Naročnin« Dnevna lx«lgl5 za države SHS mesečno M »ta polletno Л0 Din celoletno Dln za inozemsJvo meeeCpo 33 Din Bedel)ma Izdata celole'no v Jugoslaviji 120 Din, ze Inoicmslvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. pelll-Vrsla mali oglasi po 130 In 2 D, veCJI oglasi nad 43 mm višine po Dln2-30,vcUltI po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din n Pri večjem o Izide ob 4 /|ulraj razen pondeljka in dneva po prazni Ku Vrednlitvo le v Kopitarjevi ulici it. e/fil R.kooJsJ *e ne vračajo. netranklrana plima se ne spre/emajo - Uredništva telefon it. 2030. upravnlitva it. 2329 Klic Vidovega dne Zopet obhajamo Vidov dan, na katerega je srbski rod leto za letom prisegal večen spomin junakom, ki so padli za njegovo svobodo. To je praznik rodu, rodne skupnosti, krvnih in duhovnih vezi, ki objemajo vse žive io mrtve. Mrtvim, ki so nam predali vse dobrine rodu, slava in čast, živi pa ob njihovem spominu prisegajo zvestobo idealom, izporo-čilom in nalogam, ki so rodu postavljene. Vidov dan je dan posvečenja vsakega posameznika občestvu, ko s pijeteto obno\ i tajnost-no zve'zo s predniki ter se živo zave, kako je član velikega telesa, katerega življenje živi, rod sam pa bo čiivel dalje in dalje in preživel milijone in milijone ... Vidov dan je žrtveni dan, ki spominja vsakega, da je življenje, rast, in moč rodova zgrajena na žrtvi vsakega posameznega življenja za celoto, za srečo bodočih pokolenj, za obči blagor. Srbski narod je iz vidovdanske tradicije črpal moči za svoje osvobojenje in zedinjenje po večstoletnih borbah. Rodovna skupnost, negovana ob spominu na padle žrtve, je premagala notranje razprtije, se razširjala in združevala sprte rodbine, plemena, kraje, premo-ščevala strankarska nasprotja in se jačala ob odporu zoper tujca, ki se je bil okoristil od bratskega prepira. In v nepretrgani verigi dogodkov je zedinjenje vsega srbskega naroda takoj prineslo zedinjenje s Hrvati in Slovenci, pa obenem zahtevalo žrtev pol milijona našega rodu ob obalah Jadranskega morja. Tako se je vidovdanska tradicija v novi državi še poglobila in postavila združene tri rodove pred novo veliko nalogo, ki je vsem trem skupna in jih niedseboj še trdneje spaja: da je, kar je srbsko, tudi Slovencu in Hrvatu najdražje; da je, za čemer teži slovenska in Iir4 Slov.«) Italijansko časopisje piše vedno bolj umerjeno o incidentih v narodni skupščini. Turinska >Stam-pa<: pa prinaša danes dolgo poročilo o poteku nadaljnjih dogodkov od svojega belgrajskega dopisnika Itala Zingavellija po velikem senzacionalnim naslovom :*>Pribičeviču se grozi z niso ravno prijateljsko orientirane. V tem oziru ne pomaga nobena samoprevara in jo brezpogojno potrebno, da imamo pred očmi gola dejstva. Na drugi strani pa si moramo reči, knj pomeni na tako važni točki konliuenia nase složno sožitje in mirno delo za celo Evropo, za mir in napredek sveta, za mirni razvoj vseh narodov, ln kaj ludi tiaaa cdmeal pomeni za združitev vseh Jugoslovanov, od katerih en rod še msnjka v našem kolu! Spomnimo se na vse to na današnji dan! Od našega zadržanja gedaj zavisi vsa naša bodočnost, zdaj se bo preizkušala naša notranja moralna moč in vrednost. Mi smo prepri-rani, da jo v duhu vidovdanske tradicijo dobro pre&tanetno. Uprava fe v Kopitarjevi ul.it. e Čekovni račun: Ljubljana itev. lO.SSO ln 10.349 xa Inaerate. Sarajr.voit.7563, Zagreb it. 39.0U, Praga ln Dunaj it. 24.797 atentatomc. Dopisnik navaja poročila SDS in pravi, da je belgrajska policija preti atentatom v skupščini obvestila Pribičeviča, naj se varuje, ker pripravlja komitaš Semajo Perovič, Račičev prijatelj, nanj atentat. Tudi ostali del Zingarellijevega članka je sestavljeu v alar-mantističnem tonu in temelji izključno na poročilih opozicionalnoga tiska, predvsem zagrebškega »Obzora«. ArsggeSsnovič prerokuje e Milan, 27. junija. (Tel. »Slov.«) Dauaš-11 j i >Corriere della serac prinaša razgovor svojega belgrajskega poročevalca z biv. ministrom in narod, poslancem DS dr- Grgo Angje-linovičem o razvoju jugoslovanske notranje politike. Angjelinovič je trdno prepričan, da pride slej ali prej do koncentracijske vlade, v kateri bo sodelovala tudi sedanja opozicija. Ce radi pretiranih zahtev opozicije ali prekratkega časa ni mogoče sestaviti takoj koncentracijske vlade, je absolutno potrebno izvesti rekonstrukcijo v vladi, ki naj pripravi koncentracijo. Za mesto predsednika bi prišli vpoštev Aca Stanojevič, Marko Trifkovič, Nikola Uzu-novič, Ljuba Davidovič, Voja Marinkovič, lahko ludi kak Hrvat. Saj so sc preje večkrat vršila pogajanja s Trumbičem, Smodlako in Ra-dičem za tako rešitev. Vse stranke razen majhnega števila radikalov so splošno za revizijo ustave. Sedanje oblasti naj se povečajo in naj dobijo avtonomijo. Nekateri so za širšo, drugi za manjšo avtonomijo. Treba bi bilo najti kompromis. To pa je le mogoče, kadar se poleže sedanje vroče ogorčenje. Do pravega narodnostnega boja med Srbi in Hrvati sploh no pride. Saj je Pribičevič sam Srb. Morebitni vstop Radiča v vlado ne bi vplival na odnošaje do Italije, ker ima Jugoslavija v zunanji politiki že določeno jugoslovansko linijo, ki je sinteza različnih tendenc narodov, ki sestavljajo Jugoslavijo. »Corriere della sera ; smatra An« gjelinovičevo izjavo za optimistično. ič krizo prestal n Bclgrrd, 27. jun. (Tel. »Siov.«) O Radi-čevem zdravstvenem stanju se je izdalo sledeče poročilo: Temperatura 37.3, Puls 92. Delovanje črev dobro. Bolnik jemlje hrano normalno. Splošno stanje dobro. Pernar in Grandža se počutita dobro. — Po včerajšnjem preokretu na bolje sc jc Radiču zopet malo zboljšalo. Od včeraj niso siccr nastopile nobene večje spremembe. Noč je prespal dobro. Od pol 12 pa skoro do 7 je spal zelo dobro. Ob 7- ga jc obiskala njegova žena. Tudi zdravniki pravijo, da je krizo prestal. Obenem so zdravniki pohvalili vse časnikarje, ki so o Radičevcm zdravstvenem stanju poročali popolnoma nepristransko. Slavnost na Ceru n Belgrad, 27. jun. (Tel. »Slov.«) Nj. V. kralj bo odpotoval na svečanosti v Ceru, da prisostvuje odkritju spomenika padlim junakom na Ceru. Še isti večer se bo Nj. V. kralj vrnil v Belgrad. Na njegovem potovanju bo Nj. V. kralja spremljal upravnik dvora Dimi-trijevič in dežurni adjutant. Na cersko proslavo bodo šli poleg Velje Vukičeviča, Andri-ča in Mioviča še Ljuba Davidovič, Kosta Ti-motijevič, Pera Markovič, Milan Grol ia Grga Angjelinovič. Sodna pretakava ubojev n Belgrad, 27. jun. (Tel. sSlov.c) Po včerajšnjih mnogoštevilnih zasliševanjih po preiskovalnem sodniku Milutinoviču se je danes nadaljevalo zasliševanje. Zaslišanih je bilo veliko število narodnih poslancev. Pregledala so se tudi vsa dosedanja zaslišanja in vse stvari, ki so se dognale na licu mesta v narodni skupščini. Prvi je bil danes zaslišan radičevec Ivan Celan, ki je očividec krvave tragedije. Njegovo zasliševanje je Irajalo tričetrt ure. Celan je preiskovalnemu sodniku popisal vee potek dogodkov, kakor so se odigrali, in podrobnosti, ki jih je videl. Nato je bil zaslišan skupščinski slenograf Pisakovič. Zasliševanje je trajalo nad eno uro. Zatem je preiskovalni sodnik zopet nad eno uro zasliševal Radičevega poslanca Valjavca, ki je sedel za Radičem. Povedal je, da je zaklical Radiču, ko je padel prvi strel: sSkrijte se! Zdaj bo streljal na nas!:: Stjepan Radič se jy nato nagnil pod klop. Vendar pa je bil nekaj trenutkov nato ranjen. Po teh zasliševanjih je zaslišal orožniku \ el jo Stojanoviča, ki se je ob dogodku nahajal ob izhodu buffeta narodne skupščine. MALI OGLASI i Vsaka drobna vrstica l*SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. f I V g • v v • Službe iscejo Šoler feučen mehanikar. išče mestu proti skromni plači, za luksuzni ali tovorni auto. Kvitko, Ruše 22. Trgovski pomočnik mlad, dobro izurjen mešane stroke, želi preme-niti mesto. Cenj. dopise pod »Zanesljiva moč« št. 5760 na upravo lista. •ТШШО Boljše dekle se išče za Belgrad za hišna dela z dobrimi izpričevali. Ponudbe upravi Slovenca pod šifro »Beograd« št. 5829. 2 mizar, pomočnika samostojna, hrana in stanovanje, sprejme takoj Splošno mizarstvo Štefan Marcijan, Dob p. Domžal. Korespondentinje samostojne, za hrvatski in nemški, hrvatski in slovenski, nemški in slovenski ter nemški jezik z večletno prakso, išče veliko industrijsko podjetje za takojšen nastop. Obširne v odnosnih jezikih lastnoročno pisane ponudbe s prepisi spričeval, fotografijo in označbo plače na upravo lista Slovenec pod »Provincija št. _5833«._ Kleparji, pozor! Sprejme se takoj kleparski poslovodja, ki ima najmanj 3 leta pomočniške dobe in je zmožen vsakega dela v tej stroki. Služba stalna, plača po dogovoru. Natančne informacije daje Cirila Pircčnik, Rečica ob Savinji. Učenka se sprejme v trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. Oskrba izven trgovine. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Učenka« St. 5854._ Teracerji Izurjeni, se sprejmejo. — Naslov v upravi lista pod št. 5884._ Hlapca h konjem sprejme Fr. Juvan, valjčni mlin, Sred. Gameljne pri Ljubljani. Mlinarja sprejme valjčni mlin. — Ponudbe pod »Mlinar št. 5886« na upravo »Slov.« - Ozira se le na prvovrstno moč. t Čevljarji, ne zamudite ugodne prilike zasebnega tečaja, ki se vrši za gg. moistre in pomočnike 3. julija t. 1. Interesenti zahtevajte prospekt! Voditelj tečaja Josip Stein-man, Ljubljana, Kolodvorska 41. Zastopnike za prodajo drž. srečk na obroke, iščemo. Sijajni, brezkonkurenčni zaslužek. Razen izdatne provizije še »posebno fiksno nagrado« za gotovo količino srečk. - Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. stanovanja 2—3 sob. stanovanje v mestu ali na deželi ob železnici išče mala rodbina odraslih oseb. Naslov v upravi Slovenca pod št. 5883. Kovaško orodje so kupi. — Ponudbe na pravo pod »Orodje« Arnika cvetje, lipovo cvetje, podleskovo seme itd., kupujem po najvišjih dnevnih cenah večje množine. Iščem nakupo-valce. Ed. Pišler, Vrhnika Otomane v damastu 530 Din, v blagu 580 Din, vrhnje 225 Din. Predelava 35 Din. Solidno delo. Hoteli, zavodi, prenočišča, popust. Slavič Franc, tapetništvo, Emonska c. 10. Sobico oddam gospodu ali gospodični. Naslov v upravi pod št. 5787. Posredovalnica za služkinje V Marijinem domu, Kot-nikova ulica 8, je otvorila »Poselska zveza« s 1. junijem posredovalnico za služkinje. Cenjene gospe se vljudno opozarjajo, da bodo dobile tam najlažje služkinje, ker je tam obenem tudi zavetišče za služkinje. Posredovalnina za gospe 10 Din. Hišo z gostilno pri farni cerkvi v Ljubljani, dvonadstropno, za 165.000 Din proda Reali-tetna pisarna, Ljubljana, Kolodvorska 29. m Špargeljni vedno sveži se dobe vsak dan po 20 Din za 1 kg. Streliška ul. 33. Raznih knjig veliko število, posebno priporočljivih za duhov-nike-pridigarje, po umrl-lem župniku Mikšu naprodaj. Franc Korene, Hotederšica. Diro na peresa za samca, kupim. Event. tudi konja. . Naslov Mar. Urbane, Kopitarj. ul. 4, Ljubljana. — Telef. 2381. Košnjo trave kupim v mestnem po- merju. Ponudbe na: Ivan Ogrin . Gruberjevo nabrežje št. 8. Volna in bombaž za strojno pletenje in ro£na dela, dobite po ЦФ" najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4 Strokovnjaka v lesni stroki z večletno prakso, ki obvlada zlasti tudi inozemsko trgovino in trgovino s trdim lesom, išče podjetje na štajerskem. — Ponudbe pod »Strokovnjak it. 5856« na upravo »Slovenca«. Proda se posestvo z dobro vpeljano gostilno, na najlepšem kraju v Ljubljani. — Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod št. 5857. v k a n t a h po 20, 25 in 50 kg dobite pri Josipu Zimmermann, Osijek, Uredite si prebavo. ^ i do Vam minejo bolečine! Bolečina v žolodcu, črevih, trdo telesno odvajanje, glavobol, pritisk krvi v glavo, ner-voznost, pomanjkanje spanja, zlata žila, slab tek — nastanejo zaradi slabe prebave. TJrtsjuJte si svojo probavo s preizkušenim eliksirjem FIOOL. da Vam minejo bolečine. FIGOL-eliksir urejuje prebavo in Vam vrača zdravje. FIGOL izdeluje iu pošilja po pošti proti povzotju z uavodilom o uporabi lekarna dr. Semelić, Dubrovnik 2. Originalni zabojček s 3 steklenicami Din 105-—, g g I г S stekl. Diu 24i — . 1 steklenica Diu 40'—. ~~ M1HA OSWALD ANICA 0 S WA L D roj. MUNDA poročena Ljubljana, 26. junija 1928 Jetika se zdravi in ozdravi v zavodu dr. Pečnika, Se-čovo, pošta Rogaška Slatina. Zahtevajte prospekt. Živinsko krmilno sol oddaja na debelo A. Volk, Ljubljana, Resljeva c. 24. Priporočamo Vam edino ie j najboljše Kolo Gritzner samo pn Jos. Petelincu. Lfubtlana (Blizu Prešernovega spomenika ob v,di.) Nlzhe cene. Tudi na obročna plačila. IMI^iiHHfllB Zahvala Povodom svoje sedemdesetletnice sem prejel od znancev, prijateljev in sorodnikov toliko čestitk, da mi ni mogoče, vsakemu posebej izraziti čut svoje hvaležnosti. Zahvaljujem se tedaj tem potom prisrčno vsem za dokaz ljubeznive naklonjenosti. Na Vrhovem, dne 26. junija 1928. Dr. Anton Schoeppl. i e si Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji; Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana, Gosposvetska c. 7; Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška 8. ШШ Hrastove hlode deske in frlze kupujem proti takojšnjemu plačilu IVAN ŠIŠKA tovarna parket In parna iagi Ljubljana, Metelkova ulica St. < bukove in hrastove odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. Sol sv. Roka za noge fPB MgjM^. ..sSčJ Mod tem časom ugino kot* n* mah oteklina noge, oti» eki in nadležne pe-korino. Bolečino, kijih povzroče pte-tesni čevlji, takoj prestanejo. g ш naredi novo noro. Zadošča, ue so dono m (ila množina to soli za nogo — ki ee je izborilo izkazal n v iuor.om-Ktvu skozi dolgo dobo — v umivalnik tople vode in v njej drži 10—IS minu' b'il°čonogo. Daljšo omehoava-njevtejvodi omoh-ča kurja očesa in otrdelo kožo, da so lahko odstranijo brez noža ali britve. Prepričani bo-dito. da sol sv. Roka naredi popolnoma novo nogo. Osvobodi Vas raznih noprilik na nogi. Lahko hodito, kolikor so Vam ljubi. Lahko več nr stojite na enem mestn in no boste občutili niti najmanjše utrujenosti Uspeta kopeat nogi. Velik zahoj soli sv. Roka slane 16 Din. Dobi se v vsaki lekarni in drogeriji. Ako ni v zalogi, obrnite se na trrdko: drogerija OREGORIft, Lubliana. V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni soprog, brat in stric, gospod Vladimir g£o£evar knjigovodja £ne 25. junija po kratkem trp/jenju, previden s tolažili svet« vere, nagloma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika sc vrši dne 27. t. m. ob 5. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice v Ljubljani, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 26, junija 1928. Marija, soproga. Ana, Tončka, Malči, sestre in ostali sorodniki. Pogrebni zavod Iv. Gajšek, Vodmat-Ljubljana. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je dne 26. junija po dolgi, mučni bolezni, pre-videna s svetotajstvi sv. vere preminula naša nepozabna mamica, sestra, lela in svakinja, gospa i ZOFIJA ZUPAN vdova viš. činovnika drž. žel. Pogreb bo v četrtek dne 28. junija t. 1. ob 2. uri popoldne z hiše žalosti, Skofja ulica 7, na pokopališče k Sv. Križu. — Maša zadušnica se bo darovala dne 30. junija t. 1. ob K8. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 26. junija 1928. SIPKO, BOGDAN, MILIUTIN, NADA, IGOR, otroci — in ostali sorodniki. Meslui pogrebui zavod v Ljubljani. Henrik Sienkiewicz: 40 Na polju slave Povest iz Časa kralja Jana Sobieskega. Starček je bil sploh vzljubil Bukojemske kot ^prostodušne fante«. Vesel je bil njihovega obiska, pa tudi medvedčeta. Smejal se je do solz, ko je ko-smatin pograbil enega izmed za goste pripravljenih vrčev z medico in pričel besno renčati, da bi obudil primeren strah ter si s tem zavaroval svoj plen. Ko pa je videl, da mu ga nihče ne vzame, se je vzpel na zadnje noge in osušil vrč prav kakor človek. To je povzročilo še večje veselje. »Tega ne nastavim za kletarja, pa tudi čebel mi ne bo ravnal,« je veselo vzkliknil župnik. »Ha!« je zaklical smeje se Stanislav Ciprianovič, >malo časa je bil pri Bukojemskih v šoli, a si je v enem dnevu pridobil toliko modrosti, da bi se tega v gozdu vse življenje ne naučil.« »Saj ni res,« je odvrnil Luka, »ta zver ima že od rojstva toliko razuma, da takoj ve, kaj je dobro. Komaj smo ga pripeljali iz gozda, se je napil žganja, kakor da bi ga bil v gozdu vsako jutro pil. Potem pa je psu prisolil zaušnico: »nikar me ne vohaj!« mu je povedal in šel spat.« »Hvala vam, ž njim bom imel mnogo veselja,« je ponovil župnik, »a za kletarja ga ne nastavim. Sicer se dobro razume na pijače, a prevneto bi se sukal okoli njih.« Medved se marsičesa lahko nauči,< je pripomnil Jan. Pravijo, da goni župniku Glominjskemu v Przy-tyku njegov medved meh pri orgijah. Л marsikdo se nad tem spotika, ker medved pri tem včasih- tudi renči, zlasti če ga s palico dregajo.« Kaj se bodo spotikali,< je odgovoril župnik, jptice si zvijejo svoja gnezda po cerkvah in pojejo Bogu v čast, in nihče se nad tem ne spotika. Vsaka zver po svoje služi Bogu, a Zveličar sam se je rodil v hlevu.« Saj pravijo,« je pripomnil Matevž, »da je Gospod Jezus spremenil nepoštenega mlinarja v medveda. Potem mu je ostala nemara tudi človeška duša. Na to mu odvrnil stari Ciprianovič: Potemtakem ste vi ubili mlinarico in se boste morali zagovarjati. Njegovo veličanstvo kralj zelo strogo pazi na svoje medvede in gozdarjev ne nastavlja zato, da bi mu jih pobijali.« Trije bratje so se silno prestrašili, ko so začuli te besede, šele po daljšem premišljevanju je rekel Matevž, da bi vsaj nekaj povedal v zaščito njih skupnega prestopka: »Ha, mar nismo šlahta? Bukojemski prav nič ne zaostaja za Sobieskimi.c A Luki je prišla v glavo srečna misel in takoj se mu je zjasnil obraz: ::Dali smo viteško besedo,« je rekel, »da medvedov ne bomo streljali, ni res? No, saj ga tudi res nismo ustrelili, zabodli smo ga! Zdaj njegovo veličanstvo kralj ne bo mislil na medvede, je razsodno pripomnil Jan, »pa saj tega gotovo tudi od nikogar ne izvć. Naj si kateri izmed čuvajev le drzno ... Ha! Lahko pa nam je žal, da smo se s tem pobahali panu Pongovskemu in panu Grot-husu. Pan Grcthus se je namreč odpeljal v Varšavo, tam večkrat vidi kralja in prav lahko se zgodi, da mu uide kaka nepremišljena beseda. : : Kdaj pa ste srečali Pongovskega? jc vprašal župnik. Včeraj. Spremljal je pana Grothusa. Ali veste, prečastiti gospod, kje je krčma, ki ji pravijo »Pri tolovaju?« Prišla sta tja, ker so jima morali spočiti konje, in sla na.-i našla notri. Potem nas je Pongovski pričel popraševati po lem in onem, končno je vprašal tudi po Jacku. Po meni?« se je oglasil Tačevski. »Da. »Ali je res«, je vprašal, rda pojde Tačevski k vojakom?« »Res je! smo mu odgovorili. »Kdaj pa?« »Prav kmalu.« Nato je dejal Pongovski: »No dobro, a najbrž vstopi med pcšce.« Vse nas je popadla jeza, Matevž pa mu je rekel: »Nikar ne bodite tako ošabni, gospod, kajti Jacek nam je zdaj prijatelj in moramo se zanj potegniti.« No, pri tem pa svoje jeze nismo mogli več zatajevati. Tedaj je menda opazil, da smo hudi in je dejal: »Saj tega ne pravim iz kake osebne nevoščljivosti. Mislim samo, da Virombki niso nobejio starostvo.* »Starostvo gori ali doli, a to ga nič ne briga.'« je zaklical župnik. »Nikar si naj s tem glave ne beli.« A pan Pongovski je imel o tem nedvomna druge nazore in si je še vedno belil glavo z Jackevimi zadevami, kajti kako uro pozneje je prinesel, služabnik z novim vrčem medu vred zapečaten hV in rekel: »Prečastiti gospod, to-le vam je prinese^ sel iz Belčončke.