izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA. 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824, Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini D N I K Posamezna številka 150 lir NAROČNINA četrtletna lir 1.500- polletna lir 3.000 - letna 6.000 : : Za inozemstvo: letina naročnina lir 8.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb post. I. gr. 70% SETTIMANALE ŠT. 1122 TRST, ČETRTEK 3. MARCA 1977 LET. XXVII. Vzroki in simptomi osinolacije Eden glavnih argumentov, če ne sploh glavni, kar jih je obravnaval slovenski tisk na splošno in zamejski še posebej v zadnjih letih, je bilo koroško vprašanje, pri nas pa seveda tudi vprašanje zaščite naše manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini. In pri tem se je neprestano pojavljalo na površini tudi vprašanje asimilacije, čeprav ga iz nekake nacionalne sramežljivosti ali iz strahu pred bolečino — kajti bro-žati po ranah je vedno boleče — nihče ni upal prav načeti in smo ga odrivali ob stran. Teda to vprašanje ne le obstaja, ampak je tudi akutno, danes prav tako kot v preteklosti, in nič nam ne koristi, če se delamo, kakor da ga ne vidimo, ali če hlinimo, da se bo prej ali slej pač nekako u-godno rešilo za nas. Zakaj naj bi se ugodno rešilo? Prej je pričakovati obratno, da bo namreč to tisti zadnji in odločilni vzrok, ki bo zlomil odpor naših manjšin v Italiji in Avstriji, če namreč ne bomo te rane realistično preučili in je začeli zdraviti. Z logiko in matematiko se da izračunati, da bi obsegal danes slovenski narod vsaj 10 milijonov duš, če bi se ne bil v toliki meri asimiliral in s tem izgubljal tudi svojih ozemelj. Če bi bil obdržal ozemlja, ki jih je imel prva stoletja po svoji naselitvi. bi štel verjetno celo več kot 10 milijonov. Se v začetku preteklega stoletja je bil slovenski narod številnejši kot cela vrsta evropskih narodov, ki so danes številčno trikrat večji ali tudi več, kot npr. Norvežani, Slo-vaki„ Hrvati in Švicarji. V preteklem stoletju pa se je začelo množično izseljevanje iz slovenskih dežel, ki so se znašle zunaj pravega gospodarskega razvoja in zunaj centrov odločanja, bolj kot objekt kot subjekt politike, in istočasno se je začela načrtna asimilacija, zlasti v večjih mestih in industrijskih krajih v Avstriji, v Trstu, Gorici in Zagrebu. Z izseljevanjem in potujčenjem ter v obeh svetovnih vojnah, posebno v prvi, smo izgubili Slovenci toliko ljudi, da bi naneslo njihovo število s potomstvom vred danes nad dva milijona ljudi, morda celo tri. Morda si domišljamo, da se je danes a-similacija ustavila. Toda to ni res. Na Koroškem nam požre vsako leto vsaj tisoč ljudi — praktično večji del generacije, ki hodi v šole ali ki si išče službe med nemško govorečimi ljudmi. Na Tržaškem in Goriškem je isto. Velik del naših deklet in fantov se poroči s partnerjem druge narodnosti. Njihovi otroci gredo največkrat v italijansko šolo in znajo kvečjemu nekaj besed slovensko. Asimilacija pa je tudi duhovna in podvrženi smo ji takorekoč vsi, (Dalje na 7. strani) PO RATIFIKACIJI OSIMSKEGA SPORAZUMA NUINA AKCIJSKA ENOTNOST Osimski sporazum, ki sta ga bila v novembru leta 1975 podpisala zunanja ministra Italije in Jugoslavije, sta pred dnevi potrdila ali ratificirala parlamenta obeh držav, tako da zdaj manjka le izmenjava ratifikacijskih listin med obema vladama, da bo ta izredno pomembni mednarodni dogovor postal polno veljaven. Predvideva se, da si bosta vladi še ta mesec izmenjali