Stev, 352. V trst«, v nedeljo* 17« decembra 1916« Letnik XI!, izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, L nadUtr. — Vsi dopiii naj se pošiljajo uredništva lista. Nefranklrana pisma s« ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorclj lista .Edinost'. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge « omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Astškega Št. 20. Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. Naročnina znaša: Za ce!o leto ...... Za pol leta ..."........... za tri mesece.............. za nedeljsko Izdajo za ceio leto . . • • • za pol leta............ • • • K 24.-. 12.— ■ 6.— . 5.20 . 2.60 r - L S ' 1 :■• S-ai fr. -r--- r % ".i. * - - -r-.-iril •■.»si j . , Posamezne Številke .Edinosti* se pr»d«j*jo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v šlrokosti ene kolone* Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....tnm po 10 viti* Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vlit. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20;— vsaka nada!j na vrsta................ 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti4. Naročnina In. rcklarcacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava in Inicratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega šr. 20. — Poštnohranilaični račun št. 8*1.05- Med RG^^lših đoiofc Romunska l> : — Nasprotnik se tunika sedaj tuai v Dobrudži,^ kjer so zvezne čete prekoračile črto Cogealac— Cartal—Harsova. Zopet Z000 ujetih. Ruska bojišča. — Ruski navali v dolini Uza krvavo odbiti. Uspehi posamičnih zveznih oddelkov pri Avgustovki in Lucku. italijansko bojišče. — Nobenih važnih dogodkov. Zapadno bojišče. — Močen topovski boj pri Ypernu. Na severovzhodni fronti Ver-duna potisnili Francozi Nemce v drugo linijo. Macedonska fronta. — Nič novega. Razno. — Cesar ustanovil novo vojno odlikovanje. — 24 urni ultimatum entente Grški. Grška vlada sprejela zahteve v jzolnem obsegu. — Ekspoze ruskega ministra za vnanje stvari o mirovni ponudbi. Austrijsko uradno poročilo. DUNAJ. 16. (Kor.) Uradno se razglasa: 16. decembra 1916. Vzhodno bojišče. — Mackense-nova armada: Umikanje nasprotnika ie poseglo sedaj tudi na armado v Dobrudži, kjer so pričeli zavezniki včeraj z zasledovanjem. Jugovzhodno Buzeu so naše čete prekoračile včeraj Calmatulul in zasedle severno Imenovanega mesta gorsko vznožje. Pri tem h bilo ujetih zopet 2000 mož. — Fronta nadvojvode Jožefa: Ruski napadi so se omejili včeraj le na ozemlje Južno doline Uza. Tu so se razbili štirje navali proti četam fmlt. Fabinyja v ognju naših topov in strojnih pušk. — Fronta princa Leopolda Bav.: Pri Avgustovki so Rusi večkrat napadli od naših lovcev preedvčerajšnjim zavzete jarke, a vedno zaman. Zapadno Lučka je neko avstrijsko lovsko poveljstvo napadlo ruske varnostne čete in jih razpršilo. Privedeni so bili ujetniki. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Nič važnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. mwM uradno poročilo. BEROL1N. 15. (Kor.) Veliki glavni stan, 15. decembra zvečer. Ob Somml neznatno bojtao delovanje. Na vzhodnem bregu Moze se vrše od dopoldne močni francoski napadi, pri katerih je izvojevai sovražnik uspehe v smeri Louveinonta in Hardaumonta. Boj še nI končan. — Naša donavska armada zasleduje sovražnika, ki je pou v plivom naglega prodiranja v Veliki Valahiji tekom noči zapustil svoje postojanke. — Na mace-donski fronti vlada mir. BEROLIN, 16. (Kor.) Veliki glavni stan, 16. decembra 1916. Zapadno bojišče. — Armada vojvode Albrehta Virtemberškega: V kolenu Ypern—Wytschaete je topovski boj od časa do časa znatno narastel. Naše napadne čete so prodrle jugovzhodno Zille-fcecke notri v drugo angleško črto, katere posadka je pobegnila. — Presiolonasied-r.ikova armada: Dne 15. decembra se Je posrečilo Francozom, da so nas na severovzhodni fronti Verduna potisnili iz sprednje postojanke v drugo pripravljeno črto greben Talou—višine severno Louveinonta—Chaoibret Fine.—južno Bezo-vaux. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Zapadno Lučka so avstrijske čete po posrečenih razstrelbah min vdrle v poškodovane sovražne jarke in so se po nadaljnem uničevalnem delu vrnile s številom ujetnikov in plena. — Fronta nadvojvode Jožefa: Južno doline Uza sta bila dvakratna napada Rusov ustavljena v topovskem ognju. — Macken-senova armada: Med neprestanimi boji je levo krilo devete armade doseglo cesto Buzeu—Rimnicul Sarat; vzhodno Buzeu je izvojevan istoimenski rečni odsek, od desnega krila pa prehod čez nižino Cal-matulula. Zopet nad 2000 ujetih. Donavska armada prodira brez zadržka proti severovzhodu. V Dobrudži so Rusi opustili svoje najjužnejše postojanke. Bolgarske, osmanske in nemške čete se na naglem zasledovanju prekoračile črto Cogeaiac— Cartal—Harsova. — Macedonska fronta: Nobenih posebnih dogodkov. BEROLIN. 16. (Kor.) Veliki glavni stan, 16. decembra 1916., zvečer. V okolišu Somme od časa do časa močen artiljerijski boj. Na vzhodnem bregu Moze so boji po mirni noči danes zopet oživeli. — V veliki Vlaški in v Dobrudži so naše armade deloma po boju pridobile znatno na ozemlju. Prvi generalni "kvartinnoisterr pl. Ludendorff. Bolgarsko uradno poročilo. SOFIJA, 15. (Kor.) Macedonska fronta: V ozemlju Bižolja slab obojestranski topovski ogenj in patruljni boji. V kolenu Cerne je bilo z lahkoto odbitih več sovražnih napadov proti višini vzaiodno Para-lova. V ozemlju ^Moglenice slab oboje- stranski topovski ogenj. Na obeh straneh Vardarja pičlo delovanje topov. Postojanke južno Bogorodice je sovražnik od časa do časa srdito obstreljeval. Živahno delovanje sovražnih letalcev za našimi postojankami. Na fronti Belašice slab topovski ogenj in patruljni boji. Ob Struni! posamezni topovski streli s sovražne strani. Več naših letal je z uspehom metalo bombe na angleška nastanišča in zaloge pri Ašajasi. Ob Egejskem morju je izstrelila neka sovražna vojna ladja 15 strelov na obal jugozapadno Maronije. Tri sovražna letala so vrgla 15 bomb na vas Radulovo, štiri druga 12 bomb brez uspeha na most pri Kukeli Burgasu. — Romunska fronta: V Dobrudži je sovražnik opustil svoje postojanke, ki so že v naših rokah. V vzhodni Valahiji prodirajo zvezne čete severno Jalomlte. Naše čete so zasedle Fetesti. Dnevno povelje generala Žekova. SOFIJA, 16. (Kor.) General Zekov je izdal dnevno povelje, ki pravf med drugim: Nad 120.000 ujetnikov s 300 topovi je bilo privedenih dosedaj in le malo manjka še, da bo armada uničena in da izgine romunska država z zemljevida. Ultimntum entente Grški. LONDON, 15. (Kar.) Reuterjev urad poroča: Ultimatum aiiirancev Grški, ki je bil izročen včeraj, poteče danes ob treh popoldne. ATENE, 15. (Kor.) Agence Havas javlja: Nota angleškega poslanika, ki je bila včeraj popoldne v imenu aiiirancev izročena grškemu ministrstvu za Vitanje stvari, se glasi: Na ukaz svojih vlad sporočajo poslaniki Francije, Italije, Velike Britanije in Rusije grški vladi sledeče: Najnovejši dogodki v Atenah so pokazali jasno, da nimata niti grški kralj niti grška vlada dovolj avtoriiete v gršk? armadi, da bi zamogla zabraniti, da bi povzročila ista ogroževanje miru in varnost armad aiiirancev v Macedoniji. Radi tega so vlade aiiirancev v svrho varovanja svojih armad pred napadom prisiljene, da zahtevajo takojšnjo premestitev čet in vojnega materijala v 24 urah. Vrh tega bo vsako premikanje čet in vrtnega materijala proti severu zabranjeno. Ako se grška vlada ne podvrže tema dvema zahtevama, imajo podpisani poslaniki ukaz, da zapuste Grško, ako tekom 24 ur ne dobe od grške vlade zagotovila, da so sprejete njihove zahteve v polnem obsegu. Blokada grških obal bo trajala toliko časa, dokler ne Morning Post« poroča iz Washingtona: Nemški veleposlanik grof Bernstorff je izjavil, da bodo mirovni pogoji naznanjeni šele tedaj, ako se snidejo pooblaščenci h konferenci. VvASHINGTON, 15. (Kor.) Predsednik Wilson in njegov kabinet sta imela štiri-urno sejo, na kateri se je razpravljalo o nemški mirovni pomidbi in o stališču, ki je naj zavzamejo Združene države glede posredovanja ponudbe ententnim državam. Proti posredovanju nevtralnih držav. KOLIN, 15. (KorJ »Kolnische Zeitung« poroča iz Curiha: V krogih švicarske vlade se drže, kakor se govori, napram vprašanju poizkusa kakega nevtralnega posredovalna zelo rezerviranom to vsled poseb nega stališča Švice. Sedanji trenotek se smatra kot premalo pojasnjen, da bi imel tak poizkus uspeh. Nasprotno pa ne bi bila izkliučena možnost, da bi bil izpostavljen posredovalec neprijetnim posledicam. Za sedaj se v švicarskem parlamentu o tem vprašanju sploh ne bo razpravljalo. Pota \mm roka za podpisovanje U. vojnega posojila. DUNAJ, 16. (Kor.) Na nujno prošnjo podpisovalnih uradov za podaljšanje roka za podpisovanje, je finančni minister do-voiil, da se smejo sprejemati podpisi še po 16. decembru. ________ Ogrska zbornica. Interpelacija glede cesarskih slik in cesarske himne na Ogrskem. BUDIMPEŠTA, 15. (Kor.) Odgovarjajoč na interpelacijo posl. Barabasa, ki zahteva, da naj se poskrbi, da se bo nahajalo