Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 PogtnTna pTagana v gofovTnf teto II. (IX.), štev. 275 Maribor, pondePek 3. decembra 1928 Izhaja razu« nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem fiak. lav. * Ljubljani it. tl.409 Valja mesečno, prsjeman v upravi ali po polti 10 Din, doaUvij*n na dom p« 12 Din Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova osata št.13 Oglati po tarifu OglmM &pr«jama tudi oglcanl oddalek .Jutra« v Ljubljani, Prrtarnova utica Jt. ♦ Tisoči in tisoči ljudstva h vseh krajev mariborske oblasti — Mogočne manifestacije na Glavnem trgu Okrog 20.000 manifestantov , Maribor, metropola slovenske Štajer- ske, je proslavil lOletnico ujedinjenja in osvobojenja nadvse svečano in dostojno. Zgodovina mesta ne pomni tako impozantnih manifestacij, kakršnim so bili 1. decembra priča tisoči onih Slovencev, ki so še pred desetimi leti služili in hlapčevali tujcu. Danes svobodni na svojih tleh, gospodarji svoje grude in vredni svojega imena, so se zgrnili od vseh strani in prihiteli v Maribor, da počaste spomin zgodovinskega dne, ko je dravski biser postal trajna last onih, ki so mu polagali temelje. Svečanosti 50 bile tako impozantne, da lahko trdimo, da je naše mesto med vsemi najdostojnejše proslavilo obletnico osvobojenja. Razen tega pa je bilo slavlje iskreno in izključno narodno. Nekateri poizkusi, da bi se dalo prireditvi strankarsko obeležje niso imeli odziva, a tudi niso pokvarili razpoloženja, kajti čustva množic so se dviga'a visoko nad vsakdanjost. Bakl^ada in sokolska akademija Svečanosti so pričele že v petek zvečer. V popoldanskih urah so od blizu in du^S prihajali udeleženci. Na vseh ulicah je bilo opaziti izredno živahnost, ki je proti večeru stalno naraščala. Vse mesto se je odelo v praznično obleko. Raz vsa poslopja so vihrale slovenske in državne zastave. Nikdar še Maribor ni bil (ako okrašen kakor tokrat. Ob šestih zvečer so narodni železničarji priredili baMjado. Na čelu je korakala godba, za plamenicami pa se je strnil narod, ki je burno pozdravljen s strani številnih opazovalcev vzklikal domovini, kralju in osvoboditelju Maribora, generalu Maistru. Narodni dom, prva mariborska trdnjava Slovenstva, pa je imel sokolsko slavlje. Mariborsko sokolsko društvo je priredilo svečano telovadno akademijo, ki je nad vse dobro uspela. Slavnostni govor v proslavo lOletnice osvobojenja je imel starosta dr. Boštjančič, med najboljšim: domačimi telovadci pa sta nastopila tudi olimpijca: dvakratni svetovni ivvak Leon Štukelj in Primo-ž i č. Sokolska akademija je dokazala, da je trud zavednih narodnih borcev, ki sosledili sokolski ideji, obrodil bogat sad, čes/ai koristi uživamo neovirano v svobodi. Še pozno v noči so bile ulice polne tujcev, ki so prišli v Maribor, da prisostvujejo vsaj glavnim obredom velikega Praznovanja ki je bilo določeno za 1. december. Vlak za vlakom Krasno jutro je zdramilo meščane. Ob svitu je vojaška godba naznanila, da ie napočil trenutek obče radosti, na katero se je pripravljalo mesto in dežela. Vlaki, ki so predpoldne prispeli v Maribor, so bili prenapolnjeni. Dcželani so Čakali od vlalca do vlaka, kajti v vozovih ni bilo za tisoče naroda prostora. Po sebni vlaki in pojačane garniture niso zmogle navale in marsikdo se je moral odreči udeležbi na težko pričakovanem. Prazniku. Nič manj kakor 15.000 oseb so Pripeljali samo sobotni vlaki. Ni čuda, da so ulice nalikovale pariškim boulevar-dom, kjer je prehod ob gotovih urah skoraj nemogoč. Društvo za društvom, najrazličnejše uniformirane in neuniformirane korporacije, godba za godbo in posamezniki