ST. 56. If CELJU, TOREK 3. JUNIJA 1919 LETO t. Ixhaja vsad tosrofc, četrtck in ••bo(o. — Cena i Za cclo kto 36 K, za poi id* 18 kron, za čctrt Ida 9 K, za 1 wesec 3 krone. PoBflmeioa ««•vtlka staae 40 winarjew. Na pisracne iiaročbe brez pošiljatre «lcnatja s« n« Moremo ozirati. "Naročniki naj pošiljajo naročnin» po poštni nakaznici. Reklamacije «kde list« so poštninc proste. Nc- frankirani dopisl se nc sprejemajo. Na itopise brez podplsa se ne ozira. ^^HHk ^^H ^BK^B^. wKk ^^B fl^H |8wij^-t»twi. jflHB^^k M9^H^& ^IHb Urednifttvo In upravniötwo se nahaja v Zvezni tlskami v Celju, Sfrossmajerjeva ulica dt. S. Oglasi se računajo po porabljene» prostom in sicer: za navadne oglase po 30 f od 1 mm, za poslann, na Manila občnih zborov, naznanila • snrti, zahvale itd. 50 v od 1 mm, za rcklamne notice med tekstom 8 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefo» St. tt». IZDAJA IN TBSKA ZVEZNA TISKARHA V CELJU. SIDE] 0DG0V0RNI UREDN1K VEK0SLAV SPINDLER. Z železno pestjo! llspešno prodiranje tree Koroškem. BorovEje, Suhi wfo3 La bud osvobojeroi. Nase čete navdušeno sprejefce- Veiik plen. Nemšfaa zverinsftva. Poročila o grozodejstvih, ki so jih ujanjali Neinci proti našemu pre- hivalstvu na Koroškem, so nam klicala v spomin zgodovinska dejsiva, kako so Nemci pred stoletji z ognjem in niečem uničevali naš narod na Koro- škem. Kulturo so imeü na jeziku, živin- stvo in barbarstvo pa v srcih in dušah — takrat in sedaj. Zato se nam je krčila fest — in prisegali smo maščevanje. Dan osvete je prišel. Železna pest jugoslovanska je udarila na Koro- ško. ln v prazen nič je razpadlo maho- ma vse nemško junaštvo. Poročila o naši zmagoviti ofenzivi to potrjujejo. Danes, ko to pišemo, je osvobojena 2e skoro cela slovenska Koroška, ki je toliko stoletij ječala pod nemškim igom in čakala rešitvei Evo zadnjih vesti: Ljubljana, 31. rnaja. (ob 23. uri jDoluradno): Naša ofenziva se uspešno nadaljuje. Tekom 30. maja so naše hrabre čete zavzele Borovlje in Suhi vrh (ob severnem izhodu podrožkega predora). Labud je v naši posesti. Nemci ob umiku rušijo in plenijo. Železniške naprave so uničene. Naše junaške čete so uplenile dozdaj okoli 20 topov raznega kalibra, veliko šte- vilo strojnic (samo ena kolona 42), mnogo pušk, municije in tovornih av- tomobilov. Ujeli smo večje število sovražnikov. Naše izgube so razmeroma male. Čete, ki so osvobodile slovenski Korotan, prebivalstvo navdušeno spre- jema. Povsod čujejo naši vojaki o gro- zodejstvih, ki jih je uprizarjalo podivja- no nemško vojaštvo v Borovljah in Labudu, v katerih krajih se je s pri- hodom naših čet povrnil red in mir. Dr. V. Kukovec: Nalogs naše države na sewerozapadu.* Nase meje na- severozapadu sicer še nibo urejene, vc-ndar mislim, da je v interesu države, da vladni krogi po- svečajo največjo pažnjo razmerarn v ? tern cielu države. Obmejni kraji na \ severozapadu zahtevajo po svojem zemljepisnem položaju in dotiku z nemškimi kraji bivše Avstrije podrobno razumevanje posebnih potreb tamo- šnjega našega naroda. Uvaževati treba, da mora baš ta del naroda, ko se je dokopal do narodne in politične svo- bode z odsvojenjem od avstrijskega režima in zedinjenjem z našim kralje- stvom, prinašati velike žrtve v soci- jalnem oziru in v pogledu svoje gospo- darske orijentacije. Kakor je značaj Objavljeno v glavnem glasilu demo- kratske stranke, beograjski »Demokratiji* 22. maja. države v celoti kmečki, tako je tudi slovenski del države po 80% kinečki. Vendar so tain razmere težavnejše, pogoji za kmetijsko gospodarstvo ne- ugodnsjSi. Do 100.000 Ijudi naroda jc v poslednjih 20 letih vsledtega moralo zapustiti domovino in iskati kruha v Nemčiji in v ameriSkih tovarnah. Treba torej, da se narodni zastopniki brigajo za to,v kako omogočiti temu narodu, da uporablja svojo-'delovno'silo doma, ker ie izguba delavskih sil tudi največja izguba države. Strokovnjaki so mnenja, da je bodočnost teh delov države v izrabljanju vodnih sil in v industrijali- zaciji zemlje poleg skrbi za kmetijstvo. Iz tega stališča je Slovenija hvaležno pozdravila sklep ministra prosvete, da ustanovi v Ljubljana takoj tehnično visoko šolo ali vsaj tehniške tečaje in da minister financ ni nasproten vse- učilišču v Ljubljani. Na ta način bo našim z dunajskega in graškega vse- učilišča pregnanim dijakom omogočeno, da dovrSijo študije, ker so merodajni krogi izjavili, da začasno niti Zagreb niti Beograd ne moreta na svojih vse- učiliščih ompgočiti na2i mladini nada- ljevanja študij. Ker za tuje nemške uradnike ne sme v naši državi več biti mesta, bo na ta način zadoščen« volji naroda, da dobi čim prej' svoje urad- ništvo. Ker je radi pomanjkanja živ- ljenjskin potrebščin v tem času baš slovenski del naroda in v prvi vrsti uradnik največ trpel, bo delala naša vlada v interesu države, če za to pre- hodno dobo vodi račun o naravnost obupnem materijalnem položaju tega vsikdar požrtvovalnega našega urad- nika. Kar je pa še važnejše, naj na- rodno predstavništvo in vlada skrbe za to, da promet in točna upra'va ne odpovesta niti za hip, ker bi to bila največja nevamost za napredek na- roda na seveiozapadni meji države. Dozdaj se je moglo govoriti o vojnem stanju in o nujnih žrtvah glede izvoza in uvoza, pod katerimi razmerami je baš naš obmejni narod silno trpel. V bodoče pa se ne sme v teh krajih pri- petiti ni en slučaj financijske doktrine, ker se jih sicer upropasti. Če v Beo- gradu ne morejo razurnevati eksistenč- nih pogojev našega obmejnega naroda, naj se vsaj ne ovira delo tamošnjega naroda za svojo lastno usodo; naj se da čirn prej okrožna samouprava; naj se C .