Na Kalvarijo! „Pojdimo v Njegovo svetišče molit na mestu, kjer so stale Njegove noge!“ Ps. 131,7 Knjiga križevih potov. (1.) Ljudska izdaja. Drugi natis. Spisal F. S. Šegula vitez reda Božjega groba v Jeruzalemu, župnik v pok. na Pragerskem. Maribor, 1923. Tisk in založba tiskarne sv. Cirila. Nihil obstat. IMPRIMATUR! Cerkveno dovoljenje na natis 1. izdaje (1915): Kn. šk. Lavantinski ordi¬ nariat v Mariboru dne 6. decembra 1912 št. 6052. — Dr. Mihael Napotnik, m. p. knezoškof. 2. izdaje (1923): Kn. šk. Lavantinski ordi¬ nariat v Mariboru, dne 15. oktobra 1922 štev. 3330. 42563 Predgovor. Pobožnost križevega pota, kakor je dandanes v navadi, se je v teku mnogih sto¬ letij razvila iz staro-krščanskega ustnega spo¬ ročila ter pod raznovrstnimi vplivi zrastla v mo¬ gočno drevo. Križniki, ki so 1. 1099 po Kr. ustanovili jeruzalemsko kraljestvo, so že tam našli običaj: v duhu pobožnosti in pokore obiskovali cesto križevo. Duhovni sinovi sv. Frančiška so to pobožno vajo" nadaljevali in izpopolnjevali; prispevalo je pobožno ljud¬ stvo in učenjaki vseh dežel, romarji, dušni pastirji, slednjič tudi najvišja cerkvena oblast. Luteranska reformacija je hotela po¬ božnost križevega pota zatreti, proglasivši dan Gospodove smrti za vesel praznik; a katoliško ljudstvo se je s podvojeno gorečnostjo okle¬ nilo premišljevanja trpljenja Kristusovega. Pri tem je glavna misel ostala vedno ista: iskreno sočutje in hvaležna ljubezen do Jezusa. Tako je pobožnost križevega pota vedno živ spomenik žaloigre na Golgati in ognjišče našega upanja na zmago črez pekel in smrt. Pobožnost križevega pota tolaži kristjana v najhujših stiskah, v trpljenju in preganjanju ter polni bolno dušo s svetim mirom. Te mo- 4 Iitve morejo v kratkem času narediti iz zlobnih ljudi dobrosrčne župljane, privesti nepokor- neža k pokorščini, mlačneže k gorečnosti, vzgojiti mnogo ljubeznjivih značajev, junaških z trpljenju in velikih v požrtvovalnosti. O b r a z c e v pobožnosti križevega pota je mnogo. Redemptorist p. Egidij Vogels sam jih je spisal 42 za vse mogoče življenjske okoliščine; možje prav različnih stanov, tudi škofje in kardinali so se. potrudili, najti kako novo prijetno obliko. Med Slovenci je pobož¬ nost križevega pota silno priljubljena. Na¬ vadno opravljajo križev pot po obrazcu sv. Leonarda Portomavriškega. V tej knjigi pa smo 1. 1915 zbrali 31 razr.ih križevih potov, da bodo verniki lahko tuintam menja¬ vali. Nova izdaja (1923) je za nekaj skrajšana. Opozarjamo pa, da obrazci pobožnosti križevega pota niso nikaki govori, da se torej tudi naj ne presojajo iz stališča umetnega govorništva; ampak so le izrazi ljubezni do Križanega! — Ti obrazci torej tudi niso v prvi vrsti namenjeni za čitanje na glas, temveč so pravzaprav samo-govori duše, ki se vdaja mnogovrstnim občutkom. Zato tudi mnoga ponavljanja ne bodo motila tistega, ki pozna človeško srce, kako v stoterih 5 novih oblikah pošilja na jezik eno in isto, kar mu je najdražje! Pisatelj je mnogo let v dušnem pastirstvu zbiral in pilil gradivo za to knjigo, pa je pri¬ šel do spoznanja, da bi eno celo, dolgo živ¬ ljenje ne zadostovalo, če bi hotel v resnici kaj dovršenega zgotoviti; zato se je odločil, kar je zbrai, dati takoj v tisk. 1. Početek in razvoj pobožnosti križevega pota, Križev pot so prvotno imenovali tiste ulice v Jeruzalemu, po katerih je hodil Sin božji s težkim križem od Pilatove palače, kjer so ga obsodili m smrt, na K Jvattjo, kjtr je bil križan. Ustno izročilo nam pripoveduje, da so Marija, apostoli in sploh p-vi krist¬ jani z velikim spoštovanje.n in v blaženih spominih na križanega Jezusa pogost krat hodili po teh pomenljivih jeruzalemskih ulicah. Po zgledu apostolskih časov so obisko¬ vali predvsem prebivalci Svete dežele : zasebno pobožnost sv. križevega pota. 2. Obiskovanje posameznih postaj mora biti nepretrgano brez večjega odmora. Kratko pretrganje je dovoljeno. Tako smeš prekiniti obiskovanje postaj in med tem biti pri sveti meši ali prejeti sv. obhajilo ter pozneje po¬ božnost križevega pota nadaljevati. 3. Med obiskovanjem postaj sv. križe¬ vega pota se mora, če tudi le kratko, po poseb¬ nih zmožnostih, premišljevati trpljenje Jezusovo. Ni pa predpisano pri vsaki postaji premišlje¬ vati kaj drugega, ampak zadostuje premišlje¬ vanje Kristusovega trpljenja sploh. Brez tega premišljevanja se ne dobijo odpustki. Nasve¬ tuje se tudi po stari pobožni navadi pri vsaki postaji moliti en Oče naš in eno Češčeno Ma¬ rijo ter obuditi kes, vendar to za prejem od¬ pustkov ni neobhodno potrebno. 4. Kdor hoče postati deležen odpustkov sv. križevega pota, mora biti v stanu posveču¬ joče milosti božje, to se pravi, biti mora brez smrtnega greha. Spoved in sv. obhajilo nista predpisana, nujno se pa svetuje v začetku 10 obuditi popolni kes, da bo pobožnost lem uspešnejša. 5. Kdor bi bil zadržan obiskovati postaje križevega pota, mora si dati blagosloviti po¬ seben «štaci jonski križec*, ki ga drži v roki in moli, kjerkoli je, 20 Očenašev, Češčenamarij in Čast bodi, da zadebi vse dobrote pobožnosti križevega pota. Vendar pa navodila iz Rima vedno in vedno (slednjič 14. dec. 1917) povdarjajo, da je to le na¬ domestilo, ki ga veljavno rabijo le -»postavno zadržani* (bolniki, jetniki, popotniki. . .), mora se pa zraven tudi premišljevati trpljenje Gospodovo. — «Roženvenci križevega pota*, ki so nekaj časa bili v navadi, so odprav¬ ljeni in prepovedani. (Natančna pojasnila o vsem tem glej v knjižici istega pisatelja <-Nn Kalvarijo! II. kažipot za duhovnika*, Maribor, Cirilova tiskarna 1916). Način postopanja. ,Uvod» pred vsakim križevim potom opravi se kleče pred velikim altarjem tako: Molimo! Začni, prosimo o Go¬ spod, naša dejanja s svojim navdiho¬ vanjem in spremljaj jih s svojo po¬ močjo, da se vse naše molitve in vsa 11 naša dela vselej po tebi začnejo in po tebi začeta končajo. Po Kristusu Go¬ spodu našem. Amen. Če se tudi poje, se tukaj vloži prva kitica: Priprava,,. Potem še vedno kleče pred velikim altarjem opravi duhovnik »Pri¬ pravljalne molitve (Priprava in darovanje)*. Nato vstane ter nastopi pot križevo. Med- potoma se poje kitica «I.». Ko je ta končana, moli duhovnik «1. postajo* in tako dalje. «Sklepne molitve* opravi duhovnik zopet kleče pred velikim altarjem. — Še posebne molitve za . odpustke niso predpisane. 1. Križev pot romarjev. Na Križevi cesti v Jeruzalemu. (Po navodilu Fr. Lievin de Hamme, belgij¬ skega frančiškana, vodnika romarjev, t 1 898.) Pojasnilo vodnika. Križev pot imenujemo skupno dele tistih ulic, ki peljejo od sodne hiše Pilatove in se končajo v cerkvi Božjega groba. Na tej poti se nahaja 14 po¬ staj, katere pobožni romarji od pamtiveka spoštljivo, obiskujejo. Ulice so sicer javne in zelo obljudene, vendar se more po njih sveti križev pot vsikdar očitno moliti; tudi pokleka J se lahko in ni treba ozirati se na mimoidoče j Jude in Mohamedance, ki se dostojno ognejo. j Celo oddelki turških vojakov se vstavijo in dajo prostor trumi molilcev. Pouk. Da se zadobijo s križevim potom združeni odpustki, je potrebno 1. obiskati vsako postajo, če ni kakih velikih ovir; 2. mi¬ sliti na velike skrivnosti, ki so se vršile po J tej cesti. Posebne molitve se ne zahtevajo; tudi ni strogo predpisano na postajah poklekniti. J Opomin. Križev pot moliti v Jeruzalemu in sicer po tistih ulicah, po katerih ga je dovršil naš Odrešenik, na tistih krajih obsta- j jati in mimo iti, kjer je ljubi Jezus obstal ali , mimo šel, je velika sreča, in pa vsikdar velika čast! Da zares, tukaj more krščanska duša podati dokaz najnežnejše ljubezni do svojega Boga, ki je za naše zveličanje trpel in umrl! Pripravljalna molitev. (V kapeli bičanja.) Kdor se tukaj zdaj ne joka, se bode moral jokati tam vekomaj !» Torquato Tasso. O preljubi Jezusi Iz ljubezni do nas si šel, obložen s težkim križem, 13 skozi mesto Jeruzalem. Iz ljubezni do tebe ti hočem zdaj jaz, tvoje trp¬ ljenje premišljajoč, slediti po cesti križevi. — Usmiljenje, o moj Jezus, usmiljenje! Jaz, ki zdaj tukaj pred teboj klečim, sem tudi izmed tistih grešnikov, ki so zaradi svojih mnogote¬ rih grehov bili vzrok tvojega trpljenja. — Kesam se vseh svojin grehov, o Je¬ zus, iz ljubezni do tebe se jih kesam! Prosim te, pomnoži in oživi to moje kesanje! Daj mi milost popolnega po- boljšanja in resnične ljubezni do tebe! Stori, da bo pobožnost križevega pota, ki jo zdaj pričenjam, k tvoji večji časti, v korist vojskujoče se, in v odrešenje trpeče sv. Cerkve. Želim vse odpustke zadobiti, ki so združeni s to sveto duhovno vajo; darujem pa ti izmed teh odpustkov prvega za zveličanje svoje duše, vse ostale pa za duše rajnih I. I., da bodo rešene vic in deležni blaženosti svet¬ nikov v nebesih. Amen. I. postaja. Pilat obsodi Jezusa k smrti. »Takrat jim ga je (Pilat) izročil, da bi bil križan*. Joa. 19, 16. Pojasnilo vodnika. Ta postaja bi se morala opraviti znotraj na dvorišču turške vojašnice, kjer je bila nekdaj sodna hiša Pi¬ latova. Ker pa je vstop (razven vsaki petek ob 3. uri popoldne frančiškanom in njih spremljevalcem) le redkokrat dovoljen, se opravi ali že v kapeli bičanja, ali pa zunaj pred njo na ulici. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo!' R. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premišljevanje. Jezus, ne¬ dolžnost sama, je obsojen; krivičnost, sovraštvo in ostali moji grehi so ga izdali v smrt. O moj ljubi Jezus! Jaz sem kriv! Obsodba, ki jo sprejemaš ti, bi morala zadeti mene zavoljo neštetih mojih grehov in zavoljo premale ljubezni do tebe! Odpusti mi, o moj .Jezus, od¬ pusti mi! Odslej te ne bom žalil nik¬ dar več, ljubil te bom iz vseh svojih moči do smrti. Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, o Gospod! R. Usmili se nas. V. In duše rajnih vernih naj po božjem usmiljenju počivajo v miru. R. Amen. II. postaja. Jezus vzeme križ na svoje rame. «In potem, ko so ga. zasramovali, so mu slekli škrlatni plašč in ga oblekli v njegova oblačila, in so ga ven peljali, da bi ga križali*, Marc. 15,20. P ojasnilo vodnika. Druga postaja se opravi na kraju «Svetih stopnic*, ker se je Jezusu naložil križ še-le, ko so po teh stop¬ nicah prišli na ulico. Daljava od kapele bi¬ čanja po ulici v izhodni smeri do sem znaša 15 metrov. Prave stare svete stopnice, obsto¬ ječe iz 28 mramornatih stopenj, bile so na povelje cesarice sv. Helene (326 po Kr.) pre¬ nesene v Rim, kjer so še videti dandanes v posebni kapeli blizu cerkve sv. Janeza v Lateranu, in po katerih se pobožni romarji le kleče pomikajo. 16 V. Molimo te, . . . R. Ker si. . . Premišljevanje. Jezus za¬ gleda križ, orodje svoje smrti; po¬ zdravi, objame ga in z veliko ljubez¬ nijo ga sprejme na razmesarjene svoje 1 rame. O prenežni Jezus, ti objemeš križ in ga neseš iz ljubezni do mene, ki sem te tolikokrat razžalil z upornostjo proti tvojim milostim. O Jezus, moj Odrešenik! Odslej se ti ne bom več zoperstavljal in bom storil, kar boš zahteval od mene. Poboljšati se hočem in prej ko slej odkritosrčno se spovedati svojih grehov, da te bom mogel ljubiti celo svoje življenje in rešiti svojo dušo. Amen. Oce naš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se . .. R. Usmili se . .. V■ In duše rajnih ... R. Amen. III. postaja. Jezus pade prvič pod križem. ■ Jaz sem kakor krotko jagnje, ki ga peljejo v mesnico:. Jerera. 11, 19. 17 Pojasnilo vodnika. Pot od II. do III. po¬ staje meri 233 m; gre se na zapadno stran po ulici Sitti Miriam (Gospe Marije) do tja, kjer se steka ta ulica v ono, ki od Damaskovih vrat sem povprečno mimo vodi v dolino (Wadi) in se imenuje »Dolinska ulica». Še v ulici Gospe Marije na levo sloni ob zidu v dva kosa zlomljen steber, ki zaznamuje postajo. V. Molimo te, . . . R. Ker si . . . Premišljevanje. Jezus je ped težo križa padel na zemljo; čisto nič se ne more geniti, rablji ga pa priganjajo z udarci, da bi vstal in dalje šel. O preljubi Jezus! Moji veliki, ne¬ šteti grehi te tiščijo na zemljo! In vendar se ne braniš jih nositi. Zakaj? Ker me ljubiš! Ali je mogoče? Ti me ljubiš, o Jezus? O, potem pretakajte vroče solze moje oči, da se moje srce vžge od ljubezni do tebe, o Jezus. Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. 3 18 V. Usmili se . . . R. Usmili se . . . V. In duše rajnih . . . R. Amen. IV. postaja. Jezus sreča svojo žalostno Mater. «Komu naj te primerjam . . ? velika kakor morje je tvoja nesreča. Kdo bi te ozdravil?» Thren. 2, 1 3. Pojasnilo vodnika. Če po Dolinski ulici proti jugu 37 m naprej korakamo, zagledamo na levo ulico, ki se od izhoda steka sem. Tam na levo ob voglu je IV. postaja. V. Molimo te, . . . R. Ker si . . . Premišljevanje. Jezus sre¬ ča tukaj z bolesti-polnim srcem svojo presveto, globoko užaljeno Mater. Kako strašno gorje je trgalo obe srci! Usmiljeni Jezus! Uči me trpeti, vse prenašati s potrpežljivostjo in po¬ nižnostjo srca! O Marija! izkaži se tudi mojo mater! Jaz hočem biti tvoj zvesti otrok, ki se je resnično po¬ boljšal. Oče naš. Češčena. Čast bodi. 19 P. Usmili se . . . R. Usmili se . . . V. In duše rajnih . . . R. Amen. V, postaja. Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti. «Gredoč pa, ko ga odpeljejo, dobe človeka iz Cirene, Simona po imenu . ., tega prisilijo in mu zadenejo križ, naj ga ponese za Jezusom®. Luc. 23. 26. Pojasnilo vodnika. Samo 23 m od IV. postaje po ulici naprej pridemo na desno v zapad o «Ulico bolečin®. Takoj po vstopu v njo vidimo na prvi hiši v levo znamenje V. postaje: kamen v zidu, malo vdolben. V. Molimo te, . . . R. Ker si . . . Premišljevanje. Simon mora Jezusu pomagati nositi križ. Vsakemu kristjanu je določeno od Boga, da pomaga Jezusu v osebi svo¬ jega bližnjega. Odpusti, o moj Jezus, da sem bil do zdaj nemaren, tebi priti na po¬ moč v osebi revežev, tebi streči v njihovih stiskah! O, zdaj se prav za- 3 * 20 vedam: kristjan sem po svetem krstu; pa le prepogostokrat ni bilo moje obnašanje primerno temu, ker me ugonablja samoljubje. Zdi se mi, da ljubim le sebe in nimam prave lju¬ bezni do svojih bratov in sester v Kristusu. O Marija, Mati žalosti! vtisni mi globoko v srce tvojega bož¬ jega Sina ljubezen do bližnjega; iz¬ prosi mi prav veliko ljubezen in srčno poželjenje, bližnjemu v njegovih duš¬ nih in telesnih stiskah pomagati, ko¬ likor le morem. Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se . . . R. Usmili se . . . V. In duše rajnih . . . R. Amen. VI. postaja. Veronika poda Jezusu potni prt. «Nima podobe, ne lepote; in vidimo ga, pa ni da bi ga gledali". Is. 3, 3. Pojasnilo vodnika. 86 m od V. postaje navzgor proti zapadu, ko smo prošli skozi prvi visok oblok, vidimo v tlaku na desno 21 povprek ležeči kos kamenitega stebra, ki za¬ znamuje VI. postajo tik hiše sv. Veronike. V. Molimo te, . . . R. Ker si . . . Premišljevanje. Odrešenik stopa, celo izmučen in utrujen počasi svojo pot, ki pelje na Kalvarijo. Pokrit je s potom, prahom in krvjo. Pobožna žena Veronika, se ne brigaje, kaj bodo rekli ljudje, pristopi k njemu in spoštljivo obriše njegovo obličje; Je¬ zus pa stisne obrise svojega presve¬ tega obraza v tisti potni prt. Kratek, a čudovit prizor! O moj Jezus, ko bi pač tudi jaz vsikdar premagal strah pred ljudmi, kakor ga je premagala ta pogumna žena, bi si ne imel zdaj očitati tolike nemarščine v dobrem! O, koliko dobrih vzgledov je izostalo; koliko dobrih del ni bilo izvršenih zavoljo moje strahopetnosti in strahu pred ljudmi! Božji Zveličar, dodeli mi mi¬ lost, da poteptam vso bojazen pred 22 ljudmi, in ti do konca svojega živ¬ ljenja služim zvesto, odkritosrčno in stanovitno. Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se . . . R. Usmili se . . . V. In duše rajnih . . . R. Amen. VII. postaja. Jezus pade drugič pod križem. «Zares on je sprejel naše bolezni in na se vzel naše bolečine. Mi pa smo ga imeli za gobovega, kot bi ga bil Bog sam udaril in ponižal». Is. 53, 4. Pojasnilo vodnika. 60 m od VI. postaje naprej pridemo na konec Ulice bolečin, ki je tukaj že večinoma obokana. Na zapadnem koncu te obokane (zato temne) ulice je kraj starih «sodnih vrat» in mesto VII. postaje. V. Molimo te, . . . R. Ker si . . . Premišljevanje. Jezus pade drugokrat. Množina tudi mojih grehov ga dol tišči in ga ovira, nadaljevati svojo bolestipolno pot, ki jo je na¬ stopil za moje zveličanje. 23 O najslajši Jezus, ko te gledam tako strašno trpečega, me celo pre¬ vzema sožalje s teboj. Tako močno me prijema tvoj glas v mojem srcu, da bi se poboljšal! O zares! ne bom se več ustavljal tvoji milosti. Pobolj¬ šati se hočem, odkritosrčno se spo- vedati, potem se pa celo prepustiti tvojemu usmiljenju. Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se . . . R. Usmili se . . . V . In duše rajnih . . . R. Amen. Vlil. postaja. Jezus tolaži jeruzalemske žene. «Jezus pa se obrne proti njim in reče: Hčere jeruzalemske! Nikar se ne jo¬ kajte nad menoj, marveč jokajte se nad seboj in nad svojimi otroki«. Luk. 23, 28. Pojasnilo vodnika. Stopivši malo na levo iz «Ceste bolečin«, smo v poprečni ulici, ki se v tem delu imenuje «01jev trg» (khan); potem krenemo v prvo ulico na desno (Chanke-ulica), ki je zapadno nadaljevanje 24 «Ceste bolečin». 35 m od VII. postaje zagle¬ damo na levo v podzidju grškega samostana sv. Karalamba kamen s križem — znamenje VIII. postaje. V . Molimo te, . . . R. Ker si . . . Premišljevanje. Jezus se obrne k jokajočim jeruzalemskim go¬ spem in jim svetuje: ne se jokati za¬ voljo njega, ampak le nad nesrečo, ki kot strašna kazen božja preti Jeruza¬ lemu. Oh, kolikokrat je opominjal Je¬ zus tudi mene, naj bi ne drvil tako ne¬ premišljeno v svoje pogubljenje, v pekel. O preusmiljeni Jezus! Spozna¬ vam, da sem res na potu pogubljenja. Napuh in druge strasti so me spravile tje. 'Smrt me bode morda kmalu su¬ nila v ognjeno brezdno, ki ga je užga- la božja pravičnost. Pa zdaj je še čas, da postanem iz prokletega po res¬ nični spreobrnitvi izvoljenec nebes. O Jezus! o Marija! pomagajta mi k 25 temu. Napolnita mojo dušo s studom pred grehom in rešen bodem. Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se . . . R. Usmili se . . . V. In duše rajnih . . . R. Amen. IX. postaja. Jezus pade tretjič pod križem. «Ranjen je bil zavoljo naših hudobij, pa po njegovih ranah smo vsi ozdrav¬ ljeni. Is. 53, 5. Pojasnilo vodnika. Pot od VIII. po¬ staje naravnost k IX. postaji bi merila 50 m; pa je s stavbami zadelana. Moramo torej onih 35 m nazaj do VII. postaje; tam kre¬ nemo po Oljevem trgu na desno proti jugu, stopamo 80 m naprej, dokler da zagledamo na desno dva kamenita, po koncu stoječa stebra; tukaj krenemo zopet na desno proti zapadu v stransko ulico, dolgo 96 m. Na koncu te slepe uličke vidimo na desno zraven vhoda v stano¬ vanjc koptiškega škofa vzidan kos stebra — znamenje IX. postaje. V. Molimo te, . . . R. Ker si . . . 26 Premišljevanje. Jezus je docela onemogel. Trpljenje ga je tako oslabilo, da pod težo križa zopet pade na zemljo. O Jezus! Tvoja neskončna ljube¬ zen do mene si je želela, in moje ne- štetokratno padanje nazaj v stare grehe je zakrivilo tvoj tretji padec. Kako strašna kazen me čaka, če se ne poboljšam! Pobit in ponižan zaradi svojih brezštevilnih grehov bom sto¬ ril, kakor tisti zgubljeni sin v evange¬ liji!! Vzdigniti se hočem . . ., šel bom k Očetu in mu rekel: Odpusti mi, o moj Bog! odpusti mi! Da zares, o predobrotljivi Jezus! imej usmiljenje z menoj grešnikom, ki ti sledim z glo¬ bokim kesanjem. Resnično se hočem poboljšati in te potem vedno ljubiti iz celega srca. Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se . . . R. Usmili se . . . V. In duše rajnih . . . R. Amen. 27 X. postaja. Jezusa slečejo in mu ponudijo vina z žolčem mešanega. «Ko so torej vojaki Jezusa križali, vzamejo mu njegova oblačila . . . Bila je pa suknja brez šiva, od vrha sceloma tkana. Pravijo torej med seboj: Nikar je ne režimo, marveč srečkajmo za-njo, čegava bodi!» Jna. 19, 23. 24 Pojasnilo vodnica. Pet zadnjih postaj križevega pota je zdaj v cerkvi Božjega groba. Od IX. do X. postaje bi merila ravna pot v južni smeri kakih 50 m. Toda tukaj nam za¬ stavlja cesto koptiški, abesinski in grški samo¬ stan, ki se vsi nahajajo na zahodnji strani cerkve Božjega groba. Da torej pridemo do njenega glavnega vhoda, moramo zopet iti celo ulico 96m nazaj do onih dveh stebrov na Olje- vem trgu. Tam se obrnemo na desno (proti jugu), gremo mimo dveh stranskih ulic, ki se stekate sem od izhoda; po 20 korakih, t.j. 12n: pridemo do tretje izhodne ulice. Nji nasproti pel j a na desno ulica, v katero krenemo; 100 m po nji pridemo slednjič do ozkega izhoda, skozi katerega stopimo na obširni dvor pred cerkvijo Božjega groba. Tu se 28 obrnemo zopet proti severu, 20 m naravnost čez plan in obstojimo slednjič pred vhodom v cerkev Božjega groba. Ko smo vstopili, zagledamo kmalu na desno strme stopnice, po katerih gremo 18 stopenj navzgor v Kal- varijsko svetišče. To je razdeljeno v dva skoraj enaka dela; južni (desni) je katoliški, v njem pa 4 m od najzgornje stopnje imeno¬ vanih stopnic zaznamuje roža v marmornatem tlaku kraj X. postaje. V. Molimo te, . . . R. Ker si . . . Premišljevanje. Jezus je oblačil oropan, da bi zadostil za naše grehe proti najlepši čednosti; sveti čistosti. Z žolčem in kisom da se na¬ pajati, da bi zadostil za našo nezmer¬ nost v jedi in pijači. O preljubeznivi Jezus! S toliko udanostjo opravljaš zadoščenje za me, da bi me poučil, kako naj nikdo ne ob¬ upa nad božjim usmiljenjem, če še bi bila tako zavržena njegova duša; am¬ pak naj bi zopet zadobil pogum in se na novo začel truditi, da opere svo¬ jo dušo njenih madežev. — O moj Bog! dodeli mi milost popolnega ke¬ sanja, in odpusti mi milostljivo vse moje grehe! Odslej hočem zadostiti za nje in zamoriti v sebi nesrečne strasti in razvade, katerih suženj sem bil dosedaj. Amen. XI. postaja. Jezusa pribijejo na križ. «In ko so bili prišli na mesto, ki se imenuje kraj mrtvaških glav, so ga tam križali*. Luk. 23, 33. Pojasnilo vodnika. 2 m izhodno naprej od znamenja X. postaje, pred altarjem pri¬ bijanja, nam kaže četverokot iz pisanega kanma v marmornatem tlaku kraj XI. postaje. V. Molimo te, . . . R Ker si . . . Premišljevanje. Jezus se je moral tukaj, kakor potrpežljivo jagnje, vleči čez križ, da so ga z žreblji pribili na-nj. Ostri žreblji so prebodli njego- gove roke in noge. O prestrašne smrt¬ ne bolečine! 30 O moj Jezus! Toliko trpiš iz lju¬ bezni do mene! Jaz pa sem ti bil vedno tako nehvaležen za to. Ta ne¬ hvaležnost je res velika krivica. Daj mi milost resničnega poboljšanja, o moj Bog, da bom s potrpljenjem iz ljubezni do Jezusa prenašal vsako trp¬ ljenje in vse bolečine, katerekoli me zadenejo. Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se . . . R. Usmili se . . . V. In duše rajnih . . . R. Amen. XII. postaja. Jezus umrje na križu. «Jezus pa reče: Oče odpusti jim; saj ne vejo, kaj delajo». Luk. 23, 34. Pojasnilo vodnica. 4 m severoizhodno od XI. postaje je altar razkolnih Grkov, ka¬ terih last je severna polovica Kalvarijske cerkve. P od tem altarjem zakriva srebrna plošča okroglo odprtino in zaznamuje veli¬ časten kraj, kjer je stal križ našega Od¬ rešenika. V■ Molimo te, . . . R. Ker si . . . 31 Premišljevanje. Tukaj je Jezus nagnil svojo glavo in izdihnil svojo dušo . . tukaj bilo je dopol¬ njeno! — Na tem prostoru torej je šel Jezus v smrt za me, za me greš¬ nika, za me nehvaležneža! In Jezus me še ljubi vkljub vsem mojim hudo¬ bijam, po meni steguje svoje roke, da bi mi podal poljub sprave in miru! Pa tudi jaz sem obsojen na smrt; dolo¬ čeno je, da enkrat umrjem, pa kedaj? in kako? Tega ne more nikdo vedeti. Pa to vemo vsi, da so nebesa v pla¬ čilo le tistim, ki so na zemlji dobro živeli in umrli v božji milosti. Tudi to je nedvomna resnica, da je pekel za nespokorjene grešnike. Pa odkod pri¬ haja to, da se moje življenje tako malo ravna po teh verskih resnicah, katere me uči sv. evangelij in potrjuje zdrav razum? Moji grehi, moje strasti so me zaslepile. O najslajši Jezusi Kakor nekdaj spokornica Magdalena ob vznožju tvo¬ jega križa, tako padam zdaj jaz tukaj pred teboj na zemljo, in kličem iz dna svoje duše: Usmili se me, o pre- dobrotljivi Odrešenik! Usmili se me! Dodeli, da bom tudi jaz tukaj, na istem mestu, kjer si odpustil skesa¬ nemu razbojniku, slišal za tvojega slu¬ žabnika tolažilne besede: Pojdi v miru; vsi tvoji grehi so ti odpuščeni! Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se . . . R. Usmili se . . . V . In duše rajnih . . . R. Amen. XIII. postaja. Jezusa snemejo s križa in ga položijo Mariji v naročje. «Potem pa je Jožef iz Arimateje . . . prosil Pilata, da bi smel vzeti Jezu¬ sovo telo. In Pilat je dovolil. Prišel je torej in vzel Jezusovo telo ■>. Jan. 19, 38. 33 Pojasnilo vodnika. Sredi, med nam zdaj znanima altarjema pribijanja in povišanja kri¬ ževega, od vsakega blizu 1 m oddaljen je altarček, posvečen Mariji žalostni Materi (Mater Dolorosa), imenovan tudi «Stabat Mater». Tukaj je Marija pod križem stala, tukaj tudi sprejela v svoje naročje mrtvo telo Jezusovo. V. Molimo te, . . . R. Ker si . . . Premišljevanje. Jezusa s križa snemejo in ga položijo v naročje Marijino. O, kolike muke so v tem trenutku preplavile najnežnejše mate¬ rino srce! O Marija, Mati žalostna! Po svo¬ jih neizrekljivih bolečinah, po svetih ranah tvojega božjega Sinu mi izprosi milost pri Bogu, da se bom resnično poboljšal in z vročimi solzami objo¬ koval svoje grehe. Po tvojih svetih rokah se celo izročam Bogu; po tvoji materinski priprošnji upam doseči srečo, da bom vstrajal v dobrem in enkrat umrl z najsvetejšim imenom 6 34 1 Jezus in tvojim presladkim imenom, o Mati, na ustnicah. Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se ... R. Usmili se . . . V. In duše rajnih . . . R. Amen. XIV. postaja. Jezusa položijo v grob. «In ga je zavil v tančico, in položil v izsekan grob, v katerega še nikdo ni bi! položen*. Luk. 23, 53. Pojasnilo vodnika. Zapustimo Kalvarijo po stopnicah, po katerih smo prišli, in gremo v spodnjo cerkev Božjega groba. 42 m od altarja, kjer je stal križ Kristusov, tam doli pod mogočno zapadno kupolo je grob, r katerega so bili položili sveto telo Odreše- nikovo. Tamkaj torej je XIV. postaja. V. Molimo te, ... R. Ker si . . . Premišljevanje. Ko je do¬ vršil Jezus svojo daritev, bil je polo¬ žen v ta grob. Tu je od mrtvih vstal in izpričal svojo božjo naravo za vse večne čase. 35 Tukaj torej, o Jezus, premagalec smrti, tudi jaz pred teboj zdaj klečim in te molim kot dajalca življenja, več¬ nega Sina živega Boga. Iz tvojega groba, zdi se mi, da slišim glas, ki me kliče, k sebi vleče in spodbuja k do¬ bremu. To je tvoj glas, o moj naj¬ slajši Jezusi Tako te slišim govoriti: Pridi k meni, ki si utrujen pod težo svojih grehov in nemirne tvoje vesti, pridi; hočem dati tvoji duši zdravje, mir in zgubljeno srečo. — O moj Bog! glej me tukaj pred tvojim svetim gro¬ bom! Vendar sem prišel! Tukaj po¬ kopljem zdaj vse svoje nasprotovanje proti tvoji milosti, vso svojo nesta¬ novitnost, in ti obljubim, da ne za¬ pustim Jeruzalema prej, ko ne očistim svoje vesti v dobri in veljavni spovedi. Potem se ti bom približal še enkrat; prišel bom k tvoji sveti mizi in te sprejel v svetem obhajilu, da boš po¬ mladil mojo dušo, obnovil srce, in da 3 * , '1 36 bom odslej celo tvoj v življenju in smrti — do konca svojega pozemelj- skega romanja, celo večnost. Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se . . . R. Usmili se . . . V. In duše. rajnih . . . R. Amen. 2n> Križev pot, kakor se navadno moli v Rimu. Priprava in darovanje. O božji Zveličar Jezus Kristus! Iz ljubezni do tebe obžalujem iz ce¬ lega srca vse svoje grehe in te prosim, podeli mi milost, da s skesanim srcem opravim ta sveti križev pot, ze¬ dinjen s tistim namenom, s katerim te je spremljala Marija, tvoja preblažena Mati, v zahvalo za tvojo ljubezen, v zadoščenje mojih grehov, in da zado- bim vse odpustke, kateri so za sveti križev pot podeljeni. Darujem ti pa, o Jezus, te odpustke v lastno zveli- 37 Čanje in za verne duše v vicah, po¬ sebno za tiste, za katere sem moliti dolžen, ali za katere ti hočeš, da se jih spominjam. I. postaja. Pilat obsodi Jezusa k smrti. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo! R. Ker si s svojim križem svet odrešil. O moj Jezus! Po tisti krivični sodbi, ki sem jo s svojimi grehi že tolikokrat podpisal, te prosim, reši me sodbe večne smrti, katero sem že toli¬ kokrat zaslužil. Oče naš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, o Gospod! R■ Usmili se nas. II. postaja. Jezus vzeme križ na svoje rame. V. Molimo te, . . . R. Ker si . . . O moj Jezus, ki si voljno na-se vzel težki križ, katerega sem ti jaz pripravil s svojimi grehi; daj, da spo- 38 znam velikost teh grehov in jih ob¬ jokujem ves čas svojega življenja. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V . Usmili se nas, .. .! R. Usmili se nas. III. postaja. Jezus pade prvič pod križem. V. Molimo t e ... R. Ker si ... Teža mojih prevelikih grehov, o Jezus, te je pod križem potrla na tla. Mrzi se mi nad grehi in jih sovražim zlasti zdaj. Odpusti mi jih, prosim te; s pomočjo tvoje milosti sklenem, nič več ne grešiti. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,.. .! R. Usmili se nas. IV. postaja. Jezus sreča svojo žalostno Mater. V. Molimo te .... R. Ker si ... O prežalostni Jezus, o prežalost- na Mati! Ako sem vama do zdaj toliko žalosti delal s svojimi grehi, se to v 39 prihodnje ne sme več zgoditi. Z božjo pomočjo vaju hočem ljubiti in vama do smrti zvest ostati. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,...! R. Usmili se na? V. postaja. Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti. V. Molimo le ... R. Ker si ... O moj Jezus, kako srečen je Si¬ mon, da ti more pomagati križ nesti! Kako srečen bi bil tudi jaz, če bi tebi odslej pomagal križ nositi z volj¬ no potrpežljivostjo v vseh nadlogah, katere mi ti, o Jezus, iz same lju¬ bezni pošiljaš! O Jezus, daj mi v ta namen vedno svojo milost. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,...! R. Usmili se nas. VI. postaja. Veronika poda Jezusu potni prt. V. Molimo te ... R. Ker si ... O moj dobrotljivi Jezus, ki si se toliko ponižal, da bi si vtisnil svoj 40 presveti obraz Veroniki v potni prt; prosim te, vtisni globoko tudi V mojo 1 dušo hvaležni spomin svojega brid- : kega trpljenja in svoje grenke smrti. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,...! R. Usmili se nas. VII. postaja. Jezus pade drugič pod križem. V. Molimo te ... R. Ker si ... Tudi moji večkrat storjeni grehi so krivi, da ti, o preljubeznivi Jezus, zopet padeš pod težkim križem. Daj mi, o Jezus, pomoč, da se ne povrnem več v greh, in se v ta namen poslu¬ žujem vseh potrebnih pripomočkov. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,...! R. Usmili se nas. VIII. postaja. Jezus tolaži Jeruzalemske žene. V. Molimo te ... R, Ker si . .. Ti, o Jezus, tolažiš jeruzalemske žene, ki žalujejo nad tvojim trpljenjem. 41 Tolaži s svojim usmiljenjem tudi mojo dušo, ki žaluje zavoljo svojih grehov! Tolaži tudi duše tistih, ki ravno sedaj zdihujejo in morda že skoraj obupu¬ jejo v bridkostih in nadlogah. Prosim te, usmili se jih, usmili pa se tudi mene, ker si usmiljen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,...! R. Usmili se nas. IX. postaja. Jezus pade tretjič pod križem. V. Molimo te ... R. Ker si ... Od prevelikega trpljenja, ki si ga že prestal, o moj Jezus, tretjič padeš * pod težkim križem. O predobrotljivi Jezus! Prosim te, varuj me in vse, za katere prosim, da se ne povrnemo več v poprejšnje grehe ter tebi ne napravimo nove sramote in bolečine. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,...! R. Usmili se nas. X. postaja. Jezusa slečejo in mu ponudijo vina z žolčem mešanega. V. Molimo te ... R. Ker si ... O moj Jezus, ki so te slekli in ti žalča piti dali, reši me vendar vsega nagnjenja do časnih reči in stori, da vse zaničujem, kar je posvetnega, ali kar me v greh napeljuje! — O Jezus, ki so ti oblačila s telesa strgali, da so se komaj zaceljene rane vnovič pre¬ drle in zopet začele krvaveti; prosim te, ne daj, da bi sekal nove rane tvojemu ljubečemu srcu, katero sem že tolikokrat ranil s svojimi grehi. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,.. .! jR. Usmili se nas. XI. postaja. Jezusa pribijejo na križ. V. Molimo te ... R. Ker si ... Po tistih grozovitih bolečinah, ka¬ tere si občutil, ko so tvoje svete roke 43 in noge z žreblji prebodli in na križ pribili, te prosim, o preljubi Jezus, daj meni in vsem, kateri te ljubijo, milost, da svoje meso iz ljubezni do 'tebe križamo s krščanskim zataje¬ vanjem. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, .. .! R. Usmili se nas. XII. postaja. Jezus umrje na križu. V. Molimo te ... R. Ker si ... O moj preljubi Jezus, ki si na križu umrl, potem ko si tri ure v naj- bridkejših smrtnih težavah na njem visel, ne daj, da bi bile te grozovite bolečine za-me, za ... in za vse vboge grešnike zastonj. Podeli nam milost, da ne bo zgubljen za nas sad tvojega prebridkega trpljenja. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,... R. Usmili... 44 I XIII. postaja. Jezusa snemejo s križa in položijo Mariji v naročje. V. Molimo te ... R. Ker si ... O preblažena Mati Marija! Kako oster meč bolečin je pač presunil tvojo dušo, ko si imela v naročju svo¬ jega ljubega Jezusa mrtvega in vsega ranjenega! Sprosi meni in vsem svo¬ jim otrokom od svojega božjega Sina milost, da zavoljo njegovih in tvojih bolečin vedno sovražimo greh, ki je bil kriv njegove smrti in vsega njego¬ vega trpljenja, da v prihodnje po nje¬ govem zgledu živimo in v njegovem in tvojem naročju enkrat srečno umr- jemo. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,. . .! R. Usmili se nas. XIV. postaja. Jezusa položijo v grob. K Molimo te, Kristus, in te hvalimo! R. Ker si s svojim križem svet odrešil. 45 O moj Jezus, vsemu svetu, sploh vsemu, kar je zunaj tebe, hočemo od¬ mreti in odslej le s teboj živeti. Blagovoli, premili Jezus, počivati v mojem revnem in ubogem srcu ter ostani z menoj in v meni. Daj, da te nikdar več z nobenim grehom ne preženem iz svojega srca, ampak s te¬ boj sklenjen ostanem, dokler ne boš ves in za vselej moj v nebesih, kjer te bom vžival vekomaj. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,... R. Usmili... Sklepna molitev. O Bog, ki si z drago krvjo svo¬ jega edinorojenega Sina hotel posve¬ titi križ v znamenje življenja, prosimo te, daj, da se bodo vsi, ki se vese¬ lijo poveličanja svetega križa, vese¬ lili povsod tudi tvojega varstva. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. 46 3 . Križev pot sv. Leonarda, frančiškana v Rimu, imenovanega a Porto Maurizio» (t 1752). Pripravljalna molitev. O moj nebeški Oče! Ljubim te nad vse, ker si neskončno popoln in vse ljubezni vreden. (Kesanje:) Ko¬ likor le morem in znam, obžalujem vse svoje grehe. Žal so mi, ker sem tebe, največjo in preljubeznivo do¬ broto, z njimi razžalil. (Trden sklep:) Trdno sklenem, s tvojo milostjo svoje življenje poboljšati, bližnjih priložnosti v greh se varovati in nič več ne gre¬ šiti. (Namen:) Opraviti želim ta sveti križev pot v čast in spomin tistega trpljenja-polnega pota, po katerem si zavoljo mene, ubogega grešnika hodil. — Prejeti želim vse odpustke, ki so za sveti križev pot podeljeni; torej tudi želim vse tako opraviti, kar in kakor 4 ? je v zadobljenje odpustkov storiti po¬ trebno. Darujem pa ti te odpustke za vse žive in rajne, posebno za ... . ter za vse verne duše v vicah. Daj mi, o Gospod, po tem kri¬ ževem potu doseči v tem življenju tvojo milost, po smrti pa večno zveli¬ čanje. Amen. I. postaja. Pilat obsodi Jezusa k smrti. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo! R. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premišljuj občudovanja vredno ponižnost nedolžnega Jezusa, ko je poslušal in sprejel krivično sodbo. Vedi, da so hudobije tvojega jezika bile tiste ' lažnive priče, ki so preslepile sodnika, da je nedolž¬ nega Jezusa obsodil k smrti. Obrni se torej k svojemu ljubezni polnemu Bogu in vzdihni bolj s srcem kakor z ustit,i: 48 O moj ljubi Jezus, kako neiz¬ merna je tvoja ljubezen! Torej za tako nevredno stvar se ponižaš, da zavoljo nje greš v ječo, sprejmeš vezi in udarce in se daš celo obsoditi k tako sramotni smrti? Oh, to me mora za¬ deti v srce in geniti h kesanju nad tolikimi grehi mojega jezika; studijo se mi in bridko jih obžalujem. Zato bom pri vsem tem križevem potu prosil in klical: Moj Jezus, usmiljenje! Moj Jezus, usmiljenje! Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, o Gospodi /?■ Usmili se nas. II. postaja. Jezus vzeme križ na svoje rame. V . Molimo te ... R. Ker si ... Premišljuj, kako je dobri Jezus radovoljno objel sveti križ, in s kakšno krotkostjo je prenašal udarce in ža¬ litve hudobnega ljudstva. Ti pa ves 49 nepotrpežljiv bežiš pred križem, kar le moreš. Ali ne veš, da brez križa ne prideš v nebesa? Žaluj vendar nad svojo slepoto, obrni se k svojemu Gospodu in reci: Ne tebi, o Jezus, ampak meni se spodobi težki križ, ki so ti ga nalo- moji grehi! Ljubi Zveličar, daj mi moč, da bom voljno objel vse križe, ki jih zaslužijo moje velike pregrehe. Daj mi tudi milost, da se ločim s tega sveta v ljubezni do svetega križa; go¬ reč od te ljubezni naj tudi jaz želim kakor tvoja služabnica sveta Terezija: Trpeti ali umreti! Umreti ali trpeti! Očenaš. Češčena. Čast bodi. V . Usmili se nas, .. .! R. Usmili se nas. 111. postaja. Jezus pade prvič pod križem. V. Molimo te ... R. Ker si ... Premišljuj, kako Jezus, zavoljo iz¬ gube tolike krvi oslabljen, prvič pade pod križem. Glej, kako ga s pestmi i 50 bijejo in z nogami sujejo. In vendar potrpežljivi Jezus ne odpre svojih ust, ampak trpi in molči. Ti pa si že za¬ voljo lahkih križev nevoljen, godrnjaš in morda celo preklinjaš! Odpovej se vendar svoji nepotrpežljivosti in svo¬ jemu napuhu, in prosi svojega Go¬ spoda, rekoč: O preljubeznivi Odrešenik! Glej, pred tvojimi nogami kleči nesrečen grešnik. Kolikokrat in kako hudo sem grešil! O Jezus, podaj mi v pomoč svojo sveto roko. Pomagaj mi, da ves čas svojega življenja več ne padem v smrtni greh, in da si tako zagotovim večno zveličanje! Očenaš. Čelčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,...! R, Usmili se nas. IV. postaja. Jezus sreča svojo žalostno Mater. V. Molimo te ... R. Ker si ... O, kolika bolečina je presunila srce Jezusu, in kolika bridkost je za- 51 dela srce Matere Marije, ko sta se srečala! «0 nehvaležna duša», ti kliče žalostna Mati, «kaj ti je storil moj Sin?» In v bolečinah te vpraša Jezus: «Kaj ti je storila moja Mati? O za¬ pusti vendar svoj greh, ki je kriv na¬ jine tolike bridkosti!« Grešnik, kaj praviš na to? Vzdihni iz srca in reci: O božji Sin Marijin! O presveta Mati Jezusova! Potrt in skesan klečim pri vajinih nogah. Ker tudi jaz sem kriv vajine žalosti; s svojimi grehi sem brusil meč, ki je ranil vajini srci. Ves osramočen in skesan vaju pro¬ sim: Odpustita mi! Usmiljenje, o Jezus, usmiljenje, o Marija! Podelita mi milost, da vaju ne bom žalil nikdar več, in da bom s sočutjem premišlje¬ val vajino trpljenje in vajine bolečine. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, .. .! R. Usmili se nas. A* 52 V. postaja. Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti. V. Molimo te ., . R. Ker ti ... Premišljuj, da si ti, kakor ta Simon, ker si preveč vdan slabostim tega sveta in zato križa ne nosiš iz ljubezni do Jezusa, ampak z nevoljo, ker se ga ne moreš ubraniti. Vzdrami že vendar svoje srce in usmili se svo¬ jega težko obloženega Gospoda! Sprejmi radovoljno vse težave, ki ti jih pošilja nebeški Oče in prizadevaj si, ne samo potrpežljivo jih nositi, ampak za-nje Bogu tudi hvalo dajati. Moli torej in reci: O moj ljubeznivi Jezusi Zahvalim te za premnoge priložnosti, ki mi jih daješ, da bi mogel zate trpeti in za-se kaj zaslužiti. O moj Bog, daj mi mi¬ lost, da bom vse križe tega življenja potrpežljivo nosil in si s tem pridobil večnih dobrot. Daj, da bom tukaj s 53 teboj žaloval, po smrti pa s teboj v nebesih kraljeval! Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, .. .! R. Usmili se nas. VI. postaja. Veronika poda Jezusu potni prt. V. Molimo te ... R. Ker si ... Glej in premišljuj na prtu sveto sveto obličje svojega Zveličarja, in ginjen od ljubezni do njega si prizade¬ vaj, vtisniti si globoko v srce njegovo podobo. Srečen boš, ako boš živel s to podobo v srcu; in nad vse srečen boš, ako boš s to podobo v srcu sto¬ pil tudi v večnost. Da boš pa vreden tolike milosti, se obrni k svojemu Gospodu in ga prosi, rekoč: O moj trpeči Zveličar! prosim te, vtisni v moje srce podobo svojega svetega obličja, da bom vedno na-te mislil, tvoje bridko trpljenje imel pred očmi in obžaloval svoje grehe. O 84 Jezus, zavoljo tebe hočem svojo dušo- napolnjevati z bridkostjo, in svoje grešno življenje hočem objokovati do smrti! Očenaš. Češčena. Čast bodi- V. Usmili se nas,...! R. Usmili se nas. VII. postaja. Jezus pade drugič pod križem. V. Molimo te ... R. Ker si ... Premišljuj, kako Jezus, tvoj Gospod in Odrešenik tukaj leži, oslab¬ ljen od bolečin, teptan od svojih so¬ vražnikov in zasramovan od razdiv¬ janega ljudstva. Pomisli, da ga je po¬ nižala tvoja prevzetnost in vrgel tudi tvoj napuh. Zapusti vendar svoj greh in z bridkim kesanjem nad svojo pre¬ teklostjo skleni, da boš v prihodnje ponižnejši. Reci s skesanim srcem: O presveti moj Odrešenik! Vidim sicer, da ležiš pod težkim križem po¬ trt na zemlji, vendar te molim in 55 častim, kakor svojega vsemogočnega Boga. Iz ljubezni do tebe sklenem za¬ tirati svojo prevzetnost. Očisti moje srce vseh ošabnih, častiželjnih in sa¬ moljubnih misli. Podpiraj me s svojo milostjo, da vse ponižanje sprejmem z voljnim srcem, in da tako zaslužim s teboj povišan biti v nebeškem kra¬ ljestvu! Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,...! R. Usmili se nas. VIII. postaja. Jezus tolaži jeruzalemske žene. V. Molimo te . .. R. Ker si ... Premišljuj, kako zelo ti je treba žalovati: najprej zavoljo Jezusa, ki za-te toliko trpi; in potem še zavoljo sebe, ki si tako nehvaležen, da se hočeš le veseliti in ne nehaš njega žaliti. Kako moreš ostati še trd, če premisliš, kako tvoj Odrešenik trpi za-te. Poglej, kako je Jezus milostljiv 56 do žalostnih žen. Obrni se tudi ti k njemu z zaupanjem, in moli s skesa¬ nim srcem: O moj ljubeznivi Zveličar! Zakaj se moje srce ne razjoka od žalosti! Solz prosim, o Jezus, solz ža¬ lovanja in sočutja, da dosežem tako usmiljenje, kakor si ga skazal žalu¬ jočim ženam! O Gospod, ozri se na-me z milostnimi očmi, da bom po svoji smrti tudi jaz tebe poln tolažbe mogel videti! Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, . ..! R. Usmili se nas. IX. postaja. Jezus pade tretjič pod križem. V. Molimo te . . . R. Ker si ... Premišljuj, s koliko bolečino pade Jezus tretjič pod križem. Glej, kako Zveličarja, to krotko in nedolžno jagnje, neusmiljeno sujejo in sem- tertja vlačijo. O nesrečni greh, ki sa¬ mega Sinu božjega tako grozovito mučiš! Grešnik, ali ni tvoj ves potrti 57 Jezus vreden tvojih solz? Reci torej z žalostnim srcem: Vsemogočni Bog, ki držiš s svo¬ jim prstom nebo in zemljo, kdo te je tako neusmiljeno vrgel na zem¬ ljo? O, to so storile moje pre¬ grehe, v ' katere sem se povra- čal, in krivice, ki sem jih ponavljal. Od grehov ni nehala moja hudob¬ nost, in tako sem z njimi množil tvoje bolečine. Toda poglej, o Gospod, zdaj skesan klečim pri tvojih nogah in s tvojo milostjo trdno sklenem: Ne bom grešil nikdar več, moj Bog, nik¬ dar več! Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, ...! /?. Usmili se nas. X. postaja. Jezusa slečejo in mu ponudijo vina z žolčem mešanega. V. Molimo te Ker si ... Premišljuj, moja duša, kako Je¬ zusa vsega ranjenega zdaj še slečejo, 58 in tako mu ponudijo grenke pijače. Poglej, kako trpi Gospod za tvojo ne¬ sramežljivost in nezmernost. Ali ga moreš pogledati brez sočutja? Po¬ klekni k nogam svojega tako osramo¬ čenega Zveličarja in reci: O žalostni Jezus, kolik je pač razloček med teboj in menoj! Ti si ves ranjen, s krvjo oblit in poln gren- kosti, jaz pa ves v prijetnostih, ne- čimeren in poln sladnosti, ali vsaj želim tak biti. Oh, jaz nisem na pravi poti! Moj Bog, daj mi milost, da spremenim svoje življenje, in ogren mi vse prijetnosti, da bom namesto njih odslej želel okušati le bridkosti tvojega itrpljenja, in da bom tako vreden, vživati kdaj s teboj nebeško veseljel Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,...! R. Usmili se nas. 69 r* XI. postaja. Jezusa pribijejo na križ. V. Molimo te ... R. Ker si ... Premišljuj neizrekljive bolečine, ki jih je občutil Jezus, ko so mu na nogah in rokah meso in žile z žreblji prebodli. Kako je to, da se tvoje srce ne potopi v žalosti, ko vidiš, da tudi tvoji grehi tako nevsmiljeno mučijo Zveličarja! Žaluj vsaj zdaj nad svojimi grehi in moli: O dobrotljivi, zavoljo mene kri¬ žani Jezus! Presuni vendar moje trdo srce s sveto ljubeznijo do tebe. In ker so tudi moji grehi krivi, da so ostri žreblji tvoje roke in noge pre¬ bodli ter te pribili na križ, daj mi to milost, da dušna bolečina prebode tudi moje srce in na križ pribije vse moje hude želje. Naj bom v življenju in smrti s teboj križan, v nebesih pa s teboj poveličan! Očenaš, Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,...! R. Usmili se nas. 60 XII. postaja. Jezus umrje na križu. V. Molimo te ... R. Ker si ... Povzdigni svoje oči in premiš¬ ljuj, kako tvoj Odrešenik na križu visi in umira. Glej, kako smrtno bled je njegov sveti obraz. Poslušaj, kako prosi odpuščanja tistim, ki ga križajo in žalijo. Skesanemu razbojniku ob¬ ljubi sveti raj; svojo Mater izroči Ja¬ nezu in svojo dušo priporoči nebeš¬ kemu Očetu. Slednjič nagne glavo in umrje. — Tako je torej tvoj Odreše¬ nik umrl; umrl na križu zavoljo tebe! O moja duša, glej mrtvo obličje Zve- ličarjevo, in ne hodi proč drugače kakor le z globokim kesanjem. Ob¬ jemi sveti križ in vzdihni k Jezusu: O ljubljeni Zveličarl Spoznal sem, da so tudi moji grehi tebi vzeli življenje. Nisem vreden tvojega usmi¬ ljenja, ker sem te križal. Ali, koliko tolažbo čuti moja duša, ko slišim, da 61 na križu moliš tudi za tiste, ki so te križali! Kaj naj torej storim za te, ki si toliko storil za-me! Glej, moj Bog, zavoljo tebe odpustim vsem, ki so me kdaj razžalili, in želim dobro vsem ljudem. Tako upam, da bom srečno umrl v tvoji ljubezni, kakor skesani grešnik, ki je umiral na tvoji desnici in slišal tvoje besede: Danes boš z menoj v raju! Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, . . .! R. Usmili se nas. XIII. postaja. Jezusa snemejo s križa in ga polo¬ žili Mariji v narečje. V. Molimo te ... R. Ker si ... Premisli, kako oster je bil meč bolečin, ki je prebodel srce Mariji, ko je vzela v naročje svojega mrtvega Sina. Ko ga je gledala vsega ranje¬ nega, so se ji ponovile vse bolečine njenega rahločutnega srca. Ali kaj 62 je bil ta meč, ki jo je ranil? Greh je bil, ki je vzel življenje ljubemu Sinu. Obžaluj torej svoj nesrečni greh, združi svojo žalost s solzami žalostne Matere Marije in reci: O Kraljica mučencev, kdaj bom vreden prav spoznati tvoje bolečine? Kdaj bom vreden, tvojo žalost v svo¬ jem srcu nositi in s teboj trpeti? 