peš, z vlaki, z avtomobili in na vozeh so prihajali v slavnostno razpoloženi Maribor. Ob 10. dopoldne se je vršila svečana seja oblastnena odbora, katere so se udeležili predstavniki civilnih vojaških in cerkvenih oblasti. Sejo je otvoril oblastni predsednik g. dr. Leskovar, nakar jfe imel slavnostni govor, v katerem se je spominjal vseh 0-nih, ki so sodelovali in prispevali k osvo-bojenju Slovencev izpod stoletnega jarma tujcev. Govor je zaključil z opozorilom, da sta sloga in ljubezen do države najvišje zakon, svoboda pa največje dobro. Nato je prečital pozdravni brzojavki, ki jo je oblastna skupščina s sve-čanostne seje poslala kralju in ministrskemu predsedniku ter zaključil sejo. Odkritje spomenika v parku Med tem se je vršilo v mestnem parku slavnostno odkritje spomenika, ki naj kliče še poznim rodom v spomin letošnji naš prvi december, ko je praznoto naše mesto desetletnico osvobojenja, deset letnico u>edinjenja, osemletnico prihoda regenta Aleksandra v Maribor in 50 letnico plodonosnega dela mariborskega Olepševalnega društva. Na spomenik, ki nosi na vrhu dvoglavega državnega orla, so vzidane štiri marmorne plošče s tozadevmmi zlatimi napisi. Slavnostno besedo ob odkritju tega spomenika je imel ob navzočnosti tisočev manifestan- dru- tov podpredsednik Olepševalnega štva g. dr. Mahkovec. Veličastna povorka Ob pol dvanajstih se je pod izborno organizacijo g. Skale, ki je fungiral kot vrhovni reditelj, pričel pomikati veličasten sprevod skozi mesto. Povorko so otvorili kolesarji, sledili so jim akademiki in šole. Nato sokolska fanfara na konjih, Maistrovi borci, zastopniki samouprav, Korošci v narodnih nošah, Pri morci, dobrovoljci, rezervni Častniki in bojevniki, politični preganjanci, Sokoli, Slovensko žensko društvo, nabiralci pod pisov za majniško deklaracijo, Zveza kulturnih društev, Orli, Krščanska ženska zveza, železničarji, stari vojaki in invalidi, veržejska garda, gasilska zveza in končno Orjuna z osmimi prapori. Sprevoda se je udeležilo na tisoče ljudi, samo šolske mladine je bilo okrog 3000. Praporov je bilo 60, sam sprevod pa je bil dolg skoraj celo uro. Ves čas obhoda so številne godbe gasilskih društev, železničarjev in prosvetnih društev ter fanfare igrale koračnice, mladina je vzklikala svobodi, kralju in domovini, 0-stali udeleženci pa so prepevali narodne pesmi. Predno- je sprevod prispel pred mestno hišo, je bil Glavni rg že poln občinstva. Ko so na trgu porazdelili tudi društva in korporacije je slavnostnim govorom prisostvovalo okrog 20.000 ljudi. Množice so mirno čakale, dokler ni spregovoril z balkona magistrata naš general Maister, ki je izvajal: Govor generala Maistra »Močne stražarje smo imeli do prevrata na naši meji. Prekmurski Klekl je s križem v roki odbijal napade na Slovensko Krajino. Ljutomerski dekan Ozmec in Joško Rajh z Mote sta bila mogočna mejnika, vedno prve, vedno zveste Prlekije. V Slovenskih goricah je lenarški Gorišek sukal slovenski buzdovan. Jareninski Čižek je vdar-jal veselo himno o skorajšnji prostosti Slovencev, župnik Vračko, v narodnem boju izkušeni in preizkušeni graničar, se je tolkel v Št.