni dejavnosti.
Težko bi našteli vseh tride-
set naslovov. Segajo pa na tri
področja, za katera so oceni-
li, da so v tem obdobju naj-
bolj aktualna za razvoj de-
lovne organizacije. Prvo ta-
ko področje so nekateri še
narešeni problemi v zvezi z
neposredno proizvodnjo pa-
pirja, z nekaj naslovi so pose-
gli na področje ekologije,
tretji sklop nalog pa zajema
področje organizacije dela in
delovne organizacije kot
takšne.
S pričujočo akcijo so ned-
vomno razširili možnosti za
, razvoj takoimenovane mno-
žične inventivne dejavnosti.
S številnimi strokovnimi po-
svetovanji, delovnimi razgo-
vori in individualnimi razgo-
vori z zaposlenimi, ki so bili
kandidati za prijavo na raz-
pis, so še dodatno spodbudi-
li k razmišljanju marsikoga,
kije doslej opravil osem urni
delavnik, potem pa svoje mi-
sli usmeril v dejavnosti, ki
nimajo z njegovim delom v
tovarni nikakršne zveze.
VVE
18. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Železninar v starem in novem blišču
Med člani izvršnega odbora občin-
ske konference svetov potrošnikov
pri občinski konferenci socialistične
zveze Celje je največ zanimanja vzbu-
dila predstavitev o prodajni zasnovi
obnovljene prodajalne Železninar v
Celju. Njena uradna otvoritev bo 3.
julija, obnovitvena dela pa naj bi bi-
la končana do 20. junija.
Stara trgovina Železninar v središču
Celja je bila potrebna temeljite obno-
ve. Ko so z njo pričeli, se je pokazalo,
da je potrebno začeti pri temeljih, zla-
sti se je ob rušenju pokazala prvotna
zasnova in ta nekdanji ambient so
izluščili ter ga v celoti ohranili. Grad-
nja je potekala pod strokovnim nadzo-
rom zavoda za spomeniško varstvo v
Celju in kljub temu, daje z ohranitvijo
starega pohištva, ki ga restavrirajo v
Pohištvu v Celju (staro je preko sto let)
oprema podražila, investitorju Kovi-
notehni m žal, da je trgovino adaptira-
la na ta način.
Založenost artiklov bo ista, poskrbe-
li bodo. da bo več poljskega orodja,
koles s posameznimi deli, več gospo-
dinjskih potrebščin, medtem ko pro-
gram metalurgije odpade in je že pre-
seljen v Tovarniško ulico v Celju.
Zmanjšati pa so morali skladiščne
kapacitete, ki'r je adaptacija zahtevala
svoje, razmišljajo pa že o nadomest-
nem skladišču, ki ga bodo gradili ob
sedanji obnovljeni stavbi. Pa to bo že
tretja faza gradnje, s katero pa misli
Kovinotehna nadaljevati ko bo imela
za to ustrezna sredstva. Dosedanja ob-
nova druge faze, ki so jo financirali iz
združenih sredstev temeljnih organi-
zacij Kovinotehne. je stala tri milijar-
de. Upajmo, so dejali člani konference
sveta potrošnikov, da bo Železninar še
naprej trgovina prijaznih ljudi, takšna
kot je včasih že bila.
O problemih vzdrževanja skupin-
skih anten in domofonov v blokovnih
gradnjah, bi moral dati pojasnilo pred-
stavnik samoupravne stanovanjske
skupnosti Celje, a ga ni bilo, delegati
pa so kljub temu izredno kritično oce-
nili odnos stanovanjske skupnosti do
tega problema. V točkovni sistem sta
novanj je vključeno tudi vzdrževanje
skupinskih anten in domofonov, ven-
dar ti prodajajo in jih nihče ne poprav-
lja. Morda čakajo na rešitev kabelske
televizije, ki bo sistem skupinskih an-
ten v celoti porušila, vendar bi bilo
potrebno to ljudem obrazložiti. Konč-
no pa, televizijski kabelski sistem je
šele na začetku, vemo pa, koliko časa
vsaka stvar čaka do njene uresničitve.
Pojasnilo bi bilo le potrebno, če že
odgovorne. ZDENKA STOPAR
V Železninarju bo preko 200 nr do-
datnih prodajnih enot, klasična pro-
daja bo ostala in poskrbeli bodo, da
bo dovolj strokovno izobraženih pro-
dajalcev.
Pokojnine po novem
Na skupnosti pokojnin-
skega in invalidskega zava-
rovanja Slovenije razprav-
ljajo o začetku uresničeva-
nja novega načina izračuna-
vanja pokojninske osnove,
kot to določa zvezni pokoj-
ninski zakon. Gre za to, da
se osebni dohodki, ki so
podlaga za določitev pokoj-
ninske osnove, načeloma
preračunavajo na vrednost
zadnjega leta dela. Prehod
na ta način pa naj bi izpelja-
li v štirih letih.
Pokojnine bo namreč tre-
ba zvišati za vse upokojence,
ki so se že upokojili ali pa se
še bodo.
Poglejmo, kaj to pomeni
/a vse tiste, ki so pokojnine
uveljavili v obdobju od 1. ja-
nuarja 1965 do konca minu-
lega leta, in so jim bile pokoj-
nine odmerjene od pokoj-
ninskih osnov, izračunanih
na podlagi osebnih dohod-
kov ali osnov zavarovanja iz
najmanj dveh ali več let dela.
Za kolikšen odstotek se jim
bodo povišale pokojnine, je
odvisno od leta, ki je bilo kot
zadnje upoštevano za izra-
čun pokojninske osnove, od
osebnega dohodka od zad
njega leta dela zavarovanca.
Torej bodo ti odstotki različ-
ni, pri prvem letošnjem po-
večanju pride v poštev samo
četrtina tega odstotka. Na ta
način zvišane pokojnine naj
bi skupaj z razliko od začet-
ka leta dobili izplačane upo-
kojenci s pokojninami v me-
secu juliju.
In kako bo s povečanjem
pokojnin, ki so bile uveljav-
ljene pred letom 1965, ko po-
kojninske osnove niso dolo-
čali na podlagi osebnih do-
hodkov? Najprej bo potreb-
no ugotoviti, kakšni so učin-
ki pri kasneje uveljavljenih
pokojninah in ugotoviti ali
prihaja do odstopanj oziro-
ma razlik. Podatki, za koliko
je treba povečati pokojnine,
u\'cljavljene pred letom
1965, naj bi bili znani sep-
tembra, tako da bi opravili
povečanje teh pokojnin ta-
krat in izplačali razlike v ok-
tobru.
ZDENKA STOPAR
Gasilci preverjajo znanje
Občinska gasilska zveza Celje je v zadnjih dneh pripravila
dve tekmovanji za vse kategorije svojega članstva. Obe prire-
ditvi sta bili na Lipi v Štorah. Med veterani je nastopilo 10
enot, zmagale pa so Teharje pred žensko ekipo Lokrovca in
Železarno Štore. Med pionirkami A (5 enot) so bile najboljše
predstavnice Prožinske vasi pred Štorami in Škofjo vasjo, med
pionirji A (11) Prožinska vas pred Strmecom in Šmartnim v
Rožni dolini, pionirkami B (4) Lopata, Socka in Štore ter pionirji
B .(12) Vojnik, Strmec in Lemberg.
V starejših kategorijah pa so zmagali med mladinkami (2)
Prožinska vas pred Strmecem, mladinci (7) Škofja vas pred
Teharji in Prožinsko vasjo, članicami A do 25 let (4) Lokrovec,
Štore in Ljubečna, člani A do 30 let (16) Teharje, Vojnik in
Lokrovec, članice B nad 25 let (9) Prožinska vas, Školja vas in
Železarna Štore, člani B nad 30 let Škofja vas, Teharje in
Dobrna. Sodelovali sta tudi dve poklicni enoti, kjer je zmagal
Zavod za požarno varnost Celje pred Cinkarno.
Vse ekipe, ki so izpolnile norme bodo nastopile na območnem
tekmovanju 26. in 27. junija v Slovenskih Konjicah.
Razpisna komisija po sklepu
sveta šole ZOŠ o.sol.o. TOZD
OSNOVNA ŠOLA FRANJA
VRUNČA CELJE-HUDINJA
razpisuje
po 135. členu Zakona o osnovni šoli in po določilih
statuta prosta dela in naloge - za šolsko leto 1987/
-	POMOČNIKA RAVNATELJA
Pogoji:
-	visoka ali višja izobrazba
-	5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem
delu
-	opravljen strokovni izpit.
Poleg tega mora:
-	javno sodelovati pri skupnih družbenih nalogah
-	biti sposoben organiziranja in vodenja in
-	predložiti razvojni program šole.
Kandidat bo izbran za mandatno dobo 4 let.
-	PREDMETNEGA UČITELJA
TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE
za nedoločen čas
pogoj;
PRU teh. vzgoje in fizike
-	SOCIALNEGA DELAVCA
za nedoločen čas
pogoj:
-	Višja šola za socialne delavce
-	5 let delovnih izkušenj
-	opravljen strokovni izpit.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev
pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov razpis-
ne komisije TOZD Osnovna šola Franja Vrunča
Celje-Hudinja.
O izbiri boste obveščeni v 30 dneh od dneva, ko se
bo iztekel rok za prijavo.
Delo poplačano z izletom
Za člane občinskega centra klubov OZN iz Žalca je bilo
to šolsko leto eno najuspešnejših, kljub temu, da zaradi
finančnih težav in časovne stiske niso izdali glasila Infor-
macije.
Po besedah predsednika centra klubov OZN v Žalcu
Mirča Petrovca so letos pripravili kar nekaj akcij. Oktobra
so se udeležili shoda klubov OZN v Kranju, decembra so
organizirali enodnevni seminar s kvizom. Tri mesece kas-
neje je bilo v Žalcu republiško polfinale istega kviza. V tem
času so se lotili izdelave priponke s simbolom centra, zbirajo
pa tudi prijave za poletno šolo, ki bo julija na Debelem
Rtiču. Za uspešen zaključek leta pa so klubovci odšli na izlet
na Koroško. Tudi za prihodnje leto imajo veliko načrtov, le
kakšen dinar več bodo potrebovali, da jih bodo lahko ures-
ničili.
JANKO PETROVEC
Slovenski gozdarji so tekmovali
v Mozirju visolie uvrstitve predstavnikov Nazarij in Celja
v soboto so se na delov-
nem tekmovanju pomerili
slovenski gozdarji. Delovno
proizvodna tekmovanja de-
lavcev gozdarstva Sloveni-
je imajo že dolgoletno tradi-
cijo, saj potekajo s krajšimi
presledki že od leta 1962.
Organizator letošnjega,
šestnajstega tekmovanja je
bilo nazarsko gozdno gospo-
darstvo.
Tako kot je s časom napre-
dovala tehnologija dela in
strojna opremljenost, so se
menjale tudi . tekmovalne
discipline. Sekiro, ročno ža-
go in cepin sta izpodrinila
motorna žaga in nakladalna
naprava. Potrebe v gozdar-
stvu in sodobna tehnika pa
kljub temu ne moreta brez
teh stvari, zato bi lahko seka-
nje s sekiro ponovno postala
tekomvalna disciplina, meni
sekretar Republiškega odbo-
ra sindikata delavcev goz-
darstva in lesarstva, Karel
Lipič.
Tudi za mnoge obiskoval-
ce, ki so si v soboto dopold-
ne ogledali tekmovanje, je
bilo zanimivo videti, kako
spertni so slovenski gozdar-
ji. Tekmovali so v obračanju
meča motorne žage in vpe-
njanju verige, kombinirane-
mu rezu z motorno žago. za-
seku debla z motorno žago,
podžagovanju debel, podira-
nju debel, kleščenju z motor-
no žago, natančnosti preža-
govanja hloda, pa tudi v te-
oretičnem preizkusu znanja.
Med sabo so se pomerili tudi
vozniki in to v nakladanju
lesa in postavljanju piramide
iz hlodov. Zanimiv pa je bil
tudi spored neobveznega
tekmovanja, ko so tekmoval-
ci s sekiro presekovali debla
in s cepinom valili hlode.
V vseh teh disciplinah se
je pomerilo 64 tekmovalcev,
ki jim je na zaključni slove-
nosti spregovoril tudi pred-
sednik republiškega komite-
ja za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano Milan Kneževič.
Sicer pa so se slovenski
gozdarji mudili v Gornji Sa-
vinjski dolini kar dva dni. Že
v petek so namreč pripravili
likovno kolonijo na temo
gozd-okolje-delo, ter posve-
tovanje o spremembah in
dopolnitvah samoupravnega
sporazuma o urejanju delov-
nih in življenjskih razmer
delavcev v gozdarstvu Jugo-
slavije.
Med petnajstimi ekipami
so tekmovalci nazarskega
gozdnega gospodarstva
osvojili četrto, tekmovalci
celjskega pa osmo mesto.
Med sekači se je na tretje
mesto uvrstil Ivan Šolar iz
nazarskega gozdnega gospo-
darstva, med vozniki pa je
drugo mesto osvojil Silvo
Potočnik iz Celja. Ob tej pri-
ložnosti je republiški odbor
sindikata delavcev gozdar-
stva in lesarstva Slovenije
proglasil za najboljšo temelj-
no organizacijo gozdnc^ga go-
spodarstva Nazarje iz Gor-
njega grada.
JANEZ VEDENIK
Foto; TONE TAVČAR
ZŠAM
CELJE
vabi na veliko
šofersko tombolo
na avtopoligonu Ljubečna
v nedeljo, 21. junija
ob 14. uri.
Dobitki: 5 avtomobilov,
16 glavnih dobitkov in več
drugih nagrad.
Urez sodohm- opreme res ne gre, razmišljajo pa, da bi v tekmovalni del uvrstili tudi delo
^ starimi gozdarskimi orodji, ki so še vedno potrebna za delo v gozdu.
V Sloveniji tekmujejo tudi vozniki, v ostalih republikah pa o tem še raznuslj.ijo, zv na
prihodnjem slovenskem tekmovanju pa naj bi se med sabo pomerili tudi traktoristi.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
18. JUNIJ 1987
Frankoiovčani hočejo večji bazen
Na zboru krajanov zavrnili predlagani sporazum o graUnji nadomestnega bazena
Frankolovčani so na zboru kraja-
nov prejšnji torek zavrnili sprejem
(podpis) sporazuma s celjsko Komu-
nalo o gradnji nadomestnega bazena.
Sedanji bazen bodo namreč morali
zaradi novega zajetja pitne vode v
bližini opustiti.
Prejšni torek jc bil že tretji zbor kra-
janov na Frankolovem, na katerem so
razpravljali o gradnji nadomestnega
vodovoda. Tudi ta zbor je bil dobro
obiskan (podobno kot prejšnja dva),
kar pomeni, da Frankolovčanom ni
vseeno, kaj bo z njihovim bazenom.
Žal pa se je razprava na zboru na tre-
nutke sprevrgla v navadno prepiranje
in žaljenje; tudi krajevnih funkcionar-
jev, ki so si vseskozi pošteno prizade-
vali, da bi kraj dobil nadomestni
bazen.
Potem, ko so na prejšnjem'zboru
krajanov že zavrnili možnost, da bi za
stari bazen dobili odškodnino (50 mili-
jonov dinarjev), sta bili tokrat aktualni
dve možnosti. Najbolj stvarna je bila
pravzaprav ta, da sprejmejo sporazum,
v katerem so Komunala Celje zaveže,
da pridobi vso potrebno lokacijsko in
drugo dokumentacijo za nov bazen in,
da sestavijo gradbeni odbor v katerem
bodo predstavniki Komunale in kra-
jevne skupnosti. Odbor naj bi vodil
gradnjo novega bazena. Financer bi bi-
la Komunala, investitor pa krajevna
skupnost. Bazen bi morali zgraditi do
20. junija leta 1989, Komunala pa bi
morala zagotoviti zadosten dotok ter-
malne vode v novi bazen.
Zataknilo se je pri velikosti bazena,
saj krajani hočejo večjega, kot pa je
sedanji (7 krat 8 m metrov); vsaj 15
krat 10 metrov naj bi meril novi bazen,
nekateri pa so na zboru omenjali tudi
velikost 25 krat 10 metrov.
Ker krajani niso sprejeli predlagane-
ga sporazuma oziroma .samo - nado-
mestnega bazena, bo o tem razpravlja-
la celjska občinska skupščina na eni
prihodnjih sej. Pred skupščino naj bi
prišli z zahtevo po večjem bazenu in
spremljajočimi objekti (sanitarije in
podobno).
Krajani so na zboru večkrat omenja-
li soglasje k lokacijskemu dovoljenju
za gradnjo zajetja in vodovoda do Ce-
lja, v katerem je postavljen pogoj, da
Komunala postavi bazen velik 25 krat
10 metrov. Pozabljajo pa, da je v tem
soglasju tudi navedeno, da novo loka-
cijo za bazen poišče krajevna skup-
nost. Nova lokacija pa pomeni tudi lo-
kacijsko dovoljenje. Če bi se obe strani
držale vsega zapisanega, bi bilo zaple-
tov zagotovo še več. zato je toliko bolj
nerazumljivo, da so krajani tokrat za-
vrnili sporazum in s tem tudi možnost,
da se končno le začnejo dogovarjati s
Komunalo.
S tem, ko so zavrnili sprejem spora
zuma, se bo verjetno zavlekla tudi
gradnja novega bazena, od delegatov
celjske skupščine pa je odvisno, če bo
do krajani sploh uspeli s svojo zahte-
vo. Skratka, Franklovčani so že imeli
vrabca v rokah, odločili pa so se. da
bodo lovili goloba.
Ostaja še vprašanje, kaj bo z nadalje
vanjem gradnje vodovoda. Eden iz
med sklepov prejšnjega zbora namreč
je, da bodo krajani preprečili gradnjo
vodovoda na odseku od trgovine na
Frankolovem do novega zajetja vse
dotlej, dokler ne bodo dana ustrezna
pisna zagotovila za gradnjo nadomest-
nega bazena. Ker teh zagotovil (še) ni,
bi morala gradnja do nadaljnega stati.
Vemo pa, da to prinaša precejšnje do-
datne stroške in nevarnost, da bo v
Celju v poletni suši hudo primanjko-
valo pitne vode. SREČKO ŠROT
Vrtec v Zrečah
Vrtec, ki so ga lani spomladi začeli graditi v Zrečah in
bo končan do jeseni, bo prenekaterim staršem rešil skrbi
okoli varstva otrok, zlasti dojenčkov.
V Zrečah je v zadnjih letih zraslo prccej blokov in stano-
vanjskih hiš, v katerih živijo mlade družine z majhnimi
otroki, ki jih ni bilo mogoče stisniti pod streho enega
samega vrtca. Zdaj so v nelahkem položaju tudi vzgojite-
ljice in varuške, saj njihove skupine s 30 otroki daleč
presegajo normative. Trije oddelki jasli in trije oddelki za
nekoliko večje otroke bodo težave za nekaj časa rešili tako
staršev kot vzgojiteljev, p -ijetneje pa bo zlasti za otroke.
Dela izvaja konjiški Kongrad. investitor pa je krajevna
skupnost Zreče.
M P
Avto salon v Slov. Konjicah
v Slovenskih Konjicah nadaljujejo z obnovo starega mest
nega jedra, trenutno na objektu Partizanske ceste 5, kjer bo\
spodnjih prostorih zgradbe prodajalna Avta Celje.
Prodajalno bodo predvidoma odprli maja prihodnje leto. Gr(
pa za trgovino, ki jo v Slovenskih Konjicah že dolgo pogrešaja
saj morajo Konjičani sedaj po razne dele za avtomobile in orodj)
v Celje ali Maribor. Prodajalna bo imela tudi manjši salon zj
avtomobile, v zgornjem delu objekta pa bodo ostala stanovanja
Načrte bo izdelal konjiški Kongrad. denar pa bo prispevala
stanovanjska skupnost. Avto Celje in konjiško združeno delo.
S takšnimi preureditvami v manjše trgovine in lokale bodo t
Slovenskih Konjicah nadaljevali, da bi mestno jedro dobilo
živahnejši trgovsko turistični utrip. Za motorni promet pa bc
ostal ožji del mesta še vedno zaprt, čeprav zlasti trgovci negodu-
jejo zavoljo takšnega prometnega režima.
MP
Letošnja akcija končana
s podelitvijo nagrad in
priznanj so na Tehniški sred-
nji šoli prejšnji teden zaklju-
čili letošnjo akcijo Mladi za
napredek Celja.
Glede na to. da so bile naloge
po kakovosti precej izenačene,
je imela komisija težko delo,
da jih je razvrstila na prva tri
mesta. Za ilustracijo samo po-
datek, da so med srednješol-
skimi nalogami podelili kar 28
prvih nagrad. Sicer pa nagrade
v celotni akciji niso najpo-
membnejše. Pohvalno jc
predvsem to, da seje akcija na
srednjih in osnovnih šolah že
uveljavila. Letos sta se pridru-
žili dve novi srednji šoli in si-
cer Kmetijska šola iz Šentjurja
in Srednja šola Boris Kidrič iz
Celja. Med osnovnošolci pa je
največ nalog predstavila celo-
dnevna šola Fran Roš, ki je so-
delovala kar s sedmimi nalo-
gami.
Organizatorji so letos zlasti
zadovoljni z odzivom na pred-
stavitev nalog na šoli Frana
Koša, saj je prišlo veliko učen-
cev z drugih šol, pa tudi pred-
stavniki Zavoda za šolstvo, kar
se doslej še ni zgodilo. Sicer pa
ocenjujejo, da akcija v celoti
bistveno več nalog kot lani, to
je nekaj več kot 60, ni dala. To
pa ni nič zaskrbljujočega, saj
ne moremo pričakovati, da bo-
do vsi učenci tudi raziskovalci.
O tem. kako bo akcija potekala
prihodnje leto, še ne razmišlja-
jo, gotovo pa bo še prišlo do
kakšnih sprememb, tako kot
so to storili letos, ko so pred-
stavitev nalog razdelili v tri de-
le. se s tem izognili natrpanosti
in se približali večjemu številu
poslušalcev.	TC
Žalska delegatska vprašanja o
prometu in obrtni coni
Delegate krajevne skupno-
sti Petrovče je zanimalo, za-
kaj v občini dovoljujejo grad-
no obrtnih delavnic v stano-
vanjskih naseljih in zakaj ra-
je ne gradijo koncentrirane
obrtne cone.
V Žalcu pravijo, da v strnje-
nih stanovanjskih naseljih
gradnje obrtnih delavnic pra-
viloma ne dovoljujejo. Pod po-
gojem, da predvidena dejav-
nost ne povzroča škodljivih
vplivov na stanovanjsko oko-
lje, pa je gradnja izjemoma
možna, če to dopušča prostor-
sko izvedbena dokumentacija.
Obrtna cona je predvidena v
Latkovi vasi pri Preboldu med
kompleksom, ki ga zavzemata
avtoprevoz in Gradnja. Zazi-
dalni načrt je v fazi izdelave
predloga.
Delegate iz Griž in Tabora
je zanimalo, kdaj bodo v Žalcu
uredili železniški prehod ta-
ko, da promet ne bo več ovi-
ran in če bodo kdaj zgradili
nadvoz pri tozdu Strojne.
Na samoupravni interesni
skupnosti za ceste in komuna-
lo pravijo, da je obnova južne
ceste v Žalcu z ureditvijo izven
nivojskega križanja z železnico
predvidena v planskih doku-
mentih za obdobje do leta
1990. Po ureditvi prve faze - od
griške ceste do mešalnice kr-
mil - so stekle priprave za do-
končno prometno ureditev te-
ga dela Žalca. Hmezadovi de-
lovni organizaciji Kmetijstvo
so že poravnali odškodnino za
kulture, zemljišče ter kozolec.
Odprto ostaja vprašanje od-
stranitve obiralnega stroja, za
katerega postavlja upravljalec
izredno visok znesek. Izvršni
svet pa pripravlja nadaljevanje
razgovorov z Železniškim go-
spodarstvom. Izvedba del je
odvisna od obsega združeva-
nja sredstev.
JANEZ VEDENIK
Uspešno so
praznovali
Podobno kot leta nazaj so v
krajevni skupnosti Ljubečna
in delovni organizaciji Lju-
bečna obeležili svoj skupni
praznik.
Čeprav ni bil v znamenju
večjih komunalnih pridobitev
kot včasih, so vseeno izročili
namenu skoraj kilometer dolg
krak kanalizacije v naselju
Ljubečna. Večino časa so na-
menili športno rekreativni de-
javnosti. Tako so se pomerili v
malem nogometu, kolesarje-
nju, šahu, tenisu in streljanju z
zračno puško. Pripravili so raz-
stave domačih jedi, ročnega
dela in orodja za izdelavo ope-
ke. Zlasti slednja je bila sila
zanimiva za tiste, ki ne vedo,
kako so včasih izdelovali roč-
no opeko. Kajti poljskih ope-
karn je vedno manj. Pravijo,
da delata še samo dve. Na pre-
lomu stoletja so opeko izdelo-
vali na 60.	MB
Pionirski raziskovalni tabor
Občinska zveza prijateljev mladine pripravlja letos že petič
zapored pionirski raziskovalni tabor. Mladi raziskovalci se
bodo zbrali v slikovitem Gorenju nad Zrečami, kjer bodo na
tem predelu Pohorja odkrivali etnološke, biološke, geografske
in zgodovinske znamenitosti. Teh pa v teh krajih ni malo.
Organizatorji pričakujejo 30 mladih raziskovalcev. Okoli deset
jih bo iz domače občine, ostale pa na raziskovalni tabor vsako
leto pošlje Pionirski list. Mlade bo skozi raziskovalne naloge
vodilo 5 mentorjev-strokovnjakov za posamezna področja.
Gmotno pa bo tabor, kot vsako leto, omogočila Raziskovalna
skupnost Slovenske Konjice, ki bo prispevala 1,5 milijonov
dinarjev. Pionirski raziskovalni tabor (korenje '87 bo od 5. do 12.
julija. Učenci bodo bivali v osnovni šoli v Gorenju nad Zrečami.
MP
V strugo ujeta
Bezina
V	krajevni skupnosti Bezina bodo
vodarji začeli regulirati potok Bezino
v dolžini treh kilomerov in pol. Dela
naj bi Območna vodna skupnost Drava
končala že letos, stala pa bodo okoli 70
milijonov dinarjev.
V	Bezini, v kraju znanem po odloč-
nem »ne« krajanov, da bi tam zgradili
občinsko odlagališče za odpadke, si od
regulacije obetajo manj zamočvirjena
polja. Zamočvirjena zemljišča bo potem
mogoče meliorirati, odprle se bodo nove
možnosti za gradnjo, zlasti na območju,
ki ga predvideva tudi zazidalni načrt Ve-
šenik. Predvsem pa bo po regulaciji in
melioracijah v tem delu v kmetijstvu
bolj zaživela, hkrati pa naj bi postalo
naselje tudi bolj komunalno urejeno.