0 nebeška Gospa, izprosi mi milost, da bom vedno žaloval zavoljo svojih gre¬ hov, ki so tebi prizadeli toliko trp¬ ljenja. Naj s teboj tukaj žalujem in trpim, upam in ljubim, potem pa v tvojem varstvu umrjem in pridem v tvojo družbol Očenaš. Češcena. Čast bodi. V. Usmili se nas,.. .! R. Usmili se nas. XIV. pdstaja. Jezusa položijo v grob. V. Molimo te ... R. Ker si ... Premišljuj, kako so žalovali in jo¬ kali sveti Janez, Marija Magdalena in 63 vsi prijatelji Jezusovi, ko je bilo nje¬ govo telo v grob položeno. Najbolj pa premišljuj, kako neutolažljivo brid¬ kost je čutilo srce Matere Gospodove, ko je videla, da nima več ljubega Sina. Ko v duhu gledaš njene solze, se moraš pač sramovati, da si med svetim križevim potom kazal tako ma¬ lo sočutja. Vzdrami se vsaj zdaj pri zadnji postajil Poljubi spoštljivo ka¬ men svetega groba, položi v duhu va-nj svoje srce in v bridki žalosti moli k svojemu Gospodu: O usmiljeni Jezus, ki si hotel iz ljubezni do mene sprejeti tolike bo¬ lečine križevega pota, molim te v grobu ležečega. Po zasluženju svo¬ jega trpljenja mi podeli milost, da prejmem za popotnico v večnost — tvoje presveto Rešnje telo; moje zadnje besede naj bodo: «Jezus, Ma¬ rija, Jožef»; in naj bo, kakor tvoj, tudi moj zadnji vzdihljaj: «Oče, 64 | v tvoje roke izročim svojo dušo». Z živo vero, trdnim upanjem in gorečo ljubeznijo naj umrjem s teboj in za tebe, da pridem s teboj užival veselja od vekomaj do vekomaj! Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,.. .! R. Usmili se nas. Sklepna molitev. Nebeški Oče, večni Bog, po tisti svojo ljubezni, s katero si svojega Sina Jezusa Kristusa zavoljo nas na svet poslal in s katero je on po svojem bridkem trpljenju ter grenki smrti nas odrešil, ti darujemo ta sveti križev pot, katerega smo zdaj s tvojo mi¬ lostjo obiskali. Sprejmi to naše pobož¬ no opravilo k svoji najvišji časti, v zahvalo za vse nam in drugim po¬ deljene milosti za odpuščenje grehov celega sveta, za pomoč vernim du¬ šam v vicah, zlasti za tiste, za katere smo se v začetku namenili moliti. — 65 O milostljivi Oče nebeški! Glej na obličje svojega Sina, sliši glas nje¬ gove svete krvi ter bodi milostljiv nam ubogim grešnikom. Amen. Zahvaljen bodi Jezus Kristus, kri¬ žani Zveličar naš, in njegova žalostna Mati Marija. Amen. Križev pot redempto- ristdv, ki ga je spisal škof sv. Alfonz M. Li- guori (f 1787). Kesanje čez svoje grehe. O moj božji Zveličar in Odreše¬ nik Jezus Kristus! Mi krivičniki, smo grešili, in ti, pravični, krvaviš na križu; mi hudodelniki smo prosti, ti ne¬ dolžni, pa si vezan; sveti trpi, grešnik Pa živi v miru! Kar je hlapec za¬ krivil, popravlja Gospod. Tako daleč, ° Sin božji, so spravili grehi človeški rod! Mi smo hudo storili, na tebi se 5 66 isto kaznuje; o moj Jezus, vendar ne daj, da bi bilo zgubljeno za nas tvoje trpljenje! Po tvoji dragoceni krvi te prosimo, in po tvojih svetih ranah, po tvoji bridki smrti in posebno po tvojih zadnjih besedah, izgovor - jenih pred smrtjo : «Dopolnjeno je», — te prosimo, odpusti nam ubogim grešnikom. Srčno obžalujemo vse svoje grehe, ker smo tebe, naj¬ višjo in vse ljubezni vredno dobroto, z njimi razžalili. Resnično ti c bljubimo, s tvojo milostjo svoje življenje po¬ boljšati. O Gospod, bodi milostljiv meni ubogemu grešniku in daj mi sli¬ šati one tolažbe polne besede: «Od- puščeni so ti tvoji grehi, ker si veliko ljubil!» Amen. Darovanje odpustkov za same sebe. Dobrotljivi Jezus, te odpustke, katerih vrednost izvira iz neskončne¬ ga zaklada tvojega bridkega trpljenja 4 6 ? in iz zasluženj tvojih svetnikov, daru¬ jemo ti za vse naše grehe, ki smo jih storili od prve mladosti; upamo zato dobiti odpuščanje zasluženih časnih kazni. S tem darovanjem pa združu¬ jemo v zadoščenje za svoje grehe tudi križe in trpljenje, vsako sramoto in stisko, vsa razžaljenja in težave, ki bodo kedaj čez nas prišle. Vse to ti darujemo v združenju s tvojim in tvo¬ jih svetnikov trpljenjem, in prosimo tvoje neskončno usmiljenje, da nam toliko kazni za naše grehe odpustiš, kakor bo dopadlo tvoji dobroti in pravičnosti. Amen. Darovanje odpustkov za pokojne. O Bog, poln usmiljenja, mi te prosimo za duše I. I.,' in ti darujemo s tvojo Cerkvijo vred te odpustke ža n je. Olajšaj po zasluženju trpljenja in smrti svojega edinorojenega Sina njih trpljenje; sprejmi jih kmalu k sebi 5 * 68 gledat tvoje sveto obličje, da te tam v nebeški domovini z vsemi izvoljenimi vred večno hvalijo in slavijo po Je¬ zusu Kristusu, Gospodu našem, ki s teboj in sv. Duhom živi in kra¬ ljuje Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. I. postaja. Pilat obsodi Jezusa k smrti. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo! R. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premišljuj, kako po groznem bi¬ čanju in kronanju s trnjevo krono ob¬ sodi Pilat Jezusa na krivičen način k smrti na križu. O moj božji Zveličar, ne samo Pilat, tudi naši brezštevilni in veliki grehi so izrekli čez te smrtno sodbo! Po zasluženju tvoje bridke poti na Kal¬ varijo bodi naš vodnik in spremljaj nas, kedar bo prišel oni strašni tre¬ nutek, ko se bo morala podati naša I 69 duša na pot v večnost. — O Jezus, ljubimo te čez vse! V solzah se naj raztopimo, ker smo tebe največjo do¬ broto tolikokrat razžalili. Ne dopusti, da bi se v prihodnje še kedaj od tebe ločili. Daj nam milost, da te vedno lju¬ bimo, ravnaj po svoji sveti volji. Vse, kar nam odločiš, radovoljno sprej¬ memo od tvoje očetovske roke in jo poljubujemo s spoštovanjem in lju¬ beznijo. Očenaš. Češčena. 'Čast bodi. h ljubezni, o Gospod do nas dal se križati si ti; Iča te vmreti vsaki čas naša duša hrepeni. II. postaja. Jezus vzeme križ na svoje rame. V. Molimo te . . . R, Ker si ... Pomisli, kako se je Jezus na tem težavnem potu, ko je nosil križ na svojih ramah, tebe spominjal in kako je svojo smrt nebeškemu Očetu daro¬ val za zveličanje svoje duše. n 70 O ljubeznivi Jezus, voljno sprej¬ memo vse težave in grenkosti, ki nam jih boš poslal do konca naših dni, in te prosimo po tvojih bolečinah, ki si jih noseč svoj križ prestal, dodeli nam milost in svojo pomoč, da s polno potrpežljivostjo in tiho vda¬ nostjo nosimo križ, ki si nam ga na¬ ložili! — O Jezus, ljubimo te in obža- ljujemo iz srca, da smo te tako hudo razžalili! Ne dopusti, da bi nas greh zopet kedaj ločil od tebe. Daj nam milost, tebe brez nehanja ljubiti in po¬ tem ravnaj z nami po svoji sveti volji! Očenaš. Češčena. Čast bodi. Iz ljubezni, o Gospod...; Za te vmreti . . • lil. postaja. Jezus pade prvič pod križem. V . Molimo te ... R. Ker si ... Glej kako pade Jezus prvikrat pod križem. Njegova glava, prebodena 71 od trnjeve krone, njegovo telo ne¬ usmiljeno razmesarjeno, je zgubilo že skoraj vso kri. Zategadelj je tolika slabost prišla čez njega, da se kot človek ni več mogel držati po konci. Zraven pa je na ramah nesel križ, in od vojakov je bil tako mučen, da je na tem težavnem potu večkrat padel na zemljo. O presladki Jezus, ne samo teža križa, tudi naši grehi so te vrgli na zemljo. Po zasluženju tvojega prvega padca te prosimo, ne dopusti, da bi kdaj več padli v smrtne grehe. •— Ljubimo te, o Jezus, iz vsega srca in obžalujemo svoje grehe; daj nam milost, da te ne bomo več žalili, tem¬ več vedno ljubili; potem pa ravnaj z nami po svoji sveti volji. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. Iz ljubezni, o Gospod...; Za te vmreti. . . 72 I IV. postaja. Jezus sreča svojo žalostno Mater. V. Molimo te ... R. Ker si . . . Glej, kako se srečata Sin in Mati na ti poti! Oba sta se spogledala, usta niso govorila; pogledi so bili su¬ lice, s katerimi ste bili ranjeni obe srci. O Jezus ljubeznivi, po globoki ža¬ losti, katero je pri tem srečanju obču¬ tilo tvoje najslajše srce, dodeli nam, da se vžgejo naša srca v pravi po¬ božnosti do Marije, tvoje deviške Ma¬ tere! Ti pa, o Kraljica sedem žalosti, sprosi nam vedni in ljubezni-polni spo¬ min na trpljenje tvojega Sina. — Ljubimo te, o Jezus in obžalujemo svoje hudobije! Ne daj, da bi še padli za naprej v smrtni greh! Stori naša srca stanovitna v ljubezni do tebe, potem pa ravnaj z nami po svoji sveti volji. Amen. Ocenaš. Češčena. Čast bodi. Iz ljubezni, o Gospod...; Z. a te vmreti. .. 73 V. postaja. Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti. V. Molimo te . . . R. Ker si. . . Glej, tako je Jezus oslabel, da se celo rablji začnejo bati, da bi njim čisto obnemogel in izdihnil dušo! Pri- silijo tedaj Simona Cirenejskega, da mu pomaga nesti križ. O ljubljeni Jezus, ne bodemo se branili s Simonom nesti križ, z vese¬ ljem ga vzamemo na-se; posebno ho¬ čemo smrt, ki nam je določena, in vse njene bridkosti voljno pretrpeti; naj nas ona pripelje iz tega sveta k tebi. Daj, da je s tvojo smrtjo združena naša smrt; tebi, svojemu Stvarniku, jo darujemo. Iz ljubezni do nas si umrl; dodeli nam, da tudi mi umrjemo iz ljubezni do tebe. — Glej, o naš Zveličar, ljubimo te in iz srca obžalujemo svoje grehe! Užgi naša srca z ljubeznijo do tebe, potem pa 74 ravnaj z nami po svoji sveti volji. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. Iz ljubezni, o Gospod ., .; Za te vmreti.. • VI. postaja. Veronika poda Jezusu potni prt. V. Molimo te . . . R. Ker si. . . Pomisli, kako je ta pobožna gospa, ko je videla Jezusa v tolikih bolečinah in stiskah, njegov sveti obraz poln potu, praha in krvi, spošt¬ ljivo k njemu stopila in mu podala belo ruto, da si obriše obraz. Na tej ruti se je potem videlo kakor nasli¬ kano njegovo obličje! Jezus najslajši, kako lepo, kako ljubeznivo je bilo sicer tvoje obličje! Sedaj pa je oblateno, opljuvano! In ka¬ ko lepa je bila nekdaj naša duša, ko je bila po tvoji milosti v svetem krstu očiščena. Pa mi nesrečneži smo jo oblatili s svojimi grehi. — Ti sam, 75 o Gospod, ji zamoreš dati zopet nazaj njeno prejšnjo lepoto; po tvojem sve¬ tem trpljenju prosimo te za to milost, potem pa ravnaj z nami po svoji sveti volji. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. Iz ljubezni, o Gospod...; Za te vmreti.. . VII. postaja. Jezus pade drugič pod križem. V. Molimo te .. . R. Ker si. .. Glej in premisli, kako pade Jezus drugikrat pod težo križa. Ta padec je zopet ponovil vse bolečine in povečal rane njegove svete glave in njegovih blaženih udov. O Jezus najkrotkejši, kolikokrat si nam ti ljubeznjiv in milostljiv, in oh, kolikokrat smo te mi s tem žalili, da smo padli v prejšnje grehe nazaj! Prosimo te, o naš Zveličar, po zaslu- ženju tvojega groznega padanja na poti, daj nam, da ostanemo do smrti 76 v tvoji milosti, da se v vseh svojih skušnjavah zatečemo k tebi in ne pademo več. — Ljubimo te, o Jezus, iz celega srca in trdna je naša volja, tebe nikdar več ne žaliti. O Jezus, le tebe želimo ljubiti, daj nam to ljubezen; in potem ravnaj z nami čisto po svojem dopadenju. Očenaš. Češčena. Čast bodi. Iz ljubezni, o Gospod...; Za te vmreti. . • VIII. postaja. Jezus tolaži jeruzalemske žene. V. Molimo te . . . R. Ker si. . . Premišljuj usmiljeno srce onih jeruzalemskih žen, ki so se začele bridko jokati, ko so gledale Jezusa tako revnega, tako polnega krvi in ran. Jezus jim pa reče; «Ne jokajte se nad menoj, jokajte se nad seboj in nad svojimi otrocib O trpeči Jezus naš, tudi mi ima¬ mo v resnici vzrok se jokati, ker smo ! 77 te tolikokrat in tako hudo žalili, med¬ tem ko si nas ti tako močno ljubil! Ne, strah pred večnimi kaznimi v peklu nas ne nagiba k srčnemu ke¬ sanju, marveč kesamo se, ker te lju¬ bimo. — Da zares, o Gospod, mi te čez vse ljubimo. Mnogokrat in težko smo grešili, toda glej, zdaj se grehom na večno odpovemo in jih objoku¬ jemo z bridkimi solzami. Le tebe sa¬ mega želimo ljubiti o Jezus; ravnaj pa z nami celo po svoji sveti volji. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. Iz ljubezni, o Gospod...; Za te vmreti. . . IX. postaja. Jezus pade tretjič pod križem. V. Molimo te ... R. Ker si... Premišljuj tretji padec svojega Zveličarja. Velike slabosti so Jezusa že obhajale, še večja je bila surovost rimskih vojščakov, ki so Gospoda še priganjali, akoravno mu je že zmanj¬ kalo moči, križ dalje nesti. n O utrujeni Jezus, po zasluženju tvoje slabosti, ki si jo na poti na Kal¬ varijo hotel občutiti v svojih oslabelih udih, dodeli nam zadostno moč, pre¬ magati vse skušnjave k grehu in vsa slaba nagnenja, ki so nas do sedaj ločila od tebe in tako pretrgala našo dragoceno vez s teboj! — Tebi sa¬ memu darujemo odslej ljubezen svo¬ jega srca. O Gospod, po tvoji volji se nam naj zgodi. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. Iz ljubezni, o Gospod...; Za te vmreti. . • X. postaja. Jezusa slečejo in mu ponudijo vina z žolčem mešanega. V. Molimo te... R. Ker si... Premišljuj neirečene bolečine Je¬ zusove, ko so obleko z njega strgali, in rane, katerih se je obleka držala, zopet odprli. Naj se ti smili tvoj sle¬ čeni Jezus. Zdihni k njemu: 79 Najnedolžnejši Jezus, po zaslu- ženju tvojega grenkega slečenja, do¬ deli nam to milost, da slečemo sta¬ rega človeka z vsemi njegovimi greš¬ nimi poželenji in nagnenji do greš¬ nega veselja, da mesto njega oblečemo častitljivo obleko tvoje ljubezni, ker ti sam si vreden čez vse ljubljen biti. — O, kako obžalujemo, da smo te kedaj razžalili. Daj našim dušam sva¬ tovsko oblačilo svoje milosti, da bo¬ demo z njo okinčani bolj dopadljivi pred tvojimi očmi. O Jezus, ljubezen naša, glej nas tukaj pred svojimi no¬ gami in stori z nami po svoji sveti volji. Amen. Očenaš. Češcena. Čast bodi. Iz ljubezni, o Gospod...; Za te vmreti. . . XI. postaja. Jezusa pribijejo na križ. V. Molimo te . . . R. Ker si. .. Premišljuj, kako Jezusa v groznih mukah za roke in noge pribijejo na so les, kako on svoje življenje za naše zveličanje daruje! Glej v duhu to gro¬ zovito pribijanje! O žalost, o muka preobila! Najslajši Jezus, daj našim du¬ šam zavetje v odprtih ranah tvojih rok in nog! Zatečemo se tje kakor v var¬ no skrivališče pred hudimi burjami tega življenja! Prebodi, o zaničevani Zveličar, naša srca in pribij jih na les svojega križa, da bodo le tebe samega ogledovala in ljubila. Udari nas, o Gospod, z bolečinami na tem svetu, le prizanesi nam v večnosti. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. Iz ljubezni, o Gospod...; Za te vmreti . .. XII. postaja. Jezus umrje na križu. V. Molimo te . . . R. Ker si . . . Glej, kako Jezus v smrtnem strahu visi tri ure na križu, kako ga 81 moči zapustijo, kako izroči svojo bla¬ ženo dušo v roke svojega nebeškega Očeta, kako kliče: «Dopolnjeno je!» kako umrje z nagnjeno glavo! Oh, Jezus, naš Zveličar je mrtev. On nagne k nam svojo glavo, da nam poda poljub miru in ljubezni. On raz¬ pne svoje roke, da bi nas objel. Od¬ prto je njegovo srce, in tam beremo, da je umrl iz ljubezni do nas. O Jezus, rekel si enkrat: «Ko bom povišan, bom vse potegnil za seboj!» — Glej, mi smo tudi izmed tistih, katere si z vezmi ljubezni potegnil na se. Mi objamemo sveti križ in spoznamo tvojo dragoceno smrt kot začetek srečnejšega našega življenja. Križati hočemo svoje počutke s tolažilnim 'upanjem, da bomo, ko se preselimo iz te doline solz, tebe v večnem kra¬ ljestvu gledali povišanega na desnici tvojega Očeta. To nam dodeli, o Je¬ zus, po svoji dragoceni smrti. Amen. 82 Očenaš. Češčena. Čast bodi. Iz ljubezni,’o Gospod...; Za te vmreti..■ XIII. postaja. Jezusa s križa snemejo in Mariji v naročje položijo. V. Molimo te . . . R. Ker si. . . Glej, kako Jezusa, ko je umrl, s križa jemljejo; učenca Jožef in Niko- dem ga položita v naročje njegove de¬ viške Matere, ki ga z materinsko lju¬ beznivostjo sprejme in pritiska na svoje tužno srce. O Mati žalosti, sprejmi nas iz ljubezni do svojega božjega Sina za svoje otroke in govori za nas pri njem s svojo materinsko vsegamogočno priprošnjo. Ti si tista, nad katero je Bog storil velike reči. Tebi pa, o božji Zveličar hočemo pripraviti svoje ubogo srce kot grob in počivališče. Očistiti ga hočemo, da bodeš v njem našel čisto stanovanje. — O pridi, 83 ljubljenec naših src, glej, vse je pri¬ pravljeno: po tvoji milosti se bodo naše duše lepo in častitljivo svetile. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. Iz ljubezni, o Gospod ...; Za te vmreti. . . XIV. postaja. Jezusa položijo v grob. V. Molimo te .. . R. Ker si. . . Premišljuj, kako preljubi učenci in Marija Mati Jezusova, truplo Go¬ spodovo poolžijo v grob, ga pokrijejo ter zavarujejo, potem pa grob zaprejo. Tako tedaj počiva naš Jezus v grobu. V vsej spoštljivosti poljublja¬ mo ta kamen tisočkrat, ker pod njim počiva naše življenje! Ti pa, o naš božji Zveličar, ki si čez tri dni častit¬ ljivo vstal iz groba, dodeli nam po svojem usmiljenju, da tudi mi na sodni dan, ko nas bo klicala tro¬ benta k življenju in v dolino Jozafat, 84 častitljivo vstanemo, da bomo stali na tvoji desnici, da pridemo v nebeško kraljestvo, katero si sam ti s svojo krvjo zopet pridobil — in te tamkaj ljubimo, hvalimo in častimo vekomaj. Amen. Iz ljubezni, o Gospod ...; Za te vmreti... Očenal. Češčena. Čast bodi. Zahvalna molitev. O Gospod Jezus Kristus, ki si re¬ kel: «Kdor hoče priti za menoj, naj vzeme svoj kri na-se in naj mi sledi!» — glej, hodili smo stopinjo za sto¬ pinjo po poti tvojega križa in pre¬ mišljevali v njem v posebni pobož¬ nosti vse skrivnosti tvojega trpljenja. Zahvalimo se ti za to veliko milost in te prosimo, ne daj, da bi bilo zgub¬ ljeno neskončno zasluženje tvojega trpljenja za naše uboge duše. Pokaži svojemu nebeškemu Očetu svoje kr¬ vaveče rane v zadoščenje vseh naših 85 grehov in hudobij. Operi naše duše v dragoceni krvi in dodeli nam, ki smo te po zemlji spremljali do gore Kal¬ varije, da te enkrat kot svojega Zve¬ ličarja in Odrešenika na gori Sionski v kraljestvu nebeškem večno gleda¬ mo, ljubimo in hvalimo. Amen. Križev pot kardinala. Po spisih Pavla Melchers-a, škofa v Kelmorajnu, poslej kardinala, f 1896 v Rimu. Pripravljalna molitev. O moj Bog in moj Gospod, vsi grehi mojega celega življenja so mi žal iz globočine mojega srca, ne samo zato, ker sem z njimi zaslužil od tebe, svojega pravičnega sodnika, biti časno in večno kaznovan, ampak tudi, ker sem tebi, svojemu najljubeznivejšemu Očetu in največjemu dobrotniku bil tako nehvaležen! Najbolj pa se kesam S6 zato, ker nisem ljubil tebe, največje in najlepše dobrote, katero naj bi ljubil čez vse, ampak jo sramotno raz¬ žalil! Trdno sklenem, svoje življenje poboljšati se, nič več ne grešiti in se ogibati nevarnih priložnosti h grehu. Iz ljubezni do tebe, o moj Odrešenik, hočem zdaj tvoje sveto trpljenje in tvojo smrt premišljevati. Daj mi k temu svojo milost, o Jezus! Amen. I. postaja. Pilat obsodi Jezusa k smrti. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo! R. Ker si s svojim križem svet odrešil. Jezus, presveti izmed najsvetej¬ ših, kralj vseh kraljev, je po krvavem bičanju in po kronanju z bodečim trnjem obsojen od svoje stvari k naj- bolestnejši, najsramotnejši smrti. Jaz sem kriv te sodbe, jaz sem zaslužil ravno to smrt po svojih grehih. — O Jezus, daj mi milost pravega spo- 8? znanja svojih grehov in resnično po¬ nižnost! Očenaš. Češčena. Čast bodi. Moj Jezus, usmiljenje! Sladko srce Marijino, bodi moje rešenje! II. postaja. Jezus vzeme križ na svoje rame. V. Molimo te . . . R. Ker si. . . Dobrotljivi Jezus je 33 let željno pričakoval ta križ. Zdaj ga radostno vzeme na svoje rame kot bandero svoje vojne, kot znamenje našega od¬ rešenja! — O Jezus, dodeli mi milost, da tvoje sveto trpljenje in tudi meni naložene križe vedno visoko čislam in ljubim. Le v križu je zveličanje! Očenaš. Češčena. Čast bodi. Moj Jezus . . .1 Sladko srce Marijino .. .1 III. postaja. Jezus pade prvič pod križem. V. Molimo te . . . R. Ker si. . . Jezus pade pod križem, oslabljen po izgubljeni krvi, in stiskan po straho- S8 vitem bremenu grehov, ki se obešajo na ta križ; on pade, da zbriše krivico mojih grehov in me obvaruje padanja v stari greh nazaj. — O Jezus, daj mi milost stanovitnosti v dobrem! Očenaš. Češčena. Čast bodi. Moj Jezus . ..! Sladko srce Marijino . . J IV. postaja. Jezus sreča svojo žalostno Mater. V. Molimo te ... R. Ker si. .. S križem na ramah, s trnjevo krono na glavi, pod križem k zemlji sklonjen, sreča Jezus svojo Mater. Kolika bolečina tza božje srce Sina in usmiljeno srce žalostne Matere! — O Jezus, daj mi usmiljeno sočutje z vaji¬ nimi bolečinami in trpljenjem, kate¬ rega sem zakrivil tudi jaz! Očenaš. Češčena. Čast bodi. Moj Jezus ...! Sladko srce Marijino . . .! 89 v V. postaja. Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti. V. Molimo te .. . R. Ker si . . . Simon nese križ za Odrešenikom, ker ga Jezus ne more več, in ker mu nikdo drugi noče pomagati. Si¬ mon nese križ z mržnjo in prisiljen, a med potoma jel je božjega Je¬ zusa spoznavati. — O Jezus, daj mi to milost, da se učim po meni nalo¬ ženem križu tebe spoznavati, tebe ljubiti in iz ljubezni do tebe svoj križ nositi! Očenaš. Češčena. Čast bodi. Moj Jezus . ..! Sladko srce Marijino . . .! VI. postaja. Veronika poda Jezusu potni prt. V. Molimo te . . . R. Ker si. . . S prisrčnim sočutjem obriše Ve¬ ronika pot in kri iz Zveličarjevega obraza, Jezus pa iz hvaležnosti vtisne 90 temu prtu podobo svojega božjega obličja. — O Jezus, vtisni tudi v mojo dušo, ki tvoje trpljenje premišljuje, po¬ dobo svojega obličja, da nikdar ne pozabim, kaj si za me trpel in kako si me ljubil! Očenaš. Češčena. Čast bodi. Moj Jezus. ..! Sladko srce Marijino . ■ J VII. postaja. Jezus pade drugič pod križem. V. Molimo te . .. R. Ker si. . . Jezus pade zopet pod križem, križ pade na-nj in pritisne trnjevo krono globoko v njegovo sveto glavo z neizrekljivimi bolečinami. Ti trni so bili moji tolikokrat ponovljeni grehi v mislih, poželjenjih, besedah in deja¬ njih. — O Jezus, daj mi milost pra¬ vega kesanja nad grehi, ki so tebi zadali tako velike bolečine! Očenaš. Češčena. Čast bodi. Moj Jezus . ..! Sladko srce Marijino .. J 91 Vlil. postaja. Jezus tolaži Jeruzalemske žene. V. Molimo te . .. R. Ker si. . . «Ve hčere sionske, ne jokajte se nad menoj; jokajte se nad seboj in nad svojimi otroci! Ker, če se to godi na zelenem lesu, kaj se bo godilo še¬ le na suhem!» — O Jezus, ti si zeleni les, jaz pa suhi, samo le še zato, da bi gorel v peklu. Daj mi milost pravega poboljšanja in stalne bogaboječnosti, da odložim vso lahkomiselnost in ob¬ rodim sad dobrih del za večno živ¬ ljenje! Očenaš. Češčena. Čast bodi. Moj Jezus . . .! Sladko srce Marijino . . .! IX. postaja. Jezus pade tretjič pod križem. V. Molimo te .. . R. Ker si... Jezus pade tretjič pod križem! Na njega pa se vsujejo rablji; priganjajo ga, udarjajo, potiskajo z zaničevanjem 92 naprej po Križevi cesti na Golgato. — O Jezus, koliko sramoto in kolike bo¬ lečine si prenašal iz ljubezni do mene! Daj mi milost, da v duhu pokore in ljubezni do tebe rad prenašam zasra¬ movanje in bolečine in se ne dam nikdar odvrniti od hoje za teboj! Očenaš. Češčena. Čast bodi. Moj Jezus ...! Sladko srce Marijino .. J X. postaja. Jezusa slečejo in mu ponudijo vina z žolčem mešanega. V. Molimo te .. . R. Ker si. . . Jezusa oropajo oblačil in pono¬ vijo vse rane, ki mu jih je povzročilo krvavo bičanje. To surovo slačenje Odrešenika in s tem ponovljene pe¬ koče rane so bile zadoščenje za našo požrešnost. — O Jezus, reši me suž- nosti občutkov in poželenj! Očenaš. Češčena. Čast bodi. Moj Jezus ...! Sladko srce Marijino .. J 93 P - , XI. postaja. Jezusa pribijejo na kriz. V. Molimo te ... R. Ker si. .. S kladivi zabijajo žreblje skoz svete roke in noge. Jezus visi na ra¬ nah rok in nog in trpi neizmerne bo¬ lečine zavoljo vseh hudih dejanj na¬ ših rok in za vsa grešna pota, po ka¬ terih so hodile naše noge. — Prebodi me, o Jezus in pritrdi me z žreblji sve¬ tega strahu in ljubezni na svoj križ, da bom tebe nasledoval in v vseh skušnjavah in trpljenju se vzdržal v potrpežljivosti do konca! Očenaš. Češčena. Čast bodi. Moj Jezus . . .! Sladko srce Marijino . . .! XII. postaja. Jezus umrje na križu. V. Molimo te . . . R. Ker si. . . Ko je Jezus tri ure na križu visel, molil in krvavel, izdihne prostovoljno svojo dušo v roke nebeškega Očeta 94 in umrje. — O Jezus, daj da bo tvoja smrt meni življenje, in dodeli mi to milost, da vedno bolj in bolj odmiram grehu, svetu in vsemu hudemu nag¬ njenju; da samo tebi živim in se pre¬ selim po blaženi smrti k tebi v večno življenje! Očenaš. Češčena. Čast bodi- Moj Jezus . . .! Sladko srce Marijino .. •! XIII. postaja. Jezusa snemejo s križa in ga položijo Mariji v naročje. V. Molimo te . . . R. Ker si. .. O sveta Mati božja, koliko gorje je bilo za tvoje materinsko srce, ko je mrzlo, trdo sveto rešnje telo tvojega božjega Sina bilo položeno v tvoje na¬ ročje in si gledala njegove zevajoče rane! — Pri teh tvojih bolečinah mi iz¬ prosi pri svojem božjem Sinu milost popolnega kesanja čez vse moje grehe zdaj in v uri moje smrti! 95 Očenaš. Češčena. Čast bodi. Moj Jezus . . .! Sladko srce Marijino . . .! XIV. postaja. Jezusa položijo v grob. V. Molimo te . .. R. Ker si. . . Jezusovo sveto telo polagajo prespoštljivo v nov, čist grob. — O Jezus, daj mi milost, da bode moje srce tvojemu Rešnjemu Telesu čisto dopadljivo bivališče, in da te vsikdar vredno in pobožno prejmem posebno pa ob koncu svojega življenja! Očenaš. Češčena. Čast bodi. Moj Jezus. . .! Sladko srce Marijino . . .! 6. Križev pot župnika. Spisal Franc Ser. Bezjak, župnik pri Sv. Marku niže Ptuja (f 1887). Nič ne more našega srca grehov bolj očistiti, nič' našega poželjenja bolj vkrotiti, mč nas k dobremu močneje priganjati, kakor živo in večkratno premišljevanje Jezusovega bridkega trpljenja in njegovih krvavih ran», pravi sv. Bernard. In sv. Albert trdi celo, da je premišljevanje Kristusovega trpljenja bolj zaslužljivo, kakor če bi se kdo celo leto ob suhem kruhu postil, do krvi bičal ali bos sel, v Sveto deželo na božjo pot. Zato sc pa bogoljubni kristjani hodili že od nekdaj kaj radi v duhu za Jezusom, s težkim križem obloženim, so premišljevali njegovo bridko trpljenje in smrt ter obiskovali sveti križev pot. «Pojdi in stori tudi ti tal(o!» Pripravljanje. Vsegamogočni, večni Bogi V po¬ nižnosti svojega srca te kakor svojega Gospoda in Boga molim in te zahva¬ lim, da si me ustvaril, odrešil in po pravi in resnični pokori že tolikokrat milostljivo posvetil. Zelo mi je žal, da sem tebe, največjo dobroto zopet hudo razžalil. Zato pa, o ljubljeni Jezus nastopim danes s skesanim srcem tvoj križev pot, da bi tvojo ne¬ skončno ljubezen do mene bolj spo¬ znaval, pa tudi premišljeval, koliko trpljenja in žalosti so prizadjali moji neštevilni grehi tebi in tvoji presveti 97 1 Materi. — O bridkosti polna Mati! po daj mi svojo roko, da s teboj hodim po križevem potu; podpiraj me, da ne mislim na nič drugega, kakor le na Jezusove in tvoje bolečine in na veli¬ kost in obilnost svojih pregreh. — O moj zvesti angel varih! Tudi ti mi stoj na strani, in pelji me grešnika po potu Jezusovega trpljenja k spoznanju svo¬ jih grehov in resničnega poboljšanja. Amen. Zdaj daruj Bogu odpustke za tiste, za katere mu jih želiš darovati, da bi jim bili v Prid. Pri nekaterih postajah se dobijo popolni odpustki; ker pa ne more nikdo sam za-se dobiti več, kakor le en sam popolni odpustek, zato obrni prvi popolni odpustek sebi v prid, druge pa daruj Bogu za duše v vicah ali Za dušo že pokojnega očeta, ali pokojne matere, brata, sestre, prijatelja ali koga dru¬ gega, ki je pomoči potreben. I. postaja. Pilat obsodi Jezusa k smrti. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo! R. Ker si s svojim križem svet odrešil. 7 ' 98 Poslušaj, o človek, kako krvo- željni in nevoščljivi Judje nedolžnega Jezusa krivo tožijo, obrekujejo, črez njega lažejo in poprej ne vtihnejo, dokler ni k smrti obsojen; — on pa ne odgovori besedice, ampak trpi vse tiho in potrpežljivo. O kolikokrat tudi ti, ljubi kristjan, zavoljo najmanjše reči ali morebiti celo po nedolžnem svojega bližnjega tožiš in brez vsega usmiljenja tiraš pred sodnijo; koliko¬ krat ga ogovarjaš in obrekuješ, kamor¬ koli le prideš; črez njega laži trosiš, in da bi ti ljudje bolj verovali, se celo pridušuješ in krivo prisegaš. Koliko grenkih solz mora pretočiti marsikateri revež, ki si ga ti spravil ob poštenje in dobro ime, — ti pa se v srcu še vese¬ liš, ali pa še celo bahaš, da si tega in onega spravil v nesrečo. Oh, ali ne veš, da tvoji grehi v nebesa vpijejo, če se godi sirotam krivica'? Glej, tega 99 mili Jezus ne more več poslušati, zato pa vzdihni k njemu: O Jezus, s skesanim srcem te prosim, odpusti mi, da sem s svojimi grehi pripomogel tebi k smrti, svoje¬ mu bližnjemu pa k časni in morebiti tudi k večni nesreči. Oh, naj še to popravim, preden pridem pred tvojo ostro sodbo! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, o Gospod! R■ Usmili se nas. II. postaja. Jezus vzeme križ na svoje rame. V. Molimo te .. . R. Ker si. .. Poglej, o človek, s kakšno lju¬ beznijo krotek Jezus objeme težki križ, m s kakšnim veseljem si ga vzdigne na ranjeno ramo, da bi nam grešni¬ kom polajšal križe in pridobil tolažbe m podpore za vsakdanje trpljenje. —- Pa kaj, da si ljudje le prepogosto 7 * 100 sami nalagajo nove križe in prepre- gajo pot življenja z bodečim trnjem, ker drug drugega sovražijo in nimajo med seboj nobenega potrpljenja. Starši gledajo težko svoje nevoljne otroke, otitaci pa nimajo vsmiljenja z onemoglimi stariši; mož ne spregleda ničesar svoji ženi, in ona ne prizanese nikdar svojemu možu; sosed pika in črti svojega soseda; brat tira sestro iz domače hiše; revež ne najde sočut¬ nega srca; in delavec ne dobi zasluže¬ nega plačila. Taki in enaki grehi pre¬ dirajo oblake in vpijejo do božjega prestola. Za nje te čaka pri božjem sodniku oster račun; zato pa vzdihni zdaj k njemu: O Jezus, daj mi, te prosim, še nekaj časa živeti, da še pred smrtjo poravnam vse storjene krivice, sovraž¬ nikom iz srca odpustim, sirotam solze obrišem in popravim, kar sem do zdaj zamudil. Oh, veliko imam še porav- 101 nati, imej z menoj potrpljenje! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V . Usmili se nas,... R. Usmili. . . III. postaja. Jezus pade prvič pod križem. V. Molimo te . . . R. Ker si.. . Semkaj se obrni, o človek in po¬ glej, kaj dela jeza in nevoščljivost. Nedolžen Jezus leži pod križem; — jeza mu je noge spodmeknila, in ne¬ voščljivost ga je potrla na zemljo. O strašna hudobija, ki se pa le prepo- gcstokrat ponavlja tudi pred našimi očmi. — Le glej, tu razbijajo divji starši noč in dan po hramu ter suvajo semtertje in mečejo ob tla nedolžno deco, tam pa zarobljeni otroci pehajo svoje doslužene roditelje črez hišni Prag ter jim oponašajo vsaki košček kruha; tu preganja in pretepa razdiv¬ jani mož svojo ženo, tam pa pusti 102 trdosrčna žena bolnega moža brez vsake postrežbe; tu dajejo neusmi¬ ljeni predstojniki bolehastemu družin- četu slovo, tam pa spravljajo lažnivi za¬ pravljivci uboge sirote v nesrečo ter jim pripravljajo beraško palico. — Oh, kdo bi pri takih križih ne omedlel? Kako zlo, vendar prizadevajo v jezi in nevoščljivosti kristjani drug drugemu na zemlji! Si med takimi mar tudi ti? O potem vzdihni: O Jezus, naloži mi, te lepo pro¬ sim, za moje neštevilne grehe, ki sem jih v hudi jezi storil, še na tem svetu kako težko pokoro, da ž njo vsaj nekaj odslužim in pravici božji zadostim! Amen. Ocenas. Česčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, ... R. Usmili. . . IV. postaja. Jezus sreča svojo žalostno Mater. I . Molimo te.,. R . Ker si.. . 103 Poglej, o človek, kako lepo je vi¬ deti, če se otrok in mati rada imata in tudi v trpljenju ne zapustita drug drugega, kdo bi ne ljubil take matere, ki spozna tudi nevoljno dete za svoje; kdo bi ne imel rad sina, ki ima so¬ čutje s trpljenjem svoje matere? O, ko bi tudi med nami bilo tako! — Toda glejte! Stari oče in onemogla mati pri odraslih otrokih navadno nič več ne veljata. Kolikokrat zbode svo- jeglaven sin s svojim hudobnim jezi¬ kom svojega očeta globoko v srce; kolikokrat rani jezična hči svojo sla¬ botno mater v bolečo dušo! Marsika¬ teri otrok računi že rano na smrt svo¬ jih starišev; pa tudi roditelji spravljajo neredkokrat ubogo dete iz sveta; kaj pa imajo šele revni pasterki poleg očima ali mačehe tu in tam trpeti! Tudi med brati in sestrami, znanci in sosedi je najti malo prave ljubezni. — Oh, zakaj je vendar med nami 104 kristjani toliko sovraštva in prega¬ njanja? Vzdihni torej: O Jezus, naravnaj moje oči, da i njimi nikdar ne zavidam; vodi moj jezik, da ne opravljam z njim nikogar, ih s svojo ljubeznijo ogrej moje srce, da nikogar ne svoražim, marveč vsa¬ kemu rad pomagam z besedo in de¬ janjem! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi V. Usmili se nas, . . . R Usmili. .. I V. postaja. Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti. V. Molimo te .. . R. Ker si. .. Poglej ljubi kristjan! Simon se v začetku brani križa, pozneje pa zmiraj z večjim veseljem pomaga Jezusu križ nositi, nam v posnemo, naj bi tudi mi, vsak po svoji moči in po svojem stanu bližnjemu v potrebi radi poma¬ gali, ne glede na hvalo in plačilo. — Ti slišiš, kako nekateri v siromaštvu lf)5 in celo v bolezni preklinja Boga, uro svojega rojstva, gosposko, gospodar¬ stvo, slabo vreme in druge nezgode; kako se togoti mož nad ženo in izdaja hudiču njo, zakon in otroke, žena pa svojega moža ali celo sorodstvo; bi li ne mogel vsaj nekaj pomagati, bo¬ disi z dobro besedo in tolažbo, ali pa vsaj z molitvijo? — Ti slišiš kako ne¬ kateri otroci preklinjajo svoje stariše, da so jih spravili na svet, pa jim ne pomagajo niti trohice ne na duši, ne na telesu. O koliko lepih prilik se ti ponuja, usmiljeno poprijeti za take križe in sirotam pomagati iz hude za¬ drege, da se ljubi Bog dalje ne žali, tvoj bližnji pa še več časa ne trpi! Jezus, ki nikomur ne ostane dolžen, bo tudi tebi enkrat obilno povrnil vse, kar si kateremu najmanjših dobrega storil. K njemu pa zdaj zdihni rekoč: O Jezus, odpuščanja prosim, — odpuščanja zato, da dozdaj nisem le kristjani toliko sovraštva njanja? Vzdihni torej: nnmP J £" S ' naraVn0i mr, '° "«■ d «l • , nikaar ne z avidam. vodi m< jezik, da ne opravljam z njim nikogai m s svojo ljubeznijo ogrej m j, srci,, da nikogar ne svoražim, marveč vsa- - .T ; od pomagam z besedo in de¬ janjem! Amen. O&nU Cosl ^ smili ic nas. . R Usmili... j V. postaja. 'm°n “ Cirene pomaga Jezusu kril k;č' K' bolimo i e .. p v- • zaroP g l ej ljubi kris 'jan! Simoi •“ Sta r-m 1. 1» nosi« eseiiem Pomaga Jezusu kri; mi, vsak°ms V posnemo ’ naj bi tud stanu hi / SVOli moči in P° sv ojem Šali, n T2T" V P° ,rebi ™di Poma- ’ ak0 nel< ateri v siromaš in celo v bolezni preklinja Bogo, uro svojega rojstva, gosposko, gospodar¬ stvo, slabo vreme in druge nezgode; kako se togoti mož nad ženo in izdaja hudiču njo, zakon in otroke, žena pa svojega moža ali celo sorodstvo; bi li ne mogel vsaj nekaj pomagati, bo¬ disi z dobro besedo in tolažbo, ali pa vsaj z molitvijo? — Ti slišiš kako ne¬ kateri otroci preklinjajo svoje stariše, da so jih spravili na svet, pa jim ne pomagajo niti trohice ne na duši, ne na telesu. O koliko lepih prilik se ti ponuja, usmiljeno poprijeti za take križe in sirotam pomagati iz hude za¬ drege, da se ljubi Bog dalje ne žali, tvoj bližnji pa še več časa ne trpil Jezus, ki nikomur ne ostane dolžen, bo tudi tebi enkrat obilno povrnil vse, kar si kateremu najmanjših dobrega storil. K njemu pa zdaj zdihni rekoč: 106 sam preklinjal v nadlogah, ampak sem večkrat bil tudi kriv, da so drugi živeli v tej pregrehi. Podeli mi milost, da se usmilim vsakega, ki v potrebi svojo roko steguje k meni, da enkrat tudi jaz pri tebi najdem usmiljenje. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, ... R. Usmili. . . VI. postaja. Veronika poda Jezusu potni prt. V. Molimo te ... R. Ker si. . . Poglej, ljubi kristjan, kako poda pobožna Veronika ljubemu Jezusu z nedolžnimi rokami snažen prt, da se obriše. Na tem prtu se pozna potem njegovo sveto obličje. — Oh, koliko prtov je najti tudi med nami, na ka¬ terih visi marsikatera grenka solza! To je prt, ljubi mož, ki ti ga je tvoja žena kot nevesta prinesla k hiši, ka¬ terega si pa ti njej in ubogim otro¬ kom zapravil; to je prt, ki si ga laž- 107 * njivi in krivični dediči po smrti po¬ kojnega skrivoma obdržijo za se; — to je prt, ki ga ti, neusmiljeni oderuh, trgaš iz rok zapuščenim sirotam, ker se ne vedo in ne morejo braniti; to je prt, s katerimi se gizdavci nesramno oblačilo, da lažje zakrivajo svoje grde grehe pred svetom in nedolžne po¬ hujšujejo; to je prt, ki ga poda raz¬ uzdan zapeljivec nedolžni deklici v roke, da jo lažje zapelja; to je prst, katerim zviti grešniki pri spovednici zakrivajo svoje grehe; to je prt, s katerim goljufi tajijo svoje krivice in hudobije, da bi ne prišle na svetlo, in s katerimi se pred ljudmi delajo pra¬ vične in poštene; to je prt, v katerega zavit boš nekoliko časa prhnel v gro¬ bu, in katerega bo na sodni dan Jezus razkril pred vsem svetom. Zato pa zdihni k njemu: O Jezus, zdaj še-le prav spoznam, kako zavržena gnjusoba sem pred te- m lOj? boj in celim svetom! O, vtisni svojo lepo podobo globoko v moje srce, naj svoje grehe prav spoznam, res¬ nično obžalujem, in se pokorim! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, . . . R. Usmili... VII. postaja. Jezus pade drugič pod križem. V. Molimo te . . . R. Ker si... Poglej, o človek, kako obnemore Jezus pod težo križa že drugič in pade na zemljo. Ali pa tudi veš, zakaj? Oh, zavoljo tebe; ker po tolikih oblju¬ bah, tolikih spovedih in tolikih letih še vendar le zopet padeš v svoje na¬ vadne grehe, in s tem nanovo žališ Jezusa. In po tvojih grehih pohujšani in zapeljani, zaidejo poleg tebe še tudi drugi na grešne pote, in pridejo po njih v časno in večno nesrečo. Kako boš popravil vse tuje grehe, s katerimi si spravil najdražji dušni kinč, 109 I ob milost božjo, nedolžne? Glej, ko¬ liko bi jih lehko prišlo enkrat v ne¬ besa, ki bodo, od tebe pohujšani, za¬ vrženi v večno pogubljenje! O kako strašna sodba te čaka pri Jezusu, ki bo vse duše, katere so zavoljo tebe padle, pa niso več vstale, tirjal iz tvo¬ jih rok! Le preštej tiste, ki si jih po- hujšal. Ti te bodo na sodnji dan to- j žili. Zato pa vzdihni: O Jezus, močno se kesam, ker sem po svoji razuzdanosti spravil to¬ liko duš ne samo v greh in časno ne¬ srečo, ampak morebiti še tudi v večno pogubljenje. Pomagaj mi, da zanaprej ne pohujšam nikogar več, za vse od mene pohujšane pa vedno molim! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, ... R. Usmili. .. VIII. postaja. Jezus tolaži jeruzalemske žene. V. Molimo te . . . R. Ker si.. . Glej ljubi kristjan, kako malo oseb gre za Jezusom na križevem potu; le nekoliko vsmiljenih žen in otrok ga spremlja ter mu z jokom posodi pot. Tukaj, kjer bi zares vredno bilo pretakati potoke solz, se jih le malo prelije, drugod pa joka in žalo¬ vanja ni konca ne kraja. — Oh, koliko jokanja se sliši po širokem svetu, zdaj veselega, zdaj žalostnega, zdaj hinav¬ skega, večkrat tudi iz jeze in prevzetja, večjidel le praznega, malo pa za stor¬ jene grehe; celo redkckrat, kakor je Jezus razžaljen! Tu se joče nesrečno oženjen mož, ki se ne more svojega zakonskega križa več znebiti; tam p a toči bridke solze zapuščena žena, ker zapravlja njen mož po krčmah premo¬ ženje; tu se joka pozabljen otrok, ki so ga oče ali nezakonska mati brez nauka in strehe zapustili na svetu; tam pa si briše iz oči vroče solze za¬ peljana sirota ter milo zdihuje po lil zgubljenem devištvu in poštenju; tu se joka težak, kateremu ne da trdosrčen oderuh krvavo zasluženega plačila; tma pa plaka vbogo družinče, kor ravna neusmiljeni gospodar ž njim grdo. Kdo drugi zamore vse te solze posušiti, kdo užaljena srca potolažiti, kakor le Jezus! Zato pa vzdihni k njemu: O Jezus, kaj vendar mora to biti, da jaz za časno zgubo najdem več solz, kakor za svoje neštevilne grehe? Kako je to, da nad tvojim neznosnim trpljenjem ne čutim nobene žalosti, in se mi ljudje, ki sem jih morebiti jaz v nesrečo spravil, nič ne usmilijo? jaz v nesrečo spravil, nič ne smilijo? objokujem ž njimi svoje grehe! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,... R. Usmili. .. IX. postaja. Jezus pade tretjič pod križem. V. Molimo te .. . R. Ker si. . . Glej, ljubi kristjan, že tretjič pade Jezus pod težo križa in obleži pred teboj na zemlji, kakor, da bi te milo prosil, naj bi vendar več v stare grehe ne padal, ampak za vselej vstal in se resnično poboljšal. A ti še ne nehaš grešiti, ampak se vračaš še nepre¬ nehoma v stare grehe nazaj. — O, kako to boli Jezusa! To ga teži ter mu potere dušo in srce. Kako je to, da ne moreš dati grehu za vsikdar slovo? Nisi li še zadiosti globoko v greh zakopan? Kaj vendar imaš od greha pričakovati? O le pomisli, koliko srečnejši bi bil pri Jezusu! — Kako dolgo pa bo vse to še trpelo? — O ne dolgo več. In kaj te čaka potem? Enkrat se boš kesal, da si rajši zapu¬ stil Jezusa, kakor greh, ali takrat bo prepozno. Bog čaka dolgo in veliko prizanaša, ali slednjič pa' udari brez vsakega usmiljenja. Kaj bo s teboj, če naglo brez sv. zakramentov umr- I 113 ješ in se s tolikimi grehi preseliš v večnost? Zato vzdihni: O Jezus, zdaj spoznam, kako rad bi imel mene v nebesih, ker toliko zame trpiš in imaš z menoj toliko časa potrpljenje. In jaz, nehvaležneš, sem na tebe do zdaj tako malo mislil in te tolikokrat žalil! O, nebeški pa¬ stir, bodi milostljiv meni, izgubljeni ovci! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, ... R. Usmili. . . X. postaja. Jezusa slečejo in mu ponudijo vina z žolčem mešanega. V. Molimo te . . . R. Ker si. . . Glej, ljubi kristjan, kako trdosrčni vojščaki in hlapci nedolžnega Jezusa do nagega slečejo ter mu ponudijo grenke pijače. Pa ni se čuditi, da Pride črez Jezusa tako trpljenje, saj Je med ljudmi dandanešnji najti le malo treznosti, sramežljivosti in pra- s 114 vega usmiljenja. Ali ne vidiš, kako slepi starši pogostokrat lastne otroke slečejo, ker jim zdaj po nemarščini, zdaj po tožbah zapravijo vse imetje, tako, da ubogi otroci pridejo nazadnje tujim ljudjem na skrb; kolikokrat pa tudi odira zapravljiva deca brez vsa¬ kega usmiljenja lastne starše! In ko¬ liko je po širokem svetu pijanosti, po kateri izgine v marsikateri hiši vse blagostanje in pride slednjič vse na nič, pa raztrga tudi mnogo deviških vencev in prelomi še več krstnih in zakonskih obljub! O koliko se popije danešnji dan smrtnega strupa, zdaj po kaki nesreči, zdaj po žalosti in jezi, ali pa tudi po zapeljivosti! Ni čuda, da je Bogu bilo žal, da je člo¬ veka ustvaril. Zakaj je toliko pijan¬ čevanja ravno v Gospodovih dnevih nasproti pa tako malo postov? In kam se je skrila največja braniteljica de¬ viške mladosti, ljuba sramežljivosti 115 Oh, kaj vse mora Jezus gledati, in koliko za to trpeti! Zato vzdihni: O Jezužs, kleče ti obljubim, da hočem odslej trezno, sramežljivo in pošteno živeti, da na dan ostre sodbe najdem pri tebi vsmiljenje! Amen. Očenaš. Češčena Čast bodi. V. Usmili se nas, ... R. Usmili. .. XI. postaja. Jezusa pribijejo na križ. V. Molimo te . .. R. Ker si... Poglej, ljubi kristjan, kako razpe¬ ljejo neusmiljeni vojščaki Jezusu roke in noge, in kako mu jih z žreblji Pribijajo na križ. On pa kakor krotko jagnje trpi vse tiho in mirno, da bi človek bolj spoznaval njegovo lju¬ bezen. Ali kaj, da grdo sovraštvo po¬ prej ne miruje, dokler Jezusa na križu ne vmori. — Človek, ves zaslepljen se n e zmeni za nič in ne veruje ničesar, H* 116 ampak dirja vedno le za grehom, Je¬ zusa pa pribija na križ. O kolike bole¬ čine pretrpi Jezus na križu, in kako malo jih je, ki bi si njegovo trpljenje k srcu vzelil O glejl Jezus prenaša nepopisljive muke, viseč na postelji trdega križa; človek se pa valja leta in leta po postelji nesramne zapelji¬ vosti. O koliko skrivnih grehov, ki v nebo vpijejo, se stori na samski, pa tudi na zakonski postelji! In vse kletve, laži, grda obrekovanja ir opravljanja, s katerimi svojega bliž¬ njega brez vsega vsmiljenja v srce zbadaš, kaj so drugega, kakor ostri žreblji, ki jih zabijaš Jezusu v roke ir nogel Kdaj vendar bo konec vsem tem grehom, in kdo bo pomagal Je¬ zusu s križa? Vsaj zdaj se obrni s skesanim srcem k njemu in zdihni: O Jezus, zdaj le še prav spoznam, da s svojimi grehi nisem samo bliž¬ njemu na duši škodoval, ampak da 117 sem ranil ž njimi občutljivo tudi tvoje presveto srce in tvoje ude, in te pribil na križ. Zato pa te prosim, odpusti mi, saj imam resnično voljo, nikdar več ne grešiti! Amen. Očenaš. Češcena. Čast bodi. V . Usmili se nas, ... R. Usmili. . . XII. postaja. Jezus umrje na križu. V. Molimo te .. . R. Ker si. . . Poglej ljubi kristjan, kako milo se poslovi Jezus, na križ povišan, od svojih in kako potem z nagnjeno glavo umrje. Pa v smrtnih težavah ga ne podpira nikdo, ga ne tolaži nikdo; °d vseh je zapuščen. Kje so le zdaj bsti, katerim je Jezus toliko dobrega skazal? Kam so se poskrili oni, ki jih je ozdravil? Niso li nič slišali, da trpi njih dobrotnik na križu? Zakaj niso Prišli ga zagovarjat ali vsaj v smrtnih težavah tolažit? Oh, kako hitro pozabi I 118 vendar človek na prejete dobrote! Zato pa, ker nimajo ljudje z Jezusom nobenega vsmiljenja, žaluje za njim vsa narava. O človek, kaj bo s teboj če ti Jezus vse to enkrat povrne in tudi k tvoji smrti ne pride; kam boš odposlal svojo dušo, in kam svoje telo? Ako boš živel brez Boga, mo¬ ral boš tudi brez njega umreti; ali kaj pa te čaka po taki smrti v večnosti! In vendar, kako malo, kako slabo se pripravljajo ljudje v življenju na sreč¬ no smrt; oh kolikokrat še celo pripo- magajo sebi in drugim k srečni smrti. Zato pa zdihni: O Jezus, koliko ljudi je moralo tudi že zavoljo mene morebiti v zem¬ ljo iti, ker jim nisem na bolniški po¬ stelji pomagal, ampak sem jim celo smrt želel. Imej z menoj usmiljenje ter me varuj nagle, neprevidne in ne¬ srečne smrti I Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. 119 V. Usmili se nas,. .. R. Usmili. .. J XIII. postaja. Jezusa snemejo s križa in položijo Mariji v naročje. V. Molimo te . . . R. Ker si. . . Poglej, ljubi kristjan, kako je ža¬ lostna mati Marija tudi mrtvo truplo svojega Sina ljubeznivo objela in ga v svojem naročju držala. Tako ravna prava ljubezen; to stori čiste ljubezni plamteče srce! — Kje so pa danda¬ nes taki otroci, kje take matere? Pač so srečni starši, ki še imajo nedolžne otroke; srečni so pa tudi otroci, ki radi ostanejo doma pri starših! Oh, najdeš pa tudi starše, ki se ne zmenijo za lastne otroke ter jih pustijo brez vsakega nauka, jih pohujšujejo in jim dovolijo, cela leta v zapeljivosti živeti ali pa jih .celo zavržejo in pre¬ pustijo malovrednim ljudem. So pa tudi otroci, ki lastnih roditeljev ne trpijo pri sebi, jih ne obiščejo celo na 120 smrtni postelji, še manj pa potolažijo in za nje skrbijo. Le poglejte po svetu, kako se tu in tam godi marsi¬ kateremu dedeku; glejte, kakšni so nekateri očimi in snehe; kako zapuš¬ čeni nekateri pastorki, in oh, kako hudo se s premnogim nezakonskim otrokom ravna, ki je sebi in drugim v nadlegol Kje je tukaj prava ljube¬ zen? Oh, koliko je pa tudi kristjanov po imenu, ki ne marajo za Marijo in Jezusa, ampak živijo leta in leta brez Boga! Ali prišla bo ura, ko bodo Je¬ zusa in Marijo klicali na pomoč, pa zaman; ne bosta se jih oglasila. Pre- vdari to dobro, ljubi kristjan, in pre¬ misli, kako bo s teboj po smrti! Zdaj pa vzdihni: O Jezus, bojim se pravične in ostre sodbe, ki me čaka po smrti v večnosti, kajti marsikaj skritega iz mojega življenja bo prišlo takrat na sveti dan! Da mi bo pa smrt lehka 121 in sodba mila, hočem zanaprej vedno po sveti veri živeti. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, ... R. Usmili... XIV. postaja. Jezusa v gTob položijo. V. Molimo te . . . R. Ker si . . . Poglej še zdaj, ljubi kristjan, kako Jezusa v grob položijo, in premisli, kako se na svetu vse hitro spremeni. Vse je prah in pepel! Človek je le senca in celo kratko je njegovo živ¬ ljenje. Po kratkem bivanju zgine s te zemlje, in kmalu ne ve nikdo več za njegovo ime. Glej, ko so Jezusovo huplo polagali v grob, je njegova duša bila že v predpeklu pravičnim v pomoč. Pomisli pa zdaj, ko bodo tebi oči zatisnjene, roke v križ de¬ jane, usta zavezana, ko bo tvoje mrtvo truplo položeno v krsto, — ho li takrat tvoja duša prišla med iz- 122 \ voljene k Jezusu? Kaj ti poreče tvoja vest? Glej, morebiti se boš v kratkem vlegel, da bi se na tem svetu več ne prebudil! Človek, ki te bo zagrnil hodi znabiti že mimo tebe. Poznaš H motiko, s katero ti bo grob skopan? — in črva? Majhen je sicer, in ven¬ dar bo tvoje truplo celo vničil. 0 zamisli se večkrat na svojo morebiti bližnjo smrt in popravi zdaj, dokler še imaš čas, kar ti je težkega na vesti. Nikar se ne zanašaj na svoje znance in domače ljudi. Komaj bodo tvoje truplo pokopali in si tvoje reči razdelili, boš morebiti od vseh celo po¬ zabljen, ali pa te bodo še ogovarjali in kleli; bo li pa tako tvoji ubogi duši kaj pomagalo? Zato pa vzdihni zdaj: O Jezus, zanaprej si hočem po¬ slednje reči: smrt, sodbo, pekel in ne¬ besa, pogostoma vzeti k srcu, saj ne vem, kaj me čaka po tem življenju! Oh, bodi milsotljiv meni vbogemu 123 grešniku, milostljiv v življenju in več¬ nosti. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, ... R. Usmili... Molitev. O Jezus, vmreti mora vendar strašno biti, ker se vsa narava smrti tako zoperstavljal Zato se pa tudi jaz bojim smrti, toliko bolj, ker ne vem, kakšna sodba me čaka v večnosti. Kaj rad bi še živel nekaj časa, da bi zamogel še kaj dobrega storiti, pred¬ vsem pa se resnično spokoriti. Dobro vem, kako težko bom zapustil svet, starše, otroke, znance in prijatelje. In kako tudi bi se zamogel smrti veseliti, ker ne vem, bom li zveličan ali po¬ gubljen; kako brez straha ostremu sodniku naproti iti, ker se še nisem čisto spovedal, ne svojih grehov prav * obžaloval in ne za nje zadostil? In tudi v smrtni -sili me bodo morebiti napadale strašne skušnjave, katerih se ne bom mogel obraniti. Če pa še v zadnji uri le en smrtni greh storim in v tistem oči zatisnem, — oh, kam pojde potem moja vboga duša? Zato pa, o Jezus, kličem zdaj k Srcu tvojega trpljenja in usmiljenja ter te prosim, naj mi bo tvoj križ in vtoja smrt vedno najlepši nauk za celo moje življenje in najslajša tolažba v moji smrti. Jezus, Marija in sv. Jožef! vam priporočim svojo dušo in telo, svoje življenje in svojo smrt. Amen. 7 • Križev pot. na čast presv. Resnjemu telesu. Iz molitve¬ nika 'as!» Pa kdo zapopade to, da je tvoja sveta daritev tako zelo pozabljena in zapuščena od tvojih vernih, in skoro n ikdo ni pričujoč ob delavnikih! O 13 178 i Jezus, neizmerno veliki in od nas tako malo cenjeni Bog, ti tako neskončno t ljubeči in tako malo ljubljeni Bog, usmili se nas! O Marija, ki spoznavaš v nekrvavi daritvi svete meše svojega Sina ravno tako, kakor v krvavi daritvi na križu, prosi za nas, da bodemo da¬ ritev sv. meše vedno visoko cenili! 0 Marija, naša ljuba Gospa od najsvetej¬ šega Zakramenta, prosi za nas! Očenaš. Češčena. Čast bodi. - Visoko.'! V. Usmili se nas, . .! R. In bodi nam.. XIII. postaja. Jezusa s križa vzemejo in ga položijo Mariji v naročje. V■ Molimo te . . . R. Ker si. . . O Marija, žalostna Mati, veliko si ljubila in trpela. Ti občutiš v svojem srcu vso moč ostre sulice, ko spreje¬ ma:; mrzlo in razmesarjeno telo Jezusa na svoja kolena. Če je že žalovalo solnce, če so žalovale pečine, cela narava in celo mrtvi preteklih stoletij, I 179 kolika, o sveta Mati, je bila potem tvoja žalost in bolečina! Veliko kakor morje je tvoje gorje! V tej svoji ža¬ losti, o Mati, si nas za večno življenje prerodila. Naš jezik se naj posuši, naj bo pozabljena naša desna roka, če tebe pozabimo, o Marija! Tvoje ime naj bo vpisano v naša srca; dokler ži¬ vimo, tebe se hočemo spominjati! O Marija, ki si z globoko spoštlji¬ vostjo sprejela v svoje čiste roke sveto mrtvo telo, sprosi nam milost, da vsaki čas vredno sprejmemo Jezu¬ sovo telo v svetem obhajilu. — O Marija, naša ljuba Gospa od naj¬ svetejšega Zakramenta, prosi za nas! Očenaš. Češčena. Čast bodi. - Visoko ..! V. Usmili se nas, ..! R. In bodi nam .. XIV. postaja. Jezusa položijo v grob. V. Molimo te . .. R. Ker si.. . O Jezus, Gospod življenja! Tvoje truplo leži trdo v grobu, vendar je 12 * 180 ■ vredno, da ga molimo, ker je polno božje moči. Tvoja duša pa je nadalje¬ vala dela največje ljubezni in poiskala duše v daljnih strašnih vicah, da jih reši in da vklene v verige sovražnika božjega in ljudi. Tudi v svojem vzvišenem zakra¬ mentu ostajaš, ljubi Odrešenik, tiho, mirno, brez obrambe, kakor v grobu; pa v tej tihoti doprinašaš večnemu Očetu v našem imenu še največjo- čast in hvalo, bediš in vojskuješ se tu z* nas do konca dni. Zato mi tukaj tebi potožimo naše težave in te prosimo za blagoslov pri našem delu. Tukaj j e naša moč; kar se tu začne, se res srečno dokonča; če si ti z nami, kdo bo proti nam! Brez tebe ne moremo nič, s teboj vse. Na tvojem altarju j e skrita naša moč. Zato naj bode tvojo svetišče naše najljubše prebivališče! naše srce je noč in dan pri tebi. 'i pa, naša ljuba Gospa od najsvetej- 181 šega Zakramenta, ki si bila s srcem in v mislih v grobu pri svojem Sinu, sprosi nam milost, od danes zmiraj za Jezusa v najsvetejšem zakramentu živeti, delati, trpeti in umreti. On je naš začetek, naše središče in konec in naše večno plačilo. Očenaš. Češčena. Čast bodi. - Visoko . .! V. Usmili se nas,. .! R. In bodi nam .. Sklepne molitve. V. Kruh z nebes si jim podelil. R. Ki ima vso sladkost v sebi. O Bog, ki si nam v čudežnem zakramentu zapustil spomin svojega trpljenja, daj nam, te pposimo, tako častiti svete skrivnosti tvojega Telesa in tvoje Krvi, da borr~ vedno v sebi čutili sad tvojega odrešenja. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. O Marija, vrata nebeška in to¬ lažba v smrti! Ker si vsak dan zavž.i- v ala to nebeško hrano, bila si polna 182 hrepenenja gledati božje obličje. Na koncu svojega življenja pa si z čudo¬ vito ljubeznijo in spoštljivostjo še zadnjokrat sprejela telo Gospodovo, ter odšla v nebeško glorijo. Zatega¬ delj te prosimo, o Mati verna, sprosi nam milost pri Bogu, da prej ko se, ločimo iz tega sveta, še z čistim srcem in gorečo ljubeznijo prejmemo sveto telo Gospodovo, da potem v njego¬ vem miru in pod tvojo obrambo vgas- iiemo za ta svet, ter da tam Njega, ki smo ga tukaj pod podobo kruha po¬ nižno molili, od obličja do obličja gl«' damo in slavimo s teboj in vsemi ver¬ niki na večne čase. Amen. Križev pot v počeščenje najsvetejšega srca Jezusovega Pripravljalna molitev. O božje srce Jezusovo, neskon- no dobrotljivo in usmiljeno, z brid- 183 kostjo napolnjeno, z zasramovanjem nasičeno in s sulico prebodeno, daj, da te spremljam v tvojem trpljenju po cesti, ki pelja na Golgato! Srčno mi je žal, da sem s svojimi grehi za¬ krivil tvoje trpljenje; o da bi se mogel zato resnično pokoriti in te vtolažiti z ljubeznijo in sočutjem! Želim postati deležen vseh odpustkov, ki so za to pobožnost podeljeni; želim torej vse tako opraviti, kakor je zapovedano. O Marija, ki si nas učila hoditi in moliti križev pot, sprosi mi milost, svojemu Odrešeniku slediti s tistimi občutki, s katerimi je bilo napolnjeno tvoje srce! Daj, da se jokam s teboj in ljubim tvojega Sina, kakor si ga lju¬ bila til Amen. r. postaja. Pilat obsodi Jezusa k smrti. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo š R. Ker si s svojim križem svet odrešil. 1X4 Jezus se je skazal v življenju koti prijatelja, dobrotnika vseh. V svoji j nehvaležnosti pa ga obsodi svet k \ smrti na križu. Njegovo srce privoli še v to poslednjo daritev. Ali more 1 biti kaka ljubezen večja, kakor da kdo 1 da življenje za tiste, katere ljubi? O najslajše, najponižnejše srce Je¬ zusovo zahvalim se ti za to veliko Iju- I bežen in te prosim, raztrgaj mojo ob¬ sodbo k večni smrti, katero sem zaslu¬ žil s svojimi grehi; odpusti mi vso mojo dosedanjo nehvaležnost in do¬ deli mi pogum in moč, da bom po¬ nižno in potrpežljivo prenašal vse sumničenje, obdolženje in vsako ob¬ sodbo ljudi. Posebno še mi dodeli milost, da se bom pred sodnim stolom svete pokore vsikdar z natančno in odkritosrčno spovedjo obtožil svojib grehov, naj si bodo isti še tako strašni in sramotilni. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, o Gospod! R. Usmili se nas. II. postaja. Jezus vzeme križ na svoje rame. V. Molimo te . .. R. Ker si. .. Jezus vzeme križ na se; pokoren rabljem, ki so ga bičali; pokoren voja¬ kom, ki so ga s trnjem kronali; po¬ koren vsem grešnikom, ki so ga zasra¬ movali; voljno gre smrti naproti. Nič m pretežko za ljubeče srce. Srce Je¬ zusovo pa misli veliko bolj na tvojo, kakor na svojo revščino. Pridite k meni, kliče, vsi, ki ste izmučeni in obteženi, jaz vas bom okrepčal; vze¬ mite na se svoj jarem, ki je sladek in lahek! O božje srce Jozusovo, uči me. brez godrnjanja objeti križ; vodi me, da bodem v združenju s teboj vsikdar voljno na se vzel vse zopernosti in trpljenje in le na to mislil, da v vseh rečeh izpolnim tvojo sveto voljo ® dolžnosti svojega stanu! Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,. .! R. In bodi nam., j lil. postaja. Jezus pade prvič pod križem. Očenaš. Češčena. Čast bodi. Koliko trpiš, nebeški ženin naših | duš, oh, koliko moraš trpeti'pod težo j svojega velikega križa! — Za te trpi® vse to, za te; ker ti si mojemu srcu drag in mil; trpim za tvojo nehvaležno . dušo, katero vkljub njenim grehom še vedno neskončno ljubim; trpim po- j .sebno, da zadostim za vnemarnost in mlačnost, ki te je zapeljala v prvo skušnjavo in bila vzrok prvega tvo¬ jega smrtnega greha. O najlepše srce Jezusovo! Srčno obžalujem tisti usodepolni dan, ko .sem se v svoji nehvaležnosti spozabil prvokrat tako, da sem te pahnil i z 187 svojega srca, katero sem izročil tvo¬ jemu sovražniku. Ne daj, da bi te še kedaj razžalil, drugim 'ajd slab zgled in pohujšal nedolžnosti Bodi odslej vedno Bog mojega srca in moj delež vekomaj! Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, . . .! R. Usmili se nas. IV. postaja. Jezus sreča svojo žalostno Mater. V. Molimo te . .. R. Ker si. .. Koliko bolečin je občutilo srce Jezusovo, ko je zagledalo Marijo; in kolika je bila bolečina srca Marijinega pri pogledu na Jezusa! Ti najsvetejši Srci se snideta tukaj, da bi darovali združeni svoje trpljenje neskončno Pravičnemu Bogu. Pa zakaj? Za nas! Da bi zadostili za vsa grešna sreča¬ nja in nevarna snidenja, za vsa poltna prijateljstva, ki se imenujejo bližnja priložnost in so vir neštetih grehov. 188 . :i O najsvetejši srci Jezusa in Ma¬ rije! Zdaj zapopadem vzrok vajinega prebridkega srečanja! . . . Iztrgati hočem zato iz svojega srca vsako nag- ; nenje, ki vama ne dopada; dajta, i da z vama trpim; pomagajta, da me ne loči od vaju nobeno bitje več! Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, .. .! R. Usmili se nas. j V. postaja. Simon iz Čire ne pomaga Jezusu kriz j nesti. V. Molimo te . . . R. Ker si. . . Jezus, obložen z grehi celega sveta, je mogel resnično reči, da ni bolečine, ki bi se dala primerjati njegovi. Če tudi je privolil, da se mu pomaga nesti križ, tega ni storil, da bi se ga znebil, ampak v dobroti svo¬ jega srca nas hoče učiti, kako naj mi svoje trpljenje združujemo z njegovim in z njim pijemo kelih bridkosti. 189 O srce Jezusovo, vso grenkost si na se vzelo, nam pa prepustilo le naj¬ manjši del. Ne daj, da bi bili tako ne¬ hvaležni, da bi zavrnili še to malen¬ kost! Uči nas, ljubiti te v trpljenju vedno bolj in bolj. Očenaš. Česčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, ... R. Usmili. .. VI. postaja. Veronika poda Jezusu potni prt. V. Molimo te . . . R. Ker si. ; . Velike milosti čakajo tiste zveste duše, ki hodijo za Jezusom na Kalva¬ rijo. Pobožna gospa se pogumno pre¬ rije skozi množice, da bi izrazila svoje sočutje, in takoj je v obilnosti popla¬ čana. «Kakor mati svojega otroka, pravi Gospod, te bom potolažil; videi boš, in tvoje srce bode polno radostiI» — Kako pa pride to> da se ti ne upaš Gospodu skazati svo¬ jega sočutja, če je žaljen, zaničevan 190 T njegov nauk, sv. Cerkev in njeni slu- žebniki obrekovani? Sramuješ se! Je- j zus se ni sramoval biti zavoljo tebe kakor najzadnji človek, dasi je Sin j božji. O najvelikodušnejše srce mojega Jezusa, razneti v mojem srcu močno ljubezen do tebe, da premagam ves j strah pred ljudmi in s svojo goreč- | nostjo za tvojo čast očedim tvoje kr¬ vavo in opljuvano sveto obličje. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, .. . R. Ker si. .. VII. postaja. Jezus pade drugič pod križem. V. Molimo te .. . R. Ker si... Jezus gre vpognjen, kolena se šibijo, — on pade. Zakaj to drugo padanje? Zakaj te bolečine, ta očitna slabost? O, razumem, dobrotljiv' Jezus! Hočeš me spomniti na moje ponovno padanje, na mnogotero ne- hvaležnost, na slabe navade, katerih se še nisem iznebil, ki pa tvoje srce bridko skelijo in te zopet vržejo na zemljo. O Jezusi zaklical si mi: «Sin, daj mi svoje srcel» Dal sem ti ga sicer, ali zopet ti ga vzel. Sedaj me je strah ti ga dati še enkrat, ker tebe vredno m. Ti sam ga zamoreš poboljšati; sprejmi ga, zakleni ga v svoje božje Srce in stori me stanovitnega v svoji ljubezni. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,... R. Usmili. . . VIII. postaja. Jezus tolaži jeruzalemske žene. V. Molimo te .. . R Ker si. .. Občuduj velikodušno srce Jezu¬ sovo! Pobožne žene se jokajo zavoljo njegovih bolečin; on sam pa jih sko- r ej ne čuti; vidi le nesrečo drugih. «Ne jokajte se nad menoj, — jim reče, — temveč jokajte se črez sebe in črez 192 svoje otroke!» S tem nam da spoznati,! da je greh večje hudo, kakor vse, drugo zlo na svetu ter da ga res¬ nično vtolaži le spreobrnenje duš! O Jezus, s teboj trpim in želim svoje solze združiti s kapljami krvi, ki, zaznamujejo tvojo pot! Daj' mi pravo, dejanjsko sočutje, da bom greh res¬ nično studil in se ga ogibal kot naj¬ večjega zla! Uči me, kako zabraniti grehe in poboljšati grešnike! Tako ti želim povrniti ljubezen tvojega zves- stega Srca. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, ... R. Usmili. •. IX. postaja. Jezus pade tretjič pod križem. V■ Molimo te . . . R. Ker si.. . Tvoja duša, o Jezus, je žalostna do smrti. Bolečine in smrtni strahovi so zlomili tvoje srce. Zopet padeš na zemljo. Ali vmiraš, o moj Odrešenik? 193 P N — «Ne vmiram, o moj človek; jaz se le znova žrtvujem, da zadostim za nehvaležnost, s katero ti ponavljaš to¬ likokrat svoje grehe, prelamljaš stor¬ jene sklepe in obupuješ!» O Jezus, razumem te; sočutje hočeš obuditi v mojem srcu in ga tako na se potegniti! Glej v tvoje roke ga izročim! Mnogokrat je moje srce ža¬ lostno, pusto in obupano! O Gospod, ti ga podpiraj in krepčaj po združenju s tvojim božjim Srcem. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, ... R. Usmili.. . X. postaja. Jezusa slečejo in mu ponudijo vina z žolčem mešanega. V. Molimo te . . . R. Ker si. .. Premišljuj, kako strašno osramo¬ čen prenaša Jezus grozovito slačenje. Bolečina, ko so mu šiloma trgali ob¬ leko iz ran, ni nič v primeri z muko, 13 194 v biti tako gol postavljen pred neštete množice. Zakaj, o božji Odrešenik, zakaj si še to kazen na-se vzel? - «0 moj človek, tvoja prevzetija in vsi tisti nečisti grehi, s katerimi 1 oskrunjaš na sebi podobo božjo, so; tako strašni, da se jaz moram tako hudo za nje pokoriti». O Jezus, obžalujem vse svoje grehe zoper zapoved čistosti in trdno sklenem, ne več z njimi ponoviti tvo¬ jih sramotnih muk, ampak ljubiti k zahtevanje samega sebe in posnemati čistost tvojega najsvetejšega Srca! Očer.aš. Češčena. Čast bodi. V . Usmili se nas, ... R. Usmili. • ■ XI. postaja. Jezusa pribijejo na križ. Očenaš. Češčena. Čast bodi. Jezus, dobri pastir, da življenje z® svoje ovce, da bi ovce večno živele Kot na bolniško posteljo je na križ razpet; sveta kri teče na vse strani 195 Jezus, kako strahovito so moji grehi razmesarili tvoje telo! Toliko¬ krat sem prebodel tvoje roke, kolikor- krat sem s svojimi delal hudo; to¬ likokrat sem prebodel tvoje noge, ko- likorkrat sem se podajal v slabo to¬ varišijo, na grešne veselice; toliko¬ krat sem prebodel tvoje srce, kolikor- krat sem odpiral svoje hudim stras- tem! O najsvetejše Srce, daj, da te oc lslej ljubimo vekomaj! Očenaš. Češčena. Čast bodi. h. Usmili se nas, ... R. Usmili. . . XII. postaja. Jezus umrje na križu. V■ Molimo te . . . R. Ker si. . . Z Marijo in Janezom pod križem Premišljuj, o moja duša, svojega vmi- rajočega Odrešenika! Pribite noge ča¬ kajo na te; razprostrte roke te želijo °bjeti. Glavo sklanja, da ti da poljub fiJru; srce je odprto zavetišče za te. 13 " 196 Najbolestnejše za božje srce pa f zapuščenost od vseh. «Moj Bogi kliče, «zakaj si me zapustil!» Zapuš¬ čen je tudi od ljudi. «Iskal sem koga ki bi me tolažil, pa ga nisem našel Glejte, ali je še bolečina, ki bi bil* enaka moji?» O Jezusi Zdaj razumem glas tvo-j jega srca, ki vmirajoče zdihuje P° ljubezni svojih vernih. Sladko srce Jezusovo, bodi moja ljubezen. (P° s,! ' titev božjemu srcu Jezusa; spisala sv. M 1 ' gareta Marija Alakok; 300 dni odpusti* enkrat na dan. Leon XIII., 13. jan. 1898) : «Jaz I. I. posvetim in izročim najsve¬ tejšemu srcu našega Gospoda Jezusa Kristusa svojo osebo, svoje življenje, svoja dejanja in nehanja, vse težave in trpljenje, da bi v prihodnje vse, kar sem in kar imam, porabil le ^ njegovi časti, ljubezni in poveliče¬ vanju. Nepreklicno storim trden sklep, celo njegov biti, vse iz ljubezni do 197 I njega storiti in se iz celega srca vsemu odpovedati, kar bi ne dopadalo njegovemu božjemu Srcu.» (Dalje sledi.) Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, ... R. Usmili. .. XIII. postaja. Jezusa vzemejo s križa in ga Mariji v naročje položijo. V■ Molimo te . . . R. Ker si. . . S križa vzeto sveto telo počiva v naročju božje Matere. Kolika bole- cina za Preblaženo, gledati v prebo¬ jno najsvetejše Srce. Tudi jaz ho- jm celo blizu k njemu stopiti. O Mati žalostna, bodi priča moje nadaljne Posvetitve: «Zato te izvolim, o najsvetejše ^ rc e, za edini predmet svoje ljubezni, za variha svojega življenja, za varno xa- Ve tje svojega zveličanja, za podporo Sv °je slabosti in nestanovitnosti, v 198 zadoščenje za vse pregreške svojege celega življenja in kot pribežališč, ob uri svoje smrti. O milo in dobrotljivo Srce, bol moje opravičenje pred Bogom, nebeš¬ kim Očetom ter odvrni od mene kazni njegove pravične jeze.» (K® e \ sledi.) Oče naš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, . . . R. Usmili • • • XIV. postaja. Jezusa položijo v grob. V. Molimo te . . . R. Ker si. .. Jezus, naš Odrešenik počiva ' grobu. Jokajmo z njegovo žalostno Materjo ob božjem grobu; položim 0 vanj svoja srca, ali bolje, položim 0 svoja srca v najsvetejše srce J ezU ’ sovo in recimo še slednjič: (S k 1 e p posvetitve). «0 lj u " beznivo Srce, v te stavim vse svoj 0 zaupanje; moja slabost in zlobnost 199 me napeljuje k hudemu, pa ti me moreš rešiti. Uniči torej v mem vse, kar-koli ti ne dopada, ali se ti zoper¬ stavlja. Tvoja čista ljubezen naj se vtisne globoko v moje srce, da te nikdar ne pozabim in ne bodem ločen od tebe. Da zares, spominjaj se do¬ brotljivo mojega imena, ki želim, da je vsa moja sreča in vsa moja slava v tem: Živeti in umreti v tvoji službi. Amen.» Oče naš. Češčena. Čast bodi. V . Usmili se nas,.. . R. Ker si. . . Molimo! , Vsemogočni, večni Bog, ozri se na Srce svojega preljubega Sina in na češčenje in zadoščenje, ki ti ga oprav¬ lja v imenu grešnikov! Po njem poto¬ lažen odpusti njim, ki prosijo tvojega usmiljenja; daj, Gospod, svoji Cerkvi varno in blagonosno prostost; daj vsem narodom red in mir; daj, da se 200 bo od kraja do kraja zemlje razlegal en glas: Bodi hvala večnemu Srcu, ki nas je rešilo, slava in čast mu na vekomaj! Amen. Križev pot na dan svetega obhajila. Pripravljalna molitev. O Gospod Jezus Kristus, ki si iz ljubezni do nas ljudi noč in dan poln dobrotljivosti pričujoč v najsvetejši al- tarski skrivnosti, in vse, ki te obiščejo, pričakuješ, kličeš, ljubeznivo spreje¬ maš; mi verujemo, da si tukaj v naj¬ svetejšem Zakramentu pričujoč. Mo¬ limo te v globoki ponižnosti, pozdrav¬ ljamo tvoje ljubeznipolno srce in se ti zahvaljujemo za veliko milost, da si danes prišel v našo dušo. O Jezus, ljubimo te iz celega srca in resnično obžalujemo, da smo tebe, neskončno 201 dobroto, s svojimi grehi tolikokrat razžalili. O Gospod Jezus Kristus, ki si nam najsvetejšo altarsko skrivnost kot spomenik svoje ljubezni zapustil; v hvaležen spomin na tvojo neskončno ljubezen, ki te je storila pri zadnji ve¬ čerji hrano, na križu pa krvavo klavno daritev, pa tudi za to, da zadostimo z a vsa razžaljenja, ki se ti storijo v lem zakramentu, hočemo te zdaj v duhu spremljati po tvoji križevi cesti. Daj, da smo deležni vseh milosti in odpustkov, katere je tvoja sveta Cer¬ kev romarjem jeruzalemskim za križev Pot namenila. Priporočamo ti verne duše v vicah, posebno tiste, katerih s e moramo najbolj spominjati. Zdru¬ žujemo vsa svoja nagnjenja s koprne¬ čem tvojega ljubezni polnega srca m tako združene naše molitve in to n ašo pobožnost darujemo tvojemu večnemu Očetu in ga prosimo v tvo- jem imenu, da jih sprejme iz ljubezni do tebe. Sveta Marija, glej, tvoj Sin je, ki I je tukaj pričujoč in katerega smo I danes sprejeli v svoje srce! S teboj, o Mati žalostna, želimo hoditi po cesti križevi! Pomagaj nam, o blažena De¬ vica, z vsemi svetniki božjimi in ne¬ beškimi duhovi, ki nevidno obdajajo naš tabernakel, da bi mogli Jezusa Kristusa v čudovitem Zakramentu vredno moliti in njegovo trpljenje hva¬ ležno počastiti! Hvala, slava in zahvala bodi zdaj in vekomaj najsvetejšemu božjemu Zakramentu. Amen. I. postaja. Jezusa obsodijo k smrti. K. Molimo te, Kristus, in te hvalim 0 ^ R. Ker si s svojim križem svet odrešil- M o 1 i ra o I O Odrešenik i n Zv eiičar, od Judeža izdan, od Petra zatajen, od vseh učencev zapuščen! V tisti grozovitni noči opljuvan in za¬ sramovan, stojiš pred Pilatom, ki iz¬ reče čez te celo nedolžnega smrtno obsodbo, katero so mnogokrat pod¬ pisale tudi naše hudobije. — Zavoljo bridke bolečine, katero ti je obsodba povzročila, ne pripusti, o Jezus, da bi si mi pripravili obsodbo z nevrednim obhajilcm, ampak daj, da po odkrito¬ srčni spovedi skesani sprejmemo tvoje najsvetejše Telo kot zagotovilo lju¬ bezni in kot spravo z Bogom, da boš zamogel pri sodbi vsakemu izmed nas reči: «Jaz ne najdem krivice na njem!» Amen. Oče naš. Ceščena. Čast bodi. V. Hvaljeno in češčeno bodi najsvetejše srce Jezusovo v presveti altarski skrivnosti. R. Usmili se nas, o Jezus, usmili se nas; in bodi nam milostljiv zavoljo svojega naj¬ svetejšega trpljenja! !1. postaja. Jezus vzeme križ na svoje rame, V. Molimo te . . . R. Ker si. . . 204 Molimo! O Jezus! S tisto lju¬ beznijo jn s hrepenenjem, s katerim si želel s svojimi apostoli jesti veliko¬ nočno jagnje, vzemeš voljno tudi težek, po naših grehih pripravljen križ na svoje rame, da bi na njem za nas umrl. — O nezapopadljivo ve¬ lika ljubezen, s katero si tudi danes nam podelil svoje sveto Telo za hrano in okrepčanje naših duš! Koliko srečo, koliko blaženost hranimo v srcih! Kruh nebški smo zavžili in postali smo zo¬ pet otroci božji. Ker ti, o Jezus, tako rad pri nas prebivaš, hočemo se tudi mi prav pogostokrat s teboj združiti v svetem obhajilu, križ in trpljenje po¬ trpežljivo prenašati in s križem za teboj hoditi. Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. V ■ Hvaljeno . . .! R. Usmili blagor ljudi, odprta pa je stran kot pri- i bežališče za nas spokornike. — 0 Mati žalostna, pod križem si postala ^ tudi naša Mati. Amen. Oče nas. Češčena. Čast bodi. V . Hvaljeno . . .! R. Usmili se nas.. •! XIV. postaja. Jezusa položijo v grob. V. Molimo te, . . . R. Ker si. . . Molimo! O ljubi Jezus! V sveti tihoti groba molimo v največji spoštljivosti svoje božje telo, katere¬ mu smo danes pri svetem obhajilu pri¬ segli, varovati se vsakega greha, da bi bila naša duša čista kakor novi grob Jožefov. O da bi je ne bil oskrunil nikdar noben greh! S čisto ljubeznijo kesanja poljubljamo tvoje svete rane, ki so častitljiva znamenja našega od¬ rešenja. Prosimo te, ne dopusti, da bi se kedaj drzno in nevredno, kakor Ju¬ dež Iškarjot, približali tvoji mizi brez svatovskega oblačila posvečujoče mi¬ losti, ampak daj nam moč, da se vsik- dar poprej skrbno preskušamo in še le tedaj zavžijemo kruh nebeški, ko nam ne bode k pogubljenju, ampak k večnemu življenju. Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. V. Hvaljeno . ..! R. Usmili se nas ...! Sklepne molitve. Vsemogočni, usmiljeni Bog, naš Oče! prisrčno se ti zahvaljujemo za mnoge in velike milosti, katere si nam danes izkazal pri svetem obhajilu in pri obiskovanju križevega pota. Veli¬ častna daritev križeva, katero je tvoj edinorojeni Sin opravil za odrešenje sveta, se je danes ponovila in se po¬ navlja vsaki dan na nekrvavi način pri sveti meši; v preobilnosti svoje lju- 218 bežni pa se nam daje celo kot hrana zavžiti. O večni Bog, zahvalimo se ti za to in te molimo po tem našem Odrešeniku, tvojemu Sinu, v edinosti sv. Duha. O presveta Trojica, naj ♦> ti bode dopadljivo danes naše sveto obhajilo in ta pobožnost križevega pota; sprejmi oboje k svoji najvišji časti in v slavo svojega imena, za od- puščenje naših grehov, za razširjanje in povišanje svete Cerkve in za spre¬ obrnjenje trdovratnih grešnikov. Daj, o Gospod, tudi vernim dušam v vicah, posebno še tistim, za katere smo moliti dolžni, gledati svoje obličje in podeli jim večni mir in pokoj! Nam pa, 0 Bog, dodeli milost in usmiljenje v živ¬ ljenju in smrti, da te vsak čas hvalimo in molimo. Da zares, hvala, slava in zahvala bodi zdaj in na vse večn* čase tebi, najsvetejši božji Zakrament! Amen. 219 11 Križev pot za krščan- • ske družine. Spisal Franc Ser Bezjak, župnik pri Sv. Marku niže Ptuia, (f iS87.) Darovanje. O neskončno vsmiljeni Bog! V ponižnosti svojega srca ti darujemo premišljevanje trpljenja in smrti Je¬ zusa Kristusa, tvojega ljubega Sina: k tvoji časti, v odpuščenje grehov, za povišanje svete Cerkve in za vse verne duše v vicah. Želimo deležni postati vseh svetih odpustkov, ki jih deli sveta Cerkev po svoji oblasti in milosti temu pobožiemu opravilu. O Gospod, govori zdaj pri pre¬ mišljevanju in obiskovanju križevega Pota k našim srcem; mi te bomo kot zvesti služebniki poslušali! Amen. 220 1 I. postaja. Pilat obsodi Jezusa k smrti. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo! R. Ker si s svojim križem svet odrešil. Jezus pravi hišnemu očetu: Krščanski hišni oče, moj prijatelj! Glej me med krivičnimi sodniki; sli¬ šiš, kako mene nedolžnega po krivici in lažnivo tožijo; čuješ, kako nahuj¬ skano ljudstvo, ki me je pred petimi dnevi še po kraljevo častilo, zdaj ne- vsmiljeno kriči: «Križaj gal Križaj gal» — če hočeš biti tudi ti tako po¬ trpežljiv in dober hišni oče, imej usmiljenje s svojo ženo, svojimi otroci in služebniki, da vzdržiš v strahu bož¬ jem svojo hišo in zamoreš enkrat pt' ostri sodbi za njih duše lehko odgovoi dati. Zato vzdihni: O preljubi moj Jezus, kako bi ja 2 v svojem stanu naj bil še dalje tvoj sovražnik? Spoznam svojo slabost, da nisem bil vedno skrben in pravičen 221 oče svojih otrok. Ker se pa sedaj ho¬ čem poboljšati, bodi mi milostljiv. Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, o Gospodi R. Usmili se nas. II. postaja. Jezus vzeme križ na svoje rame. V■ Molimo te,. . . R . Ker si. . . Jezus pravi hišni materi: Vidiš, krščanska mati, težki križ, katerega so mi naložili sovražniki? Glej, voljno ga objamem in potrpež¬ ljivo ga nesem; ne za se, ampak za te in za cel svet: da bi se ti učila v tvo¬ jem zakonskem stanu tudi svoj križ voljno nositi. — Če hočeš biti moja z vesta prijateljica, pozabi na vse po¬ svetne dobrote ter hodi za menoj; bodi krotka in potrpežljiva in ne boj se težav. Ravnaj modro svojega moža in uči svoje otroke, da vsem svojim 1 enkrat odkleneš sveta nebesa. Kat otrokom storiš, ljuba mati, meni sto¬ riš. — Zato vzdihni: O moj Jezus, kakor resnično živi Bog, tako resnično hočem biti tvoja zvesta naslednica! Kam se naj sirota podam, kakor k tebi? Pošlji mi torej nalog, kolikor hočeš; tvoja ostanem. Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, ... R. Usmili se .. • III. postaja. Jezus pade prvič pod križem. V. Molimo te,. . . R. Ker si. . Jezus pravi sinu: Poglej, moj ljubi sin, kako težek je križ, katerega mi je naložil moj Oče nebeški za te in za celi svet! fr vendar ga hočem nositi in dokončat' svoje delo, ki mi je naročeno v od¬ rešenje sveta. — Zakaj pa ti, moj sin, toliko tožiš in mrmraš; toliko hodiš z 3 223 veseljem in minljivim svetom; zakaj zaničuješ svoj stan; svoje stariše po¬ gleduješ s hudim očesom in jih žališ [ s slabim zadržanjem? Zakaj ti je pre- j težka pokorščina in služba, ki si jo njim dolžen? Zakaj ti je preslaba ob- j leka in plačilo, ki ti ga davajo? Jeli ! nočeš biti svojim starišem tako voljno do njih smrti pokoren, kakor jaz svo¬ jemu nebeškemu Očetu? — Zato vzdihni: O moj Jezus, sramujem se, ker sem v svoji mladosti tako hudoben, da tako zapravljam svoja mlada leta. Dodeli mi milost, da sem vrli sin svojih starišev in zvesti tvoj služebnik! Amen. Oče naš Češčena. Čast bodi. k 7 . Usmili se nas, .. . R. Usmili se .. . IV. postaja. Jezus sreča svojo žalostno Mater. V. Molimo te, . . . R • Ker si.. . 224 Jezus pravi hčeri: Draga moja hčer, moja prijateljica! Glej tukaj miajo prežalostno Mater; ko objokana hodi za menoj, vprašaj njo, kaj je storila ona, blažena med vsemi ženami, najčistejša devica, 'la mora trpeti tolike žalosti? Saj je vsik- dar bila zvesta dekla Gospodova. — Ali hodiš tudi ti rada za menoj, rada moliš, rada poslušaš dobre nauke m prejemaš svete zakramente; ali rada častiš mojo milo Mater? Ali si tako čista, ponižna in pokorna kakor Ma¬ rija; ali ljubiš moj križ? Ali morda bolj ljubiš posvetno, grešno veselje? — Zato vzdihni: O Jezus, kdo sem jaz, uboga» slepa grešnica? Vidva, Jezus in Ma¬ rija, toliko po nedolžnem trpita, kaj bo pa z menoj? O Jezus, bodi ženin moje duše! O Marija, bodi moja Mati! Amen. 225 MF Oče mf Češčena. Čast bodi. V■ Usmili se iias,.. . R. Usmili se . .. V. postaja. 1 Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti. •' . Molimo te,.. . R. Ker si . . . Jezus pravi krščanskemu mladeniču: Glej, ljubi mladenič, kako milost¬ ljivega in močnoverneg.a tovariša sem našel v bogaboječem Simonu, kateri | m > je na bodečem potu pomagal nesti težki križ, ne da bi se bil pred svetom n>e sramoval! — Ali tudi ti, mladenič, •ad psolušaš mene, ali z veseljem hodiš za menoj v cerkev in me rad obiskuješ v presvetem Zakramentu? G, zakaj se sramuješ pobožnosti, zakaj svojega stanu in svojih starišev, greha Pa ne? O, če si katero dušo v greh za¬ peljal ali pohujšal, kaka strašna sodba te čaka! — Zato vzdihni: 15 226 O Jezus, do smrti hočem v ne¬ dolžnosti in v tvoji sveti veri stano¬ viten ostati!, Varuj me, o Jezus, zape¬ ljivosti in nesramnosti ter mi ohrani krono zveličanja! Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, . . . R. Usmili se .. • VI. postaja. Veronika poda Jezusu potni prt. V. Molimo te, .. . R- Ker si. . . Jezus pravi krščanski deklici: Ljuba deklica, čigava pa je t a podoba, ktero gledaš na prtu pobožne in meni postrežljive Veronike? Al* spoznaš svojega Zveličarja in nebeš¬ kega ženina? Ali veš kdo me j e tako ranil, s krvjo oblil in s trnjem kronal? — Kako pa živiš ti deklica? Ali si nedolžna kakor Veronika? Za kom rajši gledaš in hodiš? Kje morda je že tvoj deviški venec? O, ne veruj sladkemu, pa praznemu obetanju in vabljenju v greh! Imam za te v nebesih pripravljeno lepo krono, katero bodo enkrat z veseljem gledali tvoji skrbni stariši, kadar ti jo bom djal na glavo. — Zato vzdihni: O Jezus, dobro poznam tvojo pre- i sveto podobo! O, kako močno se kesam, ker do sedaj nisem pobožno živela. Pa'sedaj trdno sklenem, da ho¬ čem tvoja biti tukaj na zemlji in tam¬ kaj v večnosti. Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, . . . R. Usmili se . . . VIL postaja. Jezus pade drugič pod križem. V. Molimo te .. f R. Ker si. .. Jezus pravi krščanskemu možu: Vidiš, preljubi mož, kako težek križ sloni na mojih ramah, da ga ne morem dalje nesti; strašni smrtni grehi vseh ljudi so me neusmiljeno 228 vrgli na tla. — Kako pa ti, dragi mož, skrbiš za svojo hišo in za svoje ljudi, ki bi naj po tvojem zgledu Bogu lep« služili? Ali jih učiš, opominjaš in va¬ ruješ pred zapeljivostjo in pred gre¬ hom, da vse enkrat najdeš v nebesih? Skrbi dobro, da se ti ne zgubi nobena duša, ki jih imaš pod svojo streho! — Zato vzdihni: O Jezus, tukaj vzemi moje roke in noge, dušo in telo, vse ti darujem k tvoji večji časti! Pomagati pa hočem bolnikom in sirotam, siromakom ® zapuščenim vdovam, da pripeljani en¬ krat veliko število zveličanih duš v prelepa nebesa. Amen. Oče naš. Češčcna* Čast bodi. V. Usmili se nas, ... R. Usmili se .. • VIII. postaja. Jezus tolaži jeruzalemske žene. V. Molimo te,. . . R. Ker si.. . 229 Jezus pravi krščanski ženi: Kar sem povedal Jeruzalemkam, to velja tudi tebi, draga žena: Ne jokaj se za mene: ampak za se in za svoje otroke! Jokaj se čez grehe, katere si storila v otroških, samskih in za¬ konskih letih! Glej, kako se mi godi, kako malo vsmiljenja najdem, ko sem vendar popolnoma nedolžen! ■— Kako pa bo za te, o žena? Jeli si svojemu možu zvesta in pokorna v vseh pravičnih zahtevah? Kaj dovoliš mnogokrat svojim otrokom in svoji družini? Koliko duš bo na sodni dan tirjanih iz tvojih rok? In če bo katera zavoljo tebe pogubljena, kako težek ko račun! Zato vzdihni: O Jezus, naj se jokam, ker ti za mene toliko trpiš; naj se jokam, ker nisem prav živela v mladosti; naj se jokam, da izbrišem s solzami svoje grehe ter postanem bogaboječa žena. Amen. 230 Oče naš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, .. . R. Usmili se... IX. postaja. Jezus pade tretjič pod križem. V. Molimo te, R. Ker si. . . Jezus pravi grešniku: -Glej semkaj trdovratni grešnik! Najdeš me že tretjič pod križem, kjer kleče nebeškega Očeta milo za te prosim, da bi se ti v srcu omehčan, j že vendar enkrat spokoril! Vidim p a s solznimi očmi, da zastonj pričakujem tvojega poboljišanja. Ali bodo res | zgubljeni za te vsi moji nauki, zgub¬ ljene vse moje milosti? — O, zaslep¬ ljen grešnik, kako dolgo še misliš ostati v takem grešnem stanju? Mera tvojih grehov je že prikipela do vrha. Ali se ti še ne studijo? Oh, kadar bom na sodni dan pokornim grešnikom delil lepe vence, kako močno ti bo ta¬ krat v srcu žal, ako ne dobiš nobene krone! Zato vzdihni: 231 T O Jezus! Ne več, nikjer več, ni¬ kakor več nočem grešiti, trdno skle¬ nem, s tvojo milostjo se popolnima poboljšati ter rajši vmreti, kakor tebe še kedaj žaliti. Amen. Oče naš. Cešeena, Čast bodi. V . Usmili se nas,. . . R. Usmili se . . . X. postaja. Jezusa slečejo in mu ponudijo vina z žolčem mešanega. V. Molimo te, . . . R. Ker si .. . Jezus pravi grešnici: Zgubljena grešnica, glej, kako mo¬ ram, slečen in napajan z grenkim žol¬ čem, sramotno stati pred razuzdanim ljudstvom! Kaj se ti zdi, za koga trpim toliko Sramoto in bridkost? O pre¬ misli, kako si željna posvetnega ve¬ selja, grešnih potov, jedi in popivanja v zapeljivi družbi; kako se prevzetno nosiš; kje hodiš po noči in po dnevi, ia celo ob svetih praznikih? Koliko 232 duš je po tebi pohujšanih, koliko za¬ peljanih! Oh, spomni se, da si gob prišla na svet in da bodo črvi enkrat tvoja postelja in odeja! — Zato vzdihni: O Jezus! Nikdar več ne bom slepa grešnica zahajala med japeljhe ljudi in na nevarne kraje; ampak ke¬ sati, objokovati in popolnoma spove¬ dati se hočem svojih grehov, da rtu bode sodba milostljiva! Amen. Oče naš. Čescena. Čast bodi. V. Usmili se nas, . R. Usmili se .. • XI. postaja. Jezusa pribijejo na križ. V. Molimo te . . . R. Ker si. . . Jezus pravi hišnemu go¬ spodarju: Obrni semkaj svoje oči in glejr kaj se z menoj godi, koliko zdaj trpij 0 moje roke in noge in ves moj život! K«j sem vendar svetu žalega storil 233 da prihajajo črez mene tolike bolečine? - 0 gospodar, koliko grehov in hu¬ dobij si ti kriv v svoji hiši, ker jih ne zabraniš, ampak brezvestno k njim molčiš! Če se delavcem, najemni¬ kom in tvoji družini pravično zaslu¬ ženo plačilo nikdar prav ne odrajtn, če se v tvojem gospodarstvu stor¬ jena krivica ne popravi in škoda ne povrne, oh, koliko v nebo vpijočih grehov pride s tem na tvojo vest. Zato vzdihni: O Jezus, pred teboj kleče ob¬ ljubim trdno kakor s prisego, da ne bom nikdar trpel v svoji hiši nespo¬ dobnih besed in ljudi; marveč pregnati hočem vso jezo, kletev, sovraštvo, po¬ žrešnost, tatvino in goljufijo, sploh v se skrivne grehe iz svoje hiše, da postane moj hram hiša božja in dom Pravice! Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. V Usmili se nas, .. . R. Usmili se .. . XII. postaja. Jezus umrje na križu. V. Molimo te, . . . R. Ker si . .. M Jezus pravi hišni gospo¬ dinji: Ljuba gospodinja in popotnica božja, glej zdaj mene na križu vmira- jočega; slišiš moje poslednje besede! Vidiš, kake postrežbe sem se včakal na postelji trdega križa ob moji b°' lesti-polni smrti! O kaka postrežnica si pa ti v bolezni svojega moža, svo¬ jih otrok in svoje družine? Kako smrt, srečno ali nesrečno, pa ti pripravljaš svojim domačim? Kako ti siromake is tujce sprejemaš pod svojo streho? Oh, koliko duš bo morda iz tvoje hiše šlo naravnost v pekel, katere bi ti leh- ko spravila v nebesa! Draga gospo- dinja, prevdari natanko dolžnosti svo¬ jega stanu; spomni se večkrat svoje in svojih smrti; pa tudi ne pozabi nik- dar moje smrti na križu, da ti bode v odrešenje! Zato vzdihni: O Jezus, prosim te, stoj mi, revni siroti vsikdar ob strani! Zato poklek¬ nem k tvojim svetim nogam pod kri¬ žem, katere objemem in poljubim, ter te s skesano Magdaleno milo prosim: Odpusti mi, odpusti, da bo tudi moja smrt enkrat lepa in lehka! Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. V- Usmili se nas, . . . R. Usmili se . . . XIII. postaja. Jezusa s križa vzemejo in ga položijo Mariji v naročje. V- Molimo te, . . . R- Ker si. . . Jezus pravi hlapcu: Moj dragi hlapec, glej me, ne¬ dolžno jagnje, zaklano v naročju pre- Ijubeznjive moje Matere Marije! Straš¬ ni grehi celega sveta so me vmorili; tedaj tudi hudobije malopridnih, ne- z vestih in nepokorpih hlapcev so bile 236 krive moje bridke smrti. O hlapci, za¬ puščene sirote, ki hodite od hrama do hrama, in ne poznate naročja matere, kaka smrt vas bo doletela; pod katero streho bodete enkrat mrtvi na odru počivali? Kake vas bodo našli vaši starši na sodnji dan? Morebiti so tudi oni krivi vaših solz, katere pretakate zapuščeni na svetu? O dragi hlapec, bodi zvest v svojem stanu! Vzdihni tako: O Marija, za Jezusom moja naj¬ svetejša pomočnica, bodi meni rev¬ nemu hlapcu mila mati, ker druge ne poznam in nimam. Ako kdaj morebiti ne bom nikjer pod streho vzet, bodi v zdravju moja pomočnica in v smrti moje upanje! Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, . . . R. Usmili se . • • XIV. postaja. Jezusa položijo v grob. V■ Molimo te, . .-. R. Ker si . . . 237 Jezus pravi dekli: Glej ljuba dekla in premisli, kam so me položili tuji ljudje iz usmiljenja! Vidiš kako sem dokončal svoje trp¬ ljenje in izpolnil voljo svojega ne¬ beškega Očeta! — Ako tudi ti, krščanska dekla, želiš enkrat mirno počivati v svojem grobu, varuj se vsega greha in malopridne družbe, bodi zvesta in pokorna svojim pred¬ stojnikom ter nikoli ne mrmraj čez svoj službeni stan! Glej, tudi moja Mati je bila dekla Gospodova, ki ti n aj bo zgled v ponožnosti in čistosti! Ne glej toliko na posvetno plačilo, kakor na venec nebeški, ki je v lepem raju pripravljen za te! Zato vzdihni: O Jezus! usliši glas revne dekle, ki te pri tvojih svetih peterih ranah Ponižno prosi, da milostljivo sprejmeš njeno dušo v svoje kraljestvo, kadar bo trohnelo njeno telo v črni zemlji. In kadar prideš, o Jezus, na sodnji dan sodit žive in mrtve, spomni se takrat uboge služebnice. Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas... R. Usmili se ••• Sklep. O vsmiljeni Jezusi Obhodili smo zdaj vsak izmed nas po svojem stanu z božjo milostjo presveto pot tvojega trpljenja in tvoje smrti. Videli smo v vernem premišljevanju, koliko si ti, o Jezus, pretrpel za nas! Kaj ti hočemo v zahvalo dati za tvojo neskončno ljubezen; s čim ti povrniti vse tvoje dobrote in milosti? Darujemo ti dušo in telo in vse, kar imamo. Ti, o Jezus, si naš brat, ... tvoj Oče nebeški j e tudi naš oče, . . . tvoja Mati Marijo tudi naša mati! O Jezus, ves si naš; naj bodemo tudi mi vsi tvoji! Ti si hotel za nas trpeti in umreti, mi P a hočemo vedno le za te živeti. Usmili se, o Jezus, tudi vernik duš v vicah; daj jim večni mir in po- koj, nam vsem pa po tem revnem živ¬ ljenju nebeški raj! Amen. Križev pot za dru¬ štvo m6žev (očetov in gospodarjev). Pripravljalna molitev. Križani Gospod in Odrešenik Jezus Kristus! V ponižnosti pademo ' Pred te na kolena in te molimo kot svojega Boga. — Verujemo in spo- [ z namo, da si prišel iz nebes na zemljo ■ n si človek postal, da bi nas in vse ljudi odrešil in večno zveličal. — Upamo po neskončnem zasluženju tvojega trpljenja in tvoje smrti doseči odpuščanje grehov, milost božjo in večno življenje. —■_ Ljubimo te iz glo¬ bočine svojega srca in v tej ljubezni obžalujemo vse grehe, s katerimi smo 240 ■ 1 te kedaj razžalili. — K tvoji večji časti, o Jezus, v svoje zveličanje, zM spreobrnjenje grešnikov, krivovercev in nevernikov, in v zadobljenje od svete Cerkve za križev pet podelje¬ nih odpustkov, katere daru jemo za.. pričenjamo to pobožnost s tvojo mi¬ lostjo v spremstvu tvoje ljube Matere, svetih angelov varihov in vseh svet- . nikov. Amen. I. postaja. Pilat obsodi Jezusa k smrti. V. Molimo te, Kristus, in te hvalim 0 ' R. Ker si s svojim križem svet odrešil Premišljevanje. 1. Če se sliši, da je kdo k smrti obsojen, zatre¬ peče vsako občutno srce. Kaj je, se reče, storil strašnega ta človek, mla¬ denič ali mož? In kolika sramota z a očeta, če je s sinom tako daleč prišlo! O moj kristjan, ozri se zdaj na prvo postajo. Glej, pred teboj stoji tvoj 241 Odrešenik, Najsvetejši, Najnedolž- nejši, obsojen k najsramotnejši smrti, k smrti na križu. 2. Vprašaj se, kaj je storil? O, on je ljubil svoje ljudstvo in mu delil le dobrote, tolažil žalostne, ozdravljal kolnike, pomagal stiskanim. Tako ne¬ dolžen je, da je celo Pilat vzkliknil: di, kako njen preljubi Sin s težkim križem obložen gre na Golgatof Kaj Pač občuti materino srce, ko sreča svojega Sina, katerega peljejo na mo- | rišče! Kako bolestno pa je tudi za Jezusa, ko sreča svojo preljubo Mater na križevem potul Marija je ljubila svojega Sina z nebeško ljubeznijo, ker ga je nosila pod svojim srcem, mu po¬ stala mati in je skupno z njim živela do trideset let. Ta njena ljubezen je naraščala od dne do dne; zdaj p a gleda Jezusa, obloženega s križem. 2. Znana ji je smrtna obsodba, ne more je spremeniti; blizu mu je, ne more mu pomagati. V največji srčni bolesti se pogledata: In kaj porečejo pogledi? Jezus tolaži, Marija izraža bolečino, ljubezen pa kažeta oba. Sre Čanje Jezusa in Marije nas nagiblje k prisrčnemu sožalju, da se v svojib križih in težavah polni zaupanja bli¬ žamo žalostni Materi, tolažbe iskat, ker ona ve najbolje, kaj je trpljenje’ Molitev. O Jezus! O Marija’ Z vajinima žalostnima srcema žalu' 247 jemo tudi mi, ker čutimo, da smo so¬ krivi vajinih velikih in mnogoterih bo¬ lečin; obžalujemo tu pred vama vse svoje velike grehe. Obenem pa te prosimo, o žalostna Mati, pridi nam naproti, ko bomo slovo jemali od tega sveta, in bodi naša pomoč v uri naše smrti. Amen, Oče nas. Češčena. Čast bodi. Češčen . .! Križani Odrešenik!. . Amen. V. postaja. Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti. V. Molimo te,. . . R. Ker si. .. Premišljevanje. 1. Gospod je že tako oslabel, da ne more sam več nesti križa. Vojaki prisilijo mimo¬ idočega Cirenejca, da mu pomaga. Odrešenik ga sprejme kot sotrpina in nositelja križa. Z veseljem pa zdaj opravlja Simon, česar se je v začetku branil, ker ima sočutje z usmiljenja 248 vrednim Jezusom. Gleda ga namreč celo oslabelega, razbičanega, polnega krvi in ran; moral bi trpin omagati pod težo križa, če bi mu res nikdo ne pomagal. Zato Simon pomaga prosto¬ voljno Jezusu nositi križ. Kolika čast za-nj, biti sodrug Odrešenikov na Kal¬ varijo! 2. Pa tudi tebe, o krščanski mož želi Odrešenik imeti kot pomočnika in križevega tovariša. «Vzemite moj ja¬ rem na se, ker moj jarem je sladek in moje breme je lehko.» Da zares, vse nas hoče s seboj imeti, če bi le hoteli mi. Kliče nas, pa le pogostokrat ga nočemo poslušati; vabi nas, pa mi se branimo, nočemo priti. Pa le po¬ misli, križeva pot je kraljeva pot, naj¬ zanesljivejša cesta, ki pelje v nebesa! Molitev. O Jezus, zdaj zopet trdno sklenem, da ne bomo več z ne- voljo nosili svojega križa, ampak po¬ trpežljivo; kajti kdor svojega križa ne 249 vzerfie na se in hodi za teboj, tebe vreden ni. Blagoslovi ta naš sklep in ne daj, da bi zopet začeli omagovati. Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. Češčen . .! Križani Odrešenik!.. Amen. VI. postaja. Veronika poda Jezusu potni prt. V. Molimo te . . . R■ Ker si.. . Premišljevanje. I. Oba nosilca križa gresta naprej, njima na¬ sproti pa pride milosrčna žena. Toraj vsaj eno ‘srce, ki ima sočutje ž njima. Pobožno, usmiljeno poda Veronika Jezusu belo ogrinjalo svoje glave kot potni prt, da si obriše smrtnobledi, okrvavljeni obraz. Odrešenik povrne to njeno ljubezen s tem, da vtisne prtu podobo svojega obličja ter ga zopet vrne. Kako dragocen sveti ostanek! Za malo uslugo pa toliko plačilo! 250 1 2. O, ko bi mogli tudi mi Odreše¬ niku ljubezen skazati na enak način! Krščanski mož, to ti je mogoče, in to tudi storiš, kolikorkrat ttpečim prideš na pomoč, potolažiš bolnika, poma¬ gaš nesrečnežu, ker Jezus pravi: «Kar ste storili kteremu mojih najmanjših bratov, to ste storili meni!» Za pla¬ čilo pa ga prosimo, naj Odrešenik mi¬ lostljivo vtisne v naša srca svojo sveto podobo. Kolikokrat je pač pobožna Veronika zrla v «obličje božje» na potnem prtu! In kako ostuden se ji je tedaj dozdeval vsaki greh, če j e pogledala podobo! Ozri se tudi ti več¬ krat na podobo trpečega Odrešenika, in vsikdar se bodeš ustrašil greha ter čutil mogočno nagnjenje k dobremu. Molitev. O Jezus, kako naj ti povrnemo vse, kar si nam in za nas storil? Glej žrtvujemo vse moči svoje duše in svojega telesa v tvojo sveto službo; darujemo ti celo svoje srce- 251 Vtisni va-nj globoko podobo svojega svetega obličja, da bomo za časa skuš¬ njave že pri samem spominu na tebe obvarovani greha! Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. Češčen . .! Križani Odrešenik!. . Amen. VII. postaja. Jezus pade drugič pod križem. V. Molimo te . . . R■ Ker si... Premišljevanje. I. V duhu gledamo Odrešenika, kako se s križem obložen težavno giblje naprej. Pa kmalu zopet pade na zemljo. Neusmi¬ ljeni rablji mu ne dajo za trenotek po¬ čitka, z udarci ga priganjajo, z vrvmi dalje vlečejo. Ako vse to gledaš, človek, ali se ti bo še kedaj ljubilo grešiti in Jezusa podreti na tla? 2. Kesaj se, krščanski mož, pri tej postaji, da tolikokrat padeš nazaj v stare grehe in napake! Glej, tvoji več¬ krat storjeni grehi so tvojega Odreše- 252 nika vrgli na zemljo. Občuduj tudi ne¬ skončno veliko, vsmiljeno ljubezen! Ne pade Jezus samo enkrat, pade dva,- trikrat; ne odneha nam odpuščati, če j mi zopet in zopet pademo. Zato pade večkrat pod križem, da bi nas mogel tudi večkrat zravnati po koncu, če pademo. Prosi, krščanski mož pri tej postaji Jezusa za dar stanovitnosti, kajti «kdor ostane do konca stanovi¬ ten, bo zveličan.» Molitev. O Jezus! Dodeli nam svojo milost in usmiljenje. Mnogokrat in zelo smo te žalili; celo naše živ¬ ljenje ni drugega, kakor kolobar dobrih sklepov in vedno se ponavljajoče ne¬ zvestobe. Glej, odslej pa se te hočemo držati v nezlomljeni zvestobi. Dodeli nam svojo milost in moč, da se ne povrnemo več nazaj v stare grehe in razvade. Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. Češčen ..! Križani Odrešenik!. . Amen. 253 VIII. postaja. Jezus tolaži jeruzalemske žene. V. Molimo te .. . R . Ker si... Premišljevanje. 1. Na tej postaji je bil božji Odrešenik resen pri¬ digar pokore. Ko vidi, kako ga objoku¬ jejo pobožne jeruzalemske žene, je sicer srčno ginjen od njih sočutja, ali takoj ztcipet pozabi na-se in kliče k pokori: «Ve hčere jeruzalemske, ne jokajte se nad menoj, ki sem nedol¬ žen; jokajte se nad seboj in nad ne¬ srečnim Jeruzalemom! Kazni božje zdaj več ne odvrnete, večnemu po¬ gubljenju pa morete uiti. Usmilite se svojih duš.» — Tudi ti, krščanski mož, kolikokrat klečiš pred to postajo, imej usmiljenje zlasti s svojo vbogo dušo, razumevaj božji klic in žaluj čez svoje grehe. Odrešeniku ni nič prijetnej¬ šega in tebi nič koristnejšega, kakor solze pravega kesanja nad grehi. «Če se ne spokorite», pravi Jezus, «bo- 254 dete vsi skupaj pogubljeni.» Pokore, prave pokore nas hoče učiti Odreše¬ nik na tej postaji. 2. Jokajočim ženam pravi tukaj Jezus: «Če se to godi na zelenem lesu, kaj se bo še godilo s suhim?» Da zares, če Bog odpušča, da prihaja toliko trpljenja nad njegovega edino- rojenega Sina, kako bo le še kaznoval nas, če trdovratni ostanemo v grehu! In vendar je toliko ljudi, ki o pokori nočejo nič slišati in sami sebe go¬ ljufajo, da ni pekla. O vi nesrečneži! Res je sicer: Bog je neskončno v s mi¬ ljen, pa tudi pravičen. Le prejasno se nam kaže njegova pravičnost na Kal¬ variji. Molitev. O najsvetejši Od¬ rešenik! Iskreno te prosim, omehčaj naša srca tako, da bodo celo svoje življenje objokovali tvoje trpljenje in svoje grehe, in prizanesi nam, da nas ne zadene pravična tvoja roka. Amen. 255 Oče naš. Češčena. Čast bodi. Češčen . .! Križani Odrešenik! .. Amen. IX. postaja. Jezus pade tretjič pod križem. V. Molimo te . . . R . Ker si.. . . Premišljevanje. 1. Kako žalosten prizor zopet na tej postaji! Sin vsemogočnega Boga pade tretjič pod križem, čeravno mu pomaga Simon nesti križ. Poglej svojega v prahu in bolečinah ležečega Odreše¬ nika in premisli, kaka teža mora biti greh! Odrešenika vržejo naši grehi že tretjič na tla, nas same bi pa potis¬ nili globoko v pekel, ko bi ne bili ob¬ varovani po zasluženju Kristusovega trpljenja. 2. Premišljuj, kako se tukaj Od¬ rešenik pokori posebno za tiste, ki trdovratno vstrajajo v grehih in ni¬ majo nobene volje vzdigniti se. Vsem tem grešnikom iz navade — trdovrat- nežem — hoče Jezus predočiti, kako 256 strahovito zlo je greh; hoče jim pa dati tudi pogum in jim pokazati, da je vedno pripravljen, tudi še tretjič, če so padli, jih vzdigniti iz pregreh, če se resnično spokorijo. Ni greha, za katerega bi ne bilo odpuščanja. To tolažbo dobiš, o krščanski mož, ko klečiš ob deveti postaji. Molitev. O ljubi Odrešenik! Zahvaljujemo se ti iz celega srca, da nas nisi zapustil v grehih, da bi se, kakor smo zaslužili pogreznili v glO" bočine pekla; prosimo te, dodeli nam še to milost, da nas greh nikdar več ne zvabi in ne premaga, ampak da v dobrem stanovitni ostanemo do konca. Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. Češčen..! Križani Odrešenik!.. Ameb X. postaja. Jezusa slečejo in mu ponudijo vina z žolčem mešanega. V. Molimo te . . . R. Ker si... 257 Premišljevanje. 1. Glej, o kristjan, kako ljubemu Odrešeniku šiloma trgajo oblačila s telesa. Nepo- pisljive so morale biti bolečine za nežno sveto telo, ker vse rane so se vnovič odprle, ko je bila odtrgana kr¬ vava prisušena obleka. Pa še večje bo¬ lečine občutilo srce kralja devištva, ko je bil, oropan oblačil, silovito iz¬ postavljen pogledom drzne in brez¬ božne množice. 2. O kako strašno je trpljenje, ka¬ tero nam predočuje deseta postajal Odrešenik se tukaj pokori za vse grehe nečistega nagnenja in greš¬ nega razpoloženja! Pomisli pa še to: Jezus je vse žrtvoval, vse kar je imel, v se, ki so mu bili dragi, da, še samega s ebe. Tako, o krščanski oče, hočemo Se vsemu posvetnemu odpovedati in Se celo darovati Odrešeniku z vsemi Sy ojimi nagnenji in željami; sleči ho- cemo starega grešnega človeka in 258 obleči novo obleko pravičnosti in prave bogoljubnosti. Molitev. O Jezus, zdaj spo¬ znamo pokoro, katero si za nas vzel na se pri svojem bolesti-polnem sle¬ denju. Obžalujemo vse grehe, zlasti grešne poželjivosti in trdno sklenemo, se odpovedati vsakemu nerednemu hotenju in čisto živeti v tvojem do- padenju. Daj, da nikdar ne zgubimo svatovskega oblačila posvečujoče mi¬ losti. Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. Češčen . .! Križani Odrešenik!. . Amen. XI. postaja. Jezusa pribijejo na križ. V. Molimo te . . . R. Ker si. .. Premišljevanje. I. Koma] je bil Odrešenik oropan oblačil, že ga začnejo z nedopovedljivo grozo¬ vitostjo pribijati na križ. Eden rabljev poprime za desno roko, njo nategne in položi na poševno bruno. Potem vzeme dolg, oster žrebelj, ga nastavi in s silnimi udarci požene skoz dlan Jezusove roke. Curkoma teče kri, kosti so zdrobljene, pa kladivo še vedno udarja, da prime žrebelj še v les. Z isto grozovitostjo pribija drugi rabelj z ostrim, dolgim žrebljem levo roko Odrešenikovo. O, kako bolijo vse žile in živci ubogega Jezusa in bolečine se pomnožijo, ko ste tudi nogi prebodeni in pribiti. O bolečine, o muke, o gorje! 2. Kako je tebi, o krščanski mož, v tvojem srcu? Kaj porečeš Odreše¬ niku, ki leži na trdem križu? Ali moreš še nadalje ostati brez sočutja in se držati grehov, za katere se je Odre¬ šenik tako težko pokoril? O, obudi Popolni kes čez svoje grehe iz čiste ljubezni do Jezusa! Molitev. (Popolni kes.) O Jezus, ti si nas že naprej ljubil, in to svojo 260 ljubezen izpričal celo svoje življenje. Mi pa smo ti bili tolikokrat grdo ne¬ hvaležni, ker smo te hudo žalili. Zato obžalujemo vse svoje grehe in se njim odpovemo za vselej. Trdno sklenemo, svoje življenje poboljšati, vseh grehov in tudi vseh bližnjih priložnosti v greh se skrbno varovati. V ljubezni do tebe hočemo živeti in umreti; rajši hočemo dati vse, kakor tebe in tvojo ljubezen s kakim grehom zgubiti. Daj mi milost, da izpolnim ta svoj sklep. Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. Češčen ..! Križani Odrešenik!.. Amen. XII. postaja. Jezus umrje na križu. V. Molimo te . .. R. Ker si. . . Premišljevanje. 1. Kolike so še le zdaj bolečine Odrešenikove, ko visi med nebom in zemljo, povi¬ šan na veliki altar ljubezni med dvema razbojnikoma, ki sta bila ž njim vred križana. Glava je s trnjem ovita, roke 261 in noge pribite, obličje okrvavljeno, od temena do podplata ni nič zdra¬ vega na njem! Med tem, ko blago¬ slavljajoč objema svet, ga zasramu¬ jejo. Njegova duša se pogreza v morje bolečin! «Moj Bog, moj Bog», kliče, «kako si me zapustil!» Izpolnilo se je prerokovanje o njem: «0 vi vsi, ki mimo hodite, postojte in poglejte, sli je še bolečina, ki bi bila moji enaka!» 2. Mnogo je trpel Odrešenik za vsakega izmed nas, za me in za te, o krščanski mož! Zdaj moreš rane vi¬ deti, katere je sprejel iz ljubezni do tebe. Zares, cela postava križanega Odrešenika, vse kaže ljubezen; glava je nagnjena, da bi te poljubil; roke so razprostrte, da bi te objel; srce je odprto, da bi te sprejelo v se, njegov poslednji zdihljaj daje ti večno živ¬ ljenje. On «nas je ljubil in nas opral naših grehov v svoji krvi.» 2f>2 Molitev. Križani Odrešenik! Ker si ti daroval svoje življenje za nas, je le pravično, da tudi mi ostanek svojih dni obrnemo v tvojo čast in slavo! Dodeli nam k temu svojo milost, da se izpolnijo zdihljaji naših ust: Jezus, tebi živimo; Jezus, tebi umrjemo; Jezus, tvoji smo živi in mrtvi! Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. Češčen . .! Križani Odrešenik!. . Amen. XIII. postaja. Jezusa skriža vzemejo in ga položijo Mariji v naročje. V. Molimo te,. . . R. Ker si. . . Premišljevanje. 1. Minulo je trpljenje Jezusovo, mera trpljenja njegove presvete Matere pa še ni do¬ polnjena. Z dovoljenjem rimskega oblastnika je sneto sveto telo Jezu¬ sovo spoštljivo s križa in položeno v deviško naročje Marijino. Premišljuj na tej postaji bolečine božje Matere, | ki so tam večje, čim večja je ljubezen do njega, ki trpi. Ko je pač vse pre¬ stalo njeno materno srce na kraju križanja! Gledala ga je na križ pri¬ bitega, zasramovanega, preklinjanega; slišala je besedo: «Žeja me!» Mogla mu ni ugasiti žeje; obličja polnega krvi smela ni obrisati. In zdaj počiva mrtev v njenem naročju; Marija gleda grozne rane na rokah in nogah, celo razmesarjeno telo. O, strašen pogled za ljubeče materno srce! 2. In vendar trpi Marija potrpež¬ ljivo in stanovitno, Bogu vdano; tudi tukaj v svojem trpljenju je ponižna de¬ kla Gospodova. O, ljubimo in častimo Mater sedem žalosti! Spomnimo se na njo, kadar prihaja trpljenje tudi nad nas! Trpljenje ni znamenje, da bi nas Bog zapustil, pač pa je znamenje iz- voljenja. Tako se torej obrnimo k žalostni Materi, da bi mogli ostati tudi 264 V mi Bogu vdani; in vslišala nas bo! | Kakor je bila Marija najbolj deležna 1 trpljenja Odrešenikovega, tako ima tudi največji delež njegovih zaslug in po njeni priprošnji dobimo tudi mi odtam najobilnejše milosti. Molitev. O bolesti-polna Mati Marija! Pri tvoji veliki žalosti, katero si občutila, ko je počival v tvojem na¬ ročju tvoj preljubi Sin, mrtev in poln krvi; sprosi nam milost, da ne bodemo več križali Jezusa z novimi grehi, ampak, da bomo odslej živeli po volji božji. Ti si bridkosti življenja tako hudo občutila; o pridi nam na pomOČ v našem trpljenju, da bodemo vse potrpežljivo prenašali in si zaslužili blaženi mir v svetih nebesih! Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. Češčen . .! Križani Odrešenik!.. Amen- XiV. postaja. Jezusa položijo v grob. V. Molimo te . . . R. Ker si. . . 265 Premišljevanje. 1. Končno vidimo vso veliko revščino Odreše- nikovo. Rojen je bil v bornem hlevu od uboge matere, bil je v plenice zavit in v jasli položen. V siromašni hišici nazareški je reven preživel večji del svojega življenja. Na Kalvraiji je zadnji košček oblačila dal od sebe in na križu ni imel, kam bi položil trudno svojo glavo. Zdaj ga polagajo še v tuj grob. Tudi sprevod je reven, le malo jih je, ki ga spremljajo k grobu. Glej, o človek, to je vse, kar more dati svet! Ne čislaj preveč posvetnega, da se v posvetnosti ne pogubiš. Ogiblji se nečimurnosti in ne veži svojega srca na časno srečo! Nič nisi prinesel na ta svet; nič ne bodeš vzel seboj. 2. Premišljuj, kako častitljiv je bil Odrešenikov grob! Hodi za njim, da tudi ti dosežeš častitljiv konec! Spre¬ jemaj rad Jezusa v svojem srcu pri sv. obhajilu, kakor v čisti novi grob in zavali pletem prede-nj kamen svete lju¬ bezni, da ostaneš vekomaj združen z njim, da bode, ker si mu v trpljenju na zemlji sledil, tudi v večni slavi tvoje edino veliko plačilo! Molitev. O Jezus! Zahvalju¬ jemo se ti za to, kar si trpel za nas, da bi nas odrešil. Dodeli nam milost pravega spoznanja, da se poželjenju in dobrotam sveta za vselej odpovemo in pravo srčno radost najdemo v po¬ gostem vrednem sv. obhajilu. Daj, da bomo vedno dobro pripravljeni stopili k tvoji večerji, katera naj nam bode, kakor si obljubil, zagotovilo našega častitljivega vstajenja! Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. Češčen . .! Križani Odrešenik!. . Amen. Sklepna molitev. O dobrotljivi Gospod Jezus Kristus! Iz vsega srca se ti zahvalimo 267 za veliko, usmiljenje, s katerim si do¬ vršil naše zveličanje, in za vse milosti, katere smo prejeli pri tej po¬ božnosti. Čutimo se potolažene in okrepčane, in mogli bomo vse križe, katere si nam naložil, nositi z večjim pogumom in potrpežljivostjo, kot do¬ slej! Zdaj zares spoznamo, kako 1 strašna hudobija je greh in kako dra¬ gocena je človeška duša, za katero si ti toliko storil in trpel! Sprejmi za¬ hvalo našega srca za vse dokaze tvoje ljubezni. Blagoslovi vse naše dobre sklepe in sprejmi z dopadenjem to našo pobožnost. Darujem ti jo v po- češčenje tvojega bridkega trpljenja in smrti, za odpuščenje grehov in za¬ služenih kazni, v pomoč in tolažbo vernim dušam v vicah, zlasti za ... in te ponižno prosimo, ne pripusti, da bi bila za naše uboge duše zgubljena kri, katero si prelil na lesu križa. Amen. 268 Križev pot za društvo žen (Mater in gospodinj). Pripravljalna molitev. O ljubljeni Odrešeniki V duhu se podajamo na tvoj križev pot, katerega si hodil po jeruzalemskih ulicah, ter prisrčno želimo, da bi nam bil ta po 1 k zveličanju. Kot matere prihajamo iskat k tebi razsvetljenja in tolažbe. O ljubi Jezus! Ti sam nas opo¬ minjaš k temu! Ti si hotel imeti kot človek človeško mater, kateri si bi* pokcren do svojega tridesetega leta. O kako je morala to biti dobra mati! Tudi me si želimo biti matere po tvo¬ jem srcu. Tukaj stojimo, o Jezus, pred teboj! Povej nam, česar nam še manjka; pomagaj nam, da nam ne bode nič manjjcalo. Velik je naš cilji slabe so naše moči; le tvoja milost, Jezus, je vsemogočna! Amen. Kesanje. O moj Bog! Vsi moji grehi so mi resnično žal, ker sem ž njimi zaslužila, da me po vsej pravici kaznuješ. Žal so mi, ker sem tebe, svojega najboljšega Očeta, največjo in najljubeznjivejšo dobroto, ž njimi razžalila. Trdno sklenem, s tvojo mi¬ lostjo svoje življenje poboljšati, bliž¬ nje priložnosti v greh se varovati in nič več ne grešiti. Amen. Dober namen. O moj Bog! V tvojo večjo čast in slavo, v lastno zveličanje, in da zadobimo vse za sveti križev pot od Cerkve podeljene odpustke, začenjamo sedaj to pobož¬ nost. Darujmo te odpustke za vse rajne krščanske matere, katerih duše še morajo v strašnih vicah prebivati, da bi kmalu zagledale veličanstvo božje v nebesih. — Sprejmi, o Bog, milostljivo ta naš dar in daj nam po i 270 njem najti usmiljenje pri tebi ter stalno napredovati v tvoji milosti. Amen. I. postaja. Pilat obsodi Jezusa k smrti. V. Molimo te, Kristus, m te hvalimo! R. Ker si s svojim križem svet odrešil. (Zakon —: težaven stan.) Prišla je ura, po kateri je ljubi Je¬ zus toliko hrepenel. Rekel je svojini učencem: «Prisrčno sem želel jesti z vami to velikonočno jagnje, predrto trpim!» Judje pa želijo njegovo smrt: «Njegova kri naj pride čez nas in naše otroke!» Tako je obsojen Jezus po nedolž¬ nem k smrti; končana je njegova učeniška doba, začenja se mučeniška doba njegovega življenja. Krščanska mati! Ko si v zakon stopila, se je tudi za te le pogostokrat začela mučeniška doba življenja. 371 Tvoje telo mora prenašati toliko bo¬ lečin, žejo, glad, sovraštvo, utrujenje; tvoje srce pa le prepogostokrat prezi¬ ranje, zaničevanje, zvestobo, nehva¬ ležnost. Oh, to je težavna pot! Toda bodi močna in reci tako: O Jezus, ti si naš zgled v trp¬ ljenju! Veliki križ je tudi naš stan, in prav ga le pozna, kdor ga sam pre¬ naša. Pa, o Jezus, pripravljene smo z veseljem vse prenesti; saj ti hodiš pred nami. Vzemi nas seboj na cesto kri¬ ževo. Tudi me hočemo biti vredne tvoje učenke. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus, usmili se nas! R. In vernih duš v vicah. Amen. II. postaja. Jezus vzeme križ na svoje rame. V. Molimo te . . . R■ Ker si . . . (Vzgoja otrok.) Jezus je hotel sam rad za nas trpeti; zdaj ne more več nazaj (kot 272 človek)! Mučeniško, grozno bruno leži pri njegovih nogah; oboroženi vojaki krog in krog; le ena vrata vodijo iz sodne hiše; polno ljudstva; uteči ni mogoče! Zdaj si mora reči Jezus: «Smrt na križu je volja nebeškega Očeta! Zgodi se njegova, sveta volja!« Krščanska mati! V zakonskem stanu prihajajo otroci, in v maternih močeh je, dete vzgojiti v otroka bo¬ žjega. Pač pa je to včasih težavno delo. Marsikatera slaba mati zapusti otroka, ti pa reci: «To je volja božja! Uteči ni mogoče!» Vzdihni toraj k Jezusu: O ljubi Jezus, rekel si: «Kdor sprejme enega teh malih v mojem imenu, mene sprejme!» Sprejele smo svoje otroke kot dar iz neba; za ne¬ besa jih hočemo vzgojiti in se nikdar zbati truda. Le za otroke hočemo ži¬ veti in jih učiti, da le tebe ljubijo. T> pa milostljivo dovrši delo, ki si g 8 začel na njih. Amen. 273 Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus,. . R. In vernih duš . .. III. postaja. Jezus pade prvič pod križem. V. Molimo te . . . R- Ker si. .. (Otrokom zgledna mati.) Jezus omaguje; pade na zemljo. Kdo mu poda le malo hrane in po¬ žirek hladne vode, da se okrepča in zopet vstane? Pa rekel je enkrat: «Moja hrana je, da spolnim voljo Njega, ki me je poslaI!» Ta pokorščina podaja Jezusu novo moč! Krščanska mati! Velike so tvoje dolžnosti do otrok! Učiš jih, svariš, kaznuješ, opominjaš, vse zmerno in po modrosti. In sama moraš biti otrokom najboljši zgled, svetnica v njihovih očeh! Ni čudež, da semtertje omagu¬ ješ, padeš. Naj te vzdigne zopet spo¬ min na voljo božjo. Reci tako: O Jezus, me ljubimo svoje otroke in jih želimo storiti večno srečne. 274 Ljubimo tudi svojo dušo; zato hočemo tudi podvojiti svojo gorečnost. Me ljubimo Boga; zato hočemo svoje otroke odgojiti za njega. Ljubimo te, o Jezusi Zato pademo zdaj pred tebe na kolena, povdignemo k tebi svoje roke in te prosimo, da nam pomagaš, da bomo svojim otrokom zgledne matere, da če smo se dozdaj v čem pregrešile, ne omagamo nikdar več. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus..! R. In vernih dus.- IV. postaja. Jezus sreča svojo žalostno Mater. V. Molimo te .. . R. Ker si.. . (Vidni angel varih otroka.) Ko se je raznesel glas obsodbe Jezusove, je vedela Marija takoj, kaj ji je storiti. Ali naj beži v Nazaret? Ali naj tiho moli skrita? O nel Vedela je, da mora biti mati tam, kjer je njeno 275 trpeče dete! Mati vidi le svojega otroka in se ne boji ljudi! Krščanska mati! zapeljivci vabijo mladino na grešna pota, v grešno znanje, na grešne veselice. Mladina Pa je polna dvomov in slaba, k hu¬ demu nagnjena. V takih strašnih tre- notkih mora mati hiteti za otrokom, ostati v njegovi bližini, mora mu biti vidni angel varih, grozeči božji prst, jasna zvezda voditeljica v hudi morski kurji. In sicer zato, ker je beseda ma¬ terina blaga, mila, dobrodejna, sveta, močna; saj je Bog z njo! O ljubi Jezus, zdaj še le prav za- Popademo, kako strašno je, če nespa¬ metna mati ne vidi skušnjav svojih °trok, ali jih celo sama vodi v pogub¬ ljenje! Me pa tudi vemo, o Jezus, da smo potrebne mnogokrat tvojega sveta in tvoje milosti za se in za svoje otroke! Zato zdaj pred teboj klečimo m zaupljivo k tebi kličemo: O Jezus, 18 * napolni nas z modrostjo, da bomo vsikdar le k tebi vodile svoje otroke. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus..! R. In vernih duš.. V. postaja. Simon iz Cirene pomaga Jezusu kriz j nesti. V. Molimo te . . . R. Ker si. . . (Nevoljna mati.) Z mržnjo in prisiljen prime Simon j iz Cirene za težki križ, leno ga vzdigni z nevoljo — morebiti celo preklinjajo in zmerjaje ga vleče dalje za Jezusom. — Potem pa vendar začenja spozna¬ vati svoj srečni položaj, kam ga J e pripeljala previdnost božja, tako, da slednjič ne samo on, ampak tudi dva sinova njegova postaneta goreča učenca Jezusova. Krščanska mati, ki z nevolj 0 j nosiš težko breme dolžnosti do otrok godrnjaš zoper Boga, ki ti pošilja v , 277 zakonu toliko nalog, ki morebiti — o groza! — preklinjaš lastno meso in kri, spoznaj tu svojo podobo strašne lenobe v spolnjevanju svojih dolžnosti. Trepetaj pred kaznijo božjo; vzdihni tako-le: O vsmiljeni Jezus, zdaj spoznamo, I kako grozna hudobija je, če mati pre- 1 klinja svojega otroka, mesto, da bi ga blagoslavljala. Zahvaljujemo se ti, o Jezus, da si Simona iz Cirene tako ljubeznivo sprejel, nam v izgled, da tudi me spoznamo svoj 'srečni položaj, v katerem se moremo zveličati same, s svojimi otroci vred. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus..! R. In vernih duš.. VI. postaja. Veronika poda Jezusu potni prt. V. Molimo te . . . R■ Ker si.. . (Pogumna mati.) Tvoje sicer ljubeznivo, sedaj tako s krvjo in prahom oskrunjeno obličje, 278 o Jezus, je v srcu Veronike zbudilo globoko sočutje. Brez ozira na surove mučitelje, brez ozira na preklinjajočo množico se prerije do Jezusa, in obriše z belo ruto njeno obličje, kakor skrbna mati svoje ljubo dete. V zna¬ menje, da mu je dopadljiv ta nežni čin ljubezni, nji vrne Jezus ruto s svojo lastno podobo. Krščanska mati! Glej lepoto ma¬ terne ljubezni na Veroniki. Materna ljubezen ne išče svoje koristi, ne svoje sreče, išče le blagor in srečo ljubega deteta. Materna ljubezen je dobrot¬ ljiva, za otroke vedno pripravljen vir tolažbe. Materna ljubezen je tem večja, čim revnejši je otrok, čim bolj njene pomoči potreben. Materna ljubezen je stanovitna in zvesta. Če vse človeka zapusti, ljubeča mati ga ne zapusti- Recite torej matere: O Jezus, usmiljena ljubezen! Te besede si hočemo zapomniti tudi me ' 279 in jih nikdar ne pozabiti. Na kolenih ti obljubljamo, o Jezus: zavoljo tebe hočemo ljubiti otročiče, ki so nam iz¬ ročeni v naše varstvo. Me vsaj te ne bodemo nikdar več žalile; tvoja sveta podoba naj biva vedno v naših srcih. Tvoje smo, kjerkoli dihamo in hodimo. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus..! R. In vernih duš.. VII. postaja. Jezus pade drugič pod križem. V. Molimo te ... R . Ker si... (Ob bolniški postelji otroka.) Vidno pojemajo Odrešenikove moči. Če ga le pogledamo, nam je jasno, da hoče še z zadnjimi svojimi močmi dovršiti svoj križev pot. Sa¬ mega sebe se uničuje, na se pozabi, da le reši človeški rod. Ne želi pomoči več, želi le še nam pomagati z zadnjo kapljo svoje krvi. Krščanska mati, ozri se na Sina božjega, ki pade zdaj drugokrat pod križem. Tudi ti si morebiti bolna, dolgo, vedno bolna. Nikogar ni, ki bi ti pomagal. Tudi tvoj otrok pade na bolniško posteljo, pa ti mati hitiš prva, otroku na pomoč. Čudovita zares je mati pri bolnem otroku. Najmanjšo bol otroka čuti, ne misli pa na svoje gorje. Bolno dete steguje roke k materi: «Mati pomagajte!», mati pa zbere še zadnje svoje moči in moli: O Jezus, usmiljeni zdravniki Ti si rekel: «Zdravi ne potrebujejo zdrav- nika!» Glej, bolezni prihajajo v goste v našo hišo. Same smo bolehne! Daj nam potrpljenja in stanovitnosti! Moje dete hudo trpi! Ozdravi ga! O Jezus, glej, kako revni smo! Pa vse naše upanje stavimo v te! Ti nas skušaš, odvzemi od nas skušnjo, kadar bo tvoja sveta volja. Amen. 281 Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus..! R. In vernih duš.. VIII. postaja. t Jezus tolaži jeruzalemske žene. k. Molimo te . . . R. Ker si.. . (Kako tolaži mati.) Jezus je v svoji nebeški milobi rad potolažil tiste, ki so iskali tolažbe Pri njem. Po mrtvi hčeri žalujočega očeta Jaira je potolažil, da je deklico poklical zopet v življenje. Po edinem sinu jokajočo vdovo v Najmu potolaži z besedami: «Mladenič, rečem ti, vstanib in da ga živega materi nazaj. Kjerkoli je trpelo kako bolno srce, Je¬ zus je pomiril burjo in povrnil blaženi mir. še s svojo lastno bedo tolaži jo¬ kajoče žene: «Moje trpljenje je veliko, ali tudi vas čaka gorje. V svojem trp¬ ljenju bodete iskale tolažbe. Glej, jaz sem vaša tolažba!» Krščanska mati, tako bodi tudi ti radodarna s svojo materinsko tolažbo. 282 Mater je Bog izbral za tolažnico rodo¬ vine. Ne gleda na lastne bolečine, če le more osrečiti svoje. — Zahvalimo Boga, da je tako stvaril materno srce. Njeno sočutje je odkritosrčno, ne hi¬ navsko, kakor skuša svet tolažiti. Ma¬ terna tolažba je prizanesljiva: ne vpraša po krivdi dragega otroka, ampak le: «Kje boli?» Materna tolažba dene dobro, ker prihaja iz ljubečega srca in vere. Materna beseda sega globoko v srce otroka, katerega pozna prav le draga mama. O Jezus, tolažnik žalostnih! Re¬ kel si: «Žalovali bodete, ali vaša žalost se bode spremenila v veselje!» Glej, toliko skrbi in bridkosti prihaja nad našo hišo, in tolažbe ni nikjer! Ti si luč sveta. O pošlji Tolažnika, Svetega Duha! Njemu bodi vse izročeno. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus..! R. In vernih duš.. 283 IX. postaja. Jezus pade tretjič pod križem. V. Molimo te ... R. Ker si_ (Kako kaznuje mati.) Kdo kaznuje tiste, ki so zakrivili vse to gorje? Jezus sam? Pač bi moral vzdigniti šibo in hudo vdariti. Ali Jezus ostane vedno le Rešenik. Nje¬ govo kaznovanje je vsmiljenje; še le kazen bodočega Sodnika bo morala biti pravica. Sedaj se človeški krivici nasproti stavi le vsmiljenje božje; v večnosti še le bode morala nastopiti neizprosna pravičnost. Jezus kaznuje izbruhe človeške hudobije s tisto nebeško potrpežljivostjo, ki osramoti, vzdiguje in poboljša prej, kakor najob- čutnejši udarec. Krščanska mati! Sam Bog ti daje šibo v roke in kaznovati je dolžnost, kjer dobrota nič več ne zmore. Dobra bodi z dobrosrčnim otrokom, odpusti 284 spokorjenemu, kaznuj ga, ki greši iz hudobije, pa s strogostjo, katero vodi modrost. V nagli jezi ne kaznuj, krščanska mati! V zmotah življenja lehko zajde najizkušenejši človek. Blagor mu tedaj, če še ima mater, ki uči, svetuje, prosi, opominja, svari in grozi, kaznuje in še pokliče očeta na pomoč. Materna beseda je moč¬ nejša, kakor nemirna vest otrokova. Materni užaljen pogled zaboli huje kakor šiba. Materne solze so včasih bolj žgoče, kakor živo oglje. In že omagujoča roka matere na smrtni po¬ stelji je mnogokrat še krepkejša, kakor vse verige in ključi svetne pravice. O Jezus, naš Odrešenik in tudi naš Sodnik! ozri se milostno na našo stisko, kadar nam je treba kaznovati, po tvojih besedah: «Nebeško kra¬ ljestvo silo trpi!» Vžgi v nas ogenj svoje svete ljubezni, da živimo samo za te in za svoje otroke! Amen. 285 Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus..! R. In vernih duš.. X. postaja. Jezusa slečejo in mu ponudijo vina z žolčem mešanega. V. Molimo te ... R. Ker si... (Brani nedolžnost.) Jezus je imel v življenju oblačila, dostojna njegovega učeniškega po¬ klica. Sedaj mu jih surovi rablji trgajo s telesa; za vrhnjo suknjo, tkano iz bele volne, pa vadija vojaška straža. Jezus je oropan, belega oblačila, ki mu ga je tkala sama Mati božja in ki je bilo dragoceno in celo brez šiva. Krščanska mati! Ali razumeš po¬ men tega trpljenja Jezusovega? Spo¬ minja te na strašni trenotek, ko je za¬ peljivec iztrgal v slabi tovarišiji v po¬ nočnih shodih in drugod — belo ob¬ leko z vencem nedolžnosti raz glave tvoje hčere; spominja te na dneve in noči, ko so hudobni ljudje spravili 286 tvojega sina prvokrat v mlakužo pijan¬ čevanja in nečistosti. — Pri spominu na to pokleknite, o matere in vzdih¬ nite: Usmiljeni Jezusi Prosimo te za svoje otroke, ki so še dobri, pobožni in ubogljivi! Pomnoži v njih vero, upanje in ljubezen ter vse krščanske čednosti, da ne najde Satan pota v njihova srca. Me pa hočemo kakor dobre matere nad njimi čuti in jih, kakor levinja brani svoje mladiče, va¬ rovati pred vsakim zapeljivcem. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus..! R. In vernih duš.. XI. postaja. Jezusa pribijejo na križ. V. Molimo te . .. R. Ker si. . . (Rešuje zgubljene.) Strašno je že, biti z vrvmi zvezan, v verige vkovan; zdaj pa še ne samo ob¬ lačil oropan, tudi z žeblji pribit na križ, 287 tako naj umrje božji Sin. In ni ga, ki bi ga rešil, ki bi raztrgal te vrvi, zlomil te verige, izvlekel grozovite žreblje in mu vrnil njegovo oblačilo. Krščanska mati! Oblačilo nedolž¬ nosti je vzeto otroku po zapeljivcu mo¬ rebiti že v prvi mladosti in še ni konca pohujšanja. V verigah nečistosti in nezmernosti zdihuje že dolga leta tvoj najstarši sin, tvoja kri! Grehi kakor žreblji na križ pribijajo tvojega otroka, Pa ni ga, ki bi izvlekel žreblje, in rešil ubogega trpina! O ljubi Jezus, da zares, tako je! Jokaje padamo tu pred te, na križ pri¬ bitega, in te prosimo, daj nam svojim slabim služebnicam nadčloveško moč, da molimo in delamo neprestano za rešitev svojih nesrečnih otrok. O Je¬ zus, ki si s svojo smrtjo na križu celi svet odrešil iz spon Satanovih, poma- j gaj rešiti še naše zgubljene otroke. Amen. 288 m Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus..! R. In vernih duš.. XII. postaja. Jezus umrje na križu. V. Molimo te . .. R. Ker si. .. (Sprejema vračajoče se.) Jezus je za ves svet umrl na križu; Pa je tudi bila njegova smrt pomoč vsem grešnikom? Jezus je hotel vsem pomagati, pa vsi ljudje nočejo njegove pomoči. Kdor se ustavlja svojemu od¬ rešenju, je zgubljen; za-nj ni pomoči! Krščanska mati! Mnogo premo- reš s svojo ljubeznijo, s kaznijo, z res¬ nim opominom, z molitvijo; pa vsega ne premoreš. Velika je tvoja ljubezen, tvoj glas mil, tvoja beseda dobra, tvoje delo brez miru; pa tvojih otrok volja je neupogljiva kakor skala; tvoje na¬ uke zavračajo; da bi tvojega glasu več ne slišali, gredo v tuje kraje; tam 289 poslušajo glas nevernikov in zapeljiv¬ cev in zgubljeni so za očetovo hišo in dom. Pa ti, o mati, ne obupaš. Ti še vedno čakaš na spreobrnitev izgub¬ ljenega sina,, nesrečne hčere. Ko se zopet vrneta, najdeta na tvojem srcu zavetje in tolažbo. In če je tudi to zadnje tvoje upanje zastonj, potem pa moli, kakor moli nesrečna mati: O Jezus, Odrešenik in Zveličar! Rekel si enkrat: «Brez mene ne morete nič!» Moji otroci so tvoja lastnina. Meni si jih izročil, tebi jih moram zopet dati nazaj. Teda glej, mojo stisko! En moj otrok hodi po krivih potih in jaz sama ne morem nič več! O Jezus, kleče s povzdignenimi ro¬ kami polagam danes v tvoje srce vso svojo tugo in bol, vse svoje prošnje in molitve za se in za svoje zgubljeno dete. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus..! R■ In vernih duš.. 19 XIII. postaja. Jezusa s križa snemejo in ga položijo Mariji v naročje. V. Molimo te . . . R. Ker si . . . (Na grobu otroka.) Glejte pogreb Sinu božjega na predvečer velikonočnega praznika. Sveto telo je zavito v snežnobelo tenko platno, ko ga jemljeta Jožef Ari- matejski in Nikodem iz naročja ža¬ lostne Matere. Marija bi rada umrla in se dala pokopati zraven svojega Sina. Marija Magdalena se joka, Janez gre ob strani božje Matere.'To je ves spre¬ vod, a poln je vere, upanja in ljubezni! Krščanska mati! Tebi se srce krči pri spominu na sprevod in grob! Smrt ne prizanaša nikomur in, mnogokrat stoji mati ob grobu svojega ljubljenca, s katerim se pogrezne v grob vsa ra¬ dost in tolažba. In gomila ljubega otroka postaja mnogi materi kraj raz- 291 vedrila, molitev ob grobu dragega sina ji je sladka pobožnost. O Jezus, sodnik živih in mrtvih! Ti si rekel: «Kjer je tvoj zaklad, tam je tudi tvoje srce!» Moji otroci so bili moj zaklad; Ti si jih k sebi vzel! Ti poznaš mojo žalost črez odhod tistih, katere si mi v izgojo izročil. Odšli so od mene, prej ko jih je zamorila stru¬ pena sapa greha. Kakor lilije so bili vtrgani in so zdaj moji priprošniki v večnosti. Ne bodem se toraj jokala, o Jezus, če moram le še na pokopališču iskati svoje dete, ampak, tvoja volja, o Gospod, naj se zgodi. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus..! T. In vernih duš.. XIV. postaja. Jezusa položijo v grob. V ■ Molimo te ... R. Ker si. .. (Zadnji opomin.) Le malo jih je bilo, ki so po smrti Jezusovi iz Kalvarije šli s spoznanjem: 19 ' 292 'Da zares, ta je bil Sin božji!» Ali tega ni bil kriv Odrešenik. Strašni ču¬ deži so se godili pri njegovi smrti, tako, da naj bi ne ostal neginjen i noben človek, in naj-si bi bil še tako i hudobne narave. Pa vendar ti ljudje niso hoteli imeti nobene koristi od brezmejne ljubezni božje. Krščanske matere! Zanemarjena odgoja otrok leži včasih kakor mlinski kamen težko na srcu starišev. Pa tudi ljubezen materna premnogokrat j greši, če je slepa. Na drugih otrokih vidiš pezdir, bruna v očesu lastnega otroka pa ne vidiš. In tako se zgodil da se nesrečni otroci zvrnejo prerano v grob in so pogubljeni. Če se pogU' bijo, ni krivda Odrešenikova. Matere, ki imate pokvarjene otroke, vzdihujte: O ljubi Jezus, dobri pastil Strašno je imeti pokvarjene otroke pri življenju! Še strašnejša je zavest, da so se ločili v grehih iz tega sveta in prišli v večno pogubljenje! Usmili se nas, o Jezus, po svojem velikem usmiljenju ter zbriši naše grehe in i grehe naših otrok. Ustvari v nas čisto J srce in ne vzemi svojega duha celo j od nas. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus..! R. In vernih duš.. Sklep in prošnja mater. O dobrotljivi Zveličar! Na koncu • smo svojega premišljevanja. Spozna¬ vamo vedno bolj in bolj dolžnosti matere, vedno bolj in bolj nam pri¬ haja pa tudi spoznanje, da smo mno¬ gokrat hudo zanemarile dolžnosti svo- J e ga stanu. Ali nam moreš odpustiti, 0 Jezus? Odslej mora vse drugače biti! Trdno sklenemo, da se bodo naši otroci odslej ogibali pod našim vodstvom* vsakega greha in vsake grešne priložnosti. Svoje hudo nag- nenje bodo morali premagovati, kro¬ titi vsako grešno poželenje in si tudi 294 v dovoljenem pritrgati. Vera nam je prvo vzgojno sredstvo; molitev, pri¬ diga, sveti zakramenti naši pomoč¬ niki. Cerkev nam je dobrotnica, du¬ hovnik naš pravi prijatelji Če bi pa v svojih dobrih sklepih ne mogle naglo napredovati, tedaj, o najpotrpežljivejši Jezus, ne zapusti nas in ozri se milostno na naše otroke, ki jih tebi vse darujemo in posve¬ čujemo! O Jezus, naše ubogo srce vpije k tebi in stavi vse svoje upanje na te! Bodi učenik in tolažnik nam in našim otrokom, ki hočemo vsi skupaj tvoji biti. Amen. Križev pot • za delavce in služebnike. Nauk • Delavski stan je na celem svetu najštevilnejši, zraven pa tako potreben, da bi brez podložnih služebnikov in delavcev ne mogla obstati človeška družba. Jezus sam je p°' vzdignil delavski stan k visoki časti s tem, da je živel 'do svojega tridesetega leta kot pri- prost tesarjev pomočnik; kot Učenik sveta pa tolaži dobrega delavca: «Blagor ti, dobri in zvesti hlapec, ki si bil v malem zvest, zato te hočem postaviti čez veliko; pojdi v veselje svojega Gospoda! (Mat. 25, 23.) Pripravljalna molitev. Jezus Kristus, Odrešenik sveta, ti si naš oče, mi tvoji otroci; ti naš učenik, mi tvoji učenci: ti naš Go¬ spod, mi tvoji podložniki, hlapci in služabniki! Tako naj ostane vekomaj! Glej, sklenili smo v tej slovesni uri v duhu se podati na bolesti-polno cesto križevo, po kateri si ti hodil v odrešenje celeg človeškega rodu. Težek je naš stan, mnogo dolžnosti in malo pravic, mnogo ponižanja in malo časti. Tako je božja sveta volja. Uči nas še, o Jezus, da si bodemo 1 zvestim spolnjevanjem dolžnosti svojega stanu zaslužili nebesa, vodi, razsvetljuj, obvaruj nas! Naša srca so voljna, in ne žalujejo nad poniža¬ njem, ampak veselijo se v tebi kot srca zvestih otrok božjih. Kesanje. O moj Bogi Vsi moji grehi so mi resnično žal, ker sem ž njimi zaslužil, da me po vsej pravici kaznuješ. Žal so mi, ker sem tebe, svojega najbolj¬ šega Očeta, največjo in preljubez- njivo dobroto ž njimi razžalil. Trdno sklenem s tvojo milostjo svoje živ¬ ljenje poboljšati, bližnje priložnosti v greh se varovati in nič več ne grešiti. , Amen. Dober namen. O moj Bog! V tvojo čast in hvalo, k lastnemu zveličanju, in da zadobimo vse za križev pot od Cerkve podeljene odpustke, začenjamo sedaj to pobožnost. Darujemo te odpustke za vse duše rajnih iz delavskega stanu, ki še morajo v strašnih vicah 297 1 prebivati, da bi kmalu prejele svoje plačilo v nebesih. Sprejmi, o Gospod, : milostljivo ta naš dar in daj nam za¬ radi tega usmiljenje najti pri tebi ter v dobrem stalno napredovati. Amen. 1. postaja. Pilat obsodi Jezusa k smrti. V. Molimo te . . . R. Ker si.. . (Pokorščina potrebna!) Pokoren stoji Jezus pred mogoč¬ nim oblastnikom. Nepokorščina Ada¬ mova je bila na zemlji prvi greh. - Adam bi moral ubogati, pa ni ubogal. [ Jezus ni bil dolžen ubogati, pa se vendar pokori brez ugovora. O čudo¬ vita pokorščina! O Jezus, kako bi bilo strašno na zemlji zdaj, če bi se ti ne bil pokoril krivičnemu sodniku! Krščanski delavec! Glej, v ne¬ besih vlada le ena volja, božja volja, kateri se vse pokori. Pa tudi na zemlji ne more biti drugače. Brez po- 298 korščine verski nauki nikogar ne po¬ boljšajo, brez nje ne more Cerkev nič dobrega storiti, brez nje ne ob¬ stoji država; brez pokorščine vojaštvo ne' ohrani domovine; brez nje gospos¬ ka ne more nič dobrega doseči za po¬ danike, ne morejo obstati občine, ne krščanske hiše in rodovine. Brez po¬ korščine na zemlji ni vzgoje otrok, ni ljubezni, ni svetega miru, ni zado¬ voljnosti. Nepokorščina do Boga raz¬ trga narode v dva sovražna tabora, Cerkev razpada v trmoglave verske ločine ; in nespamet je, namesto pokrščine do Boga in do oblasti po¬ staviti lastno voljo, njene strasti in zmote. O moj Jezusi Ti si bil pokoren, pokoren do smrti na križu! Iz tega spoznamo, da smo se do sedaj toli¬ kokrat z nepokorščino pregrešili. Vodi nas k spoznanju tvoje volje vedno bolj in bolj, da nam bo ona naša prva 299 in zadnja misel vse dni našega živ¬ ljenja. Tvoj delavski stan naj nam bo vedno pred očmi! Mi ti hočemo enaki postati. Milost tvoja naj nas vodi k | zmagi! Amen. Očenaa. Češčena. Čast bodi. [se nas! V. Križani Gospod Jezus Kristus, usmili R. In vernih duš v vicah. Amen. II. postaja. Jezus vzeme križ na svoje rame. V. Molimo te . . . R. Ker si.. , (Pokorščina — brez ugovora.) Še danes se zgražamo nad kri¬ vičnim sodnikom Jezusovim; Jezus pa je premagal v svojem srcu vso ne- voljo. Oče nebeški ni vzel od njega keliha trpljenja, oblastnik ga je k smrti obsodil; dokončano mora biti v po¬ korščini odrešenje človeškega rodu. Sam toraj vzdigne Jezus križ na svoje rame, sam nastopi strašno cesto križevo s tako vdano odločnostjo, kakor da bi ga t?o nobenega notra- njega boja ne stalo. Pokorščina Jezu¬ sova ne pozna ugovora; le ubogati želi njegovo srce. Krščanski delavec! Glej, kako postaja pokorščina po Kristusu pri¬ jetna. Da zares, tisti, ki spoznava po¬ trebo in dobroto pokorščine, se je ne bode branil nikdar. Saj je tako lehka, tako lepa, blaga. Ubogljivega otroka ljubimo, in ko odraste, je povsod za rabo; kličejo ga k sebi, je priljubljen, ima povsod prijatelje. Pokorščina iz navade je pač malo breme. Šele ta¬ krat postaja pokorščina težavna, ka¬ dar se v človeku vzdiguje samoljubje, ki pozna le sebe in se upira vsaki, še tako razumni naredbi božji in člo¬ veške oblasti. Le takrat iz nevolje človeške, vstaja pokorščina kot velik in edin križ. O Jezus, ti si potrpežljivo in radevoijno vzel svoj križ na svoje rame! Mi pa prenašamo križe svojega 301 delavskega (služebniškega) stanu ved¬ no s tako nevoljo. Sram nas je pred teboj. Obžalujemo svojo trdoglavnost. Vodi nas, o Jezus k dušnemu miru in sreči, ki prihaja iz prisrčne pokor¬ ščine. Tvoj čudoviti zgled v drugi postaji bodi nam odslej vodilo, ki nas pelje k zmagi in k tebi. Amen. Očenaš. Čelčena. Čast bodi. V. Križani Gospod . .! R. In vernih . .. V III. postaja. Jezus pade prvič pod križem. V. Molimo te .. . R . Ker si... (Pokorščina —- naproti grešnim višjim.) Kot učenik je Jezus izpričal svojo božjo naravo z besedo in čudeži. Kot trpeči Odrešenik pa je hotel samo človek biti, zato pada, kakor vsak utrujeni trpin na zemljo v posmeh ne¬ razsodni druhali. Jezus je hotel na križevem potu samo človek biti, da bi nam dal vzgled in zamogel reči: «Ho- 302 dite za menoj.» Iz ljubezni do nas po¬ kleka Jezus v cestno blato! Krščanski delavec! Vsak človek lehko pade. Tudi predstojniki so ljudje, ki se imajo boriti s skušnja¬ vami, niso nezmotljivi in torej ne mo¬ rejo kazni in plačila vedno tako točno razdeliti kakor Bog, in tudi v grehe padejo. Pa vendar je postavil Bog z fl predstojnike ljudi in ne angele. Mi se moramo iz tega učiti: Noben podlož¬ nik ne sme odpovedati predstoj¬ niku zavoljo njegovih človeških sla¬ bosti. pokorščine; le tedaj se ne sme ubogati predstojnika, kadar bi ukazal kaj grešnega. Nikomur tudi ni dovoljeno, lastne prestopke zagovar¬ jati z napakami predstojnikov. Če torej predstojniki ne živijo po božjih za¬ povedih, tedaj se ne ravnaj po njih slabih delih, ampak po njih dobrih naukih. Slabega predstojnika prenaša 303 | krščanski služebnik v lastno 1 zveli¬ čanje kot od Boga. poslano skušnjo. O Jezus, pravi Bog in človek! Naši predstojniki so ljudje, pa od Boga postavljeni in Bogu odgovorni. Oni vidijo naše slabosti in nas ho¬ čejo poboljšati. Kar ukažejo, je tvoja volja in tvoja sveta volja naj se zgodi. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V■ Križani Gospod ..! R. In vernih . .. IV. postaja. Jezus sreča svojo žalostno Mater. V■ Molimo te .. . R. Ker si... (Pokorščina — hitra.) Hitro, brez obotavljenja vstane zopet Jezus in stopa dalje. In Marijo, njegovo sveto Mater gledamo, kako prva hiti božjemu trpinu naproti, kot kraljica apostolov, kot prva vseh mu¬ čenikov. Prva prihiti ga tolažit, in tolažba je bila tem izdatnejša, ker tudi tu velja: dvakrat da, kdor hitro da. 304 Spoznavši voljo božjo, jo je Marija tudi takoj izvršila. Čudovito jaderno uboganje! Tudi naša pokorščina proti Bogu in njegovim namestnikom v Cerkvi, državi, občini in rodovini mora biti hitra, često slepo uboganje. Mi mo¬ ramo neprenehoma Boga prositi za ta neprecenljivi dar, moramo se rav¬ nati po vzgledih pokorščine svetni¬ kov in dobrih ljudi na zemlji. V svojih premišljevanjih moramo se često spo¬ minjati grde nepokorščine, ki se šopiri po zemlji, in moramo si svesti biti, da nas tira le naša svo- jeglavnost v greh. Kdor hoče dopasti Bogu, mora skrbeti za lastno popol¬ nost v pokorščini, in ne se brigati za popolnost višjih in njih naredb. Ali me razumeš, krščanski delavec? O Jezus, ti si se takoj vedno po¬ koril: volji božji, prošnjam ljudi, gro¬ zovitosti svojih mučiteljev, izreku kri- 305 vičnega sodnika! Mi spoznamo po tem tvojo voljo: da je hitra pokor¬ ščina tudi naša dolžnost. Ti nič ne tirjaš, kar bi presegalo človeške moči. Mi moremo ubogati, moremo in ho¬ čemo ubogati! Tvoj in tvoje presvete Matere čudoviti zgled pokorščine bodi nam vedno pred očmi. Vama ho¬ čemo slediti. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Gospod..! R. In vernih... V. postaja. Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti. V. Molimo te . . . R. Ker si. . . (Vestno, natančno!) Simon prihaja s polja od dela in gre domu. Ker se zahtevi vojakov ne more upreti, stopi pod križ. Ali mo¬ ral je biti vesten človek, zanesljiv delavec! Proti nasilju ugovarja; mogo¬ če mu je tudi bilo, pri sledečem padcu 2 neopazovano zginiti med stiskajočo se množico, pa ne stori tega'. Videl je potrebo pomoči, in ker jo je enkrat vzel na se, izvrši jo popolnoma. Na sredini prime križ in ga vzdigne, da vzeme vso težo na-se. Pri drugem in tretjem padanju nebeškega trpina drži s krepkimi pestmi križ kvišku; na Kal¬ varijo ga nese sam, ko sotrpin celo ne more več. Krščanski delavec! Tako mora biti tudi najina pokorščina natančna, vestna. Vestno pa je v resnici takrat delo, če se ukaz predstojnika izvrši, I kakor bi prihajal od Boga; če se izvrši ravno tako, takrat ter isto, kar se je na- ■ ročilo. Iz lastnega nagiba, brez ozira na hvalo in plačo se naj izvrši nalo¬ ženo delo, od dela naj se da pred¬ stojniku vsikdar račun; iz lastnega nagiba, kakor bi ne bilo nič zauka¬ zano, se naj opravi započeto delo- Tako pravi Gospod: «Tisti hlapec, ki 307 ve voljo svojega gospoda in se ni pri¬ pravil, in ni storil po njegovi volji, bo zelo tepen» (Luc. 12, 47). O Jezus, strah hudobnega hlapca in veselje dobrih! Mnogokrat smo ob¬ čutili tudi mi, da so naši predstojniki nezadovoljni z našo malomarnostjo Pri delu. Potrpežljivo si doslej zrl na nas, mi pa smo zlorabljali tvoje pri¬ našanje. Zdaj še le spoznavamo voljo božjo, zdaj — postajamo, vestni in natančni delavci, ne pred ljudmi, ampak pred teboj, o Gospod. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. P. Križani Gospod ..! R. In vernih ... VI. postaja. Veronika poda Jezusu potni prt. P. Molimo te . . . R. Ker si. .. (Radovoljno — z veseljem.) Veronika vidi božjega trpina se Mižati njeni hiši. Zdaj premišljuje: Vročina (na Jutrovem) pripeka stra- 20 « 308 hovito, kri in smrtni pot teče v curkih po svetem obličju. Potni prt, oh potni prt mu podati, to bi bila olajšava za ljubljenega Učenika! Pa kako? Vojaki jo bodo odgnali. Ljudstvo jo bode zasmehovalo, njo — zakonsko ženo! Njen mož se bo razsrdil, ko bo videl, da veruje v novega preroka, in j e zapustila vero očetov; njen zakon bo ločen, izgnana bo iz hiše, ženska brez domovja, brez zavetja . . . Zdaj stoji nosilec križa pred njeno hišo, Vero¬ nika ne premišljuje več. Na ulico plane z belim prtom v roki, s sočut¬ nim vsklikom, s solznimi očmi mu g a poda. V tem, kar veleva njeno usmi¬ ljeno srce, ne pozna Veronika no¬ benega ozira več. Krščanski delavec! Kakor je mi¬ losrčnost te žene, tako mora biti prava pokorščina radovoljna. Kar opravlja¬ mo, moramo opraviti z veseljem, radi in če bi nam tudi dotično delo sicer ne 309 ugajalo. Zakaj? Zato, ker smo otroci božji, učenci Jezusovi, mi smo Bogu in predstojnikom dolžni radostno po¬ korščino. «Vesel dajalec je Bogu ljub[» Nevolja z mršavim pogledom otežkoči najmanjšo zahtevo pokor¬ ščine, vesel obraz pa olajša podlož¬ niku najtežavnejšo butaro. O Jezus, na zunaj je bil resen, otožen tvoj pogled, ali tvoje veliko, težavno delo si izvrševal z veselim srcem. Lepšega zgleda nimamo. Po¬ lagaj nam, te prosimo, premagati pri y seh delih trdoglavnost in čmernost, da se navadimo tiste radostne pokor¬ ščine, ki je Bogu edino ljuba. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. k’. Križani Gospod . .1 R. In vernih . .. VII. postaja. Jezus pade drugič pod križem. P- Molimo te ... R. Ker si... (Predstojnikom v pomoč.) Zopet se zgrudi Jezus na zemljo. Velike skrbi so težile sveto glavo. 310 Ozir je bik) treba jemati na krvnike, da jih še bolj ne razdraži; na zasramo- valce, katerim je tudi hotel biti rese- nik, da bi ne postali še zlobnejši; ozir na mlačne, malomarne, da jih zbudi; na črez njega se jokajoče milosrčneže, da njih duha povzdigne še k večjemu hrepenenju; ozir je bilo treba jemati na cesto pod nogami.. in na vse bo¬ doče čase, katerih usoda se je takrat odločevala pred divjo druhaljo v je¬ ruzalemskih ulicah. KrščansKi služebnik! Glej, enako se godi tvojim predstojnikom. Kako težavno je vendar delo marsikaterega •gospodarja; vleže se sicer na večer k počitku, ali skrbi ni konca; zaspi na večer, ali dela je ostalo še vse polno- Noč in dan je treba misliti, kaj je po¬ trebno za hišo in rodovino: kruh se mora priskrbeti, posestvo mora biti urejeno, dohodki zvišani, zgube po¬ plačane, nesreče, bolezni, nikdar ne 311 mirujejo; pred vsem pa se ne sme pozabiti na smrt in na večnost. Tukaj je tvoja dolžnost, biti pomočnik po svoji pameti in po vseh svojih mo¬ čeh, da olajšaš delo gospodarju in razjasniš mračno čelo hišnega očeta in matere. O ljubi Jezus, na vse si mislil, samo na sebe, zdi se, si pozabili Zdaj poznamo svojo zlobnost, s katero smo svoje predstojnike sodili, njim očitali njih zanikernost in jih nadlegovali, oni pa so mirno vse prenašali. Olaj¬ šaj, o Gospod, njih trude in težave in prizanesi nam, kazni vrednim slu- žebnikom. Amen. Očenas. Češčena. Čast bodi. V. Križani Gospod ..! R. In vernih . .. VIII. postaja. Jezus tolaži jeruzalemske žene. V. Molimo te . . . R. Ker si.. . (Moli in delaj!) Truma žen stoji na ulici, da so delavskega stanu, kakor je ve¬ čina ljudi in pozna se jim, da so od dela semkaj prihitele. S solznimi očmi zrejo nemo v znanega, dobrega Učenika, nemo poslušajo njegove opomine, zrejo nekaj časa za odhaja¬ jočim, potem odhitijtoi zopet vsaka na svoj dom. Te žene jeruzalemske so pač vsega spoštovanja vredne. Iskale so Jezusa, poslušale, v srcu potolažene in pokrepčane v duhu hitijo k svojim vsakdanjim opravilom. Delo je naša usoda; za delo smo rojeni. Delo ni sramotno, pač pa je zaničevanja vreden, kdor nič ne dela. Tudi begati, katerih miza je oskrbljena, imajo dovolj koristnega opravila in si ga najdejo. Največ je pa delavcev, ki skrbijo za vsakdanji kruh; trud in pokorščina jih počasi k Bogu pripeljal Služebnik opravlja priprosta dela na domu in si zbira zasluge za nebesa. 