MOSČANSKA ilKilPIf!]©®? GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL MOSTE-POLJE LETO III. FEBRUAR 1962 Sl. 2 Ob dnevu žena , Pred več kot petdesetimi leti so e®e celega sveta začele prazno-aU svoj dan — Dan žena. Praz-uJejo ga tudi letos, praznovale ga bodo še vsa prihodnja leta. 2ene Jugoslavije zavzemajo po-ebn° mesto v sklopu mednarod-ega gibanja. S svojim aktivnim fi°i 0vanjcm v boju za pravice ,, ovneRa. človeka v stari Jugo-. av‘ji. zlasti pa z aktivno udelež-„?.v *1udskl revoluciji in vstaji so vaSe borbene žene pokazale zali- • ' narodnoosvobodilnem gi-anJU so naše žene postale »bor-”e žene«. To ime pa so tudi ! Dolnoma zaslužile, saj so sc cna-epravno in z nič manjšo odloč-■cstio Kot možje borile proti sov-ln t «°m ~ domačim razrednim r okupatorjem. Borile so se bor * 0b ralni z naSimi hrabri ni j, C1> darovale so svoja življenja 'laš° svobodo. Za svojo odlofi-doh ’i Vztrajnost in borbenost so t-iii *IC tu<1* zasluženo priznanje n ® '‘d naših narodov kot med-odnega ženskega gibanja. Don Povojn' graditvi so naše žene Urii°^no zav*hale rokave ter po-rušp„ za del<* Pri izgradnji poram 6 domovine. Zopet ramo ob z v' Z mo®himi, enakopravno in •,0|)usii(7iaRrizcnostjo- Niso l,ot':‘lc Polni i • V niso želele zaostajati. vilnii j so se Povsod: na šte-hiii dflovnih akcijah, na grad-){raj-,' ^Kratka na vseh mestih in Viti šil’ i er J'c bilo treba popra-Patn«-- °’ b' so jo povzročili oku-^ rji domači izdajalci. Pro&“ .ž<>nc pojavljajo kot luki,. . e ,n npravljalke. Sodc-heca V stcvlln»h organih družbe-viinih^vHanja. scHlelujejo v šte-Zacii;>i, .^bcno-političnih organi-jo, v -,k-ier odločajo in pomaga-aktivn k0li ie Potrebno. Zlasti so •iajo i,'! V organizacijah, ki vzga-/dravp.d'Un!a^i r°d v zavedne in Pridno .ržavljane in občane v di. jo ln razgledane delovne iju-cljau oianjkajo tudi v organiza- l,0slanstvoPraVl^° svo,ie hHmano čanke ty.ndki°4lct<> so se naše ob-slavo o, , ! ,etos Pripravile na pro-^vosiava Ji?ah»neva “ 8- niaree. OiUrea „ k, 'da v ponedeljek 5. bl*a ,)(>lnklna Triglav. Dvoran v je risotni o« njega Kotička, delu m4;i Pos,uSali nekaj ocen o slep odadinski pihalni orke-stv°m it!!,."?»solc Moste pod vod-bevski ■,»,« olfa Stariča, mladinski Rurčev-o „F 0!?novnc šole Vide Prc. ‘n Murna0 m" rji °sn- Sole Kettej i baiije. PodoLreci‘;Uorji VI-‘odl v £ddobne prireditve so bde drugih naseljih. Iz poročila sveta za komunalne zadeve naše občine v Živahna komunalna dejavnost V minulem letu 2.000 na prebivalca in 20.000-za novogradnje V zadnjem času smo navajeni hoditi po številnih razkopanih cestah tako sredi mesta kot na periferiji. Moti nas tudi razkopavanje lepe urejene, že rekonstruirane in modernizirane ceste. Nismo zadovoljni s slabo napeljano javno razsvetljavo, ki ne osvetljuje enakomerno vseh predelov ceste. Pri uporabi telefonskega omrežja se jezimo na slabo zvezo, majhno kapaciteto, premajhno število telefonov. Parki in nasadi niso povsod lepo urejeni. Itd. itd. Vse to hkrati moti a istočasno tudi veseli, ker imajo vsa ta dela prozoren namen: rekonstruirati in modernizirati, da bo služilo svojemu namenu v polnem obsegu. Da bi laže dojeli obseg gradnje in vzdrževanje komunalnih naprav na področju naše občine, bomo povzeli nekaj bistvenih podatkov iz obširnega poročila sveta za komunalne zadeve naše občine, ki je v januarju poročal ljudskemu odboru o svojem delovanju v minulem obdobju. O tem poročilu so razpravljali tudi zbori volivcev, vendar menimo, da ne bo odveč, če napišemo nekaj vrstic o teh vprašanjih tudi v našem glasilu in tako seznanimo širši krog naših bravcev o stanju naše komunale. Pa začnimo kar pri stanovanjih. Skoraj v vsa stanovanja se stekajo vodovodne cevi, telefonske in ostale napeljave, iz stanovanj pa so usmerjene odtočne kanalizacijske cevi, iz stanovanja pridemo na cesto — skratka vsa komunala se vrti okoli stanovanja, z njim je v neposredni zvezi. Gre torej za udobnejše življenje človeka, občana. Skrb za človeka občana pa se iz dneva v dan stopnjuje, ker se stopnjujejo tudi njegove potrebe; a stopnjujejo se tudi izdatki za to dejavnost in sicer enakomerno za vse veje komunalnih uslug. Ceste v naši občini so razdeljene na ceste višjega reda, mestne ceste, ceste IV. reda in krajevne ceste. Vseh cest imamo v naši občini 244 kilometrov s površino 77 tisoč kvadratnih metrov; od tega je 62 tisoč kvadratnih metrov pločnikov. Vse to je treba letos popolnoma vzdrževati z občinskimi sredstvi. V zadnjih petih letih je porabljenih za vzdrževanje cest 152 milijonov dinarjev. Kljub tako visokim investicijskim sredstvom za vzdrževanje cest pa lahko ugotovimo, da so bile ceste na področju naše občine prav v letu 1961 nezadostno vzdrževane. To nezadostno vzdrževanje ne gre samo na račun pomanjkljive skrbi pri vzdrževanju, temveč tudi na račun povečanega tovornega avtomobilskega prometa. Prav ta porast pa narekuje, da se tovorni avtomobilski promet kanalizira na določene ceste, te pa je treba površinsko utrditi in usposobiti za promet s težjimi vozili. V letu 1961 je bilo na kilometer ceste investiranih na račun vzdrževanja le 162 tisoč dinarjev, kar je v primerjavi z letom 1960 (460 tisoč) precej manj. Pri vzdrževanju cest pa je še več drugih problemov. V 1. 1961 je v zahodnem delu naše občine vzdrževalo občinske ceste 15 delavcev uprave cest OLO Ljubljana oz. delovodstva naše občine. Mesečni sklad neto plač je znašal 285 tisoč dinarjev. Delovodstvo ni razpolagalo z nobenim strojem za vzdrževanje cest. Vsa ta dela pa je treba opraviti na prostem in zaradi vremenskih sprememb so delavci dobili dežne plašče, gumijaste škornje, delovne obleke, v zimskem času po potrebi še kožuhe. V vzhodnem delu izvršuje cestno-vzdrževalna dela Komunalno podjetje iz Polja. To podjetje ima zelo razvejano dejavnost in sicer: vzdržuje parke, pokopališča in občinske ceste, pridobiva gramoz in dolomitski material, v treh kamnolomih pa proizvaja material za posipanje cest, pesek za omet hiš, beli in rumeni fasadni pesek ter nekoliko debelejši pesek za pokopališča in dvorišča. Podjetje zaposluje 49 delavcev in uslužbencev, ki so v 1. 1961 proizvedli 1.950 kubičnih metrov fasadnega peska (letno ga potrebujemo okoli 7.000 kubičnih metrov) ter 1.260 kubičnih metrov dolomitskega peska (letna potreba je okoli 3.000 _ kubičnih metrov). Da bi podjetje's svojo proizvodnjo peska zadostilo potrebam, nujno potrebuje drobilec, električno napeljavo, elektromotor, tekoči trak za nakladanje in silose. Za nakup teh naprav pa potrebuje podjetje okoli 4 in pol milijona dinarjev kredita. Kanalizacija: 18.632 m Dolgo je to kanalizacijsko omrežje v naši občini: več kot osemnajst kilometrov ni kar tako! Vse pa je treba redno vzdrževati, da ne bi prišlo do zastoja pri odtoku. Vso kanalizacijo vzdržuje tudi na področju naše občine mestno komunalno podjetje Ljubljana. Za vzdrževanje kanalskega omrežja smo iz občinskih sredstev plačevali Mestni kanalizaciji stroške rednega vzdrževanja, in sicer v 1. 1960 2,706.831, v minulem letu pa 4,631.338 dinarjev. Lanskoletne stroške vzdrževanja kanalske mreže so plačali vsi koristniki tega omrežja in sicer pri plačevanju vodarine: 25 odstotkov plačane vodarine je šlo za vzdrževanje kanalizacije. Med stroške rednega vzdrževanja spadajo tudi stroški za redno vzdrževanje hudourniških strug z Golovca, novi jaški in peskolovci na cestah ter druga dela. V minulem letu so bili na področju vzhodnega dela naše občine položeni trije krajši kanali — industrijski v Zalogu, kanal v Vev- (Nadaljevanje na 2. strani) OBVESTILO BRAVCEM IN VOLIVCEM V PRIHODNJI ŠTEVILKI MOSCANSKE SKUPNOSTI BOMO V PRILOGI OBJAVILI - PO MOŽNOSTI V CELOTI - PREDLOG DRUŽBENEGA NAČRTA IN PRORAČUNA NASE OBČINE ZA TEKOČE LETO. NASE BRAVCE IN VOLIVCE ŽELIMO TAKO SEZNANITI S PREDLOGOM DRUŽBENEGA NAČRTA IN PRORAČUNA ZA LETO 1962 IN TAKO OMOGOČITI SlRSO RAZPRAVO NA ZBORIH VOLIVCEV, KI BODO SKLICANI POSEBEJ ZA RAZPRAVO O TEH VPRAŠANJIH. PRIHODNJA ŠTEVILKA BO ZATO IZŠLA ŽE 25. MARCA, DA JO BODO BRAVCI IN VOLIVCI DOBILI SE PRED PRIČETKOM ZBOROV VOLIVCEV. Živahna komunalna dejavnost (Nadaljevanje s 1. strani) čah od nove šole do Ljubljanice in kanal bolnišnice na Studencu; v novem obdobju je treba na tem področju položiti še nekaj kanalov. Medtem ko kanalizacija odvaja, vodovodni vodi pa dovajajo, in sicer čisto in zdravo pitno vodo. Dolžina vseh vodovodnih vodov na ozemlju naše občine je znašala konec leta 1961 okoli 57 kilometrov — od tega 8 km in pol v vzhodnem predelu občine. Vzdrževalna dela tega omrežja opravlja podjetje Mestni vodovod iz Ljubljane. V minulem letu je bilo porabljenih milijon 71 tišoč dinarjev za vzdrževanje vodovoda na področju naše občine. Vodovodno omrežje se širi glede na potrebe. Cevovodi se enostavno priključijo na vodovodno omrežje in zdrava pitna voda je tu. Na področju bivše občine Moste ni problemov glede vodovoda; le naselje Bizovik ima lastni krajevni vodovod, ki pa ne odgovarja higienskim predpisom in ga je treba čimprej priključiti na mestno vodovodno omrežje. Omenili smo, da imamo v vzhodnem predelu le 8 km in pol vodovodnega omrežja. Glede na razsežnost tega ozemlja pa je to omrežje izredno skromno. Sele v zadnjih letih grade konzumni cevovod od Polja do Vevč. Problem priključkov pa še vedno ostaja na dnevnem redu. Tudi v Zalogu, Sostrem in drugod ni rešen problem dotoka zdrave pitne vode. Neprimerni studenci in drugi načini zajemanja vode za potrebe prebi-vavstva predstavljajo stalno nevarnost okužbe z nezdravo vodo. Zato je nujno oskrbeti vsa naselja v naši občini z zdravo in kontrolirano pitno vodo. niče — posluha ni od nikoder! Pravijo, da imajo tudi napeljavo, ki je zvezana z mestnim omrežjem, manjka le telefon in javna govorilnica, pa bi bile uresničene želje Bizovičanov. Vzdrževanje PTT naprav.moramo ločiti od razširitve telefonskega omrežja. Ta pa zahteva nujno rešitev, saj ima industrijsko razvita Ljubljana s svojo okolico izredno nizko povprečje telefonskih naročnikov na 100 prebivavcev (okoli 5); za našo občino pa je to povprečje še nižje (na osemdeset prebivavcev 1 telefon!). Ljubljansko podjetje za PTT promet ima trenutno okoli 9.000 telefonskih naročnikov. Osem tisoč prošenj bodočih naročnikov pa leži v predalih in potrpežljivo čaka na rešitev; mimo teh pa je še veliko Parki, nenapisanih prošenj ... Zdi se, da se bo na področju naše občine stvar le obrnila na bolje. Na svoji zadnji seji je ObLO sprejel odlok o uvedbi občinskega prometnega davka na lokalne telegrafske in telefonske storitve. Ta davek je dodatek k sedanjim tarifnim postavkam (naročninam) in se bo uporabil za razširitev in izpopolnitev telegrafskih in telefonskih naprav na področju naše občine. Mimo tega je izdelan tudi program razvoja PTT mreže in je že vnesen v osnutku programa perspektivnega razvoja našega okraja do 1. 1965. Zvezdasti sistem ureditve telefonskih central oziroma zgraditev rajonske centrale tudi v Mostah bi zadovoljila vse interesente za telefonske priključke, hkrati pa bi bile telefonske usluge cenejše. Mimo tega je v programu še obsežnejše povezovanje medkrajevnih zvez. Skratka — obeta se nam popolnejša ureditev PTT storitev. nasadi, Javna razsvetljava Čiščenje Cest no uresničili sprejeti načrt. Obstoječa javna razsvetljava naših ulic in cest je nezadostna. V letu 1956 je bilo v naši občini 30 kilometrov omrežja javne razsvetljave, v petletnem obdobju pa je bilo predvideno nadaljnje povečanje za okoli 11 kilometrov. Ta z ostalimi komunalnimi dejavnostmi lahko ugotovimo, da javna razsvetljava najbolj zaostaja. Nova stanovanjska naselja so brez javne razsvetljave, kar daje neestetski videz, ogrožen je promet, zlasti pa premoženje in varnost prebivalstva. Ze izvršena dela na Mestna vrtnarija skrbi za vzdrževanje parkov in nasadov tudi v območju naše občine; za to smo v 1. 1961 porabili okoli 2 milijona dinarjev. Mestna vrtnarija je v 1. 1961 oskrbovala in vzdrževala na našem področju okoli 27.000 kvadratnih metrov zelenic. I Snaga je v 1. 