Medtem pa si v občini skupaj s stro-
kovnjaki še vedno belijo glavo, kam z
odpadki, za katere je bilo predvideno,
da bi jih deponirali v tej krajevni skup-
nosti. Načrt je bil razgrnjen, krajani so
ga zavrnili, stara deponija v Prežigalu
pri Slovenskih Konjicah pa je že'zdav-
naj premajhna. Ostalim komunalnim
delom v krajevni skupnosti Bezenčani
ne nasprotujejo.
MP
»Roševa srečanja«
v ccljski KS Nova vas so v
okviru praznovanja svojega
krajevnega praznika, ki se na-
vezuje na izročilo literata
Frana Roša, že drugič organi-
zirali srečanje mlajših lite-
rarnih ustavarjalcev iz celj-
skih osnovnih šol. »Roševa
srečanja«, kot so jih poimeno-
vali, zapolnjujejo vrzel, ki je
ob bogastvu glasbenih, gleda-
liških in plesnih dejavnosti v
okviru Zveze kulturnih orga-
nizacij v Celju, nastala na po-
dročju organiziranega literar-
nega snovanja mladih.
Ijiterarna dejavnost mladih,
ki je v osnovnih šolah dokaj
razvita, doslej žal ni imela pra-
vega odmeva v celjskem kul-
turnem prostoru, že letošnja
priieditev pa dokazuje, da si
po svoji kvaliteti to prav goto-
vo zasluži. Na letošnjem sreča-
nju so brali svoje prozne tekste
in poezijo: Matej Kranjc in
Greta Senič iz OS Veljko Vla-
hovič, Boštjan Zaveršek, Matej
Koštric in Janja Repar iz OS
Frana Krajnca, Marjeta Kvas iz
OŠ Dobrna, Mojca Koklič, Va-
nja Žavski in Andrejka Cepuš
iz I. OŠ, Natalija Štern in Nata-
lija Šumiga iz OŠ Ivan Kova-
čič-Efenka, Urška Močnik in
Polona Kočevar iz COŠ F. Roš,
Anka Krajnc, Martina Tovor-
nik in Darja Jontes iz OŠ 1.
celjske čete ter Mateja Šega in-
Tanja Rozman iz OŠ Franja
Vrunča.
Izbor del so opravili mentor-
ji literarnih krožkov iz navede-
nih šol.
Mladi so se srečali tudi s pes-
nico Jano Kvas, ki je v samoza-
ložbi prav letos izdala pesni-
ško zbirko Pripotovanje.
Spodbujanje ustvarjanja, nje-
gova popularizacija in izme-
njava izkušenj med mladimi
pisci je osnovni namen teh sre-
čanj. Literatura je izziv, tudi za
drugačno ustvarjanje v okviru
Roševih srečanj je namreč ra-
ziskovalna skupina iz COŠ
Fran Roš predstavila tudi razi-
skovalno nalogo o življenju in
delu F. Roša, za kar so mladi
raziskovalci prejeli tudi prvo
nagrado na Dnevih mladih ra-
ziskovalcev Celja.
V. NENDL
Nivo noče in ne more
prevzeti odgovornosti
Vo na rs ko zajetje je bilo preveč onesnaženo, zato
so spustili vodo
Celjski Nivo, ki je upravljalec
pregrade v Vonarjih, se je odločil,
da izpustijo vodo iz tega zajetja.
Voda v tem umetnem jezeru je bi-
la namreč preveč onesnažena. Ni-
vo pa noče prevzeti odgovornosti
za morebitno onesnaženje Sotle.
Do takšnega onesnaženja je prišlo
že pred dvemi leti, ko so v Sotli pod
pregrado poginili tudi do meter
dolgi somi. Zajetje v Vonarjih je
bilo pravzaprav že od vsega začetka
vprašljivo, saj so se kmalu pojavile
modrozelene alge, ki med cvete-
nem porabijo zelo veliko kisika, za-
jetje pa jo praktično postalo odlaga-
lišče odpadnih voda.
Sotla je že pred Rogaško Slatino
v četrtem kakovostnem razredu, v
Rogaški Slatini pa priteče vanjo
precej novih odplak. Tu so pred-
vsem detergenti iz zdravilišča, po-
trebno pa je, na primer, povedati.
da nov hotel Sava nima niti greznii
ce, zato je onesnaženje reke še huj-
še. Brez potrebnih čistilnih naprav
v Rogatcu oziroma bližnji Straži in
v Rogaški Slatini zajetje v Vonarju
sploh ne more obstajati.
Sicer pa je bila pregrada v Vonar-I
JU (ki še nima uporabnega dovolje-i
nja) v začetku mišljenja le kol
obramba Atomskih Toplic pred vi-
sokimi vodami. Na pritisk družbe-
nopolitične skupnosti, pravijo pri
Nivoju, pa sojo kasneje napolnili z
vodo.
Kmalu potem, ko so jezero napol-
nili. se je tudi pokazao, da so vsi
načrti, da bi bilo zajetje rezervoar
tehnološke vode in ob ustreznem
čiščenju tudi pitne vode za Zagorje,
nerealne. Stroški čiščenja bi bili
namreč preveliki (jziroma pitna vo-,
da predraga.
S. Š.
V Andražu za referendum
v KS Andraž v žalski občini so se v nedeljo krajani odločali o
uvedbi že tretjega krajevnega samoprispevka. Udeležba na refe-
rendumu je bila 91,8 odstotna, »za« referendum pa je glasoval«?
74,2 odstotka krajanov. Tako ga bodo sedaj ponovo plačevali pe<
let in zbrali okoli 50 milijonov dinarjev, ki jih bodo porabili za
gradnjo gasilskega doma, ureditev pokopališča, napeljavo tele
fonskega omrežja ter za modernizacijo cest. Seveda bod^
našteta dela stala veliko več. Pričakujejo pomoč samoupravnilj
interesnih skupnosti občine Žalec, veliko pa bodo napravili a
udarniškim delom. Na sliki: z glasovalnega mesta v ZdruženeiH
domu v Andražu.
TONE TAVČAf
18. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Praznovali so v Letušu,
Braslovčah in Šempetru
v krajevnih skupnostih Brasiovče,
Letuš in Žale(;^o v nedeljo zaključili z
večdnevnim praznovanjem krajev-
nih praznikov, ki jih praznujejo v
spomin na dogodke iz NOB.
Celo vrsto športnih m drugih prire-
ditev so pripravili v KS Šempeter,
slavnostne seje skupščine krajevne
skupnosti pa so se udeležili tudi kraja-
ni iz KS Bela voda iz občine Kruševae,
ki so bili gostje krajanov Šempetra tri
dni. O delu je govoril predsednik
skupščine KS Šempeter Miran
Cvenk, ki je poudaril, da je trenutno
največja naloga ureditev križišča pri
SIP in ureditev pločnikov ter semafor-
jev. Za dolgoletno družbenopolitično
delo so se oddolžili Ivanu Zupaneu s
skromnim darilom.
V KS Letuš pa so praznovali v sobo-
to m nedeljo. Najprej so pripravili pro-
slavo pri spomeniku NOB, kjer je go-
voril predsednik KK SZDL Viktor Zo-
reč, kulturni program pa so pripravili
člani domačega kulturnega društva in
učenci podružnične osnovne šole. Za
tem je bila slavnostna seja skupščine
Krajevne skupnosti, kjer so podelili
krajevna priznanja OF. Prejeli so jih
Martin Mogel, Rudi Navodnik, Peter
Šmon, Vlado Šumak in JK Bakla iz
Letuša. Priznanje krajevne skupnosti
je prejel Janez Brinovec.
Več prireditev so za praznik pripra-
vili tudi v krajevni skupnosti Brasiov-
če. Na slavnostni seji je o uspehih go-
voril predsednik sveta KS Slavko
Šketa, in poudaril, da so največja pri-
dobitev v teh dneh novi telefonski
priključki (PTT Celje jih je od 150 v
minulem tednu že priključil 22) in pa
seveda del prizidka, ki so si ga zgradili
gasilci GD Parižlje-Topovlje, ki so
praznovali 60-letnico obstoja. Zlati grb
Braslovč. kot najvišje priznanje kra-
jevne skupnosti so prejeli Miran Hri-
bernik. Brane Strojanšek, in Ivan Ci-
zej. Priznanja KS so prejeli Branko
Ob GO-letnici (il) Parižlje-Topovlje
so podelili tudi več priznanj zasluž-
nim članom Cil) Parižlje. Za 50 let
dela so priznanja prejeli Jože Marovt
st., Franc Mahor, Anton Zupane in
Vilč Prislan; za 10 let Franc Jezernik,
Peter Serdoner, Ivan Fale, Ivan Pri-
slan, Ivan Florjane, Ivan Hren, Ivan
Šporn in Jože Marovt; za 30 let Vinko
Bršek, Martin Rojnik, Mirko Gmaj-
ner, Franc Kumer, Filip Orte; za 20
let je priznanje prejelo deset in za
deset let dela v gailstvu šest članov
(il). Spominske plakete so prejeli GI)
Brasiovče, Letuš, Polzela, Ločica pri
Polzeli, IGI) Garant Polzela, IGD To-
varne nogavic Polzela in rojaki GI) iz
Števerjana v Italiji.
Šporn, Ciril Pšakar, Anton Krašovic,
Branko Cimperman, Iztok Hanžič,
Franc Klokočovnik in Stanko
Ravšnik.
TONE TAVČAR
Praznovanja krajevnega praznika KS Brasiovče so se ude-
ležili tudi predstavniki pobratene krajevne skupnosti
Konjsko v Goriških Brdih. Častni krajan KS Brasiovče
Jože Jan je presedniku sveta KS Konjsko Kazimiru
Pahorju izročil kipec štangarja - simbol hmeljarstva.
Foto: T. TAVČAR
Harmonikarjem
raste temperatura
Prva izbirna tekmovanja za
letošnjo Zlato harmoniko
obetajo zanimiv finale (j. sep-
tembra na Ljubečni. Na dose-
danjih štirih tekmovanjih v
Trstu, Begunjah, Novi Gorici
in Laškem je nastopilo 148
harmonikarjev iz Italije in
Slovenije. Med njimi je veliko
novih imen, ki se doslej niso
pojavljali na tekmovanju za
Zlato harmoniko, /lasti je ve-
liko novih s Primorske.
Goriško predtekmovanje je
bilo letos prvič. Organizirali so
ga prizadevni organizatorji v
okviru Skupnosti krajevnih
skupnosti mesta Nova Gorica
ob prazniku Nove Gorice. Bilo
je del praznovanj, ki jih pri-
pravljajo ob 40-letnici priklju-
čitve k Jugoslaviji. Več sto lju-
biteljev diatonične harmonike
je prišlo na prireditveni pro-
stor in navdušeno spremljalo
harmonikarje. Organizatorji so
bili zadovoljni in pravijo, da
bodo naslednje leto še boljši.
Pravijo, da so bili zelo zado-
voljni tudi s časopisom Pri-
morske novice in Radiom No-
va Gorica. Tehniki njihovega
radia so prireditev posneli in jo
bodo poslušalcem predvajali v
prihodnjih dneh.
Lepo je bilo tudi v Laškem.
Zdravilišče je organiziralo
predtekmovanje za štajeski
del.
V prihodnjih tednih bodo iz-
birna tekmovanja še: 20. junija
Slovenj Gradec, 28. junija Ra-
tež pri Novem mestu, 4. julija
Moravske toplice in Zabukov-
je pri Sevnici in 5. julija Šmar-
je pri Jelšah.	jyig
Keglji proti novinarjem
Aktiv novinarjev celjskega
območja je tudi letos pripra-
vil že tradicionalno prven-
stvo novinarjev severovzhod-
ne Slovenije v kegljanju, ki je
bilo v soboto v motelu .\Ierx v
Šentjurju. Prireditev so omo-
gočili Merx, Kovinotehna,
Ljubljanska banka Splošna
banka Celje in številne druge
delovne organizacije ter obrt-
niki. Srečanja se je udeležilo
prek osemdeset novinarjev in
njihovih družinskih članov,
medtem ko se je v kegljanju
pomerilo dvanajst ekip.
Med ekipami se je na prvo
mesto uvrstilo Delo (Venturi-
ni, Praprotnik, Jerman), med-
tem ko so čast celjske regije
reševali Savinjčani (Pantelič,
Korbar, Korošec), ki so osvojili
drugo mesto in tako dokazali,
da vsaj s podrtimi keglji ne
skoparijo. Sledili so: Večer
Desk (Soštarič, De Corti, Lo-
gar), Meščanska desnica (Se-
ver, Kramer, Einspieler) in Ra-
dio Šmarje (Lojen, Kidrič, De-
belak). Zmagovalna ekipa je
podrla kar 511 kegljev.
Najbolje se je odrezal med
posamezniki Jože Jerman (De-
lo), kije podrl nič manj kot 193
kegljev. Tesno so mu sledili:
Tomo Ivič (Večer-Koroška),
Janez Sever (Delavska enot-
nost), Bojan Debeljak (Radio
Šmarje) in Rado Pantelič (No-
vi tednik - Radio Celje).
Med posameznicami je za-
blestela Mimica Kidrič (Radio
Šmarje), ki seje s 132 podrtimi
keglji uvrstila na prvo mesto.
Na drugo mesto se je uvrstila
Jasna Venturini (Večer), letoš-
nja Tomšičeva nagrajenka, sle-
dile pa so jima Cvetka Pesti-
ček (Zdravstveni center Mari-
bor), Sonja Grizila (Jana) ter na
odličnem petem mestu Milena
Brečko-Poklič in Mateja Po-
djed (NT - Radio Celje)
Posebno priznanje, kuglo z
enodnevnim abonmajem v
elitnem novinarskem Studiu 3,
je za najuspešnejše izogibanje
kegljem dobila Violeta Vato-
vec Einspieler. Tekmovalka je
namreč s 50 lučaji podrla celih
58 kegljev. Za požrtvovalnost
je prejel posebno priznanje tu-
di Srečko Šrot, ki seje čez noč
(zaradi zlomljene roke) uspeš-
no prelevil iz desničarja v levi-
čarja. YiLj EINSPIELER
HIMALAJSKO PISMO
Vozimo brez odmora. Sre-
di noči se peljemo skozi An-
karo in zjutraj smo že v osrč-
ju Anatolije. Nekoliko nas je
strah; o Anatolcih smo slišali
že marsikatero grozljivo
Zgodbo - resnično ali pa ne-
resnično. Pokrajina postaja
Vse bolj pusta.
Za nami je že kar lep kos
poti dolge 8.000 kilometrov.
Čez Jugoslavijo in Bolgarijo
je šlo hitro in brez zapletov,
'udi turški cariniki so bili
Prijazni.	'
Odslej bomo tri mesece v
deželah Islama. Ravno pred
dtievi se je začel ramazan,
iiesec v katerem se musli-
'^ani postijo od sončnega
Vzhoda do zahoda. Najbolj
Pravoverni niti ne kadijo niti
Pe pijejo. Mi seveda nimamo
'f^ga namena, razen kadar
k temu prisiljeni, ker so
^ez dan zaprte trgovine in
Sostilne. K sreči imamo ne-
^ popotnice od doma.
Vožnja s kombijem do Pa-
•^istana je pustolovščina
Prav zaradi turških in iran-
^l^ih cest. V začetku smo s
^^rahom opazovali pastirje
_
ob cesti čez Anatolijo, ki ti
bojda vržejo kamen v šipo,
če jim ne vržeš kakšne škat-
lice cigaret ali kaj podobne-
ga. Toda kmalu smo ugotovi-
li, da nimajo »argumentov« v
rokah; vseeno bi jim Smiljan
najraje zmetal skozi okno
vso zalogo nikotinskega
strupa, s katero se je oskrbel
Slave.
Na pot so odšli: vodja od-
prave Slavko Cankar, Bo-
jan Šrot, Smiljan Smodiš,
Franček Knez, Zvezdan Pir-
tovšek in Dušan Glažar.
Zvečer smo se ustavili v
Erzerumu, starem mestu ob
karavanski poti, po kateri so
nekdaj tovorih svilo in za-
čimbe. Smo samo še 300 ki-
lometrov od Irana. Ker je
meja ponoči zaprta, smo pre-
spali v hotelu.
Prvi zaplet z
uradniki
Turško-iranska meja je do-
bro zastražena. Takoj se vidi,
da je Iran v vojni. Medtem,
ko smo pri Turkih hitro
opravili, pa se pri Irancih pr-
vič zatakne. Prijaviti mora-
mo ves denar, ki ga nosimo s
seboj, ker v Iranu cveti črna
borza. Devize so tam zelo
iskane; za marko ali dolar
dobiš desetkrat več kot pa je
uradni tečaj v banki.
Izpolnili smo potrebne
obrazce, potem pa smo več
kot dve uri čakali na nekega
Mr. Purmanda, da da svoj že-
gen na papirje. Mimo stra-
žarskih stolpov in bunkerjev
smo se odpeljali 500 metrov
naprej do carinikov. Več kot
600 kilogramov prtljage iz
avtomobila smo morali zloži-
ti iz avta. Pa nismo bili niti
nejevoljni, ker smo na nekaj
takega računali že doma.
Ko carinika vidita kup prt-
ljage, začneta zmajevati z
glavami; eden gre na telefon
in po pogovoru s šefom nam
pove, da brez policijskega
spremstva ne smemo čez
Iran. Vse dopovedovanje, da
v avtu nimamo prostora še
za policaja, je bilo zaman, za-
to nas napoti k šefu.
Na pogovore smo poslali
Slavca in Zvezdana. Zgodba
se tam ponovi, zato smo pre-
vidno vprašali, koliko stane
takšno spremstvo. Cena -
1000 dolarjev - nas je vrgla
na rit, a smo takoj dobili lju-
bezniv nasvet carinika - pla-
čamo lahko v rialih in, če
menjamo na črno, je to samo
100 dolarjev. Za nas je bilo
tudi to veliko. Sicer pa je bila
ura že sedem zvečer, ko je
konec delovnega časa, zato
smo neprijetne formalnosti
prestavili na naslednji dan.
Prespali bomo kar na carini.
Da ta dan nimamo sreče,
se je potrdilo še v restavraci-
ji; zmanjkalo je hrane in do-
bili smo le še tri porcije - za
pet ljudi.
(nadaljevanje prihodnjič)
Bojan Šrot je poslal svoje
pismo iz Pakistana že 12.
maja, vendar smo ga dobili
šele sedaj, ker pošta pač po-
tuje tako dolgo. V kratkem
pričakujemo še eno njegovo
pismo, ki ga je poslal pred
odhodom v gore, potem pa
nekaj časa ne bo novic, ker
odprava zaradi varčevanja
ni vzela poštarja s seboj do
gore.
vabi k sodelovanju
kuharje in natakarje ter delavce, ki imajo veselje do
dela v gostinstvu za opravljanje del in nalog:
1.	vodenje PE 1
2.	vodenje strežbe 1
3.	kuhanje jedil širokega izbora 5
4.	strežba jedil in pijač 5
5.	kurjenje avtomatskega
toplovodnega kotla 1
6.	pomožna dela v kuhinji 2
Delo v naši delovni organizaciji je pestro, zanimivo, s
stimulativnimi osebnimi dohodki.
Nudimo vam možnost izobraževanja in izpopolnjeva-
nja s sočasnim razvijanjem lastnih ustvarjalnih idej.
Pogoji:
pod 1-2 V. stopnja
-	gostinske smeri natakar, kuhar, 2 leti delovnih
izkušenj
pod 3-4 IV. stopnja
-	gostinske smeri - kuhar, natakar, 2 leti delovnih
izkušenj
pod 5 II. stopnja
-	izpit za kurjača in voznik C kategorije
pod 6
-	delavke brez poklica.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen oz. dolo-
čen čas.
Poskusno delo je 2 meseca.
Če ste se odločili, pošljite pisne ponudbe z dokazili o
izpolnjevanju pogojev v 8. dneh po objavi na naslov:
Hmezad, DO Gostinstvo-turizem Želec, Hmeljarska
ul. št. 2.
O izbiri boste obveščeni v 8. dneh po sprejetju
sklepa.
Slovenske železarne
ŽIČNA
tovarna žičnih izdelkov, p. o.
Celje, Ipavčeva ulica 20
razpisuje
LICITACIJO
osnovnih sredstev:
izklicna cena:
1.	Tovorni avto TAM SOOOletnik 1972 900.000 din
2.	Aparat za kopiranje načrtov	40.000 din
Licitacija bo dne 25. 6. 1987 ob 12. uri v ŽIČNA Celje
- Obrat Hudinja
Ogled sredstev bo uro pred pričetkom licitacije, kjer
bodo interesenti lahko tudi položili varščino 10%
izklicne cene.
Davek plača kupec.
Izlicitirana sredstva se plačajo in odpeljejo takoi ali
najkasneje v treh dneh.
Komisija za licitacijo
8. STRAN - NOVI TEDNIK
18. JUNIJ 1987
Razveseljiv obračun
Celjsko gledališče v sezoni 1986/87
Ko ob izteku sezone pregle-
dujem letošnjo celjsko gleda-
liško žetev, lahko brez pomi-
sleka potrdim, da je bila vse-
stransko kakovostna: izkaza-
la je pretehtan program,
ustvarjalno svežino, visoko
profesionalnost ter pomemb-
ne umetniške (igralske, režij-
ske, scenske ...) dosežke.
Spomnimo se najprej, kako je
bil sestavljen repertoar. Gleda-
li smo 3 sodobna slovenska de-
la (vsa tri so doživela krstno
predstave); V. MPderndorfer:
Prilika o doktorju Jo.sefu Men-
geleju, M. Mikeln: Večerja v vi-
li P., T. Partljič: Ščuka, da te
kap. Svetovno klasiko sta
predstavljala W. Shakespeare
(Kar hočete) in A. Strindberg
(Sonata strahov), novejšo sve-
tovno dramatiko pa F. Diirren-
matt (Zakon gospoda Missis-
sippija (prvič v Sloveniji) in
S. Mrožek (Emigranta). K sled-
nji skupini bi delno sodila tudi
mladinska igra (O. Preussler-
S. Potisk: Razbojnik Rogovi-
lež - tudi krstna predstava).
Ker pa je dramatizacijo pripra-
vil S. Potisk, jo moremo vsaj
polovično šteti med slovenske
igre.
V celoti smo videli torej 8
iger: od teh je bilo 6 uprizorje-
nih na velikem odru, dve (Mo-
derndorfer, Mrožek) pa na ko-
mornih prizoriščih (v gledali.š-
ču samem oziroma v celjskem
lapidariju). Opazimo dobro so-
razmerje med domačim in tu-
jim (3 in pol : 4 in pol) in med
resnim in komičnim delom re-
pertoarja (4 : 4). Očitna, a pri-
merna je prevlada dramatike
20. stoletja, saj le Shakespeare
sodi izven nje. (razmerje je tu
torej 7:1). Sezona se je začela
in iztekla v lahkotnejšem raz-
položenju (začetek: Shakespe-
are, konec: Partljič).
Že pri lanskem pregledu se-
zone sem podčrtal vrednost
harmonično oblikovanega re-
pertoarja. Tako kaže lansko
priznanje repertoarju in njego-
vemu oblikovalcu umetniške-
mu vodji Andreju Hiengu v
celoti obnoviti in potrditi.
Premišljenemu izboru iger
se pridružujejo tudi izstopajo-
če izvedbe. Kar težko je izbrati
najboljšo predstavo v sezoni,
saj je bila kvalitetna izenače-
nost precejšnja. Rahlo pred-
nost bi dal vseeno Strindber-
govi drami Sonata strahov v
režiji D. Mlakarja (vrhunska
estetska izpeljava, sugestivno
vzdušje, igralske kreacije). Ob
ta vrh bi uvrstili Diirrenmatto-
vo črno komedijo Zakon go-
spoda Mississippija (režija
B. Hieng) in Shakespearovo
komedijo Kar hočete (režija
M. Korun). Posebej naj ome-
nim intenzivnost obeh iger na
malih odrih (Moderndorfer,
Mrozuk). Le-ti sta pritegovali
tako vsebinsko in problemsko
kot uprizoritvono.
Z vidika pozornosti do slo-
venskih iger je stvar drugačna.
Vsaka od njih je zbujala poseb-
ne obete in pričakovanja. Mi-
kelnova igra (režija F. Križaj)
je predvsem usmerjena v di-
aloško obravnavo sodobnih
domačih družbenih vprašanj
(podobno kot v Moralnopoli-
tični kvalifikaciji tov. Gubca).
Partljičeva komedija Ščuka,
da de kap (režija F. Križaj) ne
dosega domala vzorne kome-
dije Moj ata socialističi kulak,
vendar pa zelo ustrezno nada-
ljuje ciklus ščukinskih kome-
dij iz 70. let. Družbenopolitič-
na vprašanja so v vseh sloven-
skih igrah v prvem planu, le
zorni koti na probleme so ra-
zlični.
Naj dodam še, da je mladin-
ska igrica Preusslerja in Poti-
ska (režija M. llerzog) s svojo
prisrčnostjo in razgibanostjo
pomembno dopolnila celjsko
gledališko ponudbo. Plodna in
umetniško prodorna sezona je
pri kraju, ob slovesu od nje pa
se s pričakovanji že oziramo na
prihodnjo.
ANDRIJAN LAH
Po Fičfiriču in Mihahaiu še Zajček
Skakalčeif
V četrtek so v Občinski
matični knjižnici v Žalcu
razgibano in veselo pred-
stavili novo slikanico pes-
nice Mete Rainerjeve in ilu-
stratorke .Mojce Cerjakove
Zajček Skakalček.
Obema so se hvaležni mladi
bralci zahvalili s šopkom rož,
prav tako pa tudi Marjanu
Kozmusu, glasbenemu pe-
dagogu. ki je uglasbil že ne-
kaj pesmi Mete Rainerjeve.
Vsi upamo, da ga bo zamika-
la tudi nova slikanica.
Pesmice so prisrčno pred-
stavili učenci Osnovno šolo
Peter Šprajc-Jur, uglasbene
pesmi te priljubljene pesnice
pa sta zapeli mladi pevki iz
glasbene šole Risto Savin, s
kitaro ju je spremljal Srečko
Lavbič.
Nadvse številen obisk
odraslih in njihov prisrčen
odziv Metinim pesmim je
znova potrdil, da Rainerjeva
ne zna nasmejati le otrok,
temveč s pesmimi razveseliti
tudi odrasle.
Z literarnim
večerom
ponovno zaživel
klub kulturnih
delavcev
Po več kot poldrugem 1
tu molka bo ponovno zaj
vel celjski klub kulturni
delavcev Ivan Cankar. O
prli ga bodo jutri ob 18.30
občnim zborom članov in
kulturnim programom. 7
se bo pričel (»b 20. uri. igra
ka Milada Kalezič bo recit
ral poezijo pesnice Bii
Štampe-Žmavc. Nato bo
otvoritev razstave lotogr
fij Edija Masneca, lotor
porterja Novega tednika.