^ liju iti nad Št. lijem z nemško vlado in Siidmar-ko, š Schulvereinom in protestanti, pa je vse potolkel: Stidmarko in Schulvcrein, protestante in vlado-Robnik je zajahal konja sv. Jurja in z njega sekal po nemškem zmaju. V Rušali je Lesjak grizel in popadal odpadnike in priliajače. V Breznem je plemeniti župnik Volčič, kakor volkulja volčiče, varoval svojo Dravo. V podnožje Pohorja so Mravljaki in Paherniki zasadili svoje grčave korenine in zagradili pot nemškemu prodiranju. Na Muti pa sta bila Hren in Miloš Oset res pravi hren in osat za nemške nasilnike. Okoli teh glav pa je štrlelo proti severu polno žilavih pesti od Mure pa do Dravograda. Iz samega Maribora sta se borila z Gradcem in Dunajem voditelja štajerskih Slovcncev dr. Korošec in dr. Verstovšek, dr. Rosina pa se je bodel z nemškim magistratom iz svojega trdnjavskega Narodnega doma. Kejžar je postavil svoj polk vitezev z jeklenimi konji — svoje železničarje, in nad mejo so začeli prhutati Sokoli in Orli. Sv. Trojica v Slovenskih goricah in Sv. Areh na Pohorju pa so pozdravljali in blagoslavljali naše junake v boju za naše pravice. * Tako je bilo do avgusta leta štirinajstega. Takrat so se za marsikaterim naših stebrov zaprla težka vrata graških ječ. Ko pa so po štirih letih utihnila žrela topov na frontah je zašumelo v tehle krajih — zamajal se je Maribor, ušibila se je meja in iz slovenskih domov je jeknilo: Čigav bo Maribor, kje bodo mejniki? Vojaki moji! Tovariši! Takrat je velika usoda postavila nas za stražnike te naše zemlje in mi smo v ljubezni do nje prisegli: Maribor, ali smrt! Časi so bili trdi, toda tovariši, z vašo silno močjo in z vašo močno vero v mene smo zmagali in rešili Maribor narodu, državi in kralju. Bil je to čas slovenskih junakov in naša zgodovina je zapisala v večno knjigo imena mariborskih borcev in njihovih pomočnikov, zapisala pa tudi Viktorja Kukovca, ki je 4. novembra s svojimi zvestimi razorožil Radgono, zapisala Malgaja in njegovo četo. Pa danes ni vseh mojih tukaj! Kje je navdušeni koroški rojak poročnik Malič, kje mladi Jakec Kavčič, kje Malgaj in kje vsi drugi, ki so s krvjo začrtali meje naše domovine! — I, kje pa naj bodo!? Na stopnjicah božjega trona sedijo z Verstovškom, Rosino, Voglarjem in Sernecem in gledajo in se veselijo, da je prišlo danes toliko tisočev slovenskega naroda proslavit njihova velika domovinska dejanja- (Tu so se poklonili vsi prapori.) Delo nas mariborskih borcev za severno mejo je bilo pred desetimi leti končano — Maribor je danes naša podravska prestolica in biser v kroni našega kralja. Moji borci iz leta osemnajstega so zdaj razkropljeni po celi državi. Zato pa čuvajte in držite zanaprej naš Maribor vi, bratje in sestre od Drave in Slovenskih goric, čuvajte in drži' te ga s tako ljubeznijo, s kakršno smo ga mi rešili. Vi akademiki in naši najmlajši pa iščite in nikdar ne pozabite, kje so naše prave meje! # Tovariši moji! Res smo na vse stra ni razkropljeni, toda če bi Maribor še klical, bomo spet prihrumeli in z našimi mladimi spet prisegli: Maribor, ali smrt! Tovariši, ker smo razkropljeni, naj nas od danes druži tale zastava! (Tu je govornik razvil slovensko trobojnico.) Prvega novembra leta osemnajstega sem jo izobesil iz današnjega velikega županstva. Vam jo izročam, tovariši. Naj vam bo spomin na čas vaših junaških dejanj za domovino, pa tudi spomin na vašega generala. S tem prvim našim znamenjem svobodnega Maribora pozdravljamo mi mariborski borci, najsrčnejše vas vse, dragi bratje in sestre, s tem znamenjem pozdravljamo vas častite zastave — priče naše narodne samozavesti, s tem znamenjem pozdravljamo Tebe, naše lepo mesto Maribor, ki smo Te osvobodili, najiskrenejše pa pozdravljamo mariborski borci velikega zaščitnika naše meje in našega naroda in kličemo iz zvesto vdanega srca: Bog nam pomagaj čuvati našega presvetlega vladarja in njegov jasni dom. Bog živi Njegovo Veličanstvo Kralja Aleksandra Prvega! * * Množice so burno pozdravljale vsako njegovo izrečeno misel, vsak stavek, lahko rečemo vsako besedo. Tisoči grl so zadušili besede govornika, zagrmeli so topovi, godba pa je ob zaključku internirala državno limno. Slovensko trobojnico, ki je 1. 