Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 53263 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped. in abb. post. Il gruppo NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir Leto XVIII - N. 7 (366) Udine, 15. aprila 1967 Izhaja vsakih 15 dni BIVŠI PARTIZANI ZBOROVALI V VIDMU ZAHTEVE FURLANSKIH ŠTUDENTOV V znamenju solidarnosti z narodi Casje ie,dadobi Videm ki se borijo za mir in napredek Kongresa se je udeležila tudi delegacija Zveze združenj borcev NOV SR Slovenije s predsednikom Francem Leskoškom-Luko na čelu - Pokrajinski tajnik Vincenti o sodelo-vanju s sosednimi narodi-Govor vsedržavnega predsednika ANPI Boldrinija in zastopnika beneških partizanov Konta Zgodovina nas uči, da sta imela Éedad in Videni svoji visoki šoli že v srednjem veku Une 2. aprila je bil v Vidmu v veliki dvorani šole Manzoni deveti kongres ANPI za videmsko pokrajino. Kongresa so se udeležili tudi vidni Predstavniki iz Slovenije in med njimi predsenik Zveze borcev Fran Leskošek - Luka, predstavnik partizanov iz Koroške, prisoten pa je bil tudi predsednik vsedržavne zveze ANPI poslanec Boldrini. Tajnik pokrajinske organizacije Vicenti je v obširnem poročilu omenil na desetine kongresov sekcij, Ki so pripravili nedeljsko pomembno zasedanje. V svojem govoru je tajnik poudaril pomembno vlogo niostu, ki jo ima dežela s sosednima državama Jugoslavijo in Avstrijo in s katerima so odnosi mirnega sožitja. Prav v tej zvezi pa je ugotovil, da so še vedno težavne in neupravičene vojaške služnosti, katere zahteva zavezništvo, ki ne Prispeva k pomirjenju in v katerem ie tudi Zahodna Nemčija s svojimi fevanšističnimi težnjami. Predsednik vsedržavne organizacije ANPI poslanec Arrigo Boldrini Pa je dejal, da je osnovno vprašanje italijanskega odporniškega gibanja v solidarnosti z narodi, ki se nore za svojo prihodnost proti kolonializmu in imperializmu in v solidarnosti z narodi, ki se bore proti mšizmu. Treba je ustvariti novo antifašistično enotnost Evrope, vsi-uti mir v Vietnamu, premagati politiko ZDA in razbiti stare oblike hladne vojne. Zelo pomebna je pristnost slovenske in koroške delegacije na kongresu, saj dokazuje enotnost antifašističnih in miroljubnih sil. Naš prispevek «diplomacije odporniškega gibanja», ki ie diplomacija prebivalstva, pa ima Se posebno vrednost na obmejnem Področju. Na kongresu je kot delegat spregovoril tudi Mario Kont, ki je bil kasneje izvoljen v pokrajinski od-o°r ANPI kot predstavnik beneških Partizanov in ki je v uvodu orisal travno zgodovino prebivalcev Belske Slovenije. Mario Kont je ugotovil, da je na Vhodnem področju Furlanije večina prebivalstva slovenske narodno-sti, ki živi in dela na tej zemlji že Ječ kot 13 stoletij in ki je do sedaj vzdržala pred šovinističnim pri-ti3kom, ki je skušal zbrisati njeno Paravno zgodovinsko jezikovno pri-Padnost. Mi želimo, je dejal Kont, živeti v teiru z vsemi sosedi in še zlasti s . Urlani, s katerimi smo bili v prijateljskih odnosih v slabih in do-rih časih. Med fašizmom so hoteli na vse Pačine zatreti Slovence v Istri, na ^morskem in naravno zlasti Slo-Jence v Nadiških dolinah. Prepoveva je bila uporaba materinščine JP to celo v cerkvah, preganjani so di duhovniki in prepovedan je bil P°uk katekizma v slovenščini. Ven-?ar nismo bili samo Slovenci žrtev l?àìzma, temveč vse italijansko 'Judstvo in smo se z orožjem v ro-Kah združili italijanski in slovenski Partizani. 2 osvoboditvijo smo upali, da bo ®šeno predvsem nacionalno in so-C|alno vprašanje slovenske narod- ne skupine v naših dolinah. Zaman pa smo upali, da se bodo spoštovala tista človečanska načela, ki pripadajo vsem ljudem ne glede na jezikovno pripadnost. Še z večjo ostrino se je nadaljevala šovinistična politika in so bile ustanovljene «trikoloristične formacije», katerih glavni cilj je bil napadati partizane, ki so pripadali garibaldinskim in slovenskim formacijam. Predvsem pa so hoteli zatreti nacionalni preporod, ki je bil vedno bolj občuten med našim prebivalstvom in končno so preganjali vse pripadnike naprednih organizacij in strank. Mario Kont je nato podrobneje orisal konkretne primere protizakonite in kriminalne dejavnosti teh tolp in ozračje terorja, ki so ga ustvarile, ter poudaril, da se je šele sedaj končalo to razdobje, zaradi katerega so bili številni partizani prisiljeni zapustiti domačijo. Nato je dejal, da je nekaterim uspelo vztrajati in da so z velikim pogumom ohranili načela demokra- cije in svobode. Vključili so se v slovenske organizacije in napