> Slovenke na vrhovih, višjih od 7000 metrov Naša pogumna dekleta Besedilo: Mateja Pate Petra Vladimirov na Piku Razdelnaja, zadaj tadiikistanski Pamir (foto: Mateja Pate) AKTUALNA TEMA PLANINSKIVeStnik 12 / 2003 Preden se dotaknemo zgodovinskega ozadja osvajanja visokih gora s strani slovenskih alpinistk, bi radi pojasnili naslednje: Za mejo 7000 m smo se odločili iz povsem praktičnih razlogov; v pravi mali poplavi Slovenk, ki so v preteklosti stale na vrhovih pet-, šest- in več-tisočakov, bi se bilo stvari brez neke ločnice zelo težko lotiti. Seznam je dolg, vsak vzpon je po svoje zanimiv in izbira sogovornic bi bila pretrd oreh. Kako izbrati med petimi alpinist-kami, ki so stale na vrhu Aconcague (6959 m) ali med desetimi, ki so se razgledovale z vrha Huasca-rana Sur (6768 m)? Nad 7000 m se seznam precej razredči. Po podatkih, ki jih je na svojih spletnih straneh GORE...LJUDJE (gore-ljudje.net) zbral dolgoletni kronist slovenskega alpinizma Franci Savenc, je na vrhovih, višjih od 7000 m, stalo 17 Slovenk. Tudi izbira med petnajstimi še živečimi kandidatkami za pogovor ni najlažja stvar, saj je nemogoče objektivno ovrednotiti njihove uspehe in jih označiti kot edine vredne objave v Planinskem vestniku. Z veseljem bi se posvetili vsaki izmed tistih, ki so se povzpele na sedem- in osem-tisočake, če bi nam to omogočal skopo odmerjen prostor za aktualno temo. Ker pa to žal ni mogoče, smo bili prisiljeni narediti še končni izbor; po premisleku smo se odločili za pogovor z Marijo Stremfelj, najuspešnejšo slovensko Himalajko; z Lidijo Honzak, članico prve jugoslovanske ženske odprave; s Slavo Suhač kot drugo Slovenko nad 7000 m; z Vlasto Kunaver, ki je poletela s padalom z vrha Trisula ter s Petro Vladimirov, ki je v letošnjem letu kot članica komercialne odprave stala na Piku Lenin. Prva Slovenka na sedemtisočaku je bila pokojna Barbka Lipovšek - Sčetinin, ki je leta 1967 z možem Petrom prečila desetkilometrski greben pamirskega Pika Lenin (7136 m). Deset let po »Leninu« je sledil drugi »slovenski ženski« sedem-tisočak - Slava Mrežar (por. Suhač) se je povzpela na zahodni vrh Nošaka (7350 m) v Hindukušu. Leta 1982 je pokojna Marija Frantar - Mariča vodila prvo jugoslovansko žensko odpravo v Pamir. »Pamir se nam je za žensko odpravo in za začetek zdel najbolj primeren, predvsem glede organizacije, s katero tu ni pravzaprav nikakršnih težav. Poleg tega je tod vreme močno stabilno, predvsem poleti ni pričakovati večjih in daljših poslabšanj. Gorovje je tudi dovolj visoko in pravzaprav idealno za začetnika, ki se prvič sreča s tako višino in njenimi težavami,« je izbiro cilja v Planinskem ve-stniku (7/1983) opisala Mariča. Odprava je bila uspešna - sedem od osmih članic je stopilo na Pik Slovenke na vrhovih nad 7000 m Ime in priimek Gora Leto Barbka Lipovšek - Sčetinin Pik Lenin (7134 m) 1967 Slava Mrežar (Suhač) Zah. vrh Nošaka (7350 m) 1977 Marija Frantar Pik Komunizma (7495 m) 1982 Lidija Honzak Pik Komunizma (7495 m) 1982 Irena Komprej Pik Komunizma (7495 m) 1982 Irena Markuš Pik Komunizma (7495 m) 1982 Lidija Painkiher Pik Komunizma (7495 m) 1982 Marija StremPelj Pik Komunizma (7495 m) 1982 Marija StremPelj Broad Peak (8051 m) 1986 Vlasta Kunaver Trisul I (7120 m) 1987 Marija StremPelj Everest (8848 m) 1990 Marija Frantar Nanga Parbat (8126 m) 1990 Mira Zorič Pik Korženevskaja (7105 m) 1990 Katarina Trontelj Pik Korženevskaja (7105 m) 1990 Marija StremPelj Čo Oju (8201 m) 1995 Petra Vladimirov Pik Lenin (7134 m) 2003 Irena Mrak Nošak (7492 m) 2003 47 PLANINSKIVeStnik 12 / 2003 AKTUALNA TEMA Komunizma (7495 m). To je dalo zagon drugi jugoslovanski ženski odpravi, ki je leta 1986, prav tako pod vodstvom Marice, odpotovala v Nepal. Cilj - JZ greben Južne Anapurne (7219 m). »Same smo bile popolnoma brez himalajskih izkušenj - in nedvomno je to imelo posledice pri izbiri cilja. Tudi poznavalcem Himalaje je bilo težko svetovati določen vrh, določeno smer. Delno zato, ker verjetno sami v primeru neuspeha niso hoteli imeti nobene odgovornosti, delno pa zato, ker niso vedeli, kaj me pravzaprav želimo. Tudi me same smo nihale med tem, ali naj splezamo na enega »lažjih« osemtisočakov ali izberemo nekoliko težjo smer na enega od himalajskih sedemtisočakov. Nazadnje je nekako pretehtalo drugo.« Tako je Mariča utemeljila izbiro cilja v članku Boj na jugozahodnem grebenu Južne Anapurne v Planinskem ve-stniku (8/1986). Po 69 dneh, od tega 41 preživetih v baznem taboru (le štirje dnevi so bili brez padavin), se je odprava vrnila brez vrha, z napetimi 3500 m fiksnih vrvi in doseženo višino nekaj čez 6100 m. »Greben je tehnično precej zahteven, vendar težave same po sebi niso bile tako hude, da jim ob lepem vremenu ne bi bile kos. Ce bi bilo tu vreme tako stanovitno kot je npr. v Pamiru, bi nedvomno uspele,« je še zapisala Frantarjeva. Se istega leta je »padel« prvi osemtisočak za slovenske al-pinistke: Marija Stremfelj se je povzpela na Broad Peak (8051 m) v Karakorumu. Leto kasneje je Vla-sta Kunaver postavila svetovni ženski rekord v jadralnem padalstvu, ko si je sestop v bazo skrajšala s poletom z vrha Trisula I (7120 m). Leto 1990 je minilo v znamenju dveh velikih dosežkov slovenskih alpinistk: Marija Stremfelj je stopila na vrh Everesta (8848 m), Marija Frantar pa se je povzpela na Nanga Parbat (8126 m) po zahtevnem Schel-lovem grebenu. Istega leta beležimo tudi vzpon dveh alpinistk, Mire Zorič in Katarine Trontelj, na Pik Korženevskaje (7105 m) v Pamiru. Leta 1995 je bil osvojen zaenkrat zadnji osemtisočak za Slovenke, Co Oju (8201 m), na katerega vrh je stopila Marija Stremfelj, ki je s tremi osemtisočaki v svoji zbirki najuspešnejša slovenska Himalajka. Sledil je osemletni premor, letos pa je klub »7000 +« dobil še dve članici, Ireno Mrak, ki je na odpravi, organizirani pod okriljem organizacije Mountain Wilderness International, stopila na vrh Nošaka (7492 m), ter Petro Vladimirov, ki se je v okviru 47 Članice 1. jugoslovanske ženske odprave (Pik Komunizma 1982): Lidija Honzak, Irena Komprej, Irena Mar-kuš, Ana Mažar, Lidija Painkiher, Marjana Šah, Marija ŠtremPelj, Marija Frantar. Članice 2. jugoslovanske ženske odprave (Južna Anapurna 1986): Marija Frantar, Nives Boršic, Maja Dolenc, Irena Komprej, Vlasta Kunaver, Danica Mlinar, Ana Mažar, Mira Ur-šič, Sanja Vranac. komercialne odprave pod vodstvom Vikija Grošlja povzpela na Pik Lenin (7134 m). S tem je kratek zgodovinski oris končan. Za konec naj velja povabilo, da vse tiste, ki svojih vzponov na vrhove, višje od 6000 m, še niste sporočile Franciju Savencu (franci.savenc@planid.org), to storite, da bo seznam čim bolj popoln. O Andrej in Marija Stremfelj — prva zakonca na Everestu (foto: Janez Jeglič)