« Gospod župnik Voinovski ie vze> pismo, ga raz-pečatil, odprl, odvil z dlanjo gorenji del pole, stopil k oknu in pričel čitati. Jacek je kar prebledel od razburjenja: ves zaverovan je zrl na ta papir; saj je slutil, da se pismo tiče njega. Misli so r..u kakor bliski prešiniale glavo: kaj, če bi se bil stari skesal? kaj, če ga prosi odpuščanja? Moralo je biti lako; da bi bilo v pismu kai drugega, je vendar nemogoče! Saj Pongovski ni imel nobenega vzroka bolj se jeziti kakor tisti, ki so pri spopadu osebno trpeli. Najbrž se mu je bila oglasila vest: spoznal je, kako malo opravičen je bil njegov nastop, doumel je, kako težko je razžalil nedolžnega človeka, in zdaj brez dvoma hoče poravnati krivico. * Staroste so gospodarili proti gotovi najemnini na raz-sožnih kraljevskih zemljiščih, staroetvih, in so spadali med najbogatejšo gospodo. — 1 111=111= K B > t- c U • E. 2 = wc s u 2" c 2 r 2 c/i и _ K ° S r B > 9iH* M w r a a K ? e. i 0 t " s- n 5- o 5Г « 2 ŽT 45 p 1 «1 o > "^olff <3 2 6 £ s S - (/) tr* § c»ll а s- w p fc B ? I P tn C/l S. o a> s in-O (N 3 s o to i* a ti * Ul «5 O rt> Г1 m co i p P 2 S" џ ' tJ - c F ? in gSfo Cgg p -5 s 1 Џ K " IO 33 3 c s N Б' O Ф ■ ™ I < k o 4» C tra n 2 (S s * 3. S S. - PT •• B " ti g > B 2 S « (o ff n ui B t: I? I -111=111 Za Jugoslovanska tiskarno v Liubliani; Karel Ceč« Izdaiateli: dr. Fr. Knlovec. Urednik: Franc TersefilaT« Srbska kmetiška žena - temelj srbstva Srbska kmetiška žena ima v zgodovini vsaj tako častno mesto kakor svojčas Špar-tanka, ki je ohranila svoj sloves do današnjih dni. Kdo ne pozna junaške kosovske devojke, ki jo opevajo slepi guslarji v narodni pesmi poleg kosovskih junakov? Kdo ne pozna slavne majke junaških Jugovićev, padlih v borbi za svobodo domovine? Iz kmetiških hiš so bile skoraj vse junakinje, kar jih pozna srbska zgodovina. V tem ko so se možje borili z orožjem proti Turkom, je ostala vsa teža gospodarstva na ženinih ramah. Srbska kmetiška majka je negovala in vzgajala svojo deco, skrbela za hišo in delila vse trpljenje z možem. Potrpežljivo in vztrajno je prenašala vse gorje v največjem trpljenju in zato je tudi vzdržala in — zmagala. Žena v zadrugi. Po Srbiji so ohranjene še do današnjih dni zadruge, kjer živi številna družina pod enim zadružnim starešino. Sinovi se ne ženijo iz hiše, ampak pripeljejo sinaho na dom. Gospodarjeva hiša je velika in prostorna. Navadno ima na vzhodu veliko in zračno spalnico, kjer spi unučad z dedom in »babo«. Poleg tega je v hiši soba za goste, ki je navadno najlepša in okrašena z najlepšimi ženskimi Гибшш! tleli. Proatoi na UuKmja ognjišče z vsem potrebnim orodjem. Leto in dan tli ogenj na ognjišču. V prostornem dvorišču zadruge se nahaja »vajat«, t. j. hiša, kjer prebivajo oženjeni sinovi s svojimi sina-hami, lepo porazdeljeni po zaporednih sobah. Mleko in mlečne izdelke shranjujejo v posebni gradbi, ki ji pravijo »mlekar«. Tu stojijo vrči mleka, »čupi« s kislim mlekom, »ča-brice« s kajmakom in okusnim svežim sirom ali skuto. V »hambarju« spravljajo žito in platno ter razna druga ročna dela in obleko. To je nekaka naša kašča. Poljski sadeži, kiselina, vino in rakija se spravljajo po kleteh. Na dvorišču je dalje krušna peč, ki ji pravijo »furuna«. Blizu vodnjaka je zgrajena pralnica in najbolj oddaljen od hiše je hlev. Ta stoji navadno tik ob ograji, ki vodi v prostoren sadni vrt, ki je zopet podaljšan v pašnik ali travnik in vodi na odprto polje, Ob cesti je kmetiški zadružni dom, ograjen z lično ograjo, ki jo tvorijo lepo izrezljane deske. Skozi veliko leso se puščajo vozovi in živina na dvorišče, pri hiši pa so posebna vrata, skozi katera prihajajo ljudje. Poleg gazde je gospodinja prva oseba v zadrugi, ki skrbi za dobro gospodarstvo. Čeprav je v hiši več žen, vendar je prepir redek, ker se vse pokori preizkušenemu zadružnemu hišnemu redu. Ta ni niti pisan niti tiskan, ampak je prešel v meso in kri vsakega posameznega zadrugarja. V tem hišnem redu so vse one sktivnosti, ki vzdržujejo blagostanje srbskih kmetiških zadrug. Ko gre vse na polja ali po opruvkih zunaj hiše, ostane doma »redara« ali »reduša«, ki skrbi za hišni red, pazi na kuho in deco, pripravlja s svojimi pomočnicami sir in skuto, kuha »pekmes« itd., pripravlja prejo, čisti volno itd, Posel »re-dare« je poverjen za teden dni eni izmed si-nah in prihodnji teden pride druga na vrsto, in tako gre dalje, dokler se vse ne zvrste. Zenltev. Devojke hodijo na pašo do svojega 15. leta, potem pa ostajajo bolj pri hišah in hodijo le skupno z odraslo družino za delom ali skupno z devojkami ob nedeljah k službi božji. Ko devojka dofaste, mislijo na ženitev. To je zelo resna zadeva in zaroka velja za pol poroke. Gorje »vereniku«, ki bi se izneveril svoji »verenici«. Edina prilika, da se vidijo mladi ljudje, se nudi ob nedeljah popoldne, ko se zasuče vaška mladina pri cerkvi ali v šoli v poskočnem kolu vpričo cele vasi. Za besede navadno ni časa in se tudi ne bi spodobilo govoriti vpričo ljudi. Vsakdo čuva svojo lepo tajnost v svojem srcu in mladi svet si že pomaga, da si razodene svoja čuv-stva, Tako se n. pr, podkupi na paši pastir- ček, da prenese lepo izrezljano vretence ali mojstrsko izdelano preslico in jo izroči v prave roke. Prenašanje pisem je bilo in je še zelo v navadi. Mnogo je oklevanja, preden pride odgovor. Ta ne gre »čez hribe in doline«, kakor v pismih naših slovenskih deklet, ampak takole sestavi kje v kakem skriv-nom kotu črnooka Zorka ali sanjava Smiljka svoje pisemce: »Jedan, dva pišem Ti ja. Dva, tri, piši mi Ti, četiri, pet, da ne zna svet, šest, sedam, podpis Ti ne dam. U sobi sedeči o Tebi misleči, o Tebi sastavljam, mnogo Tc pozdravljam. Voli Te Tvoja, sečaj se koja? Moj Mile, srce prepuno je jada, samo dušo jel se Tebi nada. Tebe, Mile, ja ću zagrliti, da li če to kada biti? Srce moje za Tobom vene, Mile, sečaš li se mene?...« Snubci pridejo in pomenijo se za svatbo. Sorodstvo se pozove in svatje prihajajo od blizu in daleč na vozovih, ki so naloženi z raznimi darovi, od katerih je največ napravila pridna ženska roka. Tu je lepih pisanih čarap, vezenih navlak za blazine in volnenih pestrobojnih čilimov. Cigani godejo in prepevajo, da razvnamejo svate. Kubure (pištole) grme okoli hiše, da vedo tudi oddaljeni, da se ženi Mile, sin bogatega mačvanskega kmeta Ilije. Pride trenutek, ko mlado »ubradijo«, ali kakor pravijo Belokranjci, »posnašijo«, in začne se že prvo trpljenje mlade neveste. Namenoma jo zbode ena ali druga izmed žen, ki ji pripenjajo nakit omožene žene, v glavo; toda nevesta se ne sme oglasiti, če jo tudi boli. Če ne bi bila srbska kmetiška žena toliko potrpela, kakor je skozi stoletja, danes mogoče ne bi bilo naše samostojnosti. Srbska kmetiška žena je v prvi vrsti ohranila dom in družino kvarnih vplivov zunanjega sveta, in zato srbski rod na selu ne bode nikoli propal, dočim sega v mestih po oblasti že tuja roka. Številni otroci zadruge občujejo med seboj in s številno družino in zato so zelo okretni; že v rani mladosti se nauče kretati vse svobodneje kakor mestna, med štiri stene in v ozki družinski krog stisnjena deca. srbske čarape (nogavice), ki jih nosijo srbski kmetje v opankih. Komplicirano pletivo je izvršeno včasih naravnost bajno. Nevesta prinese mlademu drugu do 50 parov čarap. Med najplemenitejša dela spadajo razni »raspleti«. Rasplet je splošen terminus za vsa ažurna dela. Rasplet se dela na roko, ali tudi na sta-tivah, in takšen pomeni višek tkalske spretnosti. Zene same krojijo vso obleko razen suk-nene moške, ki jo delajo krojači. Obleka je okrašena z vezivom raznih vbodov. Enakomerna tkano platno se veze s »kresačkim« ali »mašičkim« vbodom, drugo pa z »bodač-kim« ali »živjetom«. Zgodi se večkrat, da pa-stirice na paši nimajo niti škarjic in zato uporabljajo — svoje zobe, ki opravijo posel skoraj ravno tako dobro kakor orodje. Sviloreja je v Srbiji precej razvita. Gojitev gosenic je zelo nečeden posel, ki ga zopet opravlja potrpežljiva žena. Ko pridejo trgovci in odkupijo kokone, stopijo žene v ozadje in gazde spravijo izkupiček. Igračk ne kupuje srbska kmetiška žena, ampak jih — izdeluje sama. Prelepe so lutke, včasih naravnost dragoceno v izvršitvi. Vozičke, sta-tivice itd., vse to izdeluje ženska roka za svoje ljubljenke in ljubljenčke. V onih najtežjih časih, ko je Srbija ro-bovala Turčiji, je ustvarjala pridna roka srbske žene čudesa ročnih del. Srbkinjam je bilo zapovedano nositi le narodno nošo, kot nošo robkinj. Ali ravno zato so posvetile vezilje svojim nošam toliko pažnje, da so izgledale v njih kakor kneginje. Svoje krščanstvo so podčrtavale tudi v ornamentiki, ki je krasila njihova oblačila. Iz one dobe nam je ohranjenih nešteto motivov, kjer je vodilni ornament križ, ali pa tudi kot nebistven del zelo lepo stiliziran križ. Iz te dobe imajo ohranjena prekrasna dela, tkana in vezna s svilo in zlatom, med katerimi je pravi biser »kosovska djurdjevajka«. 1 Srbska tkalka Vzgoja ženske mladine je v skrbnih ženskih rokah, kar se pozna posebno pri dora-ščujoči ženski mladini. Nič junaškega, nič modernega, nič moškega ni na njih, ampak ona mehka ženska nežnost gleda iz ljubkih oči, se čuje v govoru in opaža v plahih kretnjah pri sleherni kmetiški devojki. Hišni red zahteva, da ne sme devojka nikdar sama po selu. Če ne gre s svojimi drugaricami, pa dobi svojega »čuvara«, t. j. ali brata ali drugega sorodnika na pot, in ta je ne sme pustiti izpred oči. Morala na deželi je zgledna, Gostoljubnost je znana vrlina srbskih kmetiških hiš. Komaj prestopiš prag, že te sprejme s prijazno dobrodošlico domačica. Bog ne daj, da bi odšel iz hiše preje, nego si bil poslužen s »sladkim« in črno kavo! Če prideš ob času, ko družina obeduje moraš prisesti, da ne užališ gostoljubja. Ob hišnih slavah ti ponudijo koljiva in vina in te postrežejo z okusnim pecivom. Iz raznega sadja in sočivja izdeluje kmetiška žena neverjetno dobre in trpežne »konzerve«. Kutin sir je posebna specijaliteta srbskih hiš. Zlate roke srbske žene. Blagoslov pridnih ženskih rok se je videl do nedavnih dni po vseh srbskih seljačkih hišah. Kjerkoli so bile zadruge s številnim članstvom, tam je bilo tudi povsod blagostanje. Po hambarjih (kaščah) so težke skrinje najlepšega platna, ki ga znajo ''tati tudi po 10 do 15 vrst, od najbolj debelega pa do najfinejše »met^hijske tkanine« s svilenimi pasovi. Brez kompliciranih strojev se izvrši to delo na navadnem »razboju« (stativah), ! Slov.) Usoda trojice z Malgroenom, ki se je ločila od Nobila in ki je morala že pred enim tednom porabiti vsa živila, povzroča vedno večje skrbi. Njihov položaj je tembolj kritičen, ker je poleg Ukote pritisnil tudi velik mraz. v Berlin, 27. jun. (Tel. »Slov.«) »B. Z. am Mittag« doznava od potnikov, ki se vračajo iz Italije, da se širi v Italiji povsem nekontrolirana vest o vzrokih, zakaj je bil Nobile kot prvi rešen. Govori se, da je bil pri padcu močno ranjen, da je dobil živčni napad, da se je onesvestil in da govori zmešano. Eato se tudi nikomur ne dovoli pristop na ladjo »Citta dl Milano«. Nobile je bil zato rešen prvi, ker je bil za svoje tovariše samo veliko breme. Vsa njegova skupina se nahaja v brezupnem stanju. Znova obsojen Hatvany. v Budimpešta, 27. junija. (Tel. »Slov.«)1 Danes je bila po dvodnevni razpravi razglašena razsodba v revizijskem procesu proti banv nu Ludviku Hatvanyju. Obsojen je bil radi zločina zasramovanja madjarske nacije, ki se je ponavljalo, na eno leto in šest mesecev ječe ter na 150.000 pengojev denarne globe, na izgubo urada za pet lei in pet let političnih pravic. Narod je razsodbo sprejel z odobravanjem, Fruhwirt — šestdesetletnik. v Milan, 27. jun. (Tel. »Slov.«) Nemški kardinal Friihvvirt, kancler rimske cerkve, obhaja danes šestdeseletnico mašniškega po* svečenja v polni telesni in duševni svežosti. Cecil za KeSoga v London, 27. junija. (Tel. »Slov.«) Lord Robert Cecil izraža v »Manchester Guardia- nu« svoje mnenje k novemu predlogu Kello- ga in pravi, da bi se moral ta protivojni pakt brez nadaljnega podpisat.i Posebno zastopa mnenje, da je bil pakt že v prejšnji stilizacijl sprejemljiv, sedaj pa je sprejem toliko lajšL Komentar lista se sklicuje na noto Chamber-lcuiict l uiic is, liiaja, iu jc uusegam Distveno vse točke sedanjega predloga. Kellog ni priznal samo obveznosti iz Ženeve in Locama^ ampak je šel tudi daleko preko tega. Socialisti za Pribičevičem n Belgrad, 27. jun. (Tel. »Slov.«) Pribi čevič šari sedaj s trditvami, da je KDK pred-staviteljica prečanskih krajev. On pa nima večine niti v Sloveniji, niti v Vojvodini, niti v Bosni, niti v Hercegovini. Pribičevič je nabral svoje mandate po celi državi, le za HSS se lahko reče, da zastopa kompaktne mase hrvatskega naroda. V Sloveniji so se sedaj pridružili abstinenčni politiki tudi socijalni demokrati (Petejana sicer žc davno ni videla narodna skupščina). To je sicer politično brez pomena, vendar je nov dokaz, da plava slovenska socijalna demokracija popolnoma v vodah SDS buržuazije. Za federacifo ć Zagreb, 27. jun. (Tel. »Slov.«) Današnji »Hrvat« je objavil uvodnik pod naslovom: »Danes za federacijo, jutri za konfederacijo«, v katerem ugotavlja, da se ureditev naše države ne more zamisliti drugače, kako' tako, kot jo žele tudi Hrvati, ker ako ne, država ne bo imela dolgega obstanka. Zel'' hrvatskega naroda pa je, da se država »redi federativno. Ako se ta želja ne bo vpoštevala, Hrvati ne bodo ostali samo rri federaciji, temveč bodo zahtevali konfedrracijo. Škof dr. Jeglič in čna zastava. Ker se gospodu kne'Oškofu po krivici očita, da ni hotel izobesti na svoji palači v znak žalosti radi umor* narodnih predstav-i nikov HSS v parlame'tu v Belgradu, sporočamo javnosti, da g. kiczoškofa ni bilo v Ljubljani od 8. do 26. j-nija, ker je bil na birmo-vanju v kočevska dekanatu. — Ker niso imeli državni umdi in druga javna poslopja izobešenih zashv, zato je upravtielj škofijskega dvorca od cdil, da se tudi na tem javnem poslopju ne izobesi. Skof dr. Jeglič pa je 22. junija v Gilnici po ccrkvcnem govoru takoj obsodil z.'očin. — Ali ima SDS sedaj še kako denunci/acijo pripravljeno? Novosadska vremenska napoved za četrtek: V Sloveniji zmerni severozapadni in za-padni vetrovi. Deloma oblačno. Lepo. Temperatura lx> nekoliko padla. Dunajska vremenska napoved za 28. jun. Severne Alpe: Menjaje oblačno, morda najprej še tu in tam lahek dež, hladno, potem hitro zboljšanje. Južne Alpe: Najprej oblačno in deževno, in nižja temperatura, potem hitro zboljšanje. — Tržnška vremenska napoved. Šibek severni veter Nebo vočidel vedro. Slovenski orlovski tabor na Stadionu Spored prireditev 29. junija: Ob 8 (Jbpoldne sv. maša pri Sv. Krištofu; ob 9 praporne tekme na Stadionu; trobeiluške VBie na Stadionu; ob pol 4 popoldne tekme posameznikov na S(adionu> trfbentaške vaje. 30. junija: Ob 9 dopoldne tekme vrst na Stadionu; trobentaške vaje; ob 3 popoldne skušnje za telovadbo in petje m Stadionu; ob pol 9 zvečer telovadna akademija v veliki korani hotela Union. 1. julija: Ob 6 zjutraj budmca; ob pol 9 slavnostni sprevod od Ljudskega do-nia skozi mesto na Stadion; ob 10 sv. maša na Stadionu; popoldne ob pol 4 javna telovadba na Stadionu. Spored sprevoda: V nedeljo zjutraj o to mogočno gasilsko slavje, na katero cenjeno občinstvo že danes opozarjamo. Sosednja bratska društva pa prosimo, da »a dan ne prirejajo veselic in vaj, ker bo ta dan velika lehničuo vsestransko obsežna vaja cele Stiske gasilske župe. (3912.) •k Dr. R»bert Blumauer ne ordinira radi Studijskega pomanja v inozemstvo od 30. junija t. 1. do 1. hnuarja 1029. k Pouk za posameznike v strojepisju, stenografiji, računstva (nauku o menicah in devizah, kalkulacijah, kontokorentih itd.), enostavnem, ameriškem hi dvostavnem knjigovodstvu z bilanco, trg. korespondenci in registra-turi. Začetek: l.septeniDsa in 1.oktobra. Traja 3 do 6 mesecev. Samo praktičuo, temeljito, lahko umljivo. Kovač, Maribor, Krekova ul. 6. k Stcnicol, najboljše sredsVvo proti stenicam dobite samo v drogeriji A. Kane sinova, židovska ulica. k Kako nam Amerikanci nudijo zaslužek 200.000 dolarjev. Denarna sredstvu, ki so kakor se zdi, neizčrpljiva v deželi >iieomeje-nib možnosti , so dovolila razpis tako visoke nagrade za rešitev problema, ki je praktično že davno rešen. Gotovo dobro vedo na Hop-kinovi univerzi v Baltimore, da se prehlad da najbolje in najhitreje odpraviti z Aspirinom in Piramidouom. Toda treba je najti vzrok in pa potek teh bolezni. V dobi, ko je tako na- predovalo bakteriološko raziskavanje, sigurno muči učenjaka misel, da povzročitelja prehlada še ne poznamo .Kako težko je prili do rezultata, je jasno že iz lega, ker so za raziskavanje določili rok 5 let. k Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdražeuosti. tesnobnosti, splošnem slabo-po-čutju in utrujenosti pospeši naravna >Franz-Josef -grenčica brez napora in bolečin lahno izpraznjenje črev. Najodličnejši zdravniki stoletja so vporabljali >Franz-Josefšpas«, so ključe ukradli najbrž kaki cerkveni tatovi, ki se hočejo z njimi okoristiti. — Delavcu Bernardu Šetini iz Spodnjih Gamelj je neznan tat odpeljal z dvorišča Strojnih tovarn in livarn 900 Din vredno Puchovo kolo. — Ani Sinčičevi je bil v vlaku že blizu Ljubljane ukraden rjav površnik, vreden 1500 Din. © Najnovejše bluze: Kristolič-Bučar. © Tovarna Jos. Reicli sprejema mehko škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. МагЊог □ Mariborski župan dr. Al. Juvan se vrne jutri iz Gleichenberga, kjer je bil na zdravljenju. □ V cvetju nedolžnosti je angel smrti v torek zvečer odvedel v božji vrt lOletnega Otokarja Wa-neka, najpridnejšega učenca petega razreda III. deško osnovne šole v Mariboru in vzornega člana »Marijinega vrtca- pri Sv. Magdaleni. Smrt je nastopila kot posledica nesrečnega padca z drevesa. Pogreb bo jutri ob 17 iz mrtvašnice splošne bolnice nn Pobrežje. □ Dečki in deklice — na Pohorje. Mariborska mestna občina odnosno »Mladinski svet« se je lotil hvalevredne akcije, da bi se pošiljala deca, potrebna oddiha in okrepitve, ne samo na morje, anipuk tudi na Pohorje. Posrečena misel je našla ugodnih tal in tako bo mogoče poslati k sv. Martinu na Pohorju v letošnjih počitnicah 2 koloniji (deško iu dekliško). Dečki bodo ostali zgoraj mesec julij, deklice pa pojdejo avgusta, ko se dečki vrnejo domov. Vsega skupaj pojde k Sv. Martinu 40 dečkov in 40 deklic. Vodja deške kolonije bo vodja dnevnega zavetišča g. učitelj Krtin, dekliško kolonijo pa bo vodila učiteljica Aleksičeva. Dnevni stroški za osebo so predvideni za 16 l)in. Prvotno je prevladovalo mnenje, da bi se dečki in deklice poslali skupaj na letovišče ter istočasno. Pozneje pa se je Izkazalo, da je to iz tehničnih ozirov nemogoče. Otroci se bodo pred odhodom tehtali in po povratku ravno tako. Na hrani bodo v gostilni gospoda Korena, ki se nahaja, blizu šole; spali pa bodo na slanmjačuh v Soli. Slain-njače preskrbi mestna občina, podzglavje, rjuhe iu odejo pa morajo preskrbeti starši sami. To je prvi poizkus, spraviti počitka in okrepitve potrebne otroke preko počitnic na Pohorje. Mladinski svet se bavi z mislijo, da se za bodoče leto izvrši ta. nadvse hvalevredna akcija še v širšem obsegu, ker je število prijav narnstlo na 300. Naravno da je zbudila ta akcija pri starših veliko zanimanje. Ako se letos ta poizkus posreči, potem bo Sv. Martin postal stalno počitniško letovišče revne mariborske dece. — Kakor lansko leto, tako pojde tudi letos okoli 40 dečkov in 40 deklic na morje. Na morje se pošljejo tisti otroci, ki so na podlagi zdravstvenega pregleda za to potrebni. Deško kolonijo, ki pojde v Kastel, Luk-šič, je prevzel podmladek Rdečega križa. Vodil bo g. Rauter. Dekliška kolonija, ki je bila lansko leto na Krku, pa se bo letos nastanila v Ma-karski. Vodilu jo bo gdč. Kožuhova. Tudi to akcijo subvencijonira mestna občina, samo vodstvo je prepustila Podmladku Rdečega križa (za dečke) in Ženskemu društvu (za deklice) Dnevni stroški zu osebo ua morju bodo znašali okrog 33 ! ' n. □ Na Pohorje pridejo ti-le dečki: /.iželc Avgust, Cankarjeva ul. 26; Majcen Žarko, Aleksandrova 83; Doerfel Milan, Aleksandrova 17; Kumer Franc, Meljska 32; Pinič Štefan, Kac.ija-nerjeva 22; Zinaver Branko, Aleksandrova 45; lloller Karol, Tržaška 20; Pire Bogomil, Gosposka 40; Šteccr Mirko, Kazlagova 15; Božič Stanislav, Gosposka 50; llardinka Jožef, Slomškov trg 12; Kinetič Franc, Mejna 22; škerget Adolf, 1'od mostom 2; Smerdu Rado, Magdalenska 24; Novak Franjo, Raičeva 6; FiderSek Franc, Rad-vanjska 8; 1'evec Ivan, Prerndovičeva 13; Novak Anion, Vojašniški trg 2; Mali Frauček, Koroška 60; Sladek Stanislav, Orožnova 2; Streicher Rudi, Smetanova 52; Borucky Ivan, Koroška 50; Goru-pič Drago, Samostanska 13; štibler Avgust, Smetanova 44; Kudunec Vlado, Vrtna 1; Sladek Fra-njo, Orožnovn 2; Kndunec Slavko, Vrtna 9; Žunko Branko, Koroška 64; Fister Ivun, KoroSčcva 23; Schveiger Egidij, Pod mostom 16; Botolen Edvard, Slomškov trg 17; Heigoli Rudolf, Koroška •17; JeuSae Toniislav, Tržaška 71; Fijnvž Franc, Einspielerjeva 28; Žoher Ivan, Marijina 14; Konici Marijan, \Volt'ova 16; Jug Rudolf, Smetanova 44; Blaznik Herbert, Pubreška 17; lloller Her-bert. Tržaška 20; Gajšek Avgust, Zbattova 5; Vuga Ladislav, Aleksandrova 203; Malek Albert, Stroes-majerjeva 26. □ Gradbena dovoljenja. S. Laverniku se dovoli postavili provizorično barako za artilerijsko vojašnico. — Pelcl Mariji se dovoli naprava kopalnice in prigrnditve verande ob Bregu 23. _ Uporabno dovoljenje se da .1. Lukmanu za vilo v Vrbnnovi ulici 61. — Gradili bodo Anton Močun (pritlična stanovanjska hiša v Marmuntovi ulici), Mihael MnrSik (priti, stanov, hiša v Marmontovi ulici) in Škrober Maks (cnonudstr. stanov, hiša na Tržaški cesti). — Spodnještajerski ljudski posojilnici se dovoli preureditev pritličja v hiši Gosposka ulica 23. □ Kopališče na Velherjevem otoku bo gradila tvrdka Kupers in Schellnegger, ki je postavila že slično moderno kopališče v Berlinu. Z graditvijo se prične, čim si zastopniki omenjene tvrdke, mestnega svela, stavbnega urada in III. ter IV. odseka ogledajo stvnr na licu mesla. □ Izginil jr I31eltii Znlokar Ig.iacij, dijak 2. razreda tukajšnje gimnazije. Fnnt se pogreša že od 21. t. m. sem. Nekateri so ga videli večkrat le zanesljivega, poštenega in dobro veščega strokovnjaka, sc išče za takojšnji nastop. — V pošlev pride le prvovrstna inteligentna moč. — Pismene ponudbe na L. C. TSCHINKFL. parna žaga v Ribnici pri Kočevju. Skxxj/e novega KOLEDAR. Četrtek, '28. junija: Irenej, Leon. (Državni praznik: Vidov dan). Petek, 29. junija: Peter in Pavel. Sobota, 30. junija: Spomin sv. Pavla, Emi-lijana. — Solnce vzide ob 4.18 in zaide ob 7.49. ZGODOVINSKI DNEVI. 28. junija: 1910 je imel poslanec Josip Gostinčar v avstrijski zbornici v proračunskem odseku govor, ki je trajal 11 ur. — 1914 sta bila avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova soproga, vojvodinja Sofija Hohenberška v Sarajevu z revolverjem ustreljena od Prinčipa. — 1577 se je rodil slikar Rubens. — 1810 se je rodila pisateljica Guinpert. — 1712 se je rodil J. J. Rousseau. — 1586 je umrl Primož Trubar, — 1919 je bil v Versaillesu sklenjen mir. — 1921 se je sprejela Vidovdanska ustava. 29. junija: 1798 se je rodil italijanski pisatelj Leopardi. — 1895 je umrl angleški naravoslovec Huxley. — 1906 je umrl francoski zgodovinar Sorel. — 1793 se je rodil izumitelj parnega vijaka Josip Resel. — 1797 se je rodil ▼ graščini Mala vas pri Dobrniču škof Friderik Baraga. 