1961 očistila okoli 1 170.000 kvadratnih metrov naših cest, za kar je prejela (za dnevno in nočno, za redno in nadurno delo) okoli 10 milijonov dinarjev. Za izpiranje 51.000 kvadratnih metrov ulic s cevjo, 463.000 kvadratnih metrov z avtomobilom in 146 tisoč kvadratnih metrov škropljenja cest z lužino je podjetje Snaga prejel nekaj nad milijon dinarjev. Kot je znano, so vsako leto točno določene ulice in ceste, katere v poletnih mesecih polivajo z lužino, da bi preprečevali dviganje prahu. Enako so določene ceste, katere nato spirajo z vodo. Na področju vzhodnega dela občine je 10 pokopališč, na zahodnem področju pa sta dve. Za večja obnovitvena dela zgradb, mrtvašnic in ograj prispeva po potrebi občina, sicer pa predložita pogrebni zavod Žale in Komunalno podjetje Polje obračun dohodkov in izdatkov — razliko krije občina. Načrte za vsa komunalna dela ter za razne urbanistične ureditve, zazidave in načrte s programi je občina plačevala iz proračunskih sredstev. V zadnjih šestih letih je bilo na ta račun izplačanih 46 milijonov (v 1.1961 12 milijonov). V teh zneskih so upoštevani tudi stroški geodetskih meritev, katastrske meritve terena, razna zakoličenja itd. ★ Ce potegnemo črto ter seštejemo vse izdatke za vzdrževanje komunalne dejavnosti v naši občini je ta v zadnjih šestih letih prispevala za komunalno dejavnost 293 milijonov dinarjev. V minulem letu so znašali ti izdatki 73 milijonov. Kot je videti, ti izdatki niso tako majhni, sa’ znaša povprečje na posameznega občana samo v minulem letu okoli 2.000 dinarjev. Sicer pa so naši občani do podrobnosti seznanjeni, kaj se na njihovem terenu dogaja, kaj se na področju komunale urejuje in koliko to vse skupaj stane. Podatki, ki smo jih priobčili, pa so skupni za celotno ozemlje. Seveda so po- Najprej sezidajmo stavbe, uredimo kanalizacijo in ostale priključke in šele nato dokončno uredimo ulico. Ta vrstni red prikazuje tudi naš posnetek načrt je bil izvršen v 1. 1961, tako da imamo danes na ozemlju zahodnega dela občine 42 kilometrov omrežja javne razsvetljave, v vzhodnem pa 13 ali skupaj 55 kilometrov. Za vzdrževanje in to-kovino je bilo v 1. 1961 izplačanih okoli 7 milijonov dinarjev. Pri vzdrževanju uporabljajo avto z dvigalom, avto z lestvijo ter lestve na kolesih. Primerjajoč javno razsvetljavo Halo, pošta, telegraf in telefon? Ko bežno pogledaš v statistiko, ki priča o tem, da smo na ozemlju naše cbčine dobili v zadnjih šestih letih samo 31 (z besedo: enaintrideset) novih telefonskih naročnikov, se moraš globoko zamisliti in vprašati, kaj je s to službo! Naročnina za telefon je bila med tem časom nekajkrat zvišana, naročniki so s plačilom telefonskih aparatov postali njihovi lastniki. n; pa investitorjev, ki bi razširili področju javne razsvetljave so slabše kakovosti in tudi dražja. Ce bi v posameznih občinah mesta Ljubljane sprejemali ob koncu tekočega leta ali pa vsaj na začetku novega leta ustrezne načrte za izpopolnjevanje javne razsvetljave v svojem območju, bi znatno izboljšali poslovanje podjetja ter tudi lažje prišli do kritičnega materiala, delovne sile in tako uspešno uresničili sprejeti načrt. telefonsko omrežje, čeprav je čedalje več novih naročnikov, ki bi želeli imeti v stanovanju, v delavnici, pa tudi v podjetju in na javnih mestih telefon. Na eni strani rastejo dohodki prebivalstva, na drugi pa zaostajajo nekatere službe. ki bi naj vplivale na dvig življenja ravni. Poglejmo samo n. pr. naselje Bizovik. Volivci so na zborih že večkrat predlagali postavitev telefonske javne govoril- trebe po nekaterih komunalnih uslugah mnogo večje, toda samo na področju komunale — in vendar predlaga svet za komunalne zade ve naše občine, da se v tekočem letu odobri 140 milijonov za komunalno dejavnost (torej kar 4 tisoč na posameznega prebivalca), in sicer za vzdrževanje cest 68 milijonov, za kanalizacijo 14, vodovod, parke, nasade in pokopališča 9 milijonov in pol, za geodetska dela in načrte 18 milijonov ter za varstvo spomenikov milijon tristo tisoč. Zdi se, da smo prišli do konca. Pa nismo. Tu so še tehtni podatki o novogradnjah in rekonstrukcijah na področju komunale, za kar je naša občina v zadnjih šestih letih investirala okoli poldrugo milijardo dinarjev. V letu 1961 je bilo investirano na tem pod' ročju: za gradnjo cest 206 milijonov, za položitev novih kanalov 119 milijonov, za gradnjo vodovoda 15 milijonov šesto tisoč, za razsvetljavo okoli 25 milijonov, za napeljavo elektrike 41 milijonov in pol, za razne druge objekte in regulacije pa 192 milijonov. Za investicije v komunalni dejavnosti je bilo torej porabljenih 8**" milijona dinarjev ali povprečno okoli 20 tisoč dinarjev na prebi' vavca. V področju sveta je šc vrsta drugih podatkov, ki govore o gradnjah, gradbenih dovoljenji)1' gradbeni inšpekciji, o projektih in dokumentacijah, o operativi, načinu finansiranja gradenj, o de' lovni sili, divjih gradnjah, materialu, mehanizaciji, kakovosti de* itd. Skratka poln koš zanimivost'^ ki jih ni moč na kratko komer*.' tirati ali pa enostavno prepisat*-V zadnji številki smo pisali ^ stanovanjih, o katerih je govor11 tudi v poročilu sveta za komuna*' ne zadeve. Vendar je čas, da za' ključimo. Nemogoče je pisati vs^ podrobnosti. Nekoliko več smo Pj' šali o vzdrževanju, manj o Sra<. nji komunalnih objektov. To P ne bo motilo, kajti ob priliki mo pisali več o gradnjah in mam o vzdrževanju. Saj se je treba s . znaniti z vsem, kar se dogaja P nas tudi na področju komunam dejavnosti; in končno prav to P®® ročje verjetno precej zanima tist^_ ga, ki je tu najbolj prizadet našega občana. * V BERITE IN DOPISUJTE ^ V MOSCANSKO SKUPNOb* MoŠčani sp^sufema in ad^amtfama Del našega zrcala Za priljubljeno rubriko Moščani sprašujemo in odgovarjamo smo tokrat pripravili nekaj zanimivih podatkov o javnem redu in miru, o prometni varnosti, gibanju prebivalstva, nataliteti in mortaliteti, o prestopkih mladoletnikov in njih zaščiti pred kvarnimi vplivi okolice ter o različnih zanimivostih, ki bodo prav gotovo zanimale naše bravce. O teh problemih nismo vpraševali odgovornih oseb, temveč smo se poslužili podatkov iz poročil, ki so jih sestavljali na pristojnih mestih in o njih razpravljali med drugim tudi odborniki ljudskega odbora. Gibanje