-entralizira uprava. Naš narod je na neštetih skupščinah zadnjih tednov zahteval v tem oziru odločnih odredb. Ni časa, čakati v tem oziru. Nezahte- vamo, da se nam da kaj zastonj, za- htevamo pa, da se podpira stvarna sila naroda. Naš narod je dovolj močan, da prenese tudi upravne hibe, ne bilo bi nam pa ljubo, da jih prenašamo čez potrebo. POLSTIČNE VESTI. Narodno predstavništvo. (Seja 28. maja). Pričela se je debata o četrt- letni kreditni predlogi. Zastopniki strank podajo ob takih prilikah navadno le kratke izjave, ker imajo poslanci ob priliki razprave o proračunu dovolj prilike, da zavzamejo stališče k vsem vprašanjem dr2avne politike in gospo- darstva. Slov. soc. dem. Kristan pa je 50- voril tokrat dve uri in 2 vso vehe- menco udriha! po vsem obstoječem v državi. Obsojal je vlado, ji predbacival nedelavnost in nesposobnost. Videl« se je, da ima celi govor demagoški namen. Min. predsednik Protič mu je odgovoril kratko in stvarno. Vrgel je Kristanu v obraz, da se mu pozna, da ni bil nikdar v vojni in da vsled vojne ni trpel, ker bi sicer ne niogel prott mladi državi, ki je pred kratkim iznikla iz največjega trpljenja, tako govoriti. Želel je tudi, naj bi se govorniki ravnali po parlamentarnih običajih. Narodno predstavništvo. (Seja 30. maja). V današnji seji je zastopnik demokratskega kluba dr. Marinkovič obrazložil stališče kluba glede gmot- nega položaja uradništva, zlasti nižjih in srednjih uradnikov v Sloveniji. Po- zival je finančno ministerstvo, naj končno vendar vse potrebno iikrene, da ne bodo upropaSčeni ti ljudje, ki so poklicani biti stebri države. Narodno predstavnlštvo prične v sredo 4. tm. z osemdnLvnimi počitni- cami. V nadaljnih sejah bo tekom ju- niia rešilo zakonske načrte o polnolet- nosti, državljanstvu, poslovniku in davku na vojne dobičke. Meseca julija bodo zopet parlamentarne poČitnice. Meseca avgusta se bo obravnaval dr- žavni proračun. Iz kluba staroradikakev. Odsto- pil je predsednik kluba, min. predsed- nik Stojan Protič. Za predsednika je izvoljen Jozo Jovanovič. Ljudsko glasovanje v cefoväki okollci ? Iz Pariza so poročali 30. maja, da je sklenil svet četvorice, naj o pri- padnosti celovške kotline odloči ljudsko glasovanje, ki se naj izvrši 5est mese- cev po sklepu miru. TrumbiČeve zahteve glede vojnih dolgov in odSkodnine. Iz Pariza po- ročajo, da je Trumbič odškodninski komisiji v imenu Poljske, Rumunije, Čehoslovaške in kraljestva SliS dne 27. maja vročil skupen predlog, ki se naj sprejme v pogodbo z Avstrijo in Ogrsko: l) da dobe nove države vse imetje in vsa zemljišča stare monar- Savinjska podmznica SloT. plan, društva je imela dne 24. maja tl. v Žalcu v gostilni g. Robleka ob 19. uri zvečer svoj 26. občni zbor, ki je bil zelo mno- jobrojno obiskan od Žalčanov in Ce- lianov. Načelnik podružnice g. Franc Kocbek je vse navzoče srčno pozdravil ter omenil, da se je minula doba 25- letnega delovanja vršua pod staro Avstrijo, v kateri se je morala boriti, da reši sldvenski značaj naših krasnih planin, 26. društvsno leto pa se vrši že v naši Jugoslaviji in bode bodoče delovanje v pravem turističnem smislu. Ko je prevzel predsedstvo namest- nik dr. Kialan, poda načelnik sledeče poročilo odelovanju podružnice v 1.1918: »PodruŽnica je Stela 1.1918 168 članov in sicer:' l.častnega člana, 52 ustanovnikov in 115 rednih letnih čla- nov. Z velikim veseljem moram pov- darjati, da se je število članov od 105 1.1917 pomnožilo za 63 članov, med temi 36 ustanovnikov. To jasno kaže, ^a zanimanje za našo podružnica zopet raste. Na lanskem občnem zboru v Celju se je sklenilo, naj bi se po raznih t krajih pridobili nabiralci članov, zlasti ! cenjene dame. V tem oziru so si pri- dobile največ zaslug gospa Angela Goričarjeva v Mozirju, gospica Angela Hodnikova v Žalcu in gospica Slavka Schwentnerjeva na Vranskem. Prisrčna jim hvala za rodoljubno požrtvovalnost. Žal, da nam je kruta smrt zopet pobrala več članov. V letu 1918 so umrli ustanovniki: vKrošelj Andrej, tr- govec v Dobovi, Žigan Julij, trgovec na Polzeli in Zanier Nobert, veletrgovec v Št. Pavlu pri Preboldu. Zadnji je še pred smrtjo določil naši podružnici 100 K podpore. Letos pa so umrli dolgoletni član Hočevar Josip, trgovec z obleko v Celju ter nadporočnik Mal- gaj Fränjo, ki je še le letos pristopil kot ustanovnik in je junaške smrti padel pri Tolstemvrhu na Koroškem. Ohranimo vse v blagem spominul V znak sožalja vstanejo navzoči raz se- dežev. Podružnica je tudi v minulem letu prejela večje podpore in sicer: od Ju- žnoštajerske hranilnice v Celju 500 K, od okrajnega odbora Gornji Grad 100 K, od posojilnice v Šmarju 20 K, od Savinjske posojilnice v Zalcu 150 in od posojilnice v Celjii 319 K, s čim je ves naš dolg v tamošnji posojilnici poravnan. Srčna hvala vsem darova- 1 teljem. Oglejmo si sedaj delovanje podruž- nice, ki se razteza na planinske koče, pota in raznoterosti. Podružnica ima 7 planinskih koč. Največ skrbi ima z največjo, a tudi najvažnejšo planinsko zgradbo, to je Frischaufov Dom na Okrešlju. Obiskovalcev je bilo 427 in sicer 278 Slovencev, 139 Nemcev, 9 Hrvatov in 1 Čeh. Oskrbnica je bila Veronika Lo- gar iž Luč, ki je opravljala svoj posel v občo zadovoljnost. Drugo oskrbo, zlasti nošnjo provijanta, je preskrbel kakor vsa leta poprej nesebično in požrtvovalno