30. junija: 1821 se je rodil angleški pisatelj Dixon. — 1902 je umrl češki filozofski pisatelj Durdik. — 1889 so v Ljubljani odkrili iVodnikov spomenik. — 1810 se je rodil Stanko Vraz. — 1882 je umrl srbski pisatelj Pučić. — 1522 je umrl humanist Reuchlin. — 1789 se je rodil slikar Vernet. — 1807 se je rodil estetik in pisatelj Vischer. — 1848 se je rodil botanik Wettstein. ★ ■k Prihodnja številka >Slovenca« izide v nedeljo, dne 1. julija zjutraj. k Dolenjci, kdaj bomo odhajali v Ljubljano? Orlice odhajajo z zjutranjim vlakom v soboto, ki odhaja s posameznih postaj v sledečem času: Črnomelj 5.20, Semič 5.40, Kan-dija 6.14, Novomesto 6.25, Trebnje 7.07, Višnja gora 7.59, Št. .Tanž 5.20, Mokronog 5.58. — Orli se odpeljejo z opoldanskim vlakom, ki odhaja ob uri: Metlika 10.—, Črnomelj 10.29, Kandija 11.24, Novomesto 11.40, Mirna peč 12.04, Trebnje 12.26, Velika Loka 12.35, Višnja gora 13.20, Št.Janž 11.17, Mokronog 11.36, Št. Rupert 11.43. Birmovanjo v lavantinski škofiji se bo kršilo za dekanijo Murska Sobota od 1. do 10. julija po sledečem redu: v nedeljo 1. julija pri Sv. Nikolaju v Murski Soboti, v ponedeljek 2. julija pri Sv. Benediktu v Kančovcih, v torek 3. julija pri Sv. Sebastijanu v Pečarovcih, v sredo 4. julija pri M. B. v Markovcih, v četrtek 6. julija pri Sv. Trojici v Gor. Petrovcih, v soboto 7. julija pri Sv. Mariji v Gor. Lendavi, v nedeljo 8. julija pri Sv. Juriju v Prekmurju, v Fiedlerlevo patentirano sredstvo za pospeševanje rasti las „GAMMA" Je obenem najboljše sredstvo proti izpadanju las, perhajem in krhkosti las. Daje življenjsko zmožnost lasnim koreninicam in odgaja puhaste lase v močne. Vporaba je enostavna ter se že po prvem poskusu polcaže kot zelo potrebna. Zdravniško preizkušena in priporočena. Dobiva se v vsaki lekarni ta drogeriji. Ako je tam ne dobite, obrnite se na edino Glavno zastopstvo za SHS: Orogcrl|a „NADA" Kolar 1 Gabrlč, Subollca Telefon SI. 637 Cena iz Subotice: 4, 1 Din 65—, Ч7 I Din 85 — ponedeljek 9. julija pri Sv. Jožefu v Cankovi in v torek 10. julija pri M. B. v Tišini. •k Duhovniške vesti. G. Alojzij Osterc, kaplan v Beltincih, je dobil dopust, da nadaljuje svoje študije v Ljubljani. Za kaplana v Beltince pride g. Alojzij Zalar, doslej kaplan v Vidmu na Savi. G. novomašnik Jožef Lužovič je nameščen kot kaplan v Vidmu. ir Iz mariborskega oblastnega odbora. Za zdravstveni dom v Rogatcu se je votiral znesek 20.000 Din. — Za preložitev' klanca pri Sv. Barbari v Halozah se je dovolil kredit 15.000' Din. — Oblastni odbor bo naročil dva vrtalna stroja za oblastna kamnoloma. — Za kmetijski in gospodinjski tečaj se je izbralo 24 učiteljev in 24 učiteljic. Žalibog ni bilo mogoče ugoditi prošnjam vseh prosilcev, ker se je leteli javilo zelo veliko. Odbiti prosilci pridejo v poštev prihodnje leto, ker se bo tečaj ponovil.' ir Šolske vesti. Službo je nastopil z današnjim dnem oblastni nadzornik g. Fortunat Lužar. — Prosvetni šef ljubljanske oblasti dr. Karol Capuder je postavljen z dekretom za izrednega člana glavnega prosvetnega sveta za leto 1928. ~k Vsem župnim uradom. Podpisana Zveza je te dni razposlala okrožnice na gospode župnike glede romanja na Svete Višarje in prosi, da gg. župniki poagitirajo za to romanje med svojimi župljani. — Slovenska krščanska ženska zveza. ~k Treznostmi skupščina na Kumu. Razposlali smo lepake za treznostno in Ciril-Me-todovo proslavo. Prosimo vse urade, društva in šolska vodstva Dolenjske in Posavja, da jih razobesijo. Mladi junaki na Dolenjskem in Posavju, udeležite se tabora v obilnem številu. — Treznost. -M- Lepo je biti Slovenec! Naše bogastvo je naš jezik in naš duh! A kako naj ta dva prideta do razmaha brez naše univerze? Po svojo najvišjo izobrazbo bi morali hoditi v tujino, kjer bi se mogli seznaniti z znanostjo le po tujem jeziku, po tujem duhu. Mi imamo sedaj lastno univerzo. Treba jc lc, da jo podpiramo. — Pristopajte k društvu za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada! Članarina je urejena takole: podporniki plačajo letno 20 dinarjev; redni člani plačajo letno 50 Din, oz. juridične osebe 100 Din na leto; dobrotniki so oni, ki plačajo na leto Din 500 ali enkrat vsaj 5000 Din; -ustanovniki plačajo na leto 1000 Din ali enkrat vsaj 10.000 Din; pokrovitelji p^ pla<-čajo na leto 5000 Din ali enkrat vsaj 50.000 Din. Naslov: Ljubljana, Univerza. PoStni ček. račun št 12.368. •k Vpisovanje učencev 11a Drž. strokovno šolo za puškarstvo v Kranju se vrši dne 1. in 2. julija t. 1. od 9.—12. in od 14,—16. Sprejemni pogoji so: Dovršena vsaj 5-razredna ljudska šola, starost 14, (to starost inora učenec doseči v tekočem šolskem letu) in da je učenec zdrav ter normalno razvit Učenci se imajo predstaviti v spremstvu starišev ali njih namestnikov in se izkazati z odpustnico ljudske šole, rojstnim lislom in domovnico. Vpisnine in šolnine ni. Pouk traja 4 leta. Za praktični pouk dobijo učenci ves materijal in orodje brezplačno od zavoda, za teoretični pouk in sicer knjige, risalno orodje itd. pa morajo prinesti seboj. Po dovršen: učni dobi dobijo učen-ci-absolventi odhodna izpričevala, ki njim dajo — po izpolnitvi zakonitih predpogojev — pravico do samostojnega izvrševanja puškarske, oz. graverske obrti, lepo bodočnost pa imajo tudi kot strokovno-tehnično kvalificirani oro-žarji v vrstah naše nrmade. Vsa nadaljna podrobna pojasnila daje ravnateljstvo drž. slrok. šole za puškarstvo, ki je nastanjeno v drugem nadstropju drž. realne gimnazije v Kranju. — Ravuateljtvo. k Otvoritev pošte, briojava in telefona na Golniku. Dne 20. junija t. 1. je bila v zdravilišču na Golniku otvorjena pošta, brzojav in telefon. •k Na državni davkarski šoli v Belgradu so se končali izpiti, ki so trajali celi mesec. Končni izpit iz davčne administracije in finančnih znanosti so položili tudi štirje Slovenci in sicer: Alojz Štular iz Dupelj pri Tržiču, Anton Bonač iz Begunj pri Cerknici, Viktor Mlakar iz Hrastnika in Vladimir Berlot iz Maribora, vsi s prav dobrim uspehom * Maturanti 1. 1913. I. drž. gimnazije v Ljubljani, A in B razreda, slavijo 15-letnico mature 14. in 15. julija t. 1. Zberejo se 14. julija ob 19 v gostilni »pri Mraku«; na Rimski cesti. Dne 15. julija napravijo krajši izlet. Prijave in eventuelue predloge sprejema Vladimir Vrančič, Ljubljana, Ljubljanska kreditna banka. •k Ustni zrelostni izpiti na Gradbeni srednji šoli Tehnično srednje šole v Ljubljani so se vršili od 25. do 27. junija pod predsedstvom profesorja tehniške fakultete v Ljubljani ing. Jaroslava Foersterja kot odposlanca ministra Irgovine in industrije. Od 24 učencev četrtega letnika je bilo v tem roku pripuščenih k izpitu 22 kandidatov. Izpit so napravili: Bernard Jakob, Bidovec Franc, Budilowsky Anton (z odliko), Drofenik Horbert, Jamšek Ivan, Kocjan Danilo, Kodrič Albreht, Križaj Vinko, Makuc Fosana, Pirkovič Alojzij, Poš Franjo, Požauko Josip, Seliškar Jože, Slapničar Jože, Sluga Anton, Sodja Stanko, Šantel Voja, Šemrl Fr., Uhl Florijan, Unschuld Srečko, Vlah Josip in Ziberna' Vladimir. •k Sprejem gojencev v vojaško administrativno šolo. Konkurz za sprejem gojencev v vojaško administrativno šolo je interesentom na vpogleu v pisarni zbornice za TOI v Ljubljani. -k Ljubljanski oblastni odbor razpisuje 3 mesta oblastnih cestarjev v višnjegorskem cestnem okraju ler 1 mesto v kranjskogorskem okraju. Prošnje je vložiti najkasneje do 15. julija t. 1. pri ljubljanskem oblastnem odboru. Podrobnejši pogoji so razvidni v Samoupravi ter v razpisih pri navedenih cestnih okrajnih odborih in županstvih. kr Otvoritev kopališča Gorenja vas - Re-teče. Kopalna sezona je otvorjena. Z 28. junijem pričnejo voziti izletniški posebni vlaki za kopalce. Že lansko leto jc bilo vidno opaziti, da je večino kopalcev vleklo v Reteče kopat se v Soro. To pa iz mnogih razlogov, kakor: ondi je kopalni teren mnogo ugodnejši kakor na ostrem razbeljenem kamnu ob Savi. Voda je mnogo mirnejša in nima vrtincev in nevarnih kadunj kakor Sava. Največjega upoštevanja vvcdtm j« prijetna temperatura Soro, ki je . mnogo višja od mrzle Save. Vsi ti razlogi bodo gotovo tudi letos privabili mnogotere kopalce v Reteče kopat sc v Soro, zlasti, ker se bo letos na kopališču otvorila kabina, v kateri bo varno shranjena obleka kopalcev. Pa tudi popolnoma na novo urejen in moderno zgrajen ter opremljen buffct bo na razpolago. •k Zvišanje prispevkov za bolniško zavarovanje. — Minister za socialno politiko je na podlagi sklepa ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev odobril zvišanje prispevkov za bolniško zavarovanje in to za urade, kateri so letna poslovanja zaključili z deficitom. Takih uradov je zaenkrat 13 Tudi za Trgovsko društvo »Merkur« v Zagrebu se zvi- Izšel ;e naš novi okusno opremljeni FOTO CENIK Pišite ponj na Drogerijo SAN1TAS samo v CELJE urejuje najbolje prebavo, Cisti Želodec ln Creva sigurno pa pritetno. l oinat v vsaki leharni oin 4 -. šajo prispevki. Nevarnost zvišanja prispevkov grozi vsem uradom, kateri bi v svojem poslovanju ne mogli vzdržati ravnotežja. Zato je važno, da tudi Slovenija budno pazi na problem zavarovanja. Zlasti je važno redno plačevanje prispevkov, katerega pa danes ni. — Prispevki so bili zvišani od 6 na 1% odnostno na 6.5 % in to od 1. julija 1928 dalje. •k Gostovanje Ljubljanske drame v Murski Soboti. Člani ljubljanske drame prirede v Murski Soboti v kinu g. Dittricha tri nastope: v soboto, dne 30. junija igrajo Louis Verneuil-ovo tridejansko komedijo »Sestrična iz Varšave«, v nedeljo, 1. julija Nicodemijevo tridejansko komedijo »Zora, dan in noč«, v pondeljek,, dne 2. julija pa prirede literarni večer z odlomki iz »Veronike Desiničke« (O. Zupančič), »Hamlet« (Shakespeare) in »Smrt majke Jugoviča «(I. Vojnovič). Začetek vsakokrat ob 8 zvečer. Gostovanje se vrši pođ vodstvom režiserja Nar. gledališča v Ljubljani gosp. Zvonimira Ro-goza. Ker so bila dosedanja gostovanja imenovanih članov na umetniškem višku, je tukaj razumljivo veliko zanimanje za letošnji nastop. Vstopnice so že v predprodaji. •k Slovenska Matica se iskreno zahvaljuje Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico, ki je pristopila kot njena pokroviteljica z zneskom 10.000 Din. •k Smrtna nesreča na železnici. V torek ob 11 dopoldne je povozila v Osijeku blizu Vinkovaške ulice lokomotiva slavonsko-po-dravske železnice 8 letnega dečka Miloša Ve-lina, učenca II. razreda osnovne šole. Deček se je igral s svojimi tovariši blizu železniškega tira in je med igro skočil na tračnice ravno v trenutku, ko je privozila lokomotiva. Ta je dečka vlekla s seboj kake štiri metre, dokler ga ni pahnila v neki kanal, v katerem je bil deček zaprt. Tu je našel deček grozno smrt. Komisija je ugotovila, da je deček sam kriv, železnica pa za nesrečo ni odgovorna, ker so bile na prehnzu zatvomice spuščene in so železničarji dajali signale. •k Škrlatinka v Zagrebu. V Zagrebu se škrlatinka zadnje dni zelo širi. Povprečno oboli za škrlatinko vsak teden okrog 25 oseb. Dne 21. junija je bilo v Zagrebu bolnih za škrlatinko 111 oseb in to le onih, za katere ve mestni rtztkat. *-T Tatvina v Podsmreki. Dne -26. junija popoldne je neki neznanec vlomil v stanovanje delavke Antonije Turk v Podsmreki 39 in ji pokradel moško obleko in perilo ter žensko ročno torbico z manjšim zneskom. Odneeel je tudi zlato ovratno verižico z obeskom Matere božje in mašno knjižico. Turkova ima nad 1500 Din škode. Tatvine je sumljiv neki okoli 35 letni moški, oblečen v delavsko temno obleko s sivim klobukom na glavi, ki se je več časa mudil v bližini hiše. ir Roparski napad a puškami v Slovenski Krajini. V noči na 23. junij okrog polnoči so trije nepoznani oboroženi roparji vdrli v hišo posestnika Jožefa Smeja v Gornji Bistrici pri Črensovcih in so od njega zahtevali denar. Ko jim je Smej v strahu zatrjeval, da nima denarja, so roparji od njega zahtevali ključe, ki jih jim je takoj izročil. Eden izmed roparjev je bil oborožen z vojaško puško, drugi s sekiro, tretji s kolom. Ko so nekaj časa brskali po predalih v omarah ter niso našli denarja, je oni s puško ustrelil v strop, nakar so zbežali. Ko je žena Katarina Smej hotela skočiti plašč zavitimi nesramnostmi! Prvič ni posebno junaško od njega, da se obrega baš ob milijonarje — ko pač dobro ve, kako malo njegovih čitateljev bo s tem prizadetih. Drugič pa ta blazna misel, da vam vprašuje celo za poštenost naše preteklosti. Kakor da bi kak milijonar sploh imel kako preteklost! Sicer pa naj bo njegova preteklost še tako omadeževana — z nobenim plaščem je ne bo tako varno zakril kot z najtanjšim plaščem tisočdolarskih bankovcev. In družba ima tudi povsem prav, da nam izkazuje tako ljubeznivo potrpežljivost. Kajti milijoni imajo končno vendarle neko očiščujočo moč in iz mladih bogatinov so postali že stari dobrotniki.... Poglejmo velike reke: vse izvirajo iz kristal-nočistih gorskih studencev, a v svojem toku privzemajo vedno več in več blata; z velikimi bogastvi pa je baš obratno. Često pritekajo iz nečistih izvirkov, a čim večja postajajo, tem več blata izmečejo iz sebe — in poštenost, ki si jo človek začetkoma privošči le za nekak lišp, mu postane slednjič naravnost potreba. • »Tudi zmisel za pridobivanje,« je rekel pri neki drugi priliki, »ima svoje velike mojstre. Pri ne« v Ameriki so geniji, ki so pričeli s prav malenkostnimi poštninskimi poneverbami — a po nekoliko letih jim je človek ie lahko zaupal prikritje največjih letnih bflane<« V zbirki izrekov nekega duhovitega nemškega aforistika sem našel sledečo pripombo: »Tudi priložnost napravi človeka poštenega.« »Ta mož pa pozna svet,« se je smejal Amerikanec, ko sem mu povedal ta stavek. »A ne samo priložnost — tudi bogastvo ima tako moč. Samo dovolj mora biti veliko! Zakaj šele veliko bogastvo daje pravi sijaj, ki jasno začrtava mejo med teboj in menoj.« • -. ' »Kak se vam zdi moj portret?« me je vprašal nekega popoldneva, ko me je peljal pred mojstrsko delo nekega nemškega umetnika. »Ali smem biti odkrit?« »Prosim.« »Četudi je vaš obraz naravnost mojstrsko podan, vendar vam slika v pozi, v kateri stojite, ni prav nič podobna.« »Kako to?« »Ker držite roko v lastnem žepu.« Njegov zadovoljen nasmešek je kazal, kako silno mu je ugajala ta »častna« pripomba. * »Poštenost v gospodarstvu ...« jedva sem izpregovoril te besede, že je Amerikanec jezno vpadel: »Kaj govorite!... Poštenost v gospodarstvu — to je vendar povsem relativen pomen, ki se ravna po velikosti predmeta, na katerem naj se izkaže. Če si kak posestnik pri merjenju meja z malo goljufijo prilasti ko- šček sosedove zemlje, je gotovo napravil grdo hudodelstvo. Toda če kaka velesila odvzame drugi celo deželo, tedaj je ni ugrabila, temveč jo je osvojila. V gospodarstvu je ravno tako. Nekaj stodolarskih bankovcev jc mogoče ukrasti, a milijoni se samo pridobijo.« »A kako se pridobijo?« »Kakega splošnega recepta za to vam ne morem podati. Primeri se, da jih iščete celo življenje zastonj, a nenadoma pride ugoden trenutek, ko jih lahko pridobite v eni sami uri. Zato je, seve, treba dokaj razuma, nekoliko tudi sreče, predvsem pa jako mero brezsrčnosti. S kako sentimentalnostjo še nikdo ni obogatel; v gospodarstvu velja geslo: proč srce I Človek mora imeti pogum, da za ceno mnogih manjših eksistenc osnuje eno veliko — in če vam kdo reče, da je pridobil svoje milijone z lastno požrtvovalnostjo, mu lahko mirno odvrnete, da se to še mnogo lažje posreči z žrtvijo drugih.« • »Ne razumem, kako ej to,« jc rekel pri nekem zajtrku v klubu, »da le kupim kje kako dragoceno sliko, takoj pišejo o mojem razumevanju za umetnost? In ob vsakem daru, ki ga darujem kaki dobrodelni ustanovi, me nazivajo človekoljuba!... Meni v resnici, da vam odkrito povem, ni prav nič za to slavo. Kar se tiče mojega človekoljubja, ni niti polovico tolikšno kot moje poznanje ljudi — saj razumete... in moje razumevanje za umetnost — ? Rajši ne govoriva o tem. Še pred nekaj leti sem smatral prerafselite za neko versko ločino in veristično šolo za neke vrste šolski zavod. Da pa vsako leto postavim v svoj letni proračun gotovo vsoto za nakup raznih umetnin in za razne dobrodelne ustanove, to pač spada v moje družabne dolžnosti. To je davek, ki ga dolgujen ljudem, da mi ne štejejo v zlo mojih miliijnov, in ta davek plačujem točno, ker niseai vajen, da bi me kdo opozarjal na moje dolžnosti. A pri tem nimam kakega posebnega zadovoljstva nad dobrim delom, pač pa neko zadovoljstvo, da se bodo za vse vsote, ki jih dajem dobrodelnim zavodom, obrisali moji dragi sorodniki, ki že od dileč prežijo na mojo dediščino. . . Da, da, prijatelj,« je pristavil hudobno, »v ljubezni do bližnjega tiči često tudi nekoliko hudobje do naših najbližjih — in to je skrit povod marsikake milijonske ustanove.« * Ob slovesu sem ga prosil, naj mi napiše nekaj v spomin, kot je to danes navada vseh »večjih« mož. Odtrgal je iz svojega pisanega notesa list ter napisal nanj sledeče verze: Naj še tako težka cekinov bo vreča, laže prenašajo vsaka jo pleča ko malho beraško in bedo v njej. To nadvse nežno in globoko misel eem uvrstil med ostale izreke pomembnejših sodobnikov, ki jih hranim v precejšnji zbirki za potomstvo. Učni uspehi na naših srednjih šolah koncem šolskega leta 1927-28 Skupno število učen- I cev koncem šol. leta | j Skupno število učenk I j koncem šol. leta j Število učenk v odstotkih Izdelali so Skupno Poiiavljalni izpit imajo iz enega ali dveh predmetov Niso izdelali Redovani niso bili odlično pra v do bro dobro zadostno je izdelalo Zavod u 3 <0 3 o 3 o 'će O. 3 ла co U a a> n « it a S >o 3 as a. 3 M Ui •s A s >o 3 4> M a 1 C a, 3 M m 'C d v ►o 3 4) •S Ф KJ 3 o o ee a. 3 M m 'u a v >o 3 4) M a o "S n. 3 M <0 'S a v >o 3 ® M d a> tu 3 o "a O, 3 oo a o 3 4) .S d ф 1 o o" •>™» CS a, 3 M co .M ej d S XJ 3 ® л Ђ S »o 3 o ce d. 3 M m Humanistična gimnazija v Ljubljani .... 616 90 129 15 2 2-4 40 12 74 168 29 27-9 146 29 27-9 369 72 62-5 1 176 j 14 269 68 4 10-2 3 M 0-4 j Humanistična gimnazija v Mariboru .... 547 74 11-9 28 6 5-5 50 7 9-2 196 28 ... . 36-3 114 16 21 388 57 72 122 12 21-5 34 4 6 3 I 0-6 Humanistična gimnazija v Št. Vidu .... 305 — — 12 — 3-93 46 — 15-09 139 — 45-58 43 — 1410 240 — 78-70 42 — 13-77 15 — 4-91 8 2-62 II. drž. realna gimnazija v Ljubljani .... 674 178 20-9 5 6 1-28 39 16 6-45 190 67 30-16 214 32 28-86 448 121 66-75 17 3 44 25-4E 46 13 7 5 — 0-58 III. drž. realna gimnazija v Ljubljani .... 329 130 28-32 11 11 4-79 22 11 7-19 104 55 34-64 73 20-04 210 96 66-66 81 31 24-40 34 2 7-84 4 1 1-09 Ženska realna gimnazija v Ljubljani .... 543 — — 20 3 68 — 73 13-44 — 230 42-36 — 122 22-47 25-8 — 445 81-95 — 74 13-63 — 18 3-31 — 6 1-11 Realna gimnazija v Kranju........ 259 105 28-84 3 7 2-7 28 12 11 87 41 35-2 70 24 188 84 74-7 55 16 19-5 14 2 4-4 2 3 1-4 Realna gimnazija v Kočevju....... 253 54 17-6 4 2 P95 14 9 7-49 82 13 30-94 74 13 | 28-34 174 37 68-72 64 14 2542 15 3 5-86 — M — Realna gimnazija v Novem mestu..... 272 89 24-65 1 — 0-27 17 7 6-64 79 39 32-69 81 21 28-26 178 67 67-86 73 17 24-93 16 5 5-82 5 — 1-39 R< ilna gimnazija v Celju......... 372 87 23-4 12 8 44 44 13 12-4 159 30 41-2 92 23 25-1 307 74 83-1 52 12 13-9 7 — 1-9 4 1 1-1 Realna gimnazija v Ptuju........ 228 44 l&\b 8 1 3-32 13 9 8-1 40 8 17-66 92 12 38-24 153 30 67-32 61 10 26-11 9 2 405 5 2 2-52 Realna gimnazija v Murski Soboti..... 248 43 15 9 — 3 15 1 5-5 76 6 28-2 56 8 22 147 15 58-7 66 19 29 26 8 12 — 1 0-3 599 61 92 5 — 0-8 29 7 5-4 171 13 27-9 202 21 33-8 407 41 67-9 134 11 22 57 9 10 1 — 0-15 Realka v Mariboru........... 439 70 14 6 5 2 37. 9 9 115 22 27 128 18 28 286 54 66-8 117 II 25 32 5 7-2 4 — 1 Državno moško učiteljišče v Ljubljani . . . 182 — — 2 — 1-1 22 — 11-50 121 — 66-5 10 — 5-5 155 — 85 24 — 13-5 2 — M t — 0-5 Državno žensko učiteljišče v Ljubljani . . . — 228 — — 2 0-87 — 44 19-3 — 157 68-86 — 2 0-87 — 205 89-90 — 20 3 1-32 Zasebno žensko učiteljišče pri uršulinkah v Ljubljani.............. — 65 — — 6 9 — 15 23 — 43 66-4 — — — — 64 98-4 — — — — I 1-6 — — — Zasebno žensko učiteljišče pri uršulinkah v Škofji Loki.............. — 50 — — 10 20 — 6 12 — 28 56 — — — — 44 88 — 5 10 — 1 2 — — — Državno moško učiteljišče v Mariboru . . . 165 ■— — 1 — 06 20 — 12-1 71 — 43 31 — 18-8 123 — 74-5 39 — 23-7 5-9 3 — 1-8 — — — Državno žensko učiteljišče v Mariboru . . . 219 — — 6 2-7 — 51 23-3 — 138 63 — 9 4 — 204 93 — .2 12 — — - — 3 11 Zasebno žensko učiteljišče šolskih sester v Mariboru............... 