Njeg. Veličanstvo na slikah kot ogrski kralj z insignijami ogrskega dostojanstva in da se na Ogrskem avstrijska cesarska himna ne bo več igrala, je ministrski predsednik grof Tisza izjavil, da se ne more nastopati proti temu, da bi nastopal kralj v generalski uniformi. Kralj pride tudi h kronanju v generalski uniformi in ministrski predsednik ne želi, da bi ogrski kralj odložil svoje vojaško dostojanstvo. Nasprotno, v dejstvu, cfa je ogrski kralj istočasno vedno tudi vrhovni vojni gospod, vidi spojitev ogrske države in armade, kar je direkten interes ogrskega naroda. Samoobsebi umljivo je, da naj bodo slike Njeg. Veličanstva take, da vsled besedila in slike s stališča ogrskega državnega prava ne bo oporekanja. Z avstrijsko cesarsko krono opremljena slika seveda ne bi bila primerna za uporabo v ogrskih uradih. Izproženje vprašanja himne v današnjem trenotku in na tak način, pa ni niti času primerno, niti taktno, niti okusno. (Odobravanje na desni.) Odgovor Tisze je bil sprejet na znanje. Kralj Peter in srbski ministri v Solunu. PARIZ, 15. (Kor.) »Temps« poroča iz Soluna: Srbski kralj Peter je prispe! semkaj v spremstvu predsednika skupščine. Istotako sta prispela semkaj preko Krta in Bitolja srbski trgovinski minister in minister za javna dela. Ministra sta bila spremljana od višjih ministerijalnih uradnikov. _____ Japonska novemu angleškemu kabinetu. LONDON, 15. (Kor.) Odgovarjajoč na brzojavko, ki je sporočala sestavo novega angleškega kabineta, se je japonski ministrski predsednik zahvalil za brzojavko in izjavil, da je Japonska prepričana, da bo Anglija v zvezi z aliiranimi državami pod vodstvom LIoyda Georgesa odločno nadaljevala vojno, da se zagotovi popolna trajna zmaga. imr ustanovil novo vtisa odlikovanje, DUNAJ, 16. (Kar.) Cesar je izdal sledeče armadno in brodovno povelje: Med vsemi Mojimi vojščaki je v tej vojni pripadla četam najtežja doHtnost. One so. ki v bojih dosedaj še nepoznan« srditosti in dolgotrajnosti, v neprestani nevarnosti, žrtvujoč zvesto prisegi svoje življenje za pravično stvar, junaško izpetaujejo svojo dolžnost Da dokažem tem krabrim Mojo hvaležnost in prismanje, sem ustanovil Karlov četni križec. Ta le podoben ar-madnemu križca z L 1814; Dafle ukazujem, da je treba na trakove vseh dekoracij, ki so bile ali bodo potfeljeae za * hrabro in uspešno zadržanje pred sovražnikom ali za zasluge v vodstvu čet, pripeti dva navskrižna mete. Od Mojega vojnega ministra predložena pravila za Karlov četni križec s pripadajočimi izvršilnimi določili se moralo takoj izdati. Naročam vojnemu ministru, da Ml predloži načrt navodil, po katerih se -izvrMH prtoojanje. aa- htev narejenim potom. Austrijska iioftneina Kriza. 16. decembra. O vzrokih tako nepričakovanega odstopa Koerberjevega kabineta se še vedno razpravlja po časopisju, a vendar ni odni-koder čuti: to in to je bilo vzrok. Vsa ta razmatranja so zavita v neko skrivnostno meglo, kakor je bila zavita vanjo tudi že prva vest o Koerberjevem odstopu. Ce namreč pogledamo natančneje cesarjevi lastnoročni pismi, nanašajoči se na odstop Koerberjevega in sestavo novega kabineta, čitamo v pismu, naslovljenem na dr. Koerberja: »____In naročam Vam in Mojim ostalim ministrom, da vodite posle do sestavitve novega kabineta____« V pismu, naslovljenem na dr. pl. Spitzmullerja, se sporoča naslovljencu, da vodi odstopajoči kabinet posle do sestavitve nove vlade, in pravi nadalje: »Naročam Vam, da sestavite novi kabinet in Mi predložite tozadevne predtoge.« Sopodpisan je tu dr. pl. SpHzmiiller. Dasiravno torej vodi tudi še sedaj, ko novi kabinet še nI sestavljen, vse ministrske posle stari kabinet in je bila s cesarjevim lastnoročnim pismom poverjena dr. pl. Spitzmiillerju le sesrava novega kabineta, ki se mu lahko posreči, lahko pa tudi ne, a mu ni biio istočasno izrecno poverjeno tudi ministrsko pred~ sedništvo, je vendar na tem cesarjevem lastnoročnem pismu kot odgovorni ministrski predsednik sopodpisati on, neimenovani ministrski predsednik brez kabineta, ne pa do sestave novega kabineta za vse ministrske posle odgovorni dosedanji ministrski predsednik dr. pl. Koerber. Cearjevo lastnoročno pismo ob imenovanju dr. pl. Koerberja se je glasilo: »Ljubi dr. pl. Koerber! Imenujem Vas za Svojega ministrskega predsednika ter pričakujem Vaših predlogov radi sestave novega ministrstvi« Sopodpisan dr. pl. Koerber kot imenovan ministrski predsednik. Istočasno, na princa Hohenloheja naslovljeno, po le-tem sopodpisano cesarjevo lastnoročno pismo je poverjalo dotedanjim ministrom vodstvo poslov do sestave novega kabineta. Nekaj nenavadnega je že tu. Vsekakor pa ostajamo pri svojem mnenju, izrečenem v včerajšnjih tozadevnih razmatra-njih, da je Koerberjev kabinet vrgel nemški odpor proti sklicanju parlamenta pred ......- — --- --------.-----------------. zagotovitvijo nemških nacijonalnih za-j ki najbrž ostane tudi v novem kabinetu tr j u je jo naslednja izvajanja budhnpc-štanskega »Magvar Hirlapa«, ki.s-c pripisujejo grofu Juliju Andrassyju in pravijo: »Vočigled političnemu odnošaju, v katerem se nahajamo napram Avstriji, nas avstrijska ustava sicer ne more brigati nič, ker pa moramo s to državo skleniti nagodbo, nam ne more biti vseeno, mi kak način se udejstvi ta nagodba. Će Avstrija ne more vzdržati svoje ustave, je to nesreča za Avstrijo, ne pa za Ogrsko. Zahtevati pa moramo, da se nagodba iudi v Avstriji reši samo parlamentarnim potom. Ce se dr. pl. Koerberju ni posrečila z9-petna oživitev parlamentarnega življenja, se bo moralo posrečiti komu drugemu. Iz izvajanj grofa Apponyja v ogrskem državnem zboru smo izvedeli, kake zahteve mora staviti Ogrska glede nagoube z Avstrijo. V prvi vrsti mora biti nam za to, da se nagodba v obeh državah, to so pravi, na Ogrskem in tudi v Avstriji n-dejstvi parlamentarnim potom. Kajti samo popolnoma parlamentarna vladavina more jamčiti za natančno izpolnjevanje nagodbe.« Iz večkratnih izjav dr. pl. Koerberja je bilo razvidno, da je hotel rešiti nagodbo z Ogrsko parlamentarnim potom, a prav tako pa je tudi razvidno iz včeraj navedenih nemških glasov o vzrokih kabinetne krize, da so biii Nemci tisti, ki so se upirali sklicanju parlamenta, dokler ni potom naredeb in patentov uveljavljen nemški državni jezik kot prva in glavna njihova nacijonaina zahteva, potem okrožna razdelitev na Češkem, nov državnozborski poslovnik in osamosvojitev Galicije, kar pa je dr. Koerber hotel tudi vse rešiti parlamentarnim potom. Njegov naslednik naj bi torej odpelinitev nemškega zapaha izza vrat parlamenta, skozi katera naj bi prišla potem nagodba z Ogrsko, odkupil s protiustavno vzpostavitvijo nemške, v državnih osnovnih zakonih zajamčeno e-nakopravnost vseh narodov Avstrije naravnost ubijajoče nadvlade. Znamenja za to se že kažejo! Tako piše običajno dobro poučena graška »Tagespost« v današnjem uvodniku pod naslovom »Abwarten!«: ».....Naloge, ki čakajo novi avstrijski kabinet, so najtežavnejše naravi: saj gre za to, da se v najbližjem času s posebno dalekosežni-mi ukrepi vzpostavi med obema državama monarhije ono ravnotežje, ki je odlo-čiinega pomena za bodoče stališče države kot velesile. Državnopravna vprašanja in vprašanja politične moči igrajo tu odločilno ulogo. Kar se je dolgo razpravljalo in zahtevalo kot državna potreba (!) sai»o v programih nemških strank in na nemških shodih — uvedba nemškega državnega jezika — je danes na programu avstrijskega ministrstva. Označati se more za razveseljivo posledico te strahovite vojne, da je to temeljno vprašanje cesarstva tako-rekoč via facti, s silo dejstev, rešila pritrje-vaino, da je predočila vsem činiteljem v državi potrebo skupnega, enotnega sredstva sporazumevanja. Močna Avstrija — ta zahteva seveda predpostavlja močan parlament — bo dobro znala varovati svoje pravice, bolje kot v prošlosti, v svojo lastno korist in korist vsevkupne monarhije .....« Torej najprej »nemški državni jezik«, potem »močan parlament« z nemško večino—v njej je seveda edina moč države in parlamenta — brez galiških slovanskih poslancev, potem bo Avstrija močna in bo lahko sklenila z Ogrsko nagodbo, ugodnejšo za Avstrijo in monarhijo, kot pa je biia sedanja! To bodi torej navodilo novemu avstrijskemu kabinetu, oziroma njegovemu predsedniku, in » .... če se mu posreči njegovo delo brez omajanja države, sc izkaže kot mojster!