Klub kulturnih delavcevj
bil ves ta čas zaprt zaradi tq
žav s kanalizacijskimi napr
vami. Te so sodaj odpiavlj
ne, klub so ponovno prebe
li in uredili prostore. Vs;
potek, tudi v poletnem čas
se bodo vrstile najrazličnej
prireditve. Med njimi n
omenimo nekaj zanimiv
okroglih miz, ki jih klub o
ganizira skupaj z nekatcrir
drugimi društvi. Prihodi
petek bo govora o drugi fa
izsledkov raziskave o ekol
ški bilanci Celja, sledila 1
okrogla miza o ekološki pi
blematiki Šaleške doline
nato še razgovor o uredit
obrežja Savinje v Celju.
O nadaljnji program s
usmeritvi kluba bo več zr
nega po občnem zboru, 1
bo tudi volitev nove
upravnega odbora in ostali
organov kluba.
Ples je lahko tudi vzgoja osebnosti
Prvo republiško srečanje
mlajših plesnih skupin, ki je
bilo prejšnji četrtek v Celju,
je pokazalo, da imamo kako-
vostne plesne skupine in mla-
de, ki imajo radi ples. Mentor-
ji in vodje skupin so pokazali
obilico plesnega znanja. Osta-
ja pa še vedno odprto vpraša-
nje, kako odpreti ples otro-
škemu doživljanju sveta in
odnosov v njem, hkrati pa
razvijati in utrjevati plesno
tehniko, ki je temelj kultivi-
ranega giba in plesni umetno-
sti kot, taki.
O tem je bilo mnogo govora
na okrogli mizi, s katero so
mentorji in plesni strokovnja-
ki zaključili Pomladni ples 87.
Marija Vogelnik, plesni kri-
tik je takole strnila prvi vtis o
ustvarjalnosti mladih plesal-
cev: »Izpostavila bi le tiste
skupine, kjer so vodje in men-
torji napravili največ, da so bili
plesalci sproščeni, osvobojeni
in izrazno zreli. V prvi vrsti so
to plesalci pionirskega gleda-
lišča iz Celja, skupine LAI iz
Izole in skupine T4 iz Ptuja.
Živa Kraigher, prva oseb-
nost slovenskega sodobnega
plesa, je o dosežkih nlajših
plesnih skupin med drugim
rekla: »Preseneča čisto estet-
sko gibanje plesalcev v neka-
terih skupinah. Manjka pa
nadgradnja. To je - spraviti
to lepoto giba v plesni izraz z
večjo ustvarjalno svobodo
plesalcev.«
Slovenski sodobni ples je po-
novno na stopnji iskanja. Išče-
mo novo in želimo preseči sta-
ro. To je najbolj ustvarjalna
stopnja: menjuje se način živ-
ljenja, mcnjuje se mladina,
mentaliteta. Zato je vredno
predvsem to, koliko življenje
seže v ples in ples v življenje.
ter koliko se pri tem naredi-
jo« telesa plesalcev. Pravimo,
da smo vsi ustvarjalci. Ne glas-
ba ne slikanje ne ples niso pri-
vilegij nekaterih, temveč vseh
osvobojenih ljudi. Ples je ver-
jetno najbolj globalna o.svobo-
ditev človeka."
Ples torej ni zgolj estetika gi-
ba in telesa, temveč celosten
ustvarjalen odnos plesnega
ustvarjalca do sveta in življe-
nja. Ples je vzgoja in oblikova-
nje osebnosti. Zato je še toliko
bolj pomemben tenkt)čuten in
pošten odnos plesnih vzgojite-
ljev do mladih, ki svojo radost
do življenja i.ščejo v eni izmed
mnogih možno.sti za ustvarja-
nje - plesu.
VIOLETA V. EINSPIEI.ER
Prikaz dela plesnega gledališča
Plesno gledališče Plesnega študija Celje bo prikazalo dejav-
nosti otroških in mladinskih plesnih skupin. Prireditev bo v
pionirskem domu Cvetke Jernove v Celju, jutri ob 17. uri.
Najprej bodo skupine Packa A, B in C, Uganka in Plesno
gledališče prikazale znanje klasičnega baleta pod pedagoškim
vodstvom Sabine Mulej, baletne pedagoginje iz Maribora. V
drugem delu bodo iste skupine pod vodstvom Gordane Stefano-
vič-Erjavec prikazale potek vaj iz sodobne plesne tehnike. V
zadnjem delu pa se bodo vse skupine predstavile v kratkih
koreografijah Gordane Stefanovič-Erjavec: Orkester, Pisarniški
valček ter Artist in modeli.
VVE
Listina za »Zarjo
Kulturno umetniško društvo Zarja Trnovlje je
dobitnik Linhartove listine za dolgoletno kako-
vostno delo na gledališkem področju.
Listino je po smočnji predstavi Erdmanovega Samo-
morilca v režiji Štefana Žvižeja v kulturnem domu v
Trnovljah, slovesno izročil predstavnik republiške
Zveze kulturnih organizacij.
Društvo, ki šteje danes 60 članov v dveh skupinah,
odrasli in mladinski, je nastalo leta 1935, ime Zarja pa
nosi od osvoboditve naprej., V tem obdobju seje pred-
stavilo z vrsto uspelih uprizoritev na domačem odru in
na gostovanjih doma in v tujini. Gledališka skupina
Zarje je kar sedemkrat nastopila na republiških revi-
jah in dvakrat na zvezni. Linhartova listina, podeljena
ob 30-letnici republiških gledaliških srečanj bo brez
dvoma vsem članom še večja spodbuda za ustvarjalno
ljubiteljsko delo.
Z uspelo predstavo Samomorilec pa so Zarjani obo-
gatili celjski turistični utrip, v sklopu katerega so pred-
stavo tudi odigrali.
M. PODJED
Izjemen večer domačega komornega muziciranja
v četrtek, 4. 6. 1987 je bil v dvorani
Narodnega doma koncert klavirskega
tria iz Celja, ki ga sestavljajo mladi celj-
ski glasbeniki: Brina Zupančič-Rogelj,
Marko Zupan - violina, in Igor Švarc -
violončelo.
V	prvem delu večera smo slišali posebej
za nastopajoči trio napisano skladbo Passi-
onato mladega skladatelja Nenada Firšta
in Klavirski trio v C-duru op. 87 Johannesa
I-irahmsa.
Sodobna izventonalna skladba z moč-
nim čustvenim poudarkom je večinoma
zasnovana na dvogovoru med violino in
violočelom ter domiselni spremljavi kla-
viija. ki mestoma prevzame vlogo nosilca
melodike. Kompozicijo so glasbeniki iz-
vedli tehnično natančno in interpretacij-
sko zanimivo.
V	hitrem prvem stavku Brahmsovega
tria smo doživeli polnost komornega zvoka
pozne romantike in v pianih občutili njego-
vo eteričnost. ki jo je povzročilo subtilno
zlitje godalnega zvoka s klavirskim. Umir-
jeno n:oč, ki raste premišljeno, je violinist
podal muzikalno suge.stivno in vzneseno,
violončclist pa je suvereno usklajeval zvok
violine in klavirja.
Po silovitem uvodu drugega stavka z
madžarsko cigansko melodiko smo pri-
sluliTiili sanjavcniu počasnemu stavku.
Opazno vlogo je odigrala pianistka, ki je
bila v .solo tehnično zahtevnih odstavkih
tudi muzikalno prepričljiva.
Tretji stavek je izzvenel virtuozno in mu-
zikalno usklajeno. Izvajalci so navdušili z
izredno spontanostjo, iz katere je izšla sve-
ža in globoko občutena interpretacija.
V razgibanem četrtem stavku nas je
prevzemala polnost klavirskega zvoka, ki
je bila obogatena z liričnostjo godal. Ču-
stveno intezivna poznoromantična melodi-
ka je izzvenela z učinkovitim zaključkom.
Trio je v tej skladbi dobro opravil nalogo
usklajevanja klavirskega in godalnega zvo-
ka, obenem pa dal skladbi emocionalno in
romantično polnost.
Lotiti se klavirskega tria v 20. stoletju je
kar drzno dejanje, zato je vidnih imen v tej
zvrsti razmeroma malo. Izvirna lepota Kla-
virskega tria op. 67 Dmitrija Šostakoviča v
drugem delu koncerta je bila zatorej za
publiko posebno presenečenje. Skladatelj
je v tej barviti, na modalni melodiki in
elementarni ritmiki sloneči kompoziciji
ponudil širok spekter klavir.skega in
predvsem godalnega zvoka. Uporabil je ra-
zlične načine igranja na godala, od llagole-
tov do enojnega in akordičnega pizzicata.
Mladi glasbeniki so z interpretacijo te
skladbe na.šli pravo podobo Šostakovičeve
barvitosti in polnosti komornega stavka.
Publika je bila navdušena nad izvajalci
in pestro izbiro programa. Prostor je bil
napolnjen z umetniškim fluidom, kije sko-
zi celoten koncert prehajal k poslušalcem
in se zopet oVjogaten vračal k izvajalcem.
Bil je izjemen večer domačega komorne-
ga muziciranja v Celju. Občinstvo pa je z
dolgim navdušenim aplavzom izrazilo, da
si takšnih večerov želi še več.
Silva Georgievski-Krošl
400 pevcev Grižah
v letnem gledališču v Grižah sta ZKO Žalec in DPD
Svoboda Griže zopet pripravila mali tabor pevskih zborov
pod naslovom Poj o naj ljudje«.
Na koncertu, kjer je nastopilo 13 ženskih, mešanih in
moških zborov z okrog štiristo pevci je združenim pevskim
zborom dirigiral tudi prof. Radovan Gobec, ki je revijo
takole ocenil: -Ta koncert pevskih zborov je edinstvena
prireditev in je nekakšna priprava na največjo zborovsko
prireditev v Šentvidu pri Stični. Ta dejavnost griške Svo-
bode, ki je sedaj že tradicionalna, je vredna vse pohvale.-
T. TAVČAR
kovinotehna
Prodaja ocenjene
ga blaga bele teh ni
ke z lepotnimi na
pakami - po izred
no ugodnih cenah i
Prodajnem centri
Hudinja.
18. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Republiško
srečanje vrtičkarjev
v soboto, 20. junija bo v arbore-
tuinu Volčji potok, ki mu pravijo
tudi najlepši predel naše domovi-
ne, drugo srečanje vrtičkarjev
Slovenije.
Nanj so vabljeni vsi vrtičkarji m
njihova društa. hortikulturna dru-
štva in zveze, zeliščarji. gobarji, rej-
ci malih živali, turistična društva
ter društva upokojencev, zlasti pa
tudi mladi in vsi ljubitelji naravnih
lepot. Na srečanju, ki se bo pričelo
ob 9. uri bodo poleg strokovnih po-
svetovanj organizatorjev vrtičkar-
stva, biovrtičkarjev in varstvenikov
okolja še demonstracije sodobnega
vitičkarskega orodja, strojev in
drugih naprav s strokovnimi nasve-
ti tudi za varstvo rastlin. Poleg za-
bave in srečelova bodo na srečanju
tudi Delove in Kompasove poletne
igre.
Pestro do konca leta
Na celotnem celjskem turističnem
območju verjetno ni hotela (izjema so
zdravilišča), kjer bi v poletnih mese-
cih pripravili tako pester program
prireditev in kulinarične ponudbe
kot v konjiškem hotelu Dravinja,
kjer so sezono poletnih prireditev
pričeli že v soboto, z Zagorskim ve-
čerom.
Do 29. avgusta, ko bodo v sodelova-
nju z RTV Ljubljana pripravili Otroški
živ-žav, pripravljajo še štiri večje prire-
ditve. To soboto, 20. junija, najprej ve-
čer z zmagovalcem lestvice domačih
za mesec maj in humoristom Roble-
kom, 3. julija poletno modno revijo z
anamblom Gu-Gu, 21, julija narodni
večer z ansamblom Lojzeta Slaka v
okviru Konjiške noči. 14. avgusta pa
pripravljajo ob zabavi Štajerskih 7 in
ansambla Marela tekmovanje ku-
harjev-amaterjev.
Še pestrejši je program poletnih ve-
čerov na vrtni terasi, kjer bodo ob vi-
kendih vse do srede avgusta pripravili
dneve sladoledov in sadnih kup. sladic
iz gozdnih sadežev, večer coctailov z
gostom Jožetom Ocvirkom, državnim
prvakom v mešanju pijač, pripravili
bodo predstavitev (in ponudbo) gob v
kulinanki, organizirali večer šefa
strežbe hotela Dravinja z -'Skadarlijo
na terasi hotela" ter večer šefa kuhinje
Dravinje (gostovali in predstavili se
bodo šefi kuhinj priznanih slovenskih
in hrvaških hotelov), poleg zelenjavne-
ga vrta na terasi hotela pa kasneje, ob
zaključku poletja pripravljajo še večer
za prijatelje hotela Dravinja.
RP
Kaj mi pomeni turizem
Mladi celjskega območja napisali 105 nalog s tem
naslovom
Celjska turistična zveza je tudi le-
tos razpisala nagradne šolske naloge
na temo »Kaj mi pomeni turizem«.
Odziv je bil dober, saj je prišlo na
naslov zveze iz 28 šol našega območja
kar 105 nalog.
Po besedah profesorja Franceta Sir-
ka, predsednika ocenjevalne komisije,
so letošnje naloge vsebinsko pa tudi
jezikovno boljše kot pred dvema leto-
ma. Vsebinsko pa je videti, da so učen-
ci preveč pod vtisom raznih kritik tu-
rizma, o katerih pišejo časopisi.
V nalogah piše velika večina o neči-
stoči krajev, slabi postrežbi, neprijaz-
nosti gostincev, le manjšina omenja
dobre strani našega turizma. Preveč je
poudarka na gospodarskih učinkih, na
pridobivanju deviz, manj pa so pisali o
kulturnem in humanem ter političnem
pomenu turizma (spoznavanje in po-
men kulturnozgodovinskih spomeni-
kov, spoznavanje in odnosi med ljud-
mi). Skratka, precej nalog je splošnih,
čeprav si v zvezi želijo, da bi učenci
napisali svoje mnenje . . .
Med šolami so najboljše naloge pri-
šle iz OŠ Franja Vrunča iz Gorice pri
Slivnici, najboljše spise pa so napisali:
1. Marjana Rogel, OŠ Bratov Letonja,
Šmartno ob Paki, 2. Vesna Tlaker, OŠ
n. grupe odredov Mozirje, 3. Marija
Prepadnik, OŠ Blaža Arniča, Luče, 4.
Mojca Kolar, OŠ Fraja Vrunča, Gorica
pri Slivnici, 5. Barbara Romih, OŠ
Kozjanski odred. Planina pri Sevnici.
6. Olga Jezernik, OŠ Vere Šlander,
Polzela, 7. Rok Poles, OŠ Veljko Vla-
hovič, Titovo Velenje, 8. Petra Pučnik^
Mateja Pučnik, Irena Skrbinšek, OS
Dušana Jereba, Slovenske Konjice
(skupinski izdelek), 9. Boštjan Kuko-
vičič, OŠ Franja Malgaja, Šentjur pri
Celju, 10. Primož Praprotnik, OŠ Pe-
ter Šprajc-Jur, Žalec, Lea Zore, OŠ
Bratov Mravljak, Titovo Velenje, 12.
Polona Levar, OŠ Šlandrove brigade,
Ljubno ob Savinji, 13. Nataša Stare,
OS Primož Trubar, Laško, 14. Alja
Tajnik, OŠ XIV. divizije, Dobrna.
Štirinajst najboljših nalog bodo v
Celjski turistični zvezi posebej nagra-
dili, vsem učenkam in učencem pa se
bodo še enkrat pismeno zahvalili za
sodelovanje, s prošnjo, da turizmu
ostanejo naklonjeni tudi v bodoče.
RP
Turistični teden
z današnjim nastopom tambu-
rašev in harmonikarjev DPI) Svo-
boda Gaberje na odprtem odru na
Tomšičevem trgu ter s koncertom
Celjskega godalnega orkestra s so-
listom Hinkom Haasom ob 19.30 v
Narodnem domu (dobrodelni kon-
cert za bolnišnico) se letošnji celj-
ski turistični teden preveša v dru-
go polovico.
Kakšnih posebnih novosti letos
sicer ni. (izjema je zaključna prire-
ditev in to, da bodo v Turističnem
društvu Celje dodatne prireditve
pripravili še v času celjskega obrt-
nega sejma), prireditev pa je pri-
bližno toliko, kot smo jih vsako leto
vajeni.
Širšim množicam so seveda naj-
zanimivejše prireditve na Tomšiče-
vem trgu, kjer bo do konca tedna še
jutrišnji nastop osnovnošolskih fol-
klornih skupin, ter Kramarski se-
jem, ki ga prav tako odpirajo jutri,
med ostalimi prireditvami pa velja
omeniti že minulo predavanje dr.
Avguština Laha »Mi in narava«,
koncerte pevskih zborov ter likov-
no razstavo učencev celjskih os-
novnih šol.
Zaključna prireditev z glasbo in
splošnim rajanjem bo v soboto ob
18. uri v Celjskem mestnem (spod-
njem) gradu, na delu Zidanškove
ulice ter pred poslopjem občinske
skupščine.
RP
Pot po Golteh
s Potjo po Golteh, ki so jo
delavci RTC Golte in Mer-
xove prodajne službe turiz-
ma pred kratkim predstavi-
li hotelsko turističnim in
agencijskim delavcem je
dobilo celjsko turistično
območje še eno privlačno
planinsko pot, ki hkrati po-
meni tudi popestritev po-
letne ponudbe tega rekre-
acijskega centra.
Pot, v celotni je označena s
številnimi ličnimi kažipoti,
se začne na vrhu Medvedja-
ka, kamor pridemo z nihalko
in sedežnico, z vrha Medve-
djaka pa se mimo vlečnice
Trije ploti najprej napotimo
do vrha (2), od koder je lep
razgled proti Raduhi, Ojstri-
ci in proti Pohorju. V nepo-
sredni bližini vrha je značil-
no kraško brezno, kakršna
so tudi sicer značilna za raz-
jedeno kraško površje Golt
in Mozirske planine, katere
pestro pokrajinsko podobo
ustvarjajo še številne vrtače,
suhe doline in brezna.
Pot po Golteh nadaljuje-
mo proti severozahodu, pre-
ko planine Stari stani, do pa-
stirskega stanu (3) v tipič-
nem krajinskem slogu, od
tam pa se povzpnemo preko
planine Lahovnica do značil-
ne vrtače (4) pod Gostečkim
stanom. Pot vodi dalje do
idilične dolinice z majhnim
jezercem, ob katerem si lah-
ko privoščimo daljši počitek.
Po južnih obronkih Ostre-
ga vrha (1586 m) pridemo na
Zadrečki stan, nato po doli-
nici med Ostrim vrhom
(1586 m) na Boskovec
(1588 mX ki jt; najvišji vrh na
Golteh.. Preko Male Izteje (5)
pridemo na prehod iz Mozir-
skih planin proti Smre-
kovcu.
Iz Malih Iztaj se spustimo na
pot proti Mozirski koči ter se
ustavimo pri značilni kraški ja-
mi Ledenici (6), v kateri je vse
leto sneg, nato pa se spustimo
do Mozirske koče (7) (lep raz-
gled na Medvedjak in celotno
traso nihalke Žekovec). Tu se
lahko spustimo tudi čez Oken-
ca v podnožje stene do kraške
jame, ki ji domačini pravijo
Vežica (8) potem pa se po ozna-
čeni poti vrnemo v hotel.
Razen lepega razgleda na vse
strani in bogatega rastlinstva
bodo prišli na svoj račun nabi-
ralci zdravilnih zelišč, pred-
vsem arnike, v poznem poletju
in jeseni pa ljubitelji brusnic,
borovnic in gob. Za skupine so
na Golteh pripravili posebne
programe, ki poleg vodenja po
poti in prevoza z nihalko in se-
dežnico lahko vključujejo še
ponudbo kislega mleka na
planšariji, ter enolončnico, ko-
silo ali piknik na prostem ob
igranju citer. Vsak, ki prehodi
pot v daljši ah krajši varianti
(pri vrtači 4 se pot odcepi do
Mozirske koče) dobi spomin-
sko značko.
R. PANTELIČ
Vojnik, te poznam
Turistično društvo Vojnik organizira v torek, 26.
junija kulturno prireditev z ogledom znamenitosti
Vojnika »Vojnik, te poznam?«
Na predstavitvi Vojnika skozi čas, ki bo ob 17. uri v
areni osnovne šole Vojnik, bosta sodelovali tudi profe-
sorici Anka Aškerc, ravnateljica Zavoda za spomeni-
ško varstvo Celje in Božena Orožen, predavateljica na
družboslovni šoli v Celju, po predavanju in razgovoru
o Vojniku nekoč in danes pa bo tudi ogled kraja.
Štiri planinska društva
V	konjiški občini imajo tre-
nutno štiri planinska društva
in sicer v Lečah, Slovenskih
Konjicah, Vitanju in Zrečah.
Za vsa društva je tako kot za
vsa ostala planinska znano,
da dobro in zavzeto delajo.
V	PD Loče je 140 članov, ki
so lani opravili šest samostoj-
nih izletov ter uredili, markira-
Ij pot od Boča preko Loč do
Žičke kartuzije. Na njihovi os-
novni šoli imajo tudi planinski
krožek. Žal bo dejavnost dru-
štva letos nekoliko okrnjena,
saj bodo domala vso pozornost
posvetili gradnji doma na Klo-
kočovniku.
V	PD Slovenskih Konjicah
je 219 članov in je tako to
najmnožičnejše društvo v ob-
čini. Na osnovni šoli E. Kardelj
so pripravili planinsko šolo, ki
jo je uspešno končalo 15 učen-
cev. Udeležili so se srečanj na
Paškem Kozjaku, dneva pla-
nincev na Golteh in srečanja
pionirjev planincev na Šar pla-
nini. Ob tem so organizirali še
šest izletov. Tudi letos bo glav-
na dejavnost usmerjena v
vzdrževanje stolpa na Rogli.
Vitanjski planinci vsako leto
organizirajo srečanje na Pa-
škem Kozjaku, kjer se ob le-
pem vremenu zbere tudi več
kot 500 planincev, na osnovni
šoli imajo planinski krožek,
njihov član pa je uspešno opra-
vil šolo za planinske vodnike.
V planinskem društvu Zreče
imajo 200 članov, vsako leto
organizirajo tradicionalni zim-
ski pohod pu-poteh Pohorske-
ga bataljona Rogla - Osankari-
ca, ob tem pa tudi vzdržujejo
konjiško planinsko pot po po-
teh obeležij NOE. Želijo usta-
noviti mladinsko sekcijo, saj
že vrsto let opažajo, da je med
mladimi premalo zanimanja za
to dejavnost.
TV
ZŠAM
CEUE
vabi na veliko
šofersko tombolo
na avtopoligonu Ljubečna
v nedeljo, 21. junija
ob 14. uri.
Dobitki: 5 avtomobilov,
16 glavnih dobitkov in več
drugih nagrad.
Kam ob koncu tedna?
Za tiste, ki radi obiskujejo turistične prireditve, ob koncu
tega tedna res ne bo problema, saj je tovrstnih prireditev
skorajda preveč.
Še sreča, da so televizijci zahtevali prestavitev prireditve
Večno lepe melodije, ki bi morala biti v soboto na Vranskem na
7. julija. Sicer pa bodo konec tedna kar tri nove turistične
prireditve. V soboto zaključek celjskega turističnega tedna,
nekakšno ulično rajanje po zgledu ostalih tovrstnih prireditev,
ter Mozirje nekoč, prireditev, kjer bodo prikazali običaje iz
obdobja okoli leta 1800. Ob 13.30 bo pohod po poti trških mej, ob
16.30 na trgu nagovor sodnika ter poročilo o opravljenem ogledu
meja, ob 17. uri kviz mladih, nato pa še prireditev v Savinjskem
gaju, kjer bo tudi ustoličenje in zaprisega novega tržana.
Novo prireditev pripravljajo v nedeljo tudi Polzelani, po kole-
daiju turističnih prireditev pa imajo Turistični dan v nedeljo
tudi v Vojniku. Od pomebnejših prireditev ne smemo pozabiti
tudi na Pisani balon v Laškem, skratka, ob koncu tega tedna bo
spet vrsta prireditev, kar malce opozarja tudi na neusklajenost
med turističnimi društvi.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
18. JUNIJ 1987
Noben hrib ji ni prestrm
Pri Jagrovih v Straži na gori pridno iimetujejo
Ozka gozdna cesta vodi do vasi
Straža na gori nad Draniljanii. Po
njej avtobus še ni zapeljal, za njeno
urejanje pa večinoma poskrbijo kar
vaščani sami. V vasi tudi ni nobenega
telefona, ki bi ga tamkajšnji kmetje
še kako potrebovali, zato ima človek
občutek, da je vas odrezana od sveta.
Tega se zavedajo tudi ljudje, ki go-
spodarijo na strmih pobočjih tam-
kajšnjih kmetij. Med večjimi in do-
bro urejenimi je kmetija Jagrovih, ki
ji domačini pravijo pri Tomažako-
vih. Urška .lager, domača hči, ki se je
odločila, da nadaljuje delo svojih
staršev, je sedaj, tako rekoč, »glav-
na« pri hiši.
»V družini smo bila sama dekleta.
Sestre so se pomožile in odšle od do-
ma, sama pa sem ostala in skupaj z
možem že 14. leto delava na kmetiji.
Kljub temu da ima 14 hektarov, ne
daje dovolj kruha, zato hodi mož na
delo v Šentjur, sama pa medtem po-
skrbim za živino in delo na polju. Se-
veda pomagata tudi oče in mama, le da
ju nekoliko daje zdravje.«
Kmetija je hribovita, nekaj ima goz-
da in vinograda, primerna pa je pred-
vsem za živinorejo. Tako so so Jagrovi
že pred leti odločili za rejo krav mleka-
ric, trenutno pa so v hlevu le štiri. Mi-
slili so, da bi hlev, kije sedaj urejen za
devet privezov, razširili in v ta namen
so nameravali zgraditi prizidek h kleti
vinograda. Tako bi bilo prostora za
večjo čredo, pa tudi letna količina od-
danega mleka, ki ga je sedaj približno
7000 litrov, bi bila večja. Pa so si pre-
mislili, saj menijo, da so trenutne od-
kupne ceno mleka prenizke, da bi se
kakršnekoli naložbe sploh splačale.
Namesto, da bi čredo povečali, smo
jo celo zmanjšali, v prihodnje pa bomo
verjetno oddajali že teleta, ne pa redili
mlekaric, nekoliko zaskrbljeno pripo-
veduje Urška Jager.