123 — — — — — 65 50-78 \ 51 39-84 — — — 116 90-62 — 12 9-75 — I - — 1 — — Iz sklepne konference Dramatičen prizor. — Napisal I. D. OSEBE:4 Ravnatelj. Profesor Osat < Korenina « Mravlje « kosmat: c Dobrosluv « Oster c Puutar c Pevec kraj: konferenčna sobu lil. državne realne gim- uazije v Ljubljani. Čas: Včeraj. člani učiteljskega zbora. Ravnatelj: Gospodje, s tem bi bilo redo-vanje učencev zaključeno. Ce se sedaj ozremo na celotni učni uspeh na našem zavodu, dobimo tole sliko: Na zavodu je bilo koncem leta 329 učencev in 130 učenk. Od teh je izdelalo z odliko 11 učencev in 11 učenk ali 4.70 odstotkov, s prav dobrini uspehom 22 učencev in 11 učenk ali 7.19 odstotkov, z dobrim uspehom 104 učenci in 55 učenk ali &i.64 odstotkov, z zadostnim uspehom 73 učencev in 19 učenk ali 20.04 odstotkov, ponavljalni izpit ima 81 učencev in 31 učenk ali 24.40 odstotkov, padlo je 34 učencev in 2 učenki ali 7.84 odstotkov. Z uspehom ne moremo biti povsem zadovoljni. Sma»ram, da je uspeh zadovoljiv, ako število učtucev z odličnim in prav dobrim uspehom tosega število učencev z zadostnim in nezadostnim uspehom, tako da je povprečni red približno dobro. Prihajamo k p-islednji točki dnevnega reda. Kakor veste, noramo vsako leto poročati prosvetni upravi, kaj je pouk in vzgojo pospeševalo in kaj ju jt oviralo. Prosim, da se gosp»dje najprej izjavijo k vprašanju, kaj je pouk in vzgojo pospeševalo. (Prof. Osat dvigne roki.) Besedo ima gospod kolega Osat. Prof. Osat: Gospodje, s t« točko se pač ne bomo dosti zamudili. Navaono se navaja, da je pouk in vzgojo pospeševala dobra dijaška knjižnica in da so se prirejaj daljši poučni izleti. Za oboje ni bilo na razpolago primernih kreditov. Pač pa moramo pri tej točki hvaležno omeniti, koliko zmisla je pokazala naša javnost, zlasti še starši nekaterih d'.jakov za povzdigo našega zavoda. Kot blagajnik-podpornega društva za podpira"'^ ubožuih učencev na našem zavodu poročam, da smo dobili tekom tega šolskega leta daril v skupnem znesku Din 8413.43. Iz te vsote smo nakupili lepo število kujig za podporno zalogo, dali smo manjšo podporo tuintam posameznim učencem tudi v denarju. V nekaterih razredih sta pridno delovali tudi organizacija Podmladka Rdečega križa in protinlkoholul kroži k ter gojila med mladino zmisel za skup iosI in za splošne človeške ideale. S tem pa, r.iislim, bi bilo v glavnem našteto pač vso, kar je pouk in vzgojo pospeševalo. Sicer pa, gospodje, bi bilo treba o tej stvari obširneje J govoriti samo tedaj, če bi bili uspehi tako sijajni, da bi se jim mi sami čudili. Toda učni uspehi, kakršni so pri nas in brezdvom-no tudi na drugih zavodih, če izvzamemo iu-ternate, nam pač dajejo predvsem povod, da razpravljamo o tem, kaj je naše delo oviralo. Ravnatelj: Zeli še kdo besedo k vprašanju, kaj je pouk pospeševalo? (Nihče se ne oglasi.) Ce ue, prosim gospoda tovariša zapisnikarja, da na kratko ugotovi v zapisniku momente, ki jih je navedel gospod kolega Osat. (Prof. Pevec piše.) Prihajamo k razpravljanju o činiteljih, ki so ovirali učni in vzgojni napredek ter povzročili, da današnji učni uspehi zaostajajo za uspehi v predvojni dobi. Kdo želi besede? (Prof. Korenina dvigne roko.) Besedo ima gospod tovariš Korenina. Prof. Korenina: Razlogov, zakaj so učni uspehi na naših srednjih šolali v splošnem razmeroma slabi, je več. Jaz bi naglašal predvsem to, da je dijaški materijal, ki dane9 bodi na srednjo šolo, neprečiščen, hočem reči: da hodi daudanes na srednjo šolo vse vprek, dočim so prej prišli na srednjo šolo res le najboljši učenci osnovne šole. Znano vam bo, kaj pripoveduje Šuklje v svojih spominih: Ko je bil v sedmi šoli, je bilo izmed 75 učencev samo 9 mestnih otrok; vsi drugi so bili z dežele. Kmet jo imel v vsakem razredu ogromno večino. Vsi pa veste, kako previden je kmet, preden da sina v šolo. Nagovarjati sta ga morala domači katehet in učitelj, češ, da bi bilo škoda, če bi fanta, ki ima »betico«, kakor bi rekel Ribničan, ne dal študirat. Tako je prišlo, da je morebiti od 50 učencev osnovne šole prišel samo eden v gimnazijo, da bo .->gospod«. Zanemariti se v šoli ni smel, kajti starši so ga vzdrževali le s težavo, če so ga sploh sami vzdrževali iu ni bil navezan na podpore. Ce je kmet videl, da sin ne uspeva, ni razumel šale: alo, fant, domov, boš krave pasel in gnoj kidali Danes tega izbora, le silno zdrave selekcije med mladino ni več. Prej je vsaj sprejemni izpit nekaj malega prečistil kandidate za srednjo šolo, danes niti tega ni več. Na srednjo šolo pride, kakor rečene, vse vprek. Zato pa srednja šola tudi ne moro pokazati istih uspehov kakor nekdaj. Tega nismo krivi ne učitelji in ne dijaki, ampak razmere so take, da je pač srednja šola prenehala biti šola za nekakšno duševno elito. Ravnatelj: To, kar je povedal gospod kolega Korenina, jo važen razlog, zakaj sedanja srednja šola ne dosega učnih uspehov iz dobe pred nekaj desetletij. Prosim gospoda zapisnikarja, da podčrta ta moment v zapisniku. (Prof. Pevec piše.) Besedo ima gospod kolega Mravlje. Prof. Mravlje: Dostavil bom samo neko malenkost, ki je v zvezi s leni, kar je povedni tov. Korenina. Američani, ki so praktični v vsakem oziru, so dosegli tudi na prav zanimiv j način, da pridejo v višje šole samo nadarjeni ! otroci. Imajo posebno metodo, s katero ope-| lovano ugotovijo pri vsakem otroku mero njegove nadarjenosti. Nadarjenost se izraža v 1 številu doseženih točk. Otrok, ki ne doseže 80 točk,«gre v šolo za manj nadarjene. Šola za normalno nadarjene je namenjena otrokom, katerih nadarjenost sega od 80 do 100 točk. Posebna šola sprejema zopet otroke, katerih nadarjenost presega to normalno mero, a ne gre preko 120 točk. In potem imajo še posebno šolo za izredno nadarjene otroke. Pri nas pa mora gristi isti oreh žaba in veverica, teči morata enako hitro konj in vol, dvigati morata isto breme palček in orjak. Da to ni uikaka smotrena izraba človeških sil, je jasno. Za mladino in za nas bo velika sreča, kadar se bo uveljavil še pri nas sličen način selekcije učencev. Ko gledam mladino pred seboj in vidim učenca, ki je v šoli ves nesrečen, ker ne more korakati v istem koraku kakor bolj nadarjeni, si mislim: Ubogi fant, kako izvrsten rokodelec ali trgovski pomočnik bj bil ti! In več bi zaslužil nego boš, če boš kdaj postal državni uradnik. Pa te silijo v gimnazijo — prav kakor če bi mene silil kdo med atlete! Naj ves dan dvigam uteži — atlet pa le no bom nikdar! Ravnatelj: Gospodje, jaz porabim vsako priliko, da opozorim starše, katerih otroci kljub pridnosti ne uspevajo, da dunes velja: Učeni stan je zanič'van, in da je vsak slan enake časti vreden, če se ga človek le pošteno drži. Treba se je tu večkrat boriti proti nekemu nekako podedovanemu predsodku, da sem več vreden, če sem slab pisar, nego če sem n. pr. prvovrsten čevljar. — K besedi se je prijavil gospod tovariš Kosmač. Prof. Kosmač: Gospod ravnatelj je pravkar omenjal starše učencev. Vsi vemo, da so vzgojni in učni uspehi tem ugodnejši, čim tesnejši je stik med starši in učitelji. Pri nas ovira ta stik že dejstvo, dn nimamo posebne sobe za govorilnico. NVester pripoveduje v svoji brošuri -*Naša srednja šola«, da mu je rekla ueka mati, da jo bolj skrbi iti v šolo vprašSt radi sina nego k spovedi. (Veselost.) Vsak izmed uas razume, kako težko je za mater, če ji moraš grajati otroka v odmoru v naši konferenčni sobi tako rekoč vpričo polovice učiteljskega zbora. In to je eden izmed vzrokov, zakaj ni med šolo in domom vedno tistega stika, ki bi bil potreben in kakršen bi moral biti. Kakor kmet dostikrat pošlje po zdravnika šele, ko je bolnik komaj še pri življenju, tako prihajajo starši včasih vpraševat šele zadnje tedne, ko je že prepozno. Ravnatelj: Kakor veste, bo v tem oziru kmalu bolje, kar se tiče posebne sobe za govorilnico. Cez dobro leto bomo gospodarji vsega poslopja in starši se bodo lahko nemoteno razgovarjall s profesorji. Prosim pa tudi gospode kolege, da store od svoje strani vse potrebno, da bodo starši radi prihajali v šolo. Prav umestno je omenjal gospod iuilega Kosmač, knko težka je dostikrat staršem pot v šolo. Prosim, da lo upoštevate in jo staršem čimbolj oliijsutc. Saj je korist staršev povsem ista kakor nnša korist. Tudi v mojo pisarno prihajajo opetovano slarši in obilo priliko i run ni. da opazujem, s kako skrbjo zasledujejo mnogi starši napredek svojih otrok in kako se žrtvujejo zanje. Prosim vas, da ob umestni priliki opozorite učence na žrtve staršev in na to, da je hvaležnost do staršev in lepo razmerje do očeta in matere temelj njih sreče v bodočnosti. Posebno lepo nalogo ima tu gospod veroučitelj, ki gotovo opetovano podčrla pri verouku: Spoštuj očela in mater, da li bo dobro na zemlji! Prof. Dobroslav: Gospod ravnatelj, saj jaz to tudi delam. Nekateri gospodje mi skoro zamerijo, da se pri konferencah tako rad potegnem za dijaka. Jaz tega dostikrat ne delam toliko iz usmiljenja z dijaki — prav tisti, za katere se moram pri konferencah najbolj vleči, mi v šoli najbolj nagajajo — ampak iz sočutja do staršev. Zal, du imam dostikrat bore mulo uspeha. Prof. Oster: Prosim besede! Ravnatelj: Prosim. Prof. 0'ter: Gospod kolega Dobroslav. saj vsi veni«", da bi ti najrajši nikomur ne skrivil lasu. Ne smeš pa zameriti, če se ne moremo vedno oHrali nn tvoje zelje. Naša naloga je, da navadimo mladino nn redno delo in da dosežemo pri mladini vsaj predpisano minimalno mero znanja v vsaki stroki. Tega pa nn bomo nikdur dosegli, če ne bo dijak imel neomajne zavesti: če ne bom vršil svoje dolžnosti, bom padel! S samo dobroto ne boš vrd-t:o prišel do cilja. Včasih je treba tudi malo pokazali zobe. Gotovo je treba mladini marsikaj spregledati — saj smo bili tudi sami dijaki! — u vse ima neke meje. Ne pozabimo, kaj pravi Zielinski: Prelahka srednja šola je socialna nevarnost. Mi smo javnosti, ki šolo vzdržuje in ki pričakuje od nje solidnega inteligenčnega naraščaja, odgovorni za to, da ho mladina dobro vzgojena in da bo tudi res nekaj znala. Ponosni smo bili na priznanje vojnega ministra generala Hadžiča, ki je rekel, da prihajajo na častniške šole najboljši gojenci iz Slovenije, ker je srednja šola v Sloveniji najboljša. Gospodje, če hočemo našo srednjo šolo ohranili na tej višini, potem moramo dosledno zahtevati, da mladina dela. in srednjo šolo tudi — čistiti! Ne smemo gledati samo na to, da bodo učni uspehi lepi in ugodni na zunaj, ampak glejmo predvsem, da se l>odo naši učenci pozneje izkazali v življenju. Sicer bi imeli zelo preprosto sredstvo, da dosežemo tako zvane dobre uspehe: da-jajino dobre rede in izogibajmo se za vsako ceno slabih! Toda ti naši uspehi bi bili Po-temkiuove vasi in prosim, da tega tudi nikar ne pozabimo. Prof. Puntar: Gospod kolega, ti tega pač nikdar ne pozabiš! (Veselost.) Prof. Oster: Toda bojim se, da to pozabljajo drugi! Več glasov: 0, prosim! Ravnatelj (zvoni): Prosim, nikakega povoda ni za razburjanje I Gospod kolega Oster ima povsem prav, da moramo od mladine zahtevati, da se navadi na resno, pošteno in solidno delo. Ce bi šola tega ne storila, bi ne vršila svoje dolžnosti. Odkrito pn rečeni, da me veseli, da ima med učiteljskim zborom zastopnike tudi struja, ki se odloči za slab red samo v najskrajnejšem primeru. Tako ob Dravi pod železniškim mostom, kjer se je igral in gugal s tamkaj privezanimi ribiškimi čolni. Morda je po nesrečnem nakljuiju utonil. Kdor kaj ve o fantu, naj to nemudoma prijavi policiji. □ Podpore prosi druiina z otroci, ki je radi bolezni prišla v veliko stisko. Prosijo ке posebno tiste družine, ki nimajo otrok, da priskočijo na pomoč z malimi pris'>evki. Darove sprejema iz prijaznosti uprava »Slovenca«. Cel/e j& S slovenskimi otroci bi radi dosegli nem-iko iolo! Kako daleč je šla nemška nelojalnost v agitaciji za nemško šolo, kaže število učencev, ki so se na posameznih nemških šolah izjavili za nemški pouk. Navajamo sledeče avtentične podatke: "a celjski mestni dekliški osnovni šoli se je za nemško šolo prijavilo skupno 20 učenk. Uradno je ugotovljeno, da med temi 20 učenkami ni niti ene Nemke. Na mestni deški osnovni šoli hoče v nemško šolo 28 učencev. Meni temi jo samo 8 pravih Nemcev, od teh dva nista naša državljana. Na osnovni dekliški šoli pri šolskih sestrah se je za nemško šolo javilo 81 učenk, Med temi so resnično nemškega pokoljenja le 3 učenke. Na deški okoliški šoli hoče v nemško šolo skupno 147 učencev. Dognano je, da so med temi le 4 pravi Nemci. Na podlagi nekih drugih podatkov smo se lahko overili, da je v rajonu celjskega policijskega oddelka največ 32 šolobveznih otrok, ki pridejo v poštev za nemško šolo. Kažejo pa gornje številke, da je resnično, kar smo na tem mestu že trdili, da namreč Nemci skušajo dosegati svoje nacionalistične namene z otroci slovenskih staršev. Ob priliki bomo šo povedali, kakih sredstev se nemški agitatorji poslužujejo. 13 Redna seja celjskega mestnega občinskega svetu. Občinski svetniki so prišli k občinski seji dne 26. t. m. v večini v črni obleki ali vsaj s črnimi ovratnicami. Pred otvoritvijo redne seje je namreč g. župan kratko poročal o žalostnem dogodku v narodni skupščini v Belgradu ter je občinski svet v posebni izjavi izrazil obžalovanje tega dogodka, priznanje padlim, sožalje svojcem umrlih ter željo po skorajšnjem okrevanju ranjenih. Občinski svet je županovo poročilo poslušal stoje. Nato je g. župan otvoril redno sejo. Predlog dr. Hrašovca, da zavzame občinski svet svoje stališče k akciji Nemcev za nemško šolo, vzame župan na znanje. Obč. svetnik dr. Skoberne izjavlja, da akcija ni protizakonita, temveč da gre za pravice, ki gredo vsaki manjšini. Smatra, da ni na mestu, da zavzema občinski svet k stvari kako stališče, ker da bo o tem itak odločala šolska oblast. — Sledi poročilo finančnega referenta: Za škropljenje mestnih ulic se nabavi toli potrebni avtoškro-pilnik, ako ga bo mogoče nabaviti do konca ju-iija najkasneje in če ga bo mogoče plačati šele iz sredstev prihodnjega proračunskega leta. — Mestnim uslužbencem bo poslej občina plačevala prispevke za pokojninski zavod v mesečnom znesku po 384 Din. Za šolske prostore bo poslej drž. trgovska šola plačevala letnih 30.000 Din, v čemer je zapopaden tudi že strošek za kurjavo. — Olepševalno društvo v Celju namerava izvesti sledeča dela: preurediti nasad ob kolodvoru in ga zagra-diti, obsaditi novo cesto ob Savinji z brezami, urediti vrtnarijo, zasvidili topole vzdolž grofije, zasaditi na Dečkovem trgu akacije ter preurediti Vrazov trg. Občinski svet dovoli preureditev nasadov cb kolodvoru in bo po možnosti za postavitev ograje tudi prispeval. Prav tako se dovoli zasaditev nove ceste ob Savinji z brezami ter sajenje topolov vzdolž Grofije. Za ostala dela pa smatra, da jih je treba še odložiti. O poročilu Olepševalnega društva se je vršila zelo dolga debata. Obč. svetnik Prekoršek (SDS) je namreč zahteval, da občina ograjo ob nasadih pri kolodvoru plača. Proti temu je pravilno nastopil obč. svetnik Možina (SLS), poudarjajoč, da je pri težkem finančnem položaju mesta ircnutno bolj potrebno rešiti vrsto socialnih vprašanj. — Gospodarski referent ob. svetnik Možina je podal nato izčrpno poročilo o novih stanovanjih, ki jih je mesto zgradilo, o oddaji istih ter o višini najemnine, o čemer bomo še posebej poročali. — Podžupan in načelnik soc. polit, odseka dr. Ogrizek je nato kratko poročal o stanju stanovanjske delavske akcije. Upanje je, da bo Javna borza dela te dni na svoji seji rešila to vprašanje in da bo mogeče na prihodnji občinski seji že konkretno govoriti o zadevi. — Gospod župan poroča, da je mestni magistrat na željo oblastnega odbora v Mariboru izdelal osnutek uredbe o regulaciji Savinje in pritokov. Osnutek bodo dobili v roke vsi obč. svetniki, razpravljalo pa se bo o njem na prihodnji seji, ki se vrši v petek C. julija. Prof. Cestnik pri tem omenja, da hoče država vršiti regulacijska dela, čemur bi se pa tako iz stvarnih kot finančnih razlogov bilo treba upreti. Končno je bila soglasno sprejeta izjava, ki se dopošlje Pokojninskemu zavodu v Ljubljani in v kateri se istega poziva, da izvrši sklep svojega občnega zbora glede postavitve ene stanovanjske hiše v Celju. Mestna občina je pripravljena nuditi zavodu v to svrho primerno slavbišče. Dopisi Kamnik Odmevi beograjskih dogodkov v naši občinski politiki. Kakor znano, se je v našem mestu bil boj na nož med samostojnimi demokrati na eni, socijalisti in SLS na drugi strani. Tem slednjim se je pridružila še NKS, ki je dobila v osebi g. Kratnarja tudi župana, ki je danes med najbolj vestnimi in agilnimi župani v Sloveniji. Posebno bojeviti zoper demokrate so bili samostojni kmetje, ki so, kakor se je zdelo, do skrajnosti udrihali po demokratih in prisegali, da ž njimi nikdar več. No, prišli so žalostni dogodki v parlamentu in kar naenkrat so bili pri nas krivi teh dogodkov vkle-rikalci«. SKS in SDS sta našli skupno platformo, da udarita zopet po SLS. Pričel je vršiti pritisk na g. župana, naj pusti SLS, naj izstopi iz NRS in preide menda v SKS, ali pa pod zastavo samostojnih demokratov. Stojimo tedaj v pričakovanju, da samostojni kmetje z razvitimi zastavami preidejo nazaj pod komando dr. Karbe, kakor so bili poprej in ž njimi morda še socijalisti, sovražniki kapitalizma. Pa ne, da si morda želi mesto Kamnik nazaj županovanja prejšnjega župana dr. Karbe'.' Pravijo, da se že vrše skupne seje KDK, da so pogajanja že precej daleč. Ali naj že naprej čestitamo kamniškim občanom na novem županu? — Beležimo pojav, ki je za Kamnik nekaj poeebnega, samo kol kronisti, da se kaj ne pozabi in ne bodo vsega kakor vedno krivi zopet in samo •»klerikalci«. Orlovstvo in njegove prijatelje v kamniškem okraju vabimo, da se v čim večjem številu udeleže tabora na Stadionu, da bo tako naš okraj, kjer je »Orelr od nekdaj doma, častno zaslopt-Л na veliki manifestaciji orlovske misli in idej! fimartno pri Kranju. Pri nas so se začele priprave za nov društveni doin. Počasi, a vztrajno pripravljamo vse potrebno in upamo, da homo na jesen začeli 7, zidavo. Dom bomo postavili ob cesti od kapelice lurške M. b. Prav lep in pripraven prostor. — Na praaiik sv. Petra in Pavla pop. ob 4 bo na Pantah v Stražišču javna tombola. Dobitke imamo prav lepe. Le pridite tudi okoličani v obilnem številu na Pante k tomboli in poizkusite srečo I Tablice boste lahko dobili popoldne na Pantah. Če bo pa slabo vreme, se bo vršila tombola 8. julija, kar bo razvidno iz lepakov. Trbovlje 3& Posvetovalnica la matere v Trbovljah na Vidov dan no posluje. Pač pa posluje sicer vsaki ponedeljek in četrtek od 8. do 5. popoldne. Domovinski dan pri Sm&rjeti ob Pesnici, priredi kakor več let sem tudi letos naša šolska mladina in podružnica Jugosl. Matice v nedeljo, dne 8. julija ob 3. popoldne na sadonosniku g. Schicker-ja. Na sporedu je domoljubni prizor »Nn narodni praznike, deklamacije in petje učencev in pevskega zbora. Najlepša točka pa bo koncert Glasbene Matice iz Maribora z 50 do 60 pevci. Nato je prosta zabava in sicer srečolov s krasnimi dobitki, petje, šaljiva pošta, godba itd. Vstopnina znaša samo 4 Din. Čisti dobiček gre za revne šolarje, domačo knjižnico in Jugosl. matico. Braslovže. Občni zbor podružnice Jugoslovanske Matice za okoliš Braslovče-Paka-Polzela-Gomil-sko se vrši dne 29. junija t. 1. ob 15. v dvorani g. Cimpermana na Polzeli po običajnem sporedu. Ob tej priliki uprizorijo polzelski diletantje v prid J. M. veselo igro >Matiček se ženi« v 5. dej. Knflge ln revlfe SLOVSTVO. »BogoIjub«-ova julijska številka ima tole vsebino: Iz Gospodove velikoduhovniškc molitve. Dve luči. (Pesem.) M. Elizabeta. — Razprave: 1. Modrost je izbral. (Dr. F. Jaklič.) — 2. Marija v vzhodni cerkvi. J. J. — 3. Kelih. (Janez Pucelj.) — 4. Katoliški rudikalizem. (J. Kalan.) 5. Moda. (A. Čadež.) — Na Marijinih potih: Drobci iz družbene kronike. (J. Langerholz.) — Iz osrednjega vodstva Marijinih družb. — Na cilju: Novomašnikova mati. (Dr. Fr. Jerfe.) (Prvo obhajilo v mehiških katakombah. (A. Č.) — Listek: Zvest pastir. (Fr. Pengov.) — Iz življenja Cerkve. (Po svetu, po domovini.) Odpustki za julij. — Prošnje, zahvale. Nameni. Pratikn. V 7. številki je 8 slik v b a k r o t i s k u. Tem potom popravljamo neljubo iromoto, ki je v tem, da je prireditelj slik zamenjal podpise na str. 153 in na str. 155. Napaka je očividna in jo vsakdo lahko popravi. Za učitelf&tvo Pod pokroviteljstvom Slom. družbe bo od 2. do 7. julija v Ljubljani (ne v Stični t) izobraževalni tečaj v Akademskem domu (Miklošičeva c.). Prvi sestanek bo v ponedeljek 2. julija ob 9 dco. v Akad. domu, kjer boste prejeli podroben pri-gram. Prenočišča in hrana preskrbljena. Strošk okroglo 100 Din za ves čas. Za učiteljiščnike in učiteljiščnice naj ne bo denarnih ovir. — Za Slom. družbo: Pripravljalni odbor. Spor/ povpraš. pon. Amsterdam Berlin Budimpešta Curih Dunaj London Newyork Pariz Praga Trst 2286.— 13^7.— 1093 80 798.75 55.71 168.-297.30 2293.-1360.— 991.35 1096.80 801.75 277.25 56.91 223.45 168.80 299.30 srednji sr. 26. VI 2290.-1354.50 1095.30 800.25 56.81 168.40 298.30 991.35 1095.30 800.40 56.82 168.45 298.50 FINALE ZA PREHODNI POKAL LNP. Ilirija : Rapid (Maribor) 1. julija ob 18. uri na prostoru Ilirije. Odločilno tekmo zh letošnje pokalno prvenstvo LNP odigrata v nedeljo 1. julija SK Ilirija ln SI) Rapid. Mariborski finalist Rapid je po svojih izvrstnih letošnjih rezultatih, zlasti pa po zmagi nad SSK Mariborom v pokalnem semifinalu moštvo, ki gre v odločilno iekmo s popolnoma realnimi šan-sami. Ilirija zelene v njem na nasprotnika, ki ga karakterizira poleg solidnega tehničnega znanja izredna borbenost in elan. Imela je v dosedanjih mnogoštevilnih srečanjih 7. njim vedno težko stališče. Zadnja tekmn med njima v Mariboru je končala z zasluženo zmago Rapida v razmerju 4 : 3. Zanimivo je, da lani tn letos nobeno ljubljansko moštvo, neizvzemši reprezentance Ljubljane, na mariborskih tleh ni moglo doseči pozitivnega rezultata. Uspešni nastop SSK Maribora v odločilnih tekmah za podzvezno prvenstvo proti Primorju je dokazal tudi na naših tleh, da so mariborski klubi izredno napredovali in da so postali za vodilne ljubljanske klub enakovredni nasprotniki. Oba kluba bosta postavila v boj za prehodni pokal LNP svoje najboljše moči. Tekma obeta prinesti izredno napet in zanimiv boj, zraven pa bo predvidoma nudila tudi dober šport. Moštvo Ilirije bo sestavljeno sledeče: Kreč — Plež, Verovšek — Volkar ali Košenina, Dekleva, Lado — Zupančič ali Rihar, šiška, Oman, Vodeb, Doberlet. 25 JIH JE VRGLO KOPJE NAD 60 m DALEČ. Kdor ne vrže kopja 80 ni daleč, ta v mednarodni vrsti nič ne pomeni. Kako smo gledali, če je v prejšnjih letih kdo dosegel to mejo! Letos pa beleži statistika že dosedaj 25 takih, ki so prišli nad 60 m. Prej so bili edinole Skandinavci me-rodajni v tej športni panogi, sedaj so jih dohiteli Amerikanci. Znani Муггћај, ki se je v Ameriki naselil, ima veliko zaslug za to. Amerikancem pomaga podnebje, južni kraji Zedinjenih držav nc poznajo zime, treniranje je omogočeno skoz vse leto. Najdalje je prišel letos Finec Pentila, na 67.33 m; sledijo Amerikanec Bartlett s 66.02, Amerikanec Rinehart in Sved Lundquit s 65.4 itd. Шогха Dne 27. junija 1928. DENAR. V zvezi z nazadovanjem tečajev v Curlhu so danes devize večinoma popustile: neizpremenjen je ostal le Curih. Kakor običajno je Narodna banka intervenirala v devizah: Curih, Dunaj, Praga, Berlin in Amsterdam, privatno blago pa je bilo v devizah Trst in Newyork. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 27. juni ja 192«. 222.46—224.46, Praga 168-168.80, Trst 297.46- 209.46. Curih. Belgrad ».13, Berlin 123.90, Bukarešt 3.18, Dunaj 78.03, Loudon 25.28, Newyork 518.50, Pariz 20.80, Praga 15.366, Trst 27.256, Madrid 85.45. Dunaj. Devize: Belgrad 12.50, Kodanj 190.20, London 34.6125, Milan 37.33, Ne\vyork 710, Pariz 27.915, Varšava 79.60. Valute: dolarji 707.80, lira 37.52, dinar 12.45, češkoslovaška krona 21.0275. Praga. Devize: Lira 178, Belgrad 59.50, Pariz 132.75, London 164.70, Newyork 33.75. Dinar: Newyork 176, Berlin 7 35, London 277.26. Trst. Belgrad 33.45—33.48, Curih 365-367.50, Dunaj 264.76—271, London 92.80—92.83, Nevvvork 19, Pariz 74.75—74.85. VREDNOSTNI PAPIRJI. Zaradi objave komunikeja o posojilu so vsi državni papirji danes tendirali čvrsteje. Zlasti je poskočila vojna škoda, ki je narasla od 436—437 na 445—147; bančni papirji neizpreinenjeni, med industrijskimi je popustila Trboveljska radi oslabitve na Dunaju. Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Kred. zavod 165—175, Vevče 105 den., Ruše 280—300, Stavbna 56 den., šešir 105 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 90.50, agrari 57.50, vojna odškodnina 445—447. dec. 469—471, Hipo 59.25—59.50, Jugo 88.50, Praštediona 950, Ljublj. kreditna 128 den., Šećerana 459. Drava 382.50—385, Slavonija 11.12, Trbovlje 487.50—490, Vevče 105— 106. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82, Jugo 10.80, Hipo 7.40, Alpine 41.60, Leykam 9.70, Trbovlje 60.20, Slavonija 1.36. Trst. Adria 177, Assicurazioni Generali 6080, Cosulich 187, Riunione adriatica 2690. Tripcovich 227, Split cement 240, Trž. Lloyd 653, Dalmatia 137, Oceania PO. Dr. V. Šarabon: Prohibkiia v Ameriki »Vinko, pij no še en kozarec vina, v Ameriki ga ne bo nič,« so mi rekli prijatelji, ko sem odhajal v Ameriko. Ko sem prišel v New York, sem videl prvi dan pijano žensko, na tleh ležečo; tako je bila nadelana, da ni mogla vstati. No, sem si mislil, uvod je dober. Večerjali smo. »Oprostite, gospod profesor, da Vam postrežem samo z rdečim vinom; rumeuo smo ravno popili,« mi je rekel gospodar. Drug znanec me je prišel iskat. »Ne pijem vina,< mi je dejal, >mi gre preveč na ledvice. Ampak dobro žganje imam doma. Boste videli.« Jaz sem res videl; kar zavrtelo se mi je, tako je bilo žgauje močno. Dotični gospod ga imenuje »ta železnega«. Seveda, ta pa ne gre na ledvice. Tako se je začelo. Nikdar v življenju še nisem toliko pil kot v Ameriki; Vsak ima kaj ali pa pozna vsaj koga, kjer »ga« dobi. Da se jih veliko zastrupi, je znano; ga ne znajo delati. Slovenci se nič ne zastrupijo: so že doma kuhali in so prinesli to um<*nost v Ameriko. Veliko jih je med njimi, ki so zlasti v prvih letih prohibi-cije s kuhanjem žganja zelo obogateli. Vinogradi rastejo v Ameriki knr 17. tnl. ИФШ »JADRAM« SELCE li»V. PimiOBJE nudi cenj. gostom, kateri si želijo užitka na morju, zračne sobe, prvorazredno kuhinjo, najprimernejše cene. Razpolaga z lepimi privatnimi sobami za obitelji. — Zahtevajte prospekte! Priporočata se Ivan ln lusll Pečnlh, lastnika Zahvala Ob izgubi našega ljubljenega sina, brata, svaka in strica, gospoda Vinkofa Trost knjigovodje izrekamo tem potom prisrčno zahvalo vsem, ki so nam izrazili sočutje. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem darovalcem prelepih vencev in šopkov in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti; posebno še g. dr. Jemcu za ljubeznivo skrb ob bolezni, častiti duhovščini za zadnje spremstvo, gg. članom opernega orkestra za turobno ža-lostinko in gg. pevcem opernega zbora za ganljivo petje. V Ljubljani, dne 26. junija 1928. žalujoča rodbina. Ne samo tam doli na toplem kalifornijskem jugu, temveč tudi na severu v drŽavah New York, Ohio, Michigan itd. Vino ima okus po izabeli. Najbolj mi je dopadlo eno iz države Ohio (izg. ohajo). V Ohio je Cleeland. Tam poznam farmerja, ki popije po dve galoni vina na dan! 1 galona je 4 litre in pel. Par slučajev prohibicije bom navedel. Nekje so praznovali 25 letnico porok«. Prišla je tudi policija, z g. komisarjem na če.u. »Vino pijete?« je dejal strogi komisar. »Seveda ga, in Vi ga boste tudi,« so mu reUi. V stransko sobo so ga peljali in druge polhiste z njim; zadnji so odšli domov policisti, mtčno se gugajoč. Največ tihotapi mesto Detroit, ob kanalski meji. Sploh je kanadska meja zelo živahna. Od Winippega v Kanadi globoko dol v Zeditijene države gre cela vrsta avtomobilov, polnih alkohola. Vsak voznik vozi samo določeno število milj, recimo deset. 1 milja je 1609 111. Pride nekam, kjer mu alkohol naložijo; peljq 10 milj, izložjo mu alkohol, dajo mu lepo vsoto, in alkohol gre z drugim avtomobilom naprej. Če te ujamejo, si zaprt, a za tvojo družino skrbi tihotapska zveza, dokler nisi spet prost. — Pelješ se z avtomobilom čez kanadsko mejo, po alkohol seveda. Obmejni uradnik zapiše številko tvojega avtomobila. Ti mu stisneš .100 dolarjev, to je običajna taksa. Prideš nazaj, uradnik pogleda samo številko avtomobila in reče: »Naprej!« Tudi če ue prideš ravno tam nazaj, kjer si prišel noter, se ti ni treba nič bati; uradniki si telefonirajo med seboj številke avtomobilov, ki so plačali. Nekje je v pritličju državna banka, v prvem nadstropju pa prodajajo žganje in vino. — Nekje drugje so vdrli prohibicijski uradniki v gostilno, kjer so sumničili alkohol; zaplenili so ga, potem so se pa usedli in so prodali sami vso zalogo, denar pa seveda tudi sami spravili. — V Clevelandu so letos samo 26. in 27. maja zaprli zaradi popolne pijanosti 287 oseb. Deklice v Ameriki pred prohibicijo niso pile in tudi kadile niso. Sedaj kadijo in pijejo. Pridejo v gostilno, naročijo s i malinovec, vzamejo iz žepa steklenico žganja, izlijejo malinovec, nalijejo žganje in pijejo. Veliko je slučajev, ko deklica noče iti s fantom plesat, če nima ta steklenice z žganjem s seboj. Otroci prej niso nikoli pili; sedaj vidijo starše, ki pijejo doma narejeno vino ali žganje, in začnejo tudi oni piti. Takšna je ameriška prohibicija. »To je največji bluff svetovne zgodovine in največja sramota za Ameriko,« mi je rekel ugleden gospod. Radi bi prohibicijo odpravili, pa jih je menda sram. V malenkostih so veliki. V državi Michigan je zakon, da je obsojen na smrt tisti, ki ga tretjič zalotijo pri prodaji alkohola. 76 letna ženica si je v svoji revščini pomagala s prodajo majhnih količin žganja; trikrat so jo dobili obsodili so jo ua smrt. To sem bral v listih oni dan, ko sem se vozil iz Ohirnao v Pittehnrffh . -'A': Klanjajoč se volji Vsemogočnega, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je 27. t. m. ob tričetrt na 12 dopoldne v osemdesetem letu starosti, po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti, za vedno zapustila predobra soproga, zlata mamica in stara mamica, gospa Morija Žitnih roj. M\n Odšla jc k Bogu, da prejme plačilo, ki si ga je v tako obilni meri zaslužila. Pogreb se bo vršil v petek, 29. t. m., ob 4 popoldne izpred hiše žalosti, Coj-zova cesta št. 1 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica sc bo darovala v soboto, 30. junija ob 7 zjutraj v trnovski cerkvi. Prosimo tihega sožalja. Ivan Žitnik, soprog. Ivan, France, Anton, Jože!, Alojzi), sinovi. Marija, Jerčka, hčeri. j Leopold Jurjevec, Joško Lonč*r, zeta. i Vnuki in vnukinje ter vsi »stali sorodniki. Tužnim srcem naznanjamo v svojem imenu in v imenu sorodnikov vsem znancem in prijateljem zelo žalostno vest, da je preljuba, nepozabna mati, oziroma tašča, gospa Ivanka Zesfhofer vdova učitelja po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti, v sredo, dne 27. junija 1928 ob 3. uri zjutraj v 69. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Telesni ostanki drage rajnke sc bodo v petek, dne 29. junija 1928 ob pol 4. uri popoldne pred hišo žalosti v Poljčanah slovesno blagoslovili in na pokopališču v Poljčanah položili k zadnjemu počitku. Sv. maša za rajnko bo v soboto, dne 30. junija 1928 v župnijski ccrkvi v Poljčanah. P o 1 j č a n e , dne 27. junija 1928. Žalujoči ostali. Zagreb. Amsterdam 2290 bi., Berlin 1357— 1360, Curih 1098.80—1096.80, Dunaj 798.75 801.75, London 277—277.80, Newyork 56.706-56.805, Pariz iB^podarsho Plenarna seia zbornice za TOI v Ljubljani Včeraj dcpoldne ве je vršila plenarna seja Zbornice za TOI v Ljubljani. Seje so se udeležili razen štirih, ii so se opravičli, vsi zbornični svetniki. Sejo ja ob pol 9. dopddne otvoril g. Ivan Je I n č i n ml., kt se je po u\odnih besedah spomnil preminulega zborničnega svetnika dr. Rado-slava P i p u š a , katerega S|omin so navzoči počastili s tem, da so se dvignii s sedežev. Kot njegov namestnik je bil poklical v zbornični svet ing. D r a ča r. Zbornična svetniki Ivan M e s a r i č in Josip Kokol sta radi bolem odložila svoj mandat, mesto njih prideta v zjorničnl svet Jernej G o 1 č e k , sodar v Celju in Itefan L i t r o p , krojač v Turnišču. Nato je predsednik v storaj dve uri dolgem govoru podal izčrpno predsemiško poročilo, v katerem je med drugim navajat »Ogromne naloge, katire je bilo rešiti v mladi državi po uničujoči sveovni vojski od prvih težkih začetkov, ako jih imaiio živo dovolj pred očmi in v spominu, najbolj zg>vorno razlagajo dejstvo, da v desetem letu novegt državnega življenja na gospodarskem polju ni in skoro ne more biti dovršena konsolidacija, pa doežena umerjenost in stalnost, to tem manj, ker ji to problem, ki je mogočno odvisen tudi od nađh gospodnrsko-poli-tičuih odnošajev napram bližnjemu in daljnemu inozemstvu. Važne trgovinske pogodbe nam je še sklepati osobito z državami, li so nam blizu in s katerimi treba, da pridemo lo točneje urejenih prometno-političnih in gospodirsko-političnih razmer. Naš gospodarski položaj je na sebi sam že v danih razmerah tako težek, da moremo komaj vzeti nase nova bremena in mdaljna poslabšanja tako v prometnih kakor v ktpčijskih vprašanjih. Zbornica je po svoji prvobitni lalogi in po svojem zvanju interesno zastopstvo, k je v prvem redu poklicano, da skrbi in čuva niprestano, da preko noči ne utrpi nadaljne škode ježko obremenjeno gospodarstvo v Sloveniji. Priziati moramo bridko resnico, da smo ob večkrat frajani vihravosti v naši upravi le prepogosto izpostavljeni novim ukrepom, ki prinašajo takorekoč p'eko noči nevšečna presenečenja, ki širokim gosp>darskim zanimnn-cein povzročijo nove skrbi, no'o delo, in kar je najhujše, nova občutna bremeia. — To bistveno učinkuje na konkurenčne pogoe in stavlja v nevarnost tudi položaj našega uflužbenstva in delavstva. Upravičeno nevoljo vzbija ravnanje železniške uprave ob nabavljanju pnmoga za železnice, katero je zaneslo ponovno žc azburljiv nemir v celo promogarsko industrijo naio in trdo zadelo Sterilne delavce. Posebno na pnknetnem in na carinskem polju se radi ponavljaj} ukrepi, ki prečijo normalen potek gospodarstega prizadevanja našega, pa je v tem pogledu poiebno spomniti na vprašanje zakupnih cen za ležarnske prostore na železnicam in vprašanja carinjenji raznih tekočin v železnih sodih. Prepričani o ten, da ravnanje z gospodarskimi krogi ni pravo, noramo v svojih zastnpih pri vsaki priliki povdaijati, da je treba v vso našo upravo drugega duhi, drugega nazi-ranja, ki bo pravičnejše sodilo in vpoštevnlo vred-no«it dela in priiufk>vnDja trsnvskii. obrtnih in industrijskih gospodarjev. Ako hočefno, da se naše razmere v gospodarstvu v resnid izboljšajo, potem Je tak nov duh nepogrešno potreben v naši upravi vseh strok, dana je tudi jotreba čimprejšnjega izboljšanja materijelnega stanja državnih uslužbencev. Velikonočna konferenca v Zagreba. Velikonočno sredo due 4. airila t. 1. je bila ttaSa zbornica preko Zagreba teefonično povabljena, da se udeleži gospodarske l:onfercnce v Zagrebu velikonočni ponedeljek dne 9. aprila v ta namen, da slovenslii gospodarski krogi predlože svoje ielje in zahteve. Kazpoložei čas je bil za nas spričo pomembnosti prireditve izredno kratek. Zbornica je takoj zbrala interesente na posebno posvetovanje, ki so voliki petek itne 8. aprila na zborovanju v zbornici odobrili spomenico, ki jo je v najkrajšem času pripravilo zbornično tajništvo. Na konferenci gospodarskih krogcv dne 9. aprila Je naše odposlanstvo pod vodstvom zborničnega podpredsednika g. Ivann Ogrina, ki je imenom slovenskih gospodarskih krogov izpregovoril na gospodarski konferenci, izročilo v obliki posebne »pomenire predloge Zbornice za TOI v Ljubljani na konferenci navzočim ministrom. Po zagrobški konferenci dne 34., 26. in 28. maja t L sem imel priliko obiskati g. ministra dr. Antona Korošca v njegovem kabinetu v Belgradu, p« sem mu pri tej priliki ponovno naglašal potrebo, da vlada vpošteva in ustreže našim postulatom. katere smo po svojem odposlanstvu ▼ Zagr-.bu izročili poklicanim zastopnikom centralne vladt G. minister je pokazal živo zanimanje za naše željt in potrebe in je obljubil zavzeti se toplo zn uresniienje naših zahtevkov Zbornica je zasledovala t« vprašanje skrbno dalje in je s posebnim spreunim pismom dne 81. maja t. 1. poslala g. ministru dr. Antonu Korošcu ponovno spomenico, v kateri «e navedla najaktualnejše današnje gospodarske zahteve. Predsednik omenja nato potovanje avtomobilskega kluba kraljevine SHS v Nemčijo, s katerim je bilo izvršeno valno propagandno delo za nnšo državo v tujini. Nemlka akademija v Mtlnchenu je porabila poieg zastopnikov belgrajskega in zagrebškega gospodarstva tud; našo zbornico, naj pošlje svoje zastopnike na propagandno turnejo po nein-Skih mestih. Tajnik zbornice g. Ivan Mohorič je predaval o temi »Jugoslavija v mednarodni trgovinic. Lep gmoten in morafcn uspeh za naše gospodarstvo pomenjn letošnji ljubljanski velesejem. Dne 20. In 21. maja se je vršila v Osijeku konferenca ibornic naie države. Ljubljansko zbornico sta zastopala g. Krejči in tajnik g. Ivan Mohorič, ki je r«Wtyal o »Vprašanju organizacije gospodr.rske statike«, (o čemer smo že izčrpno (mrofali). Gospodarski položaj. NaSa trgovinska bilanc za leto 1927 je zaključila z znatnim deficitom 88t> milj. dinarjev. Temu nevšečnemu pojnvu je tehtovit vzrok neugodna naša letina v preteklem letu. Gospodarski položaj je v naši državi bistveno odvisen od vsakoletne letine. Koncem junija se je po poročilih, ki dohajajo od raznih strani, nadejati, da bo naša letošnja letinn glede žitaric in tudi drugih poljedelskih pridelkov prav ugodna Trgovina izvzomši lesne stroke, ki ima živahne kupčije, upravičeno toži o počasnih in medlih kupčijah, ker je kupo-valna sila kmetijskih in meščanskih krogov, osobito državnih in javnih uslužbencev jako šibka. V Ljubljani imamo živahno stavbeno sezono in tudi v Mariboru je oživela stavbena delavnost. Zida se izredno pri nas mnogo, in Jt> težko dobiti v naši državi mesto, kjer bi bilo toliko novili stanovanjskih objoktov kakor sedaj v Ljubljani. Z zadovolj- stvom omenjam, da grade palačo poštne hranilnice v Ljubljani. Stavbena industrija in industrija, ki je ž njo v zvezi, ima dovolj dela. Dobro konjunkturo imajo stavbene obrti, dočim obrtniki oblačilne stroke tožijo po nezadostnem delu in-o pičlih naročilih.« Finančna vprašanja. Davek na poslovni promet postaja v deflacijski dobi posebno občutno breme našega gospodarstva. Naša zbornica je prva stopila na dan za odpravo tega davka. Naše stremljenje je šlo in gre na to, da ohranimo neokrnjeno avtonomijo davčnih odborov. Oblastne davščine. V cilju izenačenih konkurenčnih pogojev je zbornica naprosila oblastni odbor ljubljanski, naj dovoli grosistom s špiritom glede plačila oblastne doklade iste ugodnosti, kakor jih je grosistom na svojem področju dovolil mariborski oblastni odbor, ker je sicer našim grosistom onemogočena vsaka kupčija s špiritom . v mariborski oblasti. Zanimali smo se za davščino na konzum električnega toka v mariborski oblasti in si prizadevali, da se pobiranje davščine zadovoljivo uredi v zmislu objavljenih predpisov. Takse. Začeli smo akcijo za taksno prostost Zvez obrtnih zadrug, katerim pristoja po našem prepričanju taksna prostost v istem obsegu kakor zadrugam. Z drugo akcijo smo se zavzeli za taksno prostost trgovske korespondence, v kolikor prihajajo v poštev razbremenilne note, ki nimajo značaja formalne pobotnice, ampak imajo edino namen doseči soglasno knjiženje. Promet. Talna dela na novi progi Rogatec—Krapina dobro napredujejo. Za progo Št. Janž—Sevnica so detajlni načrti že končani, vendar ni bil doslej še določen političen obhod trase. Ves materijal je pa že pripravljen. Izvršba potrebnega projekta za progo Kočevje —Vrbovsko je bila poverjena domači tvrdki Dukić in drug. Trasiranje dobro napreduje in ima tvrdka do konca tega leta izvršiti vse potrebno za razpis gradbenih del. Povišanje železniških tarif še ni stavljeno z dnevnega reda, marveč železniška uprava pripravlja nova iznenadenja in da bo treba napeti vse sile, da zvišanje tarife ne bo pregloboko seglo v naše gospodarsko življenje. Oblastnemu odboru ljubljanske oblasti je zbornica predložila svoje mišljenje glede enotne ureditve avtobusnega prometa v ljubljanski okolici. Zbornica je dalje zahtevala, da so vzpostavi in otvori direkten telefonski promet med Žalcem v Savinjski dolini na eni strani in Zatcem na Češkoslovaškem ter Niirnbergoni v Nemčiji na drugi strani. Nadalje je zbornica podvzela akcijo zn direktne telefonske zveze Murske Sobote t nekaterimi trgovinskimi središči v Avstriji, Češkoslovaški in Madjarski, ter za otvoritev novih relacij Celja, Ljubljane in Maribora z inozemstvom. Prav te dni Je otvorjena direktna telefonska zveza LJubljani« — Miinchen. Maribor—Miinchen—Breslau. ter Ljubljana—Počil h in Maribor—Petnih preko Zagreba. Olirtipipolltiena »praSnnJa. Poostrena in nelegalna konkurenca je dala povod številnim pritožbam obrtništva proti šušmar-rivu in radi prekoračenja obsega obrtnih pravic. Zbornica je v mnogih primerih z uspehom posredovala pri obrtnih oblastvih ter dala interesentom pojasnila glede obstoječe obrtnopravne prakse. Trgovinska vprašanja. V trgovskopolitičnein oziru je velike važnosti, da so se 18. t. ra. pričela na Dunaju med našo in avstrijsko delegacijo pogajanja za revizijo avslrij-sko-jugoslovanske trgovinske pogodbe Po zaklju-čitvi pogajanj z Avstrijo se začnejo takoj pogajanja za sklenitev definitivne trgovinske pogodbe med našo kraljevino iu češkoslovaško republiko. Trgovska pogodba z Grčijo, ki jo bila pred kratkim sklonjena, še ni ratificirana. Pričakuje se, da pride grška pogodba v najkrajšem času pred Narodno skupščino, ker jo je tudi grški parlament že odobril. Velike važnosti zn poglobitev trgovskih odnošajev s Španijo je dejstvo, da so se končno vršila v začetku aprila t. 1. vsaj preliminarna pogajanja zn sklenitev trgovinske jiogodbe med našo državo in Španijo. Dotok krošnjarjev v Slovenijo iz ostalih pokrajin vedno bolj narašča. Veliko pažnjo posveča zbornica poslovanju konsumov, ki često proti zakonskim in statutarnim določilom prodajajo blago nečlanom. Soeialnopolitične zadeve. Dne 9. maja t. I. je ministrstvo za socialno politiko v sporazumu z ministrstvom trgovine in industrije izdalo uredbo o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtniških obratovališč. Uredba je bila izdaun nn podlagi določil zakona o zaščiti delavcev in se mora zato gibati snmo v okviru tega zakona, ki našim gospodarskim prilikam nikakor ne odgovarja. Ministrstvo za socialno politiko je poslalo zbornici v izjavo nov pravilnik o zaposlitvi inozemskih delavcev. Zaščita industrijske svojine. V zvezi s konvencijo, ki je bila sklenjena meseca oktobra 1925 v Haagu, se je pokazala potreba, da določila našega zakona o zaščiti industrijske svo-jine z dne 17. februarja 1922 spravimo v sklad z načeli sprejetih konvencij. 0 POSLOVNIKU Zbornice TOI poroča sv. Avsenek. Sednnji poslovnik datira iz leta 1808. in je zastarel. Predlaga sprejem novega poslovnika, ki daje Zbornici značaj skupne zastopnice interesov gospodarstva. Odsekom je zagotovljena avtonomija. R e b e k ugovarja določbi, da mora vsak nujen predlog podpisati 16 članov. Ugodi se mu v to-jiko, da je potrebnih zn vsnk nujen predlog osem podpisov Poslovnik je bil soglasno sprejet. 0 VPRAŠANJU MONOPOLOV poroča davčni konzulent g. Z n g a r. Sprejela je bila nn njegov predlog spomenica, v kateri se zahteva: 1. dn se zniža monopolna taksa na vžigalice v okviru sedanjo prodajne cene vsaj toliko, dn bo znašal skupni dobiček prodaje nn debelo in nn drobno vsaj 10 para za škatljico; 2 dn se opusti zakup veleprodaje vžignlic in soli: 3. dn se ustanovi državno monopots^o sklndišče v Mariboru; 4. da se prodajo soli na drobno znova preuredi v prosti obrt in prepusti prosti konkurenci, dn odreja cene zn malo prodajo; 5. da se opusti uvažanje mnnj vredne morske soli in se uvnža mineralno sol v prvi vrsti iz nvstrijskih šolam, ki so že v predvojni dobi oskrbovale naše kraje z mineralno soljo; 6. da sc luksuzni cigaretni papir, ki se uvnža, prosto proda- ja proti plačilu monopolske takse. Razen tega naj bi ee dovolil uvoz ali izdelovanje etročnic; 7. da so рготМја trafikantov zviša od 4 na 8%; 8. da več nego eae veleprodaje tobaka in vžigalic tobaka ne srn« Imeti nihče v zakupu. Isto naj velja tudi za zakup yei«prodnje soli, ako se ta sistem obdrži. O тргп?