M*
LETNIK XXXK. — VOLUME XXXI. DECEMBER 1981 PUBLISHED MONTHLV BY: SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA. 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT., KANADA, MbG 2T5	ŠTEV. 12. -
=	_
I	VESEL BOŽIČ	I
i	^ IN-	i
=	SREČNO NOVO LETO	i
i	1982	|
=	(ŽELITA UREDNIŠTVO IN UPRAVA S.D.	f = IIIIII lian IR1111 Illlllllll II11 lili llllll IEIS111111 llllll IIIE Jll
PO SEBI
SOUDELEŽBA ČLANOV - VREDNOTA SAMA
BOZIC 1981
Izšlo je povelje . . .
:: Tisti čas je izšlo povelje od cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To prvo popisovanje se je vršilo, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In hodili so se vsi popisovat, vsak v svoje mesto. Sel je torej tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, - bil je namreč iz hiše in rodovine Davidove — da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, se ji je dopolnil čas poroda. In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču. V prav tistem kraju pa so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi. In glej, angel Gospodov je pristopi! k njim in svetloba Gospodova jih je obsvetila, in silno so se prestrašili. Angel jim je rekel: Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno." In v hipu je bila pri angelu
množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji."
Lk 2, 1-14
Preprosto oznanilo betlehem-skih pastirjem je tudi sedanjemu razdvojenemu človeškemu rodu, ki je s pomočjo znanosti segel v vsemirje, s pomočjo razuma odprl božjo zakladnico neizmernih skrivnosti, edina rezilna pot iz sodobne krize in idejne zmede; edini način, kako pomiriti medseboj sprte ljudi in narode; edina pot k resničnemu miru, blagostanju in napredku.
V pomembnem betlehemskem oznanilu je dalje podana smer in vsebina našega življenja. Gre le za pravilno, zaporedno in pogojno pojmovanje betlehemskega speva: "Slava Bogu na višavah!" V iskreni izpolnitvi pogojnega dela betlehemskega oznanila, bo sledilo upravičeno upanje na rešitev iz sodobne krize: "Mir ljudem na zemlji!"
Samo po tej poti bo naše prizadevanje uspešno in rodilo mnogotere sadove. Zaželeni in iskani mir bo najprej zavladal v nas samih in po nas v svetu.
To je bil eden zaključkov 10. mednarodnega kongresa zadružnih ved, ki je bil v Mar-burgu, Zapadni Nemčiji, od 22. do 25. septembra 1981. Udeležilo se ga je nad 400 oseb iz nad 50 dežel. Tema kongresa je bila: Zadruge med soudeležbo članov, gradnja vertikalne organizacije in tendence k birokraciji.
Organizacija letošnjega
Uvodni
Kongres je pričel zborovanje v krasni akademski avli v stari univerzi, ostala predavanja pa so bila v novem poslopju, ki je imelo priprave za istočasno prevajanje (nemščina, francoščina, angleščina). Poleg predavanj za vse udeležence so bile tudi delovne skupine, ki so' bile organizirane bodisi po predmetu (organizacijska struktura, pospeševanje samopomoči po javnih on pol-javnih organih, soudeležba članov in gospodarski razvoj) bodisi po tipih zadrug (kreditne, nabavijalne,delavske, stavbne). Skupina strokovnjakov je razpravljala o nalogah znanstvenih raziskav in poučevanja zadružništva v osemdesetih letih. Zadnji' popoldan so imeli obiskovalci iz-birp štirih skupin za obisk zadrug med Marburgom in Frankfurtom.
Okrožne zadružne organizacije, Nemška zadružna banka in hesen-
kongresa je bila v rokah dveh zadružnih institutov, ki sta del univerze v Marburgu - eden je redni institut, kakršni so tudi na drugih univerzah, eden pa je posvečen študentom iz dežel v razvoju, predvsem onih i t Afrike, ki so bile nekoč nemške kolonije. Tega drugega financira hesenška vlada kot svoj prispevek zunanji pomoči.
spored
ska vlada so preskrbeli tudi za družabne prireditve v srednjeveških gradovih tako v Marburgu kot v bližnjem Waldecku ter za zaključni banket v Interkon-tinentalnem hotelu v Frankfurtu.
Letos se je udeležilo kongresa tudi večje število Kanadčanov. George May (Canadian Cooperative Credit Society) je predaval o kanadskih kreditnih zvezah in njih problemih v delovnih skupini za kreditne zveze. Dr. S. Saxena, ki je bil do nedavnega ravnatelj Mednarodne zadružne zveze, pa se je sedaj naselil v Markhamu (Ontario), je predsedoval diskusiji o zadružnih raziskavah in pouku.. Med udeleženci so bili še Eldon Ander-son (Saškatchevvan Credit Union Central) Pierre Foisy, študent univerze v Shorbrot ,^ Qtebec, ki ima poseben študijski program (M.A.) za zadružništvo in Rudolf Cuješ.
■ (■■III. ........................
gospodarskem razvoju.
PRIZORI IZ SLOVENSKEGA DNEVA V CHICAGU
MLADA SKUPINA SLOVENSKIH PLESALCEV "TRIGLAVA" IZ LONDONA, KANADA, je bila deležna nav-ki poudarja soudeležbo ljudi pri 5 dušenega sprejema za njihovo izvajanje naših ljudskih plesov, lastnem razvoju. Izdelali so ^"""^"'""""'Vn"	................................
Dr. N. Nevviger (FAO, Rim) je poročal o novi usmeritvi pri FAO,
Zasedanja v sredo
Po uradnem pozdravu rektorja	Grof Preben Scheel, predsednik
Krolla in drugih uradnih	juridičnega odseka belgijskih
predstavnikov je razvil prof. E.	kmečkih zadrug, je razpravljal o
DUlfer (Marburg) temo kongresa,	legalnih problemih gradnje ver-
Uvodno predavanje je imel bivši	tikalnih organizacij. Skušal je raz-
federalni prosveti minister prof.	viti model organizacije, ki ne bi
Koroške novice
ČAST MOHORJEVI
Novice s Koroške so običajno slabe. Avstrijci vztrajajo na pomankljivi izpolnitvi 7 člena. Jugoslavija je dokončno odklonila mednarodno intervencijo. Slovenci so v svojem boju za narodni obstoj ostali takorekoč sami. Pri vsem tem težkem položaju imamo še neprimerno politiko NSKS, večinskega predstavnika koroških Slovencev, ki poleg resne in težke borbe za Korošce zadnja leta tudi skrbi, da sledi režimsko slovenski politiki tudi v zadevah, ki nimajo nobene zveze z pravicami naših rojakov. Ker premnogi Korošci tako politiko ne odobravajo se to pozna pri raznih volitvah. Tako NSKS po lastni krivdi zgublja svojo bazo.
Kot žarek v temi se je pojavil koledar Mohorjeve za leto 1982, ki je dobro urejen in posrečeno razdeljen po vsebini na zgodovino Družbe Sv. Mohorja, Koroško zgodovino, opis Slovencev v svetu, na literarni del in še kaj. Kar pa je letos še posebnega povdarka vredno,je objektivno stališče, ki ga prenekateri članki zavzamejo do novejše zgodovine. Tako čitamo v zgodovini Mohorjeve iz leta 1945/7 o resnih poskusih preprečiti delovanje Mohorjeve v Celovcu in to ne z strani zaveznikov ali Avstrijcev. To dejstvo je mogoče nerazumljivo za Korošče, vendar kdor je doživel, spoznal ali se informiral o slovenski revoluciji iz leta 1941/46, - tako strašno logično! Krasni so članki o 10. obletnici smrti Dr. Franceta Cigana, o Msgr. Ignaciju Kunstel-ju in Dr. Valentinu Meršolu posredniku v Vetrinju. Maturant Peter Kassl, ki je letos poleti
obiskal USA in Kanado pa takole piše: ,, - Ko smo se sami prepričali o globoki vernosti, o ljubezni do slovenskega jezika in kulture, ki smo jo našli povsod, kamor smo prišli, o izrednem ugledu, ki ga uživajo ti naši politični emigranti, tako pri državnih kot pri cerkvenih oblasteh in o visokih položajih, ki jih zavzemajo nekateri od njih v teh državah, ne moremo verjeti tistim, ki proglašajo vse te naše ljudi za zločince, ubijalce, narodne odpadnike itd. Preveč absurdno se nam zdi, da bi kdo v domovini izdajal svoj narod, v tu-jinijkjer ga vse okolje vabi k odpadu od naroda, pa bi se navduševal za gojitev svojega jezika in svoje kulture, kot smo to na lastne oči videli pri teh naših rojakih. -"
Človek je vesel in ganjen ko uvidi, da resnica počasi, toda nevzdržno prihaja tudi na Koroškem, ki ni bila vržena tako kruto v državljansko vojno kot centralna Slovenija. Slovenski begunci na Koroškem niso bili lepo sprejeti, nerazumevanje in ne-poznanje prilik je bilo med Korošci veliko. Sedaj se vse to popravlja in upajmo da ni več daleč čas, ko bodo Korošci spoznali tudi vlogo koroških partizanov, ki so se junaško borili in umirali toda ne za osvoboditev naroda nego za zmago revolucije, pa če so to imeli radi ali ne in še posebej upamo, da bodo Korošci še postavili na pravo mesto enega največjih sinov slovenskega naroda, koroškega rojaka iz Smihela v Podjuni velikega slovenskega škofa Dr. Gregorija Rožmana.
SPT
p K- Schiller, ki je govoril o strutkurnih spremembah v mednarodnem gospodarstvu in končal nekoliko p simistično z dvomom, da bo moglo prestati človeštvo vse sedanje gospodarske težave brez večje katastrofe.
Prvi predavatelj popoldne je bil prof. O. Hahn (Erlangen-NUrnberg), ki je govoril o odpovedi tržnega mehanizma in nestorilnosti birokracije kot ovirah za pospeševanje samopomoči. Kljub teoretičnemu poveličevanju svobodnega trga ta ni bil nikdar uresničen in gospodarstvo ne zadovoljuje resničnih človekovih potreb. Naraščajoči obseg in zapletenost v gospodarstvu kot tudi naraščajoče medsebojno povezovanje gospodarskih podjetij omenujejo svobodo izbire v gospodarstvu. Kadar koli se pojavilo večje težave, kličejo na pomoč državo. Vposeg države navadno še poveča težave zaradi okorele birokracije. Zadruge so premajhne, da bi mogle vplivati na velike gospodarske odločitve (morda in-direktno z vplivom na vlade), uveljaviti pa se morejo v malem (zlasti stavbne zadruge) in srednjem obsegu (delavske in potrošne zadruge). Da bodo zmogle to, morajo ohraniti svoje posebne značilnosti kot soudeležbo članov, seveda morajo paziti tudi na gospodarsko stran, da ne propadejo.
bil pogojen po različnih nacionalnih legalnih sistemih in njih definicij, ki večkrat nimajo odgovarjajočih v drugih državah. Priporočal je, naj osebe, ki nameravajo organizirati kako zadrugo, preštudirajo najprej vse druge vidike (članstvo, gospodarske in finančne cilje, itd) predno se odločijo za določeno pravno obliko.
Družboslovec prof. F. FUrstenberg (preje Linz, sedaj Bochum) je predaval o problemu sodelovanja članov v različnih stopnjah zadružnega razvoja. Soudeležba članov je bistvenega značaja za zadruge, toda na različnih stopnjah razvoja more biti naglas na različnih vidikih, kadar uvajamo zadruge v tradicionalno družbo, je treba spremeniti orientacijo potencialnih članov od tradicije do sprejema novosti in racionalnosti. Pozneje je treba skrbeti, da ne spodrine teženje po storilnosti sodelovanja članov in da ne vede do apatije. Sodobne zadruge morajo gojiti med člani na eni stran)'politično" udeležbo (skupne vrednote, ki ne zahtevajo posebnega tehničnega znanja) in "funkcionalno" udeležbo (strokovno znanje je zanjo pogoj). Zadruge morajo skrbeti za tako strokovno izobrazbo kar največjega števila članov, da bodo usposobljeni smiselno sodelovati tudi pri gospodarskih odločitvah.
model, ki stremi za organizacijo ljudi po vaseh v dejavnostih, ki povečajo njihove dohodke in jih počasi vključijo obstoječe zadružne organizacije, ko so dosegli stopnjo, na kateri je samopomoč možna (Ta model je opisan v publikaciji: Guidelines for people's participation and organization). Model sc preizkusili v Bangladešu, Nepalu in .Filipinih. JCer so bili rezultati povoljni, ga uporabljajo danes v mnogih vaseh. Nekatere vlade podpirajo program z zakonodajo. Nepalska zakonodaja predvideva n.pr., da mora biti % mest v občinskih odborih prihranjenih za zastopnike najbolj ubožnih; tudi v zadrugah mora biti % odbornikov iz teh slojev; 80% kreditov je rezerviranih zanje in kmetje, ki imajo več kot 10 ha zemlje, ne morejo biti člani teh zadrug, da ne bi izvajali prekomernega vpliva v svojo korist. Prof Gentil (Pariš) je bil zadržan. Namesto njega je poročal prof. Laakonen (Finska) o študiji ravnateljev zadružnih bank na Finskem. Študija je pokazala, da so imele večji vpliv na izbiro ravnateljev krajevne karakteristike (razlike med deželo in mestom) kot pa kake druge (spol, starost, šolanje, itd.) Dodatno k predvidenemu programu je poročal prof. M. Machinek (Kat. Univerza Bolivije) o razvoju kmečkih zadrug v okolici La Paza. Ker je v teh predelih vaško občestvo najmočnejša družbena sila, more delovati zadruga samo v okviru. Ljudje ne zaupajo spremembam, posebne ne, če pridejo iz mest. Čeprav obstoja krajevna elita, so vse važnejše odločitve celotnega občestva. Naraščajoča zapletenost življenja ogroža ta proces, ker ni primernega sistema, ki bi
vsem članom občestva.
Prof. J. Kleer (Varšava) je poročal o razvoju zadružništva v komunisti^'Poljski. Zadruge se morajo prilagoditi osrednjemu gospodarskemu načrtu stranke, ki računa s povprečji in tako onemogoča zadrugam, da bi zadovoljevale potrebe svojih članov. Zaradi tesne povezanosti z državnimi organi so ravnatelji dejansko cK^KvornK državi in ns članom. Naraščajoči obseg zadrug je tudi doprinesel do večje apatije članov. Zadruge na Poljskem so gotovo koristile članom, toda zgrešeno je, osrečevati ljudi
s silo,. Ne smemo pozabiti, da je soudeležba članov že sama po sebi vrednota.