ratifikacijski listini in da bo za to priložnost dopotoval v Beograd italijanski zunanji minister Forlani. Kot smo v našem listu že večkrat poudarili, je osimski sporazum pomemben tako s političnega kot gospodarskega vidika. Njegov politični aspekt obstoji predvsem v tem, da sta Italija in Jugoslavija po več kot treh desetletjih tudi formalno dokončno uredili vprašanje državne meje, se pravi odstranili z dnevnega reda problem, ki je v preteklosti občasno hudo motil meddržavne odnose, kar je predstavljalo ne le nevarnost za mir na neposredno prizadetem področju, temveč v vsej Evropi. Italija in Jugoslavija sta s tem svojim zadnjim sporazumom nudila nazoren dokaz, da je najbolj kočljiva in zapletena vprašanja, na miroljuben način mogoče rešiti tudi kar je v skladu ne samo z duhom in črko listine Združenih narodov, temveč tudi s tistim mednarodnim dokumentom, ki je Evropi bližji in ki mu pravimo helsinška sklepna listina. Predstavniki obeh držav se zato povsem upravičeno ponašajo, da je osimski sporazum do zdaj edini pozitivni rezultat konference o varnosti in sode- lovanju v Evropi, ki se je sklenila leta 1975 v Helsinkih. Osimski sporazum pa je, kot smo že dejali, pomemben tudi zaradi svoje gospodarske vsebine, saj odpira široke možnosti za nadaljnje vsestransko gospodarsko sodelovanje med obema državama. Ne bomo tu ponovno našteli posameznih področij gospodarskega sodelovanja, ki jih predvideva osimska pogodba. Poudariti hočemo le, da je tudi v tem pogledu sporazum lahko za zgled drugim državam, saj sta Italija in Jugoslavija dokazali, kako jima različni politični in družbeni notranji ureditvi ne branita, da se ne bi dogovorili o tesnem gospodarskem sodelovanju in celo o novih in popolnoma izvirnih oblikah takega sodelovanja (glej na primer dogovor o ustanovitvi in o skupni upravi industrijske proste cone). Slovenci v Italiji smo od vsega začetka toplo pozdravili zadnji italijansko - jugoslovanski dogovor, ker se dobro zavedamo, kolikšno nevarnost predstavljajo za narodne manjšine slabi in neurejeni odnosi med državami maticami. Na lastni koži smo namreč občutili, kako je tudi na ureditev naših manjšinskih vprašanj hote ali nehote vplivalo na primer odprto vprašanje državne meje, saj nas je marsikdo smatral za dejansko ali vsaj potencialno nevarnost za državno celovitost. Prav v tem je po vsej verjetnosti tudi tičal glavni vzrok, da se je rešitev naših specifičnih problemov zavlačevala v nedogled, tako da smo več (Dalje na 8. strani) Pred drugim kongresom Slovenske skupnosti V soboto, 12. t.m., bo v števerjanu drugi deželni kongres Slovenske skupnosti. Ni treba posebej poudarjati, da bo ta kongres važen ne samo za Slovensko skupnost, temveč za celotno narodno manjšino v Italiji. Kongres bo potekal v znamenju novega razdobja, ki se je začelo z ratifikacijo osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Slovenska skupnoet bo morala namreč določiti novo strategijo svojega boja za priznanje slovenskih pravic, za dosego najvišje možne zaščite, kot jo določa osimska pogodba. Šlo bo torej ne samo za natančne vsebinske izbire, temveč tudi za izbiro zaveznikov, s katerimi se bo bil skupni boj. Mislimo, da bo deželni kongres ponovno poudaril predvsem, kako je nujno, da se doseže v sedanjem kočljivem trenutku zlasti enotnost med vsemi slovenskimi silami, saj je jasno, da je to najtrdnejše jamstvo za uspeh, če je katera slovenska organizacija poklicana, da se zavzame za takšen program, je to prav Slovenska skupnost. Deželni kongres bo poleg tega potekal v času, ko je za celotno politično življenje v državi in tudi v Furlaniji - Julijski krajini značilna globoka kriza, kakršne še ni bilo v vsem povojnem obdobju. Leva sredina je (nadaljevanje na 3. strani) RADIO TRST A [KOMUNIZEM - REFORMIRANI KOMUNIZEM? NEDELJA, 6. marca, ob: 8.00 Poročila. 8.15 Dobro jutro. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 Vera in naš čas. 10.00 Praznična matineja. 10.30 Nedeljski sestanek. 11.00 Kratka poročila. 11.05 Mladinski oder: »Kam pelje diamantna sled?«. 11.35 Nabožna glasba. ,12.00 Poročila. 12.15 Glasba po željah. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13,15 'Slovenske ljudske pesmi. 13.35 Klasično, a ne preresno. 14 00 Kratka poročila. 14.05 Operete. 14.35 Orkestri. 15.00 šport in glasba. 19.00 Poročila. : : PONEDELJEK, 7. marca, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Tjavdan. 9.00 Kratka poročila: 9.05 Tjavdan. 9.30 Obletnica tedna 9.40 Koncert. 10.00 Poročila. 10.15 Jazz 10.30 Poslušali boste. 11.35 Glasbena šahovnica. 12.00 Glasba po željah. 12.45 Poročila. 13.00 Sestanek. 14.00 Novice. 14.05 Z glasbo po svetu. 14.30 Mladina. 14.40 Glasba. 15.30 Poročila. 15.45 Klasični album. 16.15 Melodije. 17.00 Poročila. 17.05 Simfonični koncert. 17,35 Lahka glasba. 18.00 Poročila. 18.05 Srečanje z zborovodji. 18.25 Zborovska glasba. 19.00 Poročila. : : TOREK, 8. marca, ob: 7.00 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Tjavdan. 9.00 Poročila. 9.05 Tjavdan. 9 30 Radio za šole (za otroški vrtec). 9.40 10.00 Poročila. 10.15 Jazz. 10.30 Deželna vina. 10.50 Prosta pot. 11.30 Poročila. 11.35 Prosta pot. 2.00 Glasba po željah. 12.45 Poročila. 13.00 Sestanek. 14.00 Novice. 14.05 Z glasbo po svetu. 14.30 Mladina. 14.40 Glasba: 15.30 Poročila. 15.45 Klasični album. 16 05 Melodije. 16.30 Za najmlajše. 17.00 Poročila. 17.05 Simfonični koncert. 18.00 Poročila. 18.05 Problemi slovenskega jezika. 18.15 Slovenski zbori. 18.30 Glasbena panorama. 19.00 Poročila. : : SREDA, 9. marca, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Tjavdan. 9 00 Poročila. 9.05 Tjavdan. 9.30 Liki iz naše preteklosti. 9.40 Koncert. 10.00 Poročila. 10.15 azz. 10.30 Ženski liki v romanu. 10.50 GJlasbena šahovnica. 11.30 Poročila. 11.40 Radio za 'šole (za I. stopnjo osnovne šole). 12.00 Glasba po željah. 12.45 Poročila. 13.00 Sestanek. 14.00 Novice. 14.05 Z glasbo po svetu. 14.30 Mladina. 14.40 Glasba. 15.30 Poročila. 16.05 Melodije. 16.30 Za najmlajše. 17.00 Poročila. ,17 05 Pianist Aleksander Vodopivec. 17.35 Glasbena panorama. 18.00 Poročila. 18.05 »Mak cveti rdeče«. Napisala Balbina Baranovič Battelino. R.O. 19.00 Poročila. : ČETRTEK, 10. marca, ob: 7.00 Poročila. 7,20 Dobro jutro. 8.00 Novioe. 8.05 Tjavdan. 9.00 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo. 9.40 Koncert. 10.00 Poročila. 10.15 azz. 10.30 Kje so moje rožice. 10.50 Popevke. 11.30 Poročila. ,11.40 Radio za šole (za II. stopnjo osnovne šole). 12 00 Glasba po željah. 12.45 Poročila. 13.00 Sestanek. 14.00 Novice. 14.05 Z glasbo po svetu. 14.30 Mladina 14.40 Glasba. 15.30 Poročila. 15.45 Klasični album. 16.05 Melodije. 16.30 Za najmlajše. 17.00 Poročila.! 7.05 Koncert. ,17.30 Mojstri jazza. 18.00 Poročila. 18.05 Delavska gibanja. 18 20 Revija pevskih zborov. 18.35 Glasbena panorama. 19.00 Poročila. : : PETEK, 11. marca, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro 8.00 Novice. 