Lani jih je nekajkrat obiskala še to-
ča, jezi pa jo tudi, da nimajo pravih
ugodnosti glede na to, da gospodarijo
v tako hribovitih predelih. Ob vsem
tem težko načrtujejo, kako bodo v pri-
hodnje razvijali knjetijo. Hleva ne bo-
do širili, saj tudi posojila niso ugodna,
računajo pa, da bodo nekaj živine
kljub vsemu obdržali. Več zaslužka
kot doslej pa si obetajo od dobre vin-
ske kapljice, ki je doma na pobočjih v
okolici Dramelj in ljubiteljem dobro
znana.
Že bežen pogled na lepo urejeno do-
mačijo Tomažakovih in njeno okolico
dokazuje, da tu doma skrbna gospo
dinja. Da se Urška v^t ga loti, pa je
dokazala kar sama, ko je zlezla na ni>v
traktor, s katerim so ne ustraši niti
najbolj strmih bregov kmetije. Povsod
pa z njim vendarle ne more priti, zato
ostane kup dela še za pridne roke vseh
družinskih članov. Urška pa kljub vse-
mu še najde čas za delo v vaški skup-
nosti, kjer je njena predsednica. »Pri-
zadevamo si, da bi uredili cesto do
vasi, ki je pozimi težko prevozna. Nuj-
no pa bi potrebovali tudi telefon, že
zato, da pokličeš veterinarja, kadar
zboli živina. Na žalost pa slabo kaže pri
uresničevanju naših potreb. Na se-
stanku vaške skupnosti se sicer vse
lepo dogovorimo, ko pa naše zahteve
posredujemo dalje, se zatakne in pona-
vadi se vse konča pri denarju,« ugotav-
lja Urška, ki pa ji zagnanosti in volje
ne manjka, zato verjamemo, da se bo-
do tudi želje vaščanov v odmaknjeni
Straži na gori uresničile.
T. CVIRN
Foto: EDI MASNEC
Franc Gostečnl
Živina spet na pašniicih
Dokaj pozno, približno
deset dni kasneje kot lani,
se je prejšnji teden pričela
planinska paša v Gornji Sa-
vinjski dolini.
Tudi člani pašne skupno-
sti Radegunda, ki združuje
devet kmetov iz Radegunde
in Šmihela so pripeljali svojo
živino na Golte, na pašnike
Medvedjaka in Mulde. Za
približno 60 glav živine bo
skrbel nov pastir, Ivan Biz-
jak iz Radegunde. O tem kaj
si obetajo od letošnje paše pa
je predsednik pašne skupno-
sti, Franc Gostečnik dejal:
»Začelo se je pozno, a upa-
mo, da se bo morda zaradi
tega paša malce podaljšala.
Sicer pa. upajmo na dobro
pašo in čimmanj bolezni
med živino. Letos tudi ver-
jetno ne bo težav s pastirjem,
prejšnji je namreč zbolel in
imamo novega. Želimo si tu-
di, da bi bilo tudi čimmanj
neurij, kajti zgodilo se je že,
da je v preteklosti strela ubi-
la nekaj govedi.«
Torek, 16. junij pa je bil
tudi zadnji rok za prigon ži-
vine na pašnike na zreškem
Pohorju, kamor so kmetje
letos prignali 90 glav živi-
ne, nanjo pa bo pazil pastir
Ivan Polenik. Letos prvič
mu bo lajšal delo tudi elek-
trični pastir. Pašnike na Ro-
gli so namreč na intervencije
lovcev ogradili, ker je živina
delala škodo na pognojenih
pašnikih za divjad in na mla-
dem drevju. Goveja živina,
ki bo ostala na Pohorju do
septembra, je zavarovana za
primer pogina, nesrečo ali
krajo. Vsak kmet pa je letos
prispeval za pašo 8.000 di-
narjev. Pašništvo na zre-
škem' Pohorju pa je letos
urejeno samo za kmete ko-
njiške občine in ne več, kot
pred leti, še za ostale občine
pod Pohorjem.	,
RP, MP
titovo Velenje
TRGOVSKA IN PROIZVODNA
DO »ERA« TITOVO VELENJE
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
TOZD VINO ŠMARTNO OB PAKI
OBJAVLJA
prosta dela in naloge za nedoločen čas
KOMERCIALNA DELA
pri SAS TOZD VINO Šmartno ob Raki
Poskusno delo traja 60 dni.
Kandidati morajo poleg splošnih - z zakonom dolo-
čenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
-	da imajo srednješolsko izobrazbo ekonomske
smeri (V. stopnja)
-	najmanj eno leto delovnih izkušenj pri podobnih
delih
-	poznavanje komercialnega področja TOZD
-	smisel za delo z ljudmi
-	vozniški izpit B kategorije.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o
izpolnjevanju pogojev na naslov:
DO »ERA« - KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
TOZD VINO Šmartno ob Raki,
najkasneje v roku 8 dni od dneva objave.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili.
Komisija za delovna razmerja
TOZD SUROVINE,
61000 Ljubljana, Miklošičeva 5,
objavlja prosta dela in naloge
1. SKLADIŠČNI DELAVEC
na Odkupni postaji Celje
Pogoj:
II. stopnja zahtevnosti - usnjarsko-krznarske ali dru-
ge ustrezne smeri
brez delovnih izkušenj
zaželen šoferski izpit B in C kat.
2 meseca poskusnega dela
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj
kandidati pošljejo v 15. dneh po objavi na naslov:
KOTO koteks tobus Ljubljana, Miklošičeva 5, kadrov-
ska služba.
Kandidate bomo obvestili v 10. dneh po sklepu o
izbiri.
KMETIJSKI NASVETI
Zatiranje krompirjeve plesni
Krompirjeva plesen ali fitoftora je najbolj nevarno
glivično obolenje krompirja, saj se v toplem in vlaž-
nem vremenu zelo naglo širi in lahko v kratkem času
opustoši ves nasad; v skladišču pa povzroča gnitje
gomoljev.
Bolezen spoznamo po črnorjavih pegah, okoli kate-
rih je na spodnji strani \'lažnega lista vidna bela pre-
vleka, jo predstavljajo trosonosci s trosovniki. Z njimi
se bolezen v ugodnih razmerah izredno hitro širi. Opti-
malne temperature za oblikovanje trosovnikov so med
18 in 22 °C, najugodnejša pa je 100 odstotna relativna
zračna vlažnost. Trosovniki se ne oblikujejo pn tempe-
raturah nad 26 °C in ne pri relativni zrčani vlažnosti
pod 91 odstotki, vendar pa ostaja gliva v rastlinskem
tkivu živa. Zaradi te lastnosti glive, se začne obolenje
pojavljati šele tedaj, ko rastline sklenejo vrste, saj se
takrat vlaga na listih ohrani toliko časa, da lahko tro-
sovniki okužijo rastline.
Krompirjevo plesen prenašamo iz leta v leto z okuže-
nimi gomolji Ker je infekcijski potencial glive izredno
velik, saj en okužen gomolj zadošča za okužbo 25 ha
krompirišč, moramo saditi le neokužene gomolje. Z
dušičnimi gnojili ne gnojimo preobilno, povečamo pa
odmerke kalijevih gnojil, saj to gnojilo povečuje
odpornost krompirja. V rastni dobi krompirja prepre-
čimo škodo, ki jo krompirjeva plesen povzroča, z upo-
rabo fungicidov.
Za zatiranje krompirjeve plesni imamo na voljo
sistemične (ridomil MZ 58, sandofan Z in antraco
combi) in protektivne fungicide (bakrocid, bakreni dit-
han, bakreni antracol, dithane M 45. antracol in drugi).
S sistemičnimi fungicidi škropimo v razmaku dveh
tednov v času intenzivne rasti krompirja. Priporočamo
le dvakratno uporabo sistemikov, da se ne bi prezgo-
daj pojavila odpornost glive proti njim. S protektiv-
nimi fungicidi škropimo pogosteje, vsak teden, ozi-
roma po vsakem dežju, saj dež fungicid spere z rast-
line.
Za uspešno zatiranje krompirjeve plesni je, poleg
rabe učinkovitih fungicidov, pomembno še pravilno
škropljenje. Krompirjevko moramo varovati vso
rastno dobo, od prvega možnega pojava do zorenja,
upoštevajoč vremenske pogoje. Priporočamo, da opra-
vite prvo škropljenje s protektivnim fungicidom,
drugo in tretje škropljenje pa s sistemičnim fungici-
dom, za vsa nadaljnja škropljenja pa ponovno upora-
bimo protektivne fungicide. Natančna navodila o pra-
vilnem varstvu krompirja posreduje protifitoftorna
služba, ki redno objavlja priporočila v dnevnem časo-
pisju in radiu.
Tri tedne pred izkopom moramo krompirjevko uni-
čiti z desikantom (reglone 3-5 l/ha), da preprečimo
okužbo gomoljev s krompirjevo plesnijo in črno listno
pegavostjo krompirja. Na hektar porabimo vsaj 800 1
škropilne brozge.
Z varstvom krompirja pred okužbo s krompirjevo
plesnijo, zavarujemo rastline tudi pred črno listno
pegavostjo krompirja, večine ostalih obolenj, glivič-
nih, bakterijskih ali virusnih, pa se znebimo s saditvijo
razkuženega semenskega materiala.
KMETIJSKI INSTITUT SLOVENIJE
Ozelenela je dolina
Končano izsu še vanje zemlje v Draži vasi
Izsuševanju in zložbam
zemljišč namenjajo v konji-
ški občini že vrsto let po-
sebno pozornost in ta skrb
se tudi že obrestuje. Pred
dnevi pa so uspešno zaklju-
čili tudi dela v Draži vasi,
kjer se je izkazala tako
Kmetijska zadruga Sloven-
ske Konjice, ki je bila vodja
projekta, kot VGP Maribor-
hidrogradnje.
Na področju Draže vasi so
izsušili 53 hektarjev zem-
ljišč, komasirali pa 67 hek-
tarjev. Na novo urejenih po-
ljih zdaj že raste koruza, ne-
kateri kmetje pa so polja za-
travili. Dela so veljala 55 mi-
lijonov dinarjev. Dobršen
del denarja, okoli 80 odstot-
kov, je prispevala Zveza vod
nih skupnosti Slovenije
ostalo pa so bančni krediti.
Pri opravljenih delih je š«
posebej pomembno, da so j
njimi zadovoljni kmetje, ii
da ni prihajalo do kakšnil
posebnih težav ali sporov, k(
so sušili ali »delili« zemljo.
V konjiški občini ostaja š(
nekaj hektarjev zamočvirje
ne zemlje, ki pa jo kanij(
prav tako ozeleniti s korist
nimi kulturami. Zato je že \
izdelavi ureditveni načrt z<
nadaljevanje del v Dravinj
ski dolini.
M. PODJEI
Bider pripravlja nove Inovacije
Kmet Jože Bider iz Dol suhe pri Rečici ob Savinji,
ki je lani na celjskem obrtnem sejmu predstavil tele-
skopski trosilnik sena, pripravlja za letošnji sejem še
eno novost, ki je na našem tržišču še ni bilo - cepilnik
za drva.
Za svoje inovatorsko delo in tudi uspešno kmetova-
nje je Bider prejel že številna priznanja in inovatorske
nagrade, pred kratkim pa je k tem dodal še eno. Kot
kooperant Mercatorja je prejel posebno priznanje, ki
ga ta sozd podeljuje najboljšim kmetom, za inovator-
sko delo pa so mu podelili še lepo denarno nagrado.
18. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Nepozabno
srečanje
že več let zaporedoma Celj-
sko društvo za boj proti slad-
korni bolezni organizira, za
svoje redne člane izlet. Toda
letošnji je bil drugačen. Po me-
secu dni priprav je bilo prijav
za poln avtobus. Skupaj s ptuj-
skim društvom smo s^ name-
nili, da obiščemo diabetike na
Hrvaškem in to v Novski, saj
imamo z njimi prijateljske sti-
ke že več let.
V	jutranji megli 6. junija smo
zasedli edeže avtobusa in se
mimo Laškega, Radeč in Kr-
škega odpeljali po modernih
obvoznicah mimo Zagreba v
smer Novske. Kljub neprijaz-
nemu jutru je vzdušje v avto-
busu prešlo v veselje in res pri-
jetno potovanje. K temu je pri-
pomoglo sonce, ki je vedno
lepše sijalo, vse Ijolj, ko smo se
bližali cilju.
V	Kutini so nas že čakali naši
ptujski znanci, ki so e pripelja-
li iz druge smeri s svojim avto-
busom. Po burnih pozdravih
smo se, sedaj z dvema avtobu-
soma, odpeljali naprej proti
Novski.
Pred Skupščino v Novski
nas je čakalo presenečenje.
Sprejeli so nas člani društva
diabetikov in njihov predsed-
nik dr. Puškarič, predstavniki
družbenopolitičnih organizacij
in delovne organizacije ŠU-
MARIJA, kije bila tudi pokro-
vitelj tega srečanja.
Po pozdravnem govoru,
predstaviti mesta, smo si sku-
paj ogledali spominsko obelež-
je taborišča Jasenovac. Poklo-
nili smo se spominu padlim žr-
tvam med vojno vihro druge
svetovne vojne.
V	okolici Novske so tudi ču-
doviti lovski revirji in tako nas
je ŠUIVL^RIJA pogostila z lov-
skim kosilom in drugimi do-
brotami. Zatem smo si ogledali
tudi kulturni program, ki so ga
priredili za nas. Ob zvokih
tamburaškega orkestra pa seje
tudi vsakdo lahko zavrtel, pa
tudi petja je bilo toliko, da je
prireditev res prehitro minila.
Slovo od dragih prijateljev je
bilo težko, vendar ob obljubi,
da se naslednje leto dobimo
pri nas v Celju, kjer jim bdmo
skušali vsaj malo vrniti njiho-
vo gostoljubje, smo se skupno
s Ptujčani odpeljali proti do-
mu nazaj.
JANA POTOČNIK,
Celje
Avtobus brez
meja na
Kozjanskem
Kozjansko - dežela, ki je
poznana po hribih posajenih z
vinsko trto, kjer živijo predv-
sem pridni kmetje, oziroma
delavci, ki se dopoldan vozijo
v bolj ali manj oddaljene kraje
na delo; popoldan pa utrujeni,
pa vendar z veseljem opravlja-
jo >'popoldansko obrt« - kme-
tovanje.
Predvsem mestne ljudi ob
besedi Kozjansko prešine mi-
sel na zaostalo področje Slove-
nije, kjer pridelujejo dobro
kapljico, pozimi pa dobre klo-
base. Na te, za njih zaostale lju-
di, se največkrat spomnijo je-
seni, ko narava z vseletno po-
močjo pridnih rok nudi letno
plačilo.
Kljub temu, daje Kozjansko
hribovita dežela, ljudje ven-
darle skušamo iti v korak s ča-
som. Tudi nas je dosegla akcija
Slovenija - moja dežela. Ima-
mo kar veliko naravnih in zgo-
dovinskih zanimivosti, ki sijih
je vredno ogledati.
Lepo je, da po teh hribih vo-
zijo avtobusi delavce, obisko-
valce, turiste. Ni pa prijetno bi-
ti potnik v Izletnikovem avto-
busu, ki štirikrat na dan vozi
na relaciji: Zagorje-Planinska
vas-Celje in nazaj.
Le voznemu osebju se lahko
zahvalimo, da z vozilom kakrš-
no je, posebno še v. zimskem
času, pripelje delavce na delo.
Grajo pa zaslužijo delaci, ki
razporejajo avtobuse na to pro-
go. Odredijo le najslabše. Pa še
hvalijo se, da je to proga za
avtobuse, ki naj bi že odslužili,
za naše hribe pa so še dobri.
Moram povedati, da smo
pred osmimi leti dobili na to
progo nov avtobus primestne-
ga prometa, ki je lansko zimo
šel v razhod. To vozilo je bilo
za našo progo nadvse primer-
no. Poleti si lahko sedel na vro-
čem sedežu, oblečenem s ska-
jem, skozi šipe brez zaves pa je
neusmiljeno grelo sonce. Špra-
nje dotrajanega avtobusa pa so
omogočile prodor suhemu ma-
kadamskemu prahu. V takih
primerih je nevihta zelo dobro-
došla, da ohladi avtobus in oči-
sti zrak. Vendar, ko vsaj streha
ne bi puščala. Skoraj polovica
sedežev je bilo mokrih. Utruje-
nim delavcem ne preostane
drugega kot da sedejo na mo-
kre sedeže ali pa stojijo v gneči
med potniki. Pa še srečo ima
tisti, ki lahko stoji na dveh no-
gah. Da ne bo pomote - na
svojih.
Proga je na eno stran dolga
petdeset km in jo avtobus pre-
vozi v eni uri in pol. Torej do-
volj priložnosti, da se pošteno
segreješ, nadihaš cestnega pra-
hu, po potrebi pa stuširaš, še
preden prideš do doma.
No ja, poleti je v takem avto-
busu vroče. Kako pa se počuti-
mo pozimi, si lahko samo mi-
slite, ko pri minus dvajsetih
čakam.o na postaji vso dolgo
uro, preden šofer s premrzlimi
rokami spravi v pogon staro
limuzino. Gretje skoraj ne de-
la. Šofer se s pripomočki kot je
»lot lampa« trudi odtaliti ve-
trobransko steklo. Ostale šipe
odtali šele spomladansko son-
ce. Sedeži so hladni kot led.
Vse je že dotrajano in ni čud-
no, če naenkrat odpove motor.
Pri Izletniku ugotovijo, da je
avtobus odslužil in vozilo gre v
razhod. Potniki smo se po ti-
hem veselili, da bomo dobili
nov avtobus in smo potrpežlji-
vo čakali. O novem avtobusu
pa nič besed.
Ta čas so se rezervni avtobu-
si menjali kot spodnje perilo.
Med mnogimi smo dobili avto-
bus s tako slabim motorjem,
da ni potegnil čez Jezerce
navzgor. Nam potnikom ni
preostalo drugega, kot da smo
navkreber hodili peš. Vsega le-
pega in tudi vsega slabega je
enkrat konec; tako je tudi ta
avtobus odpotoval med staro
železo. Spet-smo upali na bolj-
ši avtobus. Dobili smo stari
Mercedes z udobnimi sedeži,
močnejšim motorjem, brez
hrupa. Tudi prah se ni valil
med sedeži, saj ni bilo nobene
odprtine. Niti za zrak ne. Na-
prave za dovajanje zraka so bi-
le pokvarjene in pri Izletniku
se niso niti trudili, da bi jih
popravili. Potniki pa smo se
kopali v lastnem znoju v pasji
vročini. Tudi ta avtobus je
kmalu odpotoval za prejšnjim.
Nato se je zvrstilo več podob-
nih avtobusov. Sedaj se spet
vozimo s takšnim, kot sem opi-
sal na začetku. Odgovorni na
tem področju pa ne ukrenejo
ničesar.
Pred nekaj dnevi je prišla
pošiljka novih vozil. Od te po-
šiljke bi moral en avtobus na
našo progo. Tako so zatrjevali
pri Izletniku voznikoma na na-
ši progi. Vendar je bilo spet
drugače. Avtobus je romal
drugam. Mi se bomo še naprej
pekli na skaju, glave bodo za-
man iskale naslon, šofer pa bo
še naprej preklinjal, kadar bo
vozilo v okvari. Na tej progi bi
po zakonu moral voziti a-vto-
bus za medkrajevni promet
(visoki sedeži), saj je proga
daljša od štirideset km. Pa ni
tako. Cene vozovnic se obraču-
navajo po medkrajevnem ceni-
ku plus hribovski dodatek.
Vse to smo že poiskušali uredi-
ti s pomočjo občinskega in-
špektorja za promet. Tam so
nas odslovili, češ, da to ni nji-
hova stvar. Saj veste: vrana
vrani ne izkljuje oči.
Morda se bo kdo vsemu te-
mu sladko nasmejal, a ni vred-
no nasmeha. Kdor ne verjame,
naj kar vpraša potnike in voz-
no osebje na naši relaciji. Naj-
bolje pa bo, če se sam poda na
potep v naše kraje z Izletniko-
vim avtobusom . . .
CVETKO POZNIČ,
Dobje
Kdo zasluži, da
ne služi vojske?
Vehko črnila je že bilo preli-
tega na račun služenja civilne-
ga vojaškega roka v naši širši
domovini. Pa vendar se komaj
najdejo takšni, ki popolnoma
vedo, kaj bi to gibanje naj po-
menilo. Žato sem se odločil po-
brskati po ustreznih publikaci-
jah in razložiti termin.
V prvi vrsti je treba poudari-
ti, da z gibanjem za služenje
civilnega vojaškega roka naša
mladina ni želela nastanka si-
tuacije, ki vlada v nekaterih za-
hodnih državah t. j., da se ob-
vezniki javijo zjutraj v vojašni-
ci, opravijo 8 ur obveznosti, ter
se vrnejo domov.
Pobuda slovenske mladine
zajema namreč zgolj tako ime-
novane oporečnike, ki zavrača-
jo orožje zaradi:
1.	človekoljubnih, humani-
stičnih motivov
2.	svobodoljubnih, anarhistič-
nih motivov (zavračanje drža-
ve kot instituta, ki duši in zati-
ra posameznika)
3.	avtentičnih političnih in fi-
lozofskih. motivov (nasproto-
vanja izdatkom za vojaške na-
mene, trgovanja z orožjem ...)
4.	verskih motivov (Jehovine
priče, Adventisti, Nazarenci).
Ljudi, ki imajo katerega od
naštetih razlogov proti noše-
rxju orožja, naj bi obravnavala
posebna komisija in oblikova-
la sklep o zadostni tehtnosti ra-
zloga.
Oporečniki, ki bi jih komisi-
ja potrdila, , naj bi imeli več
možnosti udeležiti se v JL/ '
civilna služba (dela v J j .A, ki
nimajo neposi ine z/ z
vujsku)
- služenje vojaškega roka brez
usposabljanja za oboroženi
boj.
Ozrimo se po ostalih evrop-
skih državah in njihovih reši-
tvah tega problema. Večina za-
hodnih držav ima služenje vo-
jaškega roka oporečnikov ve-
sti urejeno po gornjem vzorcu
(v kolikor seveda nima prave-
ga civilnega služenja vojaške-
ga roka). V državah vzhodne
Evrope je stvar drugačna. Vse
države zapirajo oporečnike ve-
sti, kot nasprotnike sistema
(razen v NDR), toda v zapore
jih pošiljajo le za termin dvoj-
nega služenja vojaškega roka
in se (razen v Romuniji) nikjer
ne pojavlja ponavljajoče se za-
piranje.
Poglejmo zdaj, kako je ta
problem rešen v SFRJ.
Ko posameznik odkloni slu-
ženje vojaškega roka, je obso-
jen in poslan v zapor. Ko se
vrne iz zapora dobi nov poziv
(vse do 27. oz 30. leta) in sledi
nova odklonitev ter nova za-
porna kazen. Na tak način lah-
ko posameznik zapravi v zapo-
ru več kot 10 let ali z drugimi
besedami, celo svojo mladost.
Na tak način iz sicer lojalnih
državljanov ustvarjamo poten-
cialne sovražnike naše družbe,
saj »nihče, ki preživi v zaporu
najlepša leta zaradi svoje vesti,
ne more biti lojalen do siste-
ma, ki ga je zaradi njegove ve-
sti poslal v zapor« (citat).
(Prirejeno po poročilu s seje
predsedstva RK ZSMS, 16. 10.
1986)
JANKO PETROVEC,
Celje
Adijo, pa zdrava
ostani
Tako sta pred tedni najbrž
zavzdihnila fanta v moških
letih, ki sta s »katrco«, regi-
strska številka KR-695-85
pridrvela s prepovedano br-
zino v križišče, v severnem
predelu Gotovelj. Burnf! - v
rob pločnika, na pločnik, vr-
tince hmeljevih drogov.
Rsk!, prehitra »katrca« je ob-
stala, lično, rjavkaste barve
štii'ikolesno vozilo, sigurno
pametnejše od voznika.
Na primer, da bi v tistem
trenutku, kar bi bilo možno,
pridrvela motorna vozila s
treh smeri? To bi bil karam-
bol? In ne poceni.
Kaj, na primer, če bi tam
stala gruča otrok? Nekaj me-
trov stran je šola! Voznik ni
videl pr-ometnega opozorila,
ne na cesti, ne ob robu na
tabh.
Nasploh malo voznikov ve
- ali pa noče vedeti, da je
prednostna cesta, ki zavije z
vzhoda v križišče. Mogoče
slučaj, naključje, da večjih
nesreč ni bilo! Šreča! Saj je v
bližini po dolgem in počez
Savinjske doline znana go-
stilna ..NOVAK ZDENKA«.
Dobra strežba, dobra jedača
in pijača, moderna glasba tu-
di naredijo svoje.
In zdaj: karambolirano
»katrco« so potisnili ob južni
bok šole, kjer že nekaj ted-
nov ni samo v napoto, tudi
vrata so odklenjena, ni vrag,
da pa bi komu le prišlo na
misel, katrco za silo pokrpal
in brrr v neznano. Kaj pa če
voznik, ki je kar čedno krva-
vel, le ni bil pravi lastnik?
Nekdo ju je odpeljal za katr-
co, ki pa je vendarle vredna
nekaj milijonov mogoče ne-
kaj deset starih, pa se nihče
ne zmeni. Lahko dajo išče in
išče pravi lastnik, pa jo tudi s
pomočjo organov LM ne
najde.
Njena izkaznica: KR 695-
58.
Lastnik, karambolist, pridi
ponjo. Ali pa sporoči, da jo
za konec šolskega leta po-
darjaš šolarjem. Kakor so iz-
najdljivi, nekateri so že kar
pravi šoferji, bi jo bržkone
osposobili in se z njo po as-
faltiranem in žično mrežo
ograjenem igrišču podili. Za
šolarje lepo darilo, za srbori-
te voznike pa svarilo: PAZI
NA GLAVO. GLAVA NI
ŽOGA!
DRAGO KUMKR
PRIREDITVE
Mladinski kulturni center KLjUB: V petek, 19. junija
ob 20. uri koncert jazz skupine Miladojka youneed iz Ljub-
ljane.
Narodni dom Celje: V petek, 19. junija ob 20. uri se bo na
letnem koncertu predstavil APZ Boris Kidrič iz Celja.
V	torek, 23. junija in v sredo, 24. junija ob 18. uri bodo na
zaključnem koncertu nastopili učenci celjske glsbene
šole.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje: Do 30. junija bo v
knjižnici na ogled razstava Slovenske bibliografije.
Pionirski dom Cvetke Jerin Celje: V petek, 19. junija ob
17. uri bodo v Pionirskem domu pripravili produkcijo
otroških in mladinskih skupin Plesnega studia iz Celja.
Kljub kulturnih delavcev Ivan Cankar Celje: V petek,
19. junija bo ob 20. uri v klubskih prostorih recital poezije
Bine Štampe-Žmavc v izvedbi igralke SLG Celje Milade
Kalezič. Hkrati bodo odprli razstavo fotografij Edija Mas-
neca.