1918 prva zaplapolala raz strehe sedanjega velikega županstva, je v imenu Maistrovih borcev sprejel rezervni polkovnik g. Cvirn, ki je pozval vse prisotne, da ji prisežejo zvestobo. Nato je pevski zbor Glasbene matice zapel narodno: »Paml smo fantje, smo vsi soldatje, za Maistrom vsi marširomo«. Množice, osiveli starčki, krepki mladeniči, žene in dekleta so s solzami v očeh spremljale prisrčno in iskreno gesto vdanih vojakov, ki so vodno pripravljeni žrtvovati sebe za svobodo domovine. Ovacij, ki so jih tisoči prirejali generalu, par kar ni hotelo biti konca. Po krakern govoru oblastnega predsednika dr. Leskovarja je mariborski župan dr. Juvan prečitaludanost-no brzojavko kralju. Sledil je krasen govor prof. Ribariča imenom rteodre-šenih naših bratov v Primorju, tekom katerega se je manifestacija za trenutek izpremnila v demonstracijo proti Italiji. s M 9KOT X. ' v r tj. i BBBaMHHBaaaBaaEBanaBBaaaBHBaBa OMiBaMnBBBaaacr'iv < f : i. ') < u.iu ,:■ .... ■ . ' : jm^JsssTssagmsm^mtKmasa^mt ^ imenu Korošcev se je dr. Miiller opominjal neosvobojenega Korotana in Dospe Svete, šentiljski župnik Vračko t>a je tolmačil neprecenljivo vrednost Svobode in hvalil narodno zavest mariborskih okoličanov, ki so vztrajali v najtežjih dneh. Tudi njegov govor je bil sprejet s splošnim odobravanjem, nakar so se množice, katerim so trije megafoni prenašali po vsem trgu besede govornikov, razšle. Še ves dan in tudi pozno v noč so bile ulice živahne. Kolodvori so bili prenatrpani s potniki, godbe pa so se oglašale z vseh strani. Bil je res narodni praznik, kakršnega Maribor ne pomni. Tokrat je mesto imelo premalo gostiln in lokalov, tako da so se gostje v restavracijah ure in ure vrstili. Popoldne se je vršila v Narodnem gledališču slavnostna akademija, zvečer pa je bila v Narodnem domu velika ljudska veselica. Obe prireditvi sta bili zelo dobro obiskani. črni 1. december v Zagrebu EDEN MRTEV, ŠTIRJE RANJENI. - MESTO ZOPET ŽALUJE. vlade, dr. Korošec in vojni minister general Hadžič pa sta bila ponovno na dvoru pri kralju. Pogreb ustreljenega Petriča se bo vršil danes popoldne. Oblasti so odredile že obsežne varnostne odredbe, da preprečijo morebitne nove izgrede. ZAGREB, 3. december. Davi je prišlo na Markovem trgu zopet do manifestacij omladine. Pred lirvatski sabor je prišlo okrog 300 omladincev, ki so vzklikali voditeljem KOK in svo bodtii lirvatski. Na poziv je izprego-voril dr. Maček, ki je odločno zavrni! trditev beograjskih listov, češ da so včerajšnje dogodke vprizorili frankov ci in komunisti, ter je izjavil, da je na usta svoje zavedne omladine izprego-voril ves hrvatski narod. Demonstranti so odšli nato prepevaje na Jelačičev trg. potem pa na kraj kjer je bil v soboto ustreljen Petrič ter zapeli »Lepo našo domovino«. Ko so hofeli orodrati proti sodniji, jih je raznršila policija. Zagreb?ki občinski svet ima don^s popoldne izredno se-io. na kateri bo razpravljal o zadnjih dosrodkih v mestu. Skrajno napete razmere, ki vladajo na Hrvatskem, imajo vedno resnejše in mučnejše posledice. Zagreb že kar ne pride več iz žalovanja. V soboto, na državni praznik, je prišlo zopet do krvavih demonstracij s tragičnim izidom. O priliki slavnostne službe božje v stolnici, so hrvatski omladin-ci izobesili na stolpu tri črne zastave. Navzoče vojaštvo je zahtevalo, da se morajo zastave takoj odstraniti. To se je tudi zgodilo in so bili omladinci. ki so nesli zastave v stolp, kmalu aretirani. Ko pa jih je policija peljala v zapore, je prišlo do viharnih demonstracij