« Dr. pl. Spitzmiillerju pa, kakor vse kaže, stvar pri sestavljanju novega kabineta ne gre tako gladko izpod rok, kakor pričakujejo njegovi nemškonacijonalni prevneti hvalisavci. Prvotni rok za končno sestavo kabineta — nedelja — se je v petek podaljšal zopet za en dan. : N. Fr. Presse -pravi, da se sestava kabineta najbrž zaključi v ponedeljek. Zatrja se z gotovostjo, da prevzame ministrstvo notranjih stvari baron Haiidel. Će pride do izpremembe v železniškem ministrstvu, je prevzame baron Forster (iz bivšega Stiirgkhovega kabineta). Trgovinsko in finančno ministrstvo bi se ne zasedlo definitivno, temveč bi ju vodila sekcijska načelnika. Justično ministrstvo baje prevzame profesor mednarodnega prava na dunajskem vseučilišču, upokojeni sekcijski načelnik bar. fiold pl. Ferneck. Naučni minister bi ostal bar. Hussarek, minister za javna deia pa bar. Trnka. Grof Clanr-Martinic ne vstopi v novo ministrstvo. Z druge strani se imenuje za justično ministrstvo bar. Schenk, za poljedelsko sekcijski načelnik dr. pl. Seidler ali grož Deym, za finance Wim-mer, za deželno brambo Georgi in za Galicijo dr. Bobrzinski. V petek se je, kakor se poroča z Dunaja. dr. pl. Spitzmuller celo uro posvetoval z načelnikom poljskega kluba dr. ni. BHinskim, popoldne pa z dr. Bcfcrzinsfcim, V tem nas po- minister za Gal ;jo. O ureditvi, državno- Stran II. .EDINOST" štev. 352. V Trstu, dne 17. decembra 1916. pravnih razmer (osamosvojitev Galicije! — kar pa ono dunajsko poročilo previdno zaniolčuje; — prip. ured.), ki se izvrši parlamentarnim ali liaredbenim potom, se bo vlada najbrž dogovarjala s poljskim klubom. V poljskem klubu prevladuje vtisk, da se ureditev izvrši v nepredolgem času liaredbenim potom. § 14. In infinituni, brez konca in kraja, toda potem, ko že ne bo več reševati kaj, pa pride »močni« — parlament. Končno naj zabeležimo glede sestave novega kabineta še petkovo večerno »Zeit«, ki pravi kratko: Ministrski predsednik dr. pl. Spitzmiiller ie danes nadaljeval razgovore, ki so v zvezi s sestavitvijo njegovega kabineta. Do imenovanja novili ministrov poteče najbrž še nekaj dni. Odločitve glede oseb in poraz-delbe listnic doslej še ni. Če se v političnih krogih imenujejo imena, gre le za kombinacije, ki morejo biti prihodnji, trenutek zopet ovržene. Torej — »abwarten!«_ Ponudba centralnih vlasti za mirovna pogajanja. Rekli smo že, da je za vprašanje, ali ta korak centralnih vlasti in njunih zaveznikov dovede do velikega cilja, po katerem koprne milijoni v vseh državah In vseh narodih, vse odvisno od odziva na to mirovno ponudbo pri nasprotnih vlastih. Oficijelnega odziva še ni in ga bržkone tudi ne bo še par dni, ako smemo smatrati za resna in neomajna zatrdila nasprotnih državnikov, da so njih države solidarne med seboj, brezpogojno in za vse slučaje, ter da ne bodo ničesar ukrepale druga brez druge. Potemtakem pride kak ofi-cijelen odziv šele potem, ko se dogovore med seboj. Je pa že tu raznih izjav po časopisju entente, ki pa jih nočemo meritorno komentirati. Kajti merodajen je oficijelni odziv, ki pa često — kakor kažejo izkušnje — -v velikih diplomatskih borbah drugače zveni, nego pa izjave po časopisju. Dal Bog, da bi bilo tako v sedanjem zgodovinskem in za človeštvo in njegovo civilizacijo usodnem slučaju. Dal Bog — pravimo, kajti izjave v sovražnih listih so vse prej, nego nadebudne. Ošabne so, trdo odklanjajoče. Opozarjamo na glasove z angleške in italijanske strani, ki gredo tako daleč, da ne odklanjajo samo plemenite, človekoljubne ponudbe, marveč še zasramujejo in napadajo ponudnike z drznimi obtožbami in podtikanji, presegajo-čimi vse meje pristojnosti, običajne ne le v mednarodnem, ampak tudi v občevanju med človekom in človekom. Kaj hočete še več, Če se n. pr. nekatera angleška glasila izpo-zabljajo celo tako daleč, da v odgovor na mirovno ponudbo obsipljeje nemški narod z »narodom tatov, roparjev«! Glasovi v časopisju nasprotnih držav so torej porazni za nado milijonov ljudi, oživelo jim po ponudbi centralnih vlasti. Vendar naj se ne prenaglimo s svojo sodbo. Je sicer res, da ni izključeno, da se v teh odurnih, brutalnih in po divjem sovraštvu razpaljenih glasovih odražajo dispozicije pri merodajnih, odločilnih iaktorjih respek-tivnili držav. Ali, v človeški naravi je, da se tako težko odreka temu, česar si želi, po čemer koprni. In mi vsi koprnimo po miru! Zato se oklepamo še vedno — pa naj je še tako mala — nade, da oficijelni odziv na mirovno ponudbo ne bo zvenel tako odurno, kakor hrešče glasovi v nasprotnem časopisju. Kaj primerno komentira »Arbeiter Zei-tung« — torej list, ki že po načelih in programu socijalne demokracije mora iskreno želeti miru, želeti torej, da je - ponudba centralnih vlasti iskreno mišljena in da ni le manever v dosego kakih posebnih namenov, kakor trde to nasprotni listi — de-maršo v dosego mirovnih pogajanj. »Res je sicer — pravi med drugim —, da za to, da pridobimo nasprotnika za misel miru, ne zadošča le pripravljenost za mir, marveč, da je to-v bistvu odvisno od pogojev, ki se hočejo staviti za sklep miru. K miru spadamo mi in spadajo naši nasprotniki. Mir se more doseči, če tudi nasprotniki izpoznajo, da bi bilo nadaljevanje vojne brezsmiselno, če izpoznajo, da ne morejo nič doseči z nadaljevanjem, ražu n poštenega miru, ki zagotovi tudi njim čast, obstanek in podlago za razvoj.« Nu, tak mir morejo doseči brez nadaljevanja vojne. Drugače si enostavno ne moremo razlagati inicijative centralnih vlasti. Saj bi — ako bi ne bili pripravljeni za tak nijr — igrali le komedijo, ker se pač morate zavedati, da nasprotniki ne bodo hoteli sprejeti drugačnega miru. Za komedije so pa časi res preresni, preusodni. A centralni vlasti bi tudi — ako ne bi mislili resno s svojo ponudbo — zagrešili neod-pustno pogreško, na svojo škodo, ako bi hoteli staviti pogoje, ki bi jih nasprotne države opravičeno ne mogle sprejeti. P O D L ISTEK. Centralni vlasti bi jim dali s tem v roke nevarno in ojstro orožje, podlago za opravičevanje nadaljevanja vojne in za zvračanie odgovornosti za to na centralni vlasti! To bi bila neprecenljiva moralična aktivna postavka v računih nasprotnikov. Zato je enostavno izključeno, da bi centralni vlasti hoteli napraviti tako pogreško in pripraviti svojim nasprotnikom največjo — uslugo. Podtikanje neiskrenosti z mirovno ponudbo se torej razbija že ob razlogih zdrave logike in najnaravneje skrbi za — samega sebe. Povsem veljavno je torej, kar piše »Ar-beiter Zeitung* nadalje: »Na resnosti ponudbe mora biti pač izključen vsak dvom. Izključeno je, da bi se tu namerovaia kaka diplomatična šahovna poteza, morda kako učinkovanje na nev-tralce, da bi nastalo v njih razpoloženje, ugodno za miroljubni centralni vlasti in neugodno za entento, če bi hotela podaljšati vojno. Istotako izključeno je, da je ponudbi morda ta namen, da bi ozlovoljenje proti vojni prenesli na sovražnike, ali da bi se hotelo še enkrat podžgati voljo za vojno in dovesti tej nove divjosti. Kajti globoko, iskreno hrepenenje ljudi in narodov je prevelika, presilna. prevzvišena stvar, da bi se mogla porabljati za politične in diplomatične šahovne poteze. Po osemindvajsetih trpkih in trpljenja polnih mesecih se more govoriti o miru le z največjo nravstveno resnostjo. In ker je temu tako, pričakujemo, da boste vladi, ki ste začeli s predlogom, nadaljevali po tej poti. da zapreke, ki utegnejo nastati, zmorete, ter da tudi uresničite misel, ki — postavljena pred človeštvo kot neposredna tero si preskrbi občina oni znesek, ki ga je treba vplačati pri i&odpisu vojnega posojila in ki bi znašal v pričujočem slučaju, t. j. pri 10000 kronah, K '1700. Ta slednji »alog -prevzame na račun občine Avsfro-A^gfteška banka, ki se jej izroče občinske #iigacije, na podlagi katerih plača banka ptvo vplačilo vojnega posojila in v daiiiem w voiu časa odšteva tudi predplačila, ki ife zahteva postopno vplačevanje vojnega posojila. Med tem časom prejema seveda banka v jamstvo svojih, pretlačil tudi vse posamezne obligacije voipega posojila in jih ohranja da popolne iovršitve te denarne operacije. Na ta način jK^tane ^občina pri Anglo-avstrijski barfki lasfcnrca .vloženih občin-sko-kreditnih obiigacij v znesku 4000 K. ki nosijo 4*4% obresti, in glavnice 10.000 K na vojnem posojilu, ki donaša SVzVc obresti. Po drugi strani pa bode plačevala občina občinsko kreditiremu zavodu 4.7/ć obresti za dolžno gfesvnico in režijske troske ter M>% prispevek v odplačilo ob činskega dolga 4000 K: anglo-avstrijski banki pa te 5% obresti od predplačanih 9200 K, ki odgovarjajo baš kupni ceni vojnega posojila 10000 K. Vsa tozadevna plačila pa izvrši seveda neposredno Anglo-avstrijaka banka s pomočjo dohodkov iz navedenih investiranih glavnic in občina nima druge skrbi kakor te, da od časa do časa pregleda račun, ki ga jej predloži banka vsako leto. Občina ima torej neposrednega dobička na glavnici 800 K, ker kupi 10000 K vojnega posojila v obligacijah z denarno odpremiti tozadevne listine na občinsko-kreditni zavod in Anglo-avstrijsko banko v svrho, da se ukrenejo vsi potrebni koraki, ki se tičejo predmetne finančne operacije. Podpisani deželni odbor ne dvomi, da so si občine sveste velikega pomena, ki ga ima povoljen izid podpisovanja vojnega posojila na vojni položaj in da se bodo temu primerno udeležile vojnega posojila, ki jim nudi take ugodnosti brez nikakih sitnosti in opravičuje previdevanje znatnih dobičkov za občinski zalog. Deželni odbor se vsled tega nadeja, da pokaže naša mala dežela tudi pri petem vojnem posojilu svoje iskreno domoljubje in neupogljivo voljo, vzdržati se do po-voljnega zaključka vojne. Od goriškega deželnega odbora na Dunaju. Deželni glavar: Dr. Faidutti. možnost — ne {nore več prepasti. Bodi vrednostjo 9200 K; dajje ima občina sta- jima v misli, da v zavesti ljudi ni nobeno usvajanje, nobeno množenje moči višje od — miru!