Kristalna dvorana Zdravilišča Rogaška Slatina: V
petek, 19. junija ob 20.30 uri se bo na večeru folklore
predstavila skupina France Prešeren iz Celja.
V	torek, 23. junija ob 20.30 uri bo v kristalni dvorani
nastopila folklorna skupina Minerali iz Rogaške Slatine.
Kulturni dom Žalec: V soboto, 20. junija ob 18. uri bo v
dvorani^ Kulturnega doma revija pihalnih orkestrov
občine Žalec.
Likovni salon Celje: Do 5. julija bodo v Likovnem
salonu na ogled kiparska dela Zmaga Posege.
L! »BOHOR«
TOZD ŽAGA IN FURNIRNICA
ŠENTJUR PRI CELJU
objavlja
prosta dela in naloge
KV kuharice
Pogoji:
-	KV kuharica
-	dve leti delovnih izkušenj
Kandidati naj pošljejo vloge v roku 8 dni od objave
na naslov:
Lesna industrija BOHOR Šentjur pri Celju.
O ;zbiri bomo obvestili kandidate v 8. d.neh po zaklju-
čenem roku za sprejem prijav.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
18. JUNIJ 1987
Pripravljeni na morebitno vojno
Celjski ierilorialci so po vajah slavili skupaj s krajani Šmartnega
»Krajani so svoje naloge
pripravili tako, kot smo na-
črtovali, teritorialci pa so
se imenitno odrezali,« je bil
po vojaški vaji v Šmartnem
v Rožni dolini zadovoljen
Marjan Žolnir, predsednik
komiteja za SLO v tej kra-
jevni skupnosti.
Te dni je bila na usposab-
ljanju večja enota teritorial-
ne obrambe iz celjske obči-
ne, ki se je usposabljala za
obrambo naseljenega kraja.
Gre za precej zahtevno uspo-
sabljanje, saj morajo pripad-
niki obvladati protidesentni
in protioklepni boj, pa tudi
precej inženirskih veščin.
»Zavedamo se, da takšno
usposabljanje veliko stane,
zato smo se potrudili, da smo
upravičili družbena sred-
stva,« je povedal komandant
enote Franci Pusar. »Čeprav
je bila vaja samo štiridnevna,
torej krajša kot pred leti, ko
pri stroških za teritorialno
obrambo še nismo tako var-
čevali, smo uspešno opravili
vse zastavljene naloge. Me-
nim, da je naša enota dobro
usposobljena za naloge, ki bi
jih imela v morebitni vojni.«
K temu, da je bilo uspo-
sabljanje čimbolj uspešno in
učinkovito, so veliko pripo-
mogle predpriprave starešin,
ki so pripravili natančen ur-
nik in vsa potrebna material-
na sredstva za usposabljanje.
Zelo dobro so se dogovorili
tudi s krajevno skupnostjo
Šmartno v Rožni dolini; lah-
ko bi rekli, daje bilo sodelo-
vanje med krajani in teritori-
alci takšno, da bi ga lahko
dali za vzgled ob drugih po-
dobnih vajah.
K uspešnosti usposablja-
nja so pripomogli tudi dogo-
vori na sestankih vojaških
kolektivov pred usposablja-
njem in stalno dogovarjanje
članov organizacij ZK in
ZSMS v enoti med samo va-
jo. Dobro je bilo pripravljeno
tudi bivanje enote v učnem
centru v Lokrovcu.
»Ker je bila vaja samo šti-
ridnevna, je bil urnik zelo
,napet'. Poudarek smo dali
terenskemu delu. Enota je
samo dva dni vadila na poli-
gonu v učnem centru Lokro-
Yec, dva dni pa na terenu v
Šmartnem,« je povedal
Franci Pusar.
Kljub zahtevnemu učne-
mu programu pa je ostalo še
vedno dovolj časa za dejav-
nosti družbenopolitičnih or-
ganizacij v enoti in kulturno
udejstvovanje. Enota je izda-
la dva biltena, v katerih so
predstavili naloge med uspo-
sabljanjem, nekaj prostora
pa so namenili tudi humorju.
Tako so zabeležili tudi tole
anekdoto:
Na vaji v Šmartnem v
Rožni dolini so s teritorialci
sodelovali pripadniki civil-
ne in narodne zaščite iz tega
kraja in tudi drugi vaščani.
»Včeraj je po kosilu ostalo
v kotlu še dovolj hrane za
dodatek. Vsak pripadnik je
dobil kolikor je hotel. Mnogi
so šli h kotlu dvakrat. Vod-
nik Pavli je že tretjič dobil
od kuharja dodatek. Da bi ga
laže spravil vase, je začel po-
puščati pas. To je opazil nje-
gov tovariš in ga vprašal: Za-
kaj to delaš, Pavli?
- Pametnejši popušča, mu
je odgovoril.«
Skupaj s krajani so v
Šmartnem pripravili tudi
miting, ki je sovpadel z zak-
ljučno prireditvijo ob krajev-
nem prazniku v tej krajevni
skupnosti.
»Pravzaprav bi morala biti
ta prireditev teden dni prej,
vendar smo jo prav zaradi
vaje teritorialcev prestavili,«
je rekel Marjan Žolnir. »Ni
nam žal, saj tako dobrega in
tako obiskanega zaključka
prireditve ob krajevnem
prazniku že dolgo nismo
imeli.«
V sami enoti so pripravih
tudi športna tekmovanja v
nogometu, odbojki, strelja-
nju, šahu, metanju pikada in
vlečenju vrvi. Tekmovanje je
bilo množično, glasni pa so
bili tudi navijači. V učnem
centru so za udeležence
usposabljanja pripravili tudi
kino predstave, ki so vsak
večer pritegnile precej gle-
dalcev.
Pripadnik enote, ki je bila
na usposabljanju, je tudi
Željko Cigler, kandidat za
predsednika ZSMJ.
Krajani Šmartnega v Rož-
ni dolini, predvsem kmetje,
so po vaji zelo pohvalili teri-
torialce. Za postavljanje raz-
nih ovir so morali skopati
precej lukenj, po vaji pa so
se zelo potrudili in te luknje
zasuli. Tako ni na travnikih
in poljih nobene škode.
Usposabljaiye takšne eno-
te stane približno 30 milijo-
nov dinarjev. V celjski teri-
torialni obrambi se trudijo,
da bi čimveč prihranili. Za
tokratno vajo je šlo iz pro-
računa TO vsaj tretjino
manj denarja kot bi bilo
običajno. Na pomoč so pri-
skočile delovne organizaci-
je: Gozdno gospodarstvo,
Kovinotehna in Ingrad, ki
so prispevale les, bodečo ži-
co in drug material. Poma-
gala je tudi JLA.
Prvi sprehajalci po novem asfi
Pripadniki enot TO med urjenjem.
Poudarek na cestah	^
in obnovi kulturnega	li
doma	p
k
Krajevna skupnost Šmart-	i
no v Rožni dolini praznuje	š
svoj krajevni praznik kot	s
spomin na 4. junij 1943, ko -	\
so se na Žagarjevi domačiji	,
na Gorici zbrali tamkajšnji
aktivisti. V dogovoru s teri-	j
torialno enoto Celje.	j
V tednu praznovanja v po-	i
častitev občinskega prazni-	j
ka se je zvrstila vrsta priredi-	J
tev; bila so športna tekmova-	i
nja, pohod pionirjev planin-	]
cev po obeležjih NOB, pri-	■
pravili so razstave ročnih, li-
kovnih del ter domačih jedi.	]
v obnovljenem kulturnem	i
domu (notranjost) pa je	g
Miš-maševske vragolije griškega poletja
Na Poletnem Miš-mašu v Grižah so se v nedeljo od
zgodnjega dopoldneva pa vse do večera zvrstili znani slo-
venski glasbeniki. Tisti, ki trdijo, da se »za malo denarja
dobi malo muzike« so se v Grižah lahko prepričali v
nasprotno. Grižani so pripravili celodnevno zabavo, ki je
zadovoljila mlade in stare, brez vstopnine in visokih
honorarjev nastopajočim so na odru zapeli ansambli Gu-
Gu, Čudežna polja, Don Juan, Vitamini, Sankrok, Obvezna
smer, Hazard, pa Tof in Simona, lutkar Nace Simončič,
Miki Šarac, Branka Kraner, Majda Petan, Aleksander Jež
ter Davor iz Pink Panterja ...
Dovolj in skorajda že pre-
več za en dan, ki so ga s pra-
vim koncertnim nastopom
zaključili zmagovalci Pop
delavnice, skupina Martin
Krpan. Čeprav je bila ura že
skorajda 19 in so nekateri
vztrajali v griškem letnem
gledališču vse od zgodnjega
dopoldneva, se prostor pred
in ob odru m izpraznil. Naj-
bolj zanimivo pa je to, da so z
ramo ob rami plesali otroci,
njihovi starši in tudi kakšen
dedek ali babica vmes.
Na odru sramežljivih, kjer
so poskrbeli za vodeno ki-
parjenje in slikanje, so se tu-
di starejši imenitno zabavali.
Ni kaj, včasih je tudi pri štiri-
desetih prijetno in zaVjavno
izoblikovati malo miško iz
gline, naslikati cvetočo rožo
ali pa oprati popackane lonč-
ke in čopiče.
Silno težko bo prešteti vse
obiskovalce, ki so v nedeljo
začeli poletje z Miš-mašem.
Organizatorji vstopnine niso
pobirali, ljudje so prihajali,
odhajali in se po kosilu spet
vračali - letno gledališče pa
je bilo ves čas polno. Živah-
no vrvenje in občutek, da se
resnično ves čas nekaj doga-
ja, to so prednosti prvega Po-
letnega miš-maša. Rojstvo
nove prireditve, ki se bo -
držimo pesti - še kdaj pono-
vila, je torej minilo brez po-
rodnih težav, griški novoro-
jenček pa je bil že po nekaj
urah tako čvrst in krepak, da
ga nobena otroška bolezen
ni več ogrožala.
Nastopajoči na odru so se
menjali vsakih 15, 30 ali 45
minut, vmes pa sta imela
Mateja Koležnik in Jos Zalo-
kar le toliko časa. da sta otro-
ke povprašala, če želijo še
kakšno 'presenečenje. No,
potrudila sta se in večino
presenečenj pripravila kar
sama. Mateja jih je izbrskala
iz »pedenj-žepa«, Jos pa s
svojim »periskopom« tako
vse vidi in vse ve in vse
zna . . ., ugotovil je celo to, da
so se Grižani zares potrudili
in da znajo, če le hočejo.
IVANA FIDLER
FOTO: EDI MASNEC
LJUBO KORBER
Novinarja ljubljanskega ra-
dia Robert Peresutti in Tatja-
na Pire sta s pomočjo tonske-
ga mojstra Slavka Šetine
oblikovala nedeljski dopol-
danski spored na Valu 202 ne-
posredno iz Griž. Poletni miš-
maš je v teh neposrednih pre-
nosih dobil veliko prostora,
saj je tudi takrat, ko so sogo-
vorniki pripovedovali o zna-
čilnostih kraja, razvojnih
možnostih ter potrebah in že-
ljah krajanov, ostajala glas-
bena kulisa nastopajočih.
Poletni Miš-maš je bil zabava za velike in male, družno so tudi zaplesali, zaploskali in
nastopajčim pomagali pri petju. Potem, ko je bilo pa resnično vroče, se je ob robu
gledališča našlo dovolj sence.
Prijazne tovarišice so na odru sramežljivih mešale barve,
prale čopiče, vzpodbujale otroke in včasih tudi same
poprijele za čopič in kaj narisale. To je bilo najbrž všeč
tudi številnim staršem, ki so skupaj s svojimi najmlajšimi
ostali na odru tudi po nekaj ur.
Miki s svojo Miki-miško na majici je pritegnil prav najmlajše. Seveda je delil podpise
tudi najstnicam, a najrajši punčkam petih, šestih let, ki na koncu niso več vedela za koga
jim glasneje bije srce. V ožjem izboru pa sta bila seveda Miki in Davor, ki je prišel v
Griže brez Kaje.
|J 1987
NOVI TEDNIK-STRAN 13
šmartnem.
I skupina navdušila
|avo »Frontno gleda-
0delovali pa so tudi
jki teritorialnih enot,
zaključek postregli z
m pasuljem. Zlasti je
tk za to, ker so ga
sle melodije ansam-
bžrtvovalno delo v
^no v Rožni dolini
nagrajeni: Alojz Po-
fek, Jože Dimic, pri-
pP pa so prejeli: Mi-
fernik, Ivan Cerčnik
Kvna organizacija
I križa.
ia bera prireditev v-
irtno ni naključna. Z
3 upravičeno slavili,
preteklem letu zgra-
dili več odsekov cest, v
skupni dolžini štirih kilome-
trov. Do asfaltne prevleke so
vsa dela opravili krajani sa-
mi, komunalna skupnost Ce-
lje pa je nadaljevala z asfalti-
ranjem. V času krajevnega
praznika so odprli ceste Šte-
pova kapela-Rožni vrh, ce-
sto od Arnška do Žolnirja na
Gorici, cesto Zlaka, cesto v
Ločah in del ceste Šmartno
-Vojnik.
Pri obnovi notranjosti kul-
turnega doma so sodelovali
vsi krajani s prostovoljnim
delom, medtem ko se v taki
množičnosti niso izkazali pri
gradnji cestnih odsekov in
cest.
SREČKO ŠROT
ZDENKA STOPAR
Foto: FRANJO BOGADI
Hov-tiov z nasmehom, potem pa šklloc
y dvorani Golovec je bila zvezna razstava psov vseh pasem
Zvezna razstava
psov vseh pasem, ki so
jo konec tedna pripra-
vili celjski kinologi v
dvorani Golovec, je bi-
la spet dobra prilož-
nost za vse radovedne-
že in ljubitelje psov.
Lastniki psov iz Ju-
goslavije, Italije, Zvez-
ne republike Nemčije,
Avstrije in Madžarske
so ponosno razkazovali
svoje ljubljence - rado-
vedneži pa so se ustav-
ljali zdaj tu, zdaj tam.
Večina iz množice
štirinožnih človekovih
prijateljev je takšnih
razstav vajena, nekate-
ri že znajo požirati
pred fotografskim ob-
jektivom in prav potr-
pežljivo dovolijo svo-
jim lastnikom, da jih še
dodatno polepšajo.
Večini je sicer dovolj
dobra kopel in krtača,,
nekaj pa je bilo tudi
takšnih, ki so pred pri-
hodom v Celje zavili še
v kakšen frizerski sa-
lon. Za zamudnike in
pozabljivce pa so po-
skrbeli v Celju, kjer so
pripravili tudi lično
urejen frizersko-lepo-
tilni kotiček.
L F.
Foto:
EDI MASNEC
le seje sonce ujelo v del griškega letnega gledališča in pripeka na tribuni je bila neznosna. »Pa
k temu brž dodali otroci, če nas že sonce greje, se pa dajmo oznojiti se od plesa.«
^trok je ime prireditve vzela kar za svoje in toliko Miki-mišk, kot jih je v nedeljo hodilo po
^hko človek najde le v Disneylandu. Seveda pa so se na to pripravili tudi prodajalci, ki so pred
gledališče, na lično urejenih stojnicah prodajali Mikimiške v sto in eni enačici.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
18. JUNIJ 1987
Za majhne modele majhni manekeni. Prisrčno modno revijo otroške konfekcije je
pripravila Moda Celje, ki je tudi sicer pomagala pri dekoraciji prizorišča.
Ansambel Vikend iz Radeč je bil na Vrtiljakovem srečanju najbolj marljiv. Na vročem
soncu so fantje igrali kot za stavo in še odlično po vrhu.
Sonce posijalo na vrtiljak
5. vrtiUakovo srečanje je bilo veselica za najmlajše
Joj, kako smo se tresli!
Zaradi vremena, kajpa-
dal Še uro pred prireditvijo
je bilo nebo tako sivo in
oblačno, da je bilo 5. vrtilja-
kovo srečanje zaznamovano
z velikim vprašajem. Tik
pred pričetkom pa se nas je
tudi vreme usmililo. Sonce
se je nasmejalo tako na širo-
ko, da smo si potlej že želeli
malo manj njegove rado-
darnosti. Toda kako se le ne
bi smejalo, ko pa se je na
dvorišču naše redakcije
zbrala tako prisrčna, pisana
množica obiskovalcev.
I'oleg posebej povabljenih
pii)nirjev dopisnikov in foto-
grafov. /aradi katerih smo
tudi letos pravzaprav pripra-
vili (zdaj že lahko skoraj re-
čemo: tradicionalno) sreča-
nj(\ je radoživi hrup privabil
še celo množico drugih krat-
kohlačnikov, majhnih in ma-
lo večjih pa tudi takšnih, ki
na ime -otroci« nočejo več
slišati.
Sprva smo se mi na odru
in »oni spodaj« malce sra-
mežljivo spogledovali, am-
pak žc po prvem ogrevanju
zadrege ni bilo več. Za ogre-
vanje pa smo vzeli nič več in
nič manj kot risanje slavne-
ga Zgunksa. To čudno, pre-
čudno bitje so naši mladi
bralci risali lanske počitnice
za stran Otroški vrtiljak, na
prireditvi pa kar na asfalt.
Nihče ne ve, koliko Zgunk-
sov je v petek ugledalo luč
sveta, ampak nekaj jih je še
ostalo. Lahko jih pridete po-
gledat.
No, led jc bil torej prebit,
in ko so še fantje iz skupine
Vikend zaigrali nekaj po-
skočnih, so ritke začele kar
same migati in ročice plo-
skati. Medtem pa so se oči že
pasle po modelih znanih
konfekcionarjev, ki so jih v
organizaciji Mode Celje
predstavili mali manekeni.
Svoj prispevek k modni revi-
ji pa so dodali tudi obisko-
valci, ki so dokazali, da je
mogoče tudi z navadnimi
rjuhami ustvariti vrhunske
modne kreacije. Otroci so
ustvarjali, otroci so ocenje-
vali in za najlepšega izbrali
model z naslovom Me-
tuljček.
Vzdušje jo bilo že prav pri-
srčno živahno, ko se je na
odru pojavil Marjan Smode
in v že tako vročem popold-
nevu dvignil temperaturo
prav do vrelišča. Ja, kako se
časi spreminjajo! Včasih
smo takole družno prepevali
Kuža laja pa Metuljček ce-
kinček, dandanes pa Jožica,
Cvetka. Menda ni bilo niko-
gar, ki ne bi pritegnil Marja-
novi kitari.
Ampak to še zdaleč ni bilo
vse, kar si je bilo na Vrtilja-
kovem srečanju vredno ogle-
dati. Priznani iluzionist. ali
po domače kar čarovnik Jani
Jošovc je za petek pripravil
čisto novo serijo čarovnij in
mali radovedneži so si čude-
že hoteli ogledati čisto od
blizu. Za Janija je na odru
skorajda zmanjkalo pro-
stora.
Po kratki nagradni igrici jc
nastopila še harmonikarka
Katja, ki je pokazala, kaj je
potrebno znati za zmago na
državnem i^rvenstvu harmo-
nikarjev.
Še kratka igrica, v kateri
so otroci sestavljali imena
turističnih krajev in za slovo
spet ansambel Vikend, pa jc
bila dobra poldruga ura mi-
mo kot bi mignil. Vmes je
bilo seveda podeljenih še ve-
liko priznanj našim najbolj
marljivim mladim dopisni-
kom in fotografom pa obilica
sladkorne pene in čigumijev
in sokov ... pa. seveda, veli-
ko prisrčnih aplavzov in
sproščenega smeha.
Vrtiljakovo srečanje je že
od vsega začetka skušalo biti
nakaj drugega kot uradno
podeljevanje priznanj in sre-
čanje dopisnikov, kaže pa,
da - v veselje in zadovoljstvo
nas in otrok - prerašča v
sproščeno, veselo, otroško
popoldne, na katerem posta-
jamo pravi prijatelji.
NADA KUMER
Foto: LJUBO KORBER
Kaj bo nastalo iz črk? Pet turističnih krajev v Sloveniji. Bo tekmovalcem uspelo zloziti
vse?
Akcijo Pionirji fotograllrajo je tudi letos podprl celjski
Fotolik, ki je za najboljše prispeval tudi nagrade: lilme,
razglednice, fotografsko torbo in fotoaparat. Podelil jih je
direktor Fotolika, Franc Mauer.
Hmezad -
Mlekarna Arja vas
Začasni kolektivni poslovodni organ DO Mlekarna
Arja vas
objavlja prosta dela in naloge
1.	vodenje oddelka nabave in
prodaje v področju komerciale
2.	vodenje skladišč v področju
komerciale
Pogoji:
pod 1
strokovna izobrazba VI. stopnje zahtevnosti (višja
strokovna izobrazba) ekonomske usmeritve, 3 leta
delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, 3
mesečno poskusno delo
pod 2
strokovna izobrazba V. stopnje zahtevnosti (srednja
strokovna izobrazba) ekonomske ali poslovodske
usmeritve, 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali po-
dobnih delih, 3 mesečno poskusno delo
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju
pogojev pošljejo v roku 15 dni od dneva objave na
naslov:
SOZD Hni;:.a< DO Mlek m. Arja vas, 6330^ Pe-
trove ,
SKUPŠČINA OBČINE
ŠMARJE PRI JELŠAH
RAZPISNA KOMISIJA
Na podlagi 11. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih
delavcev skupščine občine Šmarje pri Jelšah
RAZPISUJEMO
dela in naloge:
1.	pravnega svetovalca
v Komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo
2.	vodja KU in matičar
v Bistrici ob Sotli
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za skleni-
tev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje:
pod 1. - visoka izobrazba pravne smeri in 2 leti
delovnih izkušenj - lahko pripravnik
pod 2. - srednja izobrazba ekonomske ali upravne
smeri in 1 leto delovnih izkušenj
Kandidat pod št. 2 si bo moral pridobiti izpit za
matičarja.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas in
s polnim delovnim časom.
Ponudbe z dokazili o i.-rpolnjevanju pogojev spreje-
ma kadrovska služba Sob Šmarje pr' Jelšah 20 dni
po objavi razpisa.
Kandida.i bodo ob" "ščeni v Ineh po i;'te ■ roka
^iarjan Sinode m kitaru - zubavj jv n.j višku.
18. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 15
• Ob Žagaijevi ulici je v
sredo popoldan omagal
Štefan S. Bržkone bolj za-
radi alkoholnih hlapov kot
zaradi vročine. Miličniki so
ga postavili na noge in na-
potili proti domu, vendar je
Štefan že prišel toliko k se-
bi, da si je zaželel še malo
zabave m se je odpravil
proti Trnovljam. Med potjo
pa mu je postalo tako vro-
če, daje odvrgel vsa oblači-
la. Miličniki so ga že v dru-
go našli. Tokrat golega pod
nekim kozolcem. Ker se
možje v plavem niso bili
več pripravljeni iti skrival-
nic, so ga za tisti dan spra-
vili kar v svoje prostore.
•	Djevat M. iz Titovega
Velenja bo odslej izstopal
samo še na postajah. Oni
dan je namreč na vlaku za-
spal in pozabil izstopiti v
Laškem. Bhzu Celja je ho-
tel popraviti napako, a je
pozabil pogledati, če vlak
že stoji. Izskočil je in se hu-
je ranil.
•	Silvo P. se je v soboto
namenil k svoji bivši ženi.
Ona pa njegovega obiska ni
bila prav nič vesela. Še več!
Niti odpreti mu ni hotela.
Tolikšno negostoljubje je
Silva tako razbesnelo, da je
ročno razbil vrata. Pri bivši
ženi Silvo torej ni dobrodo-
šel, zato pa ga bo prav kma-
lu sprejel sodnik za pre-
krške.
N. K.
Umoril strica
Na velenjskem sodišču so
obsodili na enotno kazen 14
let in 6 mesecev zapora 24-
letnega Bogomira Bačarja
iz Radmirja zaradi umora,
kaznivega dejanja lahke te-
lesne poškodbe, nadaljeva-
nega kaznivega dejanja,
odvzema motornega vozila
in nasilniškega obnašanja.
Po pritožbi mu je celjsko
Višje sodišče kazen zmanj-
šalo za eno leto zapora, v
veljavi pa je ostal ukrep ob-
veznega zdravljenja alko-
holizma, ki mu ga je izreklo
prvostopenjsko sodišče.
Bogomir Bačar je precej
pil, denar za pijačo pa naj bi
dobil s priložnostnim delom.
Živel je pri stari mami v Rad-
mirju, ki pa se je zaradi nje-
govih izgredov odselila, tako
da sta ostala sama s stricem
Valentinom Prislanom. Ba-
čar se je že prej znašal nad
Prislanom (ker je bil pač
močnejši, kot je povedal na
sodišču), lani 11. maja pa ga
je v stanovanju grobo prete-
pel, potem pa udaril še s kla-
divom in topim delom sekire
ter ga davil, tako daje Valen-
tin Prislan umrl. Bačar je bil
pijan in zaradi tega tudi
zmanjšano prišteven.
Čeprav je na sodišču veči-
no kaznivih dejanj zanikal,
mu je senat po izpovedbi
prič dokazal kazniva dejanja,
ki mu jih je očital javni toži-
lec. Za umor mu je prvosto-
penjsko sodišče prisodilo 11
zapora, za ostala kazniva de-
janja pa 8, 6, 10. 6, 10, 12, 6 in
8 mesecev zapora, potem pa
so mu izrekli enotno kazen
14 let in 6 mesecev zapora.
Celjsko višje sodišče je
menilo, da so sodniki na prvi
stopnji sicer izrekli strogo
kazen za umor (11 let zapo-
ra), vendar upravičeno in. da
so tudi pravilno upoštevali
oteževalne in olajševalne
okoliščine (težka mladost
obtoženca, njegova predkaz-
novanost. in obsežna krimi-
nalna dejavnost). Pač pa so
nekoliko stroge kazni za
manjša kazniva dejanja, ki
jih je storil Bačar, preden je
umoril strica Valentina. Teh
kazni sicer niso znižali, pač
pa so izrekli nižjo enotno ka-
zen. Bogomir Bačar bo tako
moral v zapor za 13 let in 6
mesecev, v kazen pa so mu
všteli tudi čas prebit v pripo-
ru (od lani, 12. maja dalje).
S. ŠROT
Kombi se je prevrnil
v jarek
IGOK KOFKIVNIK, 29, je vo-
zil kombi iz Griž proti Žalcu. Za-
radi neprimerne hitrosti pa ga je
v rahlem levem ovinku pri mostu
čez Savinjo zaneslo in seje prevr-
nil na levi strani v obcestni jarek.
Pri nesreči se je huje ranil sopot-
nik, škode pa je za milijon in 500
tisoč dinarjev.