Апји preskrbe Slovenije s soljo je poročal sv. Ceh. Resolucija, ki jo je predlagal m ki stremi zn tem, da se olajša trgovini v Sloveniji trgovina s soljo, je bila soglasno sprejela. Poročilo o izjavi podani k načrtu sakona o državni trošarini je podal zbornični tajnik dr. Pretnar. Zbornica pristane na povišanje trošarine na vino od 35 Din na 70 Din (in ne na 100 Din, kot določa to načrt), to pa le pod pogojem, da odpndejo vse takse na točilno pravico, na računske listke itd. Zbornica zahteva, da se odpravi trošarina nn kavo, ker se plačujejo zanje maksimalne uvozne carine. Je za znižanje raznih drugih trošarin. Dalje poroča dr. Pretuaro načrtu novega konkurznega zakona. Na njegov predlog bo Zbornica dodala k temu načrtu več izpreminjevalnih predlogov in korektur, po željah ankete, o kateri smo svoječasuo poročali. Zbornični tajnik dr. P1 e s s poroča o vprašanju detajlnega potovanja in kiošnjarenja, zbornični svetnik Florijančičpa o uredbi za naliavljalne zadruge državnih nameščencev. Na predlog obeh refereutov je Zbornica sklenila, da odločno nastopi proti neprimerni konkurenci s strani detajlnih potnikov, krošnjarjev in nabavljalnih zadrug, ki prodajajo blago tudi nečlanom. 0 vprašanju odpiranja in zapiranja trgovin, delovne mčasii v obratovališču in nedeljskem počitku je poročal dr. P1 e s s. Na njegov predlog bo Zbornica intervenirala tudi v teh vprašanjih. ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE OBRTI. Podpredsednik O g r i n je poročal o ustanovitvi zborničnega »Zavoda za pospeševanje obrtk. Zbornica je v ta namen že votirala 100.000 Din v svojem proračunu. Po nekaterih Rebekovih informativnih vprašanjih ter predsednikovih pojasnilih je bil Ogrinov predlog soglasno sprejet. SAMOSTOJNI PREDLOGI. Vloženih je bilo 15 samostojnih predlogov. G. R e b e k je zahteval pospeševanje rezbarske obrti in zvišanje vrednosti nerabljivega imetja na 3000 dinarjev. G. inž. Remec je zahteval olajšave glede potnih listov. G. Vrečar je predlagal intervencijo Zbornice radi poenostavljenja davčne prakse, tako glede davčnih knjižic in glede predpisov o davku na prejemke uslužbencev. G. S p a n i č e k je vložil predlog glede omejitve prodaje mineralne vode po krošnjarjih. G. Z a v o d n i k je predlagal intervencijo glede odprave carine pri uvozu strojev za obdelavo lesa. G. Plut Je vložil predlog glede izboljšanja železniške zveze z Belo krajino. G. dr. Crobath je predlagal ustanovitev tekstilne šole v Kranju. Za to šolo se bodo zainteresirali lokalni in drugi činitelji Predlog dr. Cro-batha glede novele k pokojninskemu zavarovanju je bil odknzan trgovskemu in industrijskemu odseku. G. Kržišnikjev svojem predlogu zahteval izboljšanje telefonske zveze med Rajhenburgom in l.jiibljano ter Zagrebom ter izboljšanje železniške zveze. G. podpredsednik Ogrin je predlagal ustanovitev zborničnega razsodišča. Večina teh predlogov je bila takoj in soglasno sprejetn, nekatere pa je predsednik odknzal razsodišču. Večina teh predlogov je bila takoj in soglasno sprejeta, nekatere pa je predsednik odkazal odsekom. FINANČNI ODBOR I V smislu čl. 40 novega poslovnika je bil izvoljen .nato finančni odbor, ki naj prouči proračun Zbornice za prihodnje leto. Odbor šteje 10 članov. Polog predsednika in treh podpredsednikov so bili izvoljeni v odbor: iz industr. odseka: Skubec in G o I o g r a n c, iz trg. odsek«: UršlčinKržfš-n i k , iz obrtnega odseka Ložii r in Kavčič. Po izvolitvi finančnega odbora je bil dnevui red izčrpan in jc predsednik zaključil sejo. t KONKURZI JN LIKVIDACIJE Konkurz je razglašen o imovini Josipa Kar-niSnlka, trgovca v Mariboru, Glavni trg. Prvi zbor . upnikov 30. junija, prijaviti do 2. avgusta, ugoto-j vitveni narok 16. avg. Likvidacija. Hranilnica in posojilnica v Ši-kolah, r. z. j n. z.; Stavbna zadruga srednješolskih profesorjev, r. z. ђ o. z. v Ljubljani. Nova kmetijska konfi venca p Belgradu. -« Kmetijsko ministrstvo je sklicalo novo anketo u izboljšanju kmetijske produkcije za 11. Julij t. L v Belgrad. Dnevni red obsega te-le referate: M. Gjurič: Stanje rastlinske produkcije; A. Stebert (Belgrad): Izkoriščanje površine v naši državi; Ing. J. Jurič (Zagreb) in dr. D. Todorovič (Belgrad): Obdelovanje in gnojenje; inž. H. Fantoni (Zagreb) in dr. T. Lokol (Belgrad): Kmetijski stroji in orodja; dr. A. Tnvčar (Zagrob) in dr. Čo-sič (Belgrad): Selekcija iu razmnoževanje ople-inenjenih semen; dr. Ogrizek (Zagreb) in dr.Markov (Belgrad): Kultura krmil, inž. Lah (Ljubljana): Rastlinska produkcija v planinskih krajih; prof. I. Rittig (Zagreb): Povečanje produkcije in izvoz; St. Ožanič (Split): Produkcija južnih kultur iu zdravilnih zelišč; S. 11. Kistič (Skoplje): Produkcija opija, bombaža, rlža in tobnka; inž. Ferlinc (Belje) Produkcija sladkorne pese, Vabič (Žalec): Hmelj; Lederer (Čoka): Paprika, česen, det. seme; Schmidt (Osjek): lan in konoplja; dr. Škorič (Zagreb): Rastlinski škodljivci; dr. Josi-povič in dr. Gradojevič (Belgrad): Bolezni rastlin; dr. S. Poštič (Zagreb) in dr. M. Krištof (Belgrad): Organizacija kmet. gospodarstva; dr. 0. Frangeš (Zagreb) in Oj. Popovič (Belgrad): Izvozne možnosti in standardizacija; dr. Andrej Gosar (Ljubljana) : Važnost kmet. statistike. rSava«, splošno zavarovalno društvo v Zagrebu je imela dne 23. junija letos svoj redni občni zbor za poslovno lelo 1927. Iz poročila ravna, teljstva in sklepnih računov je razvidno, da se društvo stalno in trajno razvija in napreduje tei vodi svoj posel solidno in oprezno na izkušenih in zdravih teiiniških načelih. Poslovanje v letu 1927 je zaključilo društvo povoljno za sebe kakor tudi zn svoje zavarovance lako, da bo izplačevalo tud! za to leto kot doslej vselej 10% dividendo. Važ nosi in položaj društva v našem gospodarskem živ-Ijenju najtočneje pride do izraza po dejstvu, da j« tekom sedmih let svojega obstanka do danes iz. plačalo na elementnrniii škodnh nad 130 milijonon dinarjev. Skupni utis, ki ga moremo dobiti iz po slovanja tega društva je to, da prednjači vsen ostalim društvom te stroke v naši državi. Upravi iSave« tvorijo gg. dr Stanko šverljuga, Eduar« Morpurgo, dr. Svetislav šumanovič, Milivoj Črna dak, Emanuel Ehrentheil, Gjorgje Volisavljevič Stevnn Karamata, Sava W. Savić, Nikola Berkovid Franjo Latkovič, dr. Milan Vrbanič, dr. Gedeoi Dungjerski, Franjo Dubokovic, Benzion Bulli iJ dr Walter v. Fisehel. Dvig hranilnih vlog pri zadrugah na Hrvat skem. Kakor posnemamo iz zadnje (5.) številk« »Hrvatskega zadrugarja«, je imelo 208 zadrug članic »Središnjega Saveza hrvatskih seljačkih za drug'- 25.35 milj. Din vlog koncem lela 1925. 11 večjih zadrug jo imelo koncentrirano polovico vsel vlog. Leta 1926. je imelo 197 zadrug 41.7 milj Din vlog. Zlasli so narasle vloge pri velikih za drugali. Leta 1927. Je imelo 20K zadrug 52.8 milj Din; ker je bila lanskn letina slaba jo bilo pri čakovati nasprotno znižanja vlog 22 zadrug j< imelo čez 1 milj. Din največja (Virje) je imela 3.1 milj. Din vlog. Dobave. Gradbeni oddelek ravnateljstva dri železnic v Ljubljani sprejema do 3. julija t. 1. po nudbe glede dobave mehkega lesa, hrastovih plo hov in 1500 komadov umetnega strešnega škrilja Prometno-komercijelni oddelek ravnateljstva drž žel. v Ljubljani sprejema do 5. julija ponudbe gto do debave cinkove belo barve in nunija v prahu — Strojni oddelek ravn drž. žel. v Ljubljani spre jema do 5. julija ponudbe glede dobave mehki) desk, 2200 kg samotne moke in 2000 komadov ša motne opeke. — Drž. rudnik v Vrdniku sprejenu do 5. julija ponudbe glede dobave 150 kg usnji za podplate in 500 kg pocinkane žice. — Drž. rudnik v Brezi sprejema do 11. julija ponudbe gled< dobave 1 motorja. — Drž. rudnik v Kaknju spre jema do 11. julija ponudbe glede dobave stroji za izdelovanje ledu. — Drž železarna Vareš-Maj dan sprejema do II julija ponudbe glede doba ve 8000 kg mila za pranje. — Natančnejši po datki so v pisarni zbornice za TOI v Ljubljan interesentom na vpogled. Prodaje. Dne 10. julija se bo vršila pri ko mandi 8. žnnd. polka v Ljubljani oferl. licitaciji glede prodaje raznih odpadkov. Dne 10. juliji se bo vršila pri Glavnem sanit. skladišču v Ze munu ofert. licitacija glede pro Inje raznih cunj bombaža itd. Pogoji so na vpogled v pisarni Zbor niče za TOI v Ljubljani REKiAMA.-SLOVEnCU l4|U5P«inf|Jj' ir»sT?\ ШоуЕнга/ ■■■■■■■ШВРВВВВШ* Kralj, dvorski dobavitelj Petar J. Miov?ć Prvo jugosl. specijalno podjetje z« kmelijstvo Maribor — Kopitarje-.« ui. 6 priporoča najbolj učinkujoče sredstvo »CONCHYNQL« za istočasno pobijanje oidija, kiseljaka in Irtnoga z tvijača ter »HMELIN« za pokončavanje vseh živalskih škodljivcev na hmelju. Perilno blago za damske in m srce Dom In Svet št. 6 Nova številka Doma in Sveta prinaša večinoma nadaljevanja iz prejšnjih zvezkov. >Soha svetega Boštjana« od Francetu Bevka postaja nekam raz-blinjena. Razplet zanimivega osnovnega psihološkega problema pisatelj čezmerno, umetniško neutemeljeno in kakor iz neke zadrege zavlačuje. Ivanova pot proti domu je zunanje vse preveč široko risana, da bi vzdržala ravnovesje s potekom notranjih doživetij, katerih obseg je v celoti preozek. Sicer je to Ivanovo potovanje umetniško samo pretveza za razvijanje psihološke analize, ki pa jo deskriptivno opisovanje zunanjosti kot v/poreden elemeut preveč mehanično prekinja in izmenjava. Posamezni odlomki pa kažejo svojstvene Bevkove vrline v moli vili h in doživljajskih presenečenjih. — Pesmi so prispevali Anion Ocvirk (Ifigenija samuje), Jote Pogačnik (Nova zemlja), ki postaja ideolog sodobnega mladinskega stremljenja in njegov umetniški interpret, Silvin Sar-denico (Brat Egidij, je pesem, ki jo ponovno preči taš in poslušaš njen zvok, dočim je Majeva manj posrečena), V it al VoduSelc (Križ, Zlato) že kaže neke svojstvene poteze v čustvu in izrazu, čeprav se v celoti še ni popolnoma našel. — Sovre nadaljuje prevod lloratijeve poetike >0 pesništvu , ki ga v posebnem članku literarno-historično in literarno-kritično tolmači. Prevod sam je mojstrovina. — Pregelj nadaljuje >Salve virgo Catharina! ali Ljubljanski Študentje': (2. dejanje), ki zopet izpričuje njegovo umetniško sposobnost v slikanju historičnega okolja, v katerem združuje dcsedaj pri nas skoraj neznano znanstveno stvarno obvladanje snovi in umetniško čustveno razpoloženje, ki vdahne snovi dušo in čar — Za petdesetletnico Silvina Sardenka je napisal V ital Vodvšek >Misli ob jubileju«, kjer pesnika iskreno in toplo motri ir. razdalje nove generacije. — Stanko Vurnik nadaljuje vUvod v glasbo', kjer obravnava sedaj, sledeč stilnim opredelitvam lz. Cankarja v njegovi j Sistematski stila«, o realizmu v glasbi. Dobro bi bilo, če bi se ta Vumikova razprava ponatisnila v posebni knjigi. — Dalje poroča Fr. Štele o raz-etavi Maleš - Cudernian, F. Koblar o gledališču, S. Vurnik pa o glasbenem življenju v Sloveniji v 1.1927-28. Med novimi knjigami je med drugim ocenjena Novatanova Celjska kronika (F. K.). Ta številka prinaša poleg umetn. ilustracij v tekstu (■Jakopič, G. A. Kos, Sterneu, Veno Pilon, Božidar Jakac. Ant Petkovšek) tudi posebno umetn. prilogo z reprodukcijo, žal samo enbarvno, .Kmečke gostije; od Toneta Kralju. Slika se nahaja sedaj na internacionalni umetniški razstavi v Benetkah. Socialni teden v Parizu (23.—29. julija 1928.) Letošnji dvajseti francoski socialni teden (Se-maine Sociale de France) se vrši zadnji teden meseca julija v Parizu. Majska štev'lka Chroni'iue Sociale de France- objavlja program letošnjega soc. t«dna, ki obravnava problem: Zakon krščanske ljubezni: princip socialnega življenja. Spored tedna je sledeči: V pondeljek '23. julija ob 8 zjutraj nagovor in sv. maša pariškega kardinala Duboisa. Ob pol desetih otvoritveno predavanje: Solnfne in senčne strani v pojmu krščanske ljubezni. Predava predsednik glavnega odbora Eugene Duthoit, univ. profesor v Lillen. Ob 11 predavanje: Razodetje Ljubezni v osebi Uulovečene Besede. Predava msgr. Besson, škof Ženeve, Lausanuea in Fribourga. Popoldne ob petih: Božja ljubezen, vir človeškega bralstva. Predava dominikanec H. P Noble. V torek ob O dopoldne: Ljubezen in pravičnost. Predava R. P. Gillet, proviucial franc. domini-kancev. Ob pol 4 popoldne: Država brez zakona ljubezni. Predava jezuit P. Valeusin, univ. prof. v Lyonu. Ob petih Upliv dobrodelnosti lia razvoj prava. Predava Paul Cuche, univ prof. v Grenoblu. V sredo ob 9 dopoldne: Nekrščanske kulture in ljubezen do bližnjega. Predava R. P. Pierre Charles. univ. prof. v Louvaiuu. Ob pol enajstih: Kako pridobiti srca za umevanje krščanske ljubezni. Predava msgr. .lulien, škof v Arrasu. Ob petih popoldne: Ljubezen, vir socialnega napredka. Predava Robert Garric, urednik >-Revue des Jeunesc. V četrtek ob 9 dopoldne: Ljubezen v službi resnice. Predava Jean Guitton Ob pol enajstih: Miloščina in socialna pomoč. Predava Joseph Za-manski. Ob petih popoldue: Sodelovanje posameznikov pri socialnih zakonih. Predava Jean Lerolle. V petek ob 9 dopoldne: Bodoči položaj socialnega zavarovanja in družina. Predava Adeolat Bois-sard. Ob pol enajstih: Ljubezen v gospodarskem življenju. Predava P. Achille Dauset. Ob pol štirih popoldne: Ljubezen in spori javnega življenja. Predava Charles Flory. Ob petih popoldne: Domovina in človečanstvo. Predava univ. profesor Maurice Blondel. V soboto ob 9 dopoldne: Zakon ljubezni v mediiarodnih odnošajih. Predava univ. prof. R. P. Delos. Ob pol enajstih: Mednarodna pomoč in Društvo narodov. Predava msgr. Beaupin. Ob pol štirih popoldne: Krščanska ljubezen v francoskem geniju. Predava Lueien Romier, urednik :Figaro-a«. Ob petih popoldne: Delitev zemeljskih dobrin med narode. Predava univ. prof. Charles Bodin. V nedeljo 29. julija ob 8 zjutraj zahvalna sv. maša v cerkvi Sacre-Coeur na Montmartru. Glavna predavanja spremlja vsak dan še po eno do dvoje dokumentaričnih predavanj. Tako bo v ponedeljek govoril ob otvoritvi tedna v katedrali Notre-Dame škof dijonski Julleville o Ljubezni in Cerkvi; v torek v Sorbonni prof. Goyan o Vlogi ljubezni in misijonskem apostolatu ter prof. Brun-hes o Odgovornosti kristjanov uapram primitivnim narodom; v četrtek bo v cerkvi Saint-Sulpice meditacija abbč de Ponchevilla: Evharistija, vir ljubezni; v četrtek v dvorani Wagrum velik ljudski shod, na katerem govorita Rutten o Razrednem boju: boj ali sodelovanje? in Zirnheld: Ljubezen v življenju slanov. Posebno važni so tudi različni občni zbori, tako občni zbor zveze socialnih sekretarijatov, ki je ena največjih farncoskih katoliških institucij, dalje glavno zborovanje Zveze studijskih krožkov francoskih katoliških socialistov, zborovanje skupine okoli Bulletin Catlioliiiue International. Na občnem zboru socialnih sekretariatov v torek se bo obravnavalo stanovanjsko vprašanje (Deslandres), na zboru studijskih krožkov katoliških socialistov v sredo socialna zaščita deklet (baronica Monte-nach) in dobrodelne organizacije (Poindron), na zboru generalne komisije Socialnih tednov v četrtek vposlavitev krščanske družine (abbć Viollet in Das-sonville), v petek pa izseljeniško vprašanje (Gain). Francoske železnice dovoljujejo udeležencem trideset odstotkov popusta, skupinam tudi 50 %. Nadaljnje informacije daje Secrelariat d. Semaines Sociales, Lyon, 1H rue de Plat. Lanskega francoskega socialnega tedna se je udeležilo četvero Slovencev. Mogoče bo ludi letos komu omogočeno prisostvovati eni največjih prireditev francoskih katolikov. R. J. Ana Grigorievna Dostojevskaja: Na predavanju Vladimira Solovteva V velikem postu lela 1878. je imel Vladimir Solovjev vrsto filozofskih predavanj na povabilo prijateljev prosvete in sicer v veliki dvorani >Bla-gorodnoje Sobranje^ 1'ri teli predavanjih j« tnla dvorana vedno nabilo polna poslušalcev, med katerimi so se nahajali tudi mnogi naši skupni znanci. Ker je bilo pri nas doma vse v redu, sem spremljala svojega moža k tem predavanjem. — Ko sva se nekoč od takega predavanja vrnila, me je vprašal Fjodor Mihajlovič: : Ali nisi opazila, kako čudno se je danes obnašal nasproti nama Nikolaj Nikolajevič Strahov? Ni prišel k nama. kakor je to navadno delal in ko sva ga v veži srečala, naju je komaj pozdravil in se je obrnil takoj k nekomu drugemu. Ali je morda užaljen — kaj misliš? ■Tudi meni se zdi, kakor da se naju je izogibal, sem odgovorila. iRazen tega sem mu pri slovesu rekla: ,Ne pozabite priti v nedeljo k nam,' nakar je on odgovoril: ,Ne bom izgrešil.'* Malo me je vznemirjala misel, da sem morda našega za nedeljo povabljenega gosta v svoji nepremišljenosti s kakim izrazom razžalila. Moj mož je veliko držal na odnošaje z Strahovom in me je večkrat, ko je bil on na obisku pri nas, opominjal, naj skrbim za dobro vino in naj pripravim meso, ki ga je Strahov najraje imel. Naslednjo nedeljo je prišel Nikolaj Nikolajevič k obedu I jaz sem hotela stvar razčistiti in sem ga vprašala naravnost, kaj ima proti nama? »Kaj vam pade v glavo, Ana Grigorjevna?« je odvrnil Strahov začuden. — i Nama obenem se je zdelo kot da ste se nama pri zadnjem predavanju hoteli izogniti.c >Ah, to je nekaj drugega,< se jo zasmejal Strahov. >Ne samo vama, ampak vsein znancem sem se izogibal. Z mano je bil namreč prišel k predavanju grof Leo Nikolajevič Tolstoj in ine je prosil, naj ga ne seznanim z nikomur, zato sem se vseh izogibal.« iKako! Tolstoj je bil tam!« je vzkliknil Fjodor Mihajlovič živahno. >Kako žal mi je, da ga nisem videl; jaz se mu gotovo ne bi bil vsilil, ako ne bi hotel on znanja z mano. Ampak zakaj mi niste vsaj malo namignili, kdo da je bil vaš spremljevalec? Jaz bi se ga vsaj dobro nagledal!« — >Saj ga po sliki poznate,« je rekel Nikolaj Nikolajevič smeje. >Ali se spozna po sliki človeka? Je pač nekaj čisto drugega, če se ga osebno vidi, pri tem dostikrat zadošča le en pogled, da si človek zapomni sliko človeka. Nikdar vam tega ne odpustim, Nikolaj Nikolajevič, da mi ga niste pokazali!« Tudi pozneje je večkrat Fjodor Mihajlovič obžaloval, da takrat ni videl Tolstega. (Iz spominov na mojega moža.«) • Amerikanska nagrada za najboljšo biografijo. Atlantic Monthly Press v Bostonu razpisuje nagrado 5000 dolarjev za najinteresantnejšo biografijo poljubnega življenja. Original je lahko pisan v poljubnem jeziku, končni rokopis pa mora biti spisan v angleščini. 30 letnico mature je praznoval dne 25. t. m. v Ljubljani a in b letnik 1898 ljubljanske gimnazije. Sestanka so se udeležili sošolci: Abulner Franc, višji uradnik Mestne hranilnice v Ljubljani, Anton Avsec, dež. sod. svetnik v Ljubljani, Bona č Ivan, rač. inšpektor pri mestni kontroli v Ljubljani, dr. D e r č Bogdan, primarij otr. bolnice v Ljubljani, dr. D e r m a s t j a Josip, vladni svetnik v p. v Ljubljani, dr. G r i v e c Franc, dekan teol. fakultete v Ljubljani, Karol G r o s s , semeniški ekonom v Ljubljani, K a - I a n Milan, sodnik v Kranjski gori, dr. K i -m o v e c Franc, kanonik v Ljubljani, Kuna-ver Franc, referent dir. drž. žel. v Ljubljani, dr. M e r h a r Alojzij, (Silvin Sardenko), kanonik v Ljubljani, M i h e 1 č i č Maks, blagajniški kontrolor pri dir drž. žel. v Ljubljani, P a v š i č K rane, župnik v Polomu, P e č n i k Franc, dež. sod. svetnik in predstojnik okr. sodišča v Mariboru, P e r k o Pavel, župnik v Češnjicah, Podboj Franc, vladni svetnik in okrajni glavar v Litiji, dr. Pogačnik Josip, primarij v Ljubljani, dr. P o I e c Janko, vseuč. profesor v Ljubljani, Potočnik Alojzij, šef prometne službe v Novem mestu, dr. Puc Dinko, župan ljubljanski in odvetnik, II o m o 1 d Ivan, dež. sod. svetnik in predstojnik okr. sodišča v Slovenjgradcu, Sitar Valentin, župnik v Zagorju ob Savi, dr. S k a -b e r n e Pavel, svetnik vis. dc£. oodis;-«* Ljubljani, ing. Šturm Karel, stavbni nad-svetnik v Ljubljani, Tomelj Anton, župnik na Črnučah, Verhovee Franc, župnik v Krki in dr. Zirovnik Janko, odvetnik v Ljubljani. Od tega letnika žive tudi še sošolci: E r k e r Alojzij, dež. vladni svetnik v Celovcu, dr. Feldner Alojzij, odvetnik v Innsbru-tku, dr. Ferjančič Božidar, profesor na eksportni akademiji na Dunaju, G r e g o r k a Miroslav, referent pri dir. drž. žel. v Ljubljani, Jakhel Rudolf, postajenačelnik v Celju, dr. J a n e s c h i t z Siegfried, odvetnik v Gradcu, Jereb Franc, notar v Konjicah, K a d i u n i g Artur, fin. uradnik v Nemški Avstriji, Kovač Peter, poštni uradnik v Belgradu, K o v i č Jernej, župtiik na Polšni-ku, M a g a j n a Andrej, duhovnik v p., dr. upam. da bomo v celoti varno hodili po tisti zlati srednji poti, kj združuje pametno strogost in uvidevno prizanesljivost, v blagor mladine, ki jo vzgajamo, s tem pa tudi v blagor našega naroda in v blagor države. Prof. Puntar (dvigne roko). Ravnatelj: Prosim, gospod kolega Puntar! Prof. Puntar: Gospodje, iskali smo danes Vzrokov neuspehov povsod: pri učencih in pri profesorjih; kajti med vrsticami je šlo marsikaj tudi na naš račun. Pozabljamo pa pri tem, da je učnih neuspehov sokriva tudi država. Učni načrti se neprestano menjajo, naredba pobija naredbo. Odpravili so sprejemni izpit, uvedli ponavljalni izpit iz dveh predmetov, da imajo leni otroci še več potulie, in odpravili fo šolnino, ki je bila ua eni strani pobuda za vestno delo iu lepo vedenje, na drugi strani pa nekako čistilo, ki je odstranilo s srednje čole marsikaj, kar je odšlo čisto brez škode. Naj se še tako govori, da šolnina zadene starše, ki so nedolžni, jaz vendar ostanem pri mnenju, da je odprava šolnine kvarno vplivala ne samo na dijake, ampak celo na profesorje in na starše. Prof. Dobroslav: Zakaj na profesorje? Prof. Puntar: Prosim, če vem, da bo dijak moral plačati par sto dinarjev, če bo padel koncem trimesečja, je moja odgovornost za morebiten nezadosten red mnogo večja in se bom takoj od začetka mnogo liolj potrudil, da bom učenca pripravil takoj ob pričetku šolskega leta do resnega dela. Kajti zavedal se bom. kako bodo koncem trimesečja starši j»ri-tiskali name, da bi dal učencu zadostno. Ce bi bila šolnina, bi so starši mnogo skrbueje zanimali za vsako slabo napredovanje svojih otrok, in s'cer vse