« Socijalnodemokratično glasilo apelira na vlasti, ki so stavile mirovno ponudbo, naj se ne dado odtisniti od poti, ki vodi do miru. Mi pa se poleg te želje vkljub vsemu in vsemu ne odrekamo nadi, da tudi pri merodajnih činiteljih nasprotnih držav zmaga, izpoznanje, da morejo kot največjo trofejo iz te vojne prinesti svojim narodom — povratek k miru, ki edini dsja podlago in možnost za delo za njih same in vse-skupnega človeštva resnično srečo in blaginjo! Okrožnica ISgdV €@Sb . Roman. Iz angleškega. Tamara se je veselo in nekoliko porogljivo posmejala. Izstegnila je svojo malo nožico in potrkala žnjo po robu peči. — Tokrat storim kar hočem-jaz, knez. Ne bom vpraševala vas dovoljenja! Knezu so se oči zaiesketale. Slonel je na svojem stolu popolnoma tiho, kot panter, ki preži na plen. Tamara ie bila razburjena. Ni se hotela dati tiranizirati, in tako je kljubovala še daljin se mu rogala, dokler ga ni polagoma spravila popolnoma ob pamet. Eno je pa preračunala popolnoma prav; storiti ni mogel ničesar, ker nista bila sama. Zdajpazdaj je vstal ta ali oni igralec _ . 4 .. . , in prišel k njima, preden je nadaljeval igro. natančneje, se tudi meni zdi^ako. vsem občinskim zastopom poknežene grofije goriško-gradiščanske. S posebnim pozivom, ki je bil poslan vsem občinskim upravam in je bil tudi objavljen v časopisih, je priporočil deželni odbor zasebnikom in javnim korporaci-jam naše tako hudo prizadete dežele, da se tudi to pot z domoljubno požrtvovalnostjo odzovejo, v kolikor jim je mogoče, vladnemu pozivu da priskrbe državi potrebna denarna sredstva, ki naj omogočijo srečen in slaven konec strašne vojne, ki tlači celo Evropo. Sicer ni dvoma, da napnejo naše občine vse moči, da jih nihče ne prehiti v častni tekmi in radi tega se deželnr odbor tudi ne obrača do občin z okrožnicami, ki naj bi opominjale občine na njihovo domoljubno dolžnost, marveč jim želi tem potom pokazati najlažji način, kako podpisovati vojna posojila. Kakor je že vsakomur iz prejšnjih dob in podpisovanj znano, se morejo podpisovati vojna posojila s pomočjo glavnic, zemljišč, stavb in vrednostnih listin in deželni odbor domneva, da imajo vsi občinski zastopi še v dobrem spomiinu določila, ki se tičejo podpisovanja vojnega posojila z gori navedenimi sredstvi. Pa tudi za slučaj, da nima občina ni-kakega premoženja, razpolaga vendar le z viri in sredstvi, ki jej jamčijo stalne dohodke, kakor so na pr. doklade k neposrednim in posrednim davkom, ki se morejo ravno tako dobro vslužiti domoljubnim namenom, kakor drugi dohodki premakljivega in nepremakljivega premože- 2e pri četrtem vojnem posojilu so podpisovale občine Nižje Avstrijske vojna posojila s pomočjo obložbe davčne moči, koje operacije so se pa tako dobro obnesle, da so tudi pri naših občinah vsega posnemanja vredne. Tozadevno denarno postopanje, ki se vrši potoni Anglo-Avstrijske banke, vrši se pa na sledeči način: Ako vzamemo kot primer slučaj, v katerem hoče občina podpisati 10.000 kron vojnega posojila, najeti mora pred vsem ta občina pri deželnem občinsko-kreditnem zavodu posojilo v znesku 2/5 vojnega posojila, ki znašate v pričujočem slučaiu okroglih 4000 K. Ta glavnica v znesku 4000 K, zapopa-dena v občinskih obligacijah, tvori podlago takozvani »podporni operaciji«, s ka- Tako so prešle zadnja ure popoldneva in vsi so odšli v svoje sobe da se preoble-čejo za večerjo. Veliki salon je bil še prazen, ko ste se zopet vrnili kneginja in Tamara, toda istočasno sta skozi nasprotna vrata vstopila tudi Stefen Strong in Valonn^ ter sta stopila k niima k peči. Tamara in Valonne sta ostala tamkaj in se pričela razgovar-jati, dočim sta se pa kneginja in Stefen Strong vsedla na zofo, ki je stala bolj v ozadju^ ^ se kateriK'rat udeležil onih neobičajnih prireditev, o katerih se toliko govori, grof Valonne? — ga je vprašala Tamara. Valonne se je lokavo posanejal in menil: — Da, nekolikokrat. Ali morda mislite, da se nahajajo tudi v tej sobi sledovi takih divjih zabav, in res, če ogledujem sobo len dobiček pri 5% obrestih,, katere plačuje le od dolžne glavnice 9200 K, ki so bile dejanski predplač.ane, dočim uživa po drugi strani 5^2% obresti od glavnice 10000 K podpisanega vojnega posojila. Visokost tega dobička je povsem zadostna, da se pokrijejo ž njim letni amortizacijski otjroki občinskega posojila 4000 K, malenkostni prisipevek k režijskim troškom in neznatna provizija, ki si jo zaračuni banka za izvršene operacije (1/8% na leto od izplačanih kuponov, ki spadajo k vrednostnim listinam v varstvu in upravljanju banke). Iznos teh obresti je zagotovljen do 30. junija 1921. in po tej dobi ni več mogoče predvidevati, da bi se obrestna mera vsled poslabšanih razmer dvignila nad sedanjo mero in tako spravile v škodo občine, ki so pod navedenimi pogoji podpisale vojno posojilo. Na vsak način je torej predvidevati, da se občina okoristi baš s tem, da d& državi na razpolago kredft, ki obstoja v davčni moči njenih davkoplačevalcev. Pa tudi v slučaju, da bi ostale v kakem letu deloma nepokrite pasivne obresti, Slo se bode na vsak način za malenkostne zneske, ki se bodo z lahka pokrili s tekočimi dohodki. Olede glavnic pa nas lahko pomirijo večkrat ponovljena zagotovila pristojnih ministrskih krogov, ki izključujejo kakoršnokoli nevarnost. Samo ob sebi je umevno, da mora vladati umno razmerje med podpisanim vojnim posojilom in gospodarstveno silo občine, radi česar je že nižje avstrijski deželni odbor opozoril svoje občine, da je smatrati kot primeren znesek vojnega posojila peteri do deseteri iznos vsega občini predpisanega davka. Opaziti pa je, da je ojbčinam, koje so z dokladami močno obremenjene, postopati vseskozi previdno in iskati pri podpisovanju vojnega posojila *azrperoma nižji znesek vojnega posojila. Ako bi bila kaka občina razpoložena podpisati vojno-posojilo na gori popisani način, naj starešinstvo takoj določi tozadevno svoto vojnega posojila in ob enem tudi sklene, da se naiame v svrho financiranja vojnega posojila ppsebno posojilo v iznosu 40Jo podpis«yiega vojnega posojila. Na podlagi .tega sklepa se sestavi prošnja do občinsko-kredUnega zavoda (sedaj na Dunaju I., Herrengasse 13) in se priloži izkaz obstoječih.občinskih dolgov skupno z razkazom • uvedenih doklad k posrednim in neposrednim davkom, v kojem razkazu je seveda navesti posebej odstotek doklad in dohodke, katere dobiva občina na dokidah. Istodobno bode dostaviti na priloženo »prijavo« (Anmeidimg) podpis županstva, kakor predpisalo v J .52 občinskega reda, to je občinski pečat, podpis župana, podžupana in dveh starešin. Overovljeni izpisek iz zapisnika tozadevne starešinstvene seje, dokaz da je bilo starešinstvo po zakonitih predpisih sklicano k seji, prošnja za posojilo na občinsko kreditni zavod in zakonito podpisana prijava se odpošljejo na deželni odbor, ki si pridržuje praviqo potrditi sklep m iaine političite vesti« O narodni koncentraciji piše češki po-"islanec Udržal v »Venkovn« tako-le: Glejmo v teh izrednih razmerah, ki so nam dali moči ujedinjenja, da z. vsemi sredstvi zagotovimo bodočnost svojemu narodu! De-lujmo s povečano intenzivnostjo za ohranitev neodvisnosti in večanja države, v kateri živimo. Delujmo za utrditev države, s katero nas spajajo trdne zgodovinske vezi, vsebujoče toliko žive sile, da je ne bo možno več dalje prezirati. Avstrijska državna ideja: enakost vseh narodov, ki tvorijo to državo, se ravno po svetovni vojni zgošča in pogloblja. Sedanjost je priprava za ta zgodovinski trenotek, ki se, ako bi ga zamudili, ne povrne več! Od vseh smeri sveta nam zvene vsak dan nasproti glasovi, da živimo notri v sredini dogodkov, kakršnjih zgodovina sveta še ni zabeležila. Ne bodimo gluhi in ustvarimo si zdrav pojm o tem svetovno-zgodo-vinskeni trenotku. Poojstrimo vse svoje čute, da bodočnost ne poreče kdaj o nas, da smo bili ravno v največjih časih najmanji! Danes ni čas za kritiziranja, ali ima ta ali ona stranka več pravice ali sposobnosti za vodstvo naroda! Združili smo se na načelu absolutne večine, in s tem je dano vse. Posamezne osebe in stranke imajo možnost, da na enakem temeljnem pogoju uveljavljajo svojo potenco. Vsakdo je dobrodošel, za vsakogar je dovolj prilike, da pomaga h koristi celoti. Vojna se navadno računa najmanje dyakratno. Vojna šola daja v malo dneh več izpo-zna-vati, nego se moremo v miru naučiti med celo Človeško dobo. Mi živimo hitro. Vsi postajamo poznavalci sveta in celo mladina pridobiva izkustva starčkov. Iz izpo-znanja, da je le v edinstvu rešitev, sta nastala češka zveza in narodni odbor. — Glejmo, da ti organizaciji, porojeni sredi krvave svetovne poplave, ostanete za bodočnost viden simbol češke politične zre-losti! — V tej svetovni krvavi poplavi nastaja tudi za nas Slovence neodklonljiva dolžnost, da se pokažemo politično zrele v smislu gornjih krasnih izvajanj poslanca Udržala! Povratek črnogorske duhovščine. Povodom splošnega sožalja črnogorskega prebivalstva ob smrti cesarja Frana Josipa I., kar je pripisati tu-di črnogorski duhovščini pod vodstvom mitropolite Mitro-fana, je predložil generalni guverner Cr-negore, Weber, vrhovnemu poveljstvu vojske, da se internirani črnogorski duhovščini dovoli povrnitev v domovino. Aprovizaciisk® stvari* KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 18. do 23. t. m., (35. razdeljevanje), se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije in sicer na eno osebo: TESTENINE. M kg testenin 'po K 176 kg. JAJCA. 