Kolesar izsiljeval
prednost
Zaradi izsiljevanja prednosti
voznika kolesa na pomožni mo-
tor LEOPOLDA ZGOJZNIKA.
57, iz Loke pri Mozirju je prišlo
do prometne nesreče na regi-
onalni cesti pri Mozirju. Zgojznik
je namreč pripeljal po lokalni ce-
sti iz Lok in zapeljal na magi-
stralno v trenutku, ko je z njego-
ve leve strani, iz smeri Mozirja,
pripeljal voznik osebnega avto-
mobila ANTON PLESNIK, 42, iz
Šoštanja, ki je kolesarja zbil po
cestišču. Zgojznik se je pri tem
huje ranil in so ga prepeljali v
celjsko bolnišnico.
Kradel v Gorenju
Celjsko Višje sodišče je
znižalo kazen 28-letnemu
Ivanu Berdniku iz Titovega
Velenja s treh let zapora na
enotno kazen leto dni in 8
mesecev zapora. Berdnik je
bil na prvostopenjskem so-
dišču obsojen, ker je kradel
v Gorenju lani od januarja
do 30. avgusta, ko so ga od-
krili in priprli.
Sodišče gaje obsodilo, ker
je v Gorenju ukradel dva
glasbena centra in več re-
zervnih delov. Vrednost na-
kradenih predmetov so oce-
nili na nekaj več kot milijon
dinarjev.
Obtoženec je očitano kaz-
nivo dejanje (veliko tatvino)
na sodišču priznal, le za re-
zervne dele se je izgovarjal,
da jih je vzel iz kontejnerja.
Vendar pa je iz pričanja od-
govornih delavcev Gorenja
razvidno, da tudi neuporab-
nih delov ne mečejo v kon-
tejner, ampak v posebne za-
boje, tako da gre v tem pri-
meru le za izgovor obto-
ženca.
Prvostopenjsko sodišče je
Ivana Berdnika obsodilo na
tri leta zapora, Višje sodišče
pa mu je po pritožbi zagovor-
nika kazen zmanjšalo na leto
dni in 6 mesecev zapora (za
veliko tatvino), potem ko so
upoštevali še prejšnjo prav-
nomočno sodbo velenjskega
sodišča, s katero je bil Berd-
nik obsojen na 4 mesece za-
pora, pa so mu izrekli enotno
kazen leto dni in 8 mesecev
zapora. Višje sodišče je pri
znižanju zaporne kazni upo-
števalo, da je obtoženec deja-
nje priznal in ga obžaloval,
pripravljen pa je tudi vrniti
povzročeno škodo. Kot po-
sebno olajševalno okoliščino
so upoštevali tudi obtožen-
čevo neurejeno mladost (ne-
urejene družinske razmere),
kar izhaja iz spisa, ki ga je
sodišču dostavil velenjski
Center za socialno delo.
S. ŠROT
Močno trčenje na
ravni cesti
Na ravnem delu ceste pri parti-
zanskih grobovih v Stranicah je
nenadoma zapeljal na levo stran
voznik osebnega avtomobila
ALEŠ KOPAČ, 24, iz Maribora.
Nasproti, iz celjske smeri, je pri-
peljal avtobus, ki seje avtomobi-
lu sicer umikal v levo, kljub te-
mu pa sta vozili trčili s sprednji-
ma desnima deloma. Voznik Ko-
pač je padel iz vozila, avtomobil
pa je zdrsnil v obcestni jarek.
Skodc je za deset milijonov di-
narjev. Kopač pa je hudo ranjen.
Neizkušen motorist
18-letni Robert Klasič iz Roga-
ške Slatine, se je pripeljal z mo-
torjem iz Podplata v Rogaško
Slatino. Zaradi neizkušenosti (ni
še opravil vozniškega izpita) in
zaradi prehitre vožnje, ga je na
Celjski cesti zaneslo v desno,
kjer je trčil v prometni znak in
padel ter se huje ranil.
Obsojen za rop in tatvino
Na celjskem sodišču so za
dva ropa in tatvino obsodili
na enotno kazen 4 leta zapo-
ra 44-letnega Josipa Ježaka
iz Šmiklavža pri Skofji va-
si. Ježak je bil osumljen še
treh tatvin in goljufije, ven-
dar je javni tožilec na
obravnavi umaknil obtožbo
za ta kazniva dejanja.
Ježak je lani junija v Le-
skovcu vzel 15.000 dinarjev
od F. Š.; najprej mu je grozil,
potem pa ga je prijel za vrat
in ga začel daviti. Ker mu
F. S. še vedno ni hotel dati
denarja, mu je vzel denarni-
co iz zadnjega žepa in mu
pobral denar.
Drugi rop je izvršil na Do-
bojski ulici v Celju, ko je vr-
gel na tla občana F. S., ga
večkrat udaril in obrcal.
Zahteval je, da mu izroči
4.000 dinarjev. F. S. se je
ustrašil in mu izročil zahte-
vani denar, pa je Ježak zah-
teval še novih 4.000 dinarjev,
nazadnje pa mu je vzel de-
narnico in ves denar - 18.500
dinarjev.
Tatvino je Josip Ježak iz-
vršil v Šempetru, kjer je prd
trgovino ukradel kolo.
Za vsak rop je sodišče Jo-
sipu Ježaku prisodilo po 2
leti zapora, za tatvino pa 4
mesece zapora. Potem, ko so
upoštevali še kazen 5 mese-
cev zapora (izreklo mu jo je
celjsko sodišče lani septem-
bra za neko drugo kaznivo
dejanje), so mu izrekli enot-
no kazen 4 leta zapora. V ka-
zen so mu všteli tudi čas pre-
bit v priporu (od 11. avgusta
lani).
Josip Ježak se je na sodbo
pritožil. Višje sodišče pa je
pritožbo zavrnilo kot neute-
meljeno in potrdilo sodbo
prvostopenjskega sodišča.
S. ŠROT
AVTO-MOTO DRUŠTVO
ŠLANDER CELJE
obvešča, da prične s tečajem cestno prometnih
predpisov v ponedeljek, 22. junija ob 16. uri, v
prostorih avto šole na Ljubljanski 37.
Možnost obročnega plačevanja!
Vabljeni!
Na podlagi 62. člena statuta
DO Hmezad export import
razpisuje delavski svet prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega
organa
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za oprav-
ljanje navedenih del in nalog izpolnjevati še na-
slednje;
1.	visoka ali višješolska izobrazba ekonomske, prav-
ne ali organizacije smeri
2.	5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih
delih v ZT
3.	imeti morajo ZT registracijo
4.	aktivno znanje enega tujega jezika (nemško ali
angleško), zaželeno znanje drugih tujih jezikov
5.	sposobnost koordiniranja in vodenja
6.	ustrezne moralnopolitične kvalitete
7.	da nimajo omejitev po Zakonu o prometu blaga in
storitev s tujino.
Kandidati naj predložijo koncept o načinu realizacije
zastavljenega programa dela - razvoja in opredelitev
svoje vloge pri realizaciji.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Pisne prijave bomo sprejemali 15 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po odlo-
čitvi delavskega sveta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po-
šljite na naslov:
Razpisna komisija DO Hmezad export import
Žalec, Vrečerjeva 14.
HMEZAD
CELJSKA MESNA INDUSTRIJA
CELJE
Delavski svet
TOZD Prodaja mesa in mesnih izdelkov
TOZD Združena hladilnica
DS Skupne službe
razpisuje
dela in naloge
1.	Vodja TOZD prodaja mesa in
mesnih izdelkov
2.	Vodja TOZD združena hladilnica
3.	Vodenje odnosov v združenem
delu
Pogoji:
pod 1
-	visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske,
komercialne, organizacijske ali pravne smeri ter da
ima kandidat 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na
vodilnih oziroma drugih samostojnih, zahtevnejših
delih na področju dejavnosti zahtevane smeri izo-
brazbe;
pod 2
-	višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske
ali agronomske smeri ter da ima kandidat 3 oziroma
5 let delovnih izkušenj na zahtevnejših in samostoj-
nih delih na področju dejavnosti zahtevane smeri
izobrazbe; prednost imajo kandidati s prakso v hla-
dilničarstvu ali sadjarstvu;
pod 3
-	višja storkovna izobrazba pravne smeri in 5 let
ustreznih delovnih izkušenj;
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih
z zakonom, družbenim dogovorom o kadrovski poli-
tiki v občini Celje ter zgoraj navedenih pogojev izpol-
njevati še naslednje:
-	da imajo sposobnost vodenja, koordiniranja in
organiziranja
-	da so družbeno politično aktivni in da imajo pravi-
len odnos do samoupravljanja in socialistične mo-
rale
-	v kadrovskem postopku morajo podati stališča
oziroma predloge o izpeljavi srednjeročnega pro-
grama
Za opravljanje razpisanih del in nalog bo delavec
imenovan za dobo 4. let.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o
izpolnjevanju pogojev v 15. dneh po objavi razpisa
na naslov:
Hmezad, Celjska mesna industrija Celje, Cesta v
Trnovlje 17.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po
opravljeni izbiri.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
18. JUNIJ 1987
Realen optimizem ali
znova precenjevanje
Kokomctaši članske vrste Aera so tu-
di letos ob koncu prvenstva pristali v
drugi polovici lestvice. Bodoče cilje so
zastavili precej višje. Več o tem so govo-
rili na nedavni letni skupščini, kjer so
izvolili tudi novo predsedstvo. Predsed-
niško funkcijo bo v bodoče opravljal
Stane Bizjak.
Ob pregledu dela v minuli sezoni so
ugotovili, da se članska ekipa že In leta ni
uvrstila v osmino finala Jugoslovanske-
ga pokala, prav tako pa je sedaj že tretjo
sezono zapored končala v spodnji polovi-
ci lestvice v II. zvezni ligi. Bolje so se v
minuli sezoni izkazali mladinci. Osvojili
so naslov republiških prvakov m se ude-
ležili državnega prvenstva, kjer so osvoji-
li drugo mesto. Aleš Anžič je bil progla-
šen za najboljšega vratarja prvenstva, To-
maž Čater pa za najboljšega strelca. Tudi
delo ostalih mlajših selekcij, je bilo lani
uspešno.
O delu v klubu je Tone Goršič med
drugi dejal; "Obdržali smo prejšnji nivo
dobrega dela z mladimi, s prvo ekipo pa
se ne uspemo prebiti nazaj v prvo ligo. Za
to je več razlogov. Jaz ga vidim v tem, da
naše Celje pri tem sodeluje premalo, pre-
malo si želi rokometa v najvišjem rangu.
kajti samo klub in peščica funkcionarjev
je zares premalo, da bi lahko dosegli kaj
takšnega. Pričakujem, da bo končno
ZTKO in tisti, ki so pozvani za vodenje
športne politike v Celju spoznali, da je
treba narediti čvrst program razvoja vr-
hunskega športa.••
Po besedah Toneta Goršiča naj bi bil
prihodnje leto cilj prve ekipe osvojiti pr-
vo mesto v II. zvezni ligi. Slavko Ivezič
pa je ta cilj nekoliko omilil in dejal le, da
bi se v prihodnji sezoni borili za čim višje
mesto na lestvici. Oba sta se strinjala, da
bo ekipo za dosego tega cilja potrebno še
okrepiti, predvsem pa izkoristili rezerve,
ki jih .še imajo igralci in ki bi jih bilo
mogoče izkoristiti z večjim številom ur
treninga in z bolj učinkovitim delom.
Skoraj gotovo je že, da bo za Aero v
prihodnji sezoni nastopil Mišo Toplak,
zapleta pa se pri vrnitvi Stanka Anderlu-
ha. Tudi o prihodu mladega Slovenje-
gradčana Levca se še niso popolnoma
dogovorili.
V klubu se otepajo tudi s finančnimi
težavami. Zaradi teh letos ne bodo orga-
nizirali tradicionalnega junijskega turnir-
ja za nagrado mesta Celja. Odzvali se ne
bodo vabilom rokometnih klubov iz tuji-
ne, ki jih vabijo na prijateljska srečanja
in turnirje. Le mladinska ekipa se bo
udeležila enega najmočnejših mladin-
skih rokometnih turnirjev^ v Teramu v
Italiji.
Na skupščini je o finančnih težavah
podrobneje spregovoril predsednik klu-
ba Andrej Šušterič: "Finančna situacija v
rokometnem klubu je precej kritična. Za
prihodnjo sezono načrtujemo približno
56 milijonov dinarjev sredstev, od kate-
rih jih imamo do sedaj zagotovljenih 72
odstotkov. Dotacija ZTKO naj bi letos
znašala okoli 25 milijonov, pokrovitelj-
stvo Aera 10 milijonov, iz propagandnih
sredstev pa naj bi dobili okoli 6 milijonov
dinarjev. Toliko denarja smo do sedaj že
dobili. 10 milijonov pričakujemo še iz
strani ZTKO. ostalih 6 milijonov pa bo-
mo morali zbrati v klubu sami. Upamo,
da bomo to finančno stisko uspeli pre-
mostiti in da bomo končno nekaj več
sredstev dobili s strani TKS in od ostalih
delovnih organizacij. Mislim, da bi se v
Celju morali dokončno odločiti o priori-
teti v tekmovalnem športu in sicer v tem
smislu, da bi dobili klubi, ki bi bili na
vrhu. več sredstev kot ostali. Seveda naj
bi to pogojevali dobri rezultati klubov in
posameznikov."
Cilji so torej zastavljeni precej visoko,
vendar ob dobrem in resnem delu nika-
kor ne previsoko. Morda je zares prezgo-
daj pričakovati pravo mesto, toda v dveh
ali treh letih se lahko nadejamo, da bodo
rokometaši Aera pred polno dvorano Go-
lovec ponovno nastopali v najvišjem
rangu.
NATAŠA GERKKŠ
Pionirji celjskega Aera zmagovalci
Celjskemu rokometu se do-
bro piše. Na finalu rokometne-
ga klubskega prvenstva Slove-
nije za mlajše pionirje, ki je bi-
lo v nedeljo v športni dvorani
Tehniškega šolskega centra v
Celju, je namreč ekipa Aera
Celje premagala vse nasprotni-
ke in si s tem priborila naslov
prvaka v svoji starostni kate-
goriji.
V finale so se uvrstili; Prule
Ljubljana, Termopol iz Škofje
Loke, Sevnica iz Sevnice in
Aero iz Celja. Celjani so pre-
magali ekipo Prul z 19:15, eki-
po Ševnice s 16:9 ter ekipo Ter-
mopola z rezultatom 13:10.
Ekipo Aera Celje s trenerjem
Hermanom Virtom so sestav-
ljali: Pešič, Čepin, Cvetko,
Slapmik, Begovič, Lončar,
Ocvirk, Gabrijan, Vučer,
Stropnik, Sešlar in Fideršek.
Za najboljšega igralca je sodni-
ška komisija proglasila Brego-
viča (Aero). za najboljšega vra-
tarja Pešiča (Aero), najboljši
strelec pa je bil Jelene (Ter-
mopol).
Vrstni red nedeljskega final-
nega klubskega prvenstva pa
je bil po šetih tekmah sledeč:
1. Aero Celje, 2. Prule Ljublja-
na, 3. Termopol Škofja Loka in
4. Sevnica iz Sevnice.
MARJELA AGREŽ
Teniške novice
Ljubljana: na republiškem
prvenstvu za pionirje do 12 let
je nastopilo tudi 9 predstavni-
kov TK Zlatarne Celje. V 1. ko-
lu so izpadli Igor Virant, Gre-
gor Bobovnik, Jernej Godnik,
Andrej Voh in Marko Rumfi. v
3. Iztok Jurenec in Grega Ci-
zej, največji uspeh pa je dose-
gel Boštjan Doberšek. ki se je
uvrstil v četrtfinale. Med pi-
onirkami je v 1. kolu izpadla
Ana Brajkovič. Ker so to mladi
tekmovalci, takorekoč' začetni-
ki v vse bolj popularni športni
panogi, je njihov uspeh zado-
voljiv.
Titovo Velenje: pripravih so
republiško prvenstvo za mla-
dince do 18 let, kjer je nastopi-
lo 44 tekmovalcev. Celjanka
Urška Travner se je med posa-
meznicami uvrstila v polfinale
in osvojila 4. mesto, medtem
ko je v dvojicah bila skupaj s
Križanovo druga.
Rogaška Slatina: pripravili so
tradicionalno odprto prven-
stvo. kjer je nastopilo 32 tek-
movalcev. Iz Celja sta nastopi-
la dva: Rok Veber je izpadel v
1. kolu, Boštjan Mlinarič pa se
je uvrstil v polfinale, kjer je
izgubil z Večajem iz Maribora.
V Trbovljah bo odprto prven-
stvo za člane od 18.-21. junija.
Državno prvenstvo za pi-
onirje do 14 let bo v Beogradu,
za mladince do 18 let pa v
Ljubljani.
Končana je republiška liga
v tenisu za člane, kjer so pred-
stavki TK Zlatarne Celje
osvojili odlično tretje mesto
za Portorožom in Kamnikom.
Za celjsko ekipo so nastopili
Boštjan Dimitrijevič. Rok Ve-
ber, Marjan Furlan. Boštjan
Mlinarič, Bogdan Vrečko, Mat-
jaž Jezernik, Brane Tanšek,
Rudi Simončič. Vlado Travner
in Jure Vengust.
Konec tedna so pri VI) Par-
tizan Marija Gradec na teni-
škem igrišču pripravili občin-
sko prvenstvo posameznikov
v tenisu. Sodelovalo je devet
tekmovalcev iz Osnovnih orga-
nizacij sindikata in telesno
kulturnih društev.
Med moškimi je zmagal
Zdenko Leljak pred Urošom
Ceglarjem oba iz KOG Laško,
tretji pa je bil Darij Arsenjak iz
OŠ Primoža Trubarja Laško.
Med ženskami pa je bila prva
Zvezdana Sunajko iz Zdrav-
stvenega doma Laško pred Jo-
žico Kenda iz Osnovne šole
Primoža Trubarja Laško.
Zdenko Leljak je bil prvi tudi
med telesno kulturnimi dru-
štvi, tretji je bil Darij Arsenjuk,
oba za TVD Partizan Marija
Gradec, drugo mesto pa je
osvojil Uroš Martinšek iz TVD
Partizan Radeče.
15 let RK Šempeter
Konec minulega tedna so v Šempetru praznovali krajevni
praznik in obenem tudi 15 letnico RK Šempeter, ki deluje v
okviru TVD Partizana. Na slavnostni seji je o uspehih govoril
predsednik kluba Mirko Udrih in poudaril, da ekipa uspešno
nastopa v II. republiški ligi že šesto sezono. Vsako leto pa na
lestvici pristanejo na sredini. Imajo lepo urejeno igrišče, trener
ekipe je Stanko Klančnik, tehnični vodja Milan Peternel, za
finance pa skrbi Zvone Božič. Ob jubileju so odigrali tudi prija-
teljsko tekmo z ekipo Aera Celje in izgubili z rezultatom 28:23.
veterani Šempetra pa so premagali ekipo veteranov Minerve
20:19. Na sliki: Posnetek za spomin. Ekipi Šempetra in Aera
Celje ter vodstvo in sodnika, ki sta sodila srečanje.
TONE TAVČAR
kovinotehna
Prodaja ocenjene-
ga blaga bele tehni-
ke z lepotnimi na-
pakami - po izred-
no ugodnih cenah v.
Prodajnem centru
Hudinja.
20GA JE OKROGIA
Nogometaši Ingrad - Kladivarja so v četrtfinalni tekmi
za pokal Jugoslavije izgubili doma proti Elkroju 4:5 (1:1,
1:0). Srečanje je bilo še dokaj zanimivo in Celjani so imeh
vseskozi pobudo. Toda slab sodnik Karmel iz Maribora je
preprečil, da bi Celjani povišali rezultat. Mozirjani pa so
tik pred koncem izenačili in z boljšimi strelci pri izvajanju
enajstmetrovk dosegli štiri, Celjani pa le tri zadetke. V
regularnem času so zadetke dosegli S. Bevc za Ingrad -
Kladivar in Šušmar za Elkroj. Pri izvajanju kazenskih
strelov pa Marinček, Hren Tratnik in Božinovič za Elkroj
ter Eminič, Škrbič in Podgoršek za Celjane.
Republiška liga: odigrali so predzadnjo kolo. V treh
tekmah so celjski klubi iztržili samo eno točko in to velenj-
ski Rudar v Ljubljani s Teol Slovanom, ko je igral neodlo-
čeno 0:0. Izgubila sta Elkroj v Ljubljani z Ljubljano 4:2
(strelec obeh^olov Kopušar) in celjski Ingrad Kladivar v
Mariboru z Železničarjem 3:0. Na lestvici je Elkroj 6.,
Rudar (TV) 7. in Ingrad Kladivar 8. Pari zadnjega kola v
nedeljo, 21. junija: Ingrad Kladivar - Ljubljana, Elkroj -
Kovinar in Rudar - Domžale.
Medobčinska nogometna zveza Celje kadeti končni
vrstni red: 1. Rudar (TV) 22, 2. Šmartno 18, 3. Ingrad
Kladivar 16, 4. Elkroj 10,.5. Usnjar Šoštanj 8, 6. Papirničar
Radeče 6 in 7. Partizan Žalec 4.
Za vstop v višji rang tekmovanja (vzhodna območna
liga) so zmagovalci MNZ Celje Papirničar Radeče zamu-
dili veliko priložnost, da bi si že doma z ugodnim rezulta-
tom zagotovili možnost napredovanja v kvalifikacijah v
višji rang tekmovanja, saj so igrali samo 2:2 z ekipo
Pohorja iz Ruš. Povratna tekma bo 17. junija v Rušah.
V	kvalifikacijah za vstop v višji rang tekmovanja pa je
bil vsaj v 1. kolu uspešen Rudar iz T. Velenja v konkurenci
kadetov. V gosteh je izgubil s Korotanom 2:1, doma gaje
premagal 2:0 in se uvrstil v nadaljevanje kvalifikacij.
Med pionirji skupine vzhod v MNZ Celje je zmagal
Ingrad Kladivar, v skupini zahod pa Vransko. Finalno
srečanje je bilo na Vranskem, dobili pa so ga gostje iz Celja
Ingrad Kladivar, ki je zmagal s 3:5. Strelci za Vransko
Drolc 2 in Papež 1. za Partizan Žalec pa S. Blatnik in
Džatič po dva ter G. Blatnik 1. Srečanje je dobro vodil
Vlado Jelen iz Tabora.
V	soboto, 20. junija, bo 6. selekcija celjskih osnovnih šol
(vsi pa so člani Ingrad Kladivar) sodelovala v finalu prven-
stva ŠŠD 86/87 v Novi gorici.
TV - JK
Štiriletna Vesna na Univerziado
Končana je nagradna igra Partizana Gaberje, ki jo je v
leto vodil naš sodelavec Metod Trebičnik.
Vprašanja so bila postavljena s področja dejavnosti Partizar
Sodelovalo je veliko ljubiteljev športa in rekreacije, srečo f'
zaključnem žrebanju pa je imela samo ena! Na telovadišt
Partizana Gaberje so poleg ostalih dejavnosti izpeljali tudi javr
žrebanje. Triletni Jure Umek je iz kopice pravilno izpolnjen
dopisnic izvlekel potnico za največje študentske športne ig
Univerziado, ki se bo začela prihodnji mesec v Zagrebu
predstavlja olimpiado v malem. »Potovala« bo 4-letna Vesi
Naglav iz Miklošičeve 1 v Celju! No, verjetno bo pri tem priš
do spremembe in si bo Univerziado ogledala njena mamica i
očka. Lepo nagrado sta omogočili delovni organizaciji Cinkan
in Aero, ob tem pa je bilo izžrebanih še več ostalih tolažilni
nagrad.
Metod Trebičnik po končani igri Partizan v Novem tedniki
»Čez poletje bomo z igro prekinili, jeseni pa začeli znova. Rai
bi našo igro osvežili, zato vabimo vse, ki nas poslušajo na Radi
Celje ali berejo v Novem tedniku, da nam sporočijo zamisi
kako v bodoče. Vse dobro bomo upoštevali.«
T
Zanimanje za šahovsko Igro
Za 89 šahovsko nagradno igro smo dobili 54 odgovorov, mt
katerimi je bilo 51 pravilnih. Pravilneje bilo, če ste obkrožili in
in priimek Suzane Urisek, mlade obetavne šahistke iz Griž, ki {
nastopa za šahovski klub Žalec.
Tokrat je žrebal mladinski prvak celjske regije Dušan Brin
vec iz Žalca, nagrade pa dobijo: Milica Čoh, Tržišče 4, Rogašl
Slatina, Marica Kolmanič, Pucova 5, Celje in Matjaž Štrav
Razdelj, Strmec. Skrivnostni gostje bil velemojster Vlado Kov
čevič, eden izmed urednikov športnega uredništva Rad
Zagreb. Njega je spoznal Mišo Cilenšek iz Petrovč 284. V
nagrajenci lahko dvignejo nagrade Keramične industrije Libo
v 30. dneh v oglasno naročniškem oddelku Novega tednika
Radia Celje.
Šahovska nagradna igra
90
V Jugoslaviji sta bili (doslej (jve šahovski olim-
pia(di, leta 1950 v Dubrovniku in 1972 v Skopju.
Leta 1990 bo pri nas še tretja šahovska olimpi-
ada. Kje?
Novi Sad
Ljubljana
Zagreb
Odgovore sprajemamo samo s kuponi na
dopisnicah do 10. julija, nagrajuje pa Žična
Celje.
18. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Prihajajo mladi
šahisti
v krajevni skupnosti Lava v
Celju je med najaktivnejšimi
šahovska sekcija, ki nima
predsednika, ampak šahovski
zanesenjaki timsko vodijo delo
sekcije, ki sojo ustanovili lani.
Za dobro delo sekcijc- skrbijo
Martin Kovač, Ljubo Krk,
Franc Burič in Tone Černjavič.
športni zanesenjak, ki je naj-
prej delal na športnem področ-
ju v Zrečah, potem pa v Celju
in je bil tudi pobudnik za usta-
novitev sekcije.
»Nimamo predsednika, kajti
vsi vemo. kaj moramo delati,«
pripoveduje Tone Černjavič
in doda -v svoje vrste bi radi
pridobili čimveč mladih in jih
navdušili za igranje šaha, te
umske igre. Začetek dela naše
sekcije je bil težek, vendar
nam je pomagala krajevna
skupnost, tako da imamo ob
prizadevnosti članov zdaj vse-
ga dovolj za nemoteno delo.
Imamo nekaj perspektivnih
pionirjev, ki se bodo lahko raz-
vili v dobre šahiste in okrepili
vrste celjskega šahovskega
kluba. Pri naših željah pa pri-
čakujemo njegovo pomoč in
ZTKO Celje, da ne bo celjski
šah še vedno nazadoval, am-
pak se približeval uspehom,
kot jih je imel pred desetletji.«
JOŽE KUZMA
Dve strelski medalji
v Istanbiilu v Turčiji se je končalo mladinsko balkan-
sko prvenstvo v streljanju s standard zračnim orožjem.