Delovne skupine, ki so bile organizirane po zadružnih tipih, so obravnavale temo kongresa pod vidikom svojega delovanja.
Za kreditne zveze sta poročala George May (Toronto) in Dr. S.C. Chukwu (Nigerija), za nabavne zadruge Dr. G.C. Neumann (zadruga za nabavo čevljev, F_r««kfsrt) in	(Oslo), u
kmečke organizacije samopomoči H. Nouyrit (Pariš) in prof. J. Kuhn (Marburg), za stavbne zadruge prof. H. Hetzler (Ham burg) in prof. Popow (Sofija).
Delavske zadruge
V delovni skupini za delavske zadruge, ki sem se je udeležil, je posnel svojo obširno razpravo prof. Y. Don (Harvard Universi-ty). Govoril je o razvoju kibbutza v Izraelu od poljedelske do poljedelsko-industrijske zadruge, kar se je dogodilo predvsem po drugi svetovni vojni. Kibuška zadruga temelji na močni ideologiji enakosti in podrejenosti skupnosti. Delo ni plačano; delovna mesta, vključno vodilna, se menjujejo; zaposlitev nečlanov je samo izjemna; končna odločitev tudi v zadrugi zavisi od celotnega kibbutza; produktivnost mora biji višja, da morejo plačati za višjo ravan blagostanja in da zagotove zadovoljive delovne pogoje. Prehod od pretežno poljedelske v industrijsko delavnost jim je
ideoJ ,ijo, ne pa zaradi gospodarske organizacije. Posnemanje kifcgutza bi bilo uspešno le, če bi sloDielo na enako močni ideologiji-
Dr. J. Juasz (Budimpešta) je poročal o problemih organizacije, rasti in demokracije v madžarskih poljedelskih zadrugah. Poleg državnih poljedelskih podjetij obstojajo tri vrste zadrug. Najštevilnejše so kmečke zadruge s skupno obdelavo, toda poedini člani imajo svoje majhno posestvo za lastno rabo. Specializirane zadruge obstojajo predvsem v predelih, kjer gojijo sadje in grozdje. Kmetje gospodarijo na lastnih kmetijah, uporabljajo pa zadrugo za nabavo potrebščin in za predelavo ter prodajo pridelkov. Tretja oblika so
uspela, ker so obdržali svojo tem .................................................
ČIKAŠKI SLOVENSKI RADIJSKI PLESALCI v štajerskih ljudskih nošah so izvajali prizor "Poj'dmo na Štajersko". Na sliki stojijo: Magda Simrajh, Sonja Kučiic, Andrej Bevec, Viktor Judnič, Melanie Vukšinič, Tone Zaje, Kati Vučko in Stanči Simrajh. Sedijo: Dale Trinko, Irena Gomabc, Pati Zubek, Dina Kocinec, Tonček Leskovar, in Marija Žerdin. Slikani so pred kozolcem, katerega so postavili mladi fantje. Skupino vodi Corinne Leskovar.
Zasedanje četrtka
Dopoldanski program so	MUnkner (Marburg). V drugi
razdelili v tri delovne skupine, ki	skupini, ki je razpravljala o
so razpravljale o določenih pro-	pospeševanju samopomoči po
blemih.	vladnih in pol-javnih organih, so
Prva skupina je razpravljala o	poročali prof. V.S. Vyas (Indija),
izgraditvi organizacije v	h.F. Mtula (Ministrstvo za razvoj
zadružništvu. Poročali so: h.	zadružništva, Kenija) in prof. A.
Guthardt (Nemška zadružna	Hanel (Marburg). Sam sem se
banka) in profesorja L. Valko	udeležil tretje skupine, ki je raz-
(Washington State Univ.) in h.	pravljala o soudeležbi članov v
3lllllllllllllllllllllllllllllllll=
= -^»1150 =
3IIIIIIIIIIIIIIIIII
llllllllllllllE
SLOVENIJA —
48535353482353482389235323915348534823

stoufnsk*
DRŽAVA
A FREE SLOVENIA v
I	N*1 Subscription	*	*
Subscription rates
$0.00 per vear ; 50C single isstie. Advertising I eolonin \ 1" $4.20

Published monthlv bv Slovenian National Federation of Canada 64« Kticlid Ave., Toronto
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina /naša: /a ZDA in Kanado$6.-, za Argentino375 pezov, za BrasilijoOO kru/eirov, za Anglijo 30 šilingov, za Avstrijo 80 šilingov, za Avstralijo 3.75 avstr. £., za Italijo in Trst 1.200 lir. za Francijo »00 frankov.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.
Clevelandu, USA.
i
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno novo leto vam želi Glavni odbor in Svet. Slov. drž, gibanja
I
praznike in srečno novo leto.
| Vesel Božič in i zadovoljno Novo leto
L
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V
KANADI
„TABOR":
v TORONTU
Vesel Božič in zadovoljno novo leto ŽELI
S SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V AMERIKI
*	CHJCAGO, |lL.
ŽEGNAN BOŽIČ
IN VESELO
NOVO LETO ZELI
Z.S.P.B. TORONTO
• Kanadska Etnična Tiskovna Zveza je imela v dneh 29. in 30. novembra sejo eksekutivnega in ravnateljskega odbora (udeleženci iz Vancuvra, Winnipega, Toronta in Montreala) na katerem so razpravljali o tekočih stvareh zveze. Na posebnem mestu objavljamo posebno poročilo o tej seji.
Uredniku pišejo . . .
Rim, 20/XI/81
Dragi Vlado!
„ . . . Namesto „šampanjca" za Tvoj jubilej pa poklanjam v tiskovni sklad S.D. $60.- z željo, da Te Bog ohrani še mnogo let, kajti slovenstvo Tebe in Tvoje delo tako zelo potrebuje!"
Tvoj Vinko
NEVV YORK -
Z.A.D.
• Za konec novembra je na Slovenskem večeru v Nevv-Yorku predaval v anglesščini slovenski esejist , pisatelj in novinaij g. Mirko Javornik o lepoti slovenščine. Občinstvo, po večini umniki, je bilo sestavljeno in sicer pol Slovencev, med njimi precej mladine, ki je prvič kaj prida slišala o lastnem jeziku. Druga polovica so bili Srbi, Ukrajinci, Belorusi, Cehi, Rusi in Poljaki, ki
NA ZAKLJUČNEM PRIZORU je bila zbrana naša mladina v lepih narodnih nošah, ki so nam jamstvo nadaljevanja narodno-kulturnih tradicij v srcu Amerike.
•MiaiiiniMmMMi
bian, Jože in Mary Gregorič, Mary Kaiser, Pavlina Ožbolt Angela Lesca in Stanko Masšič. (Najstarejši udeleženec te maše je bil Anton Fabian ki je pretekli mesec praznoval svoj 99letni rojstni dan.
■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiimmNMi
SOUDELEŽBA___

^	Vesel Božič in zadovoljno novo leto
^	žele
k	Somišljeniki slovenske državne ideje v
i
^Pevski zbor Jakob Petelin Gallus iz Celovca želi vsem fc prijateljem in dobrotnikom blagoslovljenje božične
i
Voščila za BOŽIČ in NOVO LETO	J
^ ter najboljše želje za ureničenje slovenskih ^ ciljev pošiljajo somišljenikom v Sloveniji in po ^ svetu prijatelji v VVashingtonu.	fr
-1
| • Sestanek Baragove zveze v Chicago
V soboto 7. nov. je bil po večerni maši v dvorani pod cerkvijo sestanek podružnice Baragove zveze v Chicago. Med drugim je bilo sklenjeno, da bodo priredili Baragovo kosilo drugo leto 17. jan. v cerkveni dvorani. Dalje je | predsednik podružnice Viktor 'Mladič povedal, da je prejel pismo od Baragove zveze v Mar-iquettu; v tem pismu prosijo če bi I bilo mogoče dobiti osebo z dobrim »znanjem slovenskega in ■angleškega ježka, tam imajo še j precej pisem pisanih v slovenskem jeziku in čakajo na prestavo v angleški jezik. Ta pisma prevedena v angleščino morajo biti predložena v Rimu predno bo prišlo do odločitve za proglašenje škofa Barage za blaženega.
Podružnica Baragove zveze v i Chicago se obrača s prošnjo za pomoč na slovenske rojake ki so zmožni obeh jezikov. Oseba ki bi I te pisma prevedla v angleški jezik i bi veliko pomagala za dosego cil-ija, spraviti škofa Friderika Barago na oltar.
Ludvik Jelene
S Cleveland
i
hočejo sedaj govornikov esej imeti za vzorec, kako bi svoje mlade ljudi zainteresirali za materinščno. Liga Ameriških Slovencev bo sedaj to stvar izdala v obliki brošure.
Chicago, III.
Berwyn, 11. novembra 1981
• Počastitev faranov starih nad 90 let pri sv. Štefanu.
V nedeljo 8. novembra so bili pri deseti maši pri sv. Štefanu v Chicago počaščeni farani in faranke stari 90 let ali več. Župnik p. Vendelin je v ta namen opravil slovensno sv. mašo v zahvalo za vse prejete darove in milosti v njihovem življenju. V lepem govoru jim je župnik čestital, se zahvalil za vso njihovo podporo fari sv. Štefana skozi dolgo vrsto let. Na koncu jim je želel zdravja in obilo božjega blagoslova še za vnaprej.
Vsi ti ki so se udeležili te počastitve so med mašo prejeli posebno listo priznanja, nekateri ki se zaradi bolezni niso mogli udeležiti te slovesnosti,bodo pa prejeli to listo priznanja na svojem domu. Po končani maši so cerkveni pevci in farani še skupno zapeli zahvalno pesem v zahvalo Bogu za vse milosti ki so jih prejeli od njega v svojem življenju.
Imena faranov ki so stari 90 let ali več so: Ančka Ahačič, Ana Banič, Mary Vavpotič, Anton Fa-
•	S pričetkom šole v začetku septembra se nekako neuradno konča poletje in s tem doba prireditev v naravi. Vsa aktivnost se preseli v dvorane. Nekaka iz-
| jema temu je vsakoletna vinska trgatev na Slovenski pristavi, ki je bila letos v nedeljo 20. septembra.
•	Jesenske prireditve so se začele letos s koncertom ,,Fantov na vasi" v dvorani Narodnega doma na St.- Clairju v soboto 12. septembra. Tega koncerta se je
(udeležil tudi ljubljanski nadškof Idr. Alojzij Šuštar, ki se je prav ' tiste dni mudil v Clevelandu, kjer je bil nad vse lepo sprejet. Poleg slovenskih fara, je nadškofa počastil tudi clevelandski župan George Voinovich z uradnim javnim sprejemom v mestni hiši.
•	Temu so potem sledile druge
prireditve. Vsako soboto vabi kako društvo ali skupna na večerje in plese. V novembru pa so se začela martinovanja raznih klubov. Zdi se, da je življenje Slovencev v Clevelandu zares razgibano, saj so večeri, ko zares ne veš za kaj bi se odločil, toliko društev vabi naenkrat. Prijateljev pa ne privlačujejo samo sobotni večeri; tudi nedelje so zelo zasedene, posebno so na programu vsakovrstna kosila.
•	V torek 3. novembra smo imeli v Clevelandu volitve. Prvič smo volili župana in mestni svet za dobo štirih let. Mestni svet je bil zmanjšan od 33 na 21 članov. St. Clairska naselbina je bila priključena centru mesta in tako je izgubila na volitvah svojega zastopnika. Sedaj jo bo zastopal Poljak, ki je do sedaj zastopal center mesta. Collingvvoodska naselbina pa je morala izbirati med dvema slovenskima kandidatoma, ki sta do sedaj oba bila člana mestnega sveta. Izvoljen je bil Michael Polenšek.
•	Župan Voinovich je bil ponovno
izvoljen z ogromno večino, preko 76%. To je dokaz njegove velike priljubljenosti med ljudmi.
•	Konec novembra bomo praznovali Zahvalni dan in takoj nato bomo začeli s pripravami za Božič. Vsem čitateljem in prijateljem Slovenske Države želimo blagoslovljene praznike in sreče v novem letu 1982.
zadružna proizvodnja za zelenjavo in majhne živali, ki so del potrošnih zadrug. Njegova izvajanja se nanašajo samo na prvi tip. V njih se je na hitro izvedla upeljava strojev in koncentracija v velika podjetja. V prvi dobi so prišle vse odločitve od centrale: Novi gospodarski sistem, ki so ga uvedli 1. 1968, je dovolil poedinim zadrugam več svobode v odločanju. Vlada omejuje svojo dejavnost na indirektne vposege in zadruge so same odgovorne za svoje delovanje v tem okviru. Velike zadruge potrebujejo specializirano vodstvo in poedini člani se čutijo manj povezani z njimi. Tudi njihovo mišljenje se spreminja od kmeta na delavca (plačani so mesečno). Zadružni zakon 1. 1971 je poudaril, da je vrhovni organ splošna skupščina, ki jo sestavljajo vsi člani. Ker ta določba ni povečala soudeležbe članov, so uvedli 1. 1977 dva nova organa: delne občne zbore za poedine vasi in sestanke na delovnem prostoru. Tudi to ni veliko pomagalo in sedaj se pripravlja nova zakonodaja, ki bo dala več besede delovnim enotam (te bodo volile delegate za občni zbor) in občni zbor bo sestavljen iz delegatov delovnih skupin.
Potrošne zadruge
V delovni skupini potrošnih zadrug sta poročala E. Hansen (Danska in D. Cracogna (Buebos Aires).
E. Hansen je poročal o možnosti preživetja potrošnih zadrug v industrializiranih deželah. Velik del poroti je obsegal citate iz referata nedavno umrlega dr. A. Laidlawa, ki ga je pripravil za kongres Mednarodne zadružne zveze v Moskvi "Zadruge v letu 2000". Mnoge potrošne zadruge v industrijskih državah so v zastoju ali celo v velikih težavah. Da se ohranijo,morajo ohraniti svojo značilnost kot organizacije, ki temeljijo na članstvu: preprečiti odtujitev med člani in ravnateljstvom; povečati sodelovanje članov z decentralizacijo in izboljšano informacijsko službo; poudarjati točke, ki so popularne (identifikacij z interesi potrošnikov); izboljšati vzgojo članov, izvoljenih predstavnikov,
ravnateljstva in uslužbencev; prepričati člane, da so zadruge "tretja pot" poleg zasebnega in državnega kapitalizma, in podobno.