3 (tri) jajca na osebo in teden po 22 vin. eno. BELA MOKA. Proti izročitvi odrezkov izkaznice za kruh in moko, potrebnih za nabavo 1 kg moke, neodtrganih od izkaznične matice in veljavnih za čas od 11. do 24. t. m., in proti istočasnemu izkazu z izkaznico za živila se bo moglo od jutri, 18. t. m., do vštete sobote, 23. t. m., v vseh prodajalnah. kjer se razpečavajo živila aprovizacijske komisije, dobiti Vi kg pšenične moke po K 1'— kg in V2 kg ječmenove moke za kuho po K 0'68 kg. — Tudi kdor bi si hotel nabaviti manjšo količino moke, bo moral vzeti polovico pšenične in polovico ječmenove moke. SLANINA. Na sivo-črne izkaznice za nabavo slanine se bo moglo dobiti do vštete sobote, 23. t. m.t v običajnih prodajalnah po 120 gramov (12 dkg) slanine (na osebo, oziroma izkaznico) po K 9'60 kg. OLJE. Za vsakih 6 (šest) odrezkov oficijelne izkaznice za. maščobe, veljavnih za čas od iti. do 24. t. m., se proti istočasnemu izkazu z izkaznico za živila izroči ena izkaznica komisije (rumeno-črne barve) za nabavo olja ter se bo moglo nanjo do vštete sobote, 30. t. m., v običajnih prodajalnah dobiti 1I6 litra navadnega olja po K 10 liter ('/« litra K V25). oziroma 1/8 litra najfinejšega olja po K 20 liter (Vs litra K 2'50); ali to poslednje samo v trgovini Maksimilijana Kobbe, ul. Largo San-torio št. 2. MASLO. Na vsake 3 (tri) odrezke oficijelne izkaznice za maščobe, ki veljajo za čas od 25. do 31. t. m., se bo ob enem z drugimi živili moglo v vseh prodajalnah, kjer se razpečavajo živila aprovizacijske komisije, dobivati po 00 gramov (6 dkg) masla na osebo po K 976 kg. KROMPIR. Tekom-tega razdeljevanja dobe odjemalci tudi izkaznice (rdeče-črne barve)-za krompir in sicer bo vsaka oseba dobila eno izkaznico s številko 11. — Na eno izkaznico se bo moglo dobiti 2 (dva) kg krompirja po 20 vin. kg. POLENOVKA. Od petka, 22. t. in., dalje se bo prodajala namočena polenovka po K 2'4U k g in sicer: 1. na ribjem trgu; 2. na trgu Rdečega mostu; 3. na trgu Stare mitnice; 4. na Lesnem trgu; 5. na trgu Perugino; 6. na trgu Giuliani; 7. na trgu Belvedere in 8. v ulici della Pieta v trgovini Antona Vecchieta. Domače vesti. Smrtna kosa. Umrla je včeraj po kratki in mučni bolezni v nežni mladosti gdč. Zlatka Gržina, ljubka hčerka gostilničarja v rojanskem konsumnem društvu, gosp. Ludovika Gržine. Težko prizadeti narodni rodbini naše iskreno sožalje. Smrtna kosa. Umrl je dne 13. decembra v Opatiji gospod cesarski svetnik Ferdinand Coiiou, vitez Fran Josipovega reda, umirovljeni višji poštni upravitelj in predstojnik bivše c. kr. brzojavne glavne postaje v Trstu. Pokojnik, ki jc dosegel starost 85 let, je bil rodom iz Volč pri Tolminu, kamor je redno zahajal v času po<-letja. Pozneje prevedejo njegove zeinske ostanke v Gorico. Ugledni družini izrekamo iskreno sožalje. Četrto odlikovanje. G. Avgust Skabar, podpolkovnik in polkovni poveljnik, naš barkovljanski rojak, je bil te dni četrtič odlikovan. Dobil je viteški križec Leopol-dovega reda z vojno dekojacijo. iskreno čestitamo! Visoki gostje v nameni Narodnem dom*. Povabilu naše ženske podružnice CMD so se odzvali in posetijo današnjo dobrodelno prireditev v korist soške armade: ekscelenca dr. baron Fries-Skene, c. kr. namestnik, z gospo soprogo, monsgr. dr. Andrej Karlin, škof tržaško-koprski, ter c. kr. komisar neposrednega mesta Trsta dvor. svetnik Ivan pl. Krekich-Strassoldo z gospo soprogo. Iskreno nas veseli v isoki obisk, saj se bodo imeli visoki gostje ponovno priliko prepričati o zvestem domoljubnem mišljenju slovenskega naroda, posebno pa še o vestnem delu slovenskega učiteljstva in zdravem duhu, ki veje na slovenskih šolah, katere vzdržuje z naravnost velikanskimi žrtvami Družba sv. Cirila in Metoda, oziroma po njej naš slovenski narod. Deželna komisija za oskrbo domov se vračajočih bojevnikov. 7. t. m. se je vršila sestavna seja »odbora za posredovanje dela« v »Primorski deželni komisiji za oskrbo domov se vračajočih bojevnikov«. Za predsednika je bil izvoljen Leopold Bruimer, predsednik tržaške sekcije zveze avstrijskih industrijalcev, za njegovega namestnika pa Herman Coretti, višji nadzornik in ravnatelj obrtno-pospeševalnega zavoda v Trstu. — V odboru so nadalje: Ezio Chiussi, načelnik okrajne bolniške blagajne v Trstu, Karel Hlavka, c. kr. komisar in namestnik obrtnega nadzornika v Trstu, in dr. Edvard Visintini, vodja mestne delovne posredovalnice v Trstu. — Z ozirom na to, da imamo tržaški Slovenci dva močna, okrajni bolniški blagajni vzporedna zavoda, »Delavsko podporno društvo« in »Tržaško podporno in bralno društvo« m poleg tega tudi odličen zavod »Trgovsko in obrtno zadrugo«, pod katere pokroviteljstvom se je lepo razvilo naše obrtno zadružno življenje, se nam zdi čudno, da v tem odboru ne Vidimo nobenega Slovenca, ka vendar lahko rečemo, da je slovenski 1 rst dal na fronto, če ne že polovice, pa prav gotovo dve petini vseh tržaških bojevnikov, dočim pa se na deželi, ki je itak vsa sloven- Tamaro je stfesek siraz. — Videti je, kot divje zverine gospodarile tu, ne pa.M^pveška bitja, — je vzkliknila. Poglede-samo to stekleno omaro m zok>~m pa... sliko. Človek se vprašuie čisto> nehote,- pdkod so one luknje. Domišljija more ustvariti čisto neobičajne stvari. — Bolj nenavadnU* gotovo ne kot je pa resnica, —je dejal -Mate>nne in se posme-jal;- kot bi se~9eemtuL zanimivega dogodka. — Sob našega gotfttelja pač še niste videla, kot se mi zdi. — Zakaj? Saj- vendar ne more biti v njih še kaj luiš^Ka, k*>t je pa tu. — Ne, in io-je Tavf^čudno. Urediti si jih je dal po n^^sMi^ tvrdki in opremljene so zelo prijetno in brezhibna Njegova stanov anjska-soba je polna knjig in je tudi nekaj dobrih siik**,njej. V zv£Zi je s spalnico in oblačilnico, in kar se tiče kopalnice, bi noben amerikanski tehnik ne mogel ustvariti nič popolnejšega. Valonne je živel več let v \Vashingtonu in na Angleškem ter je govoril angleščino kot svoj materni jezik. — Gricko je nainenavadnejša zmes naravne divjosti ;n line kulture, kar sem ji'i videl kedaj. —Meni se zdi, kot da bi hotei neka za-duševati v sebi, kar noče, da bi prišlo na dan, — je dejala Tamara. — Zdi se, kot da bi uganjal vse te divje pustolovščine samo zato, da bi pozabljal. _Njegov veliki značaj, ki noče priznati nobenih meja, se bori proti nepremagljivi oviri. Če bi bil Anglež, bi bil eden najboljših v svoji deželi, gospa, — je menil Va-lOIine^ — Najbrž se še niste nikdar resno pogovarjala ž njim. Ciial je izredno veliko, a v m^f^jpem, česaT si.no se mi na zapadu priučili že kot otroci, je popolnoma neuk. Nikakor pa ni dolgočasen. ^ — Služabništvo ga tu naravnost obožuje Vsi so večinoma v hiši že od njegovega rojstva in so rojeni na tem posestvu. V njihovih očeh sploh ne more storiti ničesar, kar bi ne bilo prav. Ima tu telovadnico in dva ali trije služabniki se morajo vaditi žit jim in boriti. Lanjsko leto mu je Bazil, drugi sluga, izvinil ramo in bilo mu je tako žal, da si je zato skušal sam vzeti življenje. Ne morete razumeti teh neobičnih značajev. Strasti se hitro zbude v teii ljudeh, divji so in barbarski, vkljub temu pa zelo čustveni in neomajno zvesti." Prepričan sem, da bi nas brez ugovora sežgali v naših posteljah, če bi jim ukazal 011. On je pač ujihov »batjuska«. Oni imajo svojo posebno trojico, ki jo časte in obožujejo: carja, Boga in svojega gospodarja. (Daijc.l < V Trstu, dne 17. decembfk 1916. »ČD*NOST« Štev. 3&L Stran III. ska oz. hrvatska, sploh nc more govoriti o drugonarodnih bojevnikih. »Deželna_ko-misiia vix menda vendar posluje za vso Primorsko, ne pa samo za Trst, in ravno tako tudi »obdor za posredovanje dela«, v katerem pa oči vidno ni niti enega člana, ki bi znal slovenski. Razpis dt>bave mesa občinskim zdravstvenim zavodom. Mestni magistrat razpisuje dobavo govejega in telečjega mesa občinskim zdravstvenim zavodom (bol-mSnk-a z oddelkom v Avstro-Amerikani, blaznica, bolnišnica za kronične bolnike) za prvo čertletje 1917. Dnevna dobava znaša približno: za bolnišnico z oddelkom v A.