g. Herle Anton iz Solčave, za kar mu gre največja zahvala! Jeseni se je ves inventar deloma spravil k Plesniku v Logarsko dolino, deloma poskri! na Okrešlju. Vodovodne cevi kakor brv nad slapom se morajo vsako jesen spraviti na varno pred plazovi, spomladi pa zopet postaviti na svoje mesto. Kocbekova kočaje bila lani obiskana od 2 turistev in od več ta- tov. K sreči smo jeseni 1.1917 pustili koce in zagrinjala okoli postelj zane- sti v Luče ter smo tako ta inventar rešili. Vse drugo so tatovi jeseni leta 1918 pokradli/ Tatovi so bili žal do- mačini. O tej tatvini se vodi sodnijska preiskava, ki še ni končana. Gorn jegraj ska koča na Me- nini je bila spomladi I. 1918 popolno- ma oropana. Ostale so samo klopi, miza in omara. Vrata in okna smo dali za silo popraviti, da ne pada dež ali sneg v kočo. Hausenbichlerjeva koča na Mrzlici je vslabem stanju in je tudi oro- pana vsega inventarja. Ravno isto je s kočo na Raduhi, iz katere so tatovi pobrali tudi vse železje in ključavnico. Letos se je na- ročilo, da se za silo popravi. Najmanj je trpela Mozirska koča na Golteh, kjer je bilo ukradeno samo nekaj posode. Kočo je obiskalo 92 oseb. Mozirsko kočo bode treba v kratkem povekšati in oskrbovati vsaj 3 mesce. Ta koča ima lepo bodočnost Dokler se ne povrnejo zopet nor- malne razmere, ne bodemo nobene koče oskrbeli z novim inventarjem, ker bi se isti itak takoj pokradel. Drugo delovanje podružniče se razteza na planinske pote. Kakor vsa- ko leto smo tudi 1.1918 dali osnažiti pot od slapa pod Rtnko na Okrešelj in od tarn na Kamniško sedlo. Pota skozi Turski žleb nismo mogli nič po- praviti, ker je bil skozi vso sezono v snegu. V bodoče bode treba nekaj po- tov na novo markirati, a tudi mnogo Strau L »K OVA DCs! ft« Stev. 5fc hije, ki se nahajajo na osvobojenem ozemlju, ne da bi jim trebalo za to kaj plačati; 2) nove države prevzemo samo sorazmerni del predvojnih dolgov bivše skupue države: 3) države, dedinje Avstro-Ogrske, ne plačajo nobene od- škodnine. ltalija spletkari naprej. Pri po- svetovanjih sveta četvorica v Parizu • mejah na Koroškem se poganja ltalija za to, da dobi Celovec in oko- lico Nemška Avstrija. — V Pariz so izvedeli, da je\ ltalija v svojih vozovih za živila dovažala madžarski rdeči ar- madi, ki se bori proti ententi, živila in municijo. ltalija je pozvana, da se iz- javi o tem. Iz odbora za agrarno reformo. Poroča se nam: Vprašanje odškodnine se je reševalo doslej za Bosno in gre ugodno. Dr. Koroščeva stranka si je pač zelo škodovala, ker je za polno odškodnino begom. Za ostala posestva, veleposestva, se bode pač dala odškod- nina. Za nas se ni treba bati. Glede naših gozdov je izjavil dr. Poljak, da stori le sporazumno z nami in ne bode v naše razmere v našo škodo diral. MARIBORSKE NOVICE Mariborske obrtnike je pozval vladni komisar dr. Pfeifer, naj si do 30. tm. oskrbe slovenske napise ter naj tudi istočasno izginejo razne imenske spake z ,itsch', ,egg itd. Pri mariborski posojiinici (Na- rodni dom) se je podpisalo zavsem l1/4 milijona državnega posojjla. Prva seja mestnega sosvetama- riborskega je bila včeraj2. tm. Na dnev- nem redu je bilo sklepanje 0 priklopitvi Maribora kraljestvu SHS in 0 spremembi uličnih imen. Rodbina dr. Pivkova se je iz Črnega Kostelca na Češkem vrnila v Maribor. Kakor znano, je med vojno pretrpela veliko preganjanja. PTUJSKE NOVICE. V seji mestnega sosveta ptuj- skega 28. maja so se prekrstüa ulična imena. — S 30. jun. so odpuščeni vsi nemški mestni uradniki. — Od nemških članov sosveta se je odločno zahtevalo, naj vplivajo s svojimi zvezami na ča- sopise v Nemški Avstriji, da ne bodo še zanaprej tako lažnjivo poročali 0 razmerah v naši državi glede postopanja napram Nemcem. Nemški sosvetniki so to obljubili. PostajališČe Hajdin—Bregse pri- čne v najkrajšem času graditi. Občine so dözdaj prispevale krog 25.000 K. Manjka še 6000 K. CELJSKE NOVICE. Celjski Sokol se preseli danes 3. tm. v telovadnico, kjer je dozdaj gospodaril nemški Turnverein. Vsi člani (in članice) so vabljeni, da se udeleže tega zgodovinsko pomembnega do- godka nocoj ob 8. uri zvečer v telo- vadnici mestne ljudske Sole. Kaj pa to ? »Slov. Narod« piše, da je celjski nemški advokat dr. Walter Ricbl zarubil del place učitelju Francu Gostinčarju za nekega Pollaneza, ki živi v Ljubnem. Ta Pollanez je bil avg. 1.1899 ob priliki slovenskih slavnosti v Celju in takratnih protislovenskih demonstracij obstreljen od Gostinčarja, ki je bil od nemškutarske drhali na ulici napaden in se je mogel le tako rešiti, da je ustrelil med napadake, pri čemur je zadel njihovega vodja Pollaneza. Gostinčar je bil takrat zaradi pekora- čenja silobrana obsojen in tudi Pol- lanezu je sodišče priznalo odškodnin- sko terjatev. Pollanez se je na to iz- selil in celih 28 let ni ugotavljal svojih odškodninsicih zahtev. Sedaj šele je prišel na to misel, ko ni niti več naš državljan. Tembolj Čudno je, da je so- dižče moglo dovoliti tako rubežen, posebno se, ker je gotovo, da je Go- stinčarjeva zadeva taka, da se bo pro- silo za obnovo postopanja. Celje in celjski purgarji. Piše se nam: Zadnjič ste bili podrezali za- peljane Celjaneradi njihovih popačenih imen. Veseli nas, da so napisi izginili, ker je to znak, da si hočejo omisliti slovertske firme. Vse graje vredno pa je — in glasom odredbe kaznjivo — da razni obrtniki in trgovci, ki so nekateri v izdatni meri vojni dobičkarji, ne najmejo slikarja, kä bi jim prenovil