D. Cracogna je govoril o glavnih problemih potrošnih zadrug v deželah razvoja. Glavne težave so; pomanjkanje lastnega kapitala in visoki stroški za posojeni denar; huda inflacija; neznatna kupna moč članov; težava z uporabo tehničnih novosti v isti meri kot tekmeci (ki so pogosto mednarodna podjetja); odvisnost od politike; težave v soudeležbi članov zaradi pomankljive izobrazbe, pomanjkanje motivacije in sovraštvo totalitanih držav do vsake oblike demokracije; pomanjkanje sposobnih ravnateljev; teoretično in ideološko nasprotovanje zadružništvu kot primernemu sredstvu za rešitev družbenih problemov, itd.
Zasedanja petka
Prof. M. Ali Khan (ILO, regionalni urad, Bangkok) je govoril o možnosti zadrug, da vključijo najrevnejše plasti. Kot "obrobne skupine" (marginal groups) je opredelil skupine gospodinjstev, ki nimajo dovolj lastnih sredstev, da bi zadovoljile bistvene potrebe svojih članov, toda bi bile sposobne, da razvijejo neodvisnost. Take skupine potrebujejo posebej pripravljene programe (krediti, vzgojo, šolanje, itd.). Ko se organizirajo v majhnih skupinah, je možno ustvariti povezavo z obstoječimi zadrugami.
Prog. BlUmle (Fribourg, Švica) je govoril o metodah za ocenitev uspeha zadrug (o tem predmetu je objavil že več člankov). Letna poročila povedo bore malo, kaj so zadruge storile za svoje člane. Znanstveniki morajo razviti dialog z zadružno pakso, v katerem bodo razčistili nekatere bistvene pojme; opredeliti cilje zadružništva kot različne od drugih gospodarskih oblik; najti učinkovite oblike sodelovanja članov. Ocenjevanje samo pred postavlja, da so cilji točne opredeljeni (morejo biti tudi različni s stališča članov, vodstva, uslužbencev; tudi javnost more biti upravičeno zainteresirana na zadrugah). Cilje je treba opredeliti tudi za poedine tipe zadrug. Poleg kvantitativnih podatkov je treba upoštevati tudi
kvalitativne strani zadružništva, ki jih je mogoče zajeti le posredno in približno (n.pr. zadovoljnost članov). Socialna poročila zadrug morajo vključiti podatke, kako je zadruga pospeševala interese članov, kako je delovala demokracija, v koliki meri se čalni istovetijo z zadrugo, kako učinkovito je bilo razdeljevanje informacije, in podobno. Poročilo mora biti pisano v poljudnem slogu.
Skupina strokovnjakov je razpravljala o potrebi povečanega znanstvenega dela na polju zadružtništva tako v raziskavah kot tudi v poučevanje na vseh stopnjah šolstva, vključno univerze. Pri tem pade odgovornost tudi na zadruge, ki morajo biti pripravljene doprinesti svoj delež k stroškom, ki so zvezani s preiskavami.
Povzetek kongresa je podal prof. Hamm (Marburg) in kongres je zaključil dosedanji predsednik Delovne skupnosti zadružnih institutov, ki organizirajo te kongrese, prof. W. Weber (Dunaj). Novi predsednik je prof. Erik Boetcher (MUnster). Prihodnji kongres bo 1. 1984. Kraj kongresa še ni bil določen. Poročilo o kongresu z vsemi predavanji in glavnimi mislimi, ki so bile izražene v diskusijah, bo izdala založba Vandenhoeck & Ruprecht (Gottingen).
Rudolf Cuješ
The Biennial Meeting of the anada Ethnic Press Federation in Ottawa
(Dalje s I.strani)
Dr. D. Benecke (Konrad Adenauer Foundation) je govoril o možnostih za delavske zadruge v Latinski Ameriki. V šestdesetih letih je bilo opaziti povečano zadružno delovanje, kar je vključilo tudi delavske zadruge. Nekatere so bile ustanovljene iz ideoloških	motivov
(občestvenost), druge pa, ker so poedini podjetniki prepustili podjetja delavcem, v nekaj primerih pa so podjetniki odšli. V sedendesetih letih so nekatere vlade ustanovile delavske zadruge, ko so začele odpravljati socializirana podjetja. Večina ni uspela. Glavni razlog za neuspeh je bil, da so dobili delavci podjetja brez priprave za novo odgovornost. Delavske zadruge so še vedno koristno sredstvo za ustvaritev prepotrebnih novih delovnih mest, toda potrebna je dobra vzgoja delavcev. Glavne težave doslej so bile: delavci se niso mogli sporazumeti na razdelitev opravil v podjetju; slaba delovna disciplina; nerealifične zahteve po plačah; nerealistična ocenitev uspeha na trgu. Kjer so uspeli, so to navadno pod pritiskom grozeče brezposelnosti, kar je omogočalo večjo disciplino pri delu in manjše zahteve po visokih plačah (zlasti v Argentini).
Odborniki KensdsVe etrlcr« tiskovne Fed^radie pri ministru Tirotrokul tur-nostl cr. J Flemintnj V Ottswi.Minister je peti od leve,
ed the problems of postal rates and the delivery with him and a representative of the new Crown corporation. In the afternoon the Prime Minister, Rt. Hon. Pierre Elliott Trudeau, received the same delegation. The President of the Federation, Dr. J.M. Kirschbaum expressed to the Prime Minister te appreciation of the Federation of his efforts for giving Canada a modern Constitution, just towards ali Canadians, and informed him of the problems the ethnic press is facing. The delagation was introduced to the Prime Minister by the Hon. J. Fleming.
Ali officers and direetors were guests at luneheon given by the Hon. Lloyd Axworthy, Minister of Immigration and Employment in the Press Club. During the Ottavva meeting as well as in its organiza-tion considerable help and advice vvas given to the Federation by Charles Dojack and Stan Zybala as wel;l as by the Secretariat of the Minister for Multiculturalism.
Among the nevv projeets of the Federation is a history book on the Ethnic Press in Canada, and closer cooperation vvith regional associations vvas considered as a prerequisite for successful representation on national level and making the Ethnic Press an aetive force in Canadian life.
On November 29-30, 1981 the Canada Ethnic Press Federation held its Biennial meeting in Ottavva to diseuss the activities of the Federation as well as the problems of the Ethnic Press. The meeting vvas attended by officers and direetors of the Federation from Vancouver, Winnipeg, Toronto and Montreal. The meetings vvere chaired by the President of the Federation, Dr. J.M. Kirschbaum.
The first day tvvo business ses-sions took plače at vvhich vvere discussed the reports of the President as vvell of the Secretary Mr. V. Mauko and Treasurer Mr. Ivan Boyko and reports of the representatives of regional Associations Mr. Hykawy, Mr. Roy Mah and Mr. Oboronivv. An extensive report of the President in vvhich he dealt vvith Federation activities and general problems of the Ethnic Press, vvas unanimous-ly approved.
The second day ali participants vvere received by the Minister for Multiculturalism, Hon. Jim Fleming, for a lengthy discussion of the problems of the Ethnic Press: mainly high postal rates and par-ticipation in Government advertising. A delegation composed of Dr. Kirschbaum, V. Mauko, M. Hykawy and Roy Mah vvas received by the Hon. Andrč Ouellet, Postmaster General and diseuss-
iiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
Another Recent Book by Prof. Gobetz
The follovving book revievv, vvrit-ten by the vvorld-famous Czech American scholar and vvriter, Prof. Joseph S. Roucek, vvas published in "II Politico", the scholarly Italian journal of Political Sciences (Universita degli Studi di Pavia), 1981, No. 1—2. The revievv diseuses one of the tvvo books by the Slovenian American sociologist, Prof. Ed-vvard Gobetz, vvhich vvere published last year. The Arno Press of Nevv York, vvhich also publishes the Nevv York Times, selected Prof. Gobetz's dissertation of 1962 as one of the 47 best texts for its "American Ethnic Groups: The European Heritage Series". Prof. Gobetz vvrote a nevv Introduction, but vvas instructed by the publisher to leave everything else (including the Bibliography) ex-actly as it vvas in his original study of 1962. His other recently published book, SLOVENIAN HERITAGE, Vol. I (hardeover, 642 pages), received favourable comments and revievvs in America as vvell as in Europe, vvent through three printings in less than a year, and is a Slovenian American bestseller (available from: SLOVENIAN RESEARCH CENTER, 29227 Ed-dy Rd., Willoughby Hills, Ohio 44092, at $16, plus $1.50 for postage and mailer). Here is Prof. Roucek's revievv of the Arno-published book:
Edvard GOBETZ, Adjustment and Assimilation of Slovenian Refugees. Nevv York, Arno Press, 1980, pp. IX-203, $20.00.
The purpose of this excellent study is threefold: (1) to explore te factual information on an im-portant but little knovvn American minority; (2) to study adjustment and assimilation processes as ex-emplified by Slovenian refugees
in America; and (3) to examine various assumptions and theories vvith regard to adjustment and assimilation processes in general, and to indicate some major theoretical difficulties as seen by Gobetz.
Originally the vvork vvas com-pleted as a thesis at the Ohio State University in 1962. Its appearance as a reprint in the Arno Press series, "American Ethnic Groups: the European heritage", certifies to the value of the publication, especially since since 1962 much has been added to our knovvledge of the problems of ac-culturation and assimilation. In fact, the product is very much up-todate in its treatment, research, and "Observations" (Chapter VI, pp. 183-193). It is especially in-teresting to note that Slovenian-American assimilability is com-parably higher than Slovenian-German or even Slovenian-Croatian assimilability (in spite of a considerable cultural kinship in the latter cases). Indeed, by the traditional method of 'indicators' the Slovenian refugee cor-respondents could be shovvn to be one of the most highly assimilable ethnic groups in America (should vve use sueh standard indicators as knovvledge of English, American citizenship, economic adjustment, political loyalty, and affection for America as com-pared vvith that of the natives).(p.l91).
We regret, hovvever, that Gobetz (born in Slovenia in 1926 and today Professor of Sociology and Anthropology at Kent State University, Ohio) did not consider it feasible to bring up-to-date his outdated Bibliography (pp. 194-202). Othervvise, it is abun-dantly clear that in ali parts of the book evidence has been selected vvith care and evaluated vvith precision. There is also a prepossessing honesty in this original thesis. (J.S.R.)
S.R.C.
• Kanadski zadrugarji bodo zborovali od 14. do 18. junija 1982 v Ottavvi. Iz triletnih priprav in
študij bodo skušali določiti program za bodoči razvoj zadružništva v Kanadi.
Iz slovenske zgodovine.
a
Leta 1916 Mal ni obsodil Haupt-mannove teorije niti v svojem članku niti v svoji oceni Haupt-mannove razprave, kot je sam pozneje povedal, iz političnih razlogov, ne pa radi tega, ker bi se z njim strinjal. Eden takih političnih razlogov (druge sem že preje omenil) je bilo ozko sodelovanje med Vseslovensko ljudsko stranko (VLS) in Hrvatsko stranko prava (HSP). Ozka povezanost med VLS in HSP je bila potrjena na ljubljanskem zborovanju predstavnikov obeh strank 20. oktobra 1912. in je nato vodila do ustanovitve jugoslovanskega kluba, ki je združil slovenske in hrvatske (iz Istre in Dalmacije) poslance v dunajskem parlamentu, ki je odigral važno vlogo zadnja leta prve svetovne vojne. Vsak napad na Hauptman-novo hrvatsko teorijo pa bi lahko negativno vpljival na to sodelovanje in so zato verjetno slovenski politiki vpljivali na to, da do tega ni prišlo. Sele v tem okviru lažje razumemo Mantuani-jevo pripombo v oceni Hauptman-nove razprave (Carniola, 1916 str. 272), da mu je žal bilo "zabran-jeno, pobaviti se s temi izvajanji podrobneje". (O sodelovanju med VLS in HSP je pred nedavnim napisal Janko Pleterski važno razpravo "Zveza Vseslovenske ljudske stranke in Hrvatske stranke prava v letih 1911-1913," Zgodovinski časopis, letnik 34, št. 1-2, Ljubljana 1980; str. 5-70.
Nemški povzetek, str. 70-75. Radi velike važnosti te razprave bom o njej napisal kaj več v posebnem članku).
Verjetno iz istih razlogov je Mal molčal tudi leta 1918 in leta 1919 ko je Hauptmann objavil v slovenščini, svoja izvajanja o hrvatski teoriji. Kot nadaljni vzrok Malovega molka bi lahko navedli razburkano dobo po razpadu Habsburške monarhije in Malovo zazvzetnost pri organiziranju novih slovenskih znanstvenih istitucij. Zgoraj omenjeni Hauptmannov prispevek "Staroslovenska družba in njeni stanovi", objavljen v prvi številki nove slovenske znanstvene revije v "Časopisu za slovenski jezik, književnost in zgodovino (Ljubljana, 1918; str. 79—99), ki so je urejali profesor Anton Kaspret, kustos dr. Franc Kidrič, vseučiliški profesor dr. R. Nachtigall in vseučiliški docent dr. Franc Ramovš — ugledni slovenski znanstveniki — je bil le nekoliko predelana in skrajšana verzija njegove nemške razprave iz leta 1915. kakor v nemškem izvirniku tako v slovenski enačici Hauptmann ponovno poudarja zasužnjenost starih Slovanov, slovensko odvisnost od Obrov, hrvatsko osvoboditev Karan-tancev, hrvatski izvor kosezov ter hlapčevski značaj slovenskih kmetij pod novo frankovsko oblastjo.
Gradivo, II. št. 341, str. 263-66) "se imenujejo Slovani kot popolnoma enakovredni soprebivalci Bavarcev, s katerimi delijo iste dolžnosti in enake ugodnosti" podčrtuje Mal. Ti prebivalci Vzhodnih pokrajin so se imenovali v viru "Bawari vel Sclavi istius patriae" (Bavarci in Slovani iste domovine) in so se razlikovali od drugih Slovanov, ki so prihajali iz severa ali vzhoda ter niso uživali istih pravic. Iz določb se torej razvidi, da so imeli Slovenci iste ugodnosti kot Bavarci kar se tiče
trgovine, tudi trgovanja s sužnji, to se pravi, da so bili svobodni. K temu pa Mal dodaja, da ne razume zakaj je Kos popolnoma prezrl drugi važen dokument, ki je bil izdan kakih osemdeset let pozneje. Gre za ranshofenške dekrete vojvode Henrika ("Con-stitutio venerabilis ducis Heinrici), ki so nastali nekako medletom 985 in 995. Ranshofen, ki je dal ime tem dekretom leži na južnem bregu Salzbacha, severno od Salzburga in južnovzhodno od Passaua.