šolsko leto, ne samo na koncu. Ni alccr popularno, staviti take zahteve, a mj nismo za to tu, da bi uganjali kako demagogijo, ampak za to, da gledamo resnici ln dejstvom jasno v obraz. Pouk je po ustavi brezplačen ni pa treba, da je brezplačno tudi lenarjeu: in da ostajajo prav za prav vse nerodnosti nekaznovane, če le dijaka ne izključimo. Ravnatelj: Prosim, da pride ludi to v zapisnik. Gospodom je itak znano stališče naše stanovske organizacije, ki zahteva, naj se učenci, ki ne vrše svoje dolžnosti ali pa zakrivijo hujše prestopke proti disciplini, kaznujejo 7. denarno globo. V centrali se bodo sicer s tem nazorom šele počasi spoprijaz-nili, a ugotovimo pa lahko, da prehaja tudi šolska zakonodaja od leta do leta bolj v normalne razmere iu da je tako zvana povojna kriza srednje šole v glavnem končana. Zeli še kdo besede? Ce nikdo, potem smo današnje delo dovršili in s tein bi bila končana zadnja konferenca v letošnjem šolskem letu. Zahvaljujem se vam, gospodje, za delo, ki ste ga opravili v minulem šolskem letu za našo mladino. Dobro vem, da vaše delo ni lahko, saj sem bil nad dvajset let sam profesor in deloma poučujem še sedaj. Vsako leto naraščajoči naval učencev na naš zavod pa mi priča, da je zavod na dobrem glasu in da nam javnost zaupa. Zato lx>mo jutri j>o sveti maši lahko iz srca /.apeli: Te Deum. Pri tem si pa ne morem kaj, da bi ne naglasil, da gre naša iskrena zahvala ob koncu šolskega leta tudi tistemu — hvala Bogu pri nas znatnemu — delu mladine, ki je obiskovala šolo, prežeta z iskreno željo, da bi storila svojo dolžnost v polni meri. Navadno go-vorimo pri konferencah mnogo več o slabib učencih nego o dobrih. Prav pa je, da se danes z radostjo spominjamo predvsem tudi dobrih učencev in učenk, kajti vsak dober učenec je tako rekoč naš sotrudnik, je naš pomočnik pri našem delu iu zato jim gre koncem leta naša odkrita zahvala. — Želim vam vesele počitnice, da se dobro odpočijete v krogu svojih dragih in vrnete čez dva meseca nčvrščeni in veseli na svoje delo. Prof. Dobroslav (vsi vstanejo): Dovolite, gospod ravnatelj, da Vitnt izrekam kot senior učiteljskega zbora tudi v našem imenu zahvalo za skrb, ki ste jo posvečali vse loto učencem in učiteljskemu zboru. Vse pa, kar sle nam želeli glede počitnic, verlat Dominus in Te! Ravnatelj: Hvala, gospodje! Konferenca je zaključena. Prof. Pevec: Ne še! Danes mora slediti eficielnemu delu še neoficielni! Ali ne čutite, kako je zavel skozi okno počitniški zrak, zrak prostosti? Dva meseca ne bomo več profesorji, ampak turisti, učenjaki, literati, kmetje, vrtnarji, pevci — kar pač kontu prija! Kolega Oster, boš videl, koliko l>olje boš spal, ko se dijaki ne lx>do jezili nad teboj! (Veselost.) Prof. Oster: No, no, mislim, da tudi o tebi ne govore samo slavospevov! (Veselost.) Prof. Osat: Prav za prav bi bilo treba današnji veseli dan praznovati kje na vrtu pod kostanji — že veste kje. Pa je preveč proti koncu meseca. Izredni profesorski kongres pa še ni pokazal nikakih uspehov. Prof. Mravlje: Kaj misliš, da boš jutri popoldne dobil nakazano zvišano plačo, če jo danes kongres zahteva? Pa čekaj, brate! Vse pride počasi! (Veselost.) Prof. Dobroslav: še mene vsake počitnice pomlade za uekaj let. Včasih se mi zazdi, kakor da sem še na univerzi. Olresimo šolski prah s svojih čevljev, preženimo šolske bacile! Zapojino pesem akademskih let! Še jaz bom pel s sivimi lasmi pesem mladosti! (Vsi): Gaudeanuis igitur, iuvenes dum stitnus! Post iucundam iuventutein, post molestain seneetutem nos habebit sumus. Prof. Oster: Dodajmo še vendar kitico o dekletih! Kolega Dobroslav, kar korajžno jo urezi z nami! Vivant otnues virgines, faciles, formosae! Vivant et mulleres, tenerae. atnabiles, bonae, lalioriosac! M a 11 y Eruest, vseuč. profesor v Gradcu, M e r a 1 a Eruest, sodni svetnik na Nem. Štajerskem, dr. O m e r z a Nikolaj, gimn. prof. v Celju, O h m - J a n u sc h o \v s k y Anton, višje-sodni svetnik v Celovcu, P o d 1 i p n i k Josip, župnik v Selu-Šumbreku, dr. Prijatelj Ivan, vseuč. profesor v Ljubljani, dr, R o t h e 1 Jurij, zdravnik v Kičevju, Š k a m -1 e c Ignacij, župnik pri Sv. Aidražu v Halozah in S v e t e k Vladimir, urtdnik v Ljubljani. Umrli pa so sošolci: duhvvnik Berce Ivan, Cvetek Anton, Klemene Ivaa, Marenčič Janko, Prijatelj Ivan in Voljč Jalub. Dalje: Gabrovšek Ivan, žel. uradnik, Jenčil Stanko, okr. sodnik, Kaman Josip, uradnik Ub. tov., K romar Marko, žel. urudnik, Kukh Ivan, Murn-Aleksandrov Josip, pesnik, Novak Alojzij, zav. zastopnik, dr. Novak Ivan, odvetnik v Gorici, dr. Senekovič Bogomil, dvorni svetnik v Ljubljani, Tauzher Karel, stotnik in Va-lentinčič Emil, jurist. Skoraj vsi došli jubilanti so se udeležil sv. maše na Zg. Rožniku, ki jo je daroval so-šolec prelat dr. Grivec. Orglal je sošolec skladatelj kanonik dr. Kimovec, prekrasno pa jf pel znani kvartet Pečenko—Pelan—Završar —Josip Skalar, ki je bil kot real^ni abituri jent sošolec. Opoludne so se sošolci zbrali \ hotelu Tivoli, kjer so se med resnimi in ša-Djivimj govori vzbujali skupne spomine in povdarjali prelepo prijateljsko harmonijo, ki je vedno vladala med temi sošolci tudi v poznejšem življenju — navzlic vsem razlikam v stanovih in nazorih. Pod vtisom tega prijateljskega razpoloženja je Silvin Sardenko, ki je že začetkoma pozdravil tovariše v prekrasnem spominskem govoru, zaključil lepo slavlje s prigodnico, ki jo je zložil v petih minutah (sam pravi, da jih je bilo morda šest!): Bratje! Včasih so pa tudi sanje take, da se rad spominjaš nanje. Sanjal sem, da bilo bi lepo, če bi brate združilo nebo: če bi bili vedno vsi edini kakor danes: blagor domovini! Ah, nesite to edinost — nič ne stanf cvenka — ah, nesite jo domov v družino, da jo čuti tudi vaša ženka, če bi prav jo nesli z bolečino. To edinost v občino nesite, bratje bratom vsepovsod bodite! To ljubezen širimo v državi vsi, ki smo otroci majki Slavi! To ljubezen širimo čez meje: srca žanje, kdor ljubezen seje. Kar dosegli nismo lepih vzorov, kar zorali nismo še razorov, nuj lili nulši и"гјој|л nanaijiol. Živeli zakonci kakor samci, živela prosveta kakor vera, da ne bila kakšna bi zamera. Živela družina! Živela država! Idealom našint: večna slava! Priredl/ve in društvene vesif Vsaka objava pod tem naslovom че mora plafafk ia sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda pn 3 Din. Strokovno društvo javnih iiamcščrerev in upokojencev kraljevine SHS v Ljubljani ima v.-soboto 30. t. m. svojo redno sejo v konzuiuni kleti na Kongresnem trgu št. 2. Ob tej priliki naznanjamo, da priredi društvo svoj izlet dne 8. julija t. 1. v ^Zupanovo jnnw, na kar naj se člani že sedaj odločijo in agilirajo za čim večjo udeležbo. «- Predsednik. Olifni zbor (io^pmlarskcpa društva na Vrhniki se vrši v nedeljo 1. julija ob pol 8 v Rokodelskem domu. Turistilca >Jugoslovenski TurizaiiK. V Splitu je pričela letos izhajati mesečna revija Jugoslovenski Turizem', katere namen je strokovna prop.iganda za tujski promet v Jugoslaviji. Te dni je izšla št. ti.—7. le revije, ki je zelo okusno opremljena in razkošno ilustrovana. Iz zanimive vsebine zaduli posebno pozornost odličen članek o Dubrovniku v angleščini izpod peresa lektorice miss F. Cpcland. V nemškem delu lista je priobčeno kra'ko in zelo praktično navodilo za tujce v BelgrPutnika< ali pri upravi -Jugosloven'Ki Turizam« v Splitu. Letna naročnina znaša 8» l>in. To dobro in praktično revijo prav toptr priporočamo. Darovi Хп p»moć Bolgarom, prizadetim po potrebni I katastrofi, se je v Kamniku nabral znesek 1159.60 dinarjev. Dali so: dve predstavi v Narodni čitalnici znesek 000 Din, predstava društva Kamnik 259.5® Din in kamniški občinski odbor znesek 300 i dinarjev. Celotna vsota je odposlana krajevnemu ; Oblastnemu odboru društva Rdečega križa v Ljub-| IjanL Poizvedovanja Izgubil se je v ponedeljek 26. jun. 1928 шеЛ '11—12 v drevoredu pred kino Tivoli proti Trubarjevemu parku črn solnčnik s črno pentljo na črni kljuki. Pošten najditelj se naproša, da g.-' odda na policiji proti nagradi. Izgubil se. jo v torek svileni otroški prttček za čez voziček od .Slomškove ulice do Dečjega doma. Najditelj se lepo prosi, da ga odda proti nagradi Hranilniška cesta 6. Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstico 150Din. Najmanjši znesek 5 Din.Oglasi nad 9vrstic se računajovišje.Zaoglase stio-go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrslica2Din.Najmanjši ' znesek10t>in. Pristojbina za šifro 2Din.Vsak oglas treba plačati pn naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamole,če je prllo« na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3V?. Telefon štev.2328. | ŠoPr me)anikar, bučen теЦш*«. . mesti, proti skromru pla: 6i, za luks zni ah tovorni auto. Kv ТЛ)тЦв ц skup. cesti s 1. avgustom. Vpra šati v Gledališki ulici 8, IV nadstr., Ljubljana. Lokal sredi mesta, na prometnem kraju, takoj oddam. Naprodaj tudi enovprežna kočija. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5927. Velik lokal • s pisarno in skladiščem na Miklošičevi cesti, se odda s 1. avgustom t. 1. Vprašati v Gledališki ul. št. 8/IV., Ljubljana. na obrt jekarna in slaščičarna Ima prednost. Češnjefa spalnica nova, molerna, se ugod no proda Naslov: Pohištvo, Vlesejem, Paviljon E. Dijaki Sobico oddam gospodu ali gospodični. Naslov v upravi pod št. 5787. Učenko za strojno pletenje takoj sprejmem. - Fink, Kolodvorska ulica 18, Ljublj. Učenka se sprejme v trgovino z mešan, blagom. Kmetskih staršev z mcscauaau awiu imajo prednost. - Naslov: A. Vilar, trgovina, Dob pri Domžalah. Prodajalka meš. stroke, ki pomaga pri vseh hišnih delih, se sprejme; plača 300 Din. -Ponudbe pod: »DOBRA PRODAJALKA št. 5913« na upravo »Slovenca«. Učenec •e sprejme v špecerijski trgovini — Vid Murko, Meljska cesta štev. Maribor. 24, Izdelovatelja čepic Ućem. — Ponudbe na upravo -Slovenca« pod Stalen zasluž-lr na domu. Arnika cvetje, lipovo cvetje, podleskovo seme itd., kupujem po najvišjih dnevnih cenah večje množine Iščem nakupo-valce. Ed. Pišler, Vrhnika. Mesarija sredi mesta v Ljubljani se odda na račun ali pa proda. Naslov v upravi Slovenca pod št. 5944. Prodamo Pozor, peki! Delilni stroj, nerabljen -naprodaj. . Sv. Petra cesta št. 41, Ljubljana. Klavir kratek, dobro ohranjen, ceno naprodaj. - Naslov v upravi »Slov.« št. 5925. Dra dijaka nižjih rzredov, iz dobre hiše, spejmem prihodnje šol. leti v vestno oskrbo v neporedni bližini sred. tehnike in realke. Naslov v uprai »Slov.« št. 5923. >va dijaka se spejmeta na stano vanje in hrano. Naslov: L o v (C Ciril, Maribor tlavni trg 4. Ivan Pavlin izdelovanje in poprav-djanje dežnikov, Razpotna ulica št. 6. Avtobus Paar - Jesenice! Periodični avtobus-promet med Jesenicami, Mojstrano, Kranjsko goro, Radovljico in Bledom, s posebnim ozirom na želez niške zveze. - Družbene vožnje, avto s prekoračenjem meje. - Pojasnila in voz. listke potovalna pisarna »Putnik«, Fr, Paar, hotel Paar, Jesenice. Selitve v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše potom Slovenia transport Ljubljana Miklošičeva cesta št. 36 Telefon št. 2718 Mlinarji! Iti, proso, njdo tn jermen kupite najceneje pri X. VOLK, LJUBLJANA veletrgovina žltn in moke Otoniane 630 Din, povzetje 40 več, v zelenem ali ' rdečem goblenu. Pri večjem odjemu za hotele in prenočišča še popust. Solidno delo. — Rudolf Sever, tapetništvo, Marijin trg 2. Volna in bombaž za strofno pletenje in ročna dela, dobite po 3V najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4 nekaj gaški po Sla pri Ro- VII« osoatva atini 140^000 Din, kakor hilo z restavracijo, vile, stavbišča, pekarijo, gostilno v Ljubljani in posestva na Štajerskem in Kranjskem proda Realitctna pisarna, Ljubljana, Kolodvorska 29. Opremljeno sobico poseben vhod, elektrika, oddam gospodični. Prečna ulica 8. Vila cnonadstropna, v Linhar tovi ulici, se proda za 190.000 Din. Potreben kapital 90.000 Din. Ostanek se lahko prevzame s hipoteko. - Poizve se pri H. Piller, Sv. Petra n. 43. Malinovec pristni, razpošilja po 17 Din kilogram Andrej Ču-fer, Jesenice, Gorenjsko. Plisirni stroj najnovejši sistem, popolnoma nov, prodam. Dela vec mu razllcnlii vzorcev, — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5926. 10J00 Din vložim v karšnokoli solid. podjetje,katero bi mi nudilo stalo službo te ali druge vste. Sem vajen dela. Naslv v upravi »Slov.« pod »Stalna služba 5922«. Foizvedbe Aktovka se e našla v ponedeljek na večernem gor. vlaku. Nalov pove uprava Slovenca pod št. 5924. Pisalne stroje nove in rabljene, prodaja na obroke Gustinčič, Maribor, Tattcnba-chova 14. — Zahtevajte cenike) kvarna ln zalogu klavirjev, tfvovrsl. Instrumentov rezanih tvrdk, kakor tudi istnih izdelkov. - Poseben ■ddclek za popravila. 'glaSevanJe in popravile za tilasbeno Matico, Konserva-' torij In druge institute se Trgovski paviljon Irl^n^lZt prodam na najprometnej-*no cene tudi na obroke. — Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani. Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana, Gosposvctska c. 7; Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška 8. „POSEST" Realltetna pisarna, dr. s o. a. LJUBLJANA Miklo&lčcva ccsta 4, odda sledeča stanovanja: Trisobno, kuhinja, ulektri-ка, parkoti, v I. nad., za 1. avg., bllxu Kurlovske-Ka mostu, 1400 Din. Trisobno na Mirju, sobu zu sluZkinjo, kopalnica, vse pritikl., takoj razpoložljivo. Najemnina zmerna. Dvosobno, St. Vid n. Ljub., pritikl., za 1. julij, 400 Din. Dvosobno e kopalnico, vsemi pritikl., blizu Dunaj, oeste, za 1. avg. Mesečno 700 Din. Dvosobno z vsemi pritikl., shramba, elektrika, za 1. jul., pritlič. Kožna dolina. štirisobno blizu čevljar, mo-| Razpisujemo dobavo stu, solnčno lega, za 1. avgust. 2000 Din. Dvosobno, 10 minut od centra, balkon, elektrika, vse pritikl.. razpolož. 1. avg., za 800 Din. Cela hlAa, 2 sobi, kuhinja, vrt, vso pritiklinc, Rožna dolina, za avg., 750 Din. Dvosobno, pritiklinc, vodovod, Sp. SiSkn, 700 Din. Tri- ln štlrlsobno, komfort., začetkom Kožno dol., kopalnica, vso pritikl., 1200 in 15011 Din — za avgust. Trisobno na periferiji, vse pritikl., za 1. jul., 1000 D. Trisobno, komfortno, kopalnica, za takoj, 10 minut od potite, 1200 Din. Poleg teb stanovanj stalno menjajoče se ponudbe raznih stanovanj v mestu in prodmestjih, katorih naslove prejemajo stanovanj, interesenti proti zmernemu honorarju, plačljivem le ob sklepu najemne pogodbe. Oddajale! stanovanj prijavljajo svoja stanovanja popolnoma brozplač. le v naSl pisarni, ki Ima veliko število resnih In plačllazmož-nlh prevzemnikov т evidenci. 5905 Klavirji! ši točki, pripraven z; prodajo jestvin in deli kates, pod ugodnimi pr goji. Franc Slamič, Ljul-Ijana, Gosposvctska c. i Kratek glasovir črn, vinski sodi, se ceni prodajo. Maritor, Frančiškanska 21. Izilclovulec klavirjev R. Warblnek, LJubljana, (ire-gorčičevu ulica 5, I. nadstr. Razglednice v fotografski izvršitvi po Vaših lastnih fotografskih ploščah (negativih), izvršuje najcencje takoj »Ro-tograph«, Novi Vrbas, Bačka. PoiorJ Izvrstno ohranjen osebni »Ford« - avto za 5 oseb, ki se lahko preuredi za tovornega, z električ. razsvetljavo, in samopogo-nom, zamenjam za stavbeni les, drva, motorno kolo s prikolico itd. Ponudbe na Poštni predal 218, Ljubljana. 16 m3 desk Ponudbe je vložiti do 7. julija t. 1. — Več pri Direkciji drž. rudnika Za-bnkovca prt Celju. Površnike za duhovnike iz lletru po Din 5в(Г— Grifar & Mejafc Šelenburgova ulica 3 tvrdka Epplc & Buxbaum, z 8 atmosferami, 16—20 konjskih sil, brezhiben, za mline in žage, se poceni proda v Gornji Sv, Kungoti. Pojasnila iz prijaznosti pri upravi Slovenca št. 5942. Aleksandrovo na Krku nudi letoviščarjem na Jadranu prav ugodno in ceneno bivanje v novo otvorjeni in povsem novo opremljeni penziji »Vila Marija«. Slovenska kuhinja, točna postrežba. Cena 60 do 65 Din na dan. V neposredni bližini kopališča. Pazite na obleke ker si veliko veliko lahko prihranite, če Jo daste čistiti in barvati v kemično pralalpo, kjer Je cenn nalniijn in najbolj solidna postrežba. л ion Doc l.iub! Jana šelenburgova nllra t.II. Tovarna: VIC-GLINCE. Z našo umetno moštovo esenco »Mostln« si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno obstojno in zdravo domačo pijačo, ("ena I stekleinci za 150 litrov Din 20—, po pošli Din 40—. Dobi se samo v droger!|i A. Квпс, Llnbltana in droeeriji VVolfram nasl. M. Kane. Maribor, Go sposha ulica 33. stavbno podjetje ДССЕТТ0 & drugovi dražba г o. t Maribor, KoroSčcvn ul. Vsakovrstno zlatfihnpmc po najvišjih cenah. CERNE, juvelir, Ljubljana, Wollova ulica št. 3. J oto aparate in potrebščine ugodno kupite v drogeriji A. Kane sinova, L|ubljann in drogeriji WolIr»m nasl. M. Kane, Maribor, Gosposka ulica 33. „POSEST" Rcalitetna pitama, draiba i o. a LJUBLJANA ГЕ - PRODA:- Vilo, enonadstr., novoalda no, 15 min. od glavne poŠte, »60 m' vrta. 1 stanovanja po 2 sobi, kuhinja, priliki., ono stanovanje a sobo, kuhinjo In pritikl., 250.000 Diu. Potrebno Je le 100.000 Din. Vilo, enonadstr., novozlda-no, 900 mJ vrta, bllsu Dunajsko ceste. 15 minut od centra, t stanovanja po 1 sobi, kuliiuju, ono stanovanje s sobo in kuhinjo, 230.000 Din. Vilo, cnonadstr., novozlda-no, 1100 m' vrtu, lepa stanovanja, blizu Dunajske ceste, 325.000 Din. Vilo, po vojni zidana, lepo urejen vrt, garaža, gospodarsko poslopje, mest. del Kožne doline, mesečni donos poleg lastnega stanovanja 2750 Din. za 260.000 dinarjev. Vilo, novozid., enonadstr., bližina bolnice, eno- ali dvostimovanjsko, z vrtom 100» m*, za 225.000 Diu. I Vilo, visokopritl., po vojni zgrajeno, pri kolodvoru, I 760 m' vrta, 6 sob, kopal-I niča, pritiklinc, 2:M.0iHl I). Vilo, enonadstr.. novosida-no, blizu Tivolija. 8 lepih Htanovanjsklh sob, vrt, za 350.000 I)in. Dve vllani sllčul liišl IV.I Rožnikom, vsaka 2 stanovanji, ona 105.000 Din, druga 125.000 Din. Vito, novozid., visokopritl., blizn Dunaj, ceste, 7 sob 550 m' vrta, 175.000 Din. HISo, enonadstr., več stanovanj, dvoriSče, SiSka, м 100.1100 Dill. IIISo, visokopritlično, ozir. enonadstr., prostorno dvorišče, blizu Zmajskega mostu, 1 krasne sobe, kopalnica, pritikl.. 2:i5.oii !). IIISo, trinadstr., blizu frančiškanske cerkve, več stanovanj, starejSa zgradba, 175.000 Din. Hišo, novozidano, na VISu, 2 sobi. pritiklinc, 1000 m' vrta. 15.000 Din. IIISo, Dnonadnlr., blizu Kongresnega trga, 5 stanov, prostorov. dvoriSčo, 95.000 dinarjev. IIISo, visokopritllč.. 800 m' vrta, ftlfika, 80.000 Din. IIISo, visokopritllč., dvorišče, blizn Kollnske tovar nc, 130.000 Din. IIISo, pritlično, dvoriMe, 1 oral vrta. Rožna dolina, 115.000 Din. HISo, enodruž., .100 m' vrta, Udmat, W,.ono Din. Stavbišča ob Dunajski ee stl «00 do 1100 lil* od 25 П do 35 Din, v Trnovem po 20 Din, ob TržaSkl cesti » raznih velikostih po 20 d« 30 I)in, v poljan, predmestju. na Kodctjeveiu, , l'dmutu, v strogem ceniru za visoke zgradbe, v najrazličnejših mestnih delih, v raznih velikostih po ugodnih cenah. Poleg teea veliko Število raznovrstnih kmečkih, go stllnlftklh. trgovskih, grn Sčlnskiti posestev ter vcle-posestva pod najugodnej Siini pogoji in v največji Izbiri. Drua bukove in hrastove odpadke od parketov. dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. Henrik Sienkiewiez: 41 Na pofju slave Povest i« časa kralja Jana Sobieskega. Jaekii j© pričelo srce tolči kakor kladivo: Oh, odpotujem, g mislil sam pri sebi, tu mi ni sojena sreča in čeprav ци odpustim, pozabiti mu ne bom mogel. A preden ojjdem, bi rad vsaj enkrat še videl tako kruto in ventar tako ljubljeno Anuljo. Še enkrat videti njo, še enkrat čuti njen glas, ne odreči mi tega, usmiljeni Bogi« Misli so mu čedalje burneje rojile po glavi, a medtem ko je bil stopljen vanje, se je zgodilo nekaj popolnoma nepriča»OVanega. Gospod župnik je nenadoma zmečkal list,kj ga je držal v roki, in še prijel za levi bok, kot o, j,j hotel pograbiti za sabljo. Kri mu je šinila v obrav žile na vratu so mu nabreknile, iz oči mu je švigal Hamen. Postal je kratkomalo tako strasen, da so BukojeMSki s Ciprianovičem skoro preplašeno zrli vanj: Zdelo Se je, kakor bi se bil na ^ -oben nacin v trenutku izpremenil v drugega V sobi je zavladala tišina. Medtem se je sklonil župnik k oknu, kot da bi Hotel nekaj pogledati. Nato se je ozx\, pogledal najprej v stene, potem pa na goste. Videti jt bilo, da se je že premagal in obvladal, kajti rdečica ha obrazu mu je bila izginila in iskre v njegovih očeli so ugasnile. »Gospoda moja,« je rekel, »ta človek ni samo nagle jeze, temveč naravnost hudoben. Lahko se zgo di, da človek v razburjenju prestopi meje spodobnosti, a iz jeze vztrajati pri krivici in dalje teptali po tistem, ki se mu je zgodila krivica, to že ni več plemiško niti ne katoliško.« i- . .P.°.tel1 hcseclah se je pripognil, dvignil zmečkani list, ki je bil padel na tla, in ga izročil Tačevskemu: \7poek, če je ostala še trohica kake ljubezni v tvoje m*rcu. to Dismo jo mora zatreti. fiitaj, ubožec, čitaj ш glas, kajti ni se ti treba sramovati. Sramuje se naj tisti, ki je lako pismo napisal. Gospodje morajo zadeti, kakšen je Pongovski. J;cek je z drhtečimi rokami prijel pismo, ga zravml in pričel brati: Velecenjeni gospod župnik, prečastiti prošt itd. Zved l sem, da v kratkem času odide k vojakom Ta-čevsli iz Virombkov, ki je bil večkrat v moji hiši. Ne manm pozabiti na kruli, ki sem mu ga privoščil iz usniljenja do njegove revščine, pa tudi ne na opravke, ki jh je včasih izvrševal na moje povelje. Zato mu pošijam jahalnega konja in cekin za podkve s pri-ponbo, da ga ne sme potrošiti za druge nepotrebne reč. Izvolite ob tej priliki sprejeti izraze moje glo-boce vdanosti. Z odličnim spoštovanjem itd.