prebivalstva v preteklem letu je bilo v naši občini rojenih natanko 700 otrok. " istem obdobju smo dobili 270 Parov mladoporočencev, umrlo pa J® 307 občanov. Ob združitvi biv-sm občin Polje in Moste je živelo Pa ozemlju obeh občin 31.200 pre-Pivavcev, ob koncu minulega leta Pa je bilo skupaj 32.567 občanov, lo so stalni prebivavci. Okoli 3000 oset> pa je v naši občini le začas-p° Prijavljenih. To so v glavnem delavci, ki pogostokrat spreminjalo mesto bivanja. Zanimivo je, da je izmed 32.576 Prebivavcev naše občine kar Požarna Na področju naše občine je 12 P'ostovoljnih gasilskih društev, v Pddjetjih pa je še 25 industrijskih gasilskih enot. Vse te edinice so Požaru takoj pripravljene po-odovati. Ni pa izključeno tudi Ppsredovanje’ poklicnih gasilcev, bJ^Podarskih organizacijah skr-. , tddi za požarno preventivo. Pri Medu protipožarnih ukrepov so •stojni organi izdali 14 odločb n odpravo raznih požarnovar-stnih pomanjkljivosti v posameznih podjetjih. 17.014 žensk in 15.562 moških. To pomeni, da imamo 1452 žensk več kot moških. Pričakovati je torej, da bodo fantje naše občine navezali trdnejše stike z našimi dekleti .kazalo pa tudi ne bi preveč »»preganjati-« ženinov iz drugih občin. Kot je znano, se nahajajo prijavna in odjavna služba, volilni imenik in register prebivavstva na enem mestu — na sedežu občine, medtem ko so bile poprej te službe združene v okrajnem merilu. varnost Pri organizaciji požarne varnosti se porajajo številne težave, na primer pomanjkanje vode na po-samejnih področjih, kadrovski sestav članstva prostovoljnih gasilskih in drugih enot itd. V preteklem letu je bilo 33 požarov — 15 v privatnem in 18 v družbenem sektorju. Štiri požare je povzročila strela, ostalih 29 pa je izbruhnilo zaradi malomarnosti. Skupna škoda znaša okoli 31 milijonov, od tega 7 milijonov v privatnem sektorju. Javni red in mir cjlaYni red in mir se po zbranih Ši zboljšujeta. Najpogostej- vnt„. *ci reda so nekateri obisko-či'] ‘ Sost*šč in sicer največ v pla-dm, i- ^neb- Nekateri občani niso ^voijSpiSS tu 1960 skupaj 354). Kot je videti, se je število prijav zmanjšalo za 98 v primerjavi z 1. 1960. Glede prometne varnosti objavljamo preglede o številu prekrškov in izrečenih mandatnih kazni oziro- Mandatno kaznovani Leta 1960 1961 oseb 1922 600 od tega: voznikov motornih vozil za 37.300 44.000 voznikov mopedov 29.900 60.000 kolesarjev 117.200 146.000 voznikov vpreg 15.600 50.000 — Skupaj . . . 200.000 300.000 5^1PO,Vabi sodnik za p, brugi ^Člnskl °rgan, sodišče jot v org.an se vabilu ne od! Prizivo^T1®"1 letu je bil° Zvali vniJfer 86 obfani niso vCv letu 1961 je nok Predlogov za up 0(1 tefir 1'U tor lavnega reda in ‘4 za ostale prekrške ( ma kazni, ki jih je izrekel sodnik za prekrške. Iz teh pregledov se da sklepati, da je prekrškov čedalje manj, da pa so kazni strožje, kar vsekakor vzgojno vpliva. Vsi podatki se nanašajo na postajo LM Moste; za postajo iz Polja pa so podatki sledeči: kaznovanih je bilo 538 oseb z mandatno kaznijo v znesku 80.600 dinarjev. Ce bi imeli v Polju več uslužbencev LM, bi se verjetno število kaznovanih povečalo. Kaznivih dejanj je bilo 1. 1960 149, v minulem letu pa 174. Narasle pa so tatvine motornih vozil. Pretepov je bilo 106 niki dobili vrnjene, kakor hitro so jih opremili z manjkajočimi deli. Celotna akcija je bila izvršena v treh dneh. Po tej akciji je čedalje manj prekrškov, ki bi ogrožali promet. Predlog za upravno kazenski postopek: 1960 1961 vozniki motornih vozil 172 128 vozniki mopedov 80 75 kolesarji 476 446 vozniki vpreg 71 37 Skupaj . . . 799 686 primerov, nedovoljenega nošenja orožja pa 11 primerov. Z izvršitvijo kaznivih dejanj je povzročena precejšnja materialna škoda in sicer v letu 1960 za okoli 5 in pol, v 1. 1961 pa za okoli 6 in Kaj pa prometne nesreče na ozemlju občine? Podatki kažejo, da se iz leta v leto veča število prometnih nesreč: leta 1960 je bilo 140, v minulem letu pa kar 206 prometnih nesreč. Kazniva dejanja cd C cd % N 1960 cd d cd 1 N 2 a cd g •R 1961 cd C 1 c/l N cd u "-n cd a 2 c 3 cd °tj po- ^ dopoldne, ko smo priča-Pricbv so bili otroci res bilo 4 ^ol3enega op>ominjanja ni zaci .oba. Brž smo napravili še slavr?6 °^raske in kmalu nato razrRaS^no PPVoletno jelko. Tudi otrok srn° Pmznično okrasili. Oči islko se .uP’rate v okrašeno okn0’ botj neučakano pa skozi bilo nii a tt*3 napovedani uri ni šlo (Sk ORar' Kekaj pionirjev je Prav , ^ dedka Mraza in goste morrii “esnico, češ da se ne bodo žganil Popeljali naprej na Pre-lec o„ a ' Litijo. Ko pa je kaza-čez ‘ Pri kazal že poldrugo uro domov i '' srno otroke napotili Verj,,t ' yendar kar nismo mogli Ijnip ’ da gostov ne bo. Obotav-dapetr,0 Se odpravljali iz šole in mino ’ P1‘siPilkovali šumom. In — daj n« .Je dobre četrt ure. Te- ^iniin P1'sioilkovali šumom. In daj h.. dobre četrt ure. Te- jo! n' sp. zadoneli klici: -Prihaja-trenutko'1’ P31'-'1!!"' — in v nekaj bi D[.s,o bili otroci zopet zbranih kniJ??o! Predstavnike delov-sprejoii ,'vov in sani z darili so Več 0,1 s ko rej vsi učenci in tudi sijale oh sLb. Otrokom so oči kar SP Pozri,.^1??6,.'11 Pričakovanja, ko Van, oV J? ‘ tovariše s sanmi, ^branimi aP5ek iz Saturnusa je z VizPr m besedami izročil' tele-toleviZo, lrjem' Zaželel je, naj Pri rVr vsestransko služi tako bPhiorek *kot pri zabavi ter pri-bu-ji koriti,da PPstanej0 P>o-bomovin«8^1 ^lani socialistične ne' Žarečih lic in bleščečih oči so otroci sprejemali darila: zvezke, vezalke in vrečke s slaščicami. »Oh, še nikoli nismo imeli tako lepe novoletne jelke!