-A.: 160 kg govedine in 70 kg teletine: za blaznico in bolnišnico za kronične bolnike: 130 kg govedine in 20 kg teletine. Ponudbe se lahko stavijo tudi samo za ene samo vrsto mesa (govedino ali teletino) in naj se v zaprtem in zapečatenem oviiku oddajo v pisarni V. magistralnega oddelka do vštetega 27. decembra 1^16 ob uradnih urah. NadaJjna pojasnila daje ob delavnikih ekonomat mestne bolnišnice od 10 do 12 dop. in od 6 do 7 zvečer. Vse p. n. posetnike dobrodelne prireditve, ki se bo vršila danes popoldne ob 5 v veliki dvorani Narodnega doina, prosimo, ua pridejo pred 5 uro v dvo-rano. — Začetek bo točno ob 5 in potem bo vsled rnotenia, posebno pa še radi prepiha, dovoljen vstop le v presledkih. Prosimo torej da se pred 5 uro zasedejo prostori. Narodopisno poglavje iz bojnega območja na Krasu. Članek, ki smo ga pod tem naslovom objavili v ponedeljkovi > Edinosti«, je ljubljanski »Slovenec« posnel v svoji četrtkovi številki dobesedno in brez pripombe, celo brez pripombe, da ga je — posnel po »Edinosti«. Božična prireditev za zgornjo okolico. Po temeljitem preudarku se je sklenilo, da se ne bo vršila v zgornji okolici nobena skupna velika prireditev. Razmere, krajevne in časovne, so sedaj take, da bi bilo to nemogoče. Posebno je daljava glavni vzrok, da ne more biti o skupni prireditvi niti govora. Zato bodo varovanci vsak v svojem domačem kraju — le kjer je mogoče, se bodo otroci iz dveh vasi združili — praznovali božičnico v družbi svojih mater in oskrbnic. Oskrbnice jim pripravijo okrepčilo in preskrbe večinoma povsod majhno hožično drevesce. Darovi za zgornjo okolico se odpošljejo iz Trsta na Opčine, kjer tamošnje vojaško poveljni-fctvo prevzame razdelitev za vse vasi. — Določitev dneva za »božičnico« je prepuščena oskrbnicam v sporazumu s činitelji, kateri so jim pripravljeni pomagati. Kakor v mestu in v Skednju, se tudi tam otroci pogoste z malo južino (čokolado) in obdarujejo, kolikor je bilo mogoče po željah. Nadejamo se, da bodo tudi oskrbnice iz zgornje okolice skusile priskrbeti gvoiim varovancem prijetno urico ter jim podati nekoliko nadomestila za prebridke izgube, ki so jih zadele. Kar so izgubili, jim seveda nihče ne more nadomestiti, pač pa more vsak olajšati njih položaj bodisi na ta ali oni način. In to-storiti je In mora biti dolžnost nas vseh. Nadejam pe, da tudi varovancem naše zgornje okolice ustrežerno in razveselimo njih otroška srca. Darovi se odpošljejo iz Trsta v po-nedeliek, 18. t. m., ter bodo deloma se istega in deloma naslednjega dne na licu mesta. Srečen božič vsem našim ljubim varovancem! Naj bi jim bil oznanovateij boljše, lepše bodočnosti. — A. S. >Božičnica« za vojniške sirote iz Skednja ter Sv. M. Magd. Zg. in Spod. se bo vršila 23. decembra ob 4. pop. v prostorih novo ustanovljene »Gospodinjske šole« v Skednju (v bivši šoli »Lege nazionale«). Otroci in matere naj bodo tam že ob 3Vii POP. da se pravočasno urede. Umest-no bi bilo, da pridejo i oskrbnice tedaj, da eventualno pomagajo pri uvrščanju. Otroci bodo praznovali božičnico v družbi s tamošnjimi gojenkami. Pogoste se z majhnim okrepčilom, saj imajo nekateri revčki dolgo pot ter se jim zato itak nepresiti želodček popolnoma izprazni, da jim bo maihna južina gotovo prav dobro došla. Poleg tega se jim razdele majhna darilca. katera so pripravljena, koiikor je bilo mogoče, po izraženih željah varovancev, oziroma njihovih mater in oskrbnic, katere poslednje so se z vso vnemo trudile, da kolikor možno uvažujejo želje svojih varovancev. Varovanci morajo biti res hvaležni svojim varuhinjam, katere liki an-gelji varuhi čuvajo svoje varovance ter skušajo, zadoščati poverjeni jim nalogi z veliko vnemo in požrtvovalnostjo. Posebno v škedenjskem okraju imajo težavno stališče — sirot je že precejšnje število (okoli 80) in oskrbnic jako malo. Razun tega so varovanci zelo razkropljeni in nekateri zelo oddaljeni, posebno pri Sv. M. Magdaleni, in si oskrbnice zaslužijo zbog tega res najlepše priznanje. Najiepše priznanje bo seveda lastna zavest, da so zadoščale poverjeni jim nalogi. Kar se darov samih tiče. gotovo niso sijajni in bogati. Namen organizacije tudi ni bil,, bogato obdarovati, marveč preskrbeti nekoliko prijetnih trenutkov in razveseliti svoje varovance ter jim dokazati, da organizacija misli nanje, skrbi zanje, kolikor ji je možno. Poleg tega je- Sedaj vse tako zelo drago, da je svota, katera je bila na razpolago za nakup darov in za druge tozadevne stroške za sedanje čase malenkostna. in to naj obdarovanci upoštevajo, ako ne dobe vsega, kar so si želeli, saj to se itak navadno ne dobi niti v dobrih normalnih časih. Toliko v pojasnitev. Našim ljubim varovancem pa želimo, kolikor mogoče -srečen božič«. — A. S. Vozov na stojiua na železnicah, Z odlokom c. kr. železniškega ministrstva z dne 6. novembra t. I., št. 43218/16 a, se je vozov na stojina, ki se mora plačati po preteku roka za nakladanje in izkiadanje, poviša v obratnem ubsegu c. kr. avstrijskih državnih želcžfiic/ dokler se ne ukrene drugače in z veljavo od 11. novembra, Poziv za novoletna voščila. Prosimo 1910, na podlagi § 80 (8) ž. o. r., na ta na-i vse naše cenjene mserente. -čitatelje in sploh vse. one ti-ebe, ki želijo uvrstiti v, našem listu-novoletno voščilo za dan no-i vega leta, naj. se pravočasno javijo ustme-no ali pismtHO^ROdpiaanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora \Histu. Inseratni oddelek »EDINOSTI«. ČEŠKO - BUDJBVlSKA RESTAVRACIJA (Bosakovc^ uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v uHci delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni li*ti- MALI OGLASI. 1X2. .j* uradni sluga, 18—20 let star. vojašči- I S S ne prost, vešč slovenskega [ali hrvat- ' skega in italijanskega jezika. — Predstaviti se v uradu „Croatiae" nI. Lavatoio St-gl, I., od 10—11 dopoldne. 8036 Žnklje vsake vrste kupujem. J. M argon, ulica Carintia 13. Potrpežljiva učiteljica L lic a farriera 1, II. čin, da se v slučaju zadržavanja voza za več nego 24 ur poviša vozovna stojina, ki se bo morala plačati pri to razdobje presegajoči zamudi za 200%. Zaračunavalase bo torej od označenega dne naprej pri 34 ur presegajotftm zadržavanju vozov za prvih 24 ur zamude stojina po tarifu, oziroma. v prometu dovlačnih železnic, po pogodbi; in za nadaljno zadržavanje trikraten znesek te vozovne stojine. — Ta ukrep je uporabiti pri vseh osiih obratih dovlačnih železnic, pri katerih veljajo v obratnih pogodbah za preračun roka nakladanja in vozovne stojine določbe priloge k »Občnim pogojem za sklepanje pogodb dovlačnih železnic«. Lastnike, užitnike in najemnike zemljišč opozarja cesarski komisar, da se je rok za priglasitev v smislu razglasa, izdanega 21. novembra t. 1., pri pristojnih okrajnih oz. vaških načelnikih podaljšal do konca decembra 1916. Božićnica vojniških sirot. Kakor že javljeno, se bo božičnica, ki jo priredi organizacija oskrbnic vojniških sirot svojim varovancem, vršila 19., 20. in 21. t. m., vsak škrat ob 3 popoldne v dvorani mestnega gledališča, ul. S. Carlo št. 2. Organizacija upa, da vse oskrbnice tudi brez posebnega obvestila pridejo k prireditvi, da se udeieže veselja svojih tnalih varovancev, in jih prosi, da naj po možnosti pridejo tedaj, ko bodo obdarovani njihovi varovanci. Ponovno se opozarja, da otrokom, ki naj bi bili obdarovani, vstop brez izkaznice ni dovoljen in da so 19. t. m. povabljene k božičnici rodbine z začetnicami A do F. 20. t. m. z začetnicami G do O in 21. t. m. z začetnicami G do O in 21. t. m. z začetnicami P do Z. Končno se prosi, da povabljeni pridejo točno. Podpisovanje V. vojnega posojila na Primorskem, ki je v vseh svojih delih neposredno prizadeto po vojnih dogodkih, poteka zelo ugodno. Industrija, trgovina in paroplovba se vkljub gospodarskemu zastoju, ki ga je povzročila vojna, z velikimi svotami udeležujejo podpisovanja, ali tudi tnali obrtniki podpisujejo za svoje razmere znatne zneske. Majhni podpisi iz krogov kmetskega in meščanskega prebivalstva so tokrat posebno številni. — Izmed ve-__ likih podpisov naj omenimo: Zavarovalna! ^si--,«!f— je na prodai (večj družba xAssicurazioni Generali« 23 mili- UnOiljD Vaidirivo 29. M. 3 jonov kron (med temi 8 milijonov kron na i odrsko vojno posojilo), Banca Cornmer-j ciale v Trstu 3,000.000 kron, mornariški peto volne posojilo. iaa< nt Aliit Fldneia [ Trst ulica Scorzerio 4, vogal alice Arcata. Bogata izbera otroških oblek, volnenih in bombaževih hlač za delavce in drugo perilo po --primernih cenah.-- Vrhutega se prodaja zeleno milo na debelo in drobno. Užigalice znamka „Ključ", marmelada vseh sadov itd. itd. Trst, ulica Setrzerla 4, vogal ulice Arcata. nauči nemale > v treh mesecih. — j 8001 Fotograf hlev. 10. Anton Jerkifi posluje aopet v aroj«ta ateljeja ▼ Trst«. Via delle Poste 24S1 vsakovrstnih hiš je na prodaj z zemljiščem na lepi leftf v tržaški okolici. Naslov pove Inser. odd. Edinosti. (I) m SftAimKrn 12 0<>rice. priletna, poštena, pridna, SCSUllllU dobra kuharica in za vBako hiJno delo, govori s oven*ko, italijansko in nemško, išče slui-bo pri mali družini, v skladišču, uradu za četi dan ali kot postreinica. Naslov pove laser, oddelek Edinosti : (J> bele cunje po K 150, barvane K —'80, bombaž K 6'—, volnena pokrivala K 3 50, ; leteni e K 4 —, rabljeno obleko K ► K "*—, sivo volno K 6-—. Zaloga Kupujem 2'—, belo volno ulica G-eppa 16. Nac^on. 795 Kormelafla ^Idi0 k;.rska zv^za ulica Vaidirivo 29 je naprodaj 5.20- Mle-796 znanjem slo it jezika. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. aQ zobotehni&iu vajenee, s JL venskega, nemškega in italijanskega 30:!7 debelo Vsakovrstne žnRIJe žakl>ev G. Stebel, ul. Torrente 36. Svoji k svojim! Priporočam si. občinstvu svojo trgovino zlatnine, srehrniite in ur (Lastna delavnica) Popravila se dobro in hitro izvršujejo. Kupajem zlato in srebro po najviSjli? tesati. Slovenska postrežba. MIHAEL ZITRIN. TRST. Corso 47. TRST. Corso 47. Na drobno--Na debelo I. ŠTOKA — SJML Kđ ile | ulica Mollno piccolo št. 1® Rnji&šrna in papirnica V Ose plsarni-čkeinšolske potrebščine. 1E9 ? VED 1E7 razglednice itd. Album! i. t. d. Koledari!. Zaloga vsakovrstnega papirja itd. ir. papir eiesir. sve-itd. i* I 6 i *J5 0|0»|d ougiOH BJ$|n 1S3JL — VMOi; 'I oiaqap B^ — ouqojp bm CBI ■■■HBHH«ttBBBaHHft»ilMBaHBMSaaMEaeBBBBBB«OMaHBBaNBaaUB i Cabaret „M A XI M" Varletč ff Via Stadion 10 — TRST Ravnateij-lastnik KARL MAURIOE. - Via stadion 10 Pri Hupfeldklavirju IS- KOSENBLATT. » množina . — Via Mozetič. 787 takile vsake vrste kupuje Jakob Mfcrgon Via Solitario St. 21. zdravilno In nanrtis- no kislo vodo novi „Silvavrelec" razpošilja po Dovzetju A. OSET, posestnik in lastnik b atine pošta Gcištani, Koroško. — NB. Kupim tudi vsako množino steklenic, sodov ter starih in novih z»-maskov. 8014 podporni sklad 3,000.000 kron, paroplovna llItM fll klfln Uftffa družba »Austro-Americana« in tržiška la-iiiUSrfl VlllU III HISlU VUU0, diedelnica 1.500.000 kron (med temi kron 500.000 na ogrsko vojno posojio). Prva tržaška rižarna 600.000 kron in brodolast-nik Henrik Angel Jasbitz 150.000 kron. Vodstvo otroškega vrtca v Vrdelci naznanja prijateljem otrok, da priredi dne 24. svojo »božičnico« zopet v korist ubo-grjji malih otrok vrtca. Zima trka, otroci so nagi in bosi, blago drago, revščina na vse strani; zato kličem že sedaj: usmilite se naših revčkov, usmilite se otrok naših junakov! Ni jih tu, da bi nam pomagali kot v prejšnjih zlatih časih. Daleč so, z njih ; otročiči prosijo, — prosijo vsaj tople, oblekce. Vsak dar, vsalca pomoč nam je dobro došla; za vsak, še tako skromen, dar bomo hvaležni. V nedeljo, dne 24., pa pridite k prireditvi in pokažite, da še bi-jejo med nami usmiljena srca. *a 2590 zavitkov čokoladinega FiOUU 5E nadomestka „Maršner". Pojasnila daje posredovalec Kari RexhigerT ul. Kandter Stev. 7 cd 9—9V. predp. in 2—3 pop. (H) na debelo samo za preprodajalce. sukanec, pip«, milo, gumijeve podpet- pes- razni gumbi, denarnice, mašilo »a "tevije, Brez posebnega obvestila. -t- Nogavice, uike, razi „ elektriine evetiljke, baterije, pieemaki papir ke-pirni svinfcniki, zaponke, prstani rdečega krila, krema za brado, iliee, razaa rezila, robei, mrežice sa brka, pletenine, (rajca, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razna glavnika, zapouka »Patent Knopfe" in drugo prodaja JAJtOB IJSVt ulica ». Kiaeio itev. 19 oonnDODnagopanooDPĐnnoBOPaoflaogo Potrtim srcem naznanjamo vsem iorodni-kom, prijateljem in znancem prežalostno vest, daje naša preljubljena hče ka, sestra ZLATKA učenka prve pripravnice, sinoči ob 574, po kratki in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v ponedeljek ob 27t popoldne iz hiše žalosti v Rojanu, Vicolo delle rose 40. Žalujoči: LUDVIK in PAVLA ORŽINA, stariši. Olta sestra. Boris, Milan, brata p D P P P g i □D- ._____ pssapppDPPPaoDoaopppppaosppppp MpH atelje Mil Trst - Corso štev. 39 - Trst 10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene. :: Tudi električna razsvetljava. :: s V nedeljo velika zopetna otroritev. Senzacijonelni spored. Zaitltk 9b I1/, zvefer. Vstopnina: I. prostor K 2« , il. prostor K 1-— illlllHinillUUIBINIIIIIIRIIIBliaiBNIlIHIIIIIBRaBBIBHRBiaHI Zlatarnica! Zlatarnica! Božično in novoletno darilo l Velika izbera zlatih in srebrnih ur in drugih predmetov. — Kupujem zlato, srebro In dragulje po najvišjih cenah* I C^gkSC SAMA zlatar, Ttsf, Passo S. Glovannl 1 LCvnIC rKllVg (pod Portici di Chiozza prolungatl). Podružnica banke Union - Trst (Tergssteo) In menjalnice iste banke (pritličje) sprejemajo podpisovanja za peto avstrijsko volno posojilo In sicer na I. državno posojilo po 57«% davka prosto razdolžno v 40. letih po ceni 9250% manj 7,7. bonifikacije, a 92'—7» netto. II. državne zakladnicfe po 57«7. davka proste plačljive dne 1. junija 1922 po ceni 96-50 manj 7o7, bonifikacije a £6.—70 netto. Pojasnila se daje ustmeno u uradnih prostori!]. r\ I- GfiKBMItUS | uc&bl uaIAC 5 vsaki veter ob 9 v, Vstopnina K 1< U » l Veliko skladišče klobukov dežnikov, belih In pisanih srajc, platna žepnih robce?, moških nogavic itd. lesi. K. Cvenkel wm c©r$o 2 Postrežba točna. b Narodna trgovina. Narodne trgovina. ♦ ----------— ji ♦❖♦♦ti Hranilnevloge ■ ♦ sprejema od v» .kega tudi fte ni nd zadruge, ♦ Jj J J in jih obre-^ 1| večje zneike po do- ■KMiimBliaHBIIIHHII ■ ■ WmmmmK a H E B BZSW B ■ H llflit 3 B ■■ ■■■ ■ ■ ^ Mujs po H- 4 C govoru. Trgovcem totvarja čekovne račiine z da9vnim obresto- vanie vanjem. ♦ £«Rftnl davek plačuje zadruga sam ♦ Vlaga se lahko po eno krono. Zt Pdštno-liiasiiflfci račue 75.679. TELEFON 16-04. ♦ registrovena zadruga z neomelenlm Jamstvom Posojila S daje na osebni kredit in na zsst-ive J 5 ^ proti pladiln po dogovora. nI Uradne ure: vsak dan za od 8 predp. do 1 popoldne. stranke ^ -fi' ii ulica S. Francesco itev. 2, I. rsadst, ■ ■ mUMl IMMJIII—I—I —I ■ ■ ■Hl'^HBH ■ S ■ » MP" ■ ■ ■■111 ■■ ■ ■ ■ ■ —1» Priporoča male hranilne Skrinjice, ki s^ so posebno primerne za drutlne. S g E ♦♦♦♦♦♦♦ 1 &KK3J9Biau4»K u a e B ri a&ntf (Lastno poslopje) Kaaftal Hi rezerva K 8,890*000' i Bn I KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pis.ua, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papige in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. j MENJALNICA ■BmBMM od dneva vloge do dneva rsdiga. Ren t m davek plačuje banka OBBESTO^NJJE VLOG oa tekočem i» -^ire-rafinna po lopt^v oru._ riLIJALKE: DUNAJ I Tef etbofstraMC 7-9 DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA- Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOIER'JE. ISI fffl ♦♦♦♦ iMADME URE: od »11IM do 12 in od 3 ■llinBftl^. ♦♦♦♦ ESKOA1PTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. 1NKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ♦♦♦♦ ESK0MP? MENIC B* ♦♦♦♦ a S*ran IV. »EDINOST« žtev. 352. V Trstu, dne 17. decembra 1910. Vojaški pogreb. V tukajšnji pomožni in, kontumačni bolnišnici »Rdečega križa«, ulica Fabio Se vero, je umrl dne 15. t. m. črnovojniški infanterist deželnobrambne-ga pešpolka št. 26. Marijo Obresa. Pogreb se bo vršil danes, dne 17. t. m., ob 3. uri popoldne iz rečene bolnišnice na vojaško kopališče. Iz Kolonje. Danes ob dveh popoldne ie Božičnica CM otroškega vrtca v Kolonji. Za efektno loterijo v korist damskemu vojnc-oskrbnemu odboru so poslali razne darove: Stokel & Debarba ,ga. Rovinski, ga. Reganzin, T. Stokel, Zennaro & Gen-tiiii, gca. Schvvarz, ga. Rangan, Coopera-tiva di consumo degli I. R. linpiegati dello Stato, Iv. Mlabse, Gasparis & Augustin, Viktor Toso, N. N., Aug. Hasch, A. Behar, Winkier & Oblaschak, F. di A. Foschivatti ga. M. Irmler, R. V. di G. Ghierini. Ca-inurfo & Damiani, Ditmar Brunner A. G., Dom. Pecorari, N. N., ga. Giordani, ga. A. Riosa, ga. Julija Peicovich, gca. Melita Hastiana, ga. Mary Haase, A. Zelen, N. N., Cart. A. Cafiieri, L. Schmidl & Co. drogerija Brusini Succ.. G. B. Baldini J. Janessich, ga. Fernanda Schlosser, g. Co-vacevich, Emil Miiiier, tvrdka Zernitz, Mestna ljudska šola v ulici Giotto, Al. Lordschiieider, N. N., Iv. Michelazzi, G. Vinc. Lazzar, ga. Bonina, slaščičarna Eppinger, slaščičarna Gisella, Karel Glu-stich, ga. Ana Pontini, Edvard Foa. Jos. Oppenheim. Mestna zastavljalnica. Jutri, 18. t. m., od 9 in pol dop. do 1 pop. se bodo prodajale na javni dražbi dragocenosti serije 136., zastavljene meseca decembra 1914. na bele listke, in sicer od štev. 237.701 do štev. 238.600., od 3 in pol pop. do 7 zvečer pa razno perilo serije 138, zastavljeno na rdeče listke. Dvorana gledališča Fenice. Snoči je bila otvoritvena predstava nemškega varije-tetnega gledališča v tej dvorani (ul. sv. Frančiška As. št. 5.) s prav raznovrstnim, hvalevrednim sporedom. Danes, v nedeljo, se prično predstave ob 3 pop. in se bodo nadaljevale nepretrgoma do 8'30, ko se prične zadnja. Ob delavnikih se bodo pričeniale predstave ob 5 popoldne in zadnja pa ob 8 zvečer. Sedeži v dvorani so vsi prosti. Pomožna akcija za pomorščake in ribiče. Po inicijativi ministrstva za trgGvino se ie dne 12. t. m. vršilo na Dunaju konstituiranje pomožnega odbora za pomorščake in pomorske ribiče in njih rodbine, ki so vsled vojne zašle v bedo. Odboru pripadajo številni zastopniki pomorskega plovstva in druge odlične osebe iz obrežnega ozemlja. Sejo je otvoril minister za trgovino dr. Stibral z daljšim nagovorom, v katerem je kazal na položaj, nastal po vojni za naše pomorščake, posebno pa na položaj, v inozemstvu interniranih, ali pa v nevtralnih pristaniščih pridržanih ladijskih posadk, ki iim ie povratek v domovino odrezan. Vkljub priznavanja vrednemu prizadevanju ladjedelnic, da bi svoje nameščence obvarovale pred skrajno bedo, trebalo bo vendar še mnogo storiti na tem polju. Sličen onemu pomorščakov je tudi položaj pomorskih ribičev, ki jih vojna z Italijo ovira na izvrševanju svojega poklica. Predsednikom