Prva Malova zavrnitev Hauptmannovih tez
Leta 1920 je Mal sicer zavrnil nekatere Hauptmannove teorije, vendar le neposredno. To je storil ob priliki svoje deset strani dolge ocene četrte knjige Gradiva za zgodovino Slovencev v srednjem veku, ki jo je spisal kot prve tri dr. Franc Kos. Malova ocena je bila objavljena v Času (letnik 14,1920, str. 229-38) in jo vsebinsko lahko razdelimo na dva dela. V prvem Mal ocenjuje Kosovo gradivo, v drugem pa navaja dokaze, ki pričajo, da so bili Slovenci svobodni, ne sužnji, v prvem obdobju svoje zgodovine. Ta drugi del si bomo ogledali nekoliko bolj podrobno.
Hauptmannovega enačenja "slovenske kmetije" s hlapčevsko ali nesvobodno kmetijo se Mal dotakne, ko razpravlja o dokumentu št. 163 Kosovega Gradiva. Ta dokument navaja 32 slovenksih kmetij (hobas Sclavonicas), katere so darovalci zapustili admontskemu samostanu med leti 1140-45. Svojim stvarnim pripombam doda Mal še sledeče misli: "Odprto bi seveda ostalo še vprašanje, da li znači 'slovenska kmetija' poleg kvantitete zemljišča tudi že
obenem osebno in narodno kvaliteto imejitelja in se ni marveč slednje tekom časa zabrisalo tako, da ima pridevek 'slovenski' značiti le še gotov in strogo določen obseg." (Čas, XIV, str. 232.) Tukaj ni nobenega dvoma, da je Mal imel v mislih Hauptmanna, saj navaja v opombi njegovo zadnje delo "Staroslovenska družba*, objavljeno v Časopisu za slovenski jezik in zgodovino.
Najboljši dokaz za obstoj svobodne staroslovenske družbe so slovenske priče in slovensko pravo. Le svoboden človek je lahko naveden kot priča v darilnih in sličnih listinah, ki so potrjevale prenos premoženja od ene na drugo pravno osebo. V vsaki listini se našteva vedno več prič. Naštete so po socialni lestvici, to se pravi, oseba najvišje stopnje se navaja prva, njej sledi oseba nižje stopnje itd. Iz vrstnega reda lahko zato sklepamo tudi na socialno stopnjo prič. V svoji oceni Mal navaja tri darilne listine, kjer so našteti Slovenci kot priče. Dve sta iz začetka 11. stoletja, tretja je sto let mlajša, torej iz začetka 12. stoletja. Oglejmo si te tri listine.
O slovenskih pričah
Prva listina, ki jo Mal sicer navaja le po številki, se nanaša na novoustanovljeni ženkski samostan Sv. Jurju na Jezeru pri St. Vidu na Koroškem ter je bila spisana med leti 1002 in 1008. Izvleček se nahaja v tretji knjigi Kosovega Gradiva (št. 11, str. 9-10). V tej listini so priče naštete po dvakrat v dveh skupinah. V prvi skupini so prvo naštete priče "ki so jih povlekli za ušesa" ("testes tracti per aures"), tp se pravi priče, ki so pričale po bavarskem pravu, katero je predpisovalo tak obred. Nato slede imena prič, pred katerimi piše: "Te pa so priče po slovenski postavi (ali obredu)" ("Isti autem sunt Sclauenice institu-tionis testes"). V isti listini, nekoliko pozneje je govora o ponovnem darilu, katero potrjuje zopet dvoje vrst prič, prvo one po bavarskem pravu, slovenske pa so na tem mestu uvedene s pripombo: "Te slovenske priče" ("Isti sunt testes Sclauigene"). Zanimivo je, da je napisano latinsko ime za Slovence v isti listini obakrat različno. Med pričami, ki so pričale po slovenskem pravu so tudi priče z nemškimi imeni kot Reginpraeht, Wolfram, VVolfhart, Sigihart in drugimi, kar priča, da so Slovenci že začeli dajati svojim otrokom bavarska in frankovska,
torej germanska imena. Druga listina, ki jo Mal tudi omenja le po številki, se nanaša na isti ženski samostan Sv. Jurija in je bila sestavljena nekaj let pozneje, med leti 1020 in 1025. Značilno za to listino je, da so že vse priče pričale po bavarskem pravu (Glej Kos, Gradvo, I, št. 48, str. 32.) Isto velja za tretjo darovalno listino iz leta 1135 (Kos, Gradivo, IV, št. 119, str. 71-73). Tudi tukaj so priče pričale samo po bavarskem pravu, četudi je med njimi nekaj pristno slovenskih imen kot Ratus (Ratuš), Pribgoy (Pribigoj), Zeb-drach (Sebidrag), Tychonia (Tihonja) in druga. Mal povdari, da je to dokaz, kako je asimilacija že napredovala. Slovenskih pravnih običajev ni bilo treba več upoštevati. (Čas, XIV, str. 232.)
O enakopravnosti Slovencev in Bavarcev, torej o slovenski svobodi pričajo tudi sklepi raf-felstattenskega zbora cerkvenih in svetnih dostojanstvenikov, ki so sklepali o krajih, kjer se bo plačevala carina in o višini carine po "vzhodnih deželah". Raffelstatten , po katerem je zbor dobil svoje ime leži med izlivom Traune in Aniže (Enns) v Donavo, vzhodno od Linza. V glavnem je šlo za ureditev prometa po Donavi. V tem viru, ki je nastal med letom 903 in 905 (glej Kos,
Ranshofenški odloki
Ranshofenški dekreti urejajo vdoru, sodni postopek in kazen za Značilno je, nadaljuje Mal, „a gospodarja (DOMINUS), ki bi niti raffestattenske niti ran-skrival ali si celo hotel prilastiti shofenške odločbe ne priznavajo ubežnega sužnja ali podložnika Slovanom kakih posebnih ("servus vel ancilla fugitivus"). privilegijev, ali posebnih, samo Višje osebe in vse oblastnike - od Slovanom namenjenih zakonov, odvetnika in oskrbnika pa do Za oboje, za Bavarce in Slovane, klerika in skabina - ki bi se proti veljajo isti zakoni. Pomudi se pa temu pregrešili zadene izguba Mal pri zadnjem stavku rans-
hofenškega dokumenta, ki določa, da se morajo tudi Slovani podvreči sklepom, ali pa naj se izženejo. Mal pripominja, da nekateri nemški pisci razlagajo ta zadnji stavek kot dokaz o splošnem zasužnjenju Slovanov. Kot primer navaja Gfrorerjevo delo Papst Gregorij VII und sein Zeitalter (1. zv. str. 497 si.) (Papež Gregor VII in njegov čas), ki obširneje razpravlja o rans-hofenških odlokih in jih imenuje protislovanske zakone. Mal tolmači pomen zadnjega stavka in latinske besede exterminentur po moje čisto pravilno. Exterminare pomeni extra terminos ejicere (izgnati čez mejo), torej tudi Slovani se morajo pokoriti tem določbam, ali pa se izženejo; nikakor pa ne pomeni "ali pa se iztrebijo", še manj "podvržejo". Zakaj govore ranshofenški odloki samo o izgnanju Slovanov, ne pa Bavarcev? Mal to tolmači takole: Zakonodajavec je pričakoval solidaren nastop vseh Slovanov, ne pa Bavarcev, zato se posamezen Bavarec ali nekaj višjih uradnikov, ki bi kršili gornje določbe, zapre ali izžene (exi!io damnetur), slovanskega grofa, slovanske višje uradnike ali tudi posameznega gospodarja pa bi lahko podprla vsa slovanska skupnost. Ker ne bi mogli vseh zapreti, zato je zakonodajavec določil, da se v takem slučaju vsi izženejo. Vsekakor tukaj ni šlo za zasuž-njenje ali fizično iztrebitev Slovanov. Prav nasprotno izgon takih Slovanov pomeni,da so ti bili še svobodni,kajti le svobodne ljudi izženeš ali zahtevaš, da se izselijo. Sužnje in podložnike pokoriš s silo, ne pa izženeš.
Po moje je možno še drugo tolmačenje. Do srede 10. stoletja so Franki še priznavali Slovencem ob Donavi lastne pravne običaje. Po ponovni osvoboditvi teh krajev so Bavarci in Franki uvedli frankovsko pravo in frankovske grofe. To novo frankovsko pravo so morali priznati tudi Slovenci, ki so živeli v Vzhodni pokrajini ali pa so se morali izseliti. Prav pa ima Mal, da so bili ti Slovenci svobodni, kajti drugače ne bi uživali pravice, da se izselijo.
oblasti, dohodkov, telesna in denarna odnosno zaporna kazen. Svobodnim in nesvobodniin osebam nižjega stanu se za tak prekršek izpulijo lasje. Ako se tujec zateče pod zaščitto kakega gospodarja in nato zakrivi tatvino ali kak drugi prestopek mora gospodar-zaščitnik zadostiti tožniku ali pa izročiti tujca pred javno grofovsko sodišče. Ako bi grof ščitil javnega izobčenca (for-bannitum) in ga ne bi postavil pred javno sodišče ali pa ga celo zagovarjal in bi svojega dejanja ne mogel opravičiti pred vojvodo, izgubi službo in milost. Za isti prestopek izgubi odvetnik službo, oskrbniku pa se izpulijo lasje. Ce bi gospodar branil svojega podložnika radi tatvine in bi ga ne hotel izročiti grofovskemu sodišču, naj se zapre ali izžene ("exilio damnetur"). Ce bi vojvoda obdolžil grofe ali skabine, da protipostavno zagovarjajo izobčence in tatove pred javnim sodiščem ali kjerkoli drugod, naj se zapro ali izženejo, če se ne morejo s prisego opravičiti. Na koncu določa še to: "Tudi Slovani se morajo podvreči določbam tega zbora ali pa naj se izženejo . . . (Sclavi etiam ejusdem coadunationis distric-tioni subjaceant aut exterminen-tur . . .)" (Čas, XIV, str. 235)
Mal uporabi ranshofenške odloke kot dvojen dokaz. Prvič so ti sklepi dokaz, da je po nad-polstoletni madžarski oblasti in pustošenju ostalo v teh krajih še toliko slovenskega prebivalstva, da ga je moral, rad ali nerad, upoštevati tudi bavarski zakonodajavec. Drugič, slovenski naseljenci obdonavske nižine so, tako po raffelstattenskih določbah v začetku desetega stoletja kakor po ranshofenških sklepih okoli osemdeset let pozneje, enakopravni z bavarskimi, to se pravi, da so svobodni. Važno je tudi, da so bile raffelstattenske določbe sklenjene pred madžarskim vpadom, ranshofenške pa po zmagi Otona I nad Madžari in sledeči počasni osvojitvi podonavske nižine izpod madžarske oblasti. Slovani ali bolje Slovenci, ki so tod živeli, so bili po Malu svobodni pred in po madžarskem
I I
I I
I
II
I

Marburch or der Lah r, krni mednarodnega zasedanja kreditnih zvez. Zasedanja se je udeležil dr. Rudolf Čuje£, prof i Ijna univerzi St. Francis Xavierja v Anti oronishu- Nova Scotia.

r maSBm^^šš^mš
DREZNICA, vas blizu Kobarida
t
War crime lie' can save friend
A Dapto man has been asked to say he shot a soldier during World War so he can help a friend being held by Yugoslav authorities as a vvar
lllfllllll.....lllllll
Dellawa re, Austral 1 la, "Mercurv* Saturaay,
November 1981.
criminal
Th« man, imprisonmcnt.
Mr Josel Komidar, belleves h« may b« lndirectly rosponsibl« for hit friend«
lllllllllllllllllllllll
"I an) in said >e$tcrday.
• rery difficult sltuatlon," Mr Komidar
"I want to help my friend but I certainly don't want to lie. Othervvise, no-one will believe the book 1 have just had published about the Slovenian fight against the Communists during the war."
Mr Komidar said his book, The Gllmmer of Hope, was released the same week as his friend wai arrested,
"I sent a copy to friends In Austrla and I am sure the Yugos!av authorities knew about it," h« lald.
''I am sure thev arrested my friend Vinzeni becaui« I told the truth."
Mr Komidar said his friend Vinzena Tello wai born in Slovenia but lived in Austria now.
"It seems funny that they arrested him after th* book vvas pubhshed, although he has been commutln*
trouble" 0SlaVi* and Austria for years witho«t »"T Earlier this week Mr Komidar received a le Ker trom the Austrian Embassy in Canberra asklng him to descnbe an incident in a village cemetery,
Author iw
»
guondarv over letter
The letter said that ln "vlew of the serioui con-scquences for Mr Tellc" the embassy vvould lik« Mr Komidar's recollectlon of the incident.
The letter says: "During a skirmish between part-isans and whiteguards, of vvhich Vinzenz Telic was a member, a partisan Feliks Speh was wounded and left behind at the village cemetery. V. Telic recognised Speh as someone he knew from his natlve village and assured him he vvould not harm him.
"Alleged!y you arrived vvhile the tvvo were stili talking and pointed vour machine-gun at Speh. Telic in vein tried to persuade you not to enecute the vvounded Speh, vvhereupon he left. After Telic left the cemeterir he heard machine-gun fire."
Mr Komidar said he did not knovv whether Mr c had_told tht Yugoslav authorities this story ln ft
bid to gain his release.
"But I have no recollectlon of this Incident and I never knew anyone named Feliks Speh," he said.
"1 wouldn't mind saving I shot the bloke lf I vvould get Mr Telic released, but then who vvould believe my storv of Communist atrocities during the war.
"I have' no doubt the Yugoslav authorities vvere so upset by my book they pounced on Mr Telic, vvho now lives in Austria."
0 Mr Josef Komidar vvith the letter from the Australian Embassy In Canberra and his book.
Objavljamo govor g. Ivana Kobala, ki ga je imel na letošnjem praznovanju 29. oktobra - SLovenskega dneva, ki ga je priredila edina grupa^slovenskih rojakov v Sydneyu — Avstralija, ki ni odvisna od komunističnega vpliva, ki sedaj prevladuje pri večini slovenskih društev. Praznovali so ta dan v upanju na resnično osvoboditev Slovenije.