« so vzklikali skupaj s starši. Televizorja se pa sploh nismo mogli nagledati, saj so ga mnogi prvič videli. Vsem nam je bilo toplo pri. srcu ob misli, da z nami, ljudmi s hribov, čutijo tudi drugi delovni ljudje. Pionirji so se prisrčno zahvalili za bogata darila Marjan Jelnikar je v imenu vseh pionirjev čestital tovarišem srečno novo leto in obljubil, da se bodo odslej še bolj trudili, da bodo dobri pionirji in marljivi učenci. Pionirke so gostom izročile šopke nageljnov in vizitke s čestitkami za njihove kolektive. Tudi predsednik SZDL Janez Birk in član šolskega odbora Pavel Gale sta izrazila svoje zadovoljstvo in se toplo zahvalila za lepa darila. V imenu šolskega kolektiva se je nato iskreno zahvalil tudi šolski upravitelj, ki je dejal, da sprejemamo darila, zlasti televizor, kot izraz topline in uvidevnosti delovnih ljudi teh tovarn. Izrekel je prepričanje, da bo televizijski aparat vzpodbuda mladim in starejšim za še plodnejše delo in napredek kraja, saj bo resnično služil izobrazbi in napredku vsega okoliša. Odslej se čutimo dosti manj oddaljene in še bolj povezane z ljudmi v dolini in celi domovini. Šolski pevski zbor je zapel več priložnostnih in narodnih pesmi; nato pa smo v prijetnem razpoloženju ostali z otroki do poznega popoldneva v šoli in kramljali s prijaznimi tovariši iz delovnih kolektivov. Obljubili smo jim, da jih bomo kmalu obiskali in spoznali še ostale delovne ljudi njihovih tovarn. Povabili smo jih na češnje in jagode, ko bodo zrele. Medtem so požrtvovalni tovariši z našo pomočjo namestili televizijski aparat in anteno. Kakor da bi brali iz radovednih oči in zadovoljnih obrazov malčkov: »Kdaj bomo gledali televizijo?« Se malo in že so nam s televizijskega zaslona kimale živahne lutke. Presenečenja in veselja ni bilo ne konca ne kraja. To je bilo za vse res pravo doživetje. Ta dogodek nam bo gotovo v spominu tako trajno kot trenutek, ko nam je prvič zasvetila elektrika. Televizor nam res mnogo pomeni. Ob njem se ob večerih zbira staro in mlado, se učimo in veselimo. Ob njem se zbirajo tudi člani SZDL, ki odmore koristno izrabijo zato, da rešujejo različne probleme in tako prispevajo svoj delež k poživljanju dela in vse širši aktivizaciji članstva te najbolj množične organizacije na Jančah. Sola pa tako postaja vedno močnejše središče kulturnega in družabnega življenja na vasi. Lahko rečemo, da nam je letos novoletna jelka zablestela kot še nikoli — še celo dvakrat. Po nekaj dneh smo imeli namreč še svoje praznovanje novoletne jelke z igro Novoletne sanje, s prihodom dedka Mraza in z novimi darili za šolske in predšolske otroke. Vsem, ki so pripravili tako lepo praznovanje letošnje novoletne jelke, se prebivalci Janč še enkrat iskreno zahvaljujemo. Toplo se zahvaljujemo delovnim kolektivom in vodstvu tovarn Saturnus, Izolmka, Totra in papirnica v Vevčah! Se posebej naj velja zahvala tovarni Saturnus za iniciativnost, tovarni Izolirka kot pokroviteljici našega pionirskega odreda, vodstvu društva prijateljev mladine, vodstvu oddelka za prosveto in ostalim v naši občini za delo in pozornost, ki so nam jo izkazali. Na koncu naj le enkrat poudarimo ljubezen in požrtvovalnost tovarišev, ki so prišli k nam v tako slabem vremenu. Radost otrok in odraslih naj bo njim in vsem drugim največje priznanje. Alojz Možina Mozartova proslava na šoli Ketteja in Murna V nekaj stavkih bi želel oživeti spomin na tisto nebogljeno bitje, ki so mu pravili »čudežni otrok«. Wolfgang Amadeus Mozart je že kot plctlctni otrok ustvarjal dragocene skladbe. Z dvanajstim letom je pisal že opere. Neverjet- To se je pokazalo pred nedavnim tudi v Mostah, ko smo proslavljali 170-lctnico njegove smrti. Dijaki osnovne šole Ketteja in Murna so pripravili pod vodstvom tov. Boruta Loparnika, Kristijana Ukmarja in Narcis Deskovičeve lep program Mozartovih del. Izvajali so ga gojenci glasbene šole, naši sošolci; Mozartovo Arijo in Scherzo je občuteno zaigrala Dušanka Brezovec, Sonato v A-duru je lepo in- terpretiral Iztok Valič. Otroške plese je na klavirju zaigrala Rajka Globočnik, več Mozartovih pesmi pa so zapeli Marinka Modic, Vojka Klarič in Stanka Pečnik. Nastopili so še nekateri drugi dijaki. Izredno lepa je bila dekoracija, ki sto jo imela v skrbi prof. Zaharijaš in prof. Reberšek. Ob robu skromnih zapiskov še to; Proslava je uspela — želja pokojne prof. Žnidarjcve se je uresničila. Zabeležil I. Markež BILANCA ZA LETO 1960 Gostilna »POD URHOM« Zadvor v 000 226 353 1.572 474 Osnovna sredstva Gotovina Dolžniki Blago BILANCA ZA LETO 1960 Pekarna, Novo Polje v 000 Osnovna sredstva 29 Gotovina 522 Dolžniki 1.001 Blago 235 no kajne? Mnogo je popotoval — zlasti po Italiji; tu je kot trinajstletni fant doživljal številne uspehe, ki so ga moralno dvigali in vzpodbujali k ustvarjanju skladb, prepojenih s klasičnimi elementi. Mozart je napisal med drugim vrsto otroških skladbic, ki jih prisrčno sprejemajo tudi naši otroci. Sklad osnovnih sredstev Drugi skladi Dobavitelji Dohodek 2.725 226 197 445 868 1.857 Sklad osnovnih sredstev Drugi skladi Dobavitelji Dohodek 1.787 29 108 956 1.093 694 Podjetje je doseglo realizacijo 8,957.708 din Zaposlena sta bila 2 delavca. Osebni dohodki so bili izplača ni v višini 1,042.056 din Podjetje je doseglo realizacijo 4,363.308 idin Zaposlena sta bila 2 delavca. Osebni dohodki so bili izplač ani v višini 645.530 din i - — IZ KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL —..— ........—..—.—..—.——.................... Slabi delovni pogoji v Uizoviku Že dolgo je tega, ko sem slišal, da so nedograjeno dvorano kulturnega doma v Bizoviku oddali v najem neki gospodarski organizaciji. Danes je ta dvorana sicer prazna — v njej ni več skladišča, pa tudi sicer jo bolj malo uporabljajo za namene, za katere je bila gi-ajena. Dom namreč znotraj ni tako urejen, kot bi si želeli prebivavci Bizovika. Manjka opreme, pod podom je slab teren, oder ni pripraven za prireditve — skratka vse je nedograjeno. Dom pa je že precej star. Kazalo bi ga čimprej urediti in izročiti svojemu namenu. S tem bi poživeli številne dejavnosti. Volivci se ne bi sestajali kar v prostoru, ki je namenjen za garderobe, predavanja bi bila polnoštevilno obiskana, pa tudi nastopi raznih igrav-skih skupin in gledališč ne bi izostali. Morda bi v tej dvorani zavrteli tudi kak film, namestili televizor itd. Prav o teh problemih nam je pred nedavnim pripovedoval tov. Avgust Kerpan, predsednik krajevne organizacije SZDL Bizovik. V Bizoviku je 520 volivcev; od teh je včlanjenih v organizacije SZDL okoli 360. Odbor krajevne organizacije šteje 17 članov. Sestaja se nekajkrat