zabrisani napis. Te ljudi si hočerno čez mesec dnij ogledati in jih pred- staviti javnosti ter razmotriti vzroke, zakaj — demonstrirajo. Priporočali bi tudi prizadeti gospodi, da zaprosijo pri vladi za popravo imena. Ne doti- kamo se sicer redkih pristnih nemških priimkov, a ni vrag, da bi morale trdovratno strašiti po Celju spake kakor so: »Celinschek, Urch, Wogg, Koss, Jel- lenz, Karbeutz, Kuss, Koschier, Maresch, Rakusch, Weren« in druge enakega porekla. Vecieti moramo, kdo smo: ali krop ali voda. Naš človek je naš; Nemec bo Iahko med nami; za »halb- pelzerje« pa ne bo mesta. Koncert Celj. pevskega društva. Prejeli smo sledeče poročilo: Koncert dne 24. maja tl. v prid koroškim be- guncem je uspel glasbeno in gmotno. Posebno nas je prijetno iznenadilo, da imamo v Celju dva tako vestna glas- benika, kot sta g. Serajnik in g. Gruden, kažipotnih tabelj je že zelo poškodo- vanih in jih bode treba nadomestiti z novimi. Podružnica irna v Gornjem Gradu veliko knjižnico, ki se je pomnožila s „Časopisom turistu", katerega pošilja brezplačno „Klub ceskych turistu" v Pragi. Hvala mul Kratko poročilo sklepam z iskreno željo, naj bi „Savinjska podružnica SPD'' kot eminentno kultumo društvo z narodnega in gospodarskega stališča ohranilo sedanje člane in dobrotnike ter še v bodoče pridobilo mnogo novih članov v prospeh jugoslovanskega planinstva. Potem je poročal načelnik o ra- čunskem zaključku za 1.1918. lz tega posnamemo, da je imela podružnica 15.684-09 K dohodkov in 14.93308 K izdatkov, torej ostanka 751 01 K. Vr- nila je 5045'50 K dolga in plačala 3.449 50 K zaostalih obresti. lz premo- ženjskega stanja je razvidno, da ima podružnica še dolga okroglo 14.300 K in čiste imovine 24.450 K. Načelnik je še posebej povdarjal, kakšne skrbi povzroča ravno dolg odboru, ki bi rad uspešneje deloval, a ima v gmotnem oziru radi dolga vezane roke. *) Obe poročili vzamejo navzoči na znanje in se na predlog g. dra. Kalana izreče načelniku zahvala. Pri slučajnostih se je razvila ži- vahna debata. Načelnik je poročal, ka- ko stoji zadeva nemških planinskih koč, ki so pod njegovim nadzorstvom. Potem se izvolijo v žalski odsek gg. ravnatelj meščanske sole Korže, trgov- ca Kveder in Pilih ter občinski tajnik Mikuš. Celjsko članstvo skliče namest- nik g. dr. Kalan pozneje, da si izvoli celjski odsek. jZborovalci so se nadalje pritoževali, zakaj ne. izhaja več tako prilubljeni „Planinski Vestnik", ki je bil najlepša reklama xa planinstvo. Osrednji odbor SPD se poziva, naj ga začne zopet izdajati; vsak clan, ki ga želi imeti, pa zanj plača posebno na- ročnino iazen udnine. Naglašala se je dalje potreba upeljave avtomobilne vožnje od pfcstaje Rečice v Solčavo, naprave telefonične zveze Ljubno — Solčava, gojitve turističnega naraščaja in razširjanja turistike po zimi. Deželna zveza za promet tujcev v bivši Kranj- ski pa naj svoje delovanje razširi na vse slovensko ozemlje. *) Ali bi ne mogli vojni dobičkarji in drugi slovenski bogataši potnagati podružnici s prostovoljnimi darovi in jo rešiti tega prav za prav malenkostnega dolga, da bi Iahko neumorno naprej delovala za prospeh slovenske turistike? Opomba ured. ki sta izpopolnjevala zelo srečno izbran spored z DvoFakovo Sonatino v G-Duru op. 100. v kateri sta se oba proizva- jalca zlila v ubrano celoto. Originalna ritmika in pravi Dvofakov duh vejeta iz te skladbe, kar sta tudi oba inter- preta z dobrim umevanjem izražala. Zelo delikatno je bil izvajan D Dur Andante \z Čajkovskega ?jodalnega kvarteta, kjer so sordinirane gosli pele svejo intimno melodijo z vso mehkobo in sanjavostjo ruske duše. Kot efekten konec je sledil znani Kuwiawiak od Wieniawskega, na kar je moral gosp. Serajnik vsled glasnega priznanja še dodati. Želimo, da bi g. Serajnik še večkrat imel priliko nastopiti, kajti do- sedaj je bil po krivici slovenskemu občinstvu premalo znan. — Zbor je to pot pel lažje in krajše zbore, deloma tudi nekatere točke iz zadnjega kon- certa. Spored je bil kaj dobro prilago- den pomenu večera, — koroškim be- guncem šest koroških narodnih pesmi in na cast srbskim častnikom in vo- jakom, ki so v lepem številu posetili koncert, II. rukovet srpskih narodnih pjesama od Mokranjca, ki, akoravno izvajane že pri dveh koncertih, so tudi to pot žele največje priznanje radi v pristnem srbskem narodnem duhu iz- vajanega prednašanja kakor tudi radi finega dinamičnega nijansiranja. Krasna skladba Pavčičeva »Njega ni« je morala žal vsled indispozicije tenorovega so- lista odpasti, a upamo, da jo slišimo 0 prvi priliki. Moški zbor je sicer maloštevilen, čemur se je pravzaprav čuditi, a je pel zelo dobro. Napredek je viden. — Izmed narodnih pesmi so posebno ugajale zlasti dve koroške narodne, harmonizirane po Lj. Zepiču. Njegova harmonizacija je pristno na- rodno občutena, priprosta in vendar nosi pečat samoniklosti. G. Zepiču bi priporočali študij v tej smeri. — Pri- jetno je bilo opažati, kako trdno je vezan zbor na svojega dirigenta, tako da tvorita zbor in dirigent res harmo- nično skupnost. G. Pregelju čestitamo, da nam je organiziral in vzgojil v Celju tak dober pevski zbor in želeti bi bilo, da ga vsi za glasbo vneti či- nitelji podpirajo in mu omogočijo še večji razvoj. Vendar so v Celju neki faktorji, ki iz užaljenega samoljubja hočejo preprečiti delovanje tega društva; tem ljudem povemo, da lok, preveč napet, poči. Vsaka umetnost, ako se hoče razvijati, mora imeti mir in tega hočerno tudi mi. Celjski okollčan nam piše: že- leti je, da obrtniki, ki priporočajo svoje tvrdke v slovenskih listih, z odjemalci tudi dosledno slovenski govore. Trgovski sestanek $e vrši v če- trtek 5. tm. ter tudi vsak nadaljni če- trtek v mesecu maju in juniju v ho- telu Balkan. Ker pridejo večkrat važne stvari na razgovor, je želeti vedno polnoštevilne udeležbe. 