Knjige in Revije
Knjiga ,,The Glimmer of Hope" je izšla v Sydneyu — Avstralija — 1000 zvodov — v samozaložbi avtorja, kjer knjigo lahko naročite. Knjiga stane 6,- avstralskih dolarjev. Poštnina in zavojnina posebej. O knjigi je pisal tudi avstralski list ,,Illawar Mercury". Posvečena je 12.000 slovenskim mučencem, med katerimi je tudi piščev brat. Pisal jo je preprost delavec, bivši borec 12 bataljona Vuka Rupnika in opisuje največ dogodke medvojnih stvari in o povojni tragediji naših ljudi v Loški dolini, -Sloveniji. Globoko doživeta vsebina knjige je pomešana s humorjem, ki pokriva vse male napake pisanja nekoga, ki ni akademik, le autoklepar in mehanik. Iz nje se odraža iskreni borec nesebične ljubezni do domovine Slovenije.
Priporočamo jo vsem slovenskim ljudem, zlasti tistim, ki medvojne dobe ne poznajo, ali pa jo poznajo, kakor jih je učila šola v domovini. Ker je pisana v angleščini, je dostopna vsem, posebno slovenski mladini v Kanadi, U.S.A., Avstraliji in drugor, kjer je angleščina občevalni jezik.
PRIJATELJI!
Samo nekaj besed o današnjem praznovanju in o našem društvu.
Slovensko Narodno Društvo, ki smo ga ustanovili pred tremi leti, je za Slovence v Sydneyu izraz svobode ki jo .no v naši novi domovini.
Ni lahke ti do svobode in še v svobodi je težko ohraniti politično neodvisnost ko večina povleče z vetrom in slavi zmagovavca.
Kljub temu so še svobodni in odločni ljudje ki držijo besedo brez strahu in potegnejo za sabo svoj narod.
Štejem sebe, in štejem vas, med te svobodne ljudi.
Brez strahu in brez ovinkov proglašamo neodvisnost našega naroda, do katere imamo pravico.
Primorci, ki smo zdaj po svetu, nismo poznali neodvisnosti, nismo poznali svobode izraza v našem jeziku, in zgodovina, ki so jo nas učili pod Italijo, je bila plttvorba in prevara — sramota za naše vzgojitelje!
Avstralija nam nudi ugodne pogoje za to, kar smo doma zamudili — možnost, da se organiziramo, prevzgojimo in zaživimo našo kulutro.
Odvisi od nas!
Imamo med seboj posameznike, ki so že mnogo predelali in dosegli za ohranitev slovenske kulture v Avstraliji. Kot društvo, z združenimi močmi, lahko
naredimo in dosežemo še več.
Potrebno je, da pogosto obnovimo in potrdimo cilj našega društva: oživeti plamen slovenske kulture, ki zida bodočnost, ki ne gleda nazaj, ki podpira predsodke, ki zna odpuščati, ki se bori proti nasilju in širi zaupanje in razumevanje med ljudmi.
Dan, ki ga praznujemo, je dan zmage svobodnih ljudi.
Devetindvajseti oktober je obletnica proglasitve neodvisnosti našega naroda. Leta 1918 so naši očetje zagledali zarjo svobodne bodočnosti.
Ni bila jasna zarja, ni bil napovedan dan brez nevihte in brez težav.
Od tistega časa do danes smo že marsikaj nenapovedanega preživeli. Da ne moremo pokazati velikih narodnih uspehov ni vzrok samo naša malomarnost, ampak v večji meri ošabna in sebična premoč sosednih narodov, ki nam delajo krivico.
Zavest neodvisnosti in narodne odgovornosti pa je le legla v zemljo kakor seme.
Prepričan sem, da bo naš narod enkrat zares zaživel svobodo in neodvisnost.
Kdaj?
Kadar bo naša luč, kakor zgled, zasijala v srcih vseh Slovencev.
NAJ 2IVI ^SLOVENSKI NAROD!
Ivan Kobal Sydney, oktober 1981
W	\	l i
. ..<•■.:%•.. •••• •• » i ...
- jf^ •	.	V v;'"."..«"'.' \
j
1 • i.

JA
•U i .
Stations of hell.
Map of USSR concentration camps, prisons and psychiatric asylums. Full details ABRAHAM SHIFRIN's "THE FIRST GUIDEBOOK TO THE USSR." Millions of Christians have perished there.
Naroča se pri avtorju: Jože Komidar, 16 Industrial Rd., Oak Flats 2527 N.S.VV. - Australia. Upamo, da bo v kratkem tudi na razpolago v uredništvu našega lista.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiimiiii
iiiiiiiiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiE
božičujmo po domače!

i -
i »
! i
Urejen in okrašen dom (božično drevo in jaslice) pripomore S k večjemu občutku- svečanosti in prazničnosti božiča.
Druga taka zunanjost je praznična pogostitev, ki je o boži-" ču ne sme manjkati.
Za božični večer pa pripravimo tudi spored, katerega vsebi- S no prilagodimo prisotnim. Nepogrešljive sestavine takega pro- 2 grama so: primerna glasba, petje (če je le mogoče, ne samo ; poslušanje, temveč tudi sodelovanje), branje primerne zgod-Z be, branje odlomka iz svetega pisma ter molitev oziroma pre- Z mišljevanje.
Tško občestveno praznovanje ne poveže ljudi samo z Bo-m gom, temveč tudi med seboj.
A.Ž
V tistih časih smo živeli s cerkvenim letom: božič, velika S noč, binkošti — »sveti časi« — so bili nepozabni vrhunci vsa- S kega leta. K temu se je pridružilo slovesno zvonjenje, potrka- ■ vanje, svojska slovenska navada.
NAŠ DELAVEC:
Pred nikomer ne skrivamo tega, kar pišejo in govorijo ter poročajo o nas zunaj naših meja, po svetu. Naši obmejni organi ne zasegajo potnikom iz tujine tujega tiska.
Naš delavec, Ljubljana, marec 80/10.
IIIIBIIMIIIIIH
KLIC TRIGLAVA:
ZAKAJ V JUGOSLAVIJI NE PRAZNUJEJO BOŽIČA?
Na to vprašanje je decembra 1978 odgovoril Naš delavec, priloga, ki jo slovenski časopisi pošiljajo naročnikom v tujini. Pojasnil je, da je vsakomur dovoljeno, da praznuje božič in gre k polnočnici, samo da gre tudi redno na delo. Potem navaja list ustavo, ki določa strogo ločitev države od Cerkve, in končno razlaga, da ne gre le za eno Cerkev, ker da jih je že v Sloveniji priznanih kar ducat. Kam bi torej prišli, če bi praznovali praznike vseh teh cerkva, ali pa le največjih, katoliške, pravoslavne in muslimanske!
Pojasnilo je navadna hinavščina.
Prvič je jasno, da ni praznik, če moraš zjutraj na delo.
Drugič je jasno, da ni treba, da bi praznovali iste praznike po vsej državi, ker ima že itak vsaka republika svoje praznike OF ali državnosti ali vstaje.
Tretjič je jasno, da je Cerkev prav tako ločena od države na Madžarskem, na češkoslovaškem, na Poljskem in v Nemški demokratični republiki, pa vendar v vseh teh socialističnih blokovskih državah praznujejo božič.
Četrtič je jasno, da ne gre za ducate praznikov vseh mogočih cerkvži in ločin in ver, ampak le za en sam božič.
Petič je jasno, da je Slovenija pretežno katoliška in bi bilo torej primerno, praznovati božič po gregorijanskem koledarju. Če ga v Srbiji praznujejo po julijanskem ali če v Bosni praznujejo bajram, je to njihova zadeva.
Šestič je jasno, da so celo slovenske oblasti sprejele cerkveni praznik Vseh svetih, 1. november, in ga pod pritiskom množic, ki so hodile na pokopališča, imenovale »dan mrtvih«.
Naš delavec ni tako omejen, da ne bi dojel teh šestih dejstev in da ne bi zaključil, da imajo slovenske oblasti globok odpor do božiča, ki je praznik miru in ljubezni. »Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!« je božična poslanica, ki se upira ostarelim revolucionarjem in mladim karieristom. čudno je, da niti tega ne opazijo, kako je skomercializirani božič na Zahodu izgubil prav to globljo misel. Božični možje in cirkuška navlaka potrošniškega božiča se sijajno ujemajo s plehkimi navadami socialistične družbe. Globlji smisel božiča pa bo to družbo preživel.
Klic Triglava, London, 1. avg. 80/2—3.
I
t


Bohinjska SREDNJA VAS je zasnežena.
zdaj razsvetljena je noč ...
ADVENT
•	Beseda »advent« pomeni prihod. Advent je čas, ko pričakujemo prihod božjega Sina na zemljo. Gre pravzaprav za trojni Gospodov prihod: za zgodovinski prihod v Betle-hem pred skoraj 2000 leti, za njegov prihod v nas po milosti in za njegov prihod na koncu zgodovine k sodbi.
•	Advent naj bi bil kot čas hrepenenja po Odrešeniku poseben čas molitve, branja svetega pisma in pokore. Tako so se nekoč člani izvoljenega naroda pripravljali na prvi Gospodov prihod, tako se pripravljajmo mi na njegov prihod v nas na božič!
•	Adventni venec je pomenljiv okras krščanskega doma v tem času. Vsak večer naj bi družina ob njem zmotila angelovo češčenje, zapela adventno pesem in skupaj prebrala iz svetega pisma odlomek o pripravah na Jezusovo rojstvo. Vsak teden gori na vencu ena sveča več: znamenje, da nam je Jezus, ki je luč sveta, vsak dan bližje.
•	Veliko je vredno iti vsak dan v adventu k maši in obhajilu: boljše priprave na božič si sploh ni mogoče misliti.
PRIPRAVA NA BOŽIČ
•	Slovenskega božiča si brez jaslic sploh ni moč predstavljati. Prav je, da so jaslice slovenske, tako v pokrajini kot v noši figuric, saj nam je s tem božja božična skrivnost še bolj približana.
Zima v BOHINJU.
488953234848482348484848534848234823535389232323232323535348
4848232323535353484848482348484823232353484823232323234848482348485353484853232353
Blagoslovljene
BOŽIČNE PRAZNIKE
ter uspehov polno
LETO 1982
želi vsem
somišljenikom
SLOVENSKEGA
DRŽAVNEGA
gibanja
Profesor J. Planinšič
University of
Pittsburgh
FOR ALL YOUR INVESTMENT NEEDS
MILI KUS
(416) 361-2379
RES: (416) 967-9147
Merrill Lynch Royal Securities Limited
PO. BOX 31 TORONTO DOMINION CENTRE TORONTO ONTARIO M5K \C2
V trajen spomin vsem, ki so v času najžalostnejše dobe v slovenski zgodovini dali svoja življenja za vero in svobodo Slovenije, poklanjam $100,- za SLOVENSKO DRŽAVO — glasnik ideje, za katero so oni poklonili na oltar domovine največjo žrtev: SVOJA LASTNA ŽIVLJENJA.
Nova socialna
okrožnica o delu
Cerkev je začela sistematično razvijati socialni nauk v sodobnosti z okrožnico Leona XIII. Rerum novarum 15. maja 1891. Mnogo obletnic te okrožnice je bilo povod za nove, ki so nadalje razvijale socialni nauk Cerkve in ga prilagajale spremenjenim socialnim in gospodarskim razmeram. Prvi je izrabil obletnico Pij XI. z okrožnico Qadragesimo anno. Pij XII. se je spomnil 50letnice z obšrinim radijskim govorom na Binkošti 1941. Sedemdesetletnico je proslavil Janez XXIII. z okrožnico Mater et Magistra. Čeprav je naglasil v njej, da nadaljuje
tradicijo, je v marsičem preložil njena težišča in odprl nova področja. Pavel VI. je napisal namesto okrožnice apostolsko pismo Octogesima adveniens kardinalu Mauriceu Royu,m predsedniku Sveta laikov in pontifikalne komisije Pravičnost in mir.
Tako je bilo pričakovati, da se bo 90. obletnice spomnil tako ali drugače tudi Janez Pavel II. Ko je ^ šel 13. maja na splošno avdienco, ZZ je imel s sabo tudi nagovor za to ~ obletnico. Ker je bil obstreljen, je nagovor odpadel, toda bil je pozneje objavljen, med drugim S tudi v tedenski angleški izdaji S Osservatore Romano 18. maja.
MLADINA SLOVENSKEGA FOLKLORNEGA INŠTITUTA IZ CLEVELANDA, VEDNO NAVDUŠI VSAKO OBČINSTVO S PREDVAJANJEM SLOVENSKIH LJUDSKIH PLESOV.
Negovorjeni nagovor
ZAPNI SE
DRUGA PRILIKA TI MORDA NE BO VEG DANA
Pri trčenju dveh vozil (,,head-on") z brzino 50 km na uro (30 mph), vzame samo eno desetinko sekunde da se vozilo ustavi na najbolj neprijeten način.
Mnogi ljudje mislijo, da se lahko zavarujejo pred trčenjem. Toda, tudi pri trčenju vozil pri nizki brzini, se ne zapeta oseba v istega vozilu udari ob stene s silo več tisoč funtov.
Uporabljal sedežne pasove pravilno — zapete in nizko preko kolkov ter ramenski pas zapet nekoliko rahleje, tako da nudi eno do dve inči prostosti med prsi in pasom — posebno še na vseh
kratkih poteh blizu doma, kjer se zgodi večina nesreč.
Pišite za knjižico ,,What you should knovv about seat belts" na Ministry of Transportation and Communications, Public and Safety Information Branch, 1201 VVilson Avenue, Downsview, Ontario M3M 1J8.	/
Zapeti se lahko pomeni razliko med odditi sam peš od kraja nesreče ali biti odnešen vstran od iste.
Ministry ofTransportation and Communications
Ontario
James Snow, Minister VVilliam Daviš, Premier
Papež je navedel vrsto razlogov, zakaj je še danes vredno slaviti Leonovo okrožnico: Rerum novarum je magna charta krščanske socialne dejavnosti. Je dokaz, da je Cerkev zaskrbljena za delo. Cerkev nima samo pravice, marveč tudi dolžnost, da ščiti človekovo dostojanstvo. Delo okrožnice so nadaljevali Leonovi nasledniki kot tudi 2. Vatikanski zbor. Po zaslugi okrožnice se je življenje delavcev v mnogih ozirih izboljšalo.