na leto, med sestanki odbora pa aktivneje deluje 5-članski sekretariat, ki v glavnem opravlja vse posle. V tej krajevni organizaciji imajo socialno-varstveno komisijo in sekcijo za splošno izobraževanje. Sekcija organizira predavanja in študij najrazličnejših področij. Poprej so imeli tudi Svobodo, ki je imela svojo likovno in dramsko sekcijo. Uporabljali in upravljali so dom, toda ker ni bilo po- gojev za delo obeh sekcij, je krajevna organizacija izvolila poseben petčlanski odbor — ta sedaj upravlja dom. Tov. Kerpan nam je omenil, da je Ljubljana za Bizovik preblizu in predaleč. Prebivavci namreč hodijo v mesto in si tam iščejo zabave. Sekcija za splošno izobraževanje organizira čim kvalitetnejša predavanja, obsik pa je čestokrat porazen. Šele po nekaj dnevih je slišati odmev, češ predavanje je bilo zares dobro, škoda je le, da nismo prišli. Sicer pa je krajevna organiza-čija SZDL v Bizoviku bojuje še z drugimi težavami. Ko je sklican zbor volivcev, se najprej začne z dnevnim redom, nato pa pridejo v ospredje vprašanja komunale in drugih področij: to pa premnogo-krat spremeni bistvo razprave zbora volivcev. Tov. Kerpana smo nato povprašali, ali so kdaj sklicali člane SZDL na splošno razpravo. Odgovor je bil negativen. Krajevna organizacija SZDL pripravlja za svoje članstvo posebno anketo, v kateri bo okoli 40 vprašanj. Z njo želi ugotoviti mnenje in potrebe Bizovičanov glede nekaterih vprašanj, odboru in članstvu pa bodo odgovori vodilo za nadaljnje delo. V Bizoviku tudi močno pogrešajo telefon in se že dalj časa borijo zanj. Na enem izmed sestankov so že predlagali, naj vsak član SZDL prispeva 500 dinarjev, nekaj pa bi prispevala občina in bi tako prišli do prepotrebne javne govorilnice. V vasi sicer je telefon — v trgovini, vendar je težko motiti poslovodjo v nočnih urah, naj odpre trgovino, da bi lahko telefonirali po zdravnika. V Bizoviku je dalje treba preimenovati ulice oziroma hiše Ob krvodajalski akciji v naši občini Daj kri, ko si zdrav, da si jo zagotoviš, ko jo boš potreboval! Ta poziv je naslovila komisija za krvodajalstvo pri občinskem odboru UK Moste-Polje na člane kolektivov gospodarskih organizacij v naši občini. Prvi krvodajalci v tem letu so bili člani postaje LM, iz podjetja Indos je prišlo na Zavod za transfuzijo krvi 43 članov kolektiva, iz Žime 18, Javnih skladišč 30, Ko- Člani delovnih kolektivov so se v polnem številu odzvali vabilu In odziv. Člani kolektivov v gospodarskih organizacijah so z razumevanjem sprejeli poziv komisije in smo z akcijo v zimski sezoni lahko zadovoljni. linske tovarne 21, Pionirja 24, iz centralnih obratov Gradisa 39, iz Saturnusa jih je bilo preko 100; sindikalna podružnica podjetja Slovenija ceste je organizirala kr- ponovno oštevilčiti, ker se sedaj že nihče več ne znajde in ne ve, kje iskati oz. dobiti želeno številko. Hiše so namreč številčili po vrstnem redu, kot so bile dograjene. Ta zmeda pa hišnih številkah povzroča velike težave n. pr. zdravnikom, ki prihajajo k bolnikom na dom. Poleg hišnih številk je treba v Bizoviku urediti in razširiti tudi omrežje javne razsvetljave. Take so torej težave, s katerimi se srečuje pri svojem delu krajevna organizacija SZDL Bizovik. Seveda — eno lo težave, drugo je pobuda odbora, tretje pa so delovni pogoji. Glede zadnjih pa lahko rečemo, da so prav v Bizoviku izredno težavni. Večina pre-bivavstva je zaposlena v ljubljanskih podjetjih, del kulturnega življenja išče v Ljubljani, svoj prosti čas pa izkorišča po lastnem preudarku. Tov. Kerpan nam je omenil, da so Bizovičani naročeni na naš dnevni tisk ali pa imajo radijski sprejemnik in so tako na ekočem glede vseh dogodkov doma ali po svetu. Nekoliko več pozornosti pa je le treba posvetiti njihovim lastnim krajevnim problemom. ki lahko zadovoljivo rešeni vplivajo na sodobnejši način življenja v samem kraju. Če bi lahko uredili kulturni doni-" Avgust Kerpan vodajalsko akcijo še z večjo odgovornostjo in požrtvovalnostjo kot prejšnja leta, saj jih je prišlo na zavod tudi preko 100; s kmetijskega posestva Zadobrova je bilo 32 krvodajalcev. Se so nekatere gospodarske organizacije, ki bi jih morali omeniti, vendar naj bo skupno priznanje namenjeno tudi tistim, ki niso imenovani pa tudi sindikalnim organizacijam, ki so največ pripomogle k tako zadovoljivemu uspehu. Ne smemo pa pozabiti kmečkega predela naše komune okolišev Dolsko, Sostro in Prežganja; okrog 100 krvodajalcev s tega področja je lep odziv! Po do sedaj zbranih podatkih sc jc odzvalo našemu pozivu 910 krvodajalcev. Vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri tako važni človekoljubni akciji, predvsem pa krvodajalcem samim izrekamo skromno, a toliko prisrč-nejšo zahvalo! In še to: mladi ljudje so tudi tu prispevali svoj delež in lahko z upravičenim zaupanjem tudi v bodoče računamo nanje tako pri dajanju krvi kot pri propagiranju za to humano akcijo. »Koliko je vredna kri, ki jo do' biš takrat, ko jo potrebuješ, ceniti samo tisti, ki jo je že dob*1’ Meni je kri tujega človeka rešil11 življenje, zato se bom takim po**' vom vedno odzval,« jc rekel to''11' riš iz javnih skladišč. »Nad ži'" Ijenjem mojega otroka so zdra'"' niki že obupali. Dobil je dvakr«* transfuzijo krvi in še enkrat j0 mora dobiti pa bo zdrav. Kak0 rada bi mu dala svojo kri, ® ! imam drugo skupino m jo dobi'0 od neznanega človeka,« je reki* mlada mati iz Polja, ki je prišk* na zavod, da bo dala svojo kri **' stemu, ki ima isto krvno skupi"0; Naj samo ti dve izjavi spodi"1' dita tiste, ki jih jc morda stra" pred odvzemom krvi ali pa P*c' | dajo z oportunizmom na krvoda; j jalsko akcijo; nekateri morda tl1" di nasedajo neresničnim veste"*’ Toda nihče ne ve, kdaj bo kri 1’°' treboval in če bi taka potre" resnično kdaj nastopila, naj ne *" nikogar, ki bi ga težila misel: k i sem dobil — takrat pa, ko jc "j i ziv krvodajalske komisije VC*“ tudi zame, sc nisem odzval! ^ na dan 31. decembra 1960 »PROTEKTOR« Ljubljana, Smartinska cesta 64 v 000 Aktiva A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva Denarna sredstva os. sred. B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe Denarna sred. skupne por. C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezer, sklada in drugih skladov Denarna sredstva nerazp. sredstev E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve Druga aktiva Skupaj . . . 