občinstva in do krvavega spopada, tekom katerega je bil ustreljen 16letni brivski pomočnik Stanko Petrič, rodom iz Ljubljane, policijski stražnik Josip Korenič in mizarski pomočnik Mirko Djurck težko, policijski stražnik Zimšek pa lahko ranjen. Demonstracije so se nadaljevale tudi zvečer in je morala policija ponovno poseči po orožju. Pri tej priliki je bil težko ranjen 51letni sobni slikar Nikola Lončarič, ki je dobil strel v usta in so ga nezavestnega odpeljali v bolnico. Ob 8- zvečer so demonstranti napadli s kamenjem tudi vojaško godbo, ki je priredila baklja-do po mestu. Krvavi dogodki so izzvali po vsem mestu silno razburjenje. Čeprav je policija skušala to preprečiti, je bilo kljub temu vse mesto takoj v črnih zastavah in odpovedane so bile tudi vse prireditve. Slavnostno predstavo v gledališču so omladinci kratkomalo preprečili! Policija je izvršila v mestu več aretacij ter bodo vsi, ki so bili aretirani radi protidržavnih demonstracij in napadov na policijo, obtoženi po zakonu o zaščiti države. V Beogradu so napravili zagrebški dotrodki silno mučen vtis. Režimski Usti zahtevajo najenergičnejši nastop Mar ibarskim dnevni drobil mariborsko gledališče REPERTOAR: Pondeljek, 3. decembra ob 20. uri »O-gnjenik«. Gostovanje v Ptuju. Torek, 4. decembra ob 20. uri »Adieu Mi mi« ab. C. Kuponi. Sreda, 5. decembra. Zaprto. Četrtek, 6. decembra ob 20. uri »Adieu Mimi« ab. B. Kuponi. Petek, 7. decembra. Zaprto. Sobota, 8. decembra ob 15. uri »Jesenski manever. Gostovanje gdč. Lubeje-ve. Kuponi. — Ob 20. uri »Dobri vojak Švejk«. Kuponi. Gostovanje g. Daneša. Mariborski gledališki abonenti se naprošajo, da plačajo decemberski obrok najdalje do 9. t. m. □emisija zagrebškega ueli-keqa župana ZAGREB, 3. decembra. Sele danes se je zvedelo, da je zagrebški veliki župan dr. Petar Zrelec takoj po sobotnih dogodkih podal demisijo. Na podlagi poročila vojaških oblasti je pozval dr. Korošec vel. župana Zrelca in policijskega šefa dr. Vragov:ča v Beograd, da se opravičita. Vojaške oblasti so namreč napravile afero iz nastopa dr. Zrelca pred katedralo, ko je pozval generaliteto, da naj odide v cerkev, čeprak so še visele črne zastave. Dr. Zrelec je takoj nato podal demisijo, vendar je dr. Korošec ni sprejel, temveč zahteval, da se dr. Zrelec najprej opraviči. Potresna katastrofa ¥ č?Sa MESTO TALCA PORUŠENO. — VEČ ČLOVEŠKIH ŽRTEV. VULKANA. — OBSEDNO STANJE. DVA NOVA SANTIAGO DE CHILE, 3. decembra. V soboto je bil v republiki Čile v mnogih pokrajinah katastrofalen potres, o čegar posledicah pa še manjkajo podrobnejši podatki, ker so s potresnim ozemljem pretrgane vse telefonske in brzojavne zveze. Po dosedanjih vesteh je okrog 300 mrtvih, 250 pa ranjenih. Najbolj je prizadeto mesto Talca, ki je skoro popolnoma porušeno. Potresni sunki so se pričeli opolnoči, ko je bilo vse v posteljah. Občinstva se je polastila silna panika, ki se je še povečala, ko je odpovedala elektrarna in je nastala po mestu egiptovska tema. Kmalo sta se v bližini mesta pojavila vrh tega dva nova vulkana. Zemlja je nenadoma dobila globoke razpokline, iz katerih so se valili najprej dešiči strupeni plini, od nadaljnih sunkih pa je pričela bruhati lava. V mestu Curicu se je porušilo nad 100 hiš in počil je tudi rezervoar mestnega vodovoda. Človeških žrtev v Curicu je 35. Ker so se v opustošenem potresnem ozemlju pojavile številne roparske tolpe, je vlada proglasila za vse potresno ozemlje obsedno stanje. Kdor je zaloten pri tatvini, je takoj ustreljen. Vlada je odposlala dalje v prizadete pokrajine močne vojaške oddelke in organizirala posebno prehranjevalno