Rerum novarum je mejnik katoliškega socialnega nauka in prakse. Leon je poskusil dati nauku organičen in zaokrožen značaj.
Socialni nauk Cerkve se poraja v luči božje Besede in avtentičnega učiteljstva iz navzočnosti kristjanov v spreminjajočij se razmerah sveta v dotiku s pozivi, ki izhajajo iz njih. Njegov predmet je in ostane dostojanstvo človeka, božje odpodobe, in zaščita njegovih neodsvojljivih pravic. Njegov namen je ostvaritev pravičnosti, ki je razvoj in popolna osvoboditev človekove osebe v svoji zemeljski in transcendentalni dimenziji. Njegov temelj je resnica o ^človekovi naravi. Ta resnica izhaja iz razuma in jo osvetljuje razodetje. Njegova gonilna sila je ljubezen kot evangelijska zapoved in norma za dejavnost. Cerkev se
ne omejuje samo na načela za razmišljanje, marveč daje tudi norme za presojo in smernice za dejavnost, ki jih mora vsak katoličan udejstviti na podlagi svojega modrega izkutva.
Dinamični in vitalni socialni nauk sestoji iz trajnih in najvišjih elementov in priložnostnih, ki dovoljujejo razvoj v zvezi s prerečimi problemi.
Papež je kot Janez XXIII. v okrožnici Mater et Magistra (222) naglasil važnost socialnega nauka kot integralni del krščanskega pojmovanja življenja. Zato je naglašal škofom, naj skrbe, da : bodo vsi katoličani ne samo. poučeni v tem nauku, marveč tudi vzgojeni za socialno akcijo.
V napisanem govoru je Janez i Pavel II. tudi omenil, da se bo še povrnil obširneje k predmetom in problemom v zvezi z obletnico Rerum novarum, ne da bi izrecno napovedal novo okrožnico, ki je bila očitno v delu. Kot izvemo pozneje iz okrožnice Laborem ex-ercens, jo je sprva nameraval izdati za obletnico, toda dokončno * obliko ji je mogel dati šele med okrevanjem in je tako izšla 14. septembra 1981. Po devetsedetih letih razvoja katoliškega socialnega nauka, se je Janez Pavel II. vrnil k istemu predmetu, ki ga je načel Leon XIII., k delu.
Rudolf Cuješ
Slovanska kultura korenini v krščanstvu
Sv. oče Janez Pavel II. je obiskal 8. novembra Slovaški Inštitut sv. bratov Cirila in Metoda v Rimu. Ob tej priliki je vključil v svoj nagovor poleg pozdravov in blagoslova tudi naslednje misli:
Papež je razglasil koncem lanskega leta slovanska apostola skupno s sv. Benediktom za zaščitnike Evrope. Letos je 14. februarja poromal na Cirilov grob v baziliki sv. Klementa in prejšnji ponedeljek je blagoslovil posebno kapelo Benedikta, Cirila in Metoda v kripti bazilike sv. Petra. V zvezi z berilom pri maši o Modrosti je omenil, da si je mladi Konstantin izbral Modrost kot svojo življensko spremljevalko in je na njej zgradil svojsko kulturo Slovanov. Korenine slovanske kulture so torej v krščanstvu, v Bogu. Vera v Boga je njena podlaga kot tudi jamstvo za razmah do polnega bogastva.
Sveta brata se nista omejila na zgolj verske zadeve. Iz vere v Boga sta izvajala posledice za življenje poedincev, družin in celotno družbo, tako da bi imel vsak odsek, vsaka stopinja življenja, svoj začetek in konec v Bogu. Tako sta položila temelje novi družbi, novi pravičnosti in miru. Za ta cilj sta bila pripravljena sprejeti tudi žrtve. Koliko krivičnih obtožb, koliko poniževanj je moral pretrpeti Metod, ker je ostal zvest poslanstvu, ki ga je smatral za božjo voljo in ki ga je izpolnjeval kot zadnjo željo svojega umirajočega brata.
Mednarodni kolokvij o skupnih krščanskih koreninah evropskih narodov
Pontifikalna lateranska univerza v Rimu in Katoliška univerza v Lublinu sta organizirali v začetku novembra 1981 mednarodni kolokvij o skupnih krščanskih koreninah evropskih narodov v Rimu. Številni udeleženci — nad dvesto izobražencev iz 23 evropskih držav — so se udeleževali zborovanj štiri dni. V dvanajstih delovnih skupinah so poslušali nad 100 poročil, ki so obravnavala skupni predmet.
Udeležence zborovanja je sprejel v avdijenco Papež Janez Pavel II. V svojem nagovoru je med drugim nanizal tudi sledeče misli: Evropa kot geografska enota predstavlja plod dveh krščanskih tradicij: Zapadne (Benedikt) in vzhodne (Ciril in Metod). Zapad-na je bolj logična in racionalna, vzhodna bolj mistična in intuitivna, obe pa se medsebojno dopolnjujeta.
Evropa ni samo kultura velikih filozofskih, umetnostnih, in verskih gibanj in civilizacija zgrajena na znanstvenih in tehnoloških raziskovanjih, ampak tudi torišče narodnih tragedij.
Delo kongresa ne sme ostati na zgolj akademski ravni. Iskati moramo duhovne temelje Evrope in vsakega naroda, da najdemo ravan, na kateri se bodo mogli srečati različni miselni tokovi s ciljem, prepričiti nove tragedije in dati povprečnemu človeku smisel in smer bivanja.
Evropa potrebuje Kristusa, kar so razumeli veliki duhovi kot so bili Pascal, Newman, Rosmini, Solovjev in Norwid. V sodobni Evropi so skušnjave ateizma in skepticizma vedno večje. Moralna negotovost uspeva, družina razpada, naravnost degenerira,
FOLKLORNI PLESALCI SLOVENSKEGA RADIO KLUBA IZ CHICAGA, so ob številnih prilikah ponesli lepote slovenske ljudske kulture pred razvajeno ameriško publiko čikaškega velemesta in tako
utrdili slovensko ime v svetu.
hi en aru
Enako si je osvojila srca vseh številnih udeležencev, MARIJA AHAČlC POLAK za njeno krasno petje naših najlepših pesmi ob spremljavi JANEZA ARKOTA, voditelja ansambla "GLAS SLOVENIJE". V ozadju je bil postavljen pristni kozolec in štajerska pokrajina našega Pohorja s klopotcem.
SLOVENSKA ODLIKOVANJA so prejeli učitelji Slomškove slovenske šole, pevskih zborov in folklornih skupin.
Ljubka dekleta slovenskega društva TRIGLAV iz Milvvaukee
Vrle
"Triglavanke" so zelo priljubljene na mnogih slovenskih prireditvah v drižavi Wisconsin in si vedno osvojijo srca gledalcev.
M^te^^fe&if^&h Svetovno zadružništvo
nevarni konflikti idej in gibanj prevladujejo. Kriza civilizacije (Huizinga) in zaton Zapada (Spengler) samo podčrtavajo pomembnost in potrebo Kristusa in evangelija. Dostojevski je zapisal tik pred smrtjo " . . . znanost sama ne bo nikoli dosegla vsak človeški ideal in mir; vir življenja in rešitev pred obupom, neizogibni pogoj in garancija za celotno vesoljstvo so vsebovani v besedi Beseda je postala meso in pa vera v te besede".
vsako leto za mednarodni v njej včlanjenih zadrug. 1978:
število članov	%
68,105.121	18.78
132,547.144	36.55
123,087.436	33.94
2,111.202	0.58
14,950.590	4.12
6,027.634	1.66
15,823.644	4.37
362,652.771	100.00
število zadrug %
255.501	37.38
69.048	10.10
198.811	29.09
17.241	2.53
60.654	8.88
46.438	6.79
35.763	5.23
683.456	100.00
Mednarodna zadružna zveza objavlja zadružni dan (letos 4. julija) statistiko Večina letošnjih podatkov se nanaša na 1.
Tip zadrug
Poljedelske
Potrošne
Kreditne
Ribiške
Stavbne
Industrijske
Razne
Skupaj
Celotni promet:
518,487,220.000 $ USA
53538948484853892323235353
Na letošnji Dragi.
£.študijski dnevi DRAGA 1981, ki jih organizira Društvo slovenskih izobražencev (DSD v Trstu, 4 za nami. Odigrali so se od 4. do 6. septembra, prvi dan v Peterlinovi dvorani, potem pa v parku Finžgarjevega doma na Opčinah.
Kot že običajno, so javili organizatorji imena predavateljev šele prvi dan. Prva predavateljica je bila gdč. Katica Cukljati iz Argentine. S tem so pokazali organizatorji, da jemlje-
mo pluralizem resno. Doslej je izgledalo, kakor da se izogibajo Slovencev iz Argentine. Gdč. Cukljati je bila rojena v Argentini, je pravnica in deluje v krogu slovenske emigracije. Podpisani poročevalec je pohvalil to odločitev in obenem predlagal, naj bi bil predmet Drage 1982 "Današnja ekonomija v Sloveniji" ali kaj podobnega. Za predavatelje naj bi bili izbrani strokovnjaki iz univerzitetnih krogov izven domovine.
Med domovino in zdomstvom
Gdč. Cukljati je podala zgodovino slovenskega priseljevanja v Argentino: v glavnem Slovenci iz Primorske, manj številni iz Prekmurja in Kranjske. Ti emigranti so videli rešitev slovenstva v Jugoslaviji. Zato so ali navdušeno ali vsaj brez rezerve sprejeli drugo Jugoslavijo. Mnogi so bili socialisti in so se pozneje delili med moskovsko in titovsko linijo. Perbn je takoj po vojni zaplenil vse njihove društvene domove razen doma J. Hladnika. Cez 10 let so sicer to premoženje vrnili, toda za staro emigracijo je bilo to že prepozno. Danes se zbirajo stari emigranti okrog jugoslovenskega doma Triglav. Ta emigracija je za slovenstvo na žalost nepomembna, ker njihova mladina ne zna več slovensko.
Novo emigracijo - kakih 7000 oseb — je prva emigracija sprejela neprijazno, skoraj sovražno. Do kakega sodelovanja ni prišlo razen med nekaterimi posamezniki. Politična emigracija je demokratska, saj so zastopane vse politične struje do zmernih socialistov. Veže jo tudi čut krščanstva. Novi ohranjajo še vedno hrepenjenje po domovini. Po poklicu je bila približno polovica kmetov, četrtina obrtnikov in četrtina izobražencev. Novi so pod geslom "Slovenija v svetu" ustvarili velike duhovne in kulturne vrednote. Predavateljica je nato obravnavala razne sociološke poglede kot samotaren-je, odtujitev, uporništvo, in-diferentizem med emigranti. Sledil je opis slovenske argentin-
ske mladine, slovenskih šol in obiskov doma. Mladi nočejo ostati v današnji Sloveniji, ker jim je tuja miselnost v SRS in materializem. Odklanjajo tudi grobost v govoru, politizacijo družbe in neolikanost novih priseljencev. Predavanje v lepi slovenščini s simpatičnim argentinskim naglasom je bilo odlično v konkretnem opisu emigracije. Sociološki opis je bil tudi dober, čeprav manj originalen. V razgovor je poseglo kakih deset oseb. Vsi so predavanje pohvalili. Prof. Boris Pahor je kritiziral Slovence v Argentini, da so pustili Slovensko kulturno akcijo s 40.000 dolga in da ni bilo političnega premika od 1. 1945 naprej. Gdč. Cukljati je odgovorila, da je slovensko časopisje v Argentini odprto za sodelovanje z zamejstvom (objavljen je bil n.pr. Pahorjev intervju), po drugi strani pa je - z nekaj častnimi izjemami kot je Katoliški glas -Slovencem iz Argentine zamejski tisk zaprt (Zalivov poročevalec skuša n.pr. že več let brez uspeha objaviti skromno pismo uredniku.). Na vprašanje, ali je med Slovenci v Argentini prišlo do cepitve glede upravičenosti odpora do revolucije, je predavateljica odgovorila, da ostaja vsa emigracija z izjemo dveh mladeničev, ki sta šla na pot terorizma, pri svojih načelih. Prof.Simončič iz Radeč je očital duhovščini v Argentini, da je še vedno željna oblasti in da velja isto za klerikalno emigracijo. Župnik Žerjav in predavateljica sta z lahkoto zavrnila ta neakademski
izpad.
Pod današnjimi miselnimi zvezdami
Pred predavanjem prof. Toneta Stresa (teološka fakulteta v Ljubljani) je pozdravil zborovalce v slovenščini tržaški škof Bellami in izrazil željo, da bi živeli Slovenci in Italijani v lepem sožitju. Predsednik S. Pahor se je spomnil obletnice bazoviških žrtev. Glede manjšinskega vprašanja je izrazil bojazen, da Italijani zavlačujejo vsako akcijo v upanju, da bo Slovencev vedno manj in da bodo tako postali manj nadležni.
Prof. Stres, ki je strokovnjak v vprašanju marksizma in vere, je orisal Heglov idealizem in
Marksov materializem. Ugotovil je, da Marks ni tako originalen in da se ni otresel Heglovega vpliva, saj ga celo imenujejo zadnjega Heglovca. Predavatelj je razčlenil pojma istost in drugost. Orisal je Marksov odklon transcendence, to se pravi odklon bitja (Boga), ki nam je tuje. Ateizem je normalen pojav pri istosti, dočim se pri drugosti človek odpre tako sočloveku kot Bogu. V debato so posegli predvsem strokovnjaki kot Capuder iz Ljubljane, dr. Vrtačič iz Švice, dr.
D. Legiša in Oslak.
Sto let Slovencev ob zahodni narodnostni meji
V nedeljo dopoldne je daroval mašo torontski pomožni škof prevz. Lojže Autbrožic.