8.05 Tjavdan. 9.00 Poročila. 9.15 Tjavdan. 9.30 Kamajska dolina. 9.40 Koncert. 10.00 Poročila. 10.15 Jazz. 10.30 Glasbena šahovnica. 11.00 Radio za šole (za sred-aje šole). ill.20 Glasbena šahovnica. 11.30 Poročila. 11.35 Ljudsko izročilo. 12.00 Glasba po željah. 12.45 Poročila. 13.00 Sestanek 14.00 Novice. 14.05 Z glasibo po svetu. ,14.30 Mladina. 14.40 Glasba. 15.30 Poročila 15.45 Klasični album. 16.05 Melodija. 16.30 Za najmlajše. 17.00 Poročila. 17.05 Giorgio Rittmeyer: Sonata. 17.25 Glasbena panorama. 18 00 Poročila. .18.05 Kulturni dogodki. 18.25 Domači zboki. 19.00 Poročila. SOBOTA, 12. marca, Ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Tjavdan. 9.00 Poročila. 9.05 Tjavdan. 9.30 Pojdimo se glasbo. 9.40 Koncert. 10.00 Poročila. 10.15 Jazz. 10.30 Družina. 10.50 Lahka glasba 11.30 Poročila. 11.35 Pratika. 12 00 Glasba po željah. 12.40 Poročila. 13.00 Sestanek. >14.00 Novice. 14.05 Z glasbo po svetu. 14.30 Mladina. 14.40 Glasba. 15.30 Poročila 15.45 Poslušajmo svet. 17.00 Poročila. 17.05 Izbirajte. 18.00 Poročila. 18.05 Recital Rada Na-krsta. 18.25 Glasbena panorama. 19.00 Poročila. Zahodni tisk prinaša na prvih straneh komentarje o sestanku predstavnikov treh največjih strank »eurokomunizma« — italijanske, francoske in španske KP — v Ma- Pomanjkanje obutvenega duha V predzadnji številki ste prinesli članek »Smo Slovenci skopuhi?«, ki je bolj ali manj izzvenel v ugotovitev, da smo res skopuški narod. Po mojem mnenju je res, da je ena naših lastnosti skopuštvo, kadar gre za to, da bi žrtvovali kaj od svojega za narodne in dobrodelne namene. Vendar pa mislim, da temu ni toliko vzrok moralna pokvarjenost — skopuštvo izvira iz trdosrčnosti in to je vedno moralna pokvarjenost — kot pa pomanjkanje občestvenega duha. Slovenci nima-mamo oziroma ŠE nimamo prav razvitega čuta za naše narodno občestvo. >e vedno smo preveč samo vaščani, meščani določenega mesta, premalo pa Slovenci v smislu narodne povezanosti. Predvsem pa smo še vse preveč posamezniki, individualisti, sebičneli drug lasproti drugemu. Zato je toliko slišati t> zavisti med nami. Zavist je nasprotje občestvenega duha, ki hoče dobro vsemu občestvu, vaškemu, mestnemu, narodnemu, in se veseli, če gre vsem dobro. Kako prebuditi in okrepiti v nas tak občestveni duh? Ne vem. Vsekakor naj bi skušal obujati takega duha v naših ljudeh slovenski tisk. Ne samo z opozarjanjem na pomanjkanje takega duha in na negativne posledice take duhovne in kulturne okrnjenosti, ampak tudi z navajanjem pozitivnih vzgledov ljudi, ki res kaj žrtvujejo ali so žrtvovali ca vse naše narodno občestvo, za skupnost. B.T. dridu. Tam so se sestali v sredo Berlinguer, sekretar francoske KP Georges Marchais in sekretar za zdaj še ilegalne španske KP Santiago Carrillo, da bi določili glavne točke evrokomunizma oziroma tiste, glede ka- V torek je prispela iz Jugoslavije vest, ki je razžalostila tisto veliko večino tržaških in goriških avtomobilistov, ki kupujejo bencin v Jugoslaviji. Tam so namreč zvišali cene bencina. Od torka naprej stane liter superbencina 7 novih dinarjev, liter navadnega bencina pa 6,70 dinarjev. Upoštevajoč sedanji menjalni kurz lire in dinarja, pomeni to, da stane liter super-pencina odslej 315 lir, liter navadnega bencina pa 300 lir. Toliko bodo morali odraj-tati tržaški avtomobilisti, če bodo še naprej kupovali bencin v Sežani in če obvelja kurz 45 lir za novi dinar. terih se strinjajo. S tega sestanka naj bi izšel »eurokomunizem« z bolj določnim obrazom in jasnejšimi stališči do raznih vprašanj v Zahodni in Vzhodni Evropi, npr. do političnega pluralizma, do revolucionarne prakse, do pojava disidentstva v Vzhodni Evropi, do medsebojnih odnosov, do Združenih držav in do odnosov z drugimi strankami. Najodločnejši v smislu «eurokomuniz-ma» t.j. nekakega reformiranega komunizma, ki bi se odrekel sovjetski praksi in se vključil v pluralistično zahodno strankarsko prakso, se zdi Carrillo. Vendar za zdaj še ni mogoče reči, ali je to taktika, s katero bi rad dosegel legalizacijo svoje stranke, da bi se lahko odkrito vključila v politično igro v Španiji in izkoristila možnosti, ki se ji ponujajo, ali pa je res prepričan, da je potrebna taka reforma komunizma. Toda če bi res prišlo do take reforme, ki ne zadeva samo prakso, ampak tudi ideologijo, bi to prej ali slej nujno izzvalo — in tudi zahtevalo — prelom med partijami «eu-rokomunizma« in sovjetsko partijo oziroma z vzhodnimi komunističnimi partijami sploh. Tega pa Sovjetska zveza najbrž ne bo dopustila. Vprašanje je, koliko zaslombe imajo Carrillo, Berlinguer in Marchais v svojih strankah samih, če jih namreč tista »baza«, ki ostaja zvesta sovjetskemu konceptu komunizma, ne bo vrgla, ko bi sovjetska partija v tem smislu pritisnila nanjo. Ta nevarnost, s katero morajo voditelji «eurokomunizma» računati, je vse prej kot namišljena. —°— OBČNI ZBOR SKGZ V nedeljo, 6. t.m„ bo v Kulturnem domu v Trstu občni zbor Slovenske kultumo-go-spodarske zveze. Za potek in izid tega občnega zbora vlada seveda precejšnje pričakovanje, saj bo ta organizacija morala začrtati program dela po ratifikaciji osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. —o— Deželni svet je v torek soglasno odobril zakonski osnutek o deželnih prispevkih občinam in avtonomnim turističnim ustanovam za izvedbo dodatnih turističnih del in naprav. Ker so se dozdaj v ta namen določena nakazila izčrpala, so bili potrebni novi prispevki, da bi lahko zaključili tista dela, ki so že v teku. Precej je škodoval v tem pogledu potres. Sicer pa je bilo že vnaprej znano, da se bo cena bencina v Jugoslaviji zvišala, saj so pristojne oblasti v sosedni republiki že nekaj mesecev namigovale, da bo potrebno tako zvišanje. —o— Ugandski diktator Amin se vedno bolj spreminja v »tragičnega klovna« na oblasti, kot ga je imenoval te dni neki italijanski dnevnik. Postal je naravnost simbol časa, ki spravlja na oblast take tipe. Sam je izjavil, da je Hitler njegov vzor, ker je pobijal Jude. Zdaj se je spravil Amin nad Američane, toda to je še vedno nevarna igra. Zvišanje cene bencina v Jugoslaviji MLADINSKA DEMONSTRACIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI V Števerjcmu 12. marca 1977 Od 10. do 13. ure zasedanje pripravljalnih komisij Začetek kongresa ob 15. uri z naslednjim sporedom: —- Otvoritev in pozdrav predsednika — Pozdravi gostov in števerjanske-ga župana — Poročilo deželnega tajnika in pokrajinskih tajnikov — Razprava — Volitve deželnega vodstva Zvečer ob 20.30 bo kulturna proslava, posvečena 40. obletnici mu-čeniške smrti Lojzeta Bratuža. VABLJENI ČLANI IN SOMIŠLJENIKI! V torek je priredila levo usmerjena mladina s tržaške univerze — pridružila pa se ji je tudi mladina z raznih, predvsem slovenskih srednjih šol v Trstu — obhod po tržaških cestah, iz protesta proti načrtom ministra Malfattija za reformo univerz. V sprevodu je korakalo kakih 2 tisoč mladih, ki so nosili napisane table z gesli v italijanščini in slovenščini in skandirali rimana gesla, ki jih je razglašalo vodstvo, ki se je vozilo spredaj v ozvočenem avtu. Skupine pa so imele še posebej »napovedovavce« z zvočnimi trobentami, da so dajali gesla in dajali takt. Ni manjkalo rdečih zastav, pozdravljanja s stisnjeno pestjo in prepevanja komunistične himne »Bandiera rossa«. Težko pa je bilo razbrati, kaj mladi pravzaprav hočejo. Neprestano ponavljano geslo »Vo-gliamo studiare, vogliamo lavorare!