akcijo, ker se je pojavilo pomanjkanje živil. Ha naslou direkcije držaunih železnic u Ljubljani Pri vožnjah po koroški progi od Maribora do Prevalj se občutno pogreša moderna razsvetljava na postajah Limbuš, Bistrica, Fala, Sv. Lovrenc na Poh- in Brezno—Ribnica. Te postaje, ki ležijo neposredno ob daljnovodih električnih tokov, imajo še vedno petrolejske svetiljke, medtem ko so občinske ceste in skoraj že vsaka kmečka hiša v neposredni bližini postaj razsvetljene z električno lučjo. Imenovane postaje so glavne izletniške točke na Pohorsko pogorje, frekvenca potnikov ob vsakem letnem času je velika, naval na večerne vlake vračajočih se izletnikov je posebno ob nedeljah in praznikih ogromen. Petrolejska luč, ki brli nad prometnim uradom, ne daje dovolj razsvetljave niti do nasproti stoječih vagonov, zad nji vagoni vlakov stojijo navadno v popolni temi, in je pripisovati le sreči, da se ob takih frekvencah niso pripetile dosedaj Še večje nezgode. Napeljava električne razsvetljave na teh postajah od že obstoječih pa-prav bo povzročila železniški upravi prav malo stroškov, podala Da bo pot-nikon^večjo ugodnost in telesno varnost za potovanja, prometu samemu pa udobnejše obratovanje. Ker dosedaj vse tozadevne prošnje županstev kakor tudi Tujsko-promet-ne zveze v Mariboru niso imele ni-kakega uspeha, se obračamo tem potom javno na direkcijo državnih železnic v Ljubljani s ponovno prošnjo, da opremi imenovane postaje v interesu potujočega občinstva, kakor tudi v interesu železniške uprave same z električno razsvetljavo. — NadsuetnlkKeršeuan postane policijski direktor u Ljubljani BEOGRAD, 3. decembra. Pri policiji v Sloveniji se pripravljajo velike izpre-membe. Kakor se zatrjuje, bo več vodil-Bil uradnikov premeščenih, deloma upokojenih. Za šefa policijske direkcije v Ljubljano pride policijski nadsvetnik v <‘Maribora, g. Kerševan. Bolezen angleškega ki ulja LONDON, 3. decembra. Stanje kralja parljft j« Se vedno silno resno. Ob 1. po-iBOČi so izdali zdravniki buletin, v kate- rem naglašajo, da se proces v pljučah sicer zboljšuje, vendar pa pojema delovanje sfca, kar dovede lahko do katastrofe. Pasiuna resistenca na ausi.ij-skih poštah DUNAJ,. 8. decembra. Ker so se pogajanja za 13. plačo razbila, so pričeli danes po vsej Avstriji poštni nameščenci s pasivno resistenco, vsled katere so se že dopoldne pokazali veliki zastanki. Uslužbenci odklanjajo vsako nadurno delo. , Umetnostna razstava prof. Mežana. Včeraj je bila v kazinski dvorani otvor-jena umetnostna razstava prof. J. Mežana. Razstavljenih je 47 slik — olje 6, a-Icvarel 23, pastel 12, linorezov in risb 6. Večinoma so to nova dela, le nekatera so bila že razstavljena v Ljubljani in Mariboru. V akvarelu in pastelu je po barvi in kompoziciji več jako dobrih slik, zlasti mariborskih motivov, ki kažejo, da se je umetnik posebno vglobil v starinske dele našega mesta. Izborne so partije pod mostom in trgi. Starinske stavbe ob Dravi so slikane večkrat in vsakokrat je posebno dobro zadet njih odsev v vodi. V barvi originalno izrazit je Meljski hrib v jeseni. Dobro in originalno zasnovana je tudi večja oljnata slika Maribora. Slomškov portret v olju je že prodan. Razstava je vredna veliko večje pozornosti, kot se je kazalo pri otvoritvi in kdor ima smisel za slikovitosti Maribora, bo našel na tej razstavi tudi ljub in slikovit okras za svoj dom. Razstava ostane odprta do 16. tm. Nov odvetnik v Ljubljani. Iz Trsta se je preselil v Ljubljano, Knafljeva ulica 10, odvetnik g. dr. Egon Starč. zaprisežen sodni tolmač češkoslovaškega, italijanskega in nemškega jezika. 