« Ko je Jacek prečital pismo, je tako prebledel, da s< se prestrašili vsi navzoči, posebno pa gospod žup-n.k. Bal se je namreč, da utegne ta bledost napovedati iibruh besne jeze. Vedel je, kako strašen je v jezi ta tavadno tako razsodni mladenič. Zato ga je takoj »oskusil odvrniti od teh misli: »Pongovski je star in je brez roke povrhu,« je brž povzel besedo, »ne moreš ga pozvati na dvoboj.« A Tačevski ni podivjal. Neizmerna, bolestna osuplost je pri njem v prvem trenotku prevladala vse druge občutke. »Ne morem ga pozvati na dvoboj,« je kakor odmev ponovil župnikove besede, »zakaj me pa tako ponižuje?« Tedaj se je dvignil stari Ciprianovič, prijel Jacka za obe roki in mu jih krepko stisnil, nato pa ga je poljubil na čelo in mu rekel: »S tem je Pongovski sebi napravil sramoto, ne tebi. Če ne boš mislil na maščevanje, bo moral vsakdo občudovati tvoje plemenito in velikih prednikov vredno srce. »To so modre besede!« je vzkliknil župnik, »pokazati moraš, da niso bile zaman izrečene...« Medtem je Stanislav Ciprianovič naglo objel Jacka: aOdkrito povedano,« jc ozkliknil, »vedno rajši te imanu; Bukojemski m pa ni bilo prav, da se jc zadeva lako zasukala: škrtali so z zobmi ves čas, odkar so bili slišali pismo. Nato so pričeli po Stanislavoveni vzgledu tudi oni objemati Jacka. »Naj bo tako ali lako,« se je slednjič oglasil Luka, »a na Jackovem meetu bi si bil jaz že drugače pomagal.« »Kako pa?« sta radovedno vprašala brata. »Prav za prav de ne vem, kako, a nekaj bi si bil že izmislil in stvari ne bi bil kar tako vtaknil.« Če ničesar ne ves, kaj se potem v stvar vmešavaš.« »Kaj bosta govorila, mar vidv akaj vesla?« Mirujte!« je rekel župnik. »Tega pisnm ne pustim brez odgovora, a maščevanje pustiti — to bi bilo krščansko in katoliško.« »Ha! Ali se niste, prečastiti, v prvem trenutku tudi vi prijeli za bok?« »Samo zato, ker sem predolgo nosil sabljo. Mea culpa! A kakor sem rekel, mora se vpoštevati tudi to, da je Pongovski star in brez roke ... Jeklo tu ne bi nič pomagalo... Po pravici vam povem, gospoda, da se mi je prav zato la trdovratnež docela pristudil, — ve, da mu ne moremo do živega in zalo tako nesramno izkorišča.« »No, kaj kmalu mu postane prevroče v naši okolici,« je dejal Jan Bukojemski. »Mu že poskrbimo za to, da živ krst več ne bo zahajal v njegovo hišo...« »Najprej mu moram odgovoriti,« ga jo prekinil gospod župnik, »in sicer takoj. Saj njegov sel še vedno čaka.« Vendar so nekaj časa ugibali, kdo naj odpiše: ali Jacek, ki m uje bilo pismo namenjeno, ali pa župnik, ki mu je bilo poslano. Sklenili so, naj odpiše župnik. Tačevski je sam brez nadaljnjega rešil to vprašanje s tem, da je rekel: »Zame ni več te hiše in vsi ljudje v njej so zame mrtvi. No, in lahko so veseli tega mojega sklepa.« I!l=lll= ? t> џ N ~ «3 A Ф B 8 o a c £ 5' p 5Г . 7? I S M < S < 2. *- "S tO w C to 0 tr s ■e I S' 4 • Л ■n m < 2. e 8 sls 3 - o 2. e g-n B — "S- I = ж o 2 ® =0 Č S« » i » * 5'i1 ffl o Ž S » 0 S — ° r !?. * ® s I p- i i « m s C M o; it »r •• S "S Џ ^ • ? iT 2111=111 Meh iwfaniQip vrvemнз Z avtomobilom skozi džunglo Bernhard Kellermann, ki potuje po Aziji, objavlja v »Berliner Tageblattu« svojo avtomobilsko vožnjo preko džungle v Juipur: Tik pred Fatepur-Sikri, približno dvajset milj od Agre, je cesta Fatepur—Sikri—Alvar, ki jo zaznamuje angleški avtomobilski zemljevid, nenadoma izgiuila. Požrla jo je džungla! Pri majhnem ribniku nas radovedno pričakuje tropa krasnih flamingov. Zagazili smo v močvirje. Prenočišče v samotnem in zapuščenem bungalovu v Digu, bivšem letovišču bharatpur-skega kneza. To je bilo davno! Današnjega bharatpurskega maharadžo so Angleži pravkar postavili pod kuratelo. Vse naokoli stare, speče palaže iz rdečega peščenca, ki se ogledujejo v velikih, tihih krnicah. Po zidu bun-galova se izprahaja velika opica, katere rdeči zadek bengalično osvetljujejo zadnji žarki zahajajočega solnca. Alvarski maharadža ima trideset slonov, ki vsi salutirajo z rilci, čim se pojavi Njegova iVisokost na dvorišču. Nihče jih tega ni naučil — pojasnjuje častnik, ki me spremlja — živali so tako pametne, da vedo, kdo je v tej deželi gospodar. Vsak dan gredo ti sloni po majhni prestolnici na izprehod, kakor n. pr. drugod osli. Pohajajo po eden, dva ali trije, vsak noseč na hrbtu po več hlapcev. Ako si hoče mahut tam gori za velikimi ušesi kaj kupiti, potem leže slon na tla ter zapre kakor gora ozko bazarsko cesto, tako da se zagozdi celokupni promet. A kaj zato — maharadžev slon je pač maharadžev slon! Čez pol ure se velikan zopet dvigne, zakinka z debelimi nogami in že je izginil izpred oči. Za brzo ja-drajočimi sloni se pode dečki z velikimi košarami. To so pobiravci govna. Kajti če slonu pride na misel, se ustavi in odda salvo kade-čih se topovskih krogel. Ena sama taka salva napolni košaro do vrha. Na ta način razširja maharadža med svojimi podaniki, ki jih tarejo težka davčna bremena, blagostanje ... Teh 30 slonov koraka ob verskih slovesnostih v bleščečem okrasju po cestah, štirje od njih vlečejo dvonadstropni slavnostni voz, v katerem prestoluje maharadža. Njihov glavni pokiic je pa lov na tigre. V tem so tako dobro izvežbani, da se v trenotku, ki je po njihovi sodbi za strel ugoden, ustavijo in dajo lovcu na hrbtu z rilcem znamenje ... Alvarski maharadža nima samo najbolje izvežbanih lovskih slonov v celi Indiji, marveč je tudi lastnik divjačine najbolj bogatega lovišča, v katerem ustrele vsako leto 8—12 tigrov in nešteto jelenov, leopardov, divjih prašičev. Lovišče leži tik pred mestnimi vrati, takorekoč pred hišnimi vrati Njegove Visokosti, v dolini, ki jo obdajajo nizke gore. Dolina je dolga 30 do 50 milj in približno deset milj široka; noben nepoklicanec ne sme stopiti vanjo. Maharadža si je zgradil v lovišče krasno avtomobilsko cesto in v pičli pol ure smo sredi najgostejše džungle. vRajputanski tiger« — tako mi je pojasnil moj vodnik, častnik ,nekoliko nervozen Hin-du — >je največji indijski tiger. Dolg je do deset čevljev in more kamelo odnesti, tako je močan. Pa saj boste videli.« > Videl?!« »Seveda. Na stotine jih je tod. Nikoli se nisem peljal skozi džunglo, ue da bi vsaj snega videl. Poglejte oni-le most. Predsinoč-njim sem se ponoči z vozom vračal iz lovskega gradiča Njegove visokosti. Tu je sedel ogromen tiger. Ni se ganil, ko smo se mu približevali ter se je umaknil šele v zadnjem trenotku. Tu je — stop driver — eden najbolj obiskanih studencev. Ali vidite tisto majhno hišico z linami? Iz nje morete opazovati, kako tigri pijo. Tu se na tigre ne sme streljati. Morda bi skočila zver na hišico, toda vanjo ne more, ker je strop iz cementa. Da, obljubljam vam za nocojšnji večer najmanj enega do dva tigra.« V džungli zaprasketa suhljad. Pogledam — nekak bivol na visokih nogah gre mimo čez pot. Ogromna jelenovka, ki gre pit, predno pridejo tigri. Ljudje hodijo po džungli, kmetje in dečki, skoraj nagi in črno ogoreli. »Ali se ne boje tigrov?« »Ne, tiger podnevi nikoli ne pride. Večina ljudi, ki žive v džungli, nikdar ni videlo tigra.« Tri, štiri, šest antilop je bliskovito šinilo preko poti. O kakem tigru nikjer nobene sledi. Od daleč se prikaže maharadžev lovski gradič — precej navadna, modro pobarvana zgradba. Krenili smo na stransko cesto in dospeli do skromnega templja ob majhnem vo-dopadu. Ob robu krnice Ganeš, bog s slonovo glavo, štiriglavni Brahma, sveti bik, Nandi. Sive opice z otožnimi obrazi se zibljejo med vejevjem velikih dreves. Klicali smo jih, da bi jih krmili. V tem trenotku prišumi bogato okrašen avto; šipe so iz modročrnega stekla. Maharani, Her highness! Moj častnik piano k vozu in brž se izgubimo. To je bila tedaj maharani, ki se je hotela v mraku džungle izprehoditi. Mali tempelj so dreves ni več! Zagozdili smo se v peščeni rečni strugi. Zložiti smo morali prtljago z voza in se z muko preriti na nasprotni breg. Uro za uro meljemo po pesku, sledeč koles-nicam. Toda pri mali železniški postaji Basvva nas čisto nenadoma ustavi soteska s potokom. Solnce pa je že na robu džungle. »Ali prihajajo tod mimo avtomobili?« — sem vprašal postajnega načelnika. >Odkar sem tu, sta prišla semkaj samo dva avtomobila. Eden je prišel iz Rajagurhe, a je krenil nazaj. Drugi pa je prišel iz Jaipura. Porivalo ga je dvajset kmetov.« Začelo se je daniti; pavi so kriče prileteli z dreves in se izprehajali na postaji v Basvi. Znova sem pričel proučevati zemljevid. Od velike ceste Agra—-Jaipur nas je ločilo samo 25—30 milj Ce bi se hotel vrniti, sem imel pred seboj 150 milj najslabše poti. Na vlak avtomobila ni mogoče natovoriti, ker na teh majhnih postajah nimajo nakladalnih naprav. Sklenil sem, da na vsak način pro-drem naprej do velike ceste. Na postaji se zbere velik vojni svet; železničarji, kmetje. Pridružili so se tudi mladi gospod iči iz Basvve v jutranji obleki, ki čakajo na alvarski vlak. Vedno in vedno zopet se ponavljajo imena Bandikui in Iravadi. Postaj- Dr. Elsa Koffka, ki je bila imenovana za docentko kazenskega prava na univerai v Rostocku; to je prva Nemka, ki je bila pozvana na vseučijiško »tolico brez habilitacije. S konference Male antante, ki sn je vršila v Bukarešti od 21). do 22. t. m. Ta konferenca zunanjih ministrov Jugoslavije (Marinkovič), Češkoslovaške (Beneš) in Romunske (Tituiescu) je bila posebno važna, ker je očividno še poglobila razmerje med temi tremi zaveznicami in vse kaže, da je bilo ob tej priliki govora tudi o tesnem vojaškem in gospodarskem sodelovanju, zlasti je pa pokazala Romunija, da stoji v italijansko-jugoslovanskem sporu lojalno na naši strani. — Gornja slika nam kaže vse tri zunanje ministre: BeneSa, Titulesca in Marinkoviča, spodnja pa navedene tri ministre z Bratianujcm pri konferenci. zgradili v spomin enega maharadževih prednikov, ki se je bil umaknil semkaj v džunglo, da bi se popolnoma posvetil premišljevanju in pobožnemu življenju. To je bilo davno! Džungla je postala sedaj lovišče in sedanji maharadža je pred nekaj leti neko drugo maharani z revolverjem ustrelil. Nobenega tigra! Nastala je noč. Na cesti nekak šum. Stop Driver! Toda samo velik divji prešič je. Peljali smo se še k oddaljenemu ribniku, kamor prihajajo tigri kar tru-moma pit... Čakali smo pol ure, toda tigrov od nikoder. Očividno so čakali, da bi mi odšli! »V resnici sem nesrečen!« — se je opravičeval častnik. »Drugače ni mogoče v lovišča Njegove Visokosti, ne da bi srečali vsaj par tigrov.« Ceste v Alvarju in bližnji okolici so tako izvrstne, da morajo vsakega obiskovalca, n. pr. angleškega generala, zapeljati, da gre v Alvar nad tigre. Moje vprašanje, če je pot v Jaipur dobra, se je zdela nekoliko neuljudna. Pot se malo rabi,« je odgovoril častnik, »toda izvzemši nekaj kratkih mest, dobra.« Peljali smo se pet milj po cesti, gladki kakor zrcalo, in krenili na pot, ki so jo na obeh straneh obdajala visoka drevesa. Čez deset minut je cesta večinoma izginila! Veter jo je odnesel, dež izpral, džungla požrla. Mleli smo pesek; mnogokrat je pot med bohotnim bambusom tako ozka, da moremo komaj naprej. Samo visoka, stara drevesa kažejo, da je tod nekoč vodila široka cesta. Ne-številni divji pavi se zibljejo v vejevju ter nas sprejemajo z mijavkajočim krikom. Svare džunglo, nam se rogajo. Pred mrt 'očiin mestecem Kaiagurb postane cesta zopet boljša, takoj za me.slečem je pa popolnoma izginila. Sedaj tudi visokih ni načelnik mi da s seboj železniškega delavca, ki je zrasel v džungli. »Povejte mu, da hočem na vsak način priti do velike ceste Agra-Jaipur, naj že bo kjerkoli!« Naš vodnik, oborožen z dvema težkima lopatama, je prisedel in odpeljali smo se; za nami pa so zlobno rogali kriki vseli alvarskih pavov. V džungli mrgoli divjačine! Skupine antilop — črno iu belo lisastih — uas strme radovedno opazujejo. Ne zganejo se, ko se jim bližamo. Če zapleskamo z rokami, napravijo par elegantnih skokov, a se tako zopet radovedno ustavijo. Za grmom leži mlad leopard in si liže tace, prav kakor mačka. Za nas se ne zmeni. Ta džungla se zdi kakor paradiž. Na jasah se pase na stotine živali, antilop in gazel. Nenadoma se kolovoz pogrezne! Pred nami, pod nami zija grapa, ki si jo je bila izdolbla reka, dvajset do trideset metrov globoka in ra no toliko široka. Volovske vprege so izkopale v slrme obronke reke neke vrste pot. Moj šofer Halil, ki me je spremljal že od Isfahana, je prvi. izgubil pogum. >Nemo-goče je!« Jaz sem bil pa odločen, da, če treba, tri dni gradim cest , a vrnem se ne! Velika cesta mora biti oddaljena le še osem milj. Klanec je na oni strani peščen in zdrsnili bomo po njem nizdol kakor na saneh; toda pot navzgor jo dejansko obupna. Volovske vprege so izkopale v ilovici tako globoke brazde, da so nastali med kolosekoma visoki griči, ki jih je solnce sežgalo v kamen. Te griče je bilo treba razkopali iu zasuti koloseke, tod in tam pot "azširili... In čisto na vrhu je Se nekaka ilo\ uala crora .. * Tornberg. vodja švejsko ekspedicije, ki je rešila Nobila. V trenotku srao se lotili dela. Meter za metrom, pod solncem, ki ne pozna usmiljenja. Halilu se je vrnil pogum, ko je videl, kako lepo naša pot napreduje. Najel sem trume kmetov, ki so bili dospeli s svojimi vozovi, ki so jih vlekli voli, V dveh urah je bila pot gotova. Motor je zagrmel, osem mož je porinilo in gori smo bili. Sedaj je na mojem zemljevidu samo še reka, ki sem se je že od jutra bal. Toda izkazala se je kot čisto nedolžna. Skoraj brez ovire smo prišli težnjo in se ustavili v neki vasi. »Kako se imenuje ta vas?« »Iravadi.« — »Iravadi! In kako daleč je do ceste?« — »Pol milje.« Še nekoliko dela v vaški soteski, ki smo jo morali razširiti — cela vas je bila na nogah in pomagala — in naš voz je zdrdral po veliki cesti. — — — Kakor zlodej drvi Halil. Tik pred Jai-purjem šine prek ceste trop antilop. Zadnja žival mora skočiti v stran, da ne obvisi na hladilcu. In tu je Jaipur! Po dvadnevni vožnji skozi džunglo se nam zdi kakor majhen Pariz. Široke, ravne ceste, tri- in štirinadstropne palače in hiše, vse rdeče, z veselimi balkoni, pomoli in priprtimi okni. Zares, pravi Malj Pariz, sredi džungle in puščave. Še en spominski dan Predlaga ga oskubljen ljubitelj knjig v londonskih »Times« in pritrdili mu bodo z veseljem vsi, ki imajo glede knjig čisto vest. Uvede naj se, tako pravi dopisnik navedenega lista, vsako leto spominski dan za ' ra-čanje i^pusujenili knjig. Suiu ze takt — nadaljuje Anglež -— da knjige raje izprosjačimo, si jih izposodimo ali ukrademo, namesto da bi jih kupili. Prosjačcnje za knjige ni posebno razširjeao, ker ne obeta dosti uspeha. Krasti nas je strah in tudi treba ni, ker si knjige lahko izposodimo. Tako lahko in tako udobno je, izposoditi si knjigo. Da bi pa izposojeno knjigo tudi brali, to je pa druga stvar. Predvstm izposojeno knjigo spravimo v lastno knjižno omaro, nato pa čakamo, da nas obide veselje za čitanje. Tako počasi pozabimo, odkod imamo knjigo ter jo s čisto vestjo štejemo med svojo last. Zato bi bil vsakoletni spominski dan za vračanje knjig zelo potreben, da bi zdramil vesti. — Ako bi iskali med svetniki patrona za izposojevalce knjig, potem bi bil primeren mož sveti Kolumban, razširjevalec krščanstva na severnem Škotskem. Saj je tega svetnika dovedla do njegovega misijonskega delovanja izposojena knjiga, za katero je bilo že preje na tisoče ubitih. Bil je to zelo lep evangelij, ki si ga je izposodil od sv. Finijana, da bi si ga prepisal. Ko je pa knjigo vrnil, je izposojevalec zahteva' tudi prepis in meathski kralj je to potrdil češ: kjer je krava, mora biti tudi tele. Man: sv. Kolumbana so nato dvignili orožje proti kraljuj prišlo jc do krvave bitke, nakar je svetnik bežal iz Irske na Škotsko, kjer je potem učil Škote prve*prave vrre. — Knjige so pač čudno blago; moremo j:.i rabiti, ne da bi jih kupili in bistveno za knjigo je, da ne stoji neizkoriščena v omari marveč se čita. Proti izposojevanju ni torei kaj reči, potrebno je le, da knjigo vselej vnemo lastniku. V to naj nas opominja vsakoletni spominski dan Slab napis za dobro stvar V Lovanju v Belgiji bodo 4. julija t. 1. blagoslovili novo poslopje vseučiliške knjižnice, ki so ga zgradili Američani na svoje stroške. Vse bi bilo lepo, ako ne bi si bil izmislil ameriški arhitekt Warren slabega latinskega napisa, ki naj bi se vzidal v pročelje. Ta napis se v prevodu glasi: »Kar je teutonski furor porušil, so ameriški darovi znova zgradili.« Rektor lovanjske univerze, prelal Ladenze, se temu napisu najodločneje upira. Ameriški arhitekt se je pa istotako nepopustljivo zagrizel v ta napis in zahteva, da se vzida. Belgijsko časopisje je povečini na rektorjevi strani. Minolo nedeljo je prišle med rektorjem in arhitektom do odločilne bitke. Warren je pooblastil nekega belgijskega arhitekta, naj kamen z njegovim napisom vzida. Rektor pa je pozval na lice mesta policijo, ki je arhitekta, ko je hotel svojo na logo izvršiti, odvedla. Seveda je cel dogodek vzbudil veliko zanimanje. Sedaj pravijo, da ' se reši spor na ta način, da se napis do otvoritve viida, t}0 otvoritvi pa se odstrani. . Stran 12. >SLOVENEO, dne 28. ji Priporočamo Vam edino ie nafbolfšc v: GrHzner MPOtzneM^ samo pri Jos.Pefelincu. Ljubljana (Blizu Prešernovega spomenika ob vodi.) NlzKe cene. Tudi no obročno plačilo. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim dne 30. junija 1.1. trgovino s špecerijskim in delikatesnim blagom. Zagotavljajoč točne in solidne postrežbe se najvljudneje priporočam Anton Legat Ljubljana, Miklošičeva c. 28 Lastnik Miloš Bušelič Makarska, Dalmacija Biser Dalmacije Najpriljubljenejše kopališče na Jadranu. Kopalna obala nad 1 km dolga. Fini morski pesek. Kopališče posečajo v sezoni innogobrojni tujci. Dnevni pension s sobo Din 55-60. Pogled na Makarsko s kopališčem se vidi v izložbi tvrdke Breznik Fritsch, trgovina z železnino, Ljubljana SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. Cosulich Line-Trst Najnov. svetovnozn. eksprcene motorne velelaiije Saturnia in Vulcania 24.0011 ton — 21 milj hitrosti na uro Brzovozni promet preko Atlantskega oceana ii Trsta v New-York in Južno Ameriko. Nase dolgoletne izhusnle hohor ludi soglasno priznanje vseh nasin od-lemaiccv lama. da so »MERIMA« NUDI PO IZBEDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Solidna cena ln Iztiorna Hahovost _______ so svojsfie naših - prtilivodov Proda se Zahtevajte takoj brezplačna in točna pojasnila: Simon Kmetec zastopnik za Slovenijo in Prekmurje Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 13 (Prva cesta desDO od kolodvora.) z dobro vpeijano gostilno, na najlepšem kraju v Ljubljani. — Naslov sc poizve v upravi »Slovenca« pod št, 5857. t Tridesetletna izkušnja TSTPfiflT dokazuje, da so čaše ln aparati znamke " za vkuhavanje najzanesljivejši in radi tega najcenejši. Tovarniška .11/ P C tf , Pri zaloga 1 IrLCn« tvrdki „FRUCTUS", Ljubljana, Krekov trg 10//. Celje: Josip Jagodfč. — Maribor: Kari Lotz. Cenj. čitateljem se priporočajo naslednje tvrdke K. Pečenko »laž Jančar pleshur LiuDliano, Breg Franc Fujan krovec Ljubljana, Galjevica 9 pri dolenj. kolodvoru trgovina vseli vrst usnja In čevljarskih potrebščin Liublian«. Sv. Petrf testu 32 Direkcija državnih železnic v Subotici razpisuje na temelju odobrenja g. prometnega ministra z dne 5. junija 1924 v aktu Generalne direkcije državnih železnic G. D. št. 15.849/24 in v smislu členov 86.—98. zakona o državnem računovodstvu za dan 24. julija 1928 prvo olertalno licitacijo za izvršitev zidarskih, kamnoseških, tesarskih, mizarskih in ključavničarskih del pri dovršitvi skladišča v polkrogu in za izvršitev talnih, zidarskih, tesarskih, krovskih, kleparskih, kamnoseških, mizarskih, ključavničarskih, pleskarskih, inštalacijskih, slikarskih in tapetnih del pri zgradbi poslopja za skladiščno osobje na tovorni postaji Novi Sad. Kavcijo v znesku 5% ponudene vsote za naše državljane, oziroma 10% za inozemce, je treba vložiti pri blagajni Direkcije državnih železnic v Subotici ali pri blagajni Generalne direkcije državnih železnic ali pa pri blagajnah ostalih Oblastnih direkcij državnih železnic v gotovini, predvideni po členu 88. zakona o državnem računovodstvu najkasneje do 10. ure dopoldne na dan licitacije; licitantje pa morajo na dan licitacije predložiti reverz o vloženi kavciji določeni komisiji za vodstvo licitacije. Ponudbe, kolkovane kot predpisano, je vložiti najkasneje do 11. ure Gradbenemu oddelku direkcije (Trg vojvode Put-nika št. 9, II. nadstr., vrata št. 9) v zapečatenem ovitku z označbo na zunanji strani: »Ponudba za izvršitev del pri dovršitvi skladišča v polkrogu in zgradbi poslopja za skladiščno osobje na tovorni postaji Novi Sad ponudnika N. N.« Pravico do licitacije imajo le osebe in tehnična podjetja, ki se izkažejo komisiji z dokazi o svojih podjetniških sposobnostih in izkazom, da so svoj obrat podvrgli obdavčenju in plačali ves davek s pripadajočimi dokladami za vsa zapadla zakonita dela, kakor tudi za vse po posebnih odobrenjih določene obroke. Zastopniki ponudnikov se pripuste k licitaciji le, ako se izkažejo s pismom o polnomočju, da morejo ponudnike na licitaciji zastopati. Načrte, ponudne obrazce, proračune stroškov in splošne ter tehnične pogoje si je mogoče ogledati ali nabaviti za 100 Din vsak dan med uradnimi urami v Gradbenem oddelku .irekcije. Naknadnih in brzojavno vloženih ponudb ne sprejemamo. Iz direkcije državnih železnic v Subotici, štev. 26.167/1928. Slektroinštalacije za luč ih pogou, prodaja iu pre-> lian j,! elektromotorjev, mehanična delavnica Eiaklropod.etje, Liubliana VU. Jcrnejeva c. 5, telet. 325'- SOO petrov trpežnih rujavih in črnih telovadnih čevljev vse številke, manjfte po 3H Din. večje po 40 Di« ter drupre tolovadne potrebščine kakor tudi klobuke kupite nojueuoje pri Amerikancu Ljubljana, Stari