Nastopila sta tudi dva tekmovalca s celjskega območja
in oba dosegla lep uspeh z osvojitvijo medalj.
Helena Lavrinc iz SD D. Poženel iz Rečice pri Laškem
je osvojila v svoji kategoriji drugo mesto in s tem srebrno
medaljo. Nastreljala je 337 krogov ali krog manj od svojega
državnega rekorda, vendar toliko kot zmagovalka iz Bol-
garije, ki pa je bila boljša v zadnjem delu tekmovanja, kar
je odločilo o zmagovalcu.
Fortunat Legner iz SD Mrož iz T. Velenje je med mla-
dinci osvojil 3. mesto in dobil bronasto medaljo, nastreljal
pa je 556 krogov.
Mlade atletinje
državne prvakinje
\ Beogradu in Siibotici je bilo
državno prvenstvo v atletiki za
mladince in mladinke. Mladinci
Kovinotehne Kladivar so v Beo-
gradu osvojili 4. mesto, zmagali
pa so Kukovič na 1500 m, Noner
na 3000 m ovire in Uplaznik v
metu kopja, bili pa so najboljša
slovenska ekipa.
Še večji uspeh so dosegle atle-
tinje Kovinotehne Kladivar, ki so
v Beogradu osvojile 1. mesto in
postale državne prvakinje. Za
šest točk so prehitele drugouvrš-
čeno ekipo Slobode iz Varaždina
(49 - 43). Tudi mladinke so dose-
gle tri posamezne zmage: Mihov-
Ijanec na 800 m, Radinanovič v
skoku v daljavo in Strašek v me-
tu kopja. Za oba uspeha pa so
poleg omenjenih zaslužni tudi
ostali mladi atleti, ki napovedu-
jejo renesanso dobre celjske atle-
tike.
Celjski strelci drugI
Na novem strelišču v Kranju
je bilo republiško prvenstvo z
vojaško puško. Celjska ekipa
Slavko Frece, Jože Jeram in To-
ne Jager je osvojila drugo mesto.
Kovinar Štore .•^edmo (Vili Deč-
man. Ivan Kočevar. Franc Hoče-
var) in Žalec osmo (Franc Kot-
nik. Alojz Klovar in Justin Smr-
kelj). Trije so izpolnili normo za
nastop na dražavnem prvenstvu
4. julija v Boru: Celjan Tone Ja-
ger ter Žalčana Alojz Klovar in
Justin Sinrkolj.
Strelci v Rečici
Na strelišču v Kečici pri La-
škem so strelci SI) I). Poženel
pripravili občinsko sindikalno
prvenstvo, kjer je nastopilo 71
tekmovalcev. Rezultati člani
ekipno 1. Rudnik Laško, 2.
Upravni organi občine Laško, 3.
PM Laško. 4. Pivovarna I.aško, 5.
Vozišče Zidani most itd., posa-
mezniki 1. Slavko Kočevar, 2. Ja-
nez Stašek, 3. Vinko Lavrinc. 4.
Jože Železnik in 5. Dušan Siljan,
članice ekipno 1. Zdravilišče La-
ško, 2. Upravni organi občine La-
ško, 3. SIS Laško. 4. OŠ Primož
Trubar Laško in 5. Prevzgojni za-
vod Radeče ter posameznice 1.
Staša Videc. 2. Vera Krašek, 3.
Duška Križnik, 4. Polona Dornik
in 5. Irena Grešak.
Plavalci v Kopru
v Kopru je bilo republiško pr-
venstvo v atletskem mnogobo,ju
za slepe in slabovidne, kjer so
nastopili tudi predstavniki dru-
štva iz Celja. V A skupini je
osvojil 3. mesto Ivan Hrovat, 4.
pa Matej Žnuderl. V B sifupini je
bil 5. Alojz Zajenšnik in 15. Sta-
ne Spolenak, med ženskami B
pa sta bili 3. Marija Fras in 4.
Ana Kranjc.
Ogorevc in Urankar
zlata
v Ljubljani je bilo člansko re-
publiško prvenstvo v dviganju
uteži, kjer so nastopili tudi
predstavniki sekcije dviganje
uteži pri Patizan Celje mesto ter
osvojili dve zlati medalji. Zma-
gala sta Božo Ogorevc v kategori-
ji do 52 kg. ki je v olimpijskem
biatlonu dvignil 110 kg in Marko
Urankar v kategoriji 90 kg, ki je
dvignil v ol. biatlonu 285 kg. Sre-
brno medaljo za drugo mesto je
dobil Tomaž Kovač v kat. do
CO kg z 112 kg. bron pa v kat. do
75 kg David Skornik. ko je dvig-
nil 205 kg.
Marko Urankar in David Skor-
nik sta tudi določena v republi-
ško reprezentanco Slovenije, ki
bo 20. junija nastopila na tradici-
onalnem pokalu Alpe-Jadran v
IJgnanu v Italiji.
Karate klub 88
Ta kljub iz Rogaške Slatine ,je
pripravil tekmovanje za pionir-
je in pionirke v katah v telovad-
nici osnovne šole Šmarje pri
Jelšah. Rezultati pionirke: 1. Pe-
tra Lorger. 2. Diana Zorjan. 3.
Klavdija Lipnik, pionirji (7-10) 1.
Bcno Petrovič. 2. Robi Čakš, 3.
Miha Jazbinšek in st. pionirji 1.
Peter Kulič. 2. Gorazd Lipnik, in
3. Edi Boršič.
110 tekmovalcev
Dvakratni dobitnik zastave
maršala Tita za uspehe na po-
dročju športne rekreacije Parti-
zan Gaberje je pripravil tekmo-
vanje v skolkih z male pr(»žne
ponjave, kjer je nastopilo 110
tekmovalcev v 1!). ekipah. Do-
slej so takšna tekmovanja izvaja-
li v telovadnicah, zdaj pa prvič na
prostem. Rezultati: ekipiio ml.
pionirke Partizan Moste Ljublja-
na. Gaberje 1 in Gaberje II, ml.
pionirji Gaberje 1 in Gaberje II.
st. pionirke Partizan Moste Ljub-
ljana. Partizan Nova vas in Parti-
zan Geberje, st. pionirji Partizan
Moste Ljubljana. Partizan Ga-
berje I in II, mladinke Partizan
Moste Ljubljana, mladinci Parti-
zan Gaberje, članice in člani Par-
tizan Gaberje, posamezniki ml.
pionirke Tina Hvastja. Sabina
Jamnik, Alenka Kristan, ml. pi-
onirji Matjaž Golob, Tomaž Štol-
fa. Rok Bordon. .st. pionirke Vivi-
an Trebičnik. Maša Mlinarič, Ka-
tarina Golja, st. pionirji Aleš (lO-
Ija, Mitja Kastelic, Vasko Doku-
zov, mladinke Vesna Andrejič.
Boža Mrazič, Aleka Kunaver,
mladinci Marko Štolfa, Sašo Joc-
kovič. Iztok Gerčer, članice Na-
taša Kristan, Milena Kovač, Olga
Trebičnik. člani Joži Ivačič, Bo-
jan Bajec m Matej Sivka. To je
bilo diugo odprto prvenstvo Ce-
lje v vse bolj zanimivi in atraktiv-
ni disciplini v skokih z male
prožne ponjave.
Atletski troboj v
Radečah
Letos so pri ZTKI) občine La-
ško tudi prvič pripravili atlet-
ski troboj v teku na 60 in 100
metrov ter v skoku v daljino, ki
gaje organizirala Atletska sek-
cija pri TVI) Partizan Kadeče.
Tekmovanja se je udeležilo za
prvič sorazmerno malo tekmo-
valcev, vendar pričakujejo, da bo
v bodoče za tovrstno dejavnost
večje zanimanje. Med mladinci je
bil privi Uroš Nadu. drugi je bil
Robi Teršek, tretji pa Stane Ren-
ko, vsi TVD Partizan Radeče. Pri
mladinkah pa je bila prva Brigita
Mlakar pred Simono Sotlar in Li-
dijo Teršek, vse TVD I^artizan
Radeče. Pri članih je bil prvi
Ivan Olup iz OŠ Primoža Trubar-
ja Laško, drugi Rafko Drašček.iz
TVD Patizan Radeče, tretji pa
Branko Balog iz Upravnih orga-
nov občine Laško. Med članica-
mi pa je prvo mesto osvojila Maj-
da Marguč pred Magdo I'odbev-
šek in tretjo Martino Lorger, vse
OŠ Primoža Trubarja Laško.
Helena Rezec, republiška prvakinja
Minuli teden je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo šol s
prilagojenim programom, ki se ga je udeležila tudi 12-Ietna
Helena Rezec, učenka 6. razreda Osnovne šole Dušana Pože-
nela Laško.
V krosu na osemsto metrov je bila med številnimi tekmovalci
najboljša in osvojila zlato medaljo. Sama pravi, da je bila tega
uspeha izredno vesela. Udeležila seje že tudi občinskih tekmo-
vanj in bila dvakrat prva. Na tekmovanje seje pripravljala tako,
da je vsak dan pretekla več kot kilometer, k uspehu pa je brez
dvoma pripomogel tudi vsakodnevni trening, pešačenje v šolo
in domov. Helena je tudi sicer pridna učenka in sodeluje v
številnih interesnih dejavnostih na šoli. Letošnje šolsko leto bo
zaključila z odličnim uspehom, po končani osnovni šoli pa bi
rada postala kuharica.
VLADO MAROT
Skupina Rdeča kapica na kaseti
Ni besed, s katerimi bi
lahko opisali vzdušje, ki je
vladalo med otroki, ki so
poslušali koncert skupine
Rdeča kapica. Promocijski
koncert v Radečah jc bil
prejšnji petek. Na ploščadi
pred blagovnico v Radečah
se je zbralo nekaj sto otrok,
ki so pridno sodelovali in se
odzivali na vsako pesem, na
vsak nagovor pevca Mateja
Zakonjška.
Dogodek sam je vreden
pozornosti v toliko, koliko
pač opažamo, da nam pri-
manjkuje takšnih in podob-
nih prireditev za otroke.
Otroci pa so tako zvesto, po-
slušno in kritično občinstvo,
da nastop med njimi terja
ogromno napora, pa tudi
užitka hkrati. Skupina Rde-
ča kapica, ki je edina svoje
vrste v Sloveniji, si je torej
zastavila težko in hvaležno
nalogo obenem. Njen pevec
in avtor besedil Matej Za-
konjšek seje zapisal otroške-
mu svetu. Prvič je vzbudil
pozornost na tekmovanju
mladih pevcev v Skofji Loki,
drugič pa na Subotiškem fe-
stivalu. leta 1984. Okrog sebe
je zbral mlade glasbenike:
Mirana Rusa (bas kitara),
Branka Ilama (kitara), Toni-
ja Pečnika (klaviature). Mila-
na Kendo (bobni) ter nekoli-
ko starejšega Jožeta Rusa. ki
igra saksofon in je, pravijo.
duhovni vodja ansambla. Ta-
ko jc nastala skupina Rdeča
kapica, ki igra le otroške
pesmi.
Izdali so kaseto z devetimi
skladbicami za otroke (Veli-
ka ladja. Mala miš. Ubogi
krojaček. Ti kraljica, jaz
kralj. Lažnivi Kljukec, Rde-
ča kapica. Ne joči Peter, Jež
in Polž). Aranžmaji so delo
Zvonka Tepeša, ki je tudi
producent kasete Ti kraljica
jaz kralj, posnete v študiju
Bon - ton v Rogatcu. Ured-
nik pa je Božo Žabjek, ki po-
maga tistim mladim ustvar-
jalcem, ki si ne morejo pribo-
riti svojega prostora v študi-
jih RTV Ljubljana.
Ansambel je doma na pol
iz Trbovelj na pol iz Radeč,
kar sploh ni pomembno.
Okoli trideset pesmi za
otroke je še spisal in uglasbil
Matej, šest so jih že posneli,
nekaj jih še bojo in že konec
leta naj bi izšla druga kaseta.
Preden se bodo ponovno
zaprli v studio, jih čaka še
veliko koncertov. Ne bomo
naštevali, kje vse so že bili.
Omenimo naj le, da so jih
slišali žc na Primorskem, v
Ljubljani, v Celju, da so že
dvakrat nastopili v Pedcnj-
žepu, prišli pa bodo kamor-
koli jih bodo povabili: v veli-
ke in male dvorane, vrtce in
šole. Poleti jih vabijo ponov-
no na Primorsko, jeseni pa
bodo organizirali, kot se te-
mu reče, promocijsko tur-
nejo.
In kaj je njihova poseb-
nost? To, da igrajo izvirne
pesmi za otroke ali kot je de-
jal Jože Rus: »Sodelujem z
njimi, ker vidim, kako se
otroci veselijo, kako uživajo.
Otroci to potrebujejo in Ma-
tejeve pesmi so vesele, ritmi
pa sodobni, a dovolj enostav-
ni, da jih otroci lahko obvla-
dajo.«
VVE
•Naj fešta« ansamblov z
našega področja, ki je bila
v okviru spomladanskega
sejma v Golovcu, se je
spremenila v nastop petih
ansamblov, med katerimi
je, po mnenju obiskoval-
cev, bil najboljši Olivver
Twist. Ideja je odlična, to-
da obdelati jo bo treba •
Po najnovejših informaci-
jah bo Majda Petan vsiio-
čila kot pevka pri ansam-
blu Slovenija • Ujetniki
svobode iz Laškega so se
predstavili v Kljubu z ne-
kakšno mešanico punka
in hard cora • Drugo sre-
čanje citrarjev v Grižah bo
12. 'julija. Zato DPD Svo-
boda vabi vse. ki znajo do-
bro igrati na ta instru-
ment. da se čimprej prija-
vijo m V Ljubljani pa se
danes pričenja v Cankar-
jevem domu 28. medna-
rodni festival jazza na ka-
terem bodo letos nastopi-
le same tuje skupine •
ŠK UC ROPOT pa najavlja
za prihodnjo sredo kon-
cert alter-rokovske skupi-
ne Sonic Youth iz Ncw
Yorka. Koncert bo v Festi-
valni dvorani Ljubljani
Stari rokerjB se ne dajo
V Vipovžah v Goriških br-
dih je bilo zaključno deja-
nje letošnje Pop delavnice,
na katerem je nastopilo 25
izvajalcev slovenske zabav-
ne glasbe.
Devet se jih jc uvrstilo na
osnovi glasovanja s kuponi
revije Stop, ostale pa je dolo-
čila strokovna komisija.
Tudi letos se je izkazalo,
da, v zaključnem delu te pri-
reditve, zmagujejo predv-
sem tisti izvajalci, kijih dolo-
či strokovna komisija. Letos
sta obe nagradi (strokovne
žiriji^ in žirij lokalnih radij-
skih postaj) pripadli že preiz-
kušenim glasbenikom, saj
sta nagradi dobila Janez
Bončina Benč za skladbo
Poet in ansambel Martin Kr-
pan za skladbo Še je čas.
V zaključnem delu^ta na-
stopili tudi skupini Vikend
iz Radeč ter Chateau iz Tito-
vega Velenja, ki sta se uvrsti-
li nekje na sredino.
Vlado Kreslin o letošnji
Pop delavnici: »Krpanovci
smo bili kar malo preseneče-
ni nad zmago - delamo na-
mreč glasbo, ki jo občutimo
in mislimo, da lahko z njo
največ povemo, nikakor pa
ne morem reči, daje tudi naj-
bolj poslušljiva in sprejem
Ijiva za večino poslušalcev.
Pop delavnica je bila pestra
in raznolika, slišali smo vse
od ponarodelega popa s har-
moniko do ročka in elektro-
nike. Priznam, da vseh
skladb nisem najbolj pozor-
no poslušal, vseeno pa bi
lahko izbral tiste, ki so mi
všeč. Najbližje sem začutil
skladbi Mojce Vižitin iz sku-
pine Rose in novogoriških
Avtomobilov, llja, zmage
sem vesel - bolj pa bi priča-
koval, da bo na Pop delavni-
ci zmagal ansambel s harmo-
niko, ponarodelim popom,
ki je svojo vižo začinil še z
lahkim, prijetnim in pomn-
Ijivim besedilom. Poslušalci
so se odločili drugače, vsem
v skupini Martin Krpan pa to
veliko pomeni.«
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	JA SAM ZA PLES - NOVI FOSILI	(6)
2.	HOLD ME NOW-JOHNNV LOGAN	(5)
3.	WITH OR VVITHOUT YOU - U2	'	(4)
4.	ROČK ME BABY - JOHNNV NASH	(8)
5.	ROKERJI - ČUDEŽNA POLJA	(3)
6.	SAMO NAM JE LJUBAV POTREBNA - BAJAGA	(5)
7.	HI! HI! HII-SANDRA	(7)
8.	MOJA ŽENA - KOMPAS	(8)
9.	NAPIJVA SE NOCOJ - REFLEX	(7)
10. NIKJER DOMA-VIKEND	(9)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15 url.
DomaČe melodije:
1.	NAJINA PESEM - MAVRICA	(8)
2.	SREČNO IN NASVIDENJE - AVSENIK	(5)
3.	PRIJATELJSTVO - KOGRAS	(7)
4.	PRELEPA ROGAŠKA-ROGAŠKI INSTRUM. KVINTET	(3)
5.	LEPA JE SLOVENIJA - CELJSKI INSTRUM. KVINTET	(9)
6.	ŽIVLJENJE JE VRTILJAK - MARELA	(4)
7.	ŠTAJERSKA TI NAJLEPŠI MOJ KRAJ - PETRIČ	(3)
8.	KADAR V SAVINJSKI DOLINI HMELJ ZORI - DOVŽAN	(5)
9.	SAVINJSKI FLOSARJI - KLAVŽAR	(8)
10. POJDI Z MENOJ V GORE - ZAJC	(3)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij
izvajalec
lestvica domačih melodij
izvajalec
ime in priimek .	____ ___________
naslov ............ .
Nagrajenca: Vinko Krušič, Trubarjeva 54. Celje
Vanja Slapnik, Varpolje, Rečica ob Savinji
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje.
Trg V. kongresa 3a. 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, kija izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
18. JUNIJ 1987
Osmo poglavje
Na zidu osvojene trdnjavice Černe si je žvižgal mlad
Slaven stražar veselo pesem. Oči so mu zrle proti jugu,
kjer je siva cesta ginila v pusti ravnini. Vsi tovariši so
trdo spali, opojeni od zmagoslavja in vina. Zakaj kleti so
bile dobro založene.
Nenadoma stražnik utihne. V visoki travi proti
zapadu je nekaj vzbudilo njegovo pozornost. Prvi
sončni žarki so se že lesketali v mirijadah rosnih biserov
po visoki, divji travi. V njej je zapazil vojak nekaj živega.
Iztegnilo se je iz trave, utonilo v njej in se za nekaj časa
drugod, bliže trdnjavi zopet pomolilo. Vojak je napenjal
oči, šel po ozidju na zahodno stran in gledal. Siva točka
je izginila. Sloven si je mencal pordele oči in vnovič
bistril v ono stran.
»Zmotil sem se,« je pomislil in se okrenil, da bi se
vrnil k stolpiču nad vrati. Komaj je prišel na prejšnje
mesto, seje dvignila siva postava že dokaj blizu in zrla
proti taboru. Sloven je stisnil oči in gledal v postavo,
ožarjeno od sonca.
»Radovan!« je vzkliknil skoraj glasno.
Vrnil seje zopet na zapadni del zidu, nastavil perišče
na usta in zateglo zaklicali »Radovaaan!«
Siva postava še je naglo premaknila in urno spela
proti trdnjavi. Kmalu se je približala toliko, da je straž-
nik natanko razločil dolog godčevo brado.
»Čemu kolovrati očka peš? Saj je imel konja! Toda
dobro jo je videl, da se je ognil boju. Starec ima nos
kakor lisjak,« je razmišljal vojak.
Še enkrat se je ozrl po cesti na jug. Ker ni opazil nič
sumljivega, je šel po lestvi z ozdija odpahovat Radovanu
vrata.
Vojak se gaje skoraj prestrašil. Vsa halja je bila raztr-
gana, na kolenih krvav in oprskan je bil po licih in
rokah.
»Na Šetka, kaj te je volkodlak gonil? Kje imaš konja,
da si lezel po trebuhu kakor žaba!«
»Naj ti bogovi prizaneso. Jaz ti odpuščam nespo-
dobne besede. Ali ste zmagali? Kje je Iztok?«
»Zmagali. Poglej! Zasuli smo jarek s trupli.«
Radovan seje ozrl na gomilo in vzdihnil: »Morana!«
»Kje je Iztok?«
»Počiva.«
»Počiva! Jaz pa trpim.«
Mrmral je strašno razjarjen in šel skozi vrata iskat
Iztoka.
Zagledal je ob ognju prazne mehove, zvrnjene vrče,
tla polita z vinom.
»Požeruhi!« je zarenčal in sunil z nogo spečega
vojaka, ki seje takoj prebudil in skočil na noge. V veseli
vinski omotici je zakričal: »Hoj, Radovane! Kakšen pa
si?«
Vsi so se zbudili. Iztok je prišel iz častnikove spalnice.
Slabo je spal, ker ga je skelela rana na nogi.
»Požeruhi, vse ste popili! Samogoltniki!«
»Pa smo zaslužili, očka,« se mu je smejal Iztok.
»Zaslužili? Kakor da bi jaz ne bil zaslužil desetkrat
toliko.«
»Ti si bežal, mi smo se pa bili, kruto bili.«
»Če se ti zdi moj beg sramoten, pa je bil koristen.«
»Koristen? Ker so ti menda volčje konja požrli.«
»So ga. Ampak tisti volčje so posebne vrste!«
»Posebne? Kakšne? Da imajo po šest nog?«
Mladi Slovenje pomežiknil sosedu, ko je tako podra-
žil jeznega Radovana.
»Jezik! Bleknil si neumno, da bi zaslužil torbo na
gobec. Uganil si pa vendarle. Tisti volčje so imeli po šest
nog.«
»Oho, oho,« so planili vsi hkrati v smeh in silili v
Radovana, naj jim pripoveduje o tej volčji večerji.
Godec je nekoliko pomolčal. Jezne obrvi so se mu
naježile, z levico sije iztisnil brado*da so pritekle kaplje
potu, ozrl se je divje po vojakih pa kriknil, kakor bi
izbruhnil ves srd in strah iz duše:
»Tunjuš!«
Vojaki so onemeli. Iztok je stopil bliže in z divjim
hrepenenjem ponovil:
»Tunjuš?«
»Da, on! Nikjer miru pred kozlobedrnikom! Če spim,
sanjam o njem, če potujem, se mi nastavlja pred noge
kakor lačen pes pred gospodarja. Kakor bi vohal s svo-
jim nereščevim nosom čez sedem voda! In vselej nale-
tim nanj, ko sem razorožen.«
»Radovane, ne trati besed! Povej, kje si ga videl, kod
tiči. Takoj udarimo za njim!«
»Prepozno! Da ste me poslušah snoči, bi visel Tunjuš
danes na kolu. In to bi bilo za marsikoga zelo koristno.«
»Očka, ni prepozno! Takoj na konje in za njim!«
Vojaki so si že stiskali jermene za pasom in goreli od
poželenja.
»Prepozno, vam pravim. Vol ima samo eno kožo, to si
zapomnite. Samo če bi bili poslušali mene, bi bili morda
odrli z njega nocoj dve: prva Tunjuš, druga trdnjava.«
Iztoku se je zresnilo lice. Z naglasom poveljnika, ki
mu ni ugovora, je zahteval od starca:
»Ne ubijaj časa! Govori, kar sem vprašal.«
Radovan je odprl usta, da bi pozabavljal Iztoku. Ah
ustrašil se je njegovega lica tako, daje pogoltnil zabav-
Ijico.
.»Tjakaj,« je pokazal z roko, »proti zatonu sem jahal
snoči. Konj se je pasel grede, jaz sem kimal v sedlu in si
izmišljal lepo pesem. Nazadnje sem morda celo zaspal.
Ne hvalim se, da rad jaham; pa če sem že v sedlu, potem
sedim, kakor bi bil eden, to se pravi, oba eno, konj in jaz.
Kar moj serec zarezgeta; odprem oči, pogledam, žolč se
mi je razlil v tem hipu po žilah, da sem videl vse zeleno.
Zakaj naravnost v obraz sem pogledal - Tunjušu. Pri
ognju je sedel in z njim morda še pet ali šest Ilunov.
Konji so se pasli pred ognjem, zato je moj zarezgetal.
Pograbila me je tolika jeza, da sem planil iz sedla in
hotel nad Tunjuša. Ali zopet ni bilo ne noža ne meča ne
bodala za pasom. To pot pa je bila moja jeza in moj
pogum - moja rešitev. Huni so šinili kvišku, zajezdili in
se zadrevili za mojim konjem, ki se je bržkone splašil
Tunjuševega obraza. Tema Je bila tolika, da niso razlo-
čili, je li konj prazen ali ni. Sloje po stepi tokate, tokate,
jaz pa po trebuhu v praprot in robidovje. Do zore sem
tičal v grmu na pol živ, na pol mrtev, in Huni se niso
vrnili. Morda me še sedaj love. Toda jaz sem jih ukanil in
ukanil jih je konj; zakaj modrost ga je obšla, odkar je
nosil mene.«
»Za njimi!« seje glasilo kratko povelje Iztokovo.
18. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
18. JUNIJ 1987
ZDRAVILNE RASTLINE
Rabarbara
Kabarbara je sorodnik kislice in tudi spada v dru-
žino dresnovk. Značilno za to družino so majhne
nožnice, ki se oblikujejo ob bolj ali manj debelih
kolencih. Nožnica obdaja vsak pecelj kot prst v roka-
vici. Drobni neznatni cvetovi pogosto niso obarvani,
a so združeni v mnogocvetna socvetja.
Stari Grki so označevali z besedo rha neko rastlino,
znano v Libanonu in v Armeniji z imenom rcvas. To je
verjetno ista rastlina, ki jo je Linne poimenoval
Rheum. Gre za rabarbaro, za skupino nad 20 vrst, ki
rastejo od Sibirije do Palestine in na Himalaji. Ime
Rheum izvira z grške besede panta rhei, kar pomeni,
vse teče, vse se staplja, kajti vrste tega rodu se zlahka
križajo med seboj. Drugi izvor besede rheein, ki
pomeni teči, liti, pa označuje rabarbaro kot najstarejše
odvajalno sredstvo na svetu.
Teh rastlin z mogočnimi listi na debelih, pogosto
obarvanih pecljih, ki zrastejo spomladi iz močnih kore-
nin, ni treba podrobneje opisovati. Posušene korenine
so bile slavne na Kitajskem že več tisoč let pred našim
štetjem. V I. stoletju našega štetja so jih pripeljali v
Evropo, predvsem v Rim kot Rha barbarum, tj., bar-
barska rha. Od tod tudi ime rastline.