30 nemških civilistov iz Koroške, ki so v svoji zagrizenosti streljali v hrbet našemu prodirajočemu vojaštvu, so l.t. m. pripeljali v Celje. Nekaj drugih civilistov je bilo zaradi enakega postopanja na mestu po prekem sodu ustreljenih. Celje. Gospa dr. Kalanova je \z- ročila koroškemu begunskemu odboru znesek 227 K 80 v, za kar se tern tem potom blagim darovalcem, kakor požrtvovalnemu delovanju gospe dr. Kalanovi izreka najtoplejša zahvaia. Celje. (Zahvala.) Ko se je zruSila naša fronta na Koroškem, je prišlo tudi v naš kraj večje število koroških beguncev. Navdajala jih je skrb, karr: naj se obrnejo, in negotovokt, kako dolgo bo trajaia njihova beda, je po- dvojila njihov težaven stan begunstva. Ali našli so posebno v Celju in oko- lici brate, ki so čutili z njimi, ki so jim odprli svoje domove, ki so jim priskofili gmotno na pomoč, tako da so se čutili prav kakor doma, kot med svojimi. Več jih je našlo hrtn» v uradniški kuhinji. Danes po enem mesecu pa so koroSki begunci v sreč- nem položaju, da se vračajo zopet v osvobojeni jugoslovenski Korotan. Oil tej priliki se čutijo begunci dolžne, \zwl\ narodnemu celjskemu občinstvu najtoplejšo zahvalo za vso gmotno podporo, posebno pa, da so našli v Celju povsod prijazna bratska srea, ki so z njimi čutila in jim s tem olajšala begunsko usodo. — Koroški begunec. Zdravniško službo na železnici opravlja od 2. tm. naprej namesto dr. Premschaka dr. Herzmann. CvetHČnl dan v prid okrepčeval- nici na celjskem kolodvovru je dal s koncertom v mestnem vrtu vred: v Celju 6122 K 94 v, v Savinjski dolini, kjer so priredile zbirko vrle dame iz Žalca, 4954 K, skupaj torej 11,076 K 94 v. Krasen uspeh, za kateri gre iskrena hvala prirediteljem in daro- valcem! Obiskovalci savinjskih plani«, pozorl Obrambni odbor v Solčavi narn poroča, da prime vsakogar, ki nima špecijelne legitimacije od svoje občine, da je povsem zanesljiv in obenem upravičen, da se v tamošnji občini ozir. v nažih planinah mudi, ter ga od- poSlje z vojaško eskorto naravnost v Ljubljano. To je potrebno, ker so ta- mošnji kraji v neposredni zvezi s Ko- roško in ker se je zadnje case klatil« gor več celjskih Nemcev brez dokaza upravičenosti. Irnenik porotnikov za drugo po- rotno zasedanje celjske porote, počenži dne 16. junija 1919. I. Glavni porotniki: Žurman Janez, Sv. Trojica pri R. Slatini; Guzej Jurij, Proseniško; Romih Anton, Brezje ob SI.; posestniki; Berlisg Jožef, Rogatec, Frece Andrej, Gornja Sušica, trgovca; Vengušt Franc, Vodruš, Svent Jakob, Klanec, VizoviSek Mihael, Go- tovlje, posestniki; Strupi Franc, trgovec, Celje; SraboČan Ivan, posestnik, Avžen- berg; Goričar Matija, stavb. podjetnik, Mozirje; Lesjak Ferdinand, gostilničar, Sv. Urban; Smode Jožef, posestnik, La5- kitrg; Drukar Avgust, notar, Gornjigrad, Jakob Stefan, Verpete, Cmok Simon, Stopče, Vrečko Martin, Žegar, Žorman Mihael, Golovabuka, Antloga Andrej, Gotovlje, posestniki; Cvetanovič Franc, tapetar, Celje; Possek Franc, graščak, Sv. Duh Loče; Regvat Ivan, župan, Pil- Stajn; Hönigmann Ivan, trgovec, Celje; Oset Janez, Hrušovec; Teršek Matija, Šmarjeta, Kunej- Anton, Stolovnik, po- sestniki; Gobec Konrad, mlinar, Poize; Kroflič Marko, župan, Černova; Žurman Vinko,posestnik, Sv. Križ-Rogatec; Gre- gorevčič Ivan, Družmirje, Turnšek Maks, Žlabor, trgovca; Lipovšek Anton, Jan- kova; Jevnišek Franc, Vrba, posestnika; Voduscheg Leopold, trgovec, Vitanje; Pikl Janez, posestnik, Griže; Kind Her- man, gostilničar, Št Jur ob j. ž. II. Na- mestni porotniki: Kunst Jvan, gostilni- čar Gotovlie; Kompolšek Martin, Trnov- lje; Flajs Jožef, Žalec; Antloga Franc Gotovlje, posestniki; Hausvirth Karl trgovski vodja, Celje; Grobelnik Jožef, Gotovlje, Stožir Jožef, Trnovlje, posest- nika; Kos Ivan, kavarnar, Celje; Žolnir Franc, posestnik. Sv. Peter v S. d. Hüdicev dol pri PetrovČah. Ko sem bil pred 14 dnevi spro2il vprašanje »Deutschentala», nisem slutil, da je to očito popačeno slovensko ime. Znano je, kako površno so Nemci ponemčevali. Stari ljudje so torej imenovali kraj '.Hudičev dol", Nemec pa, ki se je pri- selil, ni toliko slišal prvega zloga „Hu", ampak le bolj konec besede „dičev- dol". Če so mogoče naši predniki v onih krajih govorili celo „hudajč" inesto „hudič"', je oblika „dajčental" pač pojmljiva. Ker mi je znano, da želijo gg. Sonnenbergi. da se ime Stev. 56 *N O V A" Ti ••'> *¦/ »« $*?w "* „Deutschen tal" pozabi, bo pač umestno, 4a se poživi staro slovensko ime „Mu- dičev dol". Saj to ni zloba, ampak pravica, ki jo tirja naša rodna gruda. — Pa napravimo konec! V. G. DNEVNE NOVICE. Za goriäkc vrtnarje-begur«ce! Po- slanci Demokratskega kluba so se za- vzeii pri vladi za to, da naj vlada na zemljiščih, ki jih ima okoli Novega Sada že v velikih množinah na raz- jiolago, naseli goriške begunce vrtnarje. Po dobljenih informacijah se bo to afcodilo. Pomiloščenje. Regent je podpisal ukaz, s katerim pomiloščuje okoli 200 kaznjencev iz raznih kaznilnic, deloma popolnoma, deloma pa jim zniža kazen. Čujemo, da bo prihodnje dni objavljena tudi večja amnestija za Slovenijo, kjer v dobi Narodnega Veča niso