Predavanje je imel teološki profesor iz Vidma Marino Qualizza. Benečanov je bilo 1.1911 še 34.000, leta 1979 pa samo še 15.000. Do 1. 1945 je bilo ljudstvo z duhovniki. Med njimi so bili taki, ki so opustili slovenščino, češ da hočejo oznanjevati samo evangelij, človeške pravice pa so domena svetnih oblasti. Del duhovnikov pa je ostal zavedno slovenski. Duhovniki se starajo, naraščaja pa ni. Predavatelj je ugotovil, da so levičarji bolj dostopni za slovenske zahteve kot krščanska demokracija. Tako so Slovenci v Benečiji danes identificirani s
komunisti. Komunisti ne bi smeli i mešati svoje ideologije s slovenstvom. Organizacije, ki danes delujejo, so mesečnik Novi Matajur, kulturno društvo Ivan Trinko, društvo katoliških dijakov Studenci, duhovniški in laiški listj Dom. Važni sta še prireditvi Dan emigrantov in Kamenica. Za sklep je omenil, da bodo katoličani mogli sodelovati pri Novem Matajurju le, če bo sledil komunistični liniji. Enotni moramo biti v obrambi slovenskih pravic, četudi smo in ostanemo pristaši različnih političnih ideologij. Benečan je čustveno odprt za slovenstvo. Upati je, da se bo ta čustvenost spremenila v zavednost. Diskusija je podrobneje razčlenila nekatere probleme.
Problem razvoja, narodna zavest, pluralizem
Zadnji predavatelj je bil časnikar Viktor Blažič (zaradi pisanja v Zaliv in druge revije -pod psevdonimom - je obsojen na 15 mesecev zapora). V domovini je nekoč vladal zakon narave, za nove je narava samo sredstvo proizvodnje. Polja in gozdovi so opustošeni. Namesto kmetij imamo vikendnice od Kopra do madžarske meje. Jesenice, Cleje, Ravne so ekološke nesreče. Reke in potoki so onesnašeni kot bi
živelo v Sloveniji 7 milijonov ljTudi. Uničili smo vas. Namesto kmečkih hiš imamo predmestne. Mest ne znamo graditi, naša etablirana umetnost se je odrekla ustvarjalnosti. Narodnost je reducirana na to, kar dovoli režim. Najhujši valpeti so tisti, ki so požgali stare temelje. Zaznamujemo beg od svobode v prostor izdelane svobode. Narod se umika v zasebno življenje, ki pa ne zadovoljuje. Naša avtocenzura
Dela nedavno umrlega dr. ing. Janeza Gostinčarja
Pokojni Janez Gostinčar se je rodil 1.1924 v Klečah pri Ljubljani. Po končani vojni je končal študije v Španiji in je bil marca 1955 pro-moviran za doktorja-inženirja agronomije v Madridu. L. 1956 se je zaposlil v podjetju Productos Cruz Verde in se je specializiral v kemičnih sredstvi ji za pobijanje nezaželenih rastlin.
L. 1963 je postal direktor agronomske sekcije založbe Oikos-Tau. Pod njegovim vodstvom je bila izdana cela vrsta knjig s področja agronomije. Pri nekaterih je sam sodeloval kot koavtor kot n.pr. Ravel & Gostinčar,	Variedades
americanas de manzada, in Detroux & Gostinčar, Los her-bicidas y su empleo.
L. 1965 je bil član uradne komisije, ki je preiskovala strupenost in residue fitosanitar-nih proizvodov. Njegova dela so objavili 1. 1966.
L. 1975 mu je podelila španska država odlikovanje v priznanje njegovih zaslug za poljedelstvo (la Medalla al Mčrito Agricola). Skozi vsa leta je objavljal razprave iz svojega področja — kakih 50 po številu.
Sodeloval je pri vseh španskih kongresih o herbicidih in se je udeležil tudi več mednarodnih kongresov.
•	Mednarodni zadružni mesec oktober so proslavili študentje an-tigoniške univerze s tridnevno serijo predavanj COOP WEEK 1981 (13. do 15. oktobra). Prvi večer je predaval prof. R: Cuješ o zadružništvu v nauku in praksi katoličanov. Za bližajočo se stoletnico rojstva msgr. Coadyja (3. januarja 1882) je orisal preč. An-dy Hogan (bivši NDP poslanec in Coadyjev učenec in sodelavec) Coadyjeve vlogo pri oblikovanju filozofije t.zv. antigoniškega gibanja in v gibanju samem. Kot dopolniko k razgovorom predstavnikov držav v Cancunu (Mehiki) o dialogu med severom in jugom je zadnji večer govoril Milton MacKenzie (education officer, Cooperative Development Foundation) o vlogi, ki jo igrajo zadruge v tem dialogu in opisal delovanje organizacije kanadskih zadrug za pomoč deželam v razvoju.
•	Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu je zaradi finančnih težav in hude inflacije v Argentini morala začasno ustaviti tiskanje Glasa in vseh knjig. Da se izkoplje iz sedanjih težav in da spet nadaljuje izredno pomembno kulturno poslanstvo v svobodnem svetu, je razpisala obsežno in bogato Knjižno loterijo. Srečke se dobijo pri vseh naročnikih Kulturne akcije po svetu. Nakup srečk, ki stanejo po 5 dolarjev, vsem toplo priporočamo. Žrebanje bo za
iji Božijv.____
....................
tele oozicne praznike in nogo sreče v novem letu Želi Vsem svojim članom in prijateljem ter podpornikom SLOVENSKA
PRISTAVA
____..Cleveland - Ohio
.............................
je hujša od zunanje. Smo narod brez humorja in brez cilja. Predavatelj je orisal današnjo Slovenijo na vseh področjih, razen na političnem, v tako črnih barvah, da je poslušalcem zapiralo sapo. Na koncu je zašel kratko tudi na politično stran. Izjavil je, da se ne zavzema za strankarski pluralizem, računajoč na zrelost režima, ki morp biti vedno in povsod izpostavljen kritiki. Pluralistična	zasnova
osvobodilnega boja naj bi bila mnogim za zgled. K debati se je oglasilo toliko oseb, da so morali omejiti čas.
Prereditev se je udeležilo po kakih 100 oseb v petek in soboto in do 250 v nedeljo. Iz matične države je bilo več udeležencev kot prejšnja leta. Tri gospe iz Slovenije so prinesle Dragi darilo: slovensko majolko s posvetilom. Zborovanje je zaključil predsednik DSI S. Pahor z zahvalo predavateljem in udeležencem in z vabilom za udeležbo na Dragi 1982.
Peter Urbane
M!,
tj,
letošnji B' 'ese
t t
m
m.
ti
7/1

Blagoslovljene božične praznike Zdravja in uspeha polno novo leto vam želi
SLOVENSKA HRANILNICA in POSOJILNICA
JANEZA E. KREKA
i
V SKUPNOSTI IN ZAJEMNOSTI JE MOČ!

v>
646 EUCLID AVENUE, TORONTO, ONTARIO
Telefon: 532-4746
731 BROVVN S LINE, TORONTO, ONTARIO
Pomožni urad: vsak četrtek in petek zvečer (7—9 ure).
(V hiši pred cerkvijo) Telefon: 259-9182 (Med uradnimi urami)
V®
Cankar v ameriškem gledališču
Ivan Cankar, največji slovenski Ivana Cankarja.
pisatelj, ki je moral v svojem plodnem življenju toliko preganjanja in sramotenj, je letos septembra doživel eno svojih številnih zmagoslavij v širokem svetu. Clevelandsko mestno bralno gledališče "Spaces" nam je v dneh 13., 18., 19. in 20. septembra podalo krstno predstavo njegovih "Podob iz sanj" (Dream Visions) v angleščini.
Zahtevno delo je pripravil in režiral mladi ameriški Slovenec Anton Zupančič, doktorand iz dramatike na Kentski državni univerzi in profesor na Cleveland-skem kolegiju Notrer Dame. Anton ali "Tony" se je pred leti kot študent vpisal na tečaje slovenščine in slovenske literature na kentski univerzi, kjer se je posebno navdušil za
Moč in globina Ivana Cankarja, lepota mojstrskega Družinskega prevoda in velika nadarjenost mladega režiserja in njegovih ameriških in slovenskih igralcev so se zlile v krstno predstavo "Podob iz sanj", enega najlepših biserov slovenske književnosti, v intimni atmosferi mestnega bralnega gledališča na Gledališkem trgu (Playhouse Square) v Clevelandu. Skrbelo nas je, ali bodo gledalci — zlasti še tujci — Cankarja razumeli. Pa smo takoj spoznali, da je Cankar tako močan in občečloveški, da še vedno osvaja, presune in duhovno bogati igralce in gledalce in to preko vseh jezikovnih, narodnostnih in ideoloških razlik. Od Petra Klepca preko simbolike pehanja "mravlj", gorja vojne,
pohlepa in nezvestobe pa tja do grozljive prikazni umrlega očeta, ki pušča za sabo le v trnje oviti vprašanj, se je vrstila podoba za podobo in vabila v trpljenju preizkušano dušo k očiščenju in poveličanju.
Nedarjeni, v Ameriki rojenii režiser Zupančič je odlično rešil svojo nalogo in dostojno prikazal Cankarjevo veličino in umetniško moč. Med nastopajočimi sta bila dva stebra Slovenskega dramskega društva "Lilija", nadarjena Mojca Slak in Srečko Gaser in naslednji mladi poklicni ameriški igralci: Allan Byrne, Val Mayerik, Jane Van Bergen, Craig Webb in Connie Weil. Vsi nastopajoči so se čudovito lepo vživeli v svojo zahtevne, menjajoče se vloge. Njih živo, močno igro so na platnu v ozadju posrečeno spremljale in potencirale trojne skioptične slike za razne scene na-
jprimernejših slovenskih umetnin. Posebno so izstopale krasne ilustracije, ki jih je za Družinin angleški prevod knjige "Podobe iz sanj" (Dream Visions) pripravila mednarodno priznane slovenska ameriška umetnica Lillian Brulc, poleg čudovite umetnosti slikarjev Riharda Jakopiča, Andreja Jemca in Franceta Miheliča ter staroste slovenskih kiparjev prof. Franceta Goršeta.
Mlademu režiserju in vsem igralcem k lepemu uspehu iz srca čestitamo!
Dr. E.G. ■ ■■■■■■■■■■UMMiiaiiiaiiUiii
Vesele Božične praznike r
in
srečno ter uspehov polne novo leto želi
prijateljem in znancem Armln Kurbus z družInoT"
RASTOČI A SKUPAJ
Kanadčani. Pridejo od različnih kulturnih prednikov in različnih predelov Kanade. Živijo skupaj in rastejo skupaj kot ponosni državljani v naši veličastni domovini.
Pred desetimi leti je vlada uradno priznala kulturno različnost te velike zemlje, ko je izoblikovala politiko Mnogokulturnosti.
To je bila nova odločitev za raztočo raz-vojnost in povzdignjenje duha razumevanja med mnogimi različnimi dediščinami, ki so izoblikovale naš narod.
GROVVING TOGETHER
ANNIVERSARY
Naša odločitev za mnogokulturnost je močnejša ob tej desetletnici, kot je bila kdajkoli preje. In jutri bo še svetlejša.
Zato se pridružite našemu slavju preteklosti, sedanjosti in bodočnosti — bodočnosti, ki nam bo nenehoma prinašala boljše razumevanje nas samih in naše domovine . . . rastoče skupaj.
Canada
ANNIVERSAIRE
S'EPANOLIIR ENSEMBLE |+|
Minister of State Multiculturalism
Ministre d'£tat Multiculturalisme
Knjige in Revije
Oswald von Nell-Breunig, Soziallehre der Kirche, druga izdaja 1978. Oswald von Nell-Breunig, Gereehtigkeit und Freiheit, 1980.
Obe knjigi je izdala Avstrijska katoliška socialna akademija in sta izšli v zbirki Soziale Brennpunkte pri Europa Verlagu kot št. 5 in št. 8.
Jezuit Oswald von Nell-Breunig (rojen 1. 1890 v Trieru) je učenec jezuita Heinricha Pescha, znanega narodnega ekonoma in izoblikovatelja t.zv. soldfcrizma. Jeseni 1. 1930 mu je jezuitski general Ledochovvski naročil, da napiše besedilo socialne okrožnice za papeža. Čeprav sta bila pritegnjena pozneje še dva druga jezuita (Belgijec Muller in Italijan Azzolini), je papež v glavnem obdržal Nell-Breuningovo podlago. Njegov komentar okrožnice 1. 1932 je bil zato najbolj upoštevan. Kljub svoji visoki starosti je še vedno zelo aktiven kot pisec, predavatelj in celo kot aktivist. Ko sem bil pred kratkim v Frankfurtu, sem zvedel, da je malo pred tem korakal na čelu skupine, ki je protestirala, ker je neko podjetje hotelo zapreti' eno svojih tovarn, zaradi česar bi izgubilo delo več tisoč delavcev. Njegovi prispevki so v nedavno izdani drugi izdaji Kalotiškega socialnega leksikona (založbi Tyrolia in Styria, 1980). Avstrijska katoliška socialna akademije pa je izdala dvoje zgoraj navedenih del.
Prva knjiga, ki je izšla že v drugi izdaj I j je komentar cerkvenih dokumentov, katerih predmet je katoliški socialni nauk. Je dejansko spremno delo k izdaji tekstov socialnih okrožnic in nekaterih drugih važnejših cerkvenih dokumentov "Texte zur katholischen Soziallehre", ki so izšli 1. 1977 že v četrti izdaji.
Za uvod odgovarja Nell-Breuning na vprašanje, kako veljavo ima katoliški socialni nauk. Pri tem opozarja, da je treba dobro razlikovati med izjavami raznih vrst, ki zahtevajo razne stopnje obveznosti.
Nell-Breuning komentira naslednje dokumente: Rerum novarum, Quadragesimo anno, Binkoštno poslanico 1941. Mater et Magistra, Pacem in terris, Gaudium et spes, Populorum progressio, nagovor Pavla VI. pri mednarodni delovni konferenci, sklicani za 50letnico Mednarodnega urada dela (1969), Oc-togesima adveniens, Pravičnost v svetu (dokument rimske škofove sinode 1971) in apostolsko pismo Evangelij enuntiaridf
Drugo delo podaja temeljne poteze katoliškega socialnega nauka. V uvodu piše, da ga je prosila Avstrijska katoliška socialna akademija, naj bi napisal učbenik, ki ne bi podajal samo pregled katoliškega socialnega nauka na podlagi cerkvenih dokumentov, marveč delo, ki naj bi r.lužilo za uvod v področja, kjer še nf dokončnih odgovorov. Knjiga naj bi bila pisana tako, da bi služila tudi nekatoliškim strokovnjakom, da bi mogli kot znanstveniki dojeti, kaj dejansko katoliški socialni nauk uči in tako stopiti z njim v intelektualno izmenjavo. Nell-Breuning skrono izjavi, da je ta oris samo poizkus, ki ne more izčrpati vse vsebine katoliškega socialnega nauka. Tudi poudarja, da predstavlja delo njejfcvto razumetje nauka, ki gotovo ni edino možno, upa pa, daje ostal temu nauku zvest.