« je povedalo premalo. Prav tako napisi, ki so zavračali Malfattijevo okrožnico in niego-ve namene z reformo. Imeli smo vtis, da je ta mladina že politično izkoriščena. Simpatično je to, da mladina reagira in ne pusti pasivno ravnati s seboj, temveč hoče, da se rešujejo problemi, ki se tičejo univerze in šol sploh, skupaj z njo in z njeno pomočjo, z njenim sodelovanjem Toda po drugi strani bi se morala zavedati, da ni z gesli, ki si jih nekdo izmisli in spravi v rime, nato pa jih vsi pasivno po papagajsko ponavljajo za njim, še nič opravljeno. To žal vse prehudo spominja na gesla in skandiranja fašistične in naci- Slovenski študentje, ki so vpisani na raznih fakultetah tržaške univerze, so v zadnjem času začutili potrebo po večji medsebojni povezavi in združevanju, da bi skupno razpravljali o problemih, ki se jih neposredno tičejo. Pobudo za tovrstno dejavnost so dali študenti filozofske fakultete, ki se redno srečujejo in organizirani delujejo. Tudi slovenski študentje ekonomske fakultete so se že sestali. Njihova srečanja so dobro uspela, kajti na tej fakulteti je vpisanih veliko število Slovencev, predvsem s Tržaškega in Goriškega, nekaj pa jih je tudi z onstran meje. Naj omenimo, da so v okviru teh srečanj imeli že prvo predavanje, ki je obravnavalo gospodarski del osimskih sporazumov. Tudi na pravni fakulteti se pripravljajo za morebitno delovanje slovenskih študentov, saj je prišlo z raznih strani že več predlogov za to. Študenti so do sedaj imeli dve pripravljalni srečanji, do širšega sestanka pa bi moralo priti v prihodnjih dneh. Cilj delovanja slovenskih študentov pravne fakultete je predvsem povezava vseh študentov slovenske narodnosti, ki so tu vpisani (število teh se je v zadnjih letih znatno zvišalo), pa tudi seznanjanje italijanskih kolegov z manjšinsko problematiko. Delovanja seveda še niso začrtali, vsekakor je do sedaj padel predlog, da bi se povezali z društvom Pravnik, ki v Trstu združuje juriste, predvsem advokate. V okviru vsako- stične mladine. Mladi pa naj bi bili ne ie kritični do starejših generacij in do preteklosti, ampak tudi do poskusov nove demagogije, ki si jih skuša podrediti in jih zapeljati v nihilizem. In njihova revolucionarnost se ne bi smela izčrpavati z dviganjem pesti, prepevanjem »Bandiera rossa« in s frazami kot »Scienza prole-taria!«, ampak bi morala biti resnično u-stvarjalna, plodna na novih idejah in željna dejanj. Zakaj se ne lotijo dela in študija in ne povedo v jasnih besedah in predlogih, kakšno univerzo in srednjo šolo si želijo? Če bi to storili, bi gotovo naleteli na oporo velikanske večine javnosti. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu Kulturni dom Carsten Kruger - Ludwig Volker MAKS ŽVIŽGAČ V torek, 3. marca ob 16, uri. Pred drugim (nadaljevanje s 1. strani) orupadla in do zdaj še nič ne kaže, da jo Do v kratkem nadomestila nova formula, -iuva koalicija. Prva vidnejša posledica tega :e kriza v številnih krajevnih upravah ta-