bile iz- vršene pomilostitve v onem obsegu, kakor v Bosni in na lirvatskem. Za koroške slovenske begunce je nabralo šolsko vodstvo v obmejni Jarenini 1002 K. Hvala plemenitim da- rovateljem! Liberalna fakinažs, oslovska u- žesa, pes, časnikarska baraba in po- dobne po gnoju dišeče cvetke so du- äevna hrana, ki jo podajajo svojim čitateljem socijalistični listi. Dobertek! Pri tem pa vpije g. Kristan v »Napreju«: na delo za izobrazbo! Cene moki v Narodnem pred- »tavništvu. Poslanec Kristan je v seji 28. maja vprašal ministra za prehrano 4r. Korošca, če je res, da je on cene za moko (2 K za krušno, 4 K za pše- nično in 5 K 50 v za belo moko!) do- fočil kot vodilne cene z zastopniki zveze jugoslovanskih mlinov. Dr. Ko- rošec je v svojem odgovoru to potrdil. čudno je vsekakor, da se je to vpra- šanje rešilo kar dogovorno z lastniki velikih mlinov, ne da bi bili povpra- šani tudi drugi interesenti. Cene so take, da ljudstvu —r posebno delav- skemul — onemogočijo znižanje cen kruha, ki so sedaj naravnost strašne! 20 odstotni popust pri oskrbnih atroških za bolnike. Deželna vlada za Slovenijo je razveljavila svoječasni sklep bivšega deželnega odbora v Gradcu z dne 31. dec. 1917, s katerim se je štajerskim bolniškim blagajnam za člane, ki so pristojni na Štajerskem, dovolil 20 odstotni popust oskrbnih stroškov v deželnih bolnicah na Šta- ferskem. Iz sodno-pisarnlške službe. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imeno- ˇalo pisarniškega oficijanta Rudolfa Bižala v Sl.ov. Bistrici sodnim kancli- stom s prejemki 11. čin. razr., višjega oficijanta Pavla Sattlerja istotam pa sodnim kanclistom s prejemki X, čin. razreda. Gozdni posestnikl lz Pohorja so se oglasih pri ministru za agrarno re- formo dr. Poljaku zaradi izvedbe agrarne reforms z ozirom na pohorske gozdove. Reguladja uradniških plač. V seji zastopnikov vseh ministerstev, ki se je vršila 30. tm. y ministerstvu za konstituanto o regulaciji in izenačenju uradniških plač, je minister dr. Kramer povdaril, da je zakovoljiva regulacija uradniških plač ena najresnejSih nalog države in da je treba pospešiti toza- devna preddela, da bo mogoče takoj po binkoštih predlog predložiti v par- lamentu. Vulkanski izbruh na otoku Javi minole dni je bil tako strašen, da je sahteval 15 000 smrtnih žrtev. Velik požar v Madridu je med drugim uničil borzo. Škode je 20 milj. N.-vo vrsto karbidne svetilke, ki je urejena na stenj, je izumil mehanik V. Simonič pri Sv. Uibanu blizu Ptuja, ter jo predložil za patentovanje. Sve- tilka ima predn«st, da zelo enakomerno gori, štedi karbid ter je izključena eks- plozija. Slovenski obrtniki! Mnogo iz- najdb, ki jih je dala svetu bistra slo- venska glava, izkoriščajo tuje, sovražne države. Izkoriščajte novosti v naši no- vi državi sami ter dajte s tem boljši te- mcij ti2Š!\ industriii, ker s tem po^po- šite blagostanje sebi in državi! svlesto zdravnika v Vojniku. Vsi oni gg. zdravniki, ki imajo namen pro- siti za razpisano službo v Vojniku, dobe vse potrebne informacije pri dr. Vladimirju Brezovniku, poveljniku vo- jaške rez. bolnice v Celju. Služba zdrav- ka v Vojniku je dobra, kraj lep in blizu mesta! Glejte toraj, da ne dobi tega mesta nazaj nemčur, če ne bo slo- venskega kompetenta. TRGOVINA, OBRT !N NA- RODNO GOSPODARSTVO. Bencin in strojno olje doblmo. Naša vlada je sklenila z naftinim od- delkom v Krakovu pogodbo za velike množine bencina in strojnega olja za Jugoslavijo. Oboje se bo porabilo v prvi vrsti za delo v rudnikih. Jugosla- vija bo dala v zameno ekstrakte za strojenje usnja. Živnostenska banka v Pragi je zvišala svojo delniško glavnico od120 na 250 rnilijonov krön. Novi šolski tečaj na podkovski Soli Slovenske kmetijske diužbe v Ljubljani se prične dnc 1. julija 1919. Poleg podkovstva se učenci podkovske šole uče tudi ogledovanja klavne ži- vine in mesa. Kdor želi biti sprejet v podkovsko šolo, naj vloži prosnjo za sprejem ter naj ji priloži: 1. krstni list; 2. domovinski list; 3. zadnje šolsko spričevalo; 4. učno spričevalo v dokaz, da se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstvu; 5.zdravstveno spri- čevalo; Sinovi siromašnih staršev. ki hočejo prositi za podporo, naj predlo- žijo tudi ubožni list. Prošnje za sprejem v podkovsko šolo^ naj se do 15. junija t. 1. vpošljejo ravnateljstvLi podkovske sole v Ljubljani. Tečaj traja do konca decembra 1919. Kdor nspravi skušnjo, mora po zakonitih predpisih dobiti patent podkovskega mojstra; brez skuš- nje pa ne more nihče izvrševati pod- kovske obrti. Pouk v podkovski soli je brezplačen; učenci morajo skrbeti le za živež in potrebne šolske knjige. Stanovanje imajo učenci v šolskem poslopju. Učenci naj sc zglase dan pred pričetkom tečaja v podkovski soli v Ljubljani, Poljanska cesta št. 59. Jadranska banka otvori v naj- krajšem času v Beogradu podružnico. Gospodarskakomisijaza stvarno demobilizacijo je v svoji 13. seji * dne 27. maja sklenila, da se prosilcem za demobilizacijsko blago, ki so na katerikoli način zapleteni pri razpe- čavanju, neupravičenih prodajah ali prilastitvah demobilizacijskega mate- rijala, toliko časa ne dodeli nobenega blaga, dokler ni njih udeležba na takih kupčijah sodnijsko ali kako drugače izčiščena. Takim prosilcem že odka- zano blago se v nobenem slučaju ne rezervira in tudi komisija ne prevzame dolžnosti za poznejšo dodelitev, tudi če se izkaže nedolžnost prosilca. Bankovci .zven prometa. Glasom dopisa jugoslovanskega zastopništva