38.394 2.995 14.391 1.373 713 1.125 2.553 16.558 11.993 90.095 Pasiva v00 A. Viri osnovnih sredstev ,3 Sklad osnovnih sredstev 34 " j Drugi viri osn. sredstev (’'1 B. Viri sredstev skup. porabe g Sklad skupne porabe 3.4^ Drugi viri sredst. skup. por. 7-J C. Viri obratnih sredstev „34 Sklad obratnih sredstev lO-8^ Drugi viri obratnih sredstev D. Rezervni skl. in drugi skl. ^ Rerz. sklad in drugi skladi H'i(i Viri nerazp. sredstev E. Viri sredstev obračunu in druga pasiva Kratkorični krediti za ^ obratna sredstva Dobavitelji in druge obvez. Druga pasiva Skupaj . . • Planirana realizacija je bila presežena za 12%, nasproti lctu pa za 16%. Zaposlenih je bilo povprečno 20 oseb. Celotni do1-je znašal 94,980.452 din povprečno na zaposlenega 4,750.000 din-obveznosti so bile v redu in pravočasno poravnane. o O!)'1 LlOfl 90.0fl5 1<>59 dohodj Pregledali so zadali in si dosedanje delo naloge nove Dne 30. januarja 1962 so na občnem zboru Avto-moto društva Moste razpravljali o dejavnosti društva v preteklem letu in o nalogah v letošnjem letu. V preteklem letu so v društvu poleg uprav-nega, nadzornega in disciplinskega odbora aktivno delovale gospodarska, šolska, športna, propagandna in pionirska komisija. Vse te društvene veje so v preteklem letu široko razvile svojo aktivnost ■n se niso ozko zaprle samo v strokovno dejavnost šolsko-tehnič-nc komisije, mopedistov itd., kakor je to opaziti ponekod. Znan oje, da je društvo vložilo rnnogo svojih sil v športno dejavnost in organiziralo že maja 1961 ^elike hitrostne dirke okoli javnih skladišč, ki so pritegnile rekordno število ljubiteljev avto-mo‘o športa v Ljubljani. Čeprav j® mlademu društvu kot priredite-JU še marsikaj manjkalo za organizacijo tako velike prireditve, i® la kar dobro izpadla. Aktiv n®uStva pa je pridobil dragocene Skušnje za organizacijo nadalj-l|h prireditev. Ze drugo leto so na avtodromu Mostah ob Zaloški cesti organi-rali tudi zanimivo spretnostno oznjo, ki so se je lahko udeležili s' vozniki motornih vozil. , ^ lako športno dejavnostjo si je ustvo pridobilo tudi dokajšen -°g tekmovalcev, ki so zastopali uštvo na raznih prireditvah v aveniji in drugih republikah. 5, lJe tekmovalci so zastopali dru-0 celo na mednarodnih prire- in so za ta pouk nabavili potrebno literaturo (Otroci in cesta ter Stop — spoznavajte). Pri tem pouku so se posluževali tudi filmov o prometu na cestah. Pionirska komisija je sama začela celo z izdelavo Go-card vozil, kar člani opravljajo s prostovoljnim delom. O članstvu v društvu precej razmišljajo ker menijo, da je treba vsakemu članu nuditi čim več. Od članov ne gre samo pobirati članarino, temveč mu mora društvo nuditi razno pomoč. Tako imajo člani društva, ki delujejo v sekciji > Pomoč-informacije«, urejene brezplačne usluge za kupone AMD pr' podjetju Javne garaže ob Smartinski cesti. V letu 1962 bodo imeli člani razne popuste v tečajih avto-moto šole. Člani brez lastnih vozil imajo kar moči ugodne pogoje za kondicijske vožnje z društvenimi voz>li, da tako utrjujejo >nanje upravljanja z motornim vozilom. Podrob- prebral poročilo o delu AMD Moste Konr*1' C'Va v Portorožu in eden v Grdiu na prvem mednarodnem °~Card tekmovanju. v0zanWtni strani je društvo po-Ljuhi° s fizkulturno zvezo občine ulJana-Moste-Polje. V letu 1962 s fizkulturno zvezo občine so ‘,‘JljanE ne hoet v Programu velike cest-sklad'7?S*ne dirke okoli javnih skladišz ~ za nagrado javnih Vožnja ~~ v ieseni Pa spretnostna TW na avtodromu v Mostah, tenu, 1sna, Pionirje mislijo. Kljub so v' aa i® sredstva težko dobiti, ®ard pl.onirje nabavili dve Go-tos «r,°z, ’ s katerimi bodo že le-tako n mladi začoli trenirati in se torni,rSPosabljali za vožnjo z mo-rnlauTu vozili- vrst teh naj-hriu voznikov motornih vozil hov0 tni° seveba tudi rekrutirali gori,f 'niovalco za to novo kate-2 avto-moto športa pri nas. di že?v°'i0,pionirjev so pričeli tu-lah- v nekaterih moščanskih šo-ie n n,. , Ketteja in Murna se *«zn*n wkoli 100 Pionirjev začelo J«u s prometnimi predpisi garancijske pa 23 tečajnikov. Od skupnega števila je uspešno opravilo izpite pred komisijo tajništva za notranje zadeve 113 tečajnikov, ostali tečajniki pa še čakajo na izpit. Po urbanističnem načrtu našega mesta bo odpadel avtodrom na Zaloški cesti v Mostah, ker so tam predvidene stanovanj, zgradbe. Potreba po takem vežbališču za šoferje-amaterje, za člane pred-vojaške avto-šole in raznih drugih takih šol pa je v Ljubljani dokaj velika. Zato so že ob tem občnem zboru društva razstavili idejne načrte novega avtodroma, ki predvideva urbanistični načrt skupno s športnim letališčem ob Smartinski ' cesti med Hrastjem in Zadobrovo. Asfaltne ceste na novem avtodromu bodo po tem načrtu zgrajene tako, da bodo poleg uporabe za avto-šole koristile tudi za cestno hitrostne dirke in za kriterijska tekmovanja kolesarjev, ravnina za Go-card pa tudi za tekmovanje in vežbanje pionirjev v upravljanju z motornimi vozili. Koristno ga bodo lahko uporabljali tudi kotalkarji — tako za treninge kot za tekmovanja. Občni zbor je dal mnogo novih smernic in nalog za delo novoizvoljenega upravnega, nadzornega in disciplinskega odbora ter komisij, ki bodo morale v tekočem letu krepko prijeti za delo. JPI ne informacije za vse to so članom na voljo v pisarni društva Ob Ljubljanici 36. Solsko-tehnična komisija društva je v minulem poslovnem letu opravila veliko delo, ki je še toliko pomembnejše, če upoštevamo, da je od ustanovitve društva preteklo le nekaj več kot leto dni. Z razmeroma majhnimi sredstvi je pričelo s tečaji voznikov-amater-jev. Veliko pomoč je pri tem nudil društvu delovni kolektiv podjetja Saturnus, ki je dal v šolske namene na razpolago avtomobil Opel Caravan. S tem je društvo pričelo delovati. Sedaj razpolaga šolsko-tehnična komisija z dvemi vozili