odbora je bil izvoljen minister za trgovino dr. Stibral, kot njegova namestnika pa predsednik Lioyda j dr. Derschatta in čian gosposke zbornice, dvorni svetnik pl. Vukovič. Tekoče posle bo opravljal poseben izvrševalen odbor. Kot tajnik odbora iungira tajnik pomorske oblasti dr. Inama-Sternegg. V pospeševanje odborovih prizadevanj je državna uprava naklonila znaten znesek. Mecen češkega naroda. V Lounu na Češkem je umrl te dni v 77. letu svoje dobe nekdanji industrijalec Josip Sila, ki je imenoval osrednjo Matico šolsko za svojega glavnega dediča. V svoji oporoki se je spomnil raznih narodnih in dobrodelnih ustanov in svojih sorodnikov. Po odbitku vseh teh legatov utegne ostati šolski družbi okolo 100.000 K. Ta znesek pa more družba v smislu želje pokojnikove reklamirati šele po vojni. Narod bo blagoslavljal spomin tega dobrotnika, pridru-živšega se veliki vrsti drugih, ki so na sličen način — z dejanjem posvedočili svobo ljubezen do naroda. Iz Rojana nam pišejo: Na Krasu bobni, bojni grom se sliši, Italijan hoče za vsako ceno prodreti v srce Slovenije. Tocia zastonj se trudi, kajti med sivimi kraškimi skalami stojijo nepremagljivi sivi sokoli, kateri mu branijo pot s svogo hrabrostjo in vztrajnostjo. V prid tem junakom-soko-lom, braniteljem našega Primorja, uprizori roianski »Sokol s na Silvestrov večer v dvorani »Konsumnega društva* v Rojanu prireditev, na katero že zdaj opozarja slavno občinstvo. Podpisi na U. ucjno posojilo. -16. IiHoz. E. A Jasbitz K 150.000; dvorni svetnik Alber-ton Frankfurter, Santo Bottcri po K 50.000; Jos. Angeli, deln. družba »Tergesteoc, P. Dodmassei po K 30.000; Iv. \Veiss K 25.000; H. Pollich, N. N. po K 15.000; PA. Cramer & J. Sch\varz K 12.000; dr. Oskar Piek 10.000; N. N. K 6.000; Angel Schergna. Al. Nlazzaiors, A. Behr &. Co. Succ., baronica R. Kober po K 5.000; Gustav Drews, N. N. po K 4.000; dr. Viktor Cominotti. dr. Maks Gortan, N. N. po K 3.000; Ernest p!. Stabile K 2.500; Julij Tromba, lima Crevato roj. grofica Marcovich in sin, Gabriel Tedescl, Camuffo & Damiani. Ignac Rosenholz, N. N., Albert Vissich, N. N.. Marija Morin. Rudolf Porenta, dr. Carlo Cher-sich. N. iN. N. N. po K 2.000; dr. Franc Radnicli K 1.600; F. Haraclch, A. Bilaffer, Eliza pl. Giorgio, Marija Stock. Emil TeuschI, Just Mossauer. Con-cetta Moufalcon. H. Vlahov. P. Parisi. Viktor Morsa, N. N., Anton Periatti, N. N., Silvij Spazzal, R. Rieger, Fratelli Moscttig, Franc Pauletich, Iv. Zanier, Margereta Maionica, zadruga mesarjev. M. Hofstadter, Tom. Gvozdanovich, Adele Bertoiirio, dr. Emil Tomicich, Vladimir Cernogorccvich. Fr. pl. Oalatco, Andrej Schleimer. Raimund Naglich, Andrej Zelen. Gizela Karis, N. N., N. N. po K 1.000; Jurij Grando K 700; Ana Koller. Marija Pettarin, i izeta Pettarin, Ivana Pettarin, Anton Pettarin po K 500; Valerij Benussi K 400; Egidij Farfoglia, Ana Marsc, Valerija pl. Cimiotti - Steinberg (za tiskarno Henke>, N. N. po K 300; N. GioSeffi. N. N.. It N.,N. N. po K 299: N. N. K 150; Jos. vit. p!. Stauber, Lucijan Petarin, Girolamo Stalio po K 100; 3 podpisi po K 50 je K 150; bolnica za otroke in ustanova Burlo-Garofalo K 10.000; preskrbo-valni sklad uslužbencev c. kr. Javnih skladišč K 4000; pokojninski zavod avstrijskega Lloyda. u-stanova »Milena Radoslovich« K 550; nemško in avstrijsko planinsko društvo, primorska sekcija, K 300. DAROVI. Darovi, došli ces. komisarju. V počastitev spomina Njegovega Veličanstva pokojnega cesarja Franca Jožefa I.: Učiteljsko osobje mestne ljudske šole v ulici Donadoni K 19 za vdove in sirote padlih vojakov; učitelji ljudske in meščanske šole v ulici Giulte K 20 za Rdeči križ; učiteljski zbor slovenske mestne ljudske šole v Barkovljah K 23 za božično drevesce za revne učence in učenke ohčinskih šol; v isti namen K 10, nabranih med učitelji in učenci italijanske mestne ljudske šole v Barkovljah; učenci slovenske mestne ljudske šole v Rojanii K I0'33 za Rdeči križ in K 10.33 v korist organizacije oskrbnic vojniških sirot. Učitelji ljudske in meščanske šole v ulici Glulla K 15 za Rdeči križ. Učiteljski zbor slovenske mestne ljudske šole v Barkovljah K 10 za vdove in sirote padlih vojakov. Učitelji obč. dekliškega liceja M. Anaclerio. O. BernouiUe, M. Ciurlo. O. Colatscher. F. Con-tin, G. Curto, E. Deleys, E. Filli. G. Furlani, R. Gmelner, E. Goineau, E. Gottardis. L. Grimme, Z. Hulka. M. Jeralla, M. Zolli. M. Medeotti, S. Mel-liz, G. Meriz. V. Piazza, E. PolIany. O. Sakler, F pl. Schwarz, G. Segalla. K. Simonetti in D. Ze-velechi K 58 v korist skladu za revne učenke. Ravnatelj Albert Cosulich in cesarski svetnik dr. Filip Brunner K 200 kot del od sodišča likvidirane izvedeniške nagrade za vdove in sirote na jugozapadni froi.ti padlih vojakov Tržačanov. 1 vrdka Josip Angeli K 50 ter Sokrat in Alojzija Cufodontis K 25 za božične darove vojakom na boiišču. A ek-sander P. Basili K 10 kot mesečni prispevek skladu za brezposelne. . . , V korist c. kr. avstr. vojaškemu vdovskemu in slrotinskemu skladu so darovali: Alojz Krischam K 2 ter don Iv. Marchlo, Jakob deli'Antomo, Josip Colentich, Armand Pogher, Vlljelmina Tobien, Karmela Grando, Josipina Vlvoda in Pedra Pegan po K 1.__ Za junaške branitelj© našega Primorja je nabral g. Z. Katnik c. kr. učitelf CM šol, v počeščenje spomina blagopokojnega ga. Vouka 200 kron, kot polovično vsota nabrano v ta namen. Druga polovica od nabranih 400 kron |e za »božićnico« revnih otrok CM šol. Iskrena hvala darovateljem in marljivemu giu nabiratettu! Trgovec Ivan VVigele daruje v počastitev spomina pok. veletrgovca g. Antona Vouka K 20 za moško podružnico CMD. Denar hrani uprava!___ \ ■ fr i TffTT ri ti ■ li j PRIPOROČLJIVE TURSKE II i Štedilniki Cocke. ODLIKOVANA LIVARNICA OSVALDELLA, Via Media 25. Štedilniki za cocke in mrežice vedno na razpolago. _________ 199 Pasi za prenos in platno za Jadra. LUIGI ZT7CULIN, odlikovana tovarna zagrmjnl in asfaltov. Rojan štev. 2. Urad ulica Ghega 2. specijaliteta i zastori za gostilne, kavarne, prodajaln eitWHrULVER" llniu.Ua tovarne kemifnih proizvodov v Hrastniku. umivajte t2kliuft»a zaloga za TRST, ISTRO in DALMACIJO « J.. . ALESSANDRO MARANdONB - Trst, ulica Chiozza 30. ROKE Dobi se naprodaj pri vseh prodajalnah jestvin, mirodilnlcah in ssiogah stsila. Podpisujte C. kr. avstrijski sklad za vdove in sirote je na . razpolago potom podpisane deželne posredovalnice in njenih krajnih oddelkov, kakor tudi potom krajnih voditeljev in krajnih zastopnikov svojih vojnih zavarovalnili oddelkih vsem onim, kateri želijo podpisati vojno posojilo in preskrbi brezplačna pojasnila za podpisovanje vojnega posojila. Podpisovanja vojnega posojila s p r e j e m a deželna posredovalnica za Trst, Istro, Goriško-Gradiščansko, c. kr. avstr. sklada za vdove in sirote, vojni zavarovalni oddelek, Trst, Via Lazzaretto vecchio 3 in krajni oddelki za Trst: Via Besenghi 19, l. nad., Piazza della Legna 2 polunM Via Piccolornini 3, H. n., Via deli' Istria 8 L n., Via Giulia 54, Piazza Barriera vecchia 4, I. n. kakor tudi krajna istrska posredovalnica v Kopru, Bujali, Poreču, Puli, Voloski, Krku; Lošinju malemu, Pazinu in pri vseh krajnih voditeljih in krajnih zastopnikih. „Salone Edison" Trst, Vojaški trg (Piazza Caserma) Palača Via nello. Naj preljub! j oni kinematograf tržaškega ob činsiva, kjer se predstavljajo najboljši gledališki films. 311 244 Šivalni sti oji. DELNIŠKO DRUŠTVO ŠIVALNIH STROJEV SINGER, Trst. Corao 20. Prodaja šivalnih strojev in vse pritlklin. Delavnica za popravljanje. 258 Pooblaščeni operator kurjih očes MARKO KRIVIČIĆ sprejema od 5 do 7 pop. ob nedeljah od 9—2 pop. Trst, ul. Acquedotto Stev. 22, polunadstropje. Hotel Continental Trst, ulica San Nicolo št. 25 (blizu Corsa). Preno čišče za vojake. Dvigalo. Oene zmerne Postrežba točna. _ J90 Majolične peči in štedilniki M- EPPAR, ul. 6. Giovanni 6 in 12. Najboljša izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. 202 Manufakturne trgovine. SUCCESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trst, Leseni trg (P.azza della Legna) štev. 1. — "Bogata i7Wa mann/akturnega blaga. — Oene zmerne. 1) Štiridesetletno 5 \ % amort, državno a K 92 netto od K 50.— nom. 2) 1. Junija 1922. plačljive državne h K 96.— netto sprejema Živnostenska banka pocSr. Via Ponterosso 7 in Via Mar. Ter. 20 v lastni Tozadevna volje posojilnicam POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 */« % na menice po 6°/# na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE. HRANILNE VLOGE »prejem* od kakega, Ce tudi n^ud i^^i^restaj« po VeW* stalne vl^^vloge na tek. račun po dogovoru Rentafdtvek plačuje zavod sam krOBO- °DDMA DOMA|C NABIRALNIKE) HRANILNE PUSICE.) reglstrovana zadruga x omejenim poroštvom TRST - Piazza della Časoma St. 2, I. nad, - V235T (v lastni hiši) vhod po glavnih slopnjltah. Postno hraniloični račun 16.004. TELEFON Se. 952 Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najem po najnižjih cenah. STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON. Uradne ure: od 9 da M dop. in od 3 do 5 pos. Izplačuje vsak dalavaik ob mm ara h