na Dunaju je avstro-ogrskä banka poteg- nila iz prometa bankovce po 25 in 200 krön, emisija 27. oktobra 1918. Dasi ti bankovci niso bili v naši državi ni- kdar priznani, se opozarja, da tudi avstro-ogrska banka ne sprejema več označenih bankovcev v plačilo, temveč le v zameno do omejenega roka. Kdor bi utegnil imeti še kake take bankovce, naj jih čimpreje zamenja pri podruž- nici avstro-ogrske banke. Jugoslovanski bankovci bodo gla- som poročila »AgramerTagblatta« imeli na eni strani srbohrvatko in slovensko, na drugi strani francosko besedilo. Da se prepreči ponarejanje, se je zmešala posebna sestava barv in se izvrši tisk (v Zagrebu) pod strogo kontrolo. Purnfrje za mizarje, katere so do- scc'r.; dobüvüe vcčinoma inozemske tvroke, izdeluje delniSka družba »Sia- vonija<; v Zagrebu, Ilica broj 26. Inte- resentje se na to opozarjajo, Urad za pospeševanje obrti. Pomanjkanje traverz občutno ote- žuje stavbarstvo v sedan ji dobi. Železne traverze pa se dajo zelo uspešno in dostikrat tudi cenejše nadomestiti z železobetonskimi traverzami. Ker je pravilno gradenje železobetonskih tra- verz našim zidarskim mojstrom in stavbenikom povečini le malo znano, priredi urad za pospeševanje obrti v Ljubljani Stiridnevni posebni tečaj pod vodstvom g. inž. I. Novaka, v katerem naj se stavbeniki nauče rabiti mesto železnih železobetonske traverze. Obisk tečaja je brezplačen, za potrebščine se plača 5 K. Začetek tečaja bo v soboto 7. junija ob 3. uri popoldne v prostorih Urada za pospeševanje obrti v Ljub- ljani, Dunajska cesta. St. 22. Priglasi za tečaj naj se pošljejo nemudoma na naslov Urada za pospeševanje obrti. Sekanje gozdov, ki padejo pod agrarno reformo. V mnogih krajih se je zgodilo in se še dogaja, da kmetje hodijo v gozde, ki padejo pod agrarno reformo, in tamkaj jemljejo drva in celo sekajo. Deloma se to vrši z zlob- nim namenom, deloma so pa med njimi tudi taki, ki res mislijo, da imajo sedaj pravico hoditi v večje gozde po les, ker bodo ti gozdi razlaščeni. Vsled tega se s tem vsakdo javno svari, naj se ne spušča v take korake, kajti s predhodnimi odredbami ministrstva je pač receno, da se večji gozdni kom- pleksi razlaščajo in da se podržavijo, nikjer pa ni rečeno, da bi si smelf kmetje sami pravico iskati in brez do- voljenja sekati in drvariti. Četudi je danes lastništvo veleposestnikov spre- menjeno, vendar ostane samolastno poseganje v gozdove tatvina, katera bode z vso strogostjo kaznovana. Va- bijo se tudi kmetovalci sploh, da sami čuvajo, da ne zaidejo v graščinske goz- dove tatovi,' kajti če pride do tega, da pridejo gozdi v javno dobro, bo malo gczda ostalo, ako ga bodo brezvestni ljudje izsekavali. Kmetje, ki potrebujejo kaj lesa za popravila v svojih poslop- jih in v gospodarstvu sploh, naj se obrnejo na dotične oskrbnike oziroma nadzornike in prosijo za les po primerni ceni. Tatove pa naj se kot škodljivce javnih interesov ovadi. DOPiSi. Loka pri Žusrnu. Čudno se nam zdi, da je na našem požtnem uradu še vedno uvedena cenzura, ki jo ponavadi opravlja več „radovednih" oseb. Ali naj govorimo bolj jasno?! Mala Nedelja. Kmetijska podruž- nica priredi na binkoštni pondeljek, dne 9. t. po rani maši poučno zboro- vanje za čebelarje v šoli. Govori naš stari znanec gosp. Jurančič. Popoldne praktično razkazövanje pri enem bliž- njem čebelnjaku tudi z mikroskopični- mi slikami. Domači in sosedni čebelarji, pridite! Telefonske veftti so fudi da- nes izoafaie, ken so še wedno pripüisceni le woiask tele- fonski poi^ovori. Listnica urednislva. Pekel. Mislini, da bo bolje, Le stvari naznanite pristojni oblastii. Kdor se res pregreši proti državi, ga bo že prijela za ušesa. Zdravol Ranjeni udi so proti bolečinam in prehlanjenju posebno občutljivi. Treb» je torej, da se ima že za pomirjenje vedno pri domu zanesljivo, bolečine odpravljajoče sredstvo. To je jako lahko mogoče, ker se Fellerjev staroznani bolečine odpravljajoči „Elsa-fluid" šest dvojnatih ali dve špecijalni steklenici povsod za 19 K dobi. To dobro domače sredstvo s\u?,\ izborno proti rnzrum bolečinam in za negovanje trupla. Nje- gov biagodejni učinek se je od mnogih zdravnikov preskusil in javno potrdil. Tudi predloži dokazljivo več kot sto tisoč zahvalnih pisem. »Elsa-fluid« na- roči se edino pristen od apotekarja E. V. Feller, Stubica, Elza trp štev. 356 (lirvatsko). Kdor trpi na prebavnih te- žavah, zamore naročiti obenem tudi Fellerjcve prebavo pespešujoče, milo odvajajoce Rhabarbara-,,Elsa-krogljice". 6 š.katljia stane samo 12 K 50 v. Iz- borno ime vživajo pa tudi vsi drugi Elsa-preparati in opozarjamo 2e na krasno sredstvo zoper kurja očesa. Fellerjev turi^tiski flajSter z zn. „Elsa'' v kartonu po 1 K 50 v in po 3 krone. Hvali se proti migreni Felierjev Men- tolni črtnik z znamko „Elsa", 1 karton 1 K 50 v. •— Zavojnina in poštnina se zaračuna posebej, vendar najceneje. Več ko se naroči, veČ se prihrani. (b) «INJO>^GABBJßJ E. Samo danes pondeljek, dne 2. junija: I'Biiiia dBtehtiusha drama Spanska kraljica. Senzacija v Stirih dejanjih in razkošna veseloigra: V ZltlOli. V torek 3. in sredo 4. junija: Skrivnost stare device. Prvovrstna dramska veselost. Na sporedu so tudi druge točke. Resna ženifna ponudba. Državni uradnik, prikupljive zunajnosti, do- bröga srca, z lepo bodočnostjo, edini sin srednjega posestnika v okolici Maribor, 28 let star, 2eli znanja v svrho ženitve z iz- obraženo gospodično, katera bi naj bila mi- roljubna, inteligentna z nekaj premoženjem, v starosti od 18 do 28 let. Neanonimne do- pise z natančnimi podatki in ako je le mo- goče s sliko, se prosi vposlati pod Sifro »Srečna bodočnost 28« na upravništvo. 