Zastava Fiat 600 — Opel Caravan je moralo zaradi slabih pogojev za učenje izločiti iz voznega parka. V preteklem poslovnem obdobju je šolsko-tehnična komisija organizirala 4 redne in 3 garancijske tečaje; četrti je v teku in bo tudi kmalu zaključen. Redna tečaje je obiskovalo 119, JPI — to pomeni Jugoslovanske pionirske igre! To pomeni številne dejavnosti množičnih organizacij pri vsestranskem oblikovanju in vzgoji otrok. V nekaj besedah je težko povedati vse o pionirskih igrah, prepričani pa smo, da so naši občani že dokaj dobro seznanjeni s pomenom pionirskih iger in s številnimi akcijami s tega področja. Jugoslovanske pionirske igre imamo vsako leto. Vsako novo leto pa prinaša nove načrte, nove oblike dejavnosti za naše najmlajše, aktivnejše sodelovanje številnih organizacij, ki vsaka po svoje načrtuje, predlaga in pomaga. Tako je tudi letos. Medtem ko smo imeli v minulem letu akcijo pod naslovom Moj kraj včeraj, danes in jutri, bo letošnja akcija v sklopu pionirskih iger usmerjena na telesno kulturo. To seveda ne pomeni, da se bodo naši naj mlajši ukvarjali v tekočem letu samo s telesno-kulturno dejavnostjo; ne dovolj bo časa tudi za druge dejavnosti. Sicer pa je to odvisno od načrta posameznega pionirskega odreda, ki glede na specifične pogoje dela v svojem okolju sestavlja svoj lastni načrt. »Leto telesne kulture mladih« je zbudilo precej pozornosti med številnimi organizacijami in je zato pričakovati vsestranskega sodelovanja. Nekatere organizacije in ustanove so že sestavile svoj program sodelovanja z najmlajšimi. Številne prometne nesreče, ki so jih povzročili otroci, narekujejo, da je treba otrokom posredovati več in globljega znanja o prometnih predpisih. Zavod za zdravstveno varstvo ugotavlja visok odstotek okvar telesne drže otrok, zaradi česar je treba uvesti kolektivno vadbo. Učenje plavanja naj bi preprečilo razmeroma visok odstotek smrtnih primerov pri šolarjih, ki si v vodi ne znajo pomagati. Na sploh je treba fizični zmogljivosti otrok posvetiti kar največ pozornosti. Za to so primerni športni dnevi in šolski izleti v naravo, kjer se mladina sproti in razgiblje; izrabljamo pa lahko tudi kar odmore, kjer naj dobe otroci potrebno dodatno rekreacijo za uspešnejši potek pouka. Tudi nekatere športne organizacije so pripravile svoje programe. Skoda je le, da so ti programi prišli na dan šele sedaj, ko se bliža konec šolskega leta in se otroci resheje ukvarjajo s poukom, manj pa jih zanimajo množične akcije. Mimo tega pa naj omenimo, da je v nekaterih programih čutiti stremljenje po vrhunskih dosežkih, saj predvidevajo razna tekmovanja pionirjev, na katerih bi izbrala le najboljše in ti naj bi tekmovali v svojem kraju, nato v okraju in naposled v republiškem merilu, medtem ko naj bi šibkejši zaključili svoje sodelovanje že na samem začetku. To pa seveda ni namen akcije v celoti. Sicer pa bo tudi ta akcija pokazala svoje dobre in slabe strani in bo služila kot dobra izkušnja za delo v bodoče. emona MESNA INDUSTRIJA Zalog — Ljubljana Telefon 383-261 Brzojavi F.MONA-ZALOG LJUBLJANA Tek. račun pri Zadr. hranilnici 600-60/5-217 POB 85 NAJVECJA in NAJMODERNEJŠA mesna industrija EMONA V ZALOGU IZDELUJE MESNE IZDELKE VSEH VRST: KLOBASNE, KONZERVE, BEKON ITD. KAR PREKO LASTNE PRODAJNE MREŽE, NUDI CENJENIM ODJEMALCEM KOT ISKANO KVALITETNO BLAGO. PAZITE NA ZAŠČITNI ZNAK! prosvetni delavci med seboj Dne 17. februarja je bilo v Mostah posvetovanje prosvetnih delavcev glede vskladitvc prejemkov v prosveti. Kot je videti s posnetka, so se posvetovanja udeležili skoraj vsi prosvetni delavci naše občine. Zal so posamezniki podcenjevali namen sestanka in izražali svoja ozka gledanja na problem nagrajevanja v prosveti. Kljub temu pa je posvetovanje uspelo in je nakazalo nekatere probleme, ki jih bo treba čimprej urediti. Posvetovanja sta se udeležila tudi predsednik ObLO tovariš Ciril Fain ter tajnik občine Vili Strašek. SLIKA SPODAJ POSVETOVANJE O MLADINI SLIKA ZGORAJ Tehnika in šport čedalje močneje pritegujeta našo mladino, vendar tudi druga področja niso pozabljena. Seveda je nemalo nevšečnosti, ki se pojavljajo pri delu in vzgoji mladine, pri usmerjanju mladine v sodobno življenje* Nevšečnosti se pojavljajo tudi pri oblikovanju lastnih pogledov, prestroge kritičnosti, pri prehitevanju sodobnega življenja; nekatere teh nevšečnosti skoroda presegajo meje dovoljenih odstotkov odstopanja. Deloma zato, Pa tudi zaradi vzgojnih metod se številne organizacije ukvarjajo z raznimi ana" lizami o tem, kaj dela in kaj si želi naša mladina, kako gleda na razvoj naše družbe in kako ocenjuje celotno gibanje. Naš posnetek kaže enega od številnih takih sestankov. To je aktiv članov ZK, ki delujejo v telesno* kulturnih organizacijah naše občine. Posvetovanje je vodila posebna komisija ObK ZKS, bila pa je 15. februarja v stavbi družbenih organizacij na Kodeljevem. KONFERENCA ZENA Kot vse organizacije so tudi naše vrle občanke vsako leto sestajajo In pravljajo o svojem delu, svojih nalogah ter drugih stvareh, ki vplivajo n uspešnejše delo. Dne 20. februarja so se sestale na posebni konferenci, so razpravljale o svojem delu v preteklem letu. Potem ko so kritično nile svoje delo v minulem, so si zastavile številne naloge za tekoče let j SLIKA ZGOBAj TUDI PRI NAS POČITNIŠKA ZVEZA Ko omenimo besedo »»počitnice«, nam je menda popolnoma jasno, za kaj gre. Enako je tudi s pojmom »»počitniška zveza«. V zveznem, republiških in okrajnih merilih smo že imeli te zveze, sedaj pa smo dobili počitniško zvezo tudi v naši občini. Z njeno ustanovitvijo smo organizacijo prijetnih in poceni počitnic za naše najmlajše, za našo mladino pa tudi za delovnega človeka, približali občanu tako rekoč pred hišna vrata, kjer občan stanuje. In to je tudi prav. Ustanovni občni zbor počitniške zveze naše občine je bil 11. februarja. Izvoljen je bil poseben odbor, ki bo vodil počitniško zvezo v naši občini. SLIKA DESNO FOTO: ZAPLATIL Izdaja ObO SZDL Ljubljana-Moste-Polje. — List izhaja mesečno. — Odgovorni urednik S. Trobiž. — Tiska CZP -Kočevski tisk- Kočevje