2307 Izročitev odlškova.ij češkima rojakoma gg. Burešu in Knopu, ki bi se imela izvršiti predvčerajšnjim, je bila preložena. Odlikovanji bi imel izročiti konzul g. dr. Resi iz Ljubljane, ki pa je moral radi dveurne zamude vlaka takoj na proslavo osvobojenja Maribora, kjer je oficijel-no zastopal češkoslovaško republiko. Znamenit operni večer v Mariboru. Svoje lastne opere nimamo več, gostovanje ljubljanke je iz finančnih razlogov nemogoče. In vendar bomo imeli operni večer in sicer v torek, dne 4. tm. Znameniti zbor Dunajskih dečkov (Wiener Sangerknaben) bo izvajal na torkovi Schubertovi proslavi njegovo opero »Štiriletna straža« s svojimi najslavnejšimi pevci v glavnih vlogah. V drugem delu sporeda pa nam bodo ti ljubljenci vsakega občinstva krasno zapeli cel niz tro- in četveroglasnih skladb, prirejenih nalašč v ta namen. Kdor tega sijajnega zbora ni še slišal, ga mora slišati, kdor ga je že čul, ga bo hotel še čuti. Požuri-te se, da dobite še kako vstopnico v predprodaji. Proslava bo v veliki unionski dvorani. Poskusi samomora. Sinoči, je bila obveščena policijska stražnica, da se je zastrupil neki Adolf K., sin železničarske družine. Fant je dejal, da je kar tako popil malo — joda, potem pa čaj. Neki tovariš je šel z njim k rešilni postaji, kjer so ugotovili, da mu ne bo sile. — Bolj resno se je odpravljal iz življenja železniški uslužbenec J. P. Zena ga je našla obešenega v kuhinji a ga je še pravočasno — odrezala. Mož, ki je obupal radi bede, je v bolnišnici. — Neki E. P. je pa sredi praznika skočil z državnega mosta v Dravo. Baje je storil to za stavo, bolj verjetno pa, da iz obupa. Prestregli so ga spodaj, od skoka je pa dobil notranje poškodbe in je rešilni oddelek tudi njega odpremil v bolnico. 2310 V2LGKA KAVARNA v sredo, 5. decembra velika Miklavževa akademija Zimske suknje so že nekaj časa v veliki nevarnosti pred drznimi tatovi. Policija je zajela nekega Franca A., ki je zelo sumljiv drznili tatvin in vlomov. Danes je bil konfrontiran s soprogo mesarja E. in njeno sosedo. Prejšnji mesec je namreč k mesarjevi soprogi prišel neki lopov, češ, da ga je k njej poslal njen mož, ki zmrzuje na trgu pri svoji stojnici, naj takoj izroči novo usnjeno suknjo. Suknja je bila izročena, ni pa grela mesarja na trgu, temveč je bila takoj odnesena k nekemu prekupcu starih oblek. »Ravno ta je bil, nobene pomote ni! Isti, ravno isti po obrazu, po glasu in po obleki,« je trdila gospa F., potem njena soseda in še sosedov sin. Možakar pa na vse to: »Nisem, pa nisem bil!« — »Poznamo Vas že od poprej,« pravi policijski uradnik. Odgovor zopet: »Nisem, pa nisem.« — Včeraj okrog pete ure zjutraj je mož javil policijskemu stražniku, da mu je izginila zimska suknja iz kavarne. V suknji je baje imel tudi 300 Din poleg nekih papirjev in rokavic. V tem je pa fla policijo nekdo prinesel to suknjo, katero je v kavarni oblekel, ko je njegova izginila in ko je ta ostala kot odveč ter so vsi mislili, da je bila z njo njegova pomotoma zamenjena. Izvršilo se je pa vse gotovo takole: Lopov je prišel ob Štirih zjutraj samo toliko v kavarno, da je zamenjal svojo — gotovo tudi nekdaj poprej ukradeno suknjo. Na to je novi plen spravil na varno ter se brez suknje pritožil stražniku nad svojo »izgubo«. Suknja, ki je bila enkrat gotovo, sedaj pa fingirano ukradena ali izgubljena, je črna z črnim krznenim ovratnikom, podložena s črnim plišom in z obšitimi gumbi. A. sicer trdi, da jo ima že jako dolgo, da jo je ku* pil v Zagrebu. Na vprašanje »kje?« je dolgo premišljeval ter je s težavo povedal nek naslov iz Iliče. — Torek 4. KOI. 1928 Dvorana Union ZBOR DUNAJSKIH DEČKOV