754 3-2 {HJTfvlf^ se zamenja po dogovoru z livlV harmoniko. Poizve se »Pri Dalmatincu«, Celje, Glavni trg 8. 772 3-1 Učenca za-trgovino takoj potrebuje Rubert Grasselli, Slivnica pri Celju. Z dobrimi šol- skimi naznanili se naj prcdstavi. 770 3—1 Prodam eno brejo kobilo in voz za dvakonja. Naslov Fran Cerar, Trnovlje St. 8. ______________________ 771 2-1 Odda se meblirana soba za dve osebi z električno razsvetljavo. — Ana Antoninc, Glavni trg št. 17. II. nadstr. 769 Pri»fne kranjske klobase kotnad po K 4.40 razpošilja od 1 kg naprej proti po- vzetju franko Karl Novak, Šiška, Ljub- ljana VII. 759 2-2 Puch-kolo skoraj novo, z izvrstno pneu- matiko proda A. Barle, Breg 14, II. nadstr. 762 2-2 Več tisoč trpežnih fHolovih kolov ima na prodaj Janko Pader, posestnik v Novi cerkvi pri Celju. 752 3—3 Kromplr se dobi zopet pri Zadružnl Zvezi t Gelju Lft delavski paznik, kateri bi eventuelno opravljal posel skladišč- nika; ponudbe z navedbo dosedajnega služ- bovanja inplačilnega zahtevka, nadalje dan mogočega vstopa. Prcdnost imajo oni, ki so vajoni v poljedelstvu. Ponudbe pod »Paznik 1000« je vposlati upravniStvu >Nove Dobe« v Celju. 765 i liuksusflüto, dvosedežen, 18 HP, se po ugodni ceni proda Pod »Puch« na I Jugoslovanski anončni in informačm zavod Beseljak & Rožanc, Ljubliana, Frančevo nabr. 5. 767 2-1 6tran 4. »NOVA DOBA« Stev. 5# Karol Vaniči f?oiovška tsllca ši. 15 Zaloga tu- in inozemskega manufaktumega blaga. 2J2 T ^K &? WI^TW V^^^l&JH*** regisirovaiia Rre- Y7 dT^IBJT JTT sprejema branilne vioge 1ä M|,iVQI A I 1111 Illini dllna In atavbena V ^LtffU|VJ fib obrealuje gs*7X»Ol % f 9&emn)sUa uMca 3. VsokonFsfno mm\m ?odo fpgovina Q špeceHjskim fo!a§omL barvami in de> želnima pridelki. SecBlaspska In f ape- tar>ska «leS,, vB^ica ^ Af 245 104-42 C $\\® Samosfanska %%il^9 uSica štev 16. Kupujeans smrehoyo lubje (^sio) iBszape 682129 prosim ponudbejB sbrajno cenol Viivko Vabicy Žalt c, pri Celju Dr. Vekosla v Kiako vec naznanja, da se je s 1. rožnikom preselil s svojo odvefntsko plsarno spet v prejšnje prostore Prešernova ulica (Rotoväka ulica, Ferjenova Iilša). 772 3—1 Kupt se lakoj nekaj vagonov dobrega, zdravega, prebranega krompirla. Ponudbe naj se pošiljaju na tvrdko Jai^KO ^POPOVIČ V ILJMtol^ani, in navede naj se najskrajnejša cena za b'.;; /o v vagon na Štajerskem postavljeno ter dan predaje. Plača se ukoj pri prevzemu. 764 3—1 MMn% it. iandor Jtrasotftc naznanja, da je otvoril svojo odvetnišRo pisarno v Kozjem. _____ 763 1 JL.JL JL %nL^mttL M. Jl». %h4. JLa JL ^m^ ^f ¦ j^V Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin na debelo in clrobno. Nadebeloindrobno! S^ATOfirA Nadebelo indrobno! galanter!jskega, norimberškega in mod- nega blaga ter kranjskih izdelkov., Izislorja ScSioIlerja sin Ustanov. 1.1883. Zagreb, VlctŠka ul. 21. Telefon St. 106. nutii svoj» bogato 3kladSŠLe: stearinskih sveč, žvedskih vžigalic, : limon, mandelnov, namiznegaolja, sumporja (Floristella podvojno ra- «' fig', rožičev, popra, kave, suhih sliv, finiranega). Cene zmerne! \ Zatevajte cenikel metel i. t d. Obresf ni odbif ete Imovlne če bi se tudi vpeljal, ne bode Vam do- našal toliko škode, kakor si Vi sami skodujete, ako cclo življenje , kupujete svoje potrebščine pri slabem izvoru. — Poglejte enkrat ilustrovani cenik tvrdke H. ctutfncv (ias-.tni ii Henr-i En»ire) Ljjublia^j ši, 383, kateri Vam sve- tuje glede resdobrih ur špecijalne znamke »IKO« iz lastne tvornice v Švici, pa tudi drugih dobrih žepnih ur, zapestnic z ura- mi, svetlečih in stenskih ur, verižic, pr- stanov, zapestnic, uhanov, jedilnega orodja, daril za krst in sveto birmo ter vsehostalih zlatih in srebrnih predmetov. Pa tudi druge potrebščine n. pr. ška»-je, nože, britve, doze za cigarete in smotke, dijamante za rezanje stekla, nažigalce in denarnice kupite dobro inzazmernoceno pri tvrdki H. Sut^cter (^lastnik Hemri RAaire) Ljubljana, br.983. Znameniti xdravilni vnelec Krapinske foplice (Hrvatsko) zdravijo s sigurnim uspehom vse vrste revmatizma, kostobola, sključenosti, išiasa in vseh njihovih posledic, delujejo izvanredno na sestav živčnih bolezni (neura- stenija, neuraigija, histerija, hrbtne bolezni) ter poboljšavajo kronične bolezni lcd- vic in mehurja, kronična zastrupljenja krvi in kožne bolezni. Pri ženskih bolcznih delujejo pospešno na nervozne pojave v klimakteriju in z uspehom delujejo pri kroničnih vnetjih maternice in eksudata. Voa nada'jno poj«snila date in raxpuöiOja prospekte brezplačno kopali&čna tiprawa. (588 15—5 Glavno zastopstvo „Savinjske toiam barv in lesnih izdelkoist Celje (Nar. dom) V zalogi pri.sten lanen firnež. Kupuje laneno seme po naj- višjih dnevnih cenah. k $1 LW Sf aobesa in galant. Hleparska M 243 ICH-" Prevzema vsa v to stroke spadajoča dela. Postrežba točna in solidna. flostihnfl" priporočacenj.gdstom najboljša domača vina ter vsak čas topi« in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se priporoča 244 104—'13 A. KOD6K. ČEVLJARSKA DELÄWW5CÄ Bolniška(Špitalska)uUca gtev. 2 (blizu kolodvora) izdeluje čevlje po najnižji ceni in solidni izgotovitvi. 46 104—4» $U4btto pdjetj« in trgotina z Usotn priporoča špecerijstto blagolsr gsahovrstne barge za pblehe, s hote- rimi si lahho vsatsdo barua usnliourstno blago sam. 242 104-<2