Najbolj zdravilna je kitajska rabarbara, ki jo tudi
gojijo. Po lOJetih izkopljejo debele, krepke korenine
in korenike. Še sveže olupijo, narežejo v velike kose in
posuše na soncu. Korenina kitajske rabarbare vsebuje
različne snovi, ki imajo odvajalni in adstringentni uči-
nek. Odvajalne snovi so glavne in največje rheopurga-
rina, kompleksa štirih antraglikozidov. njihovih agli-
konov Adstrigentni učinek povzročata dva glikozida
in sicer tannoglikozidglukogalin in tetrarin. Ostale
snovi so še škrob, sladkor, pektin, oksalna kislina,
nekaj maščob in eterično olje v sledovih. Odkrili pa so
še dragoceno vitamine, kisline in rudninske soli.
Vse te snovi imajo učinek na prebavo. V večjih koli
činah (1 do 3 grame) učinkuje kot blago odvajalno
sredstvo v manjših količinah pa imajo nasproten to je
adstringentni učinek. IVvega izkoriščamo pri zaprtju
ali lenem črevesju, drugega pa pri driskam podobnim
boleznim, npr.: pri želodčno črevesnem katarju. Ven-
dar je stalna uporaba rabai barinega odvajala škodljiva.
Antrakinonski glikozidi se resorbirajo v tankem čre-
vesju, preidejo v kri in se izločajo v steno debelega
črevesja. Črevesne bakterije cepijo glikozide m se
sproščajo svobodni aglukoni, ki dražijo sluznico čre-
vesja. Pri tem se sprošča histamin in nastane vnetje.
To ždraži reflektorično črevesno živčevje, ki vznemi-
rijo črevesne mišice. Okrepi se peristaltika, več se je
izločilo črevesne sluzi.
Po vrtovih raste tako imenovana vrtna rabarbara
(Rheum rhabarbarum L.) ki jo uporabljamo kot kom-
pot in marmelado. Ima to slabost, da deluje pri osebah,
ki so nagnjene k ledvičnim kamnom, zelo nesrečno na
ledvice. Vsebujejo namreč veliko kalcijevega oksalata
oziroma veliko ščavne kisline, na katero je vezan vita-
min C. Zelo veliko je tega v listih, nekoliko manj v
pecljih. Ščavna kislina se v celicah spoji s kalcijem in
nastane netopni kalcijev oksalat. Tega pa dobro poz-
najo bolniki, ki jih muči ledvični pesek, oziroma
kamni. Zato ti bolniki ne smejo uživati kompotov iz
rabarbare, prav tako tudi tisti, ki jih muči protin in
revmatične težave. Izogibati so je morajo tudi tisti, ki
imajo težave s kožo (luskavica). Ker tako neugodno
deluje na ledvice, uporabo nadzemskih delov rabar-
bare ne priporočam, oziroma se lahko uporablja le v
majhnih količinah.	JAGODIC
četrtek, 18. 6.: 8.00 Poročila, 8.15 Do-
poldne z vami, 10.00 Poročila. 10.40 Sre-
čanje z leti, Popoldanski spored: 14.00
Napoved, informacije, 15.00 Poročila,
16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika,
17.00 V živo.
Petek, 19. 6.: 8.00 Poročila, 8.15 Pet-
kov mozaik, 10.00 Poročila, 10.10 Žveplo-
meter. Popoldanski spored; 14 00 Napo-
ved. informacije, 15.00 Poročila, 16.00
Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob kon-
cu tedna, ,17.00 Kronika. 17.30 Turizem
smo ljudje.
Sobota, 20. 6.: 8.00 Poročila, 8.15 Do-
poldne z vami, 9.20 Kuharski kotiček.
10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev,
10.30 Filmski sprehodi, Popoldanski
spored: 14.00 Napoved, informacije,
15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in pozdra-
vi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavne
glasbe
Nedelja, 21. 6.: 9.00 Napoved, 9.10 Po-
ročila, obvestila, 10.00 Kekčevi prijatelji,
11.00 Žveplometer, 11.30 Kmetijska od-
daja, 12.15 Literarni utrinek, 12.30 Iz do-
mačih logov, 13.00 Poročila, 1305 Čestit-
ke in pozdravi.
Ponedeljek, 22. 6.: 8.00 Poročila, 8.15
Športno dopoldne, 10.00 Poročila; Po-
poldanski spored: 14 00 Napoved, infor-
macije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in
pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00
Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž
17.45 Športni pregled.
Torek, 23. 6.: 8.00 Poročila, 8 15 Iz sve-
ta glasbe. 10.00 Poročila; Popoldanski
spored: 14.00 Napoved, informacije,
15,00 Poročila, 16.00 Čestitke in pozdra-
vi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika,
17.30 Naši zbori.
Sreda, 24. 6.: 8.00 Poročila, 8.15 Do-
poldne z vami. 10.00 Poročila, 10.15 Ko-
ledar prireditev; Popoldanski spored:
14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poro-
čila, 16 00 Čestitke ip pozdravi. 16.30 Re-
zerviran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Za
mlade.
Radio Celje odaja na LIKW frekvenci
100,3 MHz in srednjem valu 963 KHz.
Več bralk, med njimi tudi
Jernejo in Majo iz Celja za-
nima, kako si lahko z letoš-
njimi modnimi dodatki po-
pestrimo in spremenimo
lanska, že nošena oblačila.
Klasično, široko obleko
lahko z prav malo truda
spremenimo v prikupno, le-
tos zelo modno romantično
obleko. Iz belega tanjšega
platna ukrojimo spodnje kri-
lo, nanj pa prišijemo široko
bombažno čipko, ki je za
svojo širino daljša od obleke
in se diagonalno ponavlja tu-
di na zgornjem delu obleke.
Daljšo bluzo ali poletno
srajčno obleko v pasu odre-
žemo in zavežemo v vozel, iz
preostalega blaga pa prišije-
mo dva velika žepa. ki se za-
penjata s kovinskimi neti.
Tudi enostaven komplet z
ozkim krilom in jopico lahko
postane zelo aktualen, v stilu
iz petdesetih let, torej tipič-
no letošnji. Prenovimo ga ta-
ko, da jopico v pasu prereže-
mo, naberemo, spodnji rob
pa ovalno zaključimo. Roka-
ve skrajšamo do komolcev.
NEDELJA. 21. 6. 1987
8. 10-13.50 in 14.35-00.00 TELETEKST RTV LJUBLJANA 8.25 POROČILA: 8 3C
XVIII., TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV-Šentvid pri Stični, prenos; 8.35
ŽIV ŽAV: SMRKCI, RISANKE; 9.30 PEVSKI TABOR, prenos; 9.45 DOLGA BELA
SLED, ponovitev 7. dela češkoslovaške nadaljevanke; 10 15 OTROŠKA GLAS
BENA ODDAJA, 1025 PEVSKI TABOR, prenos; 10.35 PROPAGANDNA
ODDAJA, 10.40 TEDENSKI ZABAVNIK, ponovitev 11. oddaje TV Sarajevo, 11.45
PEVSKI TABOR, prenos; 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA; 12.30 PEVSKI TABOR
prenos; 13.45 POROČILA (do 14.05); 14.50 NA ZVEZI ponovitev; 15.10 G
Coulonges: ZEMLJA IN MLIN, 3 zadnji del francoske nadaljevanke; 16.0!
PEVSKI TABOR, prenos; 16.20 POROČILA; 16.25 JUNAKI TELEMARKA. angle-
ški film; 18.30 PEVSKI TABOR, prenos^ 18 45 RISANKA^ 18.55 PROPAGANDNA
ODDAJA, 19.00 DANES KINO TURISTIČNI NAGELJ-NEZA; 19.26 VREME; 19.30|
TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA, 20.05 ž. Žilnik: VROČE PLAČE,
3. del nadaljevanke TV Novi Sad, 21.25 POLETNA NOČ ZDRAVO (do 00 00)
Oddajniki II. TV mreže:
8.55 POROČILA, 9.00 DANES ZA JUTRI in IGRANI FILM: SB ZAPIRA KROG,
jugoslovanski film, 12.00 ORGLE NA GLASBENEM BIENALU, 13.45 TEST 14.00
KOLESARSKA DIRKA PO JUGOSLAVIJI, prenos; 14 50 SP.V MOTO KROSUi
posnetek 1. dirke iz Jastrebarskega. 15.15 Jastrebarsko SP V MOTOKROSUj
prenos II. dirke; 16 00 Svetozarevo: ROKOMET(Ž)-FINALE JUGOSLOVANj
SKEGA POKALA, (slov kom ) v odmoru . .; 17.15 FINALE JUGOSLOVAN-
SKEGA POKALA V ATLETIKI, prenos, (slov. kom ); v odmoru . . .; 19 0(
ODDAJA IZ KULTURE; 19.30 TV DNEVNIK: 20.00 AKUPUNKTURA, poljudnoz
nanstveni film; 21.00 L Lebic: FAUVEL 86 (samo za LJ 2); 22 00 CAS PODVI
GOV, dokumentarna oddaja; 22.45 MALI KONCERT; 23 00 POEZIJA (do 23.30|
Opomba: SKOKOV MEMORIAL
PONEDELJEK, 22. 6. 1987
17.20-00.00 TELETEKST RTV LJUBLANA
x37.35 POROČILA; 17 40 VESELO NA DELO. oddaja za otroke; 17.55 O KRES
SE DAN OBESI, otroška oddaja. 18.15 PLESNE DOMISLICE, glasebena oddaja
18,45 RISANKA, 18 55 PROPAGANDNA ODDAJA; 19 00 DANES OBZORNIK
19 26 VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19 55 PROPAGANDNA ODDAJA. 20 05 >
Doniol-Vaicroze; POGREŠAM GA II., 3. del francoske nadaljevanke; 21.0
PROPAGANDNA ODDAJA; 21 05 OMIZJE: PRODUKTIVNE NALOŽBE OBČ/\
NOV, 22 45 POROČILA; 22.50 POLETNA NOČ; SHERLOCK HOLMES, anglešk^
TV nanizanka ALO. ALO. angleška humorisfična serija	i
TOREK, 23. 6. 1987
'17.25-00.00 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 17.40 POROČILA 17 45 TEDENSKI
ZABAVNIK. 12 oddaja TV Sarajevo. 18 45 RISANKA, 18 55 PROPAGANDNA
ODDAJA; 19 00 DANES OBZORNIK, 19.26 VREME: 19.30 TV DNEVNIK, 19.55
PROPAGANDNA ODDAJA, 20 05 A. Arbuzov: STAROMODNA KOMEDIJA, pri-f
redba predstave SNG Ljubljana; 21.45 PROPAGANDNA ODDAJA. 21.50 ORGA-
NIST MATTHIAS EISENBERG: 22.15 TV DNEVNIK; 22.30 POLETNA NOČ;
SHERLOCK HOLMES. angleška TV nanizanka SAMO BEDAKI IN KONJI, angle-
ška humoristična serija
SREDA, 24. 6. 1987
17 30-00.00 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 17.45 POROČILA, 17.50 PRAV-
LJICE IZ LUTKARSKEGA VOZIČKA: O lončarju in carju; 18 15 ŽIVALSKI SVET.
izobraževalna oddaja; 18 45 RISANKA; 18 55 PROPAGANDNA ODDAJA; 19 00
DANES; OBZORNIK; 19.26 VREME, 19.30 TV DNEVNIK, 19.55 PROPAGANDNA
ODDAJA; 20 05 PO SLEDEH NAPREDKA; 20.45 PROPAGANDNA ODDAJA
20.50 FILM TEDNA - CIKLUS ŠVEDSKEGA FILMA: ORLOV LET 23 00 TV
DNEVNIK; 23.15 POLETNA NOČ, SHERLOCK HOLMES, angleška TV nanizanka
ČETRTEK, 25. 6. 1987
17.40-00 00 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 17.55 POROČILA 18 00 K Bren-
kova: DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA NEDELJSKA CESTA 18 10
ŠIVILJA, oddaja za otroke; 18.25 POTROŠNIŠKA POROTA; 18.45 RISANKA
18.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.00 DANES; OBZORNIK 19 26 VREME
19 30 TV DNEVNIK. 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20 05 TEDNIK 2105
PROPAGANDNA ODDAJA: 21.10 H. de Man: NARAŠČAJOČE VODE,'6 del
nizozemske nadaljevanke, 22.00 TV DNEVNIK; 22.15 POLETNA NOČ SHER-
LOCK HOLMES. angleška TV nanizanka
PETEK, 26. 6. 1987
17.55-00.00 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 18 10 POROČILA; 18.15 DOLGA
BELA SLED, 8. del češkoslovaške nadaljevanke; 18.45 RISANKA; 18.55 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 19.00 DANES, OBZRONIK; 19.26 VREME; 19.30 TV DNEV-
NIK in POROČILO S SEJE CK ZKJ; 20.20 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.30
D. Nevin: ZAHODNI SEN. 7. del ameriške nadaljevanke; 21.20 PROPAGANDNA
ODDAJA; 21.25 DRUGI SPOL, 4. de! dokumentarne oddaje: 22.20 REZERVIRAN
ČAS; 22.40 TV DNEVNIK; 22.55 POLETNA NOČ. PRIŠEL JE JEZDEC, ameriški
film
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV DNEVNIK, 17.30 OTROŠKA ODDAJA; 18.00 ZNANOST; 18 30 PRE-
MOR (samo za LJ 2); 18.40 ŠTEVILKE IN ČRKE - kviz; 19.00 DOMAČI.ANSAM-
BLI. ANSAMBEL OTAVIJA BRAJKA (samo za LJ 2); 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 IZ
KONCERTNIH DVORAN - KONCERT ORKESTRA SF (samo za LJ 2) (Mozart,
Bartok, Mahler); 22.00 OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE -
NARODNA GALERIJA LJUBUANA (samo za LJ 2); 22.35 EN AVTOR, EN FILM.
22.55 BALKANSKO PRVENSTVO V BOKSU, posnetek (do 23.55); OPOMBA:
FILMSKI MARATON
SOBOTA, 27. 6. 1987
9.40-12.00 in 14.35-00.00 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 9.55 POROČILA;
10.00 OHCET V LJUBLJANI 87, prenos m posnetek; 10.30 KAMNITI PIGMALION
- ARHITEKT JOŽE PLEČNIK, dokumentarna oddaja (do 11.30/12.00); 14.5C
K. Brenkova: DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA: NEDELJSKA CESTA;
15.00 OHCET V LJUBLJANI 87, prenos in posnetek; 15.40 ŠPANSKA DRŽAV-
LJANSKA VOJNA, dokumentarna serija; 16.10 POMLADNA SUITA; 16.3C
OHCET V LJUBLJANI 87, prenos; 17.30 NA KONICI MEČA, mladinski film; 18.4£
RISANKA: 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA: 19.00 DANES, KNJIGA. 19.26
VREME; 19.30 TV DNEVNIK, 1950 ZRCALO TEDNA; 20.10 PROPAGANDN/i
ODDAJA, 20.15 ČEZ 110. ULICO (del naslov), amenški film, 21.50 PROPA
GANDNA ODDAJA; 21.55 ALPE-JADRAN, informativno zabavna, oddaja; 22.2f
TV DNEVNIK; 22.40 POLETNA NOČ
Oddajniki II. TV mreže:
15.10 NEVARNA DAMA, ameriški film. 16.40 OTROŠKA PREDSTAVA; 17.4C
DALLAS, ameriška nadaljevanka; 18.25 NAŠE MALO MISTO. ponovitev nada
Ijeanke; 19.30 TV DNEVNIK, 20.15 Bitola: ROKOMET (M) YU SZ, prenos
(slov. kom ), v odmoru . . .; 21.35 VČERAJ, DANES. JUTRI; 21.40 ŠPORTN/i
SOBOTA. 22.00 Praga: ATLETIKA - finale pokala EVROPE skupine A
OPOMBA. Goteborg: ATLETIKA. FILMSKI MARATON
18. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
18. JUNIJ 1987
18. JUNIJ 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
18. JUNIJ 1987
Šrangali so za 23 starih milijonov
letu dni, kot da .je to
tradicija, so na Brezah zno-
va šrangali.
V enem od manjšili zasel-
kov te krajevne skupnosti so
lantje izvedeli, da se bo poro-
čila Cvetka Marot, najmlajša
od sedmih otrok, kolikor jih
je bilo pri hiši. Ker sije ženi-
na izbrala v drugi fari, so seji
po dobri stari navadi odločili
postaviti ši-ango. Na dan po-
roke so že zgodaj pričeli pri-
pravljati, da so do takrat, ko
jo je ženin peljal k poroki po-
storili vse. kar je potrebno.
Na most so postavili debel
hlod, za njim pa še vrsto dru-
gih ovir iz vsakdarijega
kmečkega dela in življenja.
Seveda pa dandanašnje
šranganjc. kot so si ga mladi
zamislih, ni čisto od muh.
Namreč, ceno. ki jo na začet-
ku za vse storjeno postavijo
ženinu, potem poskušajo
zbijati z vsakdanje-nevsak-
danjimi predmeti, kar seve-
da zahteva veliko tehničnih
priprav. Že samo to, da so
imeli šrangarji pripravljenih
več kot tristo različnih vrst
pijače, pa še drugih sto reči.
pove dovolj. Seveda pa tudi
svatje niso kar tako, saj tudi
oni s svojimi predmeti, za
katere šrangarji ne vedo, zni-
žajo ceno. Kakorkoli že. Po
dol)ri uri in pol so se zmenili
in Cvetko prepustili ženinu,
Zdravku Zidarju iz Šentjurja
za 23 starih milijonov. Precej
visoko so se šrangarji držali,
vendar so se radodarnim
svatom tudi oddolžili in ku-
pih novoporočencema boga-
to darilo, nekaj pa so prihra-
nili za fantovsko druščino.
Pa še zvečer so šli zapet pod
okno.
VM
Prva nagrada Katji Uršič v Pulju
v Pulju je bilo letos žo 22. tekmovanje solistov na harmoniki
in harmonikarskili orkestrov, ki so se ga udeležili tekmovalci
glasbenih šol iz skoraj vse Jugoslavije.
Med njimi je bila tudi Katja Uršif- iz glasbene šole -Skladate-
ljev Ipavcev« iz Šentjurja pri Celju, ki seje tudi odlično uvrstila.
V kategoriji A je osvojila prvo nagrado. Katja Uršič se uči
harmoniko v glasbeni šoli četrto leto in sicer pri tov. Mileni
Gubenšek. Dobro izbran program ter vestno in natančno delo
učenke in učiteljice je omogočilo, daje ta učenka dosegla enega
največjih uspehov glasbene šole iz Šentjurja. Vse to pa kaže, da
na tej šoli delajo načrtno in dobro, kar se je že obrestovalo z
omenjenim prvim mestom, lani pa sta njihovi učenki kitare na
republiškem tekmovanju osvojih drugo, oziroma tretje mesto.
F. P.
Priznanje za delo tudi učencem
Prek osemdeset odličnih osmošolcev se je prejšnji petek zbralo v celjskem centru za
klubsko dejavnost KljUBu. Tu jih je nagovoril, jim za uspeh čestital ter podelil priznanja in
knjižne nagrade Drago Medved, predsednik občinske konference SZDL v Celju. Občinska
konferenca socialistične zveze v Celju namreč vsako leto ob koncu šolskega leta najboljšim
osmošolcem iz občine na takšen način izkaže pozornost, ki je sicer skromna, a vendar velika
spodbuda za vsakega, ki jo je bil deležen.	VVE
Dušan Bohnjec, novi car celjskih ribičev
Kar 186 ribičev, članov Kibške družine Celje, je v nedeljo dopoldne tekmovalo ob
Šmartinskem jezeru za laskavi naslov Ribiškega carja. Po triurnem namakanju trnkov v
jezero je imel največ uspeha Dušan Bohnjec, ki je ulovil 2,20 kg težkega krapa in s tem
postal car celjskih ribičev za naslednje leto. Drugi je bil Bojan Jurkošek, tretji pa Rudi
Ivankovič. Tomaž Jesenek pa je ujel najmanjšo ribo, zelenko, ki je tehtala 3,6 gramov. Na
sliki: Igralec Miro Podjed prebira novemu carju njegove pravice in dolžnosti, p BOGADI
3. nadaljevanje
Drugi pa, kaj vem, me niso napolnili skoraj
z ničimer lepim. Nekatere norce sern z užit-
kom mrzil: Zokija, Mirzo, Mileta, Šabana.
Budo in Sreča. Iskrača, Žveglerja in Blanko
sem lahko le pomilpval in se smejal njihovi
omejenosti. Ah, še Šklebek, ta mi je bil všeč,
ker se ni pustil nikomur in ker ni bil nikoli
tiho. Doc in Karmen sta bila zaprta v svojem
štabu in v svoji zvezi skoraj do nepristopno-
sti, a spoštovati ju nekako nisem mogel več,
sploh komandanta. Traser Mičo je bil viden
tako malokdaj kot Jezus Kristus, koman-
dantov namestnik Budiša pa je bil zapet v
svojo funkcijo, v svojo topoumno vojaško
ozkost, da ni bil nikoli neprisiljen in odprto
človeški.
Teden je torej šel, v grobem smo se priva-
dili na okolje ter drug na druge, nismo si bili
več tujci, a tudi pristen tovariški odnos še ni
bil vzpostavljen. Brez stalnih sestankovanj
še zdavnaj ni šlo, a se je obdelovala prežve-
čena prazna slama, da je moralo nekaj trez-
nejših prav prositi k zdravi pameti. Marsik-
do ni bil dorasel temu, za kar je bil ali se je
zadolžil. A kot vedno se dogajajo važnejše
stvari v tebi samem, in za tisto misliš, da je
najvažnejše.
Tadej nikakor ni mogel zbezati iz spomina
sobotne noči, čeprav se je je spomnil tako
malo. Kako smo vlivali vase žganje, kako
smo si podajali zvitek marijuane, kako je
mučil kitaro s svojimi punkovskimi izdelki.
»Tadej,« sem bil rekel, »moja kitara je tudi
tvoja kitara!« in preko polnoči je grmelo v
spalnici oj, oj, ojojoj! Z Sonjo sta se potem
zvalila na njegovo posteljo in nedoločno mr-
mrala v bogvečem. Ko le-ona ni več samo
mrmrala, ko ji je začela pohajati sapa, je
posvetila v spalnico luč in Sonja seje odpla-
zila. Zamenjal jo je Miro in potem sta s
Tadejem bratsko kozlala.
Nemogoče stvari so se dogajale tudi v
ženski spalnici, vsaj tako so govorili.
Kot vse lepo ali vsaj malo manj neprijetno
kot brigadirski delovnik je minila nedelja,
vroča in lenobna. V ponedeljek smo menjali
trase, razpostavili so nas na kar pet delovišč.
To mi ni bilo všeč in najbrž nisem bil edini,
ki je v prvem jutru novega tedna z mržnjo
prijel za orodje. Petnajsterica močnih, v
glavnem fantov, je dobila gradnjo nasipa ob
mostu. Velika masivna konstrukcija iz beto-
na je bila na odprtem, ob njej so stali ogrom-
ni kupi mivke, ki jo je bilo treba premetati.
Doc je razporejal, a ni imel mnogo pojma o
organizaciji, zato smo se preganjali z ene na
drugo stran nadvoza in se kregali. Keč je bil
že iz navade najglasnejši, zdaj pa so ga mu-
čile še neprespane noči, ko se je preganjal
naokoli; motnih oči je srepel po nas in se
usajal na vsako besedo. S pomočjo delav-
cev, zapitih in malodušnih Vlahov, smo se
nekako ujeli. Delo je bilo težaško, premetali
smo težke kubike.
Že opoldne istega dne je tulilo preko streh
naših kičastih barak, čez popoldne so se od
vzhoda natemnili deževni oblaki. Za večerjo
je že lilo, veter je vozil pikajoče kaplje pod
vsak napušč. Neobvladano veselo vzdušje
je pogledalo iz nas, odgnana je bila vsaka
pregrešna želja po spanju. Razigrano je trga-
lo lepake in prevračalo zastave. Bencin je
stal na pragu, široko razkoračen, gledal v
nebo in govoril: »Če bo deževalo en dan, bo
deževalo še dva, če bo deževalo dva dni,
potem se bo potegnilo na pet, če bo lilo pet
dni skupaj, potem se bo podaljšalo na štiri-
najst dni, če pa bo šlo že štirinajst dni, po-
tem smo za ta mesec zaključili z delom; fino,
nič več dela; vsaj tako mi je povedal eden od
domačinov; fino!« Dežurni naselja je le zara-
di lepšega miril neukrotljivce, ki so sedali
na okna n se plazili po sencah. Ko je dež
pojenjaval in si je buija vsaj za silo nadela
okove mirovanja, sem se sprehajal med
vhodom v barako in med oknom ženske
spalnice, kjer je še vedno žužnjalo. Bil sem
nekakšen požarni, zaradi lepšega seveda, do
polnoči; ko me je zamenjal Tadej, sem vzel
kitaro in sedel na Katarinino posteljo. Nara-
hlo smo zapeli, prostor je bil poln nespoz-
navnih šepetanj, l^atarina je vzela med svo-
je tople dlani prste mojih premrlih nog in
jih grela, prijetno mi je delo in srečen sem
bil. A je kljuvalo v meni, nekaj ljubosumju
podobnega. Vem, tega bi se bil moral varo-
vati, a črviček seje spočel. Kako?
Po večerji tega dne je bil v sosednjem
praviljonu večer poezije, o ljubezni, o smrti,
o revoluciji. S sabo sem imel knjižico Pre-
šernovih poezij, ki so moja sveta knjiga, da
bi prebral enega njegovih sonetov ali gazel.
Sedeli smo v krogu, poleg mene Fikret, lep
in postaven fant z juga, na drugi strani neko
neznano dekle. Vrsta je šla z leve, preko
Fikreta, ker ni imel v rokah nikakršnega
papirja ali knjige, sem ga sprejel kot poslu-
šalca. Njegov sosed je končal z branjem,
zajel sem sapo in začel: »Doktor France Pre-
šeren - Magistrale,« z močnim in trdim gla-
som. Takrat pa meje Fikret sunil v komolec
in pojasnil, da je bil on pred mano in da naj
počakam. Utihnil sem in sprejel njegove
besede z razumevanjem, a čutil sem se poni-
žanega in opeharjenega, pretepenega in
odgnanega. Fikret je govoril dolgo, prijetno
in pojoče, vsi okrog so ga pili z očmi. Izsipal
je preproste besede o ljubezni, ko je končal,
je moral to povedati, saj so še kar strmeli
vanj in čakali. Ploskanja skoraj ni bilo ko-
nec, Fikret je sijal in Katarina gaje iz zadnje
vrste naravnost požirala z občudujočimi po-
gledi.