Delo je razdeljeno v naslednja poglavja:
Družboslovje (oseba; poedinec in družba; zasebna in javna blaginja; socialna načela); družbene tvorbe (naravne, popolne in nepopolne družbe; država); Cerkev in država; temeljne vrednote in temeljne pravice; interesi in spori; strokovne organizacije; gospodarstvo; gospodarstov in politika; lastnina in dohodki; kapital in delo; nauk o Vrednosti dela; mednarodni politični red; mednarodni red kulturnih področij; svetovni gospodarski red ter pravo in pravičnost.
V tem okviru je seveda nemogoče podrobneje oceniti obe deli. Glavni namen je opozoriti vse, ki se zanimajo za katoliški socialni nauk in ki obvladajo nemščino, da ne prezro teh del devetdesetletnika, ki je celo življenje sooblikoval ta nauk in nam posreduje ne samo svoje globoko znane, marveč tudi bogate življenjske izkušnje.
dreš
KULTURA
•	Slovenski oktet v Južni Ameriki. Pod pokroviteljstvom Izsljenske Matice je Slovenski oktet v prvi polovici oktobra odpotoval na 18 dnevno koncertno turnejo med slovenske izseljence v Argentini, Urugvaju in Braziliji. Značilno je, da je Slovenski oktet spremljal vidni eksponent režima Stane Kolman, ki je bil svoj čas v jugoslovanski diplomatski službi, zdaj pa je predsednik Izseljenske matice.
•	Letošnje zborovanje Slavističnega društva Slovenije se je vršilo v Mariboru.Glavna tema dvodnevnega zborovanja je bila metodika	slovenskega jezikovnega in literarnega pouka.
•	Kulturna diskriminacija na
Koroškem. SLovenska Krščanska kulturna zveza na Koroškem je organizirala koncert otroških pevskih zborov v mestni dvorani v Velikovcu. Toda mestne oblasti so to prireditev onemogočile. Koncert so morali prestaviti v Borovlje. Zaradi tega najnovejšega primera kulturne diskriminacije sta zastopnika obeh osrednjih slovenskih organizacij dr. Grilc in dr. Zwitter šla na Dunaj in pri predsedstvu zvezne vlade ostro protestirala. Izjavila sta, da so koroške oblasti s tem dejanjem prekršile določbo četrtega odstavka sedmega člena državne pogodbe, ki manjšini zagotavlja nemotene možnosti za kulturne dejavnosti. Gre za nov dokaz načrtnega zapostavljanja koroških Slovencev. Zastopnika slovenskih organizacij sta ob tej priliki izrazila zaskrbljenost spričo razmer na Koroškem in ugotovila, da se položaj slovenske manjšine v petih letih, odkar sc sprejeli "zakon o zaščiti narodnostnih manjšin" ni v ničemer zboljšal.
•	Ljubljanska opera je začela novo sezono z prizoritvijo Verdijevega Don Carlosa. V glavnih vlogah sta se uveljavila basist Ivan Sancin in sopranistka Ivanka Boljkovac. Dirigiral je Lovro Ar-nič. V tekoči sezonH;o.<3a reper-toirju še Verdijeve opere Othello, Rigoletto, Trubadur, Traviata in Moč usode.
•	Tržaški pisatelj Alojz Rebula je pri Slovenski matici v Ljubljani izdal svoj tretji roman Zeleno izgnanstvo. Delo posega v doslej pisateljsko še ne oblikovano, a zelo zanimivo zgodovinsko temo: tržaška leta Eneja Silvija Pic-colominija	(1405-1464), znamenitega humanista, diplomata, škofa in kasneje papeža Pija II. To je zgodovinsko-biografski roman, v katerem pisatelj opisuje tudi slovensko prisotnost v 15. stoletju na Tržaškem. Prva dva Rebulova romana pri Slovenski matici sta bila Senčni ples in V Sibilinem vetru. Pri goriški Mohorjevi družbi pa je isti pisatelj izdal letos roman iz življenja in dela slovenskega misijonarja Frederika Barage.
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
žali
FRANK DAMJANI JEWELLERY LTD.
JOŽE BALKOVEC Z DRUŽINO
Upravnik: JOŽE BALKOVEC Velika izbira ur, zfatnfn, diamantov in
The Galleria, 1245 Dupont (at Dufferln)
Tel.: 534-1066 1660 Eglfnton Ave. W. (en blok zah. od Oakwooda) — tel.: 783-7326
3320 Keele St. — Tel.: 630-8839
KOMPAS E X P R E S S
Slovenska Potniška Agencija
A** 7fctt*
Moje želja (e, da naj razveseljujoče sporočilo "Slava Bogu na višavah In mir na zemlji vsem ljudem" bo Se vedno tako, kot Je bilo v betlehemskl deželi In naj prinese Vam vsem Miru ln Ljubezni za časa božičnega praznovanja.
želim tudi naj Dete Jezus blagoslovi Vas ln Vaše družine ter naj Vas vodi v Novoni letu.
ŽELI VSEM ROJAKOM BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
F ter Urbane	KOMPAS EXPRESS
Dr. Karel Žužek	635A Bloor St. W.
Tel.: 534-8891	Torcjnto Ont, M6G 1K8
:«
:<* *
A <
S
<8 *
S
«
—
STtPHCN 8. ROMAN	£
Chairman ot the Board	j<g
LIMITED
DENISON MINEŠ
TORONTO. CANAD A.
» S
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi
vsem prijateljem in znancem .
JO SE OSANA CANADIAN
ACADEMY OF MUSICAL SCIENCES AND ARTS
731 Brown's Line, Toronto
Tel.: 259-9182 — 255-3550
«A $ $ M A $ & & & $ & A A & A A A $ A % ti A A A A A A A Sd^Sd;^
, RESTAVRACIJA
(jicolcc
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE
Vam želi
in
SREČNO NOVO LETO
1115 Bay St. Toronto, Ont. 923-7021.
Marija in Bogdan Novak želita vsem prijateljem Blagoslovljen Božič in Srečno Novo Leto!
Lep Božič 1981 1 ter božje svetlobe polno leto 1982
1 voščita prijateljem in znancem , v Združenih državah in Canadi, i posebno naročnikom in bralcem J knjige "Pero in čas II",
| Mirko in Agna Javornik > VVashington, D.C.
Veliko tihega veselja za božične praznike in prave sreče v Novem letu
želi
rko Jamnik
/
Mesarija in klobasičarna
DERMASTJA
želi VJSEM ODJEMALCEM
\. C"
in ROJAKOM VESEL BOŽIČ

in
SREČNO NOVO LETO
{Na razpolago imamo vse vrste svežega in doma prekaljenega mesa, kranjske klobase, vse vrste domačim salam, jšunk, itd. Dobite tudi bučno olje, kislo zelje, repo, radensko slatino itd.
J192—194 AUGUST A Ave., Toronto, Ont. M5T 2L6 • 366-2165 •
t
Blagoslovljen Božič in
uspešno Novo leto
želi vsem delavcem in znancem GRADBENO PODJETJE
Jože Kasfelic Ltd.
10 KEYWELL COURT, Toronto, Ont. M8Y 1S6 255-2085
BLAGOSLOVA POLNE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO
želi
VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM
gradbeno podjetje
Kavčič Construction Ltd.
Tel.: 275-3935 252 Chantenay Dr.. Mississauga, Ontario L5A 1E4
Lastniki PLANINA RANCH in SITZMARK SKI KLUBA.
žele klientom, prijateljem in znancem
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ
in
SREČNO NOVO LETO
Vesel Božič in srečno Novo Leto želi DRUŽINA KUK 16 Northfield Road, Scarborough, M19 2H4
Vesel Božič in srečno Novo Leto želi DRUŽINA PEPEVNAK
87 Dunblaine Ave., Toronto, Ontario
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem Slovencem DRUŽINA PETER PAVLIN
22 lslay Crt., Toronto M9M 1V3
VESEL BOŽIČ IN
USPEŠNO NOVO LETO želi odbor
S. A. V. A.
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ
in
ZADOVOLJNO NOVO LETO
želi
, vsem prijateljem in znancem DRUŽINA L. JAMNIK
VESEL BOŽIČ IN SREČNO LETO 1981
ŽELI IN SE PRIPOROČA

"LE CAFE"
25 Belair St. Tel. 967-5911 TORONTO
Marta in Bob
Vesele praznike želim vsem
dobrotnikom in
prijateljem
Paula Trček
Vesele praznike
želi
Družina Jamnišek
IZ PAVLIHE
(glasila pametnih Slovencev)
Škripanje državnega aparata se ne more prikriti z igranjem državne himne.
Beseda zakona je jasnejša, če jo čita pravica.
Smeh je zdravilen le v zdravi družbi.
Za vse je pogača premajhna, za nekatere je tudi predraga.
Politični voditelji naj bi na znanje vzeli Nobena pesem ni tako dolga, da je ne bi izpeli
V socialističnem hlevu še ni vsaka krava debela.
Ko vključim televizor, imam občutek, da se mi je nekaj izključilo v glavi.
Dodatni bančni ukrepi za omejitev porabe: Na vsak način se to bolj nobel sliši kot prazen varžet.
Delavski razred gre v raj — to bo verjetno kmalu edino brazplačno potovanje v tujino.
Imamo zgodovinske dokaze, da se je MORALNO v nekaterih družbah sprevračalo v MORILNO.
Lepo je v naši domovini biti zdomec.
Vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije,
na pložaju si lahko, dokler te zveza krije.
S polnimi usti je težko govoriti resnico,
s praznimi težko zamolčati krivico.
Dobra beseda dobro mesto najde,
v gozdu praznih besedi še tista
dobra zajde.
Laž resnico skriva,
politik pa politika.
Bolje košček domačega koruznega kruha, kakor uvožena ragti juha.
Satirikom in humoristom bi bilo treba pri nas zmanjšati honorarje, kajti tako lahkega dela nimajo v nobeni drugi deželi.
Z zategovanjem pasu cen ne bomo obdržali.
Nekatere je na površje dvignila poplava besed!
Lažje se zamenja življenjepis kakor življenje!
Nehal sem spraševati, da ne bi odgovarjal!
Kdor v socializmu eno pijavko ubije, jih sto ubije.
Ker se pri nas toliko ljudi obrača po vetru, nas energetska kriza res ne bi smela skrbeti.
Novi dinar iz domače zlitine: skratka lažji v vsakem smislu.
Bogati še bolj bogatijo: tako v gnilem kapitalizmu. Pri nas pa ravno obratno, siromašni še bolj tralala hopsasa . ..
Dokler odmeva naših svobodnih vriskov ne bo čuti na vrhu gore, bomo ob vznožju plačevali takse na svobodo.
Kolikor višji je stolček, toliko težje je stopiti z njega.
Le odpiraj, odpiraj občan denarnico,
saj veš za mojo navadico.
Pravice izvirajo iz dela: Ta je pa bosa! Kdor dela, nima časa niti za pravice.
VESEL BOŽIČ IN SREČE V NOVEM LETU.
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO
želi
VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM
PLATNAR BROS
PLUMBING & HEATING LTD.
Metro licence No. 176
43 ALGIE AVE., TORONTO M8Z 5J9
Tel.: Bus. 2 5 5- 6 1 44 Res. 2 5 5 - 60 1 9 255-6406
Vesel Božič in
srečno Novo leto želi
Aldervvood Meat
Market and Delicafessen
Lastnik: John Kodrič 880 Brownsline 251-0209
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ADVOKAT IN NOTAR
»Slmpton Towers 401 Bay St. Suite 2000 - EM4-40oJ - Podružnica: 770 Brovvns Line - Nevv Toronto ' Tel.: 255*7500
J5LOVENSKA ZAVAROVALNA AGENCIJA TONY ZAGORC Insurance
ŽELI VSEM KLIENTOM IN SLOVENCEM V TORONTU IN KANADI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
svojim članom in prijateljem ter vsem Slovencem ki so dobre volje, v domovini iti po svetu.
Društvo slovenskih domobrancev TABOR v Clevelandu, USA
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
in SREČNO NOVO LETO želi vsem Slovencem
v
Tone Ambrožič
861 Coliege St. Toronto, Ont.. M6H 1A1 Tel.: 531-1223
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO
Vam želi
ANTON'S MEAT MARKET
ANTON BAVOEK
PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU KI LETOS OBHAJA 25. LETNICO SVOJEGA OBSTOJA.
Imamo vedno sveže meso, okusno prekajeno meso in klobase ter tudi krvavice. Imamo na razpolago bučno olje in rogaSko slatino. Pri nas tudi lahko kupite nove zmrzovalne skrinje po najugodnejših cenah, če' pripravljate gostije, bankete ali slično, se priporočamo. Dostavljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah Vam napolnimo hladilnike.
633 VAUGHAN ROAD (na vogalu Oakvvooda) Toronto
Tel.: 654-9123 — 654-9112
Zadovoljen božič in
veselo Novo leto želi
,,ENSEMBLE KARAVAN"
Andy Pahulje
t - V,	"devah »varovanje
poiar — zivljenilco »varovanj* zavarovanja avtomobilov — pohiitva »e Vam priporoma
EDINA SLOVENSKA SPLOŠNA ZAVAROVALNA AGENCIJA V TORONTU	M H fft
...Telefonirajte: 6 2 6 - 5 8 8 1
vsak dan od 9. ure zjutraj do 9. zvečer.
555 Burnhamthorpe Rd. Suite 219, Etobicoke Ont. M9C 2Y3
tm ©ttm
1778 Albion Rd. Rexdaie 749-2777
SLOVENSKA STEKLARNA
ŽEU VSEM STRANKAM IN ZNANCEM
Vesel Božič in uspešno novo leto Lastnik : Frank Vlahovič
Vesele božične praznike in mnogo sreče v novem letu želi vsem prijateljem in sorojakom
Stanley fc. Zupan
Slovenski advokat in notar
Suite 309, 121 Willowdale Ave. Willowdale, Ont. M2N 6A3 Tel.: 2 2 3 -4 0 1 4
Vesele božične praznike in uspesno Novo leto želi
St. Joseph Press
411 Spadina Ave. Toronto 979-2428
Vesel Božič in SREČNO NOVO LETO
Jože in Ema Pogačar
P0GAČAR REALTY LTD.
57 Anderson Ave., Toronto, M5P 1H6 — Tel. 489-8331