313 Dninar moli in dela, da bi ga blagoslo¬ vil Bog. Rokodelec, mojster in pomoč¬ nik, kmet in meščan, vsi naj se trudijo za časno srečo ravno tako, kakor za srečno večnost. Vsakdo naj združuje z delom strah božji, od dela naj vzdiga kvišku glavo in srce k Bogu, od koder prihaja zvestemu delavcu razsvetljenje in moč. Kdor hoče ži¬ veti in srečno umreti, naj dela veselo, pa moli naj vmes! O Jezus, učil si: «Ne vsakdo, ki mi reče: Gospod, gospod! pojde v nebeško kraljestvo; ampak kdor stori voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, pojde v večno življenje.» Volja ne¬ beškega Očeta nam je zapoved. De¬ lati hočemo, pa ne samo za to zemljo, ampak tudi z Begom za Boga, da se druži naše delo in naša molitev v soglasju pred teboj. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Gospod..! R. In vernih... 314 IX. postaja. Jezus pade tretjič pod križem. V. Molimo te ... R. Ker si. . . (Popolnost v pokorščini.) Ko bi takrat trpeči Odrešenik iz¬ dihnil svojo dušo, kako velike reči bi se ne bile takrat prigodile več; Kalva¬ rije bi ne imel krščanski svet. Od treh sovražnih oblastij greha, pekla in in smrti, sta premagani dve; kre¬ postno vmiranje pa ima svet videti še le na Golgoti. Rabljem bi bilo prav, ko bi Jezus že ob vznožju hriba končal pozemeljsko pot, delo bi jim bilo okrajšano; pa Jezus je hotel na Kalvariji povišan biti in s svojo smrtjo vse na se potegniti. Zato zbere še zadnje moči, vstaja, stopa naprej v smrt za neumrjoče duše, da v pokor¬ ščini do smrti dovrši odrešenje sveta. Vsaka oblast je poklicana, delati za časni blagor in večno zveličanje 315 svojih podložnikov in jim pomagati, da ga dosežejo: predstojniki krščan¬ skih hiš in rodovin ravno tako, kakor oblastniki v občini, Cerkvi in državi. Božja volja je, da se ne zgubi no¬ bena duša. Podložnika dolžnost je pa spoznavati božjo voljo in ne otežkočiti predstojnikom z nepokorščino spol- njevanja njih dolžnosti, marveč v po¬ polnosti krščanske pokorščine vse storiti, kar je k zveličanju potrebno. O Jezus, na Kalvariji si po¬ stal res cel naš Odrešenik, si in ostajaš vekomaj! Pa še tudi tako si skrbel za nas, da si nam dal stariše, predstojnike in prijatelje, ki nas sva¬ rijo pred hudim in napeljujejo k čed¬ nostim in premagovanju. Ljubi Jezus, pelji nas na Golgato popolne pokor¬ ščine, da dovršimo sami, česar nam je še potrebno za večnost. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Gospod..! R. In vernih... 316 X. postaja. Jezusa slečejo in mu ponudijo vina z žolčem mešanega. V . Molimo te . .. R. Ker si. . . (Nasprotja v življenju.) Jezusa čaka strašna smrt, a biriči so brez skrbi. Jezus trepeče od bole¬ čin; brez sočutja mislijo rablji le na svoje plačilo in na plen po obsojencu. Jezus je sramotno slečen, vojščaki pa vadljajo za njegova oblačila. Jezusu se podaja jesih z žolčem in miro (grenkobo), vojaki si pa z vinom na¬ pivajo in delajo pogum drug drugemu. Taka so nasprotja človeškega živ¬ ljenja. In vendar, dasi se nam zdi ubog, je Jezus bogat, najbogatejši v Jeruzalemu in na celem svetu: ubog sicer v pomoči, pa bogat v zaslu- ženjih. Delavski stan na zemlji ima tudi svoje težave in radosti, svoje hudo in 317 svoje dobro. Bogatin sicer ima, česar mu srce poželi, ali le prepogostokrat ni zdravja, ni zadovoljnosti, ni miru srca, ni sreče. Ubogi človek, katere¬ mu vse manjka, pa vse prenaša, je zato srečnejši. On je navadno delaven, skrben, veren, postrežljiv in usmiljen. Vse te lastnosti so neprecenljivi viri zadovoljnosti. Bogatin navadno nima časa za molitev, za cerkev, za pokoro in Boga; on težko vmira. Revež, ki ima malo odgovornosti, lahko vmira in ima gotovo upanje na neminljivo plačilo v večnosti, če je vestno spol¬ njeval vse svoje dolžnosti. O Jezus, ki si prišel na svet, ne da bi si dal streči, ampak, da bi bil vseh hlapec in rešenik; ki si bil tako ubog, da nisi imel kam položiti trudne glave, ti si večna resnica in tvoj nauk ne mine vekomaj! Dodeli milost in moč nam delavcem, ki te ljubimo, da bomo v svojem priprostem in revnem stanu tvoji vredni učenci in nasledo- vateljil Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Gospod..! R. In vernih... XI. postaja. Jezusa pribijejo na križ. V. Molimo te . . . R. Ker si. . . (Prostost v podložnosti). Pribijanje nog in rok na križ z velikimi žeblji je nekaj tako straho¬ vitega, da more stresti in pokoriti vsa¬ ko človeško voljo; ali volja Jezusova je bila močna, močnejša kakor vse muke križanja. Jezus si je veliki cilj postavil: odrešenje človeškega rodu in nobena moč na zemlji ga ne od¬ vrne. Telo je lehko z verigami zve¬ zano, na križ pribito, duh njegov pre- šinja nebo in zemljo in vse bodoče čase. Hvalimo svojega Odrešenika za to njegovo stanovitnost, s katero je porabil vso prostost svojega duha v našo in v vseh časov zveličanje. Tako je prost tudi duh vsakega človeka, če bi bil tudi rojen od v ve¬ rige vkovane matere. Človek more vsikdar prosto voliti med dobrim in hudim, med grešnim poželenjem in čednostjo, med časnim in večnim. Ki si volijo dobro, ki se odločijo za Boga, so otroci božji, so dobri kristjani. Pa pravijo krivi preroki tudi tebi, o krščanski delavec: «Človek, kateri je pokoren in uboga, ni prost, ampak je suženj svojega predstojnika!« — Kako drzen je tak nauk! Kdor se je odločil ubogati, je iz proste volje pokoren: Bogu zavoljo njega samega in bliž¬ njemu, ker zapoved božja tako veleva. To je naša pokorščina: razumna, prostovoljna. Kdor pa k razumni pokorščini opominja, razširja blago- 'n srečo med ljudmi. O Jezus, za roke in noge na križ pribit in vendar prost, ki si bil po¬ koren in si daroval svoje življenje ne- 320 beškemu Očetu v naše odrešenje; sprejmi še nas za svoje služebnike; nočemo biti sužnji Satana! Tebi da¬ rujemo svojo voljo, svoje misli, svoje delo, svoje trude; samo reši nas verig naše lastne trdovratnosti. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Gospod..! R. In vernih.•• XII. postaja. Jezus umrje na križu. V. Molimo te . .. R. Ker si... (Grajanje črez predstojnike.) «Kdo izmed vas me more greha obdolžiti?« (Joan. 8, 46), je zaklical božji Učenik svojim zasledovalcem; tako more reči tudi kot umirajoči Od- , rešenik. Ker je nemogoča vsaka ob- dolžitev, pa ga zasramujejo. Začne razbojnik na levi rekoč: «Če si ti Kristus, pomagaj sebi in nama» tet ga preklinja. Zastonj ga opominja trpin na desni: «Boj se Boga! Po za- 321 služenju trpiva, ta pa ni nič hudega storil!» Nič hudega torej! Obreko¬ valec pa je slep za vsako' čednost bliž¬ njega! Obrekovalec, tudi če je že sam v nesreči, ne pozna usmiljenja! Ob¬ rekovalec še na Begu samem graja kaj! To nas uči nespokorjeni razboj¬ nik na Kalvariji. Krščanski služebnjki! Ali ni ta ostudna napaka razširjena tudi med nami? Grajalec ne vidi napake na sebi, katero na drugih tako hudo sodi; sam brez čednosti, ne vidi grajalec nobene dobre lastnosti svojih pred¬ stojnikov; in naj bi kdo tako živel ka¬ kor svetnik, grajalec najde madeže na njem. Grajalčevo srce, podobno mlaki, polni močeradov, ki samo v sebe gledaš, kaj te dela tako krivičnega!? Dolžnost podložnika, če so predstoj¬ niki obrekovani, je govoriti (v srcu v saj) z razbojnikom na desni: «Ta pa ni nič hudega storil!» 81 322 O Jezus, ki prešinjaš človeška srca in glave, glej, mi spo¬ znamo, da smo graje vredni in da je dolžnost naših predstojnikov nas po¬ svariti; ti si pot, resnica in življenje; daj, da ne bodemo več iskali, kar bi bilo graje vrednega na naših pred¬ stojnikih, ker to nas ne zveliča; ampak daj nam pohlevno srce, ki v svetem strahu misli najpoprej, da je samo graje vredno. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Gospod..! R. In vernih. •• XIII. postaja. Jezusa s križa vzemejo in ga položijo Mariji v naročje. V. Molimo te . .. R. Ker si. . . (Predstojniku spoštovanje.) «Slavljen bode njegov grob» (Isai. 10, 11 ). Križanim bi se imele polomiti kosti, da bi bili pred veliko¬ nočnimi prazniki vzeti s križa; pa vo- jaki Jezusu ne zlomijo kosti, ker ga najdejo že mrtvega. Sveto telo ostane neoskrunjeno svetišče. Pilat sam do¬ voli častitljiv pogreb. Učenca Jožef iz Arimateje in Nikodem smeta nemo¬ teno skazati mrtvemu Jezusu zadnjo čast. Uradni pečat brani potem sveti kraj in vojaška straža ga varuje. Ta¬ kih časti podložni navadno v smrti ne dobivajo, tako se častijo predstojniki, >n marsikatero srce si je vzdehnilo na tihem: «Ta ni bil podložnik; bil je gospod v podobi hlapca; prerok, mo¬ gočen v dejanju in besedi pred Bo¬ gom in pred ljudmi!» Podložni naj bi tudi tako spošto¬ vali svoje predstojnike, pa ne še le v smrti, ampak v življenju, kakor je zapovedal Bog na gori Sinajski: »Spo¬ štuj očeta in mater in one, ki so ti namestniki božji in starišev, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemljil» Svetniki so videli na zemlji v svojih 324 predstojnikih osebo Jezusa Kristusa samega in se njihovim ukazom ravno tako pokorili, kakor božji volji sami. Kdor izkaže svojim predstojnikom tako spoštovanje, olajša jim delo, ja ljubljenec vseh dobrih ljudi, pomočnik Odrešenikov, srečen na zemlji, v ne¬ besih blažen. O Jezus, naš Odrešenik in Go¬ spod,- kralj in sodnik živih in mrtvih, ki si v svojem trudapolnem pozemelj- skem življenju sprejel tako malo časti; tvoja zapoved je, da spoštujemo svoje predstojnike kot tvoje namestnike! Žal nam je, da smo grešili! Glej, zdaj pa trdno sklenemo, da si bomo pri" zadevali, tvojo pokorščino do Očeta na križu posnemati s spoštljivo pokor¬ ščino do svojih predstojnikov! Amen. Očenaš. Češčena. Čast doc!’. V. Križani Gospod..! R. In vernih." 325 XIV. postaja. Jezusa položijo v grob. V. Molimo te . .. R. Ker si... (Predstojniku ljubezen.) Glejmo, kaj dela ljubezen! Učen¬ ci vmijejo telo ljubljenca ter ga v tenke, čiste prte zavijejo,, kot bi ho¬ teli pričati za vse bodoče čase: Ta naš Učenik je bil nedolžnost sama! Roke in noge spnejo obenem trdno skupaj ter ne dopuščajo več, da bi se še kedaj ločil od njih; zvezanega ga hočejo zadrževati v svoji sredini! In potem ga vzemejo na svoje rame in nesejo k pogrebu, kot bi hoteli reči: «Odslej mi vse trpljenje in vse tvoje muke. vzememo na sei» — to vse je storjeno tudi nam v opomin! Mi si hočemo to k srcu vzeti! Učenci lju¬ bijo Jezusa, in On ljubi nje! In Jezus ljubi svoje prijatelje in sovražnike; njegova trpeča ljubezen pripravi milost vsem. Tako postajajo drug drugemu hlapci in služebniki po lju¬ bezni. Tako naj podložniki ljubijo svoje višje, da spolnjujejo svoje dolžnosti ter jim izkažejo vsakoršno dobroto. Ljubimo svoje predstojnike, ker so naši dobrotniki! Ker sprejemamo od njih dobrote, plačujmo jim jih z lju¬ beznijo! Pa skušnja uči, da je še druga popolnejša ljubezen do pred¬ stojnikov, ki se vzbuja brez ozira na j dobrote, blaži in povzdiguje. Tako ljubimo našega papeža N., našega kralja N. in smo pripravljeni žrtvo¬ vati vse, -če treba, tudi iti v smrt! Blagor mu, kogar navdaja ta vzvišena ljubezen! Njemu je pokorščina delež, brez katerega bi na zemlji še živeti ne hotel. O Jezus, ti si ljubil svoje in tvoji so ljubili tebe! V teh besedah je za- popadena vsa zemeljska sreča. Ne čast, ne denar, ne hvala, ne vživanje; ampak ljubezen in mir nas dela srečne na zemlji; oboje pa prihaja le iz po¬ korščine. Bodi tedaj naš Gospod, mi hočemo v vseh rečeh biti tvoji zvesti hlapci; naj se nam zgodi po tvoji volji v življenju in smrti. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Gospod..! R. In vernih... Sklepne molitve. O naš Odrešenik, ki si prišel iz nebes v podobi hlapca, k tebi prihiti¬ mo, tebe se oklenemo! Ne zav/i nas! Nismo sicer vredni tvoji otroci imenovani biti, pa usmili se nas! Ti s > zglednik vseh služebnikov in pod¬ ložnikov. Molimo te. Tvoje življenje bila je sama pokorščina, s katero si odrešil celi svet. Rekel si dati Bogu, kar je božjega, in vladarju, kar je vla¬ darjevega. Svojim apostolom si noge umival in jim zaukazal, da se v po- strežljivosti drug drugemu izkazujejo kot tvoji pravi učenci. — S temi svo-. jimi zgledi primoraš tudi nas uboge služebnike, da smo vdani v tvojo voljo in pokorni, ker vemo, da bi nas drugače zadele vse tiste kazni, ki so pripravljene za trdovratneže in upor¬ nike. O dobrotljivi Jezus; želimo se ogniti tvoji kazni in hočemo biti pod¬ ložniki (delavci, hlapci) po tvojem srcu! Saj smo prepričani, če bomo tako ravnali, da si zaslužimo tvoje dopadenje. K temu sklepu pripravilo nas je danes obiskanje tvojega sve¬ tega križevega pota. Zato se hočemo pogostokrat obračati semkaj in pono¬ viti svoje sklepe pred tvojim svetim križem. O Jezus, blagoslovi nas, da bo¬ demo celo svoje življenje storili, če¬ sar smo se danes naučili in ti oblju¬ bili! Amen. Kraljevi pot svetega križa, za mladeniče. Iz molitvenika „Živijenja srečen pot za mladeniče". Spisal škof A. M. Slomšek (* 1800 t 1862 ). Mladi popotnik, ako hočeš srečno po svetu hoditi, se ne smeš pota svetega križa izogibati. Pogosto premišljuj pot trpljenja, po katerem je pred teboj hodil usmiljeni Jezus; Poglej, kaj je trpel, poslušaj, kaj te uči pri vsaki postaji; obljubi za njim hoditi, skleni svoj križ nositi, in prosi Jezusa, naj ti po¬ maga, da ne obnemoreš. Vsaka postaja ti bode, stopinja bliže nebes. — Sveta mati ka¬ toliška Cerkev ti daruje odpustke za to. pre¬ mišljevanje, da se udeležiš Jezusovega trp¬ ljenja in zasliiženja. Jezus, tvoj nebeški kralj, bodi pred teboj;, njegove svete stopinje pre- mišijevaje hodi tudi ti za njim. Tako bo križev pot tebi kraljevi pot proti nebesom. Predno začneš, daruj mu svoje premišljevanje: Darovanje.: O neskončno vsmiljeni Ec g' V ponižnosti svojega srca ti darujemo 330 to premišljevanje Jezusovega trplje¬ nja, tvojega ljubega Sina, k tvoji večji časti, v odpuščenje grehov, za po¬ višanje tvoje svete Cerkve in za verne duše v vicah. Tudi želimo vse od- ; pustke prejeti, ki jih Cerkev temu svetemu opravilu deli. O Gospod, : govori ti v tem svetem premišlje- j vanju, tvoji služebniki bodo poslušali. Amen. I. postaja. Pilat obsodi Jezusa k smrti. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo! R. Ker si s svojim križem svet odrešil. Jezus mladeniču: Mlade¬ nič, prijatelj moj, vidiš-Ii mene pred krivičnim sodnikom stati? Slišiš-li mene nedolžnega po krivici toževati? Čuješ-li razdraženo ljudstvo, ki me je pred petemi dnevi po kraljevo častilo, neusmilejno vpiti: «Križaj ga, križaj ga!» Hočeš-li biti moj sovražnik tudi ti? 331 Mladenič Jezusu: Oh, preljubi Jezus, moj Gospod in naj¬ večji dobrotnik, kako bi bilo mogoče tebe sovražiti? Vem, da sem pogosto slabo govoril, druge krivo sodil in pohujšal, grešil sem; in vsak grešnik je tvoj sovražnik. Pa odpusti mi moje zmGte! Naj dela svet, kar hoče; ne bom več potegnil za njim. Tvoj hočem biti, da me boš tudi ti kedaj na sodbi za svojega spoznal. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, o Gospodi /? Usmili s« nas. II. postaja. Jezus vzeme križ na svoje rame. V. Molimo te .. . /?. Ker si. . . Jezus mladeniču: Vidiš-li težki križ, popotnik mladi, ki so mi ga naložili sovražniki? Voljno ga obja- ■nem in nesem, ne za se, ampak za te >n celi svet. S križem ti bodem zopet odprl nebesa. Ako hcčeš biti moj učenec, in priti za menoj, zadeni svoj križ na-se vsak dan in hodi za menoj. Le težavna križeva pot je ravna pot j v sveta nebesa. Ali me boš na tem potu zapustil? Mladenič Jezusu: Kako resnično živi Bog, te ne zapustim, j moj nebeški Učeniki Kam neki bi jo krenil jaz ubožec? Le ti imaš besede večnega življenja! Voljno hočem ob¬ jeti križ, kakršnega-koli mi pošlješ, bodi-si vboštvo ali bolezen, žalost srca, ali zasramovanje sveta, vse bom voljno pretrpel. Pomagaj mi pa tudi, Zveličar moj, naj pridem srečno k tebi po tvojih stopinjah! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,... R. Usmili -e ... lil. postaja. Jezus pade prvič pod križem. V. Molimo te ... R. Ker si ... Jezus mladeniču: Po¬ glej, prijatelj moj, kako težek je križ, | ki mi ga je naložil moj Oče za te in za celi svet! Pod njim omaguje moje telo, moja volja ne. Zopet hočem vstati, dokončati, kar mi je naročil Oče nebeški. Kaj pa ti toliko tožiš, da je tvoj stan pretežaven, tvoja služba prehuda, plačilo preslabo? Ali nočeš biti, kakor sem jaz, do konca zvest Očetu nebeškemu? Mladenič Jezusu: Oh premili Jezus! Sram me je, da sem tolikokrat zaradi malih reči bil ne¬ voljen, pritoževal se črez tvoj stan, go¬ voril o svoji službi. Oh, kako majhen je križ v mojem stanu proti tvojemu križu, kako lehko moje delo proti tvojemu opravilu! Nikoli več ne bom nezadovoljen v svojem stanu. Potr¬ pežljivost olajšuje najhujše križe; in vse lehko prestoji, kdor se sklene s teboj, moj Jezus! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmil se nas .../?■ Usmili se IV. postaja. Jezus sreča svojo žalostno Mater. V. Molimo te . . . R. Ker si. . . Jezus mladeniču: Prija¬ telj! Poglej mojo žalostno Mater; ona gre objokana za menoj, ko me peljejo k smrti. Vprašaj, kaj je sto¬ rila, ona blažena? Bila je vedno zvesta dekla Gospodova. Oče nebeški jo ljubi, in kogar on ljubi, ga ne pusti brez šibe, ampak ga obiskuje z žalostjo in s trpljenjem. Zakaj se pa ti tako hitro pritožuješ, kadar ti ni vse po volji? Obupati hočeš, če se ti ne godi vse po sreči. Mar nočeš biti ljubljenec božji? Mladenič Jezusu: Oh, kdo sem jaz, ubogi grešnik, in kdo vidva, preljubi Jezus in Marija? Ne¬ dolžna toliko trpita, jaz pa, ki sem kriv, nočem trpeti! Oh, ves potrpežljivi Jezus! Uči me ljubiti šibo Očeta ne¬ beškega! Marija, Mati žalosti, sprosi 335 mi milost, s teboj radovoljno žalovati! Naj bom na tem svetu vajinega trp¬ ljenja, v nebeškem kraljestvu pa tudi vajinega veselja tovariš! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, ... R. Usmili se . . . V. postaja. Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti. V. Molimo te . . . R. Ker si.. . Jezus mladeniču: Poma¬ gal sem bolnikom in jih ozdravljal, mrtvim sem dal zopet življenje; zdaj s em pa sam pomoči potreben, in ni človeka meni na pomoč. Moji sovraž¬ niki morajo siliti Simona, da mi po¬ maga križ nesti. Tako nehvaležni svet povračuje dobrote. Ali se boš tudi ti dal siliti za menoj križ nositi? , Mladenič Jezusu: O pre¬ ljubi Jezus, naloži mi kateri-koli križ, Po svoji sveti volji; dokler bom mogel, 336 ga bcm nosil srčno za teboj! Pa kje je tvoj križ? Nevedni ljudje so, da jih poučim; obdolženi so, da se po¬ skusim za njih poštenje; to se pravi: tvoj križ nositi. Oh, ljubi Jezus, daj mi, da vse to storim, ne prisiljeno, ampak z veseljem. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmil se nas ... R. Usmili se . • •. VI. postaja. Veronika poda Jezusu potni prt. V. Molimo te . . . R. Ker si. . . Jezus mladeniču: Čega- va je ta podoba, ki jo gledaš na prtu Veronike? Poznaš-li podobo svojega prijatelja, Odrešenika in Zveličarja? Ali veš, kdo me je tako razmesaril, s krvjo oblil in kronal s trnjem? Mladenič Jezusu: Oh, poznam tvojo podobo, moj božji Uče¬ nik in največji dobrotniki Vem, kdo te je storil tako_ revnega. Zavoljo 337 naših hudobij si bil ranjen, zavoljo naših grehov tepen, naše bolečine si ti prestal. Gledam v tvoji sveti po¬ dobi tvojo potrpežljivost, ponižnost in krotkost. Slišim tvoj prijazni glas: «Uči se od mene, kako sem pohle¬ ven in ponižnega srcal» Oh, tvojo podobo hočem globoko v svoje srce vtisniti, na tvoje svete na¬ uke in lepe zglede misliti, pa tudi po tistih živeti; naj ljudje spoznajo, da sem tvoj učenec, da bodo hvalili Očeta, ki je v nebesih! Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. V- Usmili se nas,... R. Usmili se . .. VII. postaja. Jezus pade drugič pod križem. P. Molimo te . .. R- Ker si. . . Jezus mladeniču: Vidiš, preljubi moj, kako težek je križ mo- i e ga trpljenja? Pregrehe vsega sveta 22 338 tiščijo na~nj, tudi tvoji grehi ležijo na njem ter me tako neusmiljeno vle¬ čejo k zemlji. Ali se ti ne smilim! Ali mi ne boš podal svoje roke, mi ne boš pomagal vstati? Mladenič Jezusu: Moj Zveličar, na moje roke in noge, vzemi vse' moje ude in moči! Ali kako in kje naj bi ti pomagal! Spomnim se, kaj ti želiš. V moji so¬ seski je zapuščen bolnik, nima ni¬ kogar, ki bi ga preložil; pri sosedi so ostali otroci sirote, nimajo starišev, ki bi jih zredili; v naši župniji je zgub¬ ljen mladenič, nima prijatelja, ki bi g a spravil na pravo pot. «Kar boste takim storili», veliš ti, moj Jezus, «to boste meni storilil» Z veseljem jim hočem | podati rcike, namesto tebe jim p°j magati; in ti mi boš povrnil, kakor bi se bilo tebi zgodilo. Amen. Očenaš. Češčena, Čast bodi. V. Usmi! se. nas .../?. Usmili • ■ ■.ja 339 ■M W.' VIII. postaja. Jezus tolaži jeruzalemske žene. V. Molimo te . . . R. Ker si. .. Jezus mladeniču: Mlade- denič! Kar sem rekel jeruzalemskim ženam, rečem tudi tebi: Ne jokaj se nad menoj, jokaj se nad seboj in nad svojimi grehil Jaz celo nedolžen, to¬ liko trpim, kako se bo godilo nespo- korjenemu grešniku? Če se to godi na zelenem lesu, kaj bo s suhim? Hočeš-li tudi ti biti suh les, ki ne pri¬ naša sadu? Mladenič Jezusu: Moj Zveličar, naj se jokam, pa le za to, ker te vidim toliko trpeti za me! Naj se jokam, ker se bojim, da bi me, suho mladiko, zavrgel, ki tako malo dobrega storim! Oh, kaj bo, ako se za dobro posušim in po smrti v peklu gorim! Ne zavrzi me, usmiljeni Jezus! Ti si moja vinska trta, naj bom jaz 'voja žlahtna mladika! Oživi me v 340 posvečujoči milosti božji, naj omla- dim za vse dobro, in storim za ne¬ beško kraljestvo veliko dobrega! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmil se nas.. . R. Usmili se ... IX. postaja. Jezus pade tretjič pod križem. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo! Jezus mladeniču: Trikrat sem padel na Oljski gori na svoj obraz, prosil Očeta, naj mi odvzeme kelih trpljenja; volja Očetova pa j«; naj ga pijem in za te trpim. Tretjokrat, glej, ležim zdaj pod križem; teža grehov me hoče umoriti! In ti nimaš usmiljenja z menoj? Tvoje hude navade so vrvi, s katerimi me vlačijo; tvoje razuz¬ dano življenje me suva. Kako dolgo še, prijatelj moj, kako dolgo še? Mladenič Jezusu: Ne več, moj preljubi Jezus, ne več! Kdo bi 341 mogel tebe žaliti, če te gleda, kako reven za nas na zemlji ležiš. Raztrgati hočem svoje nevarno znanje, zapustiti svoje slabe tovarišije, odvaditi se svojih grešnih navad. Akoravno me zavrže svet, saj me bodeš ti vzel za svojega. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmil se nas... R. Usmili se ... X. postaja. Jezusa slečejo in mu ponudijo vina z žolčem mešanega. V- Molimo te, Kristus, in te hvalimo! Jezus mladeniču: Mla¬ denič, posvetnega veselja tako željen! Poskusi z menoj grenke pijače, ki mi jo svet ponuja v poslednji uri! Tudi I tebi bo svet dal toliko grenkejšo pi¬ jačo, kolikor slajše ti je zdaj pre¬ grešno veselje. Tvojo požrešnost mo¬ ram odplačevati, za tvojo gizdavost to¬ liko trpim na svojem životu. Ti zame¬ tuješ pošteno nošo svojega stanu; mene pa slačijo, da grem brez vsega oblačila za te vmirat. Mladenič Jezusu: O moj Jezus, ti si ves reven in zasramovan, jaz pa prevzeten in požrešen! Oh, ne bom se več upijanjal, ne zahajal med zapeljive ljudi! O moj Jezus, uči me treznosti; (ali še bolje: daj mi pogum in moč za popolno zdržnost od vsake opojne pijače!) Uči me lepe poniž¬ nosti, naj se po svojem stanu modro oblačim, ker vem, da si prevzetnim [ sovražnik in le ponižnim daješ svojo milost! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmil se nas . . . R. Usmili se . .č XI. postaja. Jezusa pribijejo- na križ. V. Molimo te .. . R. Ker si.. . Jezus mladeniču: Kaj so vam storile moje roke, da jih razpe- | njate? Kaj moje noge, da jih neu- j 34 » smiljeno pribijate na križ? Povejte, kaj sem vam storil žalega? In tudi ti, moj prijatelj, molčiš, v moje križanje privoljuješ! Naj bi mi tako storil moj sovražnik, ne potožil bi se; pa ti, moj domači prijatelj, ki si pri meni vžival toliko dobrega, zakaj me ti daš tako neusmiljeno križati? Mladenič Jezusu: Kako bi jaz storil kaj takega? Oh, spomnim se: Kadar molčim k grehu, v tvoje križanje privoljujem; kadar se sme¬ jem grehu, pomagam tebe vnovič kri¬ žati. Oh, podpihovalci vi, obrekovalci lažnjivi, ne ostrite več žebljev s svo¬ jimi hudobnimi jeziki! Vi goljufi, in tatje, ne napravljajte strašnega kla¬ diva s svojo krivico! Vi požrešniki, pi¬ janci in prešestniki, ne pribijajte Je¬ zusa, svojega Odrešenika, na grozo¬ viti križ svojega nesramnega pože¬ lenja! Braniti hočem, moj Jezus, ko¬ likor premorem, da te ne bodo naši 344 ljudje s kakim smrtnim grehom še kri¬ žali. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmil se nas. .. R. Usmili sc ... XII. postaja. Jezus umrje na križu. V. Molimo te, .. . R. Ker si... Jezus mladeniču : Mladi popotnik, poglej na me, kako visim za te med nebom in zemljo! Poslušaj mojih poslednjih sedem besed, ki jih s križa naročam tudi tebi! «Oče, od¬ pusti njim, ne vejo, kaj delajo!» - Spo¬ korjenemu razbojniku: «Resnično ti po¬ vem, še danes boš z menoj v raju!» Ali ne želiš tudi ti v svoji poslednji uti zaslišati ravno te vesele besede? — «Sin, glej, tvoja mati!» Ali ne boš imel | tudi ti Marijo za svojo mater? — J «Žeja me!» Po zveličanju tvoje duše. | — «Moj Bog! Moj Bog! Zakaj si me | zapustil?» Hudobni svet misli tako, 345 ker me Oče pusti toliko trpeti. — «Dokončano jef» — «Oče! V tvoje roke izročim svojo dušo!» Mladenič Jezusu: Jezus, li nagneš glavo, na strašnem križu umrješ za me, daš si po smrti svoje srce prebosti, da do poslednje kaplje U steče tvoja sveta rešnja kri. Oh, kako grozoviten je vendar greh, ki je tebe "morili Koliko je vredna moja duša, da ti sam, božji Sin, daš svoje živ¬ ljenje za njo! Jaz pa, nespameten grešnik, zopet prodajam drago od¬ kupljeno dušo peklenskemu sovraž¬ niku za kratko pregrešno veseljel Oh, kako bo moji duši, ko se bo ločila °d telesa? Okleniti se hočem, o Je- | zus, tvojega svetega križa; naj umije tvoja rešnja kri vse moje grehe in sla¬ bosti. Sveti križ naj mi bo znamenje strahu pred grozovitim grehom, zna¬ menje tvoje ljubezni v življenju, pa tudi v smrti poslednje upanje. Oh, 346 daj tudi meni srečno končati to življenje in svojo dušo izročiti v Oče¬ tove roke. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmil se nas . .. R. Usmili se XIII. postaja. Jezusa s križa snemejo in ga položijo Mariji v naročje. V. Molimo te,... R. Ker si.... Marija mladeniča: Tvdoj sini Poglej Jezusa, nedolžno Jagnje, kako leži mrtvo v mojem naročju. Greh je vmoril mojega ljubega Sina, greh je prebodel meni materino srce z mečem prevelike žalosti. Oh, p°' potnik, ki mimo hodiš po svojih pre¬ grešnih potih, pridi in poglej, ali je še kje žalost tolika, kakor je moja! Mladenič Mariji: Premila Mati mojega Odrešenika, dopolnile so se besede, katere ti je stari Simeon v templu povedal; tvoje srce je p re ' 347 bodel žalosti meč! Bila si pokorna dekla svojega Gospoda pod strašnim križem svojega Sinu; po njegovi be¬ sedi se ti je zgodilo; zato si pa tudi zdaj kraljica nebes in zemlje. Tvoja velika žalost se ti je spremenila v neizrekljivo veselje. O Marija, moja dobrotljiva mati, sprosi mi milost, naj na tem svetu s teboj žalujem in objokujem svoje grehe in grehe vsega sveta, da se mi dosedanja žalost spre¬ meni v večno veselje! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmil se nas . . . R. Usmili se ... XIV. postaja. Jezusa položijo v grob. V■ Molimo te, .. . R. Ker si. . . V Jožefevem vrtu se nahaja pri¬ pravljen grob. Nobeden še ni počival v tem grobu; kdo bo spal v njem smrtno spanje, kdo bo vžival pokoj v novem grobu? Oh, moj dobri pastir, 348 Jezus, bo našel v grobu svoj mir, ki ga ni našel na tem hudobnem svetu. Jožef iz Arimateje mu da poslednjo postelj smrtnega spanja. Jezus je spal mirno v grobu, da se ne bom jaz bal groba; on je moje vstajenje in življenje. K tvojemu grobu, o Jezus, pokleknem, srečne zadnje ure te prosim, za sladek pokoj po smrti se ti priporočam. Prosim te, za tvojih svetih pet krvavih ran, stoj mi na strani, ko se bo moja duša ločila od telesa! Vzemi jo milostljivo v moje kraljestvo, da bo pri tebi živela, dokler bo počivalo moje truplo v črni zemlji. In kadar prideš z znamenjem svetega križa mrtve k sodbi budit, oh, daj tudi meni priti med izvoljene na desnico; naj mi bo tvoje bridko trpljenje v večno življenje! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmil se nas . .. R. Usmili se • • • 349 Fi Konec. Obhodili smo stopinje tvojega trpljenja in smrti, usmiljeni Jezus; gledali smo, koliko si ti za nas prestal Oh, kaj bomo mi tebi dali za toliko tvojo ljubezen? Naš ljubi brat si ti postal, in vse tvoje je tudi naše. Tvoj ljubi nebeški Oče je bil naš Oče, tvoja Mati Marija je tudi naša Mati, tvoje nebeško kraljestvo je tudi naše kraljestvo, ako ga sami ne za¬ pravimo; in tvoje presveto telo je hrana naše duše. Oh, preljubi Jezus, ves si naš, kakor bomo tudi m i vsi tvoji. Ti si hotel za nas trpeti in umreti, mi pa hočemo vekomaj tebi ž >veti. Oh, neskončno usmiljeni Bog, ^j, da imamo Jezusovo trpljenje in smrt vedno pred očmi, se po njego- vem svetem zgledu ravnamo in po n jegovem neskončnem zasluženju pri¬ demo v večno življenjel Amen. Kraljevi pot svetega križa, za dekleta. Iz molitvenika »Krščansko devištvo." Spisal škof A. M. Slomšek (* 1800 f 1862). Za dekleta. Mlada popotnica! Ako hočeš srečno P° svetu hoditi, se ne smeš pota svetega križa iz¬ ogibati. Premišljuj pogosto pot trpljenja, P° katerem je pred teboj hodil usmiljeni Jezus; poglej, kaj je trpel; poslušaj, kaj te uči pn vsaki postaji; obljubi za njim hoditi, skleni svoj križ nositi, in prosi Jezusa, naj ti po; maga, da ne obnemoreš. Vsaka postaja P bode stopinja bliže nebes. — Sveta mati ka¬ toliška Cerkev ti daruje odpustke za to pr e " mišijevanje, da se tembolj udeležiš Jezuso¬ vega trpljenja in zasluženja. Jezus, tvoj ne¬ beški kralj, hodi pred teboj; njegove svete stopinje premišljevaje hodi tudi ti za nji*' Tako bo križev pot kraljevi pot proti nebeso*. Po nekaterih župnijah imajo dekle! 3 hvalevredno navado, da nekatere, ki bolje uteg¬ nejo, po vsaki službi božji še ostanejo v 351 cerkvi in skupno opravljajo sveti križev pot; tako po prvem, po drugem opravilu, in tudi Poppldne pred večernicami. To sveto opravilo darujejo v pokoro za vse grehe in hudobije cele svoje domače župnije, in tako prelepo skrbijo, da se razžaljeni pravici božji ska- z uje vedno in primerno zadoščenje. Krščan¬ ske device, prosimo vas, primite se te svete navade po vseh slovenskih župnijah! Predno začnete sveti križev pot, darujte Bogu svoje premišljevanje: Darovanje. O neskončno vsmiljeni Bog! V ponižnosti svojega srca ti darujemo to premišljevanje Jezusovega trp¬ ljenja, tvojega ljubega Sina, k tvoji v ečji časti, v odpuščanje grehov, za Povišanje tvoje svete Cerkve in za v erne duše v vicah. Tudi želimo vse odpustke prejeti, ki jih Cerkev deli temu svetemu opravilu. O Go¬ spod, govori ti v tem svetem premišlje¬ vanju, tvoje služebnice pa bodo po¬ slušale. Amen. 352 I. postaja. Pilat obsodi Jezusa k smrti. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo I R. Ker si s svojim križem svet odrešil. Jezus deklici: Deklica, pri¬ jateljica mojal Vidiš-Ii mene pred kri¬ vičnim sodnikom stati? — Slišiš-li mene nedolžnega po krivici toževati? — Čuješ-li razdraženo ljudstvo, ki me je pred petimi dnevi po kraljevo častilo, neusmiljeno vpiti: «Križaj ga! Križaj ga!» Hočeš li biti moja sovraž¬ nica tudi ti? Deklica Jezusu: Oh pre¬ ljubi moj Jezus, izvoljeni ženin moje duše, moj Gospod in največji dobrot¬ nik, kako bi bilo mogoče tebe sovra¬ žiti? — Vem, da sem pogosto slabo govorila, druge krivo sodila in po- hujšala; grešila sem, in vsak greš¬ nik je tvoj sovražnik. Pa odpusti m» moje zmote! Naj dela svet kar hoče, ne bom več potegnila za njim. Tvoja, 353 o Jezus, hočem biti, da me boš tudi ti kedaj na sodbi za svojo spoznal. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, o Gospod! R. Usmili se nas. II. postaja. Jezus vzeme križ ns svoje rame. V. Molimo te ... R. Ker si ... Jezus deklici: Vidiš-li ve¬ liki križ, popotnica mlada, ki so ga ^eni naložili sovražniki? —■ Voljno ga objamem in nesem, ne za se, ampak za te in ves svet. S križem ti bodem zopet odprl nebesa. — Ako hočeš biti moja učenka, in priti za menoj, zadeni svoj križ na se vsak dan in hodi za menoj. Le težavna kri¬ jva pot je ravna pet v nebesa. — Ali me boš na tem potu zapustila? Deklica Jezusu: Kakor resnično živi Bog, te ne zapustim, moj 23 354 preljubi tovariš in božji prijatelji Karo neki bi jo krenila jaz revica? Le ti imaš besede večnega življenja. Voljno hočem objeti križ, kakršnega-koli mi še pošlješ, bodisi vboštvo ali bolezen, žalost srca, ali zasramovanje sveta, vse bom voljno pretrpela. Pomagaj mi pa tudi, Zveličar moj, naj srečno k tebi pridem po tvojih stopinjah! Dok¬ ler si ti moj Gospod, bom tudi ja* tvoja dekla. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmil se nas . . . R. Usmili se . ■ • j III. postaja. Jezus pade prvič pod križem. V. Molimo te . .. R. Ker si. . . Jezus deklici: Poglej pri" j jateljica moja, kako težek je križ, ki j mi ga je naložil moj Oče za te in z 8 , celi svet! Pod njim omaguje moja telo — moja volja ne. Zopet hočem vstati, dokončati, kar mi je naročil Oče nebeški. Kaj pa ti toliko tožuješ, 355 da je tvoj stan pretežaven? Ali nočeš biti, kakor sem jaz, do konca zvesta Očetu nebeškemu? Deklica Jezusu: Oh, pre¬ mili Jezus! Sram rfte je, da sem toli¬ kokrat zaradi malih reči bila nevoljna, toževala črez svoj stan, govorila o svoji službi. Oh, kako majhen je križ v mojem stanu proti tvojemu križu; kako lehko moje delo proti tvojemu opravilu! Nikoli več ne bom nezado¬ voljna v svojem stanu; in če tudi oslabim, saj mi bodeš pomagal zopet vstati. Potrpežljivost olajšuje najhujše križe; in vse lehko prestoji, kdor se sklene s teboj, moj Jezus! Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmil se nas .. . R- Usmili se . . .• IV. postaja. Jezus sreča svojo žalostno Mater. V. Molimo te . . . R. Ker si. . . Jezus deklici,: Prijateljica! Poglej mojo žalostno ' Mater, ki gre 356 objokana za menoj, ker me peljejo k smrti. Povprašaj, kaj je storila, ona blažena? Bila je zvesta dekla Gospo¬ dova; Oče nebeški jo ljubi, in kogar oh ljubi, ne pusti ga brez šibe, ampak obiskuje ga z žalostjo in trpljenjem. Zakaj se pa ti tako naglo pritožuješ, kadar ti ni vse po volji? Obupati ho¬ češ, če se ti ne godi vse po sreči. Mar nočeš ljubljenka božja biti? Deklica Jezusu: Oh, kdo sem jaz uboga grešnica, in kdo p a vidva, preljubi Jezus in Marija? Ne¬ dolžna, toliko trpita, jaz pa grešnica nočem trpeti! Oh, ves potrpežljivi Jezus! Uči me ljubiti šibo Očeta ne¬ beškega! Marija, Mati žalosti, sprosi mi milost s teboj radovoljno žalovati! Naj bom na tem svetu vajinega trp¬ ljenja, pa tudi v nebeškem kraljestvu vajinega veselja deležnica! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmil se nas . .. R. Usmili se .. • 357 V. postaja. Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti. V. Molimo te . . . R. Ker si. . . Jezus deklici: Pomagal sem revnim bolnikom in jih ozdravljal, Mrtvim sem dal zopet življenje: zdaj sem pa sam potreben pomoči, in ni človeka meni na pomoč. Moji sovraž¬ niki morajo siliti Simona, da mi po¬ laga križ nesti. Tako nehvaležni svet Povračuje dobrote. Ali se boš tudi h dala siliti, za menoj križ nositi? Deklica Jezusu: O pre¬ ljubi Jezus, naloži mi križ, služebnici sv °ji, po svoji sveti volji; dokler kom mogla, nosila ga bom srčno za teboj; saj mi boš lepo poplačal moj hud! Pa kje je tvoj križ? Nevedni ljudje so, da jih poučim; grešniki, da jih posvarim; nedolžno obdolženi so, da se poskusim za njih poštenje; to s e pravi: tvoj križ nositi. Oh, ljubi Je- 358 zus, daj mi, da vse to storim, ne pri¬ siljeno, ampak z veseljem! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, . . . R. Usmili se ... VI. postaja. Veronika poda Jezusu potni prt. V. Molimo te ... R. Ker si ... Jezus deklici: Čegava je ta podoba, ki jo gledaš na prtu Vero¬ nike? Poznaš-li podobo svojega pri¬ jatelja, Odrešenika in Zveličarja? Ali veš, kdo me je tako razmesaril s krvjo oblil in kronal s trnjem? Deklica Jezusu: Oh, po¬ znam tvojo podobo«, moj božji Učenik in največji dobrotnik! Vem, kdo te je tako revnega storil. Zavoljo naših hudobij si ranjen, zavoljo naših gre¬ hov tepen, naše bolečine si ti prestal. Gledam v tvoji sveti podobi tvojo po¬ trpežljivost, ponižnost in krotkost. Slišim tvoj prijazni glas: «Uči se od 359 mene, kako sem pohleven in poniž¬ nega srcal» Oh, tvojo podobo hočem globoko v svoje srce vtisniti, na tvoje svete nauke in lepe zglede vednd, misliti, pa tudi po tistih živeti; naj ljudje spoznajo, da sem tvoja učenka, da bodo hvalili Očeta, ki je v nebesih. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmil se nas .../?. Usmili se ... VII. postaja. Jezus pade drugič pod križem. • V. Molimo te ... R. Ker si ... Jezus deklici: Vidiš, pre¬ ljuba moja, kako težek je križ mo¬ jega trpljenja! Pregrehe vsega sveta slonijo na njem, pa tudi tvoji grehi, ter me tako neusmiljeno vlečejo k zemlji. Ali se ti ne smilim? Ali mi ne boš po¬ dala svoje roke, ne boš mi pomagala vstati? Deklica Jezusu: Moj Zve¬ ličar; na moje roke in noge, vzemi 360 moje ude in močil Ali kako in kje naj bi ti pomagala? Spomnim se, kaj ti želiš. V moji soseski je zapuščen bol¬ nik, nima nikogar., ki bi ga preložil; tam so ostali otroci sirote, nimajo starišev, ki bi jih zredili; v naši žup¬ niji je zapeljana deklica, nima pri¬ jateljice, ki bi jo spravila na pravo pot. «Kar boste takim storili,» veliš ti, moj Jezus, «to boste meni storili!» Z r^seljem jim hočem podati roke, na¬ mesto tebe jim pomagati vsaj z mo¬ litvijo, če več ne morem; in ti mi boš povrnil, kakor bi se bilo tebi zgodilo. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, Usmili sc .... VIII. postaja. Jezus tolaži jeruzalemske žene. V. Molimo te . . . R. Ker si. . . Jezus deklici: Deklica, kar sem rekel jeruzalemskim ženam, re- 361 , čem tudi tebi: Ne jokaj se nad menoj, jokaj se nad seboj in nad svojimi I grehi! Jaz, ves nedolžen, toliko trpim, kako se bo godilo nespokorjeni greš- nici? Če se to godi na zelenem lesu, kaj bo s suhim? Hočeš-li tudi ti biti suh les, ki ne prinaša sadu? Deklica Jezusu: Moj Zve¬ ličar, naj se jokam; pa le za to, ker te vidim toliko trpeti za me! Naj se jo¬ kam, ker se bojim, da bi me, suho mladiko, zavrgel, ki storim tako malo I dobrega! Oh, kaj bo, ako se posušim z a dobro in gorim po smrti v peklu! Ne, ne zavrzi me, usmiljeni Jezus! Ti si moja vinska trta, naj bom jaz tvoja žlahtna mladika! Oživi me v Posvečujoči milosti božji, naj omlsidim z a vse dobro, in storim veliko dobrega z a nebeško kraljestvo! Amen. Očenaš. Češžena. Čast bodi. V. Usmili se nas . ■. R. Usmili se . .. 362 IX. postaja. Jezus pade tretjič pod križem. V. Molimo t e ... R. Ker si ... Jezus deklici: Trikrat sem padel na Oljski gori na svoj obraz, prosil Očeta, naj mi odvzeme kelih trpljenja; volja Očetova pa je, da ga pijem in za te trpim, i— Tretjekrat, glej, ležim zdaj pod težkim križem; teža grehov me hoče premagati! In ti nimaš usmiljenja z menoj? Tvoje hude navade so vrvi, s katerimi me vlačijo; tvoje lehkomiselno življenje me suva. Kako dolgo še, prijateljica moja, kako dolgo še? Deklica Jezusu: Ne več, preljubi Jezus, ne več! Kdo bi mogel tebe žaliti, če te gleda, kako reven za nas na zemlji ležiš. Raztrgati ho¬ čem svoje nevarno znanje, zapustiti svoje slabe tovarišije, odvaditi se svo¬ jih grešnih navad. Akoravno me za- 363 vrže svet, saj me bodeš ti vzel med ! svoje! Amen. Očenaš. Ceščena. Čast bodi. V■ Usmili se nas, . . . R. Usmili se .. . X. postaja. Jezusa slečejo in mu ponudijo vina z žolčem mešanega. V. Molimo te ... R. Ker ti ... Jezus deklici: Deklica, po¬ svetnega veselja tako željna! Poskusi z menoj grenke pijače, ki mi jo svet ponuja v poslednji uri! — Tudi tebi bo svet dal toliko grenkejšo pi- j jačo, kolikor slajše ti je zdaj pre¬ grešno veselje. Tvojo požrešnost mo¬ ram odplačevati, za tvojo nečimerno gizdavost trpim toliko na svojem ži¬ votu. Ti hodiš prevzetno, se nosiš nespodobno, zametuješ pošteno nošo svojega stanu; mene pa slačijo, da grem brez vsega oblačila za te vmirat. 364 Deklica Jezusu: O moj Jezus, ti si ves reven in zasramovan, jaz pa prevzetna in požrešna! Oh, ne bom več nezmerna v jedi in pijači, ne bom več zahajala med zapeljive ljudi! Po svojem stanu se hočem po¬ nižno nositi, ne več posnemati tujih šeg: O moj Jezus, uči me treznosti; (ali še bclje: daj mi pogum in moč za popolno zdržnost od vsake opojne pijače!) — Uči me lepe poniža 'sti, naj se po svojem stanu modro oblačim, ker vem, da si prevzetnim sovražnik, in le ponižnim daješ svojo milost. Amen. Očenaš. Češčena: Čast bodi. V. Usmili se nas,... R. Usmili se... XI. postaja. Jezusa pribijejo na križ. V. Molimo te ... R. Ker si ... Jezus deklici: Kaj so vam storile moje roke, da jih razpenjate? 365 Kaj moje noge, da jih neusmiljeno pribijate na križ? Povejte, kaj sem- vam storil žalega? In tudi ti, moja pri¬ jateljica, molčiš, privoljuješ v moje križanje, da, celo pomagaš! Naj bi mi tako storil moj sovražnik, ne po¬ tožil bi se; pa ti, moja domača pri¬ jateljica, ki si pri meni vživala toliko dobrega, zakaj me ti daš tako ne¬ usmiljeno križati? Deklica Jezusu: Kako bi jaz storila kaj takega? Preljubi moj Jezus, povej, kdo te zdaj križa? Oh, spomnim se: «Grešniki so kovali po mojem životu!» Tako ti govoriš po svojem preroku. Kadar k grehu mol¬ čim, privoljujem v tvoje križanje; kadar se smejem k grehu, tebe vnovič križati pomagam. Oh, podpihovalci, obrekovalci lažnjivi, ne ostrite več žrebljev s svojim hudobnim jezikom! Vi goljufi in tatje, ne napravljajte strašnega kladiva s svojo krivico! Vi 366 požrešniki, pijanci in nečistniki, ne pribijajte Jezusa, svojega Odrešenika, na grozoviti križ svojega nesramnega poželenja! Braniti hočem, moj Jezus, kolikor premorem, da te ne bodo vnovič križali naši ljudje s kakim smrtnim grehom! Oh, moj križani Jezus, daj mi rajše vmreti, kakor tebe s smrtnim grehom zopet križati. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V . Usmili se nas, ... R. Usmili :e ... XII. postaja. Jezus umrje na križu. V. Molimo te . . . R. Ker si... i Jezus deklici: Mlada po¬ potnica, poglej me, kako med nebom in zemljo visim na križu za te! Po¬ slušaj mojih sedem poslednjih besed, ki jih s križa tudi tebi naročam! «Oče, odpusti njim, ne vejo kaj delajo!« ■— Spokrnemu razbojniku: «Resnično ti 367 ■ I povem, še danes boš z menoj v raju!» j Ali ne želiš tudi ti v svoji poslednji j uri zaslišati ravno te vesele besede? ( «Sin, glej, tvoja mati!» Ali ne boš imela tudi ti Marijo za svojo ljubo mater? — «Žeja me» po zveličanju tvoje duše. — «Moj Bogi Moj Bogi Zakaj si me zapustil?» Hudobni svet misli tako, ker me Oče pusti toliko trpeti. — «Dokončano je!» moje trp¬ ljenje je pri kraju, moje opravilo je dopolnjeno. — «Oče! V tvoje roke izročim svojo dušol» Deklica Jezusu: Jezus, ti nagneš glavo, umrješ za me na straš¬ nem križu, daš si po smrti prebosti svoje srce, da do poslednje kaplje steče tvoja sveta rešnja kri. Oh, kako grozoviten je vendar greh, ki je tebe umoril! Koliko je moja duša vredna, da ti, sam božji Sin, daš svoje živ¬ ljenje za njo! Jaz pa, nespametna grešnica, zopet prodajam drago od- 368 kupljeno dušo peklenskemu sovraž¬ niku za kratko pregrešno veselje! Oh, kako bo moji duši, ko se bo ločila od telesa! Okleniti se hočem, o Jezus, tvojega svetega križa; naj omije tvoja rešnja kri vse moje grehe in slabosti! Sveti križ naj mi bo znamenje strahu pred grozovitim grehom, lepo zna¬ menje tvoje ljubezni v življenju, pa tudi v smrti poslednje zaupanje! Oh, daj tudi meni srečno dokončati, in svojo dušo izročiti v Očetove roke! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. I' . Usmili se nas, .. . R. Usmili se . . XIII. postaja. Jezusa s križa snemejo in ga položijo Mariji v naročje. V. Molimo te . . . R. Ker si. .. Marija deklici: Moja hčer! Poglej Jezusa, nedolžno jagnje, kako leži mrtvo v mojem naročju. Greh j® vmoril mojega preljubega Sina, greh 369 je prebodel meni materino srce z mečem prevelike žalosti! Oh, popot¬ nica, ki hodiš mimo po svojih pre¬ grešnih potih, pridi in poglej, ali je še katera žalost tolika, kakor je moja? Deklica Mariji: Premila Mati mojega Odrešenika, dopolnile so se besede, ki ti jih je v templu povedal stari Simeon! Tvoje srce je prebodel meč žalosti! Bila si pokoma dekla svojemu Gospodu pod strašnim križem svojega Sinu; po njegovi be¬ sedi se ti je zgodilo; zato si pa tudi zdaj kraljica nebes in zemlje. Tvoja velika žalost se ti je spremenila v neizrekljivo veselje. Oh Marija, moja dobrotljiva Mati, izprosi mi milost, da na tem svetu s teboj žalujem in ob¬ jokujem svoje in grehe vsega sveta; ■da se mi sedanja žalost spremeni v večno veselje! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, . . . R . Usmili se .... 24 370 XIV. postaja. Jezusa položijo v grob. V. Molimo te .. . R. Ker si. .. V Jožefovem vrtu se nahaja pri¬ pravljen grob. Nobeden še ni počival v tem grobu; kdo bo v njem spal, kdo vžival pokoj v novem grobu? Oh moj dobri pastir, Jezus, bo našel v grobu svoj mir, ki ga ni našel na tem hu¬ dobnem svetu. Jožef iz Arimateje mu da poslednjo postelj smrtnega spanja. Jezus je mirno spal v grobu, da se ne bom jaz bala groba: on ie mojo vstajenje in življenje. K tvojemu gro¬ bu, o Jezus, pokleknem, srečne zadnje ure te prosim, za sladek pokoj P° smrti se ti priporočam. Oh preljubi Jezus, ki si po to¬ likem trpljenju mirno počival v hlad¬ nem grobu, počivala bom v njem sko¬ raj trdi jaz; naj bi le srečno! Prusim te, za tvojih svetih pet krvavih ran, stoj mi na strani, ko se bo moja duša 371 ločila od telesa! Vzemi jo milostljivo v svoje kraljestvo, da bo pri tebi ži¬ vela, dokler moje trudno truplo po¬ čiva v črni zemlji. In kadar prideš z znamenjem svetega križa mrtve k sodbi budit, oh, daj tudi meni priti na desnico med izvoljence, naj mi bo tvoje bridko trpljenje v večno živ- ! tj®je! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. h• Usmili se . . . R. Usmili se. .. Konec. Obhodile smo stopinje tvojega trpljenja in tvoje smrti, usmiljeni Je- zus ; pregledale smo, koliko si za n as prestal! Oh, kaj bomo pa me t e bi dale za toliko tvojo ljubezen? Naš ljubi brat si ti postal in vse tvoje j e tudi naše: Tvoj ljubi nebeški Oče ! e tudi naš Oče, tvoja mat iMarija je tu di naša Mati, tvoje nebeško kra¬ ljestvo je tudi naše kraljestvo, ako ga 2i* same ne zapravimo; in tvoje presveto telo je hrana naše duše. Oh, preljubi Jezus, ves si naš, naj bomo tudi me vse tvoje! Ti si hotel za nas trpeti in umreti, me pa hočemo vekomaj tebi živeti. Oh, neskončno vsmiljeni Bog/ daj, da imamo trpljenje in smrt Je¬ zusovo vedno pred očmi, da se p° njegovem svetem zgledu potrpež¬ ljivo ravnamo in pridemo po njego¬ vem neskončnem zasluženju v večno življenje! Amen. Križev pot za Marijine otroke (Marijanske kongregacije vseh stanov). Priprava. O Bog, ki si zavoljo preveliki nam izkazanih milosti vreden vse naše ljubezni; pri tem svetem opr a ' vilu križevega pota želimo zdaj s p 11 ' 373 J ; srčnim sočutjem premišljevati trp¬ ljenje in smrt Jezusa Kristusa tvojega Sinu, se ti zahvaliti za vso tvojo ne¬ skončno ljubezen, odpuščenje gre¬ hov in poboljšanje življenja si izpro¬ siti. — Želimo tudi zadobiti vse od¬ pustke, ki so podeljeni za sveti križev Pot: najprej v lastno zveličanje, pa z a verne duše-v vicah; posebej še za vs e pokojne . „ . naše Marijanske kongregacije ... — O Jezus, daj nam m ilost. to pobožnost v spremstvu tvoje žalostne Matere Marije začeti >0 končati k zveličanju naših duš! V. Hodimo v miru! R. V imenu Gospodovem. Amen. I. postaja. Pilat obsodi Jezusa k smrti. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo! R. Ker si s svojim križem svet odrešil. O moj ljubeznivi Odrešenik, davljen Sin blažene Device Marije, 374 moje Matere, iz same ljubezni do mene nastopal bolesti polno pot svo¬ jega trpljenja! Slišim krivičnega sod¬ nika obsoditi te k smrti na križu. V tvoje presveto srce gledajoč, o Jezus, pa vidim, kako ti iz ljubezni do mene potrjuješ grozoviti odlok; gledam te, kako se prostovoljno in velikodušno odločiš, da greš na Kalvarijo prenašat za moje zveličanje vse muke, katere si le more domisliti človeška hudobija. — O moj Odrešenik, kako je pač tvoj pogum tako velik in tako ne¬ skončna tvoja ljubezen! Kot otrok Marijin moram tudi ja* nastopiti cesto križevo, pot življenja, ki me naj pripelje v nebesa. In p°' gumno moram prehoditi to pot. h 1 za me dovolj, živeti navadno življenje kristjana; moj častni naslov «Otr°k Marijin» zahteva, da se odlikujem v vseh čednostih; bolj kot drugi moram biti spodobnega obnašanja, ponižen, pobožen. Ko sem se vsega posvetil Mariji, moji Materi, sem ji obljubil vse to. Kako je zdaj s tem mojim sklepom? Ali je že oslabel? — O moj Odrešenik, obnovi v meni vse tisto vzvišeno mišljenje, ki se edino spo¬ dobi za otroka Marijinega! Ti jem¬ lješ na se zavoljo mene vse svoje nadčloveško trpljenje, jaz pa naj bi bil ntalosrčen in omahljiv, naj bi se bal tebi služiti iz celega srca? Očenaš. Češčena. Čast bodi. II. postaja. Jezus vzeme križ na svoje rame. V. Molimo te . . . R. Ker si. . . O moj Odrešenik, križ se prikaže tvojim očem, križ, ki je orodje tvojega zveličanja, in odslej znamenje tvojih vernih. In ti ga objameš z radostjo in ljubeznijo! Tvoj apostol sv. Andrej je Pri pogledu na svoj križ vskliknil vzra- doščen: «0 dobri križ, o križ, po ka- terem sem tako dolgo hrepenel!« S križem na rami, — tako oznanjal si ti že pred njim celemu svetu svojo veliko zapoved trpljenja in zataje¬ vanja samega sebe. Tukaj učiš s svo¬ jim zgledom, učiš, da v svojem spremstvu nočeš strahopetnih, vne- marnih in poželjivih duš, ki se ogibljejo dela in trudov ter se bojijo, se žrtvo¬ vati. Z dejanjem potrdiš svoj nauk: «Kdor hoče hoditi za menoj, naj vzeme vsak dan svoj križ na se in naj hodi za menoj!» In jaz, otrok Marijin bi naj bil neobčutljiv za tvoje besede in za tvoj zgled? Jaz naj bi ne okusil blaženosti žrtvovati se? Žrtvovati se, to se pravi samega sebe zatajevati, se premago¬ vati; pa kako naj se vadim v tem? že j vem: s tem, da velikodušno objamem posebno križ delavnega življenja! Delo iz ljubezni do Boga, izvršeno v nje¬ govi pričujočnosti, obvaruje dušo po- 377 r kvarjenosti, pospešuje vse dobro, obuja čednosti za zdajno življenje in za prihodnost. — Da, o moj Odreše¬ nik, jaz sprejmem križ, katerega mi > nalagaš; sprejmem ga z vso njegovo težo in dolgostjo! Kolika sramota bi pač bila za Marijinega otroka, naj bo že v katerem-koli stanu in poklicu, če I se sam postavi med lenobne in mlač¬ ne, ko gleda svojega Boga in Mojstra, pod težo križa sklonjenega! Očenaš. Češčena. Čast bodi. III. postaja. Jezus pade prvič pod križem. V . Molimo te . . . R. Ker si... O trpeči Odrešenik, ki padaš pod težo svojega velikega križa na zemljol s Greh je tisti velik vzrok vsega tvojega trpljenja, prelivanja krvi in smrtne utrujenosti. Pa kateri grehi te težijo še prav I posebno? Najbolj te žalijo grehi tistih 378 duš, katere si obsipal z izvanrednimi dobrotami in milostmi. Pred vsem te pečejo grehi teh ljudi, ki še ho¬ čejo biti tvoji prijatelji in otroci tvoje prečiste Matere. Grda nehvaležnost takih duš presunja tvoje srce in te neusmiljeno tlači k tlom. — Pri po¬ gledu na tvoje trpljenje, o predobrot- ljivi Odrešenik, mora pač vsako krš¬ čansko, le še količkaj verno srce v sebi začeti sovražiti greh, ki ugonab- Ija telo in duha ter mori včlovečenega Bogal Jaz pa, otrok Marijin, od tebe ljubljen in odlikovan, kolikokrat na¬ hranjen s tvojim mesom in krvjo, o Jezus, moram v svojem srcu sovražiti vsaki greh tisočkrat bolj, kakor vsi drugi. — Pomnoži še, o moj Bog, v meni ta stud in stori ga vsik- dar živahnega! Obljubim ti, o Jezus, greh takoj izgnati iz svoje duše, če bi postal kedaj tako nesrečen, da bi ne bil v stanu tvoje milosti. Rajši tisoč¬ krat umreti, kakor še kedaj raniti tvoje božje Srce in srce Marije, moje Ma¬ tere! Oče naš. Češčena. Čast bodi. IV. postaja. Jezus sreča svojo žalostno Mater. V. Molimo te . . . R■ Ker si. .. O predobrotljiva Mati, ne čudim se, da te vidim na cesti na Kalvarijo ob strani tvojega božjega Sinu! Tvoja ljubezen te vleče tja. Na višini Gol- gate hočeš postati tudi moja Mati. V najhujših bolečinah mi boš dala novo življenje milosti božje, in sicer tako: Jezusa ljubiš kot svojega Sina in svo¬ jega Boga z največjo materinsko in nadnaravno ljubeznijo; privolila si, ga gledati izročenega vsem mukam in najsramotnejši smrti; dasi je meč bo¬ lečin prebodel tvojo dušo. Kmalu pod MF ">«■ 380 križem končaš to nad vse bolestno darovanje. Sladka tolažba za tvoje lju¬ beče srce ti bode pri tem zavest, da rešiš duše in jih posvetiš. Torej tudi za mene trpiš vse to. Kako zelo me pač ljubiš, o dobra Mati! — Ali ti povračam v resnici ljubezen z ljubez¬ nijo, kakor sem dolžan, posebno jaz, otrok tvoj? Izvolil sem si tebe za svojo Mater, posvetil se tvoji družbi in tvojemu češčenju; zato te moram tudi nežno, močno, plameneče ljubiti, bolj, kakor vsi drugi. Ali se ni morebiti ohladila v meni ljubezen do tebe, da bi se že skoraj ne smel imenovati tvoj otrok — otrok Marijin? In pa, ali se kaže moja ljubezen tudi vedno v de¬ janjih ... v zvestobi, s katero bi ti moral skazovati svojo vdanost vsak dan z molitvijo k tvoji časti, vsakda¬ njim rožnim vencem (vsaj ene, dveh skrivnosti)? 381 Ali mislim na-te, o Marija, mno¬ gokrat po dnevu, s prisrčnimi pogledi na be po zgledu, kakor te je milo pogledal Jezus na svoji poti na Kal¬ varijo? Kako posnemam tvoje čed¬ nosti? — Žal mi je, da sem tako ne¬ vreden otrok Marijin! O ljuba Mati Marija, ne spusti me od te postaje, dokler me ne prerodiš^ dobrega svo¬ jega otroka! Oče naš. Češčena. Čast bodi. V. postaja. Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti. V. Molimo te . .. R. Ker si. .. Ko greš na Kalvarijo, opešaš, o moj Odrešenik; utrujen se zgrudiš pod težo križevo! Simon Cirenejec ti pride pomagat, začetkoma sicer ne¬ voljen, le «prisilili so ga»; pa kmalu se je v tvoji bližini spremenilo nje- 382 govo Srce; slednjič se čuti še sreč¬ nega, da sme s teboj trpeti. — Kaj me hočeš tukaj spet učiti, o moj Zve¬ ličar? Reči mi hočeš, da tudi meni ni treba samemu nositi svojega križa; pretežek bi bil za me. Ti sam, o Jezus, se mi ponujaš v pomoč; ti sam mi hočeš biti Simon Cirenejski! Tvoj nauk je, kakor ši rekel, jarem, pa sladek jarem njemu, kogar ti podpi¬ raš. Da mi pa to storiš, hočeš, da te goreče in stanovitno prosim pomoči. Pa ali sem storil to, o moj Odrešenik? Ali sem prosil v odkritosrčni, zvesti in goreči molitvi tvoje pomoči? Kot otrok Marijin hočem imeti natančni dnevni red svojih duhovnih vaj in pobožnosti. Sklenil sem, da ne bom opuščal jutranje in večerne mo¬ litve; obljubil sem vsak dan kratko premišljevanje, večkrat v tednu sveto mešo ter če bo mogoče, celo vsak dan rožni venec, duhovno branje, ob- 383 iško vanje Jezusa v najsvetejši altar- ski skrivnosti. Vse to bi moral zvesto izpolnje¬ vati, ker Bog od Marijinih otrok več zahteva in jim včasih nalaga tudi težji križ, kakor drugim. Ali bi potem ne bil celo nespameten, če bi hotel ta križ nositi brez tvojih mnogih milosti, katere si pa pridobim le z molitvijo. — Vedni vzrok moje mlačnosti je ne¬ marnost pri molitvi! Dodeli mi, o Jezus, milost, da bom v prihodnje več in bolje molil, začenši že rano vsa¬ kega dne! Očenaš. Češčena. čast bodi. VI. postaja. Veronika poda Jezusu potni prt. V. Molimo te, ... R- Ker si... Kako srečna je pač sicer tako ponižna tvoja služabnica sv. Vero¬ nika! Sovražniki te zasramujejo in 384 bijejo, ljudstvo te zaničuje, apostoli so zbežali; v taki stiski prihiti Vero- j nika. Vsa prevzeta svete ljubezni se ne boji ljudi, ne ječe, ne smrti; samo da more tebe potolažiti in ti trpljenje lajšati; k tvojim nogam poklekne in ti briše s prtom častitljivo obličje. Kako ginljivo in sladko plačilo ji za to podeliš in še takoj! Ne zadovoljiš se ji samo reči, kakor Kananejki: «Žena, tvoja vera je velika!» Ali kakor Magdaleni: «Močno si ljubila!» Ve- j roniki storiš več: po čudoviti tvoji dobrotljivosti se prikažejo vzvišene | poteze tvojega obličja na belem ogri¬ njalu njene glave, zarisane s potom in krvjo. — O, ko bi jaz vsaj nekoliko mogel posnemati junaško srčnost svete Veronike! To je moja posebna dolžnost. Otrok Marijin sem; zato se pa morem vaditi v čednosti še bolj; kakor drugi. In častna je moja naloga! Kajti, kaj more biti lepšega in vzvi- 385 šenejšega, kakor biti v tvoji bližini, o Jezus, in z Marijo iti za teboj! Sramotno bi bilo za me, če bi se bal, to očitno priznavati, kar v srcu nad vse ljubim in visoko cenim! Kako nevreden Marijin otrok bi bil, če bi se iz strahu pred svetom sramoval sto¬ riti dobro in zato ne izpolnil kake krščanske dolžnosti, ne hrepenel po čednosti, ne ljubil ponižnosti! — To se ne bo nikdar zgodilo; nikdar, o moj Zveličar, ti ne bo treba me za¬ tajiti pred svojim nebeškim Očetom! Odslej hočem vedno in povsod brez strahu se očitno pokazati krščanskega in, pobožnega. Bog me bo zategadelj poveličal, in še dobri ljudje me bedo zato bolj spoštovali. Očenaš. Češčena. Čast bodi. VII. postaja. Jezus pade drugič pod križem. V. Molimo te, ... R . Ker si . 386 O dobrotljivi Odrešenik, že dru¬ gič padeš pod težo križevo; kruti tvoji rablji pa te vedno- bolj psujejo, mu¬ čijo in bijejo. Zahvalim se ti, da mi podajaš na tej postaji tako očividen zgled ljubezni, pohlevnosti in ju¬ naške potrpežljivosti. V resnici, o najljubeznivejši Odrešenik, ne jeziš se nad groznimi svojimi preganjalci, ne vračaš jim hudega s hudim; nočeš jih uničiti, če tudi bi to lahko storil s samim migljajem svoje vsemo- I gočnosti; hudo še z dobrim povra- čuješ, moliš za nje s celo dušo: v milih očeh ti berem, da jim odpuščaš in da daruješ nebeškemu Očetu tudi za nje svojo kri, katero prelivaš vsled njihove neusmiljenosti. «Učite se od mene, ker sem krotek», si rekel en¬ krat in zdaj izpolnjuješ to besedo. O, ko bi te mogel tudi resnično posne¬ mati vsaj v svojih težavah vsakda¬ njega življenja, saj je to tudi moja 387 dolžnost, ker sem tvoj učenec in otrok ljubeznjive, presladke Device Marije. Zares, ker sem v Marijini družbi, moram biti bolj pohleven, dobrotljiv in ljubeznjiv. Kakšno nasprotstvo bi bilo med teboj in menoj, če bi se jaz jezil zaradi vsake malenkpsti, če bi ne mogel prenesti nobenih težav, če bi bil nadležen bližnjemu. To se ne sme nikdar zgoditi. — Od tebe, o Jezus se hočem učiti premagovati se, pohleven, potrpežljiv in ljubeznjiv biti. To bo sredstvo, da ti dopadem in tvoje srce vtolažim. Pa še več! Učite se od mene, ker tudi jaz sem Ponižen! S svojp kratkostjo, spravlji¬ vostjo in ljubeznijo hočem vplivati kakor angel miru tudi na bližnje, da bodo ljubili Boga in presladko Devico Marijo. Očenaš. Češčena. Čast bodi. 21 * 388 VIII. postaja. Jezus tolaži jeruzalemske žene. V. Molimo te, ... R. Ker si. . . Lepe nauke mi zopet daješ, o Jezus! Prebridko trpiš zaradi zveli¬ čanja duš! Prav tukaj, tako Joi se zdelo, misliš kar zatopljen samo na neskončne, lastne bolečine. Vendar, o preljubeznjivi Odrešenik, pozabiš na svoje trpljenje, spominjaš pa se tuje nesreče. Pobožne žene tolažiš in jih spodbujaš k čednostim: «Ne ob¬ jokujte mene, ampak objokujte sebe in svoj nesrečni zarod, ki se danes obklada s prokletstvom na vse večne čase.» — Tako nas genljivo učiš, kako moramo biti vneti za dušno zveli¬ čanje svojih bratov in sester v Je¬ zusu Kristusu,.. . kako moramo ve¬ likodušno ljubiti bližnjega, ne pa iskati le lastnih koristi. Ali žal, po¬ vsod le samo lastno razveseljevanje, zavživanje, povsod se le streže last- 389 nim strastem, na bližnjega, na trpe- čaga človeka pa se nikdo ne ozira. O Jezus, zopern ti je vsak uče¬ nec tvoj, ki razven sebe nikogar ne ljubi; ker ti si dal svoje življenje za nas in si rekel: «Ljubite se med se¬ boj, kakor sem jaz vas ljubil!» Če ti je pa samopašnost zoprna na vsa¬ kem človeku, koliko bolj še le na meni, Marijinemu otroku,... če bi čas, denar, delo in trud porabljal le za se, za lastno nečimurnost, udob¬ nost in veselje! — Ne, ne, o moj Odrešenik, kolikor bom mogel, ho¬ čem biti odslej goreč v ljubezni božji in velikodušnosti! Obilo hočem jpri- spevati k vsem dobrim delom in na¬ pravam; tvoje reveže, bolnike in si¬ rote hočem z miloščino in osebnimi žrtvami tolažiti: obiskovati jih, jim streči, snažiti jih in nasititi. Vse to pa hcčem storiti, ker srčno želim Pri poslednji sodbi slišati iz tvojih ust 390 besede: «Pridite, blagoslovljeni mo¬ jega Očeta; v potrebi sem bil, in ste mi pomagali. Večno plačilo vas čaka v nebesih!» Očenaš. Češčena. Čast bodi. IX. postaja. Jezus pade tretjič pod križem. V. Molimo te, ... R. Ker si. . • Tukaj padeš že tretjič, o moj Zveličar! Daši hudo trpiš in te mu¬ čitelji neprestano zaničujejo in bijejo, dasi tvoje moči vidno pešajo, vendar se zopet vzdigneš in nadaljuješ pot na Kalvarijo! Dospel boš slednjič na kraj, kjer boš zveličal celi svet in od¬ rešil tudi mojo dušo.Kolikorkrat padeš, tolikokrat vstaneš; s svojo vstrajnostjo me boš odrešil. — Kako zveličaven nauk! Četudi grešim in padem tisoč¬ krat, vselej naj se vzdignem in iznova nadaljujem pot kreposti in čednosti. Vse resnične dobrote na zemlji in za 391 nebesa pridobijo se le s tako vstraj- nostjo, da se človek, če pade, zopet in zopet vzdigne, pride na pravo pot in gre tam dalje. Spodobi se, da je vstrajnost, zlasti še moja, Marijinega otroka, ve¬ lika, ker Bog od mene tirja večjo in popolnejšo čednost, kakor od mnogih drugih. Zato mi je božja dobrotljivost tudi pripravila v podporo dovolj iz¬ datnih pripomočkov: lepe pobožnosti in svete skrivnosti, večkratno spoved, vsakdanje sveto obhajilo; celo pravila mi velevajo, tukaj iskati milosti in moči. Brez teh pripomočkov (tako me uči tudi vsakdanja skušnja), brez teh izrednih zaukazanih pripomočkov ki vsaj jaz pri svojih strasteh in skuš¬ njavah ne mogel vstrajati v goreč¬ nosti, pobožnosti, čednosti in božji milosti. — Pa, ali sem bil goreč pri večkratnem prejemanju svetih zakra¬ mentov? Ali sem jih mar opuščal s 392 m praznimi izgovori, ali sem je predolgo odlagal? Ali sem kot sredstvo stano- i vitncsti porabljal tudi pobožnost sve- j tega križevega pota ter vsakoletne duhovne vaje? Nisem ne! Vendar odslej hočem vse to izpopolnjevati, čeprav mi bo težko zavoljo ovir, ki jih že naprej vidim. Očenaš. Češčena. Čast bodi. X. postaja. Jezusa slečejo in mu ponudijo vina z žolčem mešanega. V. Molimo te, ... R. Ker si. . Razbičanemu in razmesarjenemu, s krvjo in ranami pokritemu zdaj ne¬ usmiljeno trgajo raz tebe prisušeno obleko, da ti vnovič začnejo vse rane krvaveti! Tukaj se pokoriš, o trikrat sveti Bog, za čutnost in pregrešno poželenje ljudi, ki svoje telo in vse svoje občutke porabljajo le za slastno vživanje in grešne radosti. — O ko 393 ! bi, o dc-bri Zveličar, vendar le pogled in spomin na tvoje bolečine navdal j enkrat za vselej naše duše z neskonč¬ nim gnusom do vsega nečistega, tei 2 gorečo ljubeznijo do najlepše čed¬ nosti. do svete dušne in telesne čistosti! Jaz, kot otrck brezmadežne De¬ vice Marije, moram biti še bolj čist, kakor mnogi drugi, in s posebno živo in nežno ljubeznijo objeti to od moje nebeške Matere posebno odlikovano čednost. Po tvojem božjem trpljenju, o dobri Odrešenik, pomnoži še v meni to dragoceno ljubezen. Želim ohraniti neomadeževano svojo krstno nedolž¬ nost. Objokujem vse madeže, ki so jo hoteli zatemniti. Naj jih zopet izpere tvoja dragocena kri! — V prihodnje pa obljubim, o moj Bog, skrbno se vsega ogibati, kar bi meglo postati nevarno nedolžnemu življenju. Take zanjke so: slaba tovaršija, grešne po- 394 nočne veselice, opolzlo branje, ples! Zatreti hočem že v prvem zarodu vse misli, predstave, nagnenja, ki so ne¬ varne nedolžnosti. Tako zavarova¬ nemu se ne bo moglo pripetiti, da bi razžalili tvoje božje Srce. O, kako mil je tvoj glas: «Blagor jim, ki so čistega srca!» Očenaš. Češčena. Čast bodi. XI. postaja. Jezusa pribijejo na križ. V. Molimo te, ... R. Ker si. . . Vendar enkrat so zdaj zadovoljni tvoji sovražniki! Vidim, kako te vržejo na križ; roke in noge ti prebadajo z žreblji in udarjajo po njih s kladivi, da tvoja božja kri brizga in škropi na vse strani. Ti pa, o preljubeznivi Zve¬ ličar, molčiš k vsemu temu in se ne protiviš krivici, ki vpije do neba! Z obličja ti odseva nebeška potrpežlji¬ vost in Sveta miloba. Pokoren si in I 395 hočeš ostati pokoren do smrti na križu. V tvojih očeh so rablji izvrševalci volje tvojega nebeškega Očeta. «Ali naj bi ne izpil keliha, katerega mi po¬ daja moj Oče?» — Kako vzvišen zgled ubogljivosti in pokorščine nam daješ pač na tej postaji! Dandanes vlada vsepovsod uporni duh. Naspro¬ tuje se vsaki oblasti, izpodkopava se veljava in ugled starišem in drugim še tako posvečenim osebam; zato nam je, o moj Odrešenik, tvoj zgled pokor¬ ščine zares potreben! Pa če tudi mnogi kristjani ne po¬ snemajo tvojega zgleda, hočemo vsaj rni biti učenci neskončnega Boga, ki je bil pokoren do smrti na križu. Mi otroci Marije, ki se je v veliki poni¬ žnosti samo sebe imenovala deklo Gospodovo, ti obljubimo, o božji Zveličar, da bomo v prihodnje vzor pokorščine proti vsem, ki nam bodo imeli zapovedovati po božji volji. — 396 Dodeli mi, o dobri Učenik, to milost, da bom rad sprejemal nauke svojih višjih, in da bom popolno, odkrito¬ srčno, spoštljivo, ljubeznivo, milo, nad¬ naravno pokoren (najprej doma očetu in materi, pa tudi drugim) vsem, ki imajo oblast črez mene. Tudi tistim predstojnikom, ki mi dosedaj niso bili priljubljeni, bom poslušen! Prepričan sem, da me bo pokorščina najbolj na¬ učila zapovedovati, če me bo Bog kedaj odločil v to. Očenaš. Češčena. Čast bodi. XII. postaja. Jezus umrje na križu. V. Molimo te, ... R. Ker si. . ■ Torej tako zelo me ljubiš, o moj Zveličar in Odrešenik, da hočeš celo vmreti za me! Vmreti toraj, in za me! Tako grenko, tako trdo, tako strašno smrt sprejemaš iz ljubezni do mene. 397 S tem svojim zgledom pa me učiš, naj bi bil tudi jaz že zdaj pripravljen, umreti iz ljubezni do tebe. In še več. Na lesu svetega križa si ti, o moj Jezus, nedosegljiv vzor svete smrtil Daruješ se «do konca»; tako dopolniš svojo nalogo: odrešenje sveta. Preliješ sveto kri do zadnje kapljice ter izročiš v molitvi svojo dušo v roke nebeškemu Očetu. — S tem mi kažeš, kako naj tudi jaz sveto vmrjem in s pobožno smrtjo in s po¬ polno ljubeznijo dovršim svoje zve¬ ličanje. Jaz — otrok Marijin, nosim po¬ dobo Križanega s ponosom na sebi, njo večkrat ogledujem in premišlju¬ jem. Ali me spodbuja to vselej k hre¬ penenju po sveti smrti? Ti si rekel, o dobri Učenik, da pride smrt, kadar bomo najmanj mislili na njo: «Ob uri, ko si vi ne mislitel» Ko bi zdaj-le vmrl, ali bi stopil pripravljen pred tebe? Kot Marijin otrok želim bolj kakor drugi pobožno in sveto umreti. Ali je to moje hrepenenje res tudi vsikdar odkritosrčno in resnično? — I Kakršno življenje, taka smrt! To vem. j Ali se pa tudi pripravljam za sveto smrt s svetim življenjem: z vedno : zbranim duhom, nedolžnostjo, zataje- I vanjem samega sebe? Na kaj najrajši mislim: na božje in večno, ali na po¬ svetno in časno? Po čem teži moje srce? O Jezus, ki vmiraš na križu, do¬ deli mi, da bom pobožno živel in tako ! vmrl! Daj mi milost, da se bom ločil I s tega sveta, okrepčan s svetimi za- 1 kramenti, poljubljajoč tvojo sveto po¬ dobo; izgovarjajoč presladko ime tvoje Jezus in Marije; da kakor si ti izročil svojo dušo Bogu, gre tudi moja I k njemu! Očenaš. Češčena. Čast bodi. 399 m . mm XIII. postaja. Jezusa s križa snemejo in ga položijo Mariji v naročje. V. Molimo te, ... R. Ker si. . . Jezusa s križa vzemejo in ga okr¬ vavljenega in mrtvega tebi, o naj¬ boljša Mati, v naročje položijo! O j Marija, kolika bolest! Vse se je zdru¬ žilo, kar-le more raniti tvoje materino srce! In vendar si ti kraljica nebes in : zemlje, med vsemi stvarmi božjimi najvišja, najpopolnejša in pred vsemi i vredna, da te čuva božja moč. Ne- ! skončno večni Bog torej gotovo čuje j nad teboj, da se ti nič ne zgodi brez I njegove volje. Iz same ljubezni torej hoče Bog, da toliko trpiš ob strani svojega Sinu. Ničesar boljšega ti ni mogel nakloniti. — Tako si okusila vse muke v celem njih obsegu, pa pri tem častila vedno najsvetejšo voljo božjo. O ti trpiš, ker si nad vse 400 čednostna, in da si (če bi bilo mo množiš neskončno svoje zasluženje! Ker sem tvoj otrok, o Marija, se me je morda Bog usmilil in me storil podobnega tebi, o ljubljena Mati! Poslal mi je mnogo skušenj in težav: nesreče, bridko žalost za stariši in pri¬ jatelji, dolgotrajne bolezni, dušne bo¬ lečine, ki presegajo vse telesno gorje. — Ce dobri Bog, ki čuva nad menoj, pošilja tudi meni take bolečine, ali spoznavam verno v tem, da se godi vse to po dobrotljivi njegovi previd¬ nosti? O moja Mati, ali nje sprejemam | po tvojem zgledu vdano, potrpežlji¬ vo, z veseljem in ljubeznijo kot do- ! kaze milosti, da se tako utrjuje moje čednostno življenje? Ali nasprotno ne j spreminjam dobrot sebi v strup, če se 1 vpiram volji božji? Jaz torej bi ne hojel biti podoben Jezusu in tebi, svoji Materi? Dodeli mi, o Marija, svojega duha! 401 Očenaš. Češčena. Čast bodi. XIV. postaja. Jezusa položijo v grob. V. Molimo te, ... R. Ker si. . . V duhu stopim v tvoj grob, o moj Zveličar, kamor so te položile pobožne roke. Nepremično ležiš v skalni votlini, zavit v tenčico. Roke imaš prebodene, obličje od trnja ra¬ njeno; po celem telesu so žalostni sledovi tistega, kar se je zgodilo! In vendar, kaka miloba ti odseva iz ob¬ ličja, kak mir se ti bere s čela! Člo¬ veškega življenja ni več, o trpljenju ni sledu; tu živi in kraljuje le še Bog, ki je vedno združen s tvojim svetim telesom. Vse na okrog je tiho, sveti mir je v grobu, kjer prebiva Bog! Ta grob je živa podoba srčnega miru, ki ga prinaša pobožno krščansko živ¬ ljenje. Kdor krščansko živi, vživa vsikdar sladko notranjo srečo, četudi 28 402 mora za to še toliko trpeti. Sveta ti¬ hota božjega groba pa ob enem ob¬ soja šumnioi, nemirno in lahkomiselno življenje tistih, ki so sužnji posvet¬ nosti. Marijin otrok sem; zato sem še posebno dolžen, celo svoje življenje vravnavati po načelih vere in napredovati v pobožnosti, ki naj je resna, temeljita, goreča, vztrajna. Sveto življenje, tako mi praviš ti, moj Zveličar, pa je mogoče brez miru, zbranosti, tihote, ki jo oznanja tvoj grob. Kako bi se tudi moglo vjemati sveto življenje z lahkomiselnostjo in neredom, s posvetnim šumom in raz¬ tresenostjo? «V raztresenosti ni BogaI» — Ali sem o tem do cela pre¬ pričan? Ali je moje življenje urejeno? Kdaj vstajam? Ali redno molim in de¬ lam? Ali redno prejemam svete za¬ kramente? «Kdor redno živi, za Boga živi!» Vse dobro bom dosegel, če 403 bom tako zvest. Dodeli mi, o moj Odrešenik, da bom po priprošnji Ma¬ rije, moje Matere, vestno izvrševal prekoristne nauke postaj križevega pota, in si tako po končanem zemelj¬ skem potovanju zaslužil veličastno vstajenje, in pa prostor v vrstah do¬ brih Marijinih otrok kolikor mogoče visoko povzdignjen v nebesih. Amen. Sklep. Usmiljeni Jezusi Iz srca se ti za¬ hvalimo za velike milosti, ki si nam jih izkazal pri tem svetem opravilu. Glej, še enkrat ti darujemo to našo pobož¬ nost v počeščenje tvojega prebridkega trpljenja in grenke smrti, v odpušče- nje grehov celega sveta, v tolažbo vernim dušam v vicah, posebno za vse rajne . . . brate (sestre) našega društva. — Pri ljubezni tvojega božjega Srca, o Jezus, te prosimo, ne dopusti, da bi bila neskončna vrednost tvoje pre- 26 * 404 svete prelite krvi zgubljena za nas, temveč dodeli nam ravno po nji večno zveličanje. Amen. Križev pot za obnovljenje samostanske obljube. (Holandski spisal P. Egid Vogels, C. SS. R. f 1877.) Splošna priprava. 1. O Bog, molim tvojo ljubezen, s katero si svojega večnega Sinu da¬ roval za me; in tebi, ljubi Jezus, se zahvaljujem tisočkrat za tvojo neza- popadljivo dobrotljivost, katero si mi skazal s svojo smrtjo na križu. Z otro¬ ško hvaležnostjo in ljubeznijo priha¬ jam, da bi po tvoji sveti križevi cesti hodil(-a) za teboj. 2. O Bog, sprejmi v svoji usmi¬ ljenosti to pobožnost, katero hočem 405 zdaj opraviti v priznanje tvoje slave in tvojega veličanstva, v zahvalo za ve¬ liko delo odrešenja, za odpuščenje mojih grehov, v olajšanje vernim dušam v vicah, za spreobrnenje greš¬ nikov in nevernikov, v blagor živim in za dar stanovitnosti pravičnim. 3. O usmiljeni Bogi Sprejmi to pobožnost v združenju z zasluženji Je- zusa Kristusa, sv. Device Marije in vseh svetnikov, da zadobim vse za sveti križev pot obljubljene odpustke, milosti in dari, za me, za verne duše v vicah, zlasti še za . . . Opomba. Ker se človeška narava vedno nagiba k omahovanju, je potrebno, da se človek za dobro vedno na novo navdušuje, in oborožuje k vstrajnosti. To je še zlasti potrebno v re¬ dovniškem stanu; ker povsodi si in ostaneš le človek, to se pravi, poln pregreh in pomanj¬ kljivosti, nepopolnosti m slabosti. Vsakteri torej naj od časa do časa obnavlja svojo re¬ dovniško obljubo tako: 406 1. Z ozirom na zasluženje trpljenja Jezusovega hvalimo Boga za milost, da nas je poklical v redovniški stan. 2. Obžalujemo in objokujemo svoje grehe in nepopolnosti. 3. Z obnavljanjem samostanske ob¬ ljube in s premišljevanjem trpljenja Jezusa Kristusa spodbujamo se na novo k gorečnosti in hrepenenju po popolnosti in svetosti. Posebna priprava. I. O Bog! V ponižnosti se vržem na kolena pred sedežem tvoje slave, da objokujem svoje grehe ter nemar¬ nosti in pomanjkljivosti v spolnje- vanju svoje obljube in stanovskih dolžnosti; da se jih kesam, se za nje pokorim in odpuščanja prosim po za- služenju svete krvi in bridkega trp- j ljenja tvojega ljubega Sina Jezusa. O moj Bog! Ozri se na me, ki tu klečim pred tvojim tronom, obnovit svoje redovne obljube, da bom pri¬ čel boljše živeti in z vso odločnostjo delovati za svoje izpopolnjevanje i’ n 407 posvečenje; podpiraj me, ker sem slab in omahljiv, in ne daj, da bi se kedaj izneveril svojim obljubam! Trdno zopet sklenem, se vsega po¬ svetiti tvoji službi, v vsem tvojo čast in slavo množiti ter stanoviten ostati v izvrševanju radovoljnega uboštva, vednega devištva in popolne pokor¬ ščine. O Bog, zavoljo ljubezni našega Gospoda Jezusa Kristusa in zavoljo zasluženja njegovega svetega trplje¬ nja te prosim, okrepčaj mojo voljo, da ostanem stanoviten do konca svo¬ jih dni. 2. O Marija! Tebi se izročim s svojimi obljubami in te prosim, sprem¬ ni me na tem križevem potu, da me bodo navdajali tisti občutki kakor tebe, ko si sledila svojemu s križem obloženemu Jezusu. 3. Angel božji, ki varih si moj, Po višji dobroti sem varvanec tvoj, 408 Razsvetljuj me, varuj me, Vodi in vladaj me! Amen. I. postaja. *. Pilat obsodi Jezusa k smrti. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo! R. Ker si s svojim križem svet odrešil. O Jezus, kako ponižno stojiš tu pred sodnim stolom Pilatovim, in kako mirnodušno se podvržeš krivični smrtni obsodbi, katero izreče črez tebe; prepuščaš se popolnoma volji nebe¬ škega Očeta rekoč: «Glej Oče, pri¬ pravljen sem, izvršiti tvojo voljo!»..- O ljubi Jezus, ljubezen moja! Kako si me vendar ljubili Dodeli tudi daj, da bodem v vsem spoznaval in molil voljo božjo, celo tedaj, če bi me ljudje po krivičnem obsodili- O moj Jezus, zakaj se tebi celo iz¬ ročim, za vse drugo pa hočem biti neobčutljiv in ravnodušen; neobčut¬ ljiv za bolezen kakor za zdravje, za 409 uboštvo in bogastvo, za pomanjkanje in preobilnost, za obrekovanje, kako«* za odlikovanje; z eno besedo, ravno¬ dušen pri vseh mi od božje previd¬ nosti naloženih bridkostih, v vseh mi naloženih službah in opravilih, ki se mi v imenu pokorščine odkažejo. O Marija, izprosi mi to sveto ravnodušnost, da bodem v vsem spo¬ znaval in molil voljo božjo. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, o Gospod! R. Usmili se nas in bodi milostljiv vsem ubogim greš¬ nikom. II. postaja. Jezus vzeme križ na svoje rame. V. Molimo te, ... R. Ker si.. . O preljubeznivi Jezus! S tako ve¬ liko ljubeznijo si nalagaš križ na svoje rame in me s tem opominjaš ti sle¬ diti, z besedami: «Vzemite moj jarem na se in glejte me, da sem res krotek in ponižen iz celega srca, in našli 410 bodete mir za svoje duše; ker sladek je moj jarem in lehko moje breme!» O Jezus! Kako ljub je ta tvoj glas, kako prijetno tvoje povabilo! In jaz naj bi se še branil ti nasledo- vati? To je nemogoče, o preljubi Jezus! Glej, pripravljen sem, svoj križ na se vzeti in ga nositi za teboj! Z veseljem objemam sveti jarem re¬ dovniškega stanu in z ljubeznijo spre¬ jemam na se vse njegove dolžnosti. Kako sladka je zavest, da, ko izpol¬ njujem samostanski red (redovniška pravila), izvršujem tvojo sveto voljo! Z- ljubeznijo se ji podvržem; ona je moj evangelij, od katerega za las ne odstopim, dokler še živim. O Marija! Izprosi mi milost, da bodem težo samostanskega reda z ljubeznijo prenašal kot svoj vsakdanji križ. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas .../?. Usmili se . • • 411 f III. postaja. Jezus pade prvič pod križem. V. Molimo te, ... R. Ker si. . . O preljubeznivi Jezus! Koliko trpiš! Padeš pod svojim križem, rablji pa te še mučijo; in vendar prenašaš potrpežljivo vse. Kolika dobrota in ljubezen! Tako me učiš, ljubi Jezus, da nikdar ne postanem nepotrpež¬ ljiv in da ne obupam, če tudi padem v svoji slabosti. O Jezus! Če tudi je moja slabost še tako velika, četudi še tolikokrat ob- nemorem pod bremenom svojih dolž- nostij (res, mnogokrat zaostajam v spolnjevanju samostanskega reda!), vendar poguma ne zgubim, ker tvoj zgled me podpira, da takoj zopet vstanem in pogumno nadaljujem svojo pot. Le ne zapusti me, o Jezus, ker slab sem. Stoj mi ob strani in pomagaj mi. zavoljo tvojega trpljenja in tvo- 412 jega bridkega padca pod križem pridi mi na pomoč! O Marija! Prosi za me, da, če padem, se takoj zopet dvignem in s podvojenim pogumom nadaljujem svojo pot. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, .. . R. Usmili se ... IV. postaja. Jezus sreča svojo žalostno Mater. V. Molimo te, ... R. Ker si. .. O Jezus! O Marija! Velika je bila vajina žalost, ko sta se srečala na križevem potu; še večja pa ljubezen vajina in vdanost. Zatreta v sebi vsa naravna čuvstva, vdata se celo volji božji! O Jezus in Marija! Pomagajta mi, da tako tudi jaz obvladam svoja na¬ ravna čuvstva in se celega po¬ svetim Bogu! Pomagajta mi, da očistim 413 h svoje srce vse nečiste poželjivosti in grešnega nagnenja ; dajta mi moč, da ne bom nikdar poslušen duhu pokvar¬ jene narave, če me mika, iskati to¬ lažbe v družbi znancev in prijateljev' Storita, da celo pozabim na svet, in se le s tem pečam, kar tirja od mene samostanski red, pokorščina in volja mojih predstojnikovi O Jezusi O Marija! Očistita moje srce vseh časnih želja, da po¬ stane Bog moja edina radost. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,... R. Usmili se ... V. postaja. Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti. V. Molimo te, ... R. Ker si. .. O Jezus! Nebo in zemljo zdržu- ješ in vendar se zdiš tukaj onemogel in preslab, še dalje nesti težek križ; 414 mg in nikogar ni, ki bi imel usmiljenje s teboj, in se ti ponudil za pomoč. Si¬ mona morajo šiloma v to pripraviti. O predobrotljivi Jezus! Tako te¬ daj me ljubezen tvoja krepča v mojih slabostih, me tolaži v mojih stiskah! Kolika dobrota, kolika lju¬ bezen! Pač sreča za me, da sem v samostanu, o ljubi Jezus, kjer si mi ti postavil tolažnika, ki me spodbuja, če omagujem ali otožen in obupan postajam, ki mi v trenotkih nevarščine, da se zvrnem pod težo skušnjav, težav in dušne zapuščenosti v nesrečo, lju¬ beznivo prihiti na pomoč! Dal si mi dušnega voditelja, duhovnega očeta, vedno pripravljenega me poslušati, me spodbujati in zopet ojunačiti, če se z otroško zaupljivostjo zatečem k njemu in mu razkrijem svojega srca skušnjave in grenkosti. O Gospod, kolika sreča torej za me, da imam v samostanu takega tolažitelja in očeta, 415 ki mi pomaga, da ne obnemorem pod svojimi križi. O Jezus, s pogledom na tvoje bridko trpljenje, o Marija, po zaslu¬ gah tvojih bolečin vaju prosim za milost, da vedno z otroško odkritosrč¬ nostjo spovem svojemu dušnemu pa¬ stirju skrivnosti svojega srca. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,... R. Usmili se . .. VI. postaja. Veronika poda Jezusu potni prt. V. Molimo te, ... R. Ker si. . . O Jezus! Pri pogledu na tvoje bolečine prevzema tudi moje srce, kakor sv. Veroniko, globoko sožalje. Ko bi te zamogel v čem potolažiti!... Hočem v ta namen radovoljno pre¬ našati težave samostanskega življenja. Radujem se čez tolažbo, katero ti je podarila na cesti križevi sv. Veronika. Kako dober je vendar Bog, da po- šilja včasih svojim prijateljem v njih trpljenju tolažbe v njih spodbudo in okrepčanje! Da zares, ljubi Jezus,dobrotljiv si zlasti tistim, ki so se celo tebi vdali in se s samostanskimi obljubami posve¬ tili tvoji službi! Koliko tolažbe daješ mi v samostanu; kako sladek mi je tukaj tvoj jarem in kako lehko tvoje breme! Svet misli, da je naše živ¬ ljenje tukaj grenko, polno trpkostij, mi pa živimo vedno mirno, lepo za¬ dovoljno! In kako tolažljiva nam je vselej še le misel, da boš ti ob naši smrtni uri nam obrisal naše solze in nam odprl nebesa, kjer ni brid¬ kosti in siromaštva, ne ponižanja, ne bolezni, kjer vlada sveti, blaženi, večni mir. O Marija! Prosi za me, da bodem vedno visoko čislal svoj redovniški poklic in vsikdar zanj hvalil Boga. Amen. 417 Očenaš. Češčena. Čast bodi. (■ Usmili se nas, ... R. Usmili se ... [ VII. postaja. Jezus pade drugič pod križem. V . Molimo te, ... R. Ker si... O preljubi Jezus! Kako prekra¬ sen zgled ljubezni mi daješ zopet tu¬ kaj! Padeš pod križem, a pogum ti ne mine. Mučijo te, ne maščuješ se; preklinjajo te, ti ostajaš potrpežljiv, ljubeznipoln. O Jezus, pač se moram sramovat; zavoljo svoje trdosrčnosti! Oh, koli¬ kokrat sem se pregrešil proti za¬ povedi ljubezni, kolikokrat in kako hitro postajal sem nepotrpežljiv za¬ voljo napak, nepopolnostij in sla- bostij svojih sobratov (sester). Usmili se me zdaj, o Jezus, in stori, da odslej vse v ljubezni pre¬ nesem, in molim za nje, ki so mi nadležni! O Marija! Prosi za me, da 27 418 ostanem stanoviten v bratski ljubezni in slogi. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,... R. Usmili =e ... VIII. postaja. Jezus tolaži jeruzalemske žene. V. Molimo te, ... R. Ker si.. • Kako strašno, o moj Jezus, je vendar tvoje trpljenje! Ljudstvo , na cesti se joka, ko te gleda, ti pa rečeš: «Ne jokajte se nad menoj, jokajte se črez same sebe!»... Tako me učiš, ne iskati tolažbe pri ljudeh, ampak le žalovati črez svoje grehe in slabosti! Torej, o ljubi Jezus, v vseh brid¬ kostih hočem le k tebi se zatekati. Kako bi pa tudi mogel še tako nespametno ravnati, da bi hrepenel po posvetnih tolažbah, ko sem vendar zapustil svet in vse, kar je v njem, in bi tolažbe iskal le pri tebi! Vse o Jezus, hočem prenesti brez pri- 419 tožbe, ne da bi bil otožen! Kako sladko in prijetno je živeti v samo¬ stanski samoti in najti pri tebi to¬ lažbe! Daj, da vedno rad spolnim svojo dolžnost in se še veselim, če ni za me tolažbe pri ljudeh; ker ti si moja tolažba, moje veselje, moje vse! O Marija! Izprosi mi milost, da odmrjem svetu in vsemu njegovemu praznemu veselju in živim edino le za Boga. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,... R. Usmili se . .. IX. postaja. Jezus pade tretjič pod križem. V. Molimo te, ... R. Ker si. .. Tukaj padeš tretjekrat pod težo križevo, o Jezus! Kolikrat sem žal tudi jaz že padel nazaj v svoje grehe!... Misel: «Padel bom zopet in se morebiti pogubil na vekomaj!« me navdaja s strahom in grozo; padel bom 27 * 420 morebiti še v zadnjem trenutku svo¬ jega življenja. Koliko izmed njih, ki so dosegli že veliko stopnjo popol¬ nosti, je zopet padlo in se večno po¬ gubilo! Pri tem tvojem tretjem padcu te prosim, o preljubi Jezus, ne daj, da bi ja" kedaj zopet padel v stari greh nazaj; ne dovoli, da bi se še kdaj ločil od tebe! Vedno te hočem ljubiti, moj Jezus; krepčaj me le s svojo milostjo! O Marija! Prosi za me, da osta¬ nem stanoviten do konca. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,... R. Usmili... X. postaja. Jezusa slečejo in mu ponudijo vina z žolčem mešanega. V. Molimo te, ... R. Ker si. . . Strahovit pogled! O Jezus, tebe slačijo in vsega te oropajo! Koliko uboštvo! 421 Sramota bi bila za me, če bi še svoje srce vesil na kako posvetno reč! Storil sem obljubo radovoljnega uboštva, da bi tebi enak postal, in kakor ti, živel v premagovanju sa¬ mega sebe, spokorno. O blaženo uboštvo, ki me tako bogati in povi¬ šuje! Preljubi Jezus! Iz ljubezni do tebe ga objemem z vsemi njegovimi nasledki in ponovim svojo obljubo pred Bogom in vsem svetom, da hočem v nji živeti in umreti. In če bi kedaj trpel pomanjkanje, se hočem tebe in tvoje obljube spominjati in se tolažiti z upanjem na večne do¬ brote, ker ti si rekel: «Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kra¬ ljestvo.* O Marija! Prosi za me, da bodem ljubil sveto ubožtvo in vse, česar mi je treba, sprejemal le kot vsakdanjo miloščino iz božjih rok. Amen. 422 Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, ... R. Usmili... XI. postaja. Jezusa pribijejo na križ. V. Molimo te, ... R. Ker si... Kako daleč vendar, o moj Jezus, sega tvoja pokorščina! Pokoren svo¬ jim mučiteljem steguješ z ljubeznijo svoje roke in noge, da jih prebodejo z velikimi žreblji! Naj vidi ves svet, da si res pokoren do smrti! Odslej hočem iz ljubezni do tebe biti tudi jaz pokoren v vseh rečeh. Ponavljam torej tukaj pred teboj kleče v pričo nebes in zemlje svojo obljubo vedne pokorščine pod duhovnim predstojnikom. Zvesto in skrbno ho¬ čem spolnjevati vse predpise našega svetega samostanskega reda (naše konstitucije) ter pokoren biti pred¬ stojnikom brez ugovora, in celo meni enakim in nižjim, kakor sem jaz. Gledam te, moj Jezus, pokornega ne le svojemu nebeškemu Očetu, ampak celo rabljem, pokornega do smrti na križu; ne smem zato jaz to- I žiti, da mi je uboganje pretežavno. O predragi Jezus! Vzemi od mene | vso mojo lastno voljo in daj jo celo v roke mojih predstojnikov. O Ma- j rijal Izprosi mi milost, da se bodem ' vedno, v vsem in vsem slepo poko¬ ril. Amen. Očenaš. ■ (c sc ena. Čast bodi. V. Usmili se nas, ... R. Usmili... XII. postaja. Jezus umrje na križu. V. Molimo te, ... R. Ker si. . . Tako vmiraš, o božji Odrešenik, izmučen, izkrvavel na križu iz ljubezni do mene! Kako naj bi še jaz potem misliti mogel na svetno veselje, grešno po- željenje in telesne dobrote, jaz, ki sem se vsemu odrekel z obljubo vednega 424 devištva! O preljubi Jezus! Tukaj pred tvojim križem ponavljam svojo obljubo in trdno sklenem, kro¬ titi svoja slaba nagnjenja, odmreti celemu svetu in vsem njegovim do¬ brotam in v bodeče spokorno, čisto in nedolžno s teboj živeti in s teboj j sveto vmreti. O sladka misel: sveto : vmreti! Zato ravno sem zapustil svet in stopil v samostan, ker sem trdno sklenil, po izvrševanju svojih obljub in v spolnjevanju • samostan¬ skega reda sveto pred teboj živeti, da bi slednjič mogel sveto s teboj umreti. O Marija! Prosi za me, da sveto živim in sveto umrjem. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, ... R. Usmili. .. XIII. postaja. Jezusa s križa snemejo in ga položijo Mariji v naročje. V. Molimo te, ... R. Ker si. . . 425 Mrtev s križa vzet, o preljubi Jezus, me učiš, naj na svojem križu vstrajam tudi jaz do smrti, da bodem, z njega vzet, tudi s teboj poveličan. Pomagaj mi, o Jezus, da vstrajam, ker le stanovitnim do konca si ob¬ ljubil zveličanje. Daj, da sem vedno in v najhujših bolečinah potrpežljiv, ker takim si obljubil, da boš v smrti posušil njih solze in jim odprl nebesa, kjer na vse veke ni več ža¬ losti, ne bolečin, ne križev in ne smrti. O kako sladko upanje! Zato obnavljam sedaj svojo obljubo stano¬ vitnosti. Da zares, o Jezus, jaz hočem vztrajati, nočem svojega križa do smrti zapustiti, ampak na njem živeti in umreti. Pa ker sem slab, prosim te, o Jezus, podpiraj me s svojo milostjo! O Marija, Prosi za me, da zvesto vztrajam do smrti. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, ... R. Usmili. . . XIV. postaja. Jezusa položijo v grob. V. Molimo te, ... R. Ker si. .. Preljubi Jezus! V nov, v skalo vse,kan grob te položijo, kjer si celo ločen od sveta, pripravljen za častit¬ ljivo vstajenje. Kako srečen sem, o Jezus, tudi jaz, da smem prebivati skrito v tihem samostanu, ločen od sveta biti samo tvoj častilec. Kako sladka, o Je¬ zus, je zvest, da smem živeti le s teboj in v tebi! O Jezus, daj, da je moje srce z vsemi svojimi nagnenji tudi med delom in skrbmi združeno vedno le s teboj! Stbri, o Jezus, da je naš samostan tvojemu tihemu grobu podobno svetišče, iz'katerega se vzdi¬ gujejo naše duše po zveličavni smrti v tvojo večno slavo! O Marija! Prosi za nas, da osta¬ nemo vedno združeni z Jezusom. Amen. 427 Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, ... R. Usmili.. . Sklepne molitve. 1. Prisrčno se ti zahvalim, o Bog, za vse prejete dobrote, posebno še za tiste, katere si mi podaril pri ob¬ iskovanju tega križevega pota. Priza¬ nesi moji slabosti in pomanjkljivosti Pri tem pobožnem opravilu. 2. O Bog! Pred stolom tvojega Veličanstva te na kolenih prosim po zasluženju Jezusa Kristusa: obnovi \ meni dobrega duha in daj mi moč, da vstrajam v svojih obljubah uboštva, pokroščine in vedne čistosti, ki so podlaga popolne svetosti. Da zares, o moj Bog, jaz hočem sveto živeti; zato sem zapustil svet, zato se zatekel tekel v samostan, zato se po redovnih obljubah' posvetil tebi z dušo in te¬ lesom. Pa le enkrat živim; če zdaj zamudim to priložnost, je zamujeno vse. Zdaj torej hočem sveto živeti in 428 ■ porabiti vsako priložnost, ki me k mojemu cilju pripelja. Pomagaj mi, o Bog, ker jaz sem slab; zato se ti vsega izročim, za vse sem odslej neobčut¬ ljiv in le pripravljen, v vseh rečeh izpolniti tvojo sveto voljo. Z ljubeznijo objemam sveti samostanski red, re¬ dovniška pravila in vse, karkoli mi naložijo moji predstojniki. Odpovem se vsemu na tem svetu, vsemu, da se morem vsega le tebi posvetiti, edino le za te živeti, vse trpeti iz ljubezni do tebe. O Bog, moja edina tolažba v bridkostih mojega življenja, ti boš enkrat posušil solze v mojih očeh in se mi samega sebe v nebesih daroval. Kaj bi si naj še želel od tega sveta? Svet me ne veseli, o Bog! Zate ponovim sedaj v tvoji priču- jočnosti, pred blaženo Devico Marijo in vsemi angeli in svetniki obljubo radovoljnega uboštva, vednega devi- 429 štva in vedne redovniške pokorščine; obnovim tudi svoj sklep v spolnje- vanju teh svojih obljub stanoviten , ostati do smrti. Po zasluženju Jezusa Kristusa, preblažene Device in vseh svetnikov mi pomagaj, o Bog, spolniti ta moj sklep, ker sam iz sebe ne mo¬ rem nič zaslužnega storiti za svoje zveličanje. O Marija, moja ljuba Mati, ne pozabi na me in ne daj, da bi jaz ke- daj pozabil na tel K tebi se zatekam v svoji stiski; očisti moje srce vsega Posvetnega in stori, da se popolnoma daruje Jezus tebi in našemu redu (kongregaciji). Amen. Križev pot za adventni in božični čas. Pripravljanje. Bodi češčeno, o ljubeznivo srce Jezusovo v najsvetejšem zakramentu 430 1 presvetega Rešnjega telesa! Častimo te, o Srce polno bolečin in polno jeze, maščevanja, nečistosti, napuha. V takem nepokojnem srcu jaz ne mo¬ rem počivati. Ako zunaj mene kopr- ljubezni! V edinosti s tisto sladko ljubeznijo, ki je kipela iz tvojega pre- ljubeznivega Srca v najčistejše srce tvoje preljube Matere Marije, svetega Jožefa, vseh angelov in svetnikov. Bodi češčen in hvaljen, o Jezus, da si iz ljubezni do nas postal malo dete! S tremi modrimi vred te preponižno molimo kakor svojega Gospoda in , Boga, kakor svojega Zveličarja. Ča- I stimo, hvalimo, ljubimo in poveliču¬ jemo te v revnih jaslicah kakor naj- i višje Veličanstvo; v plenicah, kakor velikega močnega Bega; v tvoji sla¬ bosti in zapuščenosti, kakor, vsemo¬ gočnega Gospoda in Kralja; v hlevu na slami, kakor Gospodarja vseh stvari. 431 O ljubljeno in ljubeče nebeško Dete! Ljubezen te je majhnega sto¬ rila; stori še nas zmožne te ljubiti in ti svoje srce dati Kakor prijetno daritev. O božje Dete, govori nam na srce, da te prav spoznamo in ljubimo. K temu spoznanju in k tej ljubezni naj nam pripomore zlasti še opravilo križevega pota, ki ga bomo zdaj za¬ čeli in opravili za I. in I. Tako bodi. Amen. I. postaja. Pilat obsodi Jezusa k smrti. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo! R. Ker si s svojim križem svet odrešil. (Jezus hoče spokorno srce;) Moj sin, moja hčer, daj mi svoje srce!. Glej, jaz sem iz ljubezni do tebe za¬ pustil nebesa, prišel na svet, ml rojen iz Marije Device in moram toliko tr¬ peti! Kot majhno občutljivo dete mo¬ ram ležati v trdih jaslicah, revno živeti 33 let, poslednjič pa me zavržejo, ne¬ dolžnega me na križ obsodijo. Ali bodeš tudi ti ravnal z menoj tako ne¬ usmiljeno? Se bodeš Ii branil izkazati mi majhno uslugo, ko sem za te toliko storil? Daruj mi tedaj svoje spokor¬ jeno srce. Zatiraj v sebi grešno po¬ želenje in očiščuj svoje srce s spo¬ kornimi solzami v odkritosrčni spo¬ vedi, ker brez tega ne morem bivati v njem. (Odgovor:) Pridi, Jezus, pridi v naša srca! Ti si ganil kakor skale trda srca; o pridi, in nagni k pokori tudi nas! Pridi, o ljubezen celega sveta, in vzemi, kar je tvojega; tvoja pričujočnost bo v vas obudila spo¬ korne solze. O pridi! Saj nam je žal, da smo grešili. Ali zdaj, o Jezus, zdaj in vselej se hočemo varovati hudega in rajši vmreti, kakor tebe še kedaj razžaliti. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. 433 V. O preljubeznivi Jezus! R. Usmili se nas in vernih duš v vicah. II. postaja. Jezus vzeme križ na svoje rame. V. Molimo te, ... R. Ker si.. . (Jezus hoče potrpežljivo srce-) Moj sin, moja hčer, daruj mi svoje srce! Glej, v mrzli noči me nikdo ne vzeme pod streho; tako majhen sem še, pa že moram trpeti. Nisem nič hudega storil in vendar nosim križ. Tako ubožen sem, tako zaničevan, tako zapuščen; skaži mi le to majhno ljubezen: daj mi svoje srce, ali daj mi potrpežljivo, pohlevno srce! Če moraš kaj trpeti, če si ubožen, zani¬ čevan, zapuščen; se ne jezi, nikdar se ne prepiraj, ne godrnjaj, nikomur ne kljubuj, — ne meči od sebe križa, ker sicer ne morem pri tebi biti, ker jaz sem krotek in le pri mirnih pre¬ bivam. as 434 (Odgovtr:) Pridi, Jezus, pridi! Damo ti svoja srca. In ker te brez križa ne moremo dobiti, le pridi, Je¬ zus, s svojim križem; naše srce je k vsemu pripravljeno, samo, da te mo¬ remo prav ljubiti. Nobena zamera, nobena bolečina, nobene zaničevanje nas na bo več v jezo spravilo, v pre¬ pir nadražilo in nikoli več ne bomo kljubovali svojemu bližnjemu. O Je¬ zus, ustvari v nas potrpežljivo srce, ki ljubi križ. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. O prelj. . . R. Usmili se nas in... III. postaja. Jezus pade prvič pod križem. V. Molimo te, ... R. Ker si. . . (Jezus hoče tiho srce:) Moj sin, moja hčer, daruj mi svoje srce! Glej, že v' jaslicah nisem imel miru. Herod me je skušal umoriti; ljudje so me preganjali, dokler me niso spravili pod 435 križ; zdaj sem pod njim sklonjen, z nogami teptan, zasramovan in zani¬ čevan. Daj mi torej svoje srce, da si odpočijem v njem, pa tiho, mirno srce, kjer ne bučijo viharji strastij: jeze, maščevanja, nečistosti, napuha. V takem nepokojnem srcu jaz ne mo¬ rem počivati. Ako zunaj mene kopr¬ niš za grehom, ne boš imel pokoja. An ti nisem jaz dovolj? (nagovor:) Pridi, Jezus, pridi! Vidimo te ležati v trdih jaslicah; gle¬ damo te na tleh pod težkim križem, a ti si želiš tiho in pokorno srce, da bi bival v njem. O Jezus, damo ti svoje srce, ki se odpove vsem hudim željam; po tebi samem koprni in ne bo pokojno prej, dokler z vojskova¬ njem v sebi ne zatre hudega pože¬ lenja, da boš mogel mirno v njem prebivati. Pridi, Jezus, in upokoji na¬ ša srca; zapovej viharjem strastij, da v njih utihnejo. Amen. 28 *' 436 Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. O prelj... R. Usmili se nas in ... IV. postaja. Jezus sreča svojo žalostno Mater. V. Molimo te,. . . R. Ker si.. . (Jezus hoče pokojno srce:) Moj sin, moja hčer, daj mi svoje srce! Na svet sem prišel, pa svet me ni spo¬ znal; zavrgel je mene in mojo pre¬ ljubo Mater je zasramoval. O. kako grenko mi je, da mora moja preljuba Mati tako bridko žalovati. Daruj mi svoje srce, s tem boš razveselil pre- žalostno srce Marijino. Daj mi pa po¬ kojno srce. Ti imaš preobilno časnih skrbi, ki vznemirjajo tvoje srce; daj, očisti ga vseh nečimurnih skrbi, in jaz ti ga napolnim z ljubeznijo in mi¬ lostjo. (Odgovor:) Pridi, Jezus, pridi! Vemo, da si naš Odrešenik, vreden vse ljubezni in časti. Vemo tudi, da je Marija, naša preljubezniva Mati, 437 morala za nas toliko trpeti. Zatega¬ delj nam je prisrčno žal, da smo vaju, o Jezus in Marija, doslej tako malo ljubili. Pridi, Jezus, damo ti svoja srca; napolni jih zato s svojo lju¬ beznijo in milostjo! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. O prelj. . . R. Usmili se nas in .. . V. postaja. Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti. V. Molimo te, ... R. Ker si.. . (Jezus hoče zvesto srce:) Moj sin, moja hčer, daruj mi svoje srce! V Betlehemu mi niso dali prenočišča. Tudi Simon Cirenčan mi križa ni rad odvzel; sramoval se ga je. Glej, kako sem zaničevan! Daj mi zato svoje srce ti, toda zvesto srce! Ti si pri svetem krstu prisegel na moj križ, kakor vojak na bandero; prisegel si, da se hočeš vojskovati zoper meso, svet in hudega duha; ostani torej 438 zvest! Če te vabi greh, nečistost, kri¬ vica, sovraštvo, nezmernost, ako si bolan, ali celo preganjan in zaniče¬ van, vojskuj se in ne odstopi; trpi, molči! Jaz te bom branil in osramo¬ til tvoje napadalce. (Odgovor:) Pridi, Jezus, pridi! O da bi le bili vredni nositi tvoj križ, katerega se Simon tako zelo brani. Ti si že prenašal kot majhno, ljubez¬ nivo dete križ, odrasli bi se pa naj bali križa? Tebi, o Jezus, smo oblju¬ bili zvestobo pri svetem krstu; tebi hočemo zvesti ostati in pod tvojim križem, kakor pod bandero se vojsko¬ vati zoper svoje sovražnike. Odpo¬ vemo se hudemu duhu in vsemu nje¬ govemu dejanju, odpovemo se na¬ puhu, nečistosti, jezi, lakomnosti in vsem pregreham. Pridi, Jezus, in pre¬ vzemi naša srca! Amen. Oženaš. Češčena. Čast bodi. V. O prelj.. . R. Usmili se nas in . ■ ■ 439 VI. postaja. Veronika poda Jezusu potni prt. V. Mclimo te, ... R. Ker si.. . (Jezus hoče odkrito srce:) Moj sin, moja hčer, daj mi svoje srce! Glej, kako dobro ti hočem in želim! Že osmi dan svojega življenja sem kot dete za te prelival kri in ti s tem skazoval ljubezen. V svojem trpljenju sem ti svojo podobo na potnem prtu zapustil v večen sp.omin; daj mi tedaj svoje, pa odkrito srce. Ne ljubi nikdar nobene reči, ki je meni zoper- na; ne imej deleža z mojimi sovraž¬ niki; ne išči zunaj mene svoje zado¬ voljnosti in svojega veselja, temveč imej hrepenenje edino le po mojem dopadenju. Jaz bom tvoja radost in tvoje najvecje plačilo. (Odgovor:) Pridi, Jezus, pridi! Naše srce koprni, te :prejeti, tvojo ljubezen prav spoznati, te odkrito¬ srčno ljubiti. Zapustiti hočemo vse, 440 karkoli bi nas vračalo od tvoje lju¬ bezni, naj bi. nam bilo še tako ljubo; ker ti, o Jezus, si nam ljub nad vse stvari. Nočemo več drugod iskati za¬ dovoljnosti in veselja, kakor le pri tebi. Pridi, Jezus, in ustvari v nas novo, odkrito srce. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. O prelj. . . jR. Usmili se nas in... VII. postaja. Jezus pade drugič pod križem. V. Molimo te, ... R. Ker si. . • (Jezus hoče hvaležno srce:) Moj sin, moja hčer, daruj mi svoje srce! Komaj sem začel živeti, so mi že stre¬ gli sovražniki po življenju; moral sem kot dete bežati v Egipet. In ko sem 33 let svetu delil milosti in dobrote, so me v zahvalo za vse to obložili s križem, pahnili iz mesta in brez usmiljenja me zdaj suvajo pod križem z nogami. Glej, kako so me sovra¬ žili za vse mojo dobroto! Ti pa mi daj 441 svoje srce, pa sočutno in hvaležno srce! Tudi ti bi bil vekomaj pogub¬ ljen, ko bi te jaz ne bil odrešil. Spo¬ znaj tedaj mojo ljubezen; ne suvaj me s smrtnimi grehi vun iz svojega srca; ne zgubljaj dragega časa, ki ti je od¬ ločen v zveličanje. (Odgovor:) Pridi, Jezus, pridi! Le tebi samemu se imam zahvaliti za vse, kolikor smo sprejeli dobrega. Z dušo in telesom bili bi vekomaj po¬ gubljeni, ako bi nas ti ne bil tako zelo ljubil. Tebi bodi slava, čast in zahvala! Srčno obžalujemo svojo nehvalež¬ nost, da smo te toukokrat razžalili in cele pregnali iz svojega srca. Pridi, Je¬ zus, ustvari v nas skesano, hvaležno srce! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. O prelj. . . R. Usmili se nas in... VIU. postaja. Jezus tolaži jeruzalemske žene. V. .Molimo te, ... R. Ker si. .. 442 (Jezus hoče usmiljeno srce:) Moj sin, moja hčer, daj mi svoje srce! Glej, Herod je zaukazal zavoljo mene nedolžne otročiče pomoriti. To je bilo vpitja in jokanja med materami! Na križevem potu pa se jeruzalemske ma¬ tere bridko jokajo, da jaz toliko trpim. Daruj mi še ti svoje, pa sočutno, usmiljene srcel Jokaj se, da sem tako malo spoznan, tako malo ljubljen, tako neusmiljeno zaničevan, da je moje trpljenje za toliko ljudi zastonj! Žaluj, da se toliko duš vekomaj pogubi! (Odgovor:) Pridi, Jezus, pridi! Kdo nam da srca vseh ljudi na zemlji, da jih vsa damo, darujemo in izročimo tvojemu ljubečemu Srcu, da jih razsvetliš s svojo lučjo, s svojo ljubeznijo napolniš in jih naučiš usmi¬ ljenje imeti s tvojim užaljenim Srcem! Pridi, Jezus, in ustvari v nas usmiljeno srce, ki bo imelo usmiljenje s svojo 443 lastno dušo in z dušami vseh ljudi Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. O prelj. . . R. Usmili se nas in ... IX. postaja. Jezus pade tretjič pod križem. V. Molimo te, ... R. Ker si. . . (Jezus hoče ponižno srce:) Moj sin, moja hčer, daruj mi svoje srce! Glej, moral sem kot dete v Egiptu živeti med nevernim ljudstvom, ki me ni spoznalo, ne ljubilo. In dasiravno sem dokazal svetu s svojim naukom, čudeži in dobrotami, da sem obljub¬ ljeni Odrešenik^ so me vendar iz napuha sunili izmed sebe in obložili s križem, pod katerim sklonjen tre- tjokrat ležim na zemlji. Ti pa mi daj svoje — toda ponižno srce, katero mene visoko ceni, samo sebe pa po¬ nižuje; srce, ki resnico rado sprejema, slehernega spoštuje in nikogar ne zaničuje. 444 (Odgovor:) Pridi, Jezus, pridi! Naše srce je pripravljeno. Toda ni¬ smo vredni, tebe, veliki Bog, imeti v svojem srcu. Ti si s križem obložen, ko smo vendar le mi zaslužili kazno¬ vanje. Ti si zaničevan, z nogami teptan, dasiravno smo vendar le mi zaslužili, biti od vseh ljudi zaničevani in zsramovani, ker smo s svojim na¬ puhom tolikokrat žalili svojega Boga, in ker je naše srce še vedno tako silno nagnjeno k prevzetnosti. Pridi, Jezus, ustvari v nas ponižno srce. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. O prelj. . . R. Usmili se nas in.., X. postaja. Jezusa slečejo in mu ponudijo vina z žolčem mešanega. V. Molimo te, ... R. Ker si. . • (Jezus hoče čisto srce:) Moj sin, moja hčer, daj mi svoje srce! Glej, kako trpim v mrzli zimi kot revno dete 445 I v trdih jaslicah! In ko je prišel čas mojega poslednjega trpljenja, glej, kako je bilo moje nedolžno telo ne¬ usmiljeno raztepeno, oblačil oropano, vse ranjeno, s kisom in žolčem na¬ pojeno. Daruj mi ti svoje srce, ki je očiščeno greha, očiščeno hudih po¬ želenj; ker poželjivost in greh sta mi bridkejša kot žolč in me preženeta iz tvojega srca ter mi delata neznanske bolečine. (Odgovor:) Pridi Jezus, pridi, pri¬ stno lepo, ljubeznivo božje c/ete! Za¬ vržemo, sovražimo in prekličemo vsaktero svoje grešno poželenje. Ti si naše veselje, naša jed in pijača; ni¬ koli več te nočemo z žolčem poželji- vosti napajati.Daj nam okušati sladkost tvoje ljubezni, s kakršno so bili na¬ pajani tvoji najljubši prijatelji, o Je¬ zus, in ustvari v nas čisto srce! Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. V. O prelj... R. Usmili se nas in ... XI. postaja. Jezusa pribijejo na križ. V. Molimo te,. .. R. Ker si s svojim... (Jezus hoče zaprto srce:) Moj sin, moja hčer, daruj mi svoje srce! Dete¬ tu mi je bilo naročje moje preljube Matere najmilejše počivališče; zdaj pa je moje počivališče trdi les, ne katerega sem za roke in noge pribit, kakor največji hudodelnik. Ti pa mi pripravi boljše počivališče: daj mi svoje srce vendar zaprto, zapečateno srce! Zapri svoje oči in ušeša, varuj svoj jezik, roke in noge, da tvoj naj¬ večji sovražnik (greh!) ne najde vho¬ da v tvoje srce in ne dela meni ne- pokoja; kajti z grehom skupaj jaz ne morem prebivati. (Odgovor:) Pridi, Jezus, pridi! Damo ti svoje srce; zapreti hočemo vrata svojih oči in ušes; zavarovati hočemo jezik, roke in noge, da ne najde sovražnik več pota va-nj, in 447 ga ne ognusi. O božja ljubezen! Naše srce naj bo tvoja lastnina; prosimo te, zapečati ga s svojo milostjo, da nič več ne govorimo, nič ne poslu¬ šamo, nič ne gledamo, kar je tebi zoperno. Pridi, Jezus, vzemi v posest naša srca! Amen. Oženaš. Češčena. Čast bodi. V. O prel j... R. Usmili se nas in... XII. postaja. Jezus umrje na križu. V. Molimo te,... R. Ker si s svojim ... (Jezus hoče ljubezni goreče srce:) Moj sin, moja hčer, daj mi svoje srce! Glej, že takrat, ko me- je Mati v tem- plu darovala, ji je bilo po svetem Duhu naznanjeno, da bom mnogim v pad in pogubljenje zavoljo njih hu¬ dobnega srca. Zdaj pa visim na križu in moje ranjeno srce je tarča, v ka¬ tero streljajo grešniki svoje pušice, s hudobijo zastrupljene. Ti pa mi daruj 448 svoje, v ljubezni plameneče srce! To moje srce bodi ves ljubi dan cilj vseh tvojih misli, besed in dejanj. Žar lju¬ bezni naj uniči v tebi vse hudo; naj te stori mirnega in gorečega; vname naj v tebi ognjevite želje vojskovati se, trpeti in ljubiti. (Odgovor:) Pridi v naše srce, Jezus, ti prečudežna žrtev ljubezni! V jaslicah živiš med živinico, na križu pa visiš med razbojnikoma! Pri jasli¬ cah se razlega angelsko petje, okoli križa grozovitno preklinjanje! Pri ja¬ slicah sta Marija in Jožef polna ve¬ selja, pod križem Marija polna brid¬ kosti! O ljubeče srce Jezusovo, kako neusmiljeno te je ranila hudobija so¬ vražnikov in naših grehov! Mi pa ho¬ čemo vedno le na tebe gledati, ki si naš cilj v nebesih! Ustvari v nas srce polno goreče ljubzni! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. O prelj... R. Usmili se nas in... •449 XIII. postaja. Jezusa s križa snemejo in ga položijo Mariji v naročje. V. Molimo te, . . . R. Ker si s svojim . . . (Jezus hoče marijansko srce:) Moj sin, moja hčer, daj mi svoje srce! Ko sta me Marija in Jožef zgubila v Jeruzalemu, bila je njuna žalost velika; ni ga pa človeka, ki bi zapo- padel bridkost moje Matere, ko so moje mrtvo telo v njeno naročje po¬ ložili. Ne obotavljaj se več, daruj mi svoje srce, vendar pa marijansko, enako ljubeče, enako pohlevno, čisto, ponižno in zvesto srce, kakršno je bilo Marijino. Časti, hvali, ljubi Marijo, mojo preljubo Mater; ne pozabi njene ljubezni, njenih bridkosti! (Odgovor:) Pridi, Jezus, pridi! Uči nas, Marijo vredno ljubiti, častiti, njeno ljubezen in bridkost nosit vedno v svojem srcu! O Marija, v tvojem naročju počiva zdaj Jezus, tvoja go- 450 . reča ljubezen, ki jo je človeška hu¬ dobija umorila! V tvoje naročje se tudi mi zatečemo in tam darujemo svoja srca za Jezusa. Nikdar ga noče¬ mo več s smrtnim grehom zgubiti, nik¬ dar tudi tebe, o preljubezniva Mati, več žaliti. Podpiraj, o Marija, naša omahljiva srca! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. O prelj. .. R. Usmili se nas in... XIV. postaja. Jezusa položijo v grob. V. Molimo te, . . . R. Ker si s . svojim . ■ • (Jezus hoče skrito srce:) Moj sin, moja hčer, daruj mi svoje srce, ti kli¬ čem tukaj zadnjokrat! Glej, živel sem od svojega dvanajstega do tridese¬ tega leta v Nazaretu nepoznan, po¬ koren svojim starišem. Umorjen in s križa vzet, ležal sem tri dni v grobu skrit. Tudi ti se skrivaj, ako hočeš pred svojimi sovražniki varen biti in 451 mene resnično ljubiti. Skrivaj se pred vsem v moje rane, ljubi samoto, ljubi pokorščino, ogiblji se nečimernim po¬ govorom, ne poslušaj svetne hvale, ne glej za njo! Tako boš stanoval v mojih ranah, počival v mojem lju¬ bečem srcu, tako zmagoval. (Odgovor:) Pridi, Jezusj, pridi! Tvoje presvete rane so nam pribe¬ žališče in obramba; tukaj se ne bo¬ jimo svojih sovražnikov. ivoje ra¬ njeno srce je naše počivališče; tu¬ kaj učimo se tudi ljubiti in trpeti. V sveti samoti, ločeni od posvetnega šuma, hočemo vživati sladki sad tvoje ljubezni. O Jezus, stori, da bo naše srce s tvojim Srcem le eno srce! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. O prelj... R. Usmili se nas in... Sklep. Bodi češčen, hv Jjen, moljen in poviševan, d Jezus, vekomaj za vse, 2 !)* 452 kar si triintrideset let na zemlji pre¬ trpel v najhujših bolečinah, v naj¬ grozovitejšem zaničevanju! Zdaj pre¬ bivaš pri nas do konca sveta v naj¬ svetejšemu Zakramentu in želiš, da ti za vse to darujemo svoja srca. Damo ti tedaj, o Jezus, svoja srca še enkrat, kakor smo jih darovali na tem ^ri¬ ževem potu. Nikoli več se nočemo od¬ trgati od tebe z grehom, le tebe sa¬ mega hočemo ljubiti črez vse. O Je¬ zus, tebi živimo! — o Jezus, tebi umrjemo! — o Jezus, tvoji smo živi in mrtvi! Amen. Križev pot za postni čas. Priprava. O preljubeznivi Jezus, pravični sodnik živih in mrtvih! Razsvetli moj um, omehčaj mojo voljo in nagni moje srce k tvojemu strahu in tvoji lju¬ bezni, da bodem prav spoznal tvojo nedolžnost, hudobijo svojih grehov in pravico božjo! Pomagaj mi, da si prav živo predstavljam tvojo ljubezen in tvoje trpljenje, pogubo takih duš in muke peklenske, da sovražim greh in ljubim tebe vsaki čas iz celega srca. O prežalcstna Mati Marija, pribeža¬ lišče grešnikov, izprosi še meni mi¬ lost resničnega kesanja! Vi angeli in vsi nebeški prebivalci, prosite za me, da ta sveti križev pot opravim v svoje zveličanje, se resnično poboljšam, zadobim milost božjo in se z vami v nebesih veselim vekomaj. Amen. I. postaja. Pilat obsodi Jezusa k smrti. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo! R. Ker si s svojim križem svet odrešil. Oh, v kakšni podobi stoji Jezus pred sodnim stolom Pilatovim! Na 454 glavi ima strašno trnjevo krono; vsaki trn mu dela svojo rano, iz vsake rane teče kri! Njegov obraz je ves zatekel, krvav, ranjen in razbit; groza ga je gledati! Njegov život, katerega p od¬ kriva raztrgan sramotilni plašč, je raz¬ mesarjen do kosti! O kako žalostna je že ta podoba! K temu ga še brez¬ vestni sodnik krivično obsodi k naj- sramotnejši, najgrozovitejši smrti, smr¬ ti na križu. Jezus pa trpi in molči! O Jezus! Tvoje rane obsojajo mojo mehkužnost, tvoja revščina moje hrepenenje po zavživanju, tvoja kri mojo grešno poželenje. Sedaj hočem radovoljno poslušati glas tvojih bo¬ lečin in ran, katere mi tako glasno oznanjajo pokoro; sedaj hočem po¬ slušati, da ne bodem enkrat zoper svojo voljo slišal obsodbe iz tvojih ust. Res, o Gospod, tudi jaz hočem «s teboj trpeti, da bom enkrat s teboj poveličan.» Amen. 455 Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, o Gospod! R. Usmili se nas. II. postaja. Jezus vzeme. križ na svoje rame. V. Molimo te ... R. Ker si ... Kdo more dopovedati, kolike bo¬ lečine je trpel Jezus, ko so ga oblačili zopet v njegovo lastno obleko, pred- no mu je bil naložen težki križi Ru- deči sramotilni plašč se je držal raz- boletega telesa; kri v ranah, katere je delalo bodeče trnje, se je zasedala. Sedaj mu pa strgajo grozovitneži brez usmiljenja plašč s telesa, da mu oble¬ čejo suknjo brez šiva. Rane se pri tem obnovijo, vse telo zopet krvavi. O predobrotljivi Zveličar! Ko tvoje veliko trpljenje premišljujem, se mi zdi, da se ne bom mogel več ustavljati iz ljubezni do tebe temu, kar želiš, da moram sleči starega greš- nega človeka, in novega obleči, naj je še tako težko, in naj velja karkoli! Greh ne sme več gospodariti v mo¬ jem umrljivem telesu; moji udje mo¬ rajo biti vselej Bogu posvečeni in služiti svetosti in pravičnosti. Tebe pa, o Gospod Jezus, hočem obleči, navzeti se tvojega duha in tvoja dejanja posnemati, da me boš enkrat spoznal kot pravega svojega učenca in posnemovalca. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, ... R. Usmili. . . III. postaja. Jezus pade prvič pod križem. V. Molimo te,. . . R. Ker si s svojim ... Jezus nosi grede na morišče le tuje grehe, vendar se zgrudi v prah, trpi neznanske bridkosti; pa nikdo ga ne tolaži, ne Bog in ne ljudje. Oh, kako bi se še le godilo meni, ko bi šel jaz, nespokorni grešnik, z lastnimi 457 grehi v smrt in bi se pod njih težo zgrudil na sfnrtno posteljo! Pač bi vzdihoval v tistih grenkin urah po prijateljih in tovariših; pa svet bi za¬ me ne maral, še zaničeval bi me! In ti, o Bog, ko bi tudi k tebi klical, bi od mene obrnil svoje obličje, ker sem tvoje milosti tolikokrat z nogami tep¬ tal in zaničeval tvojo potrpežljivost. Spolnila bi se nad menoj tvoja be¬ seda: «Klical šem, pa ti nisi hotel priti; zdaj kličeš ti, pa te ne bom uslišal!» Tako bi jaz ubogi grešnik umrl v svojih grehih in se vekomaj pogubil. Odrešenik moje duše! Zavoljo bridkosti in bolečin, katere si. trpel pod težkim križem, me obvaruj ne- spokornega in ctrpnjenega srca zdaj in vselej; daj mi milost, da svoje grehe resnično obžalujem, se odkrito¬ srčno poboljšam ter v tvoji milosti živim in umrjem. Amen. 458 Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, ... R. Usmili... IV. postaja. Jezus sreča svojo žalostno Mater. V. Molimo te, .. . R. Ker si s svojim .. • Kako srčno se obnaša Marija, prežalostna Mati, v svojem in svojega Sina bridkem trpljenju! Oh, v kako strašni podobi mora gledati svojega edinega, preljubeznivega Sina na poti proti morišču! Jezus je bil najlepši izmed vseh človeških otrok; prisrčno milino razodevalo je njegovo obličje; že v zibeli je kazalo njegovo oko božjo modrost in ljubeznivost. Tega Jezusa mora zdaj Marija gledati \ sega v prahu in krvi, ne več človeku po¬ dobnega, kako ga peljejo grozoviti rablji kakor najhujšega hudodelnika k smrti na križu. Pa tudi v najbvid- kejšem trpljenju je Marijino obna¬ šanje stanovitno in častitljivo. Ne 459 sliši ne presilno žalovanje iz njenih ust; ne vidijo se znamenja razbur¬ jenosti na obrazu; bridke solze jo sicer oblivajo, pa vsa mirna in vdana moli: Gospod, zgodi se tvoja volja! — Ka- : ko zaničevanja vredno pa je moje obnašanje, kedar mi pošlješ trpljenje, o Gospod! Moje nebrzdano žalovanje in brezkončne tožbe, moja otožnost in pobitost, moja nevtolažljivost ali, celo glasno vpitje le prejasno raz¬ odeva, da se moja volja noče pod¬ vreči božji volji; temveč se upira božjim, neskončno modrim sklepom ali božjemu dopuščenju. O Marija, tako močna v trpljenju, sprosi tudi meni srčnost, da bom pre¬ našal po tvojem zgledu vse nesreče, težave in bridkosti, ki me bodo še zadele, s popolno vdanostjo v nožjo voljo! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, ... R. Usmili. . . 460 ! V. postaja. Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti. V. Molimo te, . . . R. Ker si s svojim." Trda se nam dozdevajo mnogo¬ krat pota, po katerih Bog vodi svoje izvoljene k zveličanju; pa so \ endar le pota božje ljubezni in milosti. Si¬ mon Cirenejec pride zoper svojo vo¬ ljo v ljudsko gnječo križevega pota in le primoran sprejme sramotni križ: pa ravno po križu se spreobrne in zveliča, ker v plačilo za njegovo po¬ moč mu Jezus podeli žnotranjo mi¬ lost: razsvetljenje, tolažbo, veselje. Kmalu ga ravno ta križ, kateri se mu od začetka studi, spremeni iz never¬ nika v učenca Kristusovega. -— Ko¬ likokrat tudi nas zadene nenadna ne¬ sreča, ki nas gene, da se polagoma zavedamo in spreobrnemo! Sto in sto bi se jih pogubilo, ko bi jim Bog križa 461 ■ ne naložil šiloma ter jih tako spame¬ toval in rešil. O preljubeznivi jezus! Ako nisem na pravem potu, pelji tudi mene zgub¬ ljenega nazaj k sebi s križem in trp¬ ljenjem; kroti in tepi me, ker ti le vdarjaš, da ozdraviš. Pošlji mi na tem svetu, karkoli hočeš, samo v večnosti se me usmili! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, ■.. R. Usmili. .. VI. postaja. Veronika poda Jezusu potni prt. V. Molimo te, ... R. Ker si s svojim . . . «Kdorkoli da piti komu izmed teh najmanjših le kozarec mrzle vode, resnično vam povem, ne bo zgubil svojega plačila», rekel je nekdaj Je¬ zus. Kako prečudežno je potrdil se¬ daj ta nauk s predragocenim darom, s katerim je. pobožni Veroniki oovr- nil njeno usmiljenje! Ponudila mu je 462 potni prt, Jezus ga' sprejme, se obriše, ter ga zopet vrne, pa ... o čudež! o milost! . . . Jasna podoba obličja Zve- ličarjevega bila je vtisnjena na-nj. 0 prelep, o preimeniten, o predrag spo¬ min za tako majhno uslugo! O usmiljeni Jezus, tudi jaz si bom vedno prizadeval, tebi s tem po¬ streči, da svojemu bližnjemu dobro storim. Dodeli mi moč, da bom vse¬ lej iz prave svete ljubezni kakor Vero¬ nika, opravljal dobra dela. Vem nam¬ reč, da ti ne gledaš samo na storjeno, ampak veliko bolj na dober namen po besedah: «Če bi razdal ubogim v živež vse svoje premoženje, in če bi svoje telo dal, tako da bi gorel, lju¬ bezni pa bi ne imel, mi nič ne po¬ maga!« Pri vseh svojih dejanjih Si torej 'hočem na. vso moč prizadevati in skrbeti, da me vselej vodi prava goreča ljubezen do tebe, o Jezus, in do miojega bližnjega, ker le s tem si 403 upam pridobiti tvoje dopadenje za svoja dobra dela in obilno plačilo v nebesih. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, ... R. Usmili... VII. postaja. Jezus pade drugič pod križem. V. Molimo te, . . . R. Ker si s svojim .. . Veliko bolj kakor težki križ, je težila Jezusa grozna misel, da bo za veliko ljudi zgubljeno njegovo bridko trpljenje. O kako še vse drugače nes je ljubil, kakor mati ljubi svojega otroka! «Ljubil sem te z večno ljubez¬ nijo, zato sem se te vsmilil in na se potegnil«, nam ljubeznivo kliče po preroku. Iz te ljubezni se je ponudil Sin božji nebeškemu Očetu za sred- nika in rešenika grešnega človeškega rodu. V tej neizmerni ljubezni je na se vzel vse naše hudobije in pretrpel kazni in bolečine, katere smo bili mi zaslužili, da nas je rešil pogub¬ ljenja. Neskončno nas je ljubil; zato je hrepenel po smrti na križu, da nas je spravil z Bogom. O kako ga je srce bolelo, ko je videl, da se jih bo pri vsej njegovi ljubezni veliko pogu¬ bilo! In ta neizrečena žalost je tiščala Jezusa bolj kakor težki križ na tla. Neskončno vsmiljeni Jezus! Ker si tedaj ti meni nevrednemu skazal toliko ljubezen, vzemi mi vse, kar mi je drago, ako je tvoja volja, in pošlji mi vse hudo; le to milost mi skaži: ne pripusti, da bi bilo nad menoj zgub¬ ljeno tvoje bridko trpljenje in tvoja grenka smrt. Glej, trdno sklenem, s i tvojo pomočjo tako živeti, da bom s i svojim zasluženjem dosegel večno zveličanje. Amen. Oče naš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, ... R. Usmili... 465 Vlil. postaja. Jezus tolaži jeruzalemske žene. V. Molimo te, — R. Ker si s svojim ... Ali ni bilo prav, da so jeruzalem¬ ske žene pomilovale Jezusa in jo¬ kale nad njegovim bridkim trpljenjem? Zakaj jih je posvaril? — Ni všeč Bogu vsako jokanje. Kdor solze pretaka zavoljo časne škode, v katero ga je greh pripravil, se zastonj joka; nje¬ gove solze ne vtolažijo božje pravice. — So tudi hinavske solze, katere hitro tečejo, pa ravno tako naglo zgi¬ nejo in nič ne pripomorejo k pobolj- šanju življenja; ker take solze priha¬ jajo ravno iz hinavskega srca, katero še ljubi greh, in so gnjusoba pred Bogom. — So tudi grešne solze, ka¬ tere pretaka svojeglavnost, požreš¬ nost, grešno poželenje, napuh in ne¬ voščljivost, ako se ne vstreže tem hudim nagnenjem; tudi te solze so pred bogom gnjusoba. — Le samo 30 466 H solze spoznanja, da greh žali ne¬ skončno svetost in dobroto, so Bogu všeč in nam v prid. O dobrotljivi Zveličar! Daj mi spkoorno srce, iz katerega naj tečejo prave solze, da bom ž njimi zbrisal svoje premnoge grehe, utolažil tvojo pravično jezo in odvrnil zasluženo kazen. Amen. V. Očenas. Češčena. Čest bodi. V. Usmili se nas, .. . R. Usmili... IX. postaja. Jezus pade tretjič pod križem. V. Molimo te, . .. R. Ker si s svojim.. • Neizrečeno grdo ravnajo rablji z Jezusom. Tretjič je že padel pod tež¬ kim križem v smrtnih bridkostih. Pa ne, da bi se ga usmilili, mu križ od¬ vzeli, ga rešili vrvi in vezi, mu poma¬ gali vstati; še posmehujejo se nje¬ govemu padanju in njegovim straš¬ nim bolečinam in sem in tje suvajo krvavečega trpina. — Kakor so delali 467 divji rablji z Jezusom, tako ravnajo hudobni duhovi tudi z nesrečnim grešnikom. Kadar človek pade v smrtni greh, se peklenski duhovi ško¬ doželjno posmehujejo, ga z vrvmi strasti še bolj trdno zvežejo, ga vle¬ čejo in pehajo od hudobije do hudo¬ bije ter ne jenjajo, dokler ga ne spra¬ vijo v večno pogubljenje. Predobrotljivi Odrešenik, ki nas učiš po svojem apostolu: .' Da zares, ljubi Jezus, z ljubeznijo ho¬ čemo piti ta kelih; če le ostanemo v tvoji ljubezni, si ohranimo tvojo milost, tedaj smo bogati dovolj in si ne že¬ limo drugega! O Marija, prosi za nas, da vse križe, ki pridejo črez nas, z ljubeznijo objemamo in potrpežljivo prenašamo! Amen. Ocen as. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas ... R. Usmili se ... 489 VIII. postaja. Jezus tolaži Jeruzalemske žene. V. Molimo te,. . . R. Ker si.. . Preljubi Jezus! Pač velikansko je moralo biti tvoje trpljenje, ker so se drugih trda srca razjokala pri pogle¬ du na te; velikanska pa je morala biti tudi tvoja ljubezen, ker si žalostnim ženam rekel: «Ne jokajte se črez mene, jokajte se črez sebe same in črez svoje otroke; kako se bode še le njim goailo!» — Ljubi Jezus! Tako si imeli več usmiljenja z drugimi, kakor s seboj samim in si nas s tem učil, vse iz ljubezni do Boga trpeti in ne iskati usmiljenja človeškega!... Glej, o Jezus, odslej se prepustimo čisto tvoji volji, vsak križ hočemo nositi zavoljo tvoje ljubezni! Kako pa bi naj tudi črez križe se pritoževali, ki smo storili toli¬ ko hudega, tolikokrat zaslužili pekel; medtem ko ti, o Jezus, nedolžnost sama, zmiraj poln dobrih del, prena- 490 šaš toliko in tako velike bolečine. .! Krepčaj nas, o Jezus, da se zdržimo! O Marija, prosi za nas, da osta¬ nemo pri vseh križih zadovoljni in božjo sveto voljo molimo! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas .../?. Usmili se • • •. j IX. postaja. Jezus pade tretjič pod križem. V. Molimo te,. . . R. Ker si. .. Preljubi Jezus! Bolečino* za bole¬ čino prenašaš; še ena grenkost ni minula in že je druga tu. Zdaj, ko si prišel do gore Kalvarije, padeš že tretjikrat in namesto vsmiljenja dobi¬ vaš kletev; in vendar te gledamo mi- lostlivega, ljubeznivega, zadovoljnega. O Jezus, kako je pač to, da smo mi pri vsakem najmanjšem ražžaljenju tako občutljivi? Ti nam kažeš pot, ti nam podeljuješ milost, obljubljaš nebeško plačilo; in še nismo potrpežljivi! Ke- 491 daj se bodemo vendar začeli ravnati po tvojem zgledu, da bomo vse križe z ljubeznijo objemali? Daj nam svojo milost, o Jezus, vsa zaničevanja iz ljubezni do tebe voljno sprejemati, in z veselim srcem prenašati. Daj, da se veselimo, če smo kedaj vredni, zavoljo tvojega imena kaj trpeti! O Marija, sprosi nam milost, da so pri vseh zaničevanjih obrnjene naše oči na tvoj in na Jezusov lepi zgled in da pod križi zopet in zopet ne oma¬ gamo. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V Usmili se nas . . . R. Usmili se ... X. postaja. Jezusa slečejo in mu ponudijo vina z žolčem mešanega. V. Molimo te . . . R. Ker si. .. O duša, glej, kako stopa Jezus, poln bridkosti, s križem obložen te¬ žavno na Kalvarijo; kako ga oropajo obleke in mu žolča piti ponudijo! Tako 492 lepo nas s tem učiš, a naš Odrešenik, da ne moremo na goro Kalvarijo, na goro svetosti in popolnosti drugače priti, kakor le po poti križa! In ko smo na njo prišli, nas čakajo: že novi križi, kakor si tudi ti tam našel novih bo¬ lečin. Tistega, ki ga ljubiš, tepeš in ga napajaš z žolčem bridkosti. Tako se je godilo premnogim svetnikom, ki so prišli vsi le po poti trpljenja in križev do pooplnosti in do nebeške glorije. O Jezus, daj nam moči, da smo tudi mi z božjimi naredbami zadovoljni in se čutimo srečne ter tako tebi in tvojim izvoljenim enaki postanemo! O Marija, prosi za nas, da vse potrpežljiva pretrpimo, da hodimo v težavah življenja po stopinjah Jezusa in svetnikov ter da ne obupamo in ne omagamo. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. . V. Usmili se nas. .. R. Usmili se ... 493 XI. postaja. Jezusa pribijejo na križ. V. Molimo te,. . . R. Ker 'si... O duša, glej novo žalostno pri¬ kazen! Jezus, tvoj Gospod in Učenik se položi voljno tje na križev les. Svoje roke in noge da, da jih z žreblji pribijejo na križ in ne strašijo ga grozne bolečine. Ravnokar na križu pribitega kvišku vzdigujejo s križem vred, postavijo med dva razbojnika, kot bi bil on največji hudodelnik ce¬ lega sveta. Na križu, visečega zasra¬ mujejo in kolnejo, da nič ne premore, da je goljuf, krivi prerok; in vendar je prenesel vse potrpežljivo in z lju¬ beznijo, da nas uči, vse križe, naj še bodo tako težki, srce pretresujoči, raz- žaljivi in dolgotrajni, z ljubeznijo sprejemati. Dobrotljivi Jezus, usmili se nas, da v vseh križih, ki se nam zadenejo, gledamo le voljo božjo, da ne premišljujemo, odkod prihajajo, kdo je kriv, zakaj nas zadevajo! Take misli le vznemirjajo srce in pri¬ našajo sovraštvo. O daj, da obračamo svoje oči le edino v voljo božjo in v tem najdemo naše veselje. O Marija, prosi za nas, da trpimo zmiraj z Jezusom na križu, in se nik¬ dar ne pritožujemo črez bridkosti. Amen. Očenaš. Češžena. Čast bodi. V. Usmili se nas . .. R. Usmili se . .tl XII. postaja. Jezus umerje na križu. V. Molimo te,.. . R. Ker si.. . O Jezus, kam te je pripeljala tvoja ljubezen? Na križu te gledamo, za¬ puščenega od Boga in od ljudi, umirati v največjih mukah. Nikjer nisi našel tolažbe in olajšanja. Če si se uprl na noge, da bi si olajšal bolečine rok, so postajale bolečine nog tem večje; če si ostal viseč na rokah, da si olajšaš bolečine nog, so postajale bolečine v rokah groznejše. Če si nagnil glavo k križu nazaj ali na desno ali levo ramo, občutil si vedno bolečine trnjeve krone, ki se je zmiraj bolj v tvojo glavo zabadala. Če si nagnil svojo glavo naprej, tedaj so bila obtežena tvoja prša in dihanje te¬ žavno. O ljubi Jezus, kako reven sil Koliko križev te obdaja! Kako si brez vse tolažbe! Nebo je bilo gluho za tvoje vpitje, zemlja je bila brez usmi¬ ljenja, ker ni hotela tvojega odrešenja. Tako tedaj umiraš za nas v največjih mukah, brez vsega olajšanja! Oh ljubi Jezus, kako malo smo te ljubili do zdaj! Če nas zadene le kak majhen križ, postanemo zopet nepotrpežljivi. Nobenega križa ni, ki bi bil po naši volji; zdaj je prevelik, zdaj predolg, potem pregrenek in spet preveč sra¬ moten, nikdar nam ni po volji, ker nismo potrpežljivi. Prosimo te, o Je- 4y6 zus, daj nam moč, da objemamo od¬ slej vse križe, kakor se nam ponujajo, v ljubezni in prenašamo potrpežljivo, ne da bi se želeli večjega ali manj¬ šega! O Marija, prosi za nas, da osta¬ nemo v križih do- smrti stanovitni. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas,.. . R. Usmili se ... XiII. postaja, Jezusa s križa snemejo in ga položijo Mariji v naročje. V. Molimo te,. . . R. Ker si. . . O Mati Marija! Kolika je bila bo¬ lečina tvoje duše, ko so ti položili mrtvo telo Jezusovo v naročje. V duhu te gledamo, kako si bila kakor v morje bolečin pogreznjena! Vse Jezusove muke so prišle tudi na te, in ti zadjale najhujše bolečine, ti si pa bila zadovoljna, vdana v božjo 497 voljo! ... O Jezus! Naj pridejo črez nas vsi križi, naj nas stiska siromaštvo in bolezen, ponižanje in nesreče; naj bo naše srce v strahu in žalosti, bodi naši duši odvzeto vse razsvetljenje in veselje k dobremu, zgubljeno naj bo premoženje in posestvo, zgubljena čast in dobro ime, zgubljeni za nas znanci in prijatelji — zapuščajo naj nas celo vsi naši občutki in udi našega telesa, z eno besedo, vse hudo naj nas obdaja, če smo le še toliko- srečni, da stanovitni ostanemo v tvoji milosti in v tvoji sveti ljubezni. Usmili se nas o Jezus, in stoj nam na strani, ker sicer smo slabotni in nestanovitni! O Marija, prosi za nas, da ne omagamo pod težo križev. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Usmili se nas, . . . R. Usmili se .. . XIV. postaja. Jezusa položijo v grob. 38 498 V. Molimo tc,... R. Ker si... ' O Mati Marija, kolika je bila za te bolečina, ko so ti ljubega Jezusa k grobu nesli in ga v grob položili. Ko¬ liko si se jokala, ko so zaprli grob, in si ti morala odhajati. Koko bridko je bilo za te od njega, edinca se lo¬ čiti! Gotovo bilo ti je to težje, kakot če bi morala tisočkrat svoje življenje darovati; in vendar si bila popolnoma vdana v voljo božjo. Celi potoki gren- kosti in muk niso .nogli ugasniti tvoje ljubezni do Boga. O Marija, prevelika je bila tvoja ljubezen, da bi jo mogle uničiti bolečine — prevelika je bila, da ne bi ti hotela še tisočkrat toliko trpeti, če bi bila tako božja volja. O, ko bi bili tudi mi polni take ljubezni! O da bi tudi naša ljubezen v križih in po križih tako naraščala, da bi bili res voljni, vse pretrpeti za Jezusa! O Marija, preši za nas, naj nas taka ljubezen do Jezusa napolni, da 499 smo voljni popolnoma njemu se daro¬ vati. Amen. Očenas. Česčena. Čast bodi. U Usmili se nas. ... R. Usmili se ... Sklep. O Bog, zahvaljujemo se ti, da si nas tako dolgo prenašal v svoji priču- jočnosti in nas okrepčal s toliko dob¬ rimi mislimi in sklepi! Sedaj se celo tebi darujemo, da zanaprej le za te živimo, in vse križe z ljubeznijo pre¬ našamo. O Marija! Tvoje življenje je bilo življenje polno križev in bridkosti. Razven Jezusa ni prenašal nikdo na svetu kedaj toliko, tako težkih, tako grenkih križev kakor ti. Nikdo ni no¬ sil svojih križev s tako ljubeznijo, za¬ dovoljnostjo in vdanostjo kakor ti. Prosimo te toraj, sprosi nam milost, da ostanemo stanovitni pod našim križem, stanovitni do smrti! Amen. 32 » Križev pot za verne duše. Bog jim vežni pokoj daj! Vežna luž njim sveti naj! Mimo naj poživajo, Sveti raj uživajo! Amen. Pripravljalna molitev. O moj Bog! Vsi moji grehi so mi resnično žal, ker sem zaslužil, da me po vsej pravici kaznuješ. Žal so mi, ker sem tebe, svojega najboljšega Očeta, največjo in preljubeznivo) do¬ broto, z njimi razžalil. Trdno sklenem s tvojo milostjo svoje življenje pobolj¬ šati, bližnje priložnosti v greh se varo¬ vati in nič več ne grešiti. Pomnoži, o Bog, mojo vero v be¬ sede svojega preljubega Sina Jezusa Kristusa in daj mi svojo milost, za ka¬ tero te z otroškim zaupanjem prosim pod njegovim križem. Pomagaj mi, da bom vedno bolj spoznaval, vedno 501 globlje v srcu čutil, kaj je Jezus za nas storil in trpel, da bi nas odrešil s svojo smrtjo na križu. — Z iskrenim so¬ čutjem hočem zdaj premišljevati Je¬ zusov bolesti-polni križev pot, zlasti, da bi mogel posnemati njegova še v smrti nepremagano potrpežljivost, in vedno bolj razumeti njegovo neizrek¬ ljivo ljubezen. — Daj mi, o Bog, spo¬ kornega duha, da bodem vreden od¬ pustkov, ki jih deli sveta Cerkev za spoštljivo premišljevanje trpljenja Je¬ zusovega. Odpustke darujem vse za verne duše v vicah, sam pa se želim na tej poti vedno tesneje združiti s teboj, ki živiš in kraljuješ s Sinom in svetim Duhom, Bog od vekomaj do'vekomaj. Amen. Bog jim večni. . . I. postaja. Pilat obsodi Jezusa k smrti. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo 1 R. Ker si s svojim križem svet odrešil. 502 Premišljujmo! Jezus naj- nedolžnejši, pravi božji Sin, On naj¬ svetejši, je od grešnega človeka kakor zločinec zaslišan, potem obsojen k sra¬ motni smrti; vendar molči, vdan volji svojega Očeta, in se ne zagovarja. — O človek, spomni se tukaj svojih gre- • hov in uči se od Jezusa, krivico s po¬ trpežljivostjo trpeti, sodbo ljudi iz lju¬ bezni do Boga vdano prenašati in ra-1 dovoljno se pokoriti predstojnikoml ’ Molimo! Usmiljeni Jezus, do-1 deli nam ubogim grešnikom milost, da | zatremo v svojem srcu vsako krivične ; sodbo črez bližnjega. Daj nam, da iz ljubezni do tebe, o Jezus, s potrpež- = ljivostjo prenašamo vsako hudo od sveta, in obvaruj nas, da ne bomo ob¬ sojeni k večnemu pogubljenju. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus, usmili se nas! R. In vernih duš v vicah. Amen. Bog jim večni . . . 503 II. postaja. Jezus vzeme križ na svoje rame. V . Molimo te,.. . R. Ker si . . . Premišljujmo! Velano jem¬ lji' Jezus po izrečeni obsodbi na svoje od bičanja ranjene rame težki križ, na katerem mu bode vmreti; mirno ga nese na Kalvarijo; kakor nežno jagnje v klavnico, tako gre naprej, ker je to volja nebeškega Očeta. — O člo¬ vek, nosi tudi ti iz ljubezni do Jezusa potrpežljivo križ, katerega ti je naložil tvoj Oče nebeški; vdaj se radostno v božjo sveto voljo in pomisli, da si greš¬ nik, ki le tako more priti za Jezusom v njegovo kraljestvo! Molimo! O božji Zveličar! Ti nam daješ tukaj pač sijajen zgled svoje svete ponižnosti in nas učiš, kako prenašamo naj vse tebi na ljubo, kar-koli nam zadenejo naši sovražniki. — Daj nam k temu še svojo milost, da bodemo vse svoje trpljenje in vsak 504 ■ križ pogumno objeli in kot tvoji zvesti j učenci sledili na Kalvarijo, od tam j pa v sveta nebesa! Očenaš. Čcščena. čast bodi. V. Križani Jezus..! R. In vernih duš.. Bog jim večni ... III. postaja. Jezus pade prvič prod križem. V. Molimo te.... R. Ker si... Premišljujmo! Teža križa,« še bolj pa naši grehi tiščijo tako zeloi na Jezusa, da začne omahovati podi križem in da pade na zemljo. Pa ne j obupa, ne pritožuje se, zaupa le na i Njega, ki ga je poslal. — O kristjan,]« kolikokrat si pa ti že padel v velike j grehe! In kako maloveren si postajal, ko se ti je to zgodilo! Prosi svojega Ji Jezusa za milost, da bi v resnici tudi . zopet vstal iz luže grehov, in da bi kakor on pogumno izvršil sveto voljo f božjo. 505 Molimo! O Jezus, daj nam ubogim grešnikom ljubiti svoj križ, kakor si ga ljubil ti. Ne dopusti, da bi kedaj skušnjavam popolnoma podlegli; ampak nam pomagaj, da vstanemo, iz ljubezni do tebe vse zopet rado- voljno prenašamo in tebe, svojega Gospoda in Boga, vsikdar hvalimo in častimo. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus..! R. In vernih dus.. Bor; jim večni . . . IV. postaja. Jezus sreča svojo žalostno mater. V. Molimo te,... R. Ker si ... Premišljujmo! Sveta Mati božja sreča svojega preljubega edino- rojenega Sinu, kateremu je stregla toliko let. Zdaj ga vidi obloženega s težkim križem, obdanega od neusmi¬ ljenih ljudi, zapuščenega od prijate¬ ljev. Kaj je pač takrat občutilo srce 506 Matere Marije! Tudi Jezus pogleda svojo žalostno Mater, pa ne more je tolažiti. — O človek, vzemi si globoko k srcu trpljenje božje Matere in izroči se njeni priprošnji; Marija svojih ne zapusti! Molimo! O ljubi Jezus, daj nam ubogim grešnikom deležnim po¬ stati trpljenja tvoje presvete Matere, da bodemo greh, ki je bil vzrok tvojega trpljenja in smrti, spoznali kot naj¬ večje zlo in se ga s studom ogibali do smrti. Očenaš. Češžena. Čast bodi. V. Knžani Jezus,. ■ R. In vernih duš ..'. Bog jim večni . . . V. postaja. Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti. V. Molimo te,.. . R. Ker si... Premišljujmo! Glejte utru¬ jenega dninarja, kako se brani, pa n vendar prime prisiljen za križ Jezusov! ; Sprva ga nosi z nevoljo, potem z vdanostjo, slednjič z veseljem. — O človek, objemi tudi ti pogumno svoj križ, če tudi se tvoja narava prvič pred njim zgraža; ali objemi ga z Jezusom, nikdar sam; premaguj se in hodi za njim! Kmalu ti bo postal sladak nje¬ gov jarem in lehko njegovo breme! Molimo! O Jezus, ki nosiš križ, pomagaj mi, da. iz ljubezni do j tebe prostovoljno, neprisiljen sprej¬ mem križ, ki mi ga je naložil ne- J skončno sveti Bog. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus, . . R. In vernih duš. .. Bog jim večni . . . VI. postaja. Veronika poda Jezusu potni prt. V. Molimo te,... R. Ker si... Premišljujmo! Usmiljena Veronika želi še enkrat izkazati uslugo 508 dobremu Učeniku in mu po mogoč¬ nosti olajšati zadnjo pot. Brez strahu pred ljudmi daje Bogu čast, s težavo se prerije skozi surovo množico in poda Jezusu snažen potni prt. Za ta čin usmiljenja vtisne Jezus v tisti prt podobo svojega svetega obličja. O človek, le goreč bodi v dobrih delih, ne boj se ljudi,... išči božjo čast,... misli vedno na Boga, ki vse vidi in vse ve, pa se boš prepričal: blagoslov božji je z njimi, ki Ga ljubijo. Molimo! O moj Jezus! Do¬ deli nam milost žive vere in vtisni v naše duše globoko podobo svojega svetega obličja, da bomo vsikdar v trpečih tebe omilovali, v zapuščenih spoznavali tebe, pomagali tebi v pre¬ ganjanih — mi tvoji zvesti nasledo- valci. Oženaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus, . . R. In vernih duš. .. Bog jim večni . . . 509 VII. postaja. Jezus pade drugič pod križem. V. Molimo te,. .. R. Ker si. .. Premišljujmo! Niti s po¬ močjo Simona Cirenskega ne more Jezus več dalje. Tako je oslabel, da pade drugokrat pod križem; pretežko je breme človeškega rodu. — O člo¬ vek, ne nalagaj še ti novih grehov na njegov težki križ, ampak pomagaj mu ga z gorečnostjo, ljubeznijo in vstraj- nostjo nositi! Molimo! O Bog, ki si grešni svet po trpljenju svojega Sinu rešil in poživil, dodeli nam iskreno ljube¬ zen do trpečega Odrešenika, da se vedno bolj otresemo svojih grehov, storimo dobro in se obvarujmo pred povrnitvijo nazaj v stare grehe! Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus, . . R. In vernih duš. .. Bog jim večni . . . 510 VIII. postaja. Jezus tolaži jeruzalemske žene. V. Molimo te,... R. Ker si. . . Premišljujmo! Kako ganljiv je pač moral biti pogled na Odreše¬ nika, ki gre v smrt zavoljo naših gre¬ hov! Solze tečejo! — O človek, sebe objokuj in svoje grehe ter prevdari dobro, kaj je za te pripravila pravič¬ nost božja, ki je tudi zavoljo tvojih grehov Nedolžnega tako bolestno vda- rila, da bi nas vse odrešila in zve¬ ličala! Molimo! O dobrotljivi in usmiljeni Jezus! Daj nam vedni spo¬ min svojega bridkega trpljenja, da bomo imeli vsikdar usmiljenje s trpe¬ čimi svojimi bližnjimi; pa da bomo ob¬ žalovali svoje grehe na potu odkrito¬ srčnega poboljšanja. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus,. . R. In vernih duš . .. Bog jim večni . . . 511 IX. postaja. • Jezus pade tretjič pod križem. V. Molimo te,... R. Ker si... Premišljujmo! Zopet pade ljubi Jezus pod težo križa. Celo oslab¬ ljen komaj diha, rablji pa priganjajo z udarci. Večna daritev še ni končana, svet še ni odrešen.. Zato zbere .Jezus svoje zadnje moči, da bi dovršil cesto križevo; taka je volja nebeškega Očeta. — O kristjan, prevdari dobro v svojem srcu, kolikokrat je Odrešenik padel zavoljo tebe. Ne stoj, pogumno j se bojuj, da dovršiš tudi ti, kar hoče j Bog. Vstani torej, če si padel, vstani in prosi Jezusa, da te podpira! Molimo! Pravični Bog! Nedo- umna so pota tvoje ljubezni, ki tako udarja Najnedolžnejšega. Prizanesi nam ubogim grešnikom in daj nam milost in moč, se vzdigniti iz svojih starih grešnih navad, da bomo kot 512 tvoji otroci spolnjevali tvojo voljo do konca dni. Oče naš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus, . . R. In vernih duš ... Bog jim večni . . . X. postaja. Jezusa slečejo in mu ponudijo vina z žolčem mešanega. V. Molimo te,. . . R. Ker si... Premišljujmo! Ko Jezus pride s križem na Kalvarijo, odloži križ na zemljo in ga ogleduje. Rablji mu oblačila s telesa strgajo ter mu po postavi dajo piti vina, mešanega z grenkostmi, da bi onemel in ne čutil preveč bolečin. Jezus odkloni. — O kristjan, glej svojega sramotno sle¬ čenega Jezusa, kako se pokori za tvojo nečimurnost, tvojo požrešnost, tvojo nespodobno nošo! Ti grešiš in zapravljaš ure in dneve, drugi se mora za to pokoriti; ti pa še ne pomisliš, kaj je stalo Jezusa tvoje odrešenje. 513 Molimo! O Beg! Tukaj pač zdaj spoznavam nečimurnost posvet¬ nih radosti in strašno odgovornost nezmernega uživanja: kako mi ne ko¬ risti nič na svetu, če zapravimo z gre¬ hom svojo dušo. Podpiraj mojo trdno voljo, da premagam vsako poželenje in si tudi v dovoljenem pritrgam po zgledu na Golgati z žolčem, miro in jesihom napajanega Jezusa. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus,. . R. In vernih duš . .. Bog jim večni . . . XI. postaja. Jezusa pribijejo na križ. V. Molimo te,. . . R. Ker si.. . Premišljujmo! Jezusa na trdem ležišču kot na svoji smrtni postelji! Oh, kako strašna je! Roke in noge mu nategujejo in z žreblji pribijajo. Pa Jezus se ne pri¬ tožuje, ne vzainuje; tiho moli za svoje 514 sovražnike, ki ne vejo, kaj delajo. — O človek, teh bolečin Jezusovih se spominjal, ko boš ležal bolan na smrt¬ ni postelji in obupaval! M o 1 i m o I Križani Jezus, usmili se nas in vtisni neizbrisljivo spomin svojih muk v naša srca, da ob uri bo¬ lečin in tudi v smrti ne bomo tožili, ampak vsikdar mirno gledali tvoje prebodene roke in noge, in rekli: zgodi naj se tvoja volja! Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus, . . R. In vernih duš. .. Bog jim večni . . . XII. postaja. Jezus umrje na križu. V. Molimo te, . . . R. Ker si. . . Premišljujmo! Ko je bilo pribijanje končano in oblačila razde¬ ljena, so križ povzdignili in v zemljo posadili. Jezusove razprostrte roke objemajo, blagoslavljajo zdaj celi svet. Po treh urah strašnih muk dehne 515 Jezus: «Dokončano je!» ... nagne glavo in umrje. — Nebo žaluje, zemlja se trese, ko vmira Jezus; ti pa, o moj človek, ti vidiš Jezusa vmirati za te in še ljubiš greh! Molimo! Oče nebeški! Trp¬ ljenje in smrt Odrešenika, ki si ga poslal, pretresa naša srca tako, da trdno sklenemo, v bodoče se v ničem drugem hvaliti, kakor v Jezusu, in Je¬ zusu križanem, s katerim izročamc svojo dušo zdaj in na smrtno uro v tvoje očetovske roke. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus, . . R. In vernih duš. .. Bog jim večni . . . XIII. postaja. Jezusa snemejo s križa in ga položijo Mariji v naročje. V. Molimo te, . . . R. Ker si.. . Premišljujmo! Po smrti Je¬ zusovi snemejo učenci in prijatelji nje¬ govo telo spoštljivo s križa in ga po- 33 * 516 ložijo sedeči Materi Mariji na kolena. Marija gleda na zevajoče grozne rane. Po naročilu s križa je postala tudi naša mati in mi vsi bratje Jezusa Kri¬ stusa. Njegova zasluženja so po ne¬ skončni njegovi ljubezni spreminjajo v naša zasluženja, njegova slava in veličanstvo v našo slavo. — O kristjan, glej, tako se konča vsako trpljenje, prestano v Bogu! Pogum tedaj, o moje srce, trpi, vstrajaj, dokler te pripelja srečen konec k Jezusu in Mariji! Molimo! Jezus, sin živega Boga! Usmili se nas, in po zasluženju svojih peterih ran razsvetli nas, da te ne bodemo nikdar več na novo kri¬ žali s smrtnim grehom! Žalostna Mati Jezusova! Podpiraj naše prošnje, da vsakega greha rešene pojdejo naše duše v večno življenje. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus, . . R. In vernih duš.. . Bog jim večni . . . 517 XIV. postaja. Jezusa v grob položijo. V. Molimo te,... R. Ker si... Spremljajmo slednjič učen¬ ce in prijatelje Jezusove, da vidimo, kako pripravljajo za-nj novi grob, kako z veliko spoštljivostjo zavijejo sveto telo v dragocene tenke prte, kako tve¬ gajo čas, denar, posvetno dostojan¬ stvo, celo življenje svoje, da izkažejo ljubljenemu Učeniku v grobu vse časti. — O kristjan, pripravi svoje srce, da bode čisto, brez madeža, vsikdar pripravljeno sprejeti v sebe svojega Odrešenika! Molimo! Odrešenik sveta! Usmili se nas ubogih grešnikov, ki svoje zmote resnično obžalujemo, in dopolni, kar nam primanjkuje, po neskončnem zasluženju svojega sve¬ tega trpljenja! Daj narn milost tako živeti, da se nam ne bo treba bati 518 smrtne ure, ki naj nas s teboj,' o Jezus, združi na vse večne čase. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus, . . R. In vernih duš ... Bog jim večni. . . Sklepne molitve. Nebeški Oče, darujemo ti kri, trpljenje in smrt Jezusa Kristusa, bo¬ lečine preblažene Device Marije in sv. Jožefa v zadoščenje za svoje grehe, v tolažbo vernim dušam v vicah, za vse stiske naše svete matere Cerkve in za spreobrnenje grešnikov. Amen. (100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX. 30. apr. 1 860.) Bodi hvaljeno, moljeno in ljub¬ ljeno Srce Jezusovo v najsvetejši al- tarski skrivnosti! Križani Odrešenik sveta, usmili se nas! O Marija, Mati žalostna, prosi za nas in za vse duše rajnih, da deležni 519 postanemo zasluženi tvojega trpečega Sina Jezusa Kristusa. Amen. Memento mori! (Sv. križev pot, kot priprava na smrt.J UVOD. Vsemogočni večni Bog, ki gospo¬ duješ črez žive in mrtve, ponižno te molim, o neskončno veličanstvo! Verujem v tebe, o neskončna resnical upam v tebe, o neskončno usmilje¬ nje! ljubim te, svojo največjo dobroto in svoje vse! Kar imam, sem prejel od tebe, o Bog! tebi zopet vse da¬ rujem. Iz celega srca obžalujem, da sem te tolikokrat razžalil z grehi. — Preljubi Jezus, ki si s križem premagal svet, hudega duha in vse moje so¬ vražnike, daj mi na tem križevem potu spoznati zanjke hudobnega duha; uči 520 me, kako se naj vojskujem zoper so¬ vražnike svojega zveličanja, in kako se naj pripravljam za srečno smrt! Zato darujem to pobožnost tebi v čast, ki si krvavi pot potil, tri ure na križu visel in tam umrl; v čast prežalostne Matere Marije in vseh svetnikov, da po njih priprošnji dosežem od tebe srečno smrtno uro! Amen. I. postaja. Pilat obsodi Jezusa k smrti. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo! R. Ker si s svojim križein svet odreši!. Nedolžnost je obsojena, Jezus mora iti v smrt. Tudi mi bomo morali umreti vsi, in nikdo ne ve ne dneva ne ure, kdaj bo umrl. Satan grešniku sice' prigovarja: «Saj še ne boš zdaj umrl; veseli se, vživaj svet; ni se ti treba spovedovati, spokoriti, bližnje prilož¬ nosti h grehu se ogibati, saj še ne boš umrl!» Zato naklada tak ogoljufani 521 grešnik greh na greh, duša njegova pa čedalje bolj slabi, dokler ne pride smrt, Satan pa ostane zmagovalec. O moj Jezus, ti si hotel umreti, da bi jaz živel s teboj vekomaj v ne¬ besih! Tudi jaz želim rajši vmreti, ka¬ kor tebe žaliti. Studi se mi nečimurrio razveseljevanje; rajše umreti! Umreti hočem, ker je Jezus med ljudmi tako malo ljubljen, tako zelo zaničevan! Umreti hočem iz ljubezni in kesanja, ker je moj Jezus tudi umrl za me in ker brez greha ne morem živeti, da bom pri Jezusu prebival in ga prav res¬ nično ljubil. O Jezus, daj mi milost, da vedno bolj odmiram vsaj grehom, napuhu, jezi, nezmernosti, grešnemu požele¬ nju, da samo ti s ponižnostjo in po¬ trpežljivostjo živiš v meni! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus, usmili se nas! R. In vernih duš v vicah. Amen. 522 II. postaja. Jezus vzeme križ na svoje rame. V. Molimo le ... R. Ker si ... Hudi duh prigovarja človeku: «Ne nalagaj si težav po nepotrebnem! Naj te nič ne skrbi molitev in spoved, saj Bog je usmiljen; saj nisi tako hu¬ dobno živel; pred smrtjo pa se boš še kesal, spovedal se boš, in vse bo dobro!» O grešniki pomisli rajši to: Če je nedolžni Jezus vzel na-se križ, kaj pač čaka tebe? In vse, tudi naj¬ manjše hudo bode kaznovano; koliko hudega 'si pa ti storil! koliko dobrega opustil! koliko zlatega časa in božje milosti si zamudil! Kako mlačna je tvoja volja! kako temen tvoj um! kako čuječ je Satan! V taki nevarnosti naj bi nič ne maral za pomočke svojega zveličanja in bi se nič ne bal ne greha in ne pekla? O pravični Bog, reši me te laž¬ nive mirnosti! Ohrani me kot svojega 523 otroka v svojem svetem strahu, da ne grem tako brezskrbno v večnost. Jezus, čista nedolžnost, toliko trpi; in ako bo pravični komaj zveličan, kako se bo goailo meni grešniku?! Pekel sem zaslužil, ne vem pa, če prav obžalujem svoje grehe. Lahko še tudi padem v smrtni greh, v njem umrjem in se pogubim na večne čase. O Jezus, nimam pravega miru, ampak v strahu in trepetu pribežim k tebi! Rad bom molil, se pokoril in pre¬ jemal svete zakramente, da bom vre¬ den tvoje milosti. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus, . . R. In vernih duš. .. III. postaja. Jezus pade prvič pod križem. V. Molimo le ... R. Ker si ... Na smrt izmučen pade Jezus na tla, ali glej, kako napenja zadnje moči. 524 da bi se zopet vzdignil. Satan pa umirajočega človeka spravlja v malo- srčnost in obupnost, češ: «Grešnik! storil si toliko grehov, jaz sem le enkrat grešil, pa sem zavržen veko¬ maj! Toliko časa si potratil, zapravil toliko milosti, katerih jaz nisem imel, pa misliš še v nebesa priti, ko sem jaz pogubljen? Katere zapovedi pač nisi prelomil? Spovedal si se, pa le po¬ vršno, brez resničnega kesanja; še sedaj nisi odkritosrčen proti Bogu; ko bi dalje živel, grešil bi dalje; dotekle so ti ure milosti in peklenska vrata so že odprta za-te!» O človek, oboroži se še o pravem času zoper te skušnjave! Tvoj Odre¬ šenik bodi tvoje upanje! Res si veliko grešil in pekel si zaslužil, pa vedi, sam Sin božji je za-te trpel in prelil tudi za-te svojo kri; tvoji grehi pa niso večji, kakor njegovo zasluženje. Tvoji grehi imajo konec, brezkončne cene pa je njegovo zasluženje. Spomni se, kaj je rekel Odrešenik, da spokornega srca ne bo zavrgel! O usmiljeni Jezus, glej moje srce je skesano; spoznam in obžalujem svoje grehe; daj, kar si obljubil, in odpusti mi! Moj Odrešenik si ti, ki me ne boš pogubil; moj Bog, zato me ne boš zavrgel vekomaj! Amen! Očenaš. peščena. Čast bodi. V. Križani Jezus,. . R. In vernih duš . . . IV. postaja. Jezus sreča svojo žalostno Mater. V. Molimo te, . . . R. Ker si . . . Kdor ljubi svet, se mu zdi pri¬ jateljstvo Jezusa in Marije nadležno. Satan dela človeku svet tako lep, da se ves le v njega zamisli in pozabi na nebesa, smrt se mu pa zdi tako grenka! Čast, veljavo, lepoto, bogastvo človek višje ceni, kakor nebesa; ker pa smrt 526 1 loči od vsega tega, se je tako zelo boji! Posvetni človek noče nič slišati o smrti, kako se bo tedaj pripravljal na njo! O človek, ako hočeš srečno vmreti, odvmiraj zgodaj svetu in spo¬ znaj, kolika krivica je, se celo v svet zaljubiti in pozabiti na nebeško očet¬ njavo! V prelepih nebesih te priča¬ kujeta Jezus in Marija z vsemi zveli¬ čanimi duhovi; kako bi se pač mogel veseliti edino le pozemeljskega prahu? Kar je največjega, najslavnejšega ve¬ selja na zemlji, ni nič proti večnemu veselju v nebesih, ker tam je' Bog, Jezus in Marija, angeli, svetniki, tam neskončno bogastvo, lepota, modrost in mir! O Jezus, kako ostuden se mi do¬ zdeva svet; ne bojim se smrti; pridi, Jezus, pridi! Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus, . . R. In vernih duš... 527 V. postaja. Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nesti. V. Molimo te ... R. Ker si ... Simon ni hotel sprejeti križa, ker ni pričakoval nobenega do¬ bička ; prisilili so ga, tako se je zveličal. Tako mnogi skrbijo za časno, za večno pa ne, in tako s j po¬ gube. Satan človeka podpihuje: ^Saj ni Boga, duša tudi ni neumrjoča; denar je tvoj bog, zavživanje na zem¬ lji je tvoj raj; trgaj rožice, dokler še živiš, pleši, pij, s smrtjo je vsega konec in ni večnosti!» To so pač strašni nauki! Človek, ali si pozabil, kaj uči večna resnica: Bog te je ustvaril, da bi njemu služil in se zveličal. Le enega Boga imaš; ako si tega z grehom večno zgubil, nimaš nikogar več, ki bi te mogel rešiti. Le ena nebesa imaš; ako si te zgubil, ti ne ostaja drugo kakor pekel. Le eno dušo imaš; ako je ta zgubljena, je vse zgubljeno; ker vse časno mine, duh je večen! O moj Jezus, tako drago si od¬ kupil mojo dušo; kako bi njo toraj smel zgubiti zavoljo časnih skrbi; njo, za katero si toliko trpel! V tebe ve¬ rujem, večna resnica; v tebe upam, neskončna dobrota; o Jezus, podpiraj me zdaj in v moji smrtni uri, da me skušnjava ne premaga! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus,. . R. In vernih duš... ; VI. postaja. Veronika poda Jezusu potni prt. V. Molimo te ... R. Ker si _ Veronika je neprestano mislila na Jezusa, kako mu pomagati; beli prt s svetim obličjem je prava slika njenega srca! In to sovraži Satan! Zato navdaja vbogo človeško srce s toliko nečimurnimi mislimi, zato ga 529 polni s toliko množino grešnih želj, da bi ga spridil in zbrisal Jezusovo obličje v njem. Zlasti še ob smrtni uri napne vse svoje močil Zatorej čuj, kristjan, nad svojim srcem, in sprejemaj v sebe Jezusa! Goreča duša, ki ima zmiraj Jezusa pred očmi, ki si je njegovo trpljenje in njegove čednosti z neprenehanim pre¬ mišljevanjem vtisnila prav globoko v srce, ne bode zlahka padla, ampak bo srečno zmagovala; ker tam, kjer pre¬ biva Jezus, mora Satan bežati. O moj Jezus, vtisni mi spomin svojega trpljenja in svoje ljubezni prav živo v srce, da te nikdar ne pozabim, zlasti ne v poslednjem boju, kadar bode skušnjava napenjala vse svoje moči, v oblast dobiti mojo dušo! Ta¬ krat se mi naj prikaže obličje tvoje, o ljubi Jezus, v strah Satanu, meni pa v tolažbo in v obrambo! Oh, ne za- 34 530 pusti me, ne zdaj, in ne ob uri smrti moje. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus,.. R. In vernih duš ... VII. postaja. Jezus pade drugič pod križem. V. Molimo te ... R, Ker si ... Malo stopinj pred mestnim iz¬ hodom Jezus zopet pade, pahnjen iz mesta, katero je toliko ljubil; vse mora zgubiti, da najde zgubljeno ovco. Lahko umira nizki in ubogi, ki ima le malo izgubiti, pridobiti pa častit¬ ljivo in bogato večnost. Satan pa dela smrt še s tem tako težavno, ker kaže na velike izgube s smrtjo. Njemu, ki je postavljen visoko nad druge, po- šepetava, da bo vedno tako in da ni težko dajati račun od hiševanja; za¬ ziblje ga tako v brezskrbnost, če ne še v hujše dušno stanje. In kako grenka je smrt bogatinom, katerih srce je na- 531 vezano na časno blago, in katerih mnogi se zato pogubijo, ker nočejo ter ne morejo do smrti povrniti kri¬ vičnega blaga! O duša moja, ti pa ne tako! Na¬ biraj si večnih zakladov v nebesih! Goreče si prizadevaj za dobra dela, za dela božje ljubezni, ponižnosti, po¬ trpežljivosti, za post, molitev, milo¬ ščino, za svete meše in odpustke; to so neminljivi zakladi. In kakor bogatin skrbno hrani svoj zaklad, tako glej tudi ti, da ne zgubiš duhovnih dobrot nič z grehom; nikar po nemarnem ne zapravljaj, kar si nabral z velikim tru¬ dom! O moj dobrotljivi Jezus! poln lju¬ bezni do mene si bil iz mesta pahnjen, da sem povabljen jaz v nebesa. Skrbno si hočem tedaj prizadevati za nebeške dobrote, ker kaj mi pomaga ves svet, ako se moja duša pogubi! Varuj me večne pogube. Amen. m* 532 Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus,.. R. In vernih duš... VIII. postaja. Jezus tolaži jeruzalemske žene. V. Molimo te ... R. Ker si ... Usmiljenje, o prelepa lastnost človeškega srca! Jezusu se smilijo jokajoče žene. Le premnoge duše pa zavleče Satan v svoj brlog, ker stori njih srce trdo kakor kamen, ter ne¬ usmiljeno; on le predobro ve, da noben neusmiljen ne bo obstal pred pravičnim Sodnikom. Črez usmilje¬ nega človeka, in naj si bo še tako velik grešnik, pa ima Satan le malo oblasti in ravno smrtna ura je za vsmiljenega človeka rešilna ura! — O človek, hvali Boga, ki je ustvaril v tebi vsmiljeno srce; hvali ga, ker ti pošlje reveža pred tvoje duri ali na cesti pred te, in veseli se; kadar se razjasni obličje obdarovanega, odpira se nebo za te! 533 Hvali Boga, če te je obdaroval s čas¬ nim blagom, naj ti bo to v spomin, da si vsmiljenega srcal Nasiti lačnega, napoj žejnega, sprejmi popotnika, go¬ lega obleci in obišči bolnika! To se reče zlehka in ceno skrbeti za srečno smrtno uro! O moj Jezus, ki si rekel: «Blagor vsmiljenim, ker bodo dosegli vsmi- ljenje!» tvoj zgled in te besede bodo moje pismo, s kterim hočem poln zaupanja pred tebe stopiti, ko se bo moja duša ločila cd tefesa! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus, .. R. In vernih duš. . . IX. postaja. Jezus pade tretjič pod križem. V. Molimo te ... R. Ker si ... Tretji Gospodov padec pomenja naše večkrat storjene grehe. Grešniki iz navade nimajo upanja se zveličati. Kdor je vdan napuhu, lakomnosti, ne- 534 čimurnosti, nečistosti in so mu ti grehi že v navadi, tudi na smrtni po¬ stelji ne bo nehal od njih. Če spovedi v življenju niso imele moči grešnih navad spremeniti, težko bo jih odpra¬ vila tudi poslednja spoved. O človek, zmaj lakomnosti in ne¬ čistosti, kateri je v tvojem srcu vedno v miru prebival, se na smrtni postelji ne bo dal tako hitro izgnati. Saj pozna svoj dom in ga tudi ve braniti. S tistim orožjem, s kterim te je Satan v živ¬ ljenju vselaj premagoval, premagal te bo'tudi na smrtni postelji. Kar je bilo grešniku vselaj toliko všeč, ga bo mi¬ kalo tudi na smrtni postelji, in brez čudeža z nebes bo ali privolil v skuš¬ njavo ali pa obupal. Zgubljeno za-nj bo zasluženje Jezusovo, ki ga pred¬ stavlja ta postaja. O trpeči Jezus, zavoljo teh tvojih bolečin te prosim, odpravi iz mojega srca vse hudo poželenje, da s pogosto 535 spovedjo izrujem s korenino vred stare grehe, zamorim svojo poželjivost in tako s pomočjo tvoje milosti srečno zmagam na smrtni postelji! Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus,. . R. In vernih duš... X. postaja. Jezusa slečejo in mu ponudijo vina z žolčem mešanega. V. Molimo t e ... R. Ker si ... Grenko kakor žolč je zlasti so¬ vraštvo in maščevanje med ljudmi, in zelo nevarne so skušnjave hudega duha za tiste, ki živijo v nevoščljivosti, v jezi in sovraštvu. Hudoba jih tako šunta: «Saj imaš ti prav; nikar ne odnehaj ti, ni ti treba odpuščati so¬ vražniku! Ne gov®ri z njim, sicer bo si domneval, da ima on prav, in bo še hudobnejši! Saj mu lehko odpustiš potem, ko boš se zmaščeval nad njim!» Tako se sovraštvo vkorenini in bridek srd ostaja v srcu do zadnjega zdihljaja. 536 O človek, če hočeš biti otrok božji, naj ne zajde solnce nad tvojo jezo. Glej, koliko trpi tvoj slečeni in z jesihom in žolčem napajani Odre¬ šenik, pa molči! Ti nisi tako zasramo¬ van, kako bi naj tedaj želel se mašče¬ vati! Jezus ti odpušča, pozablja tvoje grehe; ne bodi tudi ti tako trd do bližnjega, ampak odpusti iz ljubezni do Boga vso krivico in pozabi. Jezus, najnedolžnejši, gre v smrt, odpuščajoč vsem svojim mučiteljem in sovraž¬ nikom; ti pa res hočeš svojo jezo hra¬ niti kakor strupeno kačo na svojih prsih in jo s seboj vzeti še na smrtno postelj?! O Gospod, ti ležiš pri nogah svo¬ jih sovražnikov in molčiš; in jaz bi naj se kregal in prepiral? Nikdar več ne pojdem v jezi k počitku. O Jezus, po¬ trdi me v tem mojem sklepu! Amen. Očenaš. Čelčena. Čast bodi. V. Križani Jezus,. . R. In vernih duš ... 537 XI. postaja. Jezusa pribijejo na križ. V. Molimo te ... R. Ker si ... Na zemlji ležeči križ, o ti trda bolniška postelj Odrešenikova, kako moraš vendar prijetna biti, ker si mu tako dobrodošla! Mnoge na smrt bolne pa Satan skuša z nepotrpežljivostjo, da bi se bolnik ne spokoril za storjene grehe in si s hudo boleznijo nič zaslu- ženja ne pridobil. Zdaj so mu pre¬ hude bolečine, zdaj že trpijo predolgo, zdaj mu postelj, zdaj jed in zopet ljudje niso prav. Tako hudobni duh še zlasti nadleguje tiste, ki so bili v živ¬ ljenju tako nepotrpežljivi in niso ho¬ teli nič vdano trpeti. O človek, vmiral boš morebiti tudi ti v hudih bolečinah, kakor tvoj Od¬ rešenik! Zdaj se torej uči voljno trpeti; glej, kaj je trpel Jezus, tvoj Gospod! Preljubeznivi Zveličar, ti visiš na trdem križu, in meni bi naj bila pre- 538 trda bolniška postelj? Ti si za roke in noge z žreblji na križ pribit, in meni bi naj bilo pretežavno, ostati v po¬ stelji? Vsi tvoji udje so razboleli, in jaz naj bi se pritoževal zavoljo bole¬ čin? Tebe z žolčem in s kisom napa¬ jajo, meni pa bi naj ne bila všeč no¬ bena jed? Da, zares! Iz ljubezni do tebe hočem voljno trpeti vse bolečine, ktere mi boš še poslal! Dodeli mi le, o Gospod, milost potrpežljivosti v življenju in v smrti! Amen, Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus,. . R. In vernih duš ... XII. postaja. Jezus umerje na križu. V. Molimo te ... R. Ker si ... Ko je Jezus vmiral, ga sovražniki niso nehali preklinjati. Kolikor bolj se ti bo smrt bližala, toliko bolj te bo nadlegoval skušnjavec. Da uideš nje¬ govi zlobi, skleni že sedaj tako: 539 j Verujem v tebe, pravi, troedini Bog, Oče, Sin in sveti Duh, ki dobro plačuješ in hudo kaznuješ; v tej veri I hočem živeti in vmreti; o Bog, po- ' množi mojo vero! — Upam in trdno pričakujem, da mi boš po zasluženju Jezusa Kristusa dal večno življenje, katero si obljubil vsem, ki izpolnjujejo tvoje zapovedi. V tem upanju hočem živeti in umreti. O Bog, potrdi moje upanje! — O moj Bog, ljubim te nad vse, ker si največja dobrota in ne¬ skončno popoln in torej zavoljo sa¬ mega sebe vreden vse ljubezni. In ker ljubim tebe, ljubim tudi svojega bliž¬ njega, prijatelja in neprijatelja, in ga hočem ljubiti kakor samega sebe. V tej ljubezni do tebe hočem živeti in umreti; rajši hočem dati vse, kakor tebe in tvojo ljubezen s kakim gre¬ hom izgubiti. O Bog, vžigaj bolj in bolj mojo ljubezen do tebe! Odpustim . vsem iz celega srca, ki so me kedaj 540 razžalili in njim želim vsakoršne do¬ brote izkazati. Ako bi pa vtegnil na smrtni postelji zavoljo hudih bolečin ali zavoljo oslabele pameti kaj dru¬ gega misliti, odločim že sedaj: moje poslednje besede naj bodo: Jezus, Marija, Jožefi Vam podarim srce in dušo svojo. Jezus, Marija, Jožef! Stojte mi na strani v zadnjem boju. Jezus, Marija, Jožef! Naj združen z vami mirno zdihnem svojo dušo. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus,. . R. In vernih duš... XIII. postaja. Jezusa s križa snemejo in ga položijo Mariji v naročje. V. Molimo t e ... R. Ker si ... O Marija, tolažnica vseh umira¬ jočih, stoj mi ob strani v strašni smrtni uri! Ko bodo hudobni duhovi z zad¬ njimi najhujšimi skušnjavami napadali 541 mojo dušo, tedaj izkaži svojo moč zo- | per nje, o mogočna kraljica, in bodi I mi pomočnica v najhujši sili! Ti si J moja mati in jaz tvoj otrok, ne zapusti _ me! Spomni se takrat, o milostljiva Mati, kolikokrat sem k tebi zdihoval; vsliši mojo prošnjo. Spomni se, kaj je za nas trpel Jezus, tvoj ljubi Sin; ne daj, da bi bilo zgubljeno za me , njegovo trpljenje! In še to te prosim, ! o preljuba Mati, ti imaš Jezusa, mo- | jega Odrešnika, v svojem naročju; j sprosi, oh, sprosi mi milost, da bom ' na smrtni postelji prejel sveto p o - | potnico, da se bom združil z Je- j zusom v presvetem Zakramentu; ker ! kdor ta kruh je, ostane v Jezusu in Jezus v njem, in vse je pridobljeno! Prosim te, o Mati Besede, ne zavrzi mojih besed, ampak milo jih poslu¬ šaj in usliši. Amen. Očenaš. Češčena. Čast bodi. V. Križani Jezus ,. . R. In vernih duš . .. 542 XIV. postaja. Jezusa položijo v grob. V. Molimo te ... R. Ker si ... O Jezus! moje edino pribežališče v boju z dušnimi sovražniki — so tvoje svete rane! One me branijo pred svetom, Satanom m poželenjem, da mirno vstrajam v njih, kadar se vzdi¬ gujejo skušnjave liki hude burje zoper me. Ako sem slab, mi tukaj tečejo živi studenci tvoje milosti, da se poživim; ako postajam mlačen, iz njih mi za¬ žari novi ogenj tvoje svete ljubezni: ako sem grešil, v tvojih svetih ranah očistim zopet svojo dušo; ako si želim dobrega sveta, modrosti in čednosti, so za me v njih skriti vsi zakladi; ko bi se nikdar ne bil od njih obrnil, bi me sovražniki moje duše tudi nikdar ne bili premagali. Da bom pa v boju s smrtjo še srečnejši, te zdaj še pro¬ sim, daj mi milost svetega posled¬ njega olja zoper silo mojih so- 543 vražnikov, da se zbrišejo tudi pozab¬ ljeni grehi in neznane kazni ter da se zmanjša huda navada in grešno po¬ želenje. Posveti, o Uospod moje telo v živi tempel svoj! Po tebi vzdihuje moja duša, o večna luč, o neskončna ljubezen! Pridi kmalu, pridi in končaj bojevanje, da si bom za vselej svest tvoje ljubezni! Amen. Poslednja volja ali testa¬ ment. V imenu presvete Trojice! Spo¬ znam, da vse, kar imam, izhaja od Boga. Večna hvala ti bodi, o predo- brotljivi Bog, ža vse prejete dobrote! Pripravljen sem trpeti, živeti in vmreti po tvoji sveti volji. Odpovem se vsemu veselju, vsej časti, vsemu bo¬ gastvu in vživanju tega sveta; moja slava bodi križani Jezus; moje veselje: z Jezusom trpeti; moje bogastvo: z Jezusom ubožno živeti; in kar še 544 imam, pa tako volim: Svojo pamet denem v sveto rano Jezusove desne roke, da ga prav spoznam; svojo voljo v rano njegove leve roke, da samo njega ljubim; svoj spomin v ranjene svete noge, da vselaj le samo mislim na Jezusa in nasledujem njemu sa¬ memu; dam mu svoje srce, naj ga skrije v svojo prebodeno stran; vse svoje počutke in moči združim s člo¬ veštvom Kristusovim, da mu bom po vsem enak; vse svoje trpljenje in vse svoje nadloge in težave združim z nje¬ govimi bolečinami! Vse svoje zaslu- ženje darujem v spreobrnenje greš¬ nikov; vsa svoja zadoščenja in od¬ pustke, ki jih utegnem dobiti, daru¬ jem vernim dušam v vicah. Torej nič drugega ne želim, kakor Jezusa kri¬ žanega, v čegar svetih ranah naj vmrjem! Amen. Dodatek. Litanije, molitve in pesmi po križevem potu. Litanije v čast trpljenja Kristusovega. Gospod, usmili se nas! Kristus, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas! Oče nebeški, vsemogočni Bog, usmili se nas! Sin, vsega sveta rešnji Bog, usmili se nas! Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas! Jezus, ki si krotek v Jeruzalem šel, usmili se nas! Jezus, ki si se nad Jeruzalemom razjokal, Jezus, ki si bil za trideset srebrnikov prodan, Jezus, ki si svojim učencem noge umival, Jezus, na svoji duši do smrti žalosten, Jezus, na Oljski gori od angela potrjen, Jezus, ki si v smrtni bridkosti krvavi pot potil, Jezus, od Juda Iškarijota izdan, Jezus, z vrvmi in verigami zvezan, Jezus, od svojih učencev zapušče*, Jezus, pred Ana in Kajfa postavljen, Jezus, za uho vdarjen, Jezus, od krivih prič tožen, Jezus, smrti vreden spoznan, Jezus, v sveti obraz zapljuvan, 547 Jezus, ki so ti svete oči s prtom zakrili, Jezus, s pestmi tolčen, Jezus, od Petra trikrat zatajen, Jezus, kakor hudodelnik Pilatu izdan, Jezus, od Heroda zaničevan, Jezus, v belem oblačilu zasramovan, Jezus, razbojniku Barabi zapostavljen, Jezus, nausmiljeno bičan in raztepen, Jezus, zaničljivo v škrlatast plašč oblečen, Jezus, s trnjem kronan, Jezus, s trstom po glavi udarjen, Jezus, ki so ti Judje «križaj ga» vpili, Jezus, v najsramotnejšo smrt obsojen, Jezus, s težkim križem obložen, Jezus, kakor nedolžno Jagnje v smrt. peljan, Jezus, na gori Kalvariji do nageda slečen, Jezus, za noge in roke na križ pribit, Jezus, ki si na križu za sovražnike molil, Jezus, na križu preklinjan, Jezus, ki si spokorjenemu razbojniku sveti raj obljubil, Jezus, ki si na križu učenca Janeza svoji Materi izročil, Jezus, od svojega Očeta zapuščen, Jezus, s kisom in žolčem napajan, Jezus, ki si svojo dušo v roke svojega ne¬ beškega Očeta izročil, Jezus, svojemu nebeškemu Očetu do smrti pokoren, 35 * 548 Jezus, s sulico v srce preboden, Jezus, s križa vzet, Jezus, v grob položen, Bodi nam milostljiv, prizanesi nam o Gospod! Bodi nam milostljiv, usliiš nas, o Gospod! Vsega hudega, reši nas, o Gospod! Vsega greha, Jeze, sovraštva in vse hude volje, Kuge, lakote in vojske, Vseh dušnih in telesnih nevarnosti, Večne smrti, Po svojem prečistem spočetju, Po svojem prečudežnem rojstvu, Po svojem ponižnem obrezanju, Po svojem krstu in svetem postu, Po svojih trudih in svojem bedenju, Po svojem krvavem bičanju in kronanju, Po svoji žeji, svojih solzah in svoji nagoti. Po svoji, rešnji smrti na križu, Po svojem častitljivem vstajenju in vnebohodu. Po prihodu tolažnika svetega Duha, Na dan sodbe, Mi grešniki, prosimo te, usliši nas! Da nam prizaneseš, Da nam odpustiš, Da nas k pravi pokori pripelješ, Da milost svetega Duha v naša srca vliješ, 549 Da svojo sveto Cerkev varuješ in razširjaš, Da vse stanove v svojem svetem imenu zbrane ohraniš in množiš. Da nam pravi mir, ponižnost in ljubezen podeliš, Da nas v svoji milosti in sveti službi stano¬ vitne ohraniš, Da nas v družbo svojih izvoljenih sprejmeš, Da nas uslišiš, Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, prizanesi nam, o Gospod! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, usliši nas, o Gospod! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas, o Gospod! Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kristus, usmili se nas! Oče naš. Češčena Marija. (Trikrat.) Čast bodi. V. Molimo te, Kristus, in te hvalimo. R. Ker si s svojim križem svet odrešil. Molimo. O Bog, ki si zavoljo greha zavr¬ ženi človeški rod po trpljenju in smrti svojega edinorojenega Sina odrešil,; 550 podeli nam, te prosimo: da, ki spomin njegovega trpljenja na zemlji obha¬ jamo, se tudi njegovega zasluženja v nebesih veselimo. Po tistem Kristusu, Gospodu našem. Amen. Molitev za odpustke pred podobo Križanega. (Kdor-koli to molitev po sprejetih svetih za¬ kramentih, ali vsaj s spokornim duhom pred podobo Križanega pobožno opravi in moli po namenu sv. Očeta za potrebe sv. Cerkve, dobi popolni odpustek. (Pij IX. 31. julija 1858.) G'ej, o moj dobrot¬ ljivi in ljubljeni Jezus! V tvoji najsvetejši pri- čujočnosti klečim tu pred tvojimi nogami in te milo prosim, da bla¬ govoliš v moje srce vtis¬ niti občutke vere, upa¬ nja in ljubezni, kesanja črez storjene grehe in trden sklep, te nikdar več ne žaliti; med tem ko z 551 vso ljubeznijo in globokim sožaljem premišljujem tvoje petere rane, in si pred oči postavljam, ki je o tebi, o moj Jezus, prerokoval sveti prerok David, rekoč: «Prebodli so moje roke in noge, prešteli vse moje kosti.» (Ps. 21, 17. 18.) Srčne prošnje in izročila peterim krvavim ranam Jezusovim. 1. K sveti rani desne noge. Moj Gospod Jezus Kristus, molim rano tvoje desne noge. Zahva¬ lim se ti, da si jo hotel za-me trpeti v tako silnih bolečinah in s toliko lju¬ beznijo. Pomilujem tvojo bolečino m bolečine tvoje žalostne Matere. Zaradi zasluženja te svete rane te prosim, dodeli mi 'odpuščenje mojih grehov, katere iz vsega srca obžalujem bolj, kakor vsako drugo hudo, ker sem tebe, neskončno dobroto, ž njimi raz- 552 žalil. Žalostna Mati božja, prosi za-me Jezusa! Očenaš. Češčena. Čast bodi. 2. K sveti rani leve noge. Moj Gospod Jezus Kristus, molim rano tvoje leve noge. Zahvalim se ti, da si jo hotel za-me trpeti v tako silnih bolečinah in s toliko ljubeznijo. Pomi¬ lujem tvojo bolečino in bolečino tvoje žalostne Matere. Zaradi zasluženja te svete rane te prosim, dodeli mi moč, da v prihodnje nikoli več ne padem v smrtne grehe, temveč ostanem v milosti božji do smrti. Žalostna Mati božja, prosi za-me Jezusa! Očenaš. Češčena. Čast bodi. 3. K sveti rani leve roke. Gospod Jezus Kristus, molim rano tvoje leve roke. Zahvalim se ti, da si jo hotel za-me trpeti v tako silnih bo¬ lečinah in s toliko ljubeznijo. Pomilu¬ jem tvojo bolečino in bolečino tvoje žalostne Matere. Radi zasluženja te 553 svete rane te prosim, reši me pekla, kterega sem tolikokrat zaslužil, ker bi te v njem več ne mogel ljubiti. Žalostna Mati božja, prosi za-me Je¬ zusa! Oče naš. Češčena. Čast bodi. 4. K sveti rani leve roke. Moj Gospod Jezus Kristus, molim rano tvoje leve roke. Zahvalimo se ti, da si jo hotel za-me trpeti v tako silnih bolečinah in s toliko ljubeznijo. Po¬ milujem tvojo bolečino in bolečino tvoje žalostne Matere. Zaradi zaslu- ženju te svete rane te prosim, dodeli mi nebeško veličastvo, kjer te bom mogel popolnoma in iz vse svoje moči moliti. Žalostna Mati božja, prosi za¬ me Jezusa! Očenaš. Češčena. Čast bodi. 5. K sveti rani Jezusove strani. Moj Gospod Jezus Kristus, molim rano tvoje svete strani. Zahva¬ lim se ti, da si še tudi celo po svoji 554 smrti to razžaljenje pretrpel, ki si ga z največjo ljubeznijo dopustil, ako- ravno ti ni moglo napraviti nobene bolečine. Tudi pomilujem tvojo ža¬ lostno Mater, kteri je bilo takrat srce prebodeno. Zaradi zasluženja te svete rane te prosim, obvaruj me s svojo sveto ljubeznijo, naj te tukaj na svetu vedno ljubim, da te bom enkrat na onem svetu mogel ljubiti obličje v obličje celo večnost. Žalostna Mati božja, prosi za-me Jezusa! Očenaš. Češčena. Čast bodi. Sedem darovanj Jezusove drage krvi Bogu Očetu. (Kdor ta darovanja pobožno opravi z na¬ menom, da bi zadostil Bogu za razžaljenia storjena presveti Jezusovi krvi, dobi 300 dni odpustkov; če jih tekom meseca vsak dan moli in opravi navadne pobožnosti, dobi tudi popolni odpustek. Ti odpustki se morejo obr¬ niti tudi za duše v vicah. — Pij VII. 1817.) Darovanje. 1. O večni Oče, darujem ti zasluženje predrage krvi 555 ! Jezusa, tvojega ljubeznivega Sina in mojega božjega Odrešenika, za raz¬ širjanje in povišanje sv. Cerkve, naše ljube matere za obrambo in srečo nje¬ nega vidnega poglavarja, rimskega papeža, škofov in mešnikov in vseh služebnikov tvojega svetišča. Čast bodi. O Jezus, bodi večno hvaljen in I češčen, ker si nas odrešil s svojo sveto krvjo! 2. O večni Oče, darujem ti zaslu- ženje predrage krvi Jezusa, tvojega ljubeznivega Sina in mojega božjega Odrešenika, za mir in edinost kraljev in katoliških poglavarjev, za ponižanje sovražnikov svete vere in za zveliča¬ nje vsega krščanskega ljudstva. Čast bodi. O Jezus, bodi večno hvaljen in češčen, ker si nas odrešil s svojo sveto krvjo! 556 3. O večni Oče! Darujem ti za- služenje predrage krvi Jezusa, tvojega ljubeznivega Sina in mojega božjega Odrešenika, za razsvetljenje neverni¬ kov, za zatiranje vseh krivoverstev in za spreobrnenje grešnikov. Čast bodi. O Jezus, bodi večno hvaljen in češčen, ker si nas odrešil s svojo sveto krvjo! 4. O večni Oče! Darujem ti za- služenje predrage krvi Jezusa, tvojega ljubeznivega Sina in mojega božjega Odrešenika, za vse svoje sorodnike, prijatelje in sovražnike, za uboge, bolne in žalostne in za vse tiste, za katere sem, kakor veš, dolžan moliti in za katere ti hočeš, da naj molim. Čast bodi. O Jezus, bodi večno hvaljen in češčen, ker si nas odrešil s svojo sveto krvjo! 5. O večni Oče! Darujem ti za- 557 služenje predrage krvi Jezusa, tvojega ljubeznivega Sina in mojega božjega Odrešenika, za vse tiste, ki se bodo danes iz tega sveta ločili, da jih obva¬ ruješ peklenskih muk ter jim milost¬ ljivo podeliš posestvo svojega veli¬ častva. Čast bodi. O Jezus, bodi večno hvaljen in češčen, ker si nas odrešil s svojo sveto krvjo! 6. O večni Oče! Darujem ti za- služenje predrage krvi Jezusa, tvojega ljubeznivega Sina in mojega božjega Odrešenika, za vse tiste, kateri znajo to odkupnino našega zveličanja prav ceniti in ljubiti; za tiste, kateri njo z menoj zedinjeni častijo in molijo in si prizadevajo razširiti to češčenje. Čast bodi. O Jezus, bodi večno hvaljen in češčen, ker si nas odrešil s svojo sveto krvjo! 558 7. O večni Oče! Darujem ti za- služenje predrage krvi Jezusa, Tvojega ljubeznivega Sina in mojega božjega Odrešenika, za vse svoje dušne in telesne potrebe, v pomoč revnim dušam v vicah, zlasti za tiste, katere so v svoji pobožnosti stavile največjo vrednost v to drago odkupnino našega odrešenja in v bolečine in trpljenje naše ljube Gospe, presvete Matere Marije. Čast bodi. O Jezus, bodi večno hvaljen ir češčen, ker si nas odrešil s svojo sveto krvjo! Molitev k sedmerim besedam križa¬ nega Jezusa. 1. O, Gospod Jezus Kristus! Ti Sin živega Boga, ki si na lesu svetega križa viseč, k svojemu Očetu molil za vse svoje sovražnike: «Oče, odpusti jim, saj ne vejo, kaj delajo!», daj, da 559 bom iz ljubezni do tebe rad vsem od¬ pustil, kateri so mi kaj hudega storili. 2. Po tolažilnih besedah, o Jezus, ktere si spokorjenemu razbojniku de¬ jal: «Resnično ti povem, še danes boš z menoj v rajul», te prosim, dodeli mi milost, tako živeti, da tudi jaz ob uri svoje smrti slišim od tebe: «Danes boš z menoj v raju!>> 3. Svoji Materi si rekel, o Jezuš: «Žena, glej, tvoj sin!» in učencu: «Sin, glej, tvoja mati!» Daj, da me sklene prava ljubezen s tvojo Materjo in da jo po otročje častim s posnemanjem njenih čednosti vedno kakor svojo Mater. 4. V svoji smrtni bridkosti si za¬ klical, o Jezus: «Moj Bog! Zakaj si me zapustil?» Daj, da v nobeni potrebi ali nadlogi ne obupam, temveč vselej za¬ kličem z otročjim zaupanjem k tebi: «Gospod, usmili se me! Pomagaj mi, moj Jezus! Ne zapusti me, ti moj 560 Bog, ki si me revnega grešnika odre¬ šil s svojo drago krvjo.» 5. Gospod Jezus, ki si klical: «Žejen sem!», daj, da bom vedno že¬ jen tebe, studenca žive vode. 6. Po dopolnjeni volji svojega ne¬ beškega Očeta si rekel, o Jezus: «Do- polnjeno je!» Daj, da tudi jaz tek svo¬ jega življenja sklenem po tvoji sveti volji in tvoji milosti. 7. «Oče, v tvoje roke zračim svojo dušo!» Tako si zavpil z močnim glasom, o Jezus, nagnil svojo glavo in umrl. Po teh tvojih zaupanja-polnih besedah te prosim, da bi tudi jaz skle¬ nil z ravno temi besedami svoje živ¬ ljenje in da potem zasliši moja duša tvoje besede: «Pridi, izvoljena mojega Očeta, pojdi v veselje svojega Go- spoda!» Amen. Molitev h križanemu Odrešeniku. O moj križani Jezus! Sprejmi mi¬ lostljivo mojo molitev, s ktero se 561 zdaj k tebi obračam za uro moje smrti, ko me bodo zapustili vsi občutki. Ko te tedaj, o moj Jezus, moje trudno, medlo oko ne bo moglo več pogledati, spomni se tega pogleda ljubezni, s katerim se zdaj k tebi obračam, in usmili se me! Ko moje suhe ustnice ne bodo več mogle poljubiti tvojih najsvetejših ran, o spomni se, da v tem trenutku poln ljubezni pritiskam svoje ustnice na tvoje svete rane in usmili se me! Ko moje odrevenele roke ne bodo več mogle objeti tvojega svetega križa, spomni se gorečnosti, s ktero ga sedaj objemam, in usmili se me! In ko slednjič moj jezik, težek in kakor že mrtev, ne bode več mogel govoriti, spomni se, o Jezus, mojih besed, ki jih govorim v tem trenutku: Jezus, Marija, Jožef, vam izročim svojo dušo! 36 562 (Odpustki: 1. 300 dni enkrat na dan. — 2. Popolni odpustek dvakrat v letu po spre¬ jemu sv. zakramentov pokore in Rešnjega te¬ lesa. Pij X. 31. avgusta 1903.) Molitev k žalostni Materi Mariji. Presveta, bolečin polna Mati! Po neizmernih dušnih bridkostih, ki si jih prenašala pod križem, ko je Jezus, tvoj Sin, tri ure vmiral na njem, te prosimo: Stoj v smrtni uri na strani nam vsem, ki smo otroci tvojih bolečin, da z smrtne postelje pridemo v nebesa, in se tamkaj s teboj vekomaj veselimo. Marija, Mati milosti, Mati vsmi- ljenja! Varuj nas pred sovražnikom in sprejmi nas ob uri naše smrti! Nagle in neprevidene smrti, reši nas, o Gospod! Zalezovanja hudega duha, reši nas, o Gospod! Večne smrti, reši nas, o Gospodi Molimo. O Bog, ki si v zveli¬ čanje človeškega rodu v bolečin polni 563 smrti svojega Sina ustanovil zgled in pribežališče; dodeli nam, te prosimo: da v svojih smrtnih težavah okusimo sad tvoje ljubezni in smo pridruženi veličastvu našega Zveličarja. Po ravno tistem Kristusu, Gospodu našem. Amen. Jezus, Marija in Jožef! Vam da¬ rujem svoje srce in svojo dušo! Jezus, Marija in Jožef! Stojte mi na strani v moji smrtni uri! Jezus, Marija in Jožefi Z vami se naj v miru loči moja duša! (Za to pobožnost je podelil Papež Leo XIII. dne 8. decembra 1879 [Race. 149] odp. 7 let in 7 kvadragen.) Izročitev v voljo božjo za slučaj smrti. Moj Gospod in moj Bog, že zdaj sprejmem svojo smrt, kakršnakoli bode po tvoji sveti volji, z vsemi njenimi strahovi, mukami in bolečinami mirno in voljno iz tvoje roke! Amen. 36 * (Popolni odpustek za smrtno uro, za vse vernike, ki enkrat v svojem življenju na ka¬ terikoli dan po sv. spovedi in obhajilu ta čin udanosti s pravo ljubeznijo do Boga obudijo. [Pij X., 9. marca 1904]). Trpljenje Jezusovo I, Tam na vrtu Oljske gore. Tam na vrtu Oljske gore naš Zveličar sam kleči, smrtna žalost ga premore, on krvavi pot poti. In še hujše so težave, vidi strašno Golgato, a učencev trudne glave trdno spe, počivajo. Že sovražni roj prihruje, Iškarjot ga sam pelja, Jezusa tam poljubuje in sovražnikom izda. «Koga iščete?* jim reče, vsi strahu popadajo, oa se pa braniti neče, rabelji ga zvežejo. Trinogi se togotijo, krotki Jezus le molči, ljudstvu pada v hudobijo, Križaj, križaj ga! kriči. Iz ljubezni do Očeta in do grešnih nas ljudi za dolgove vsega sveta božje Jagnje v smrt hiti. Tuj sodnik zdaj Jagnje sodi, a nedolžnim ga spozna; truma zunaj v jezi blodi, vtolažiti se ne da. «Nič ne najdem*, Poncij vpije, «strašne smrti vreden ni*; «Le črez nas se naj razlije*, ljudstvo kliče, «njega kril* Roke si Pilat umije Jezusa v smrt izroči, grozno breme hudobije ljudstvo njemu navali. Gora strma, teža bridka, križ težak in pot je trd, Jezus gre pa brez počitka voljno za nas v grozno smrt. Ves oslabljen Jezus doide v glav mrtvaških strašni kraj, da vnebesa človek pojde , on trpi na križu zdaj; dolg Adamov sam plačuje in preliva Rešnjo kri, za sovražnike zdihuje, naj njim Oče odpusti. Jezus krotki tam umira , ljudstvo pa se mu smeji, on k Očetu se ozira, njemu dušo izroči. Pokati začno zdaj skale, tresti zemlja se z globin; grešne trume so zpoznale, da umira božji Sin. Vidiš tam pod križem stati Jezusa prijatelje; z njimi začni žalovati, z njimi vred razjokaj se! Magdalena solze toči, ljubi Janez se solzi, s svojimi solzami moči Mati Sina Rešnjo kri. Njega duša je hitela dol v predpekla skriti kraj, da bi dušam razodela zaželjmi sveti raj. Truplo v skalo pokopali 567 tužni so prijatelji, skrb/io so zavarovali Jezusa sovražniki. Trpljenje Jezusovo II. Tvoje cem trpljenje peti. Tvoje čem trpljenje peti, milosrčnost razodeti, o nedolžno Jagnje ti, ki mi greh odvzelo si- Cdpev: Jezus, vtisni rane svoje mi globoko v srce moje, naj me tvoja Rešnja kri za nebesa poživi! Vidim te na goro iti, in za grešnike moliti; v vrtu žalosten klečiš in krvavi pot potiš. Odpev: Jezus... Da bi zvezali, suvali, ranili, zasramovali tvoji te sovražniki, daš se voljno zgrabiti. Odpev: Jezus.., Grdo s teboj vsi ravnajo, in vojščakom te oddajo, k stebru te privežejo in krvavo bičajo. Odpev; Jezus... Trnjev venec rani glavo; tvoje lice je krvavo, bolečine vse trpiš, nosiš radovoljno križ. Odpev: Jezus.. . Tam na križu zdaj umiraš, na-me svoj pogled upiraš, med razbojniki visiš, da za grehe zadostiš. Odpev: Jezus... Jaz sem vzrok tej smrti tvoj Jezus, tebe grehi moji so izdali, bičali, kronali in križali. Odpev: Jezus... Tebi zdaj se izročujem, srčno grehe obžalujem, da se tvoja Rešnja kri nad menoj ne izgubi. Odpev: Jezus.. . 569 Trpljenje Jezusovo III. Milo, milo (Sedem besed na križu.) Milo, milo Jezus prosi s križa za sovražnike, naših grehov težo nosi, nam ljubezni zgled daje: «Prizanesi, Oče mili, njim, ki mene so žalili: oh, saj ne vedo, kaj mi delajo.» Jezus tudi se usmili desnega razbojnika, odpusti mu v smrtni sili, hoče v raj sprejeti ga. Komaj k njemu se zateče, Jezus tolažljivo reče: «Vedi, še nocoj v raju boš z menoj!» Jezus milo pogleduje s križa v Mater žalosti; jo učencu izročuje, njega z nami Materi. Reče mu: «Giej mater mojo, vzemi jo odslej za svojo. » Ženi bolečin reče: «Glej tvoj Sin!» Sobica luč v tej grozi zgine, svet je v mraku zatemnjen; Jezus silne bolečine toži Očetu zapuščen; «Moj Bog, moj Bog, ljubi Oče! Slušaj moje zdihe vroče: Ti, ki vse živiš, Sina zapustiš?* Žeja peče ga ognjena, jezik v ustih se suši; ni mu žeja ugašena, ker po dušah hrepeni. Vse ljudi bi rad zveličal, to je skriža glasno pričal ; reče: «Zeja me!» oh, po dušah le! Božjega Sinu trpljenje kmalu dokončano bo. Dovršeno je rešenje, Jezus sam pove glasno. Kar preroki so pisali, in o njem prerokovali, do besede je «spolnjeno zdaj vse.» Glej, kako pravični vmira, Jezu? s križa na? uči; 571 mirno sc v nebo ozira, kdor v Bogii sveto živi: «Voljo sem dopolnil tvojo, Oče, tebi dušo svojo v roke izročim, v miru zdaj zaspim.» Križev pot 1. O pridite stvari. Priprava. O pridite, stvari, kaj, glejte, se godi, edini božji Sin strašno za nas trpi. I. Razbičan, zapljuvan in kronan, zasramovan pred sodni stol zdaj gre, nedolžen v smrt izdan. II. Glej, križ mu nalože na ranjene rame; objame ga voljno, in nese vseh dolge. ih. v Opešal je v močeh, podre ga križ, naš greh, 572 vtopljen v dolge sveja leži potrt na tleh. IV. O žalostni spomin, ko Mater sreča Sin; bridkosti meč ji gre do srca globočin. V. _ Omagal Jezus je od teže križeve, o Simon, sprejmi križ, Gospoda vsmili se! VI. S prtom Veronika obriše Jezusa, ' zato ji da spomin obličja svetega. VII. Slabosti ves prevzet Zveličar pade spet; oh, grehi ga teže. ki jih ponavlja svet. VIII. Usmiljene žene, ne jokajte za me, le zase in svoj rod točite zdaj solze. IX. Zveličar omedli, pod križem spet leži o trdo srce, glej, tvoj greh ga žalosti! X. Ko pride na goro, obleko mu vzemo, in za dolge sveta še žolča mu dajo. XI. Na križ ga polože, razpno roke, noge, in ostri mu žeblji spet rane narede. xn. Na križu tam visi, in sveta teče kri; za nas umira Bog, žalujte vse stvari! XIII. O Mati žalostna, ki ljubiš Jezusa, objemlješ zadnjikrat Sinu zdaj mrtvega. XIV. Bridko objokovan je Jezus v grob dejan; o grešnik moli ga, tvoj greh je zdaj opran. Sklep. O Jezus, hvali naj ves svet te vekomaj, po svojem križu nam podeli sveti raj! Križev pot 11. Vsi pobožno premišljujmo. Priprava. Vsi pobožno premišljujmo križev pot Zveličarja; svoje grehe obžalujmo, križali smo z njimi ga. I. Naši grehi obsodili v smrt so Sina božjega; ko bi krivo nas dolžili, glejmo upno v Jezusa. 575 II. Jezus težki križ objame, za nas krotek nosi ga; vzemi križ na svoje rame, nosi ga vštric Jezusa. III. Teža velikega križa oslabi Zveličarja; bolj še greh ga naš poniža, vrže ga na trda tla. IV. Jezusa Marija sreča, ves je ranjen, poln krvi; oh naj ta bridkost boleča, nas k pokori obudi. V. Simon mora križ nositi, Jezus nima več moči; hočemo v nebesa priti, nosimo ga tudi mi. VL Glej, Veronika se vsmili in mu potni prt poda; Jezus pa obraz svoj mili, njej in nam v tolažbo da. 576 vn. Jezus zopet s križem pade, pridi, grešnik, vzdigni ga; grešne pusti vse navade, z njimi mečeš Jezusa. vm. Jezus žene potolaži, ki nad njim se jokajo, ti pa grehe prav sovraži, Jezus te tolažil bo. IX. Oh, že tretjič Jezus ljubi tam leži na trdih tleh; grešnik, vendar mu obljubi, zapustiti strašni greh. X. Križ na goro je prinesel, tam sedaj ga slečejo; grešnik, al’ ne boš se tresel in prenehal z zlobnostjo? XI. Tja na križ so zdaj pribili sveto Jezusa telo; bomo li ga še žalili, ko nas ljubil je tako? 577 XII. Jezus, glej, na križu vmira, da živimo vekomaj, in k Očetu se ozira nam sprositi sveti raj. XIII. Jezus mrtev vzet je s križa in Mariji v krilo djan; milosti se vir nam bliža, ki izhaja z svetih ran. XIV. V novi grob so položili Jagnje božje, dar sveta; pridi, pridi, Jezus mili v grob spokornega srca! Sklep. Križ tvoj sveti in trpljenje vernim dušam milost daj; tukaj sveto nam življenje, tamkaj z njimi sveti raj! Križev pot III. Mati je pod križem stala. Priprava. Mati je pod križem stala, Jokala in zdihovala, Kjer je visel njeni Sin. 37 I. V grenko žalost zatopljeno Je srce ji, prebodeno Z mečem dušnih bolečin. II. O, kaj žalosti piestati Morala je sveta Mati, Ktere Sin je rešil svet! III. Žalostno zdihuje bleda, Ko v trepetu Sina gleda, Ki trpi na les razpet. IV. Komu potok solz ne lije, Videti bridkost Marije, Grozno ko morja grenkost? V. Kdo prisrčno ne žaluje, Če to Mater premišljuje In trpljenja velikost? VI. Vidi Jezusa trpeti, Grehe ljudstva na-se vzeti, Šibam vdati se voljno VII. V Gna svoj pogled upira, Ko zapuščen ves umira, Kadar nagnil je glavo. VllL Mati, vir lj’ubezni prave, Daj, da čutim te težave, In s teboj žalujem zdaj. IX. Daj, da bi se srce vnelo In za Jezusa gorelo Mi v ljubezni vekomaj! X. Sveta Mati, to te prosim, Rane Kristusa naj nosim, Vtisni v moje jih srce! XI. Rane tvojega naj Sina, Naših grehov bolečina, Tudi mene zabole! XII. Daj, da s teboj rad žalujem. Svoje grehe objokujem, Dokler tukaj še živim! XIII. S teboj zraven križa stati In tam milo žalovati Združen s teboj, to želim! XIV. Svojo žalost, o Devica, Mučenikov vseh kraljica, Tudi v moje srce vlij! Sklep. Kristusovo smrt. trpljenje Za prihodnje vse življenje Daj mi premišljavati! * * * Tvojega naj Sina rane Bojo v moje srce vžgane, . Njega kri očisti me! Da se pekla ni mi bati, Varuj ti me, sveta Mati, Kadar z menoj v sodbo gre! Daj, da sveti križ me brani, Kristusova ,mrt ohrani, Dušo mojo varje naj! Ko bom moral pa umreti, O Marija, daj prejeti Srečni duši sveti raj! Amen. Pregled in kazalo. Stran; Predgovor . 3 a) Početek in razvoj te pobožnosti 5 b) Ustanavljanje križevega pota . . 6 c) Kako se moli križev pot .... 7 Križev pot: (Pri naznanilu zadostuje povedati veliko število, pri vsakem na začetek postavljeno.) 1. romarjev v Jeruzalemu . 11 2. romarjev v Rimu .... 36 3. frančiškana sv. Leonarda Portomavriškega .... 46 4. redemptoristov (Alf. M. Liguori). 65 5. kardinala fPavel Melchers) 85 6. župnika (F. S. Bezjak), misjonski. 95 7. Rešnjega telesa (Frid. Baraga). 124 8. evharistincev (za ljudstvo) 159 9. srca Jezusovega .... 182 Stran: 10. na dan svetega obhajila 200 11. krščanskih družin (F. S. Bezjak).219 12. za može (očete, gospo¬ darje) .239 13. za žene (matere, gospo¬ dinje) .268 14. za služebnike (delavce, podložne).. 294 15. A. M. Slomšeka: za mlade¬ niče .329 16. A. M. Slomšeka: za dekleta 350 17. za Marijanske kongregacije 372 18. obnovljenje samostanske obljube.404 19. za adventni čas .... 429 20. za postni čas.452 21. Ljubezen do križa. (Veliki petek) .477 22. za verne duše.500 23. Memento mori! (Priprava na smrt).519 Stran : Po križevem potu: a) Litanije trpljenja Kristusovega . 546 b) Molitve, razne. 550 c) Pesmi trpljenja Jezusovega . . . 564 O pridite stvari. 571 Vsi pobožno premišljujmo . . . 574 Mati je pod križem stala . . . 577 Naznanilo. V zalogi še imamo sledečo knjigo : (II.) Na Kalvarijo! Kažipot za duhovnike. Maribor, 1916. Tisk in založba Tiskarne sv. Cirila. 168 str. (s slikami.) Cena Din. 5. —, vezan izvod. Pregled in kazalo te zelo redke, in dragocene knjige: 1. Početek in razvoj križevega pota. 2. Cerkvena do¬ ločila o ustanavljanju križevih potov. 3. Odpustki križevega pota. 4. Štacijonski križci. 5# Skrajne veje velikega drevesa. 6. Spisovnik za križeve pote. 7. Obre- dnik za križev pot. 8. Lega in zgodovina »Ceste kri- Dodatek: Križev pot evharistincev za duhovnike (Male duhovne vaje, ter zlasti tudi za porabo pri duhovniških vajah.) Božji blagoslov s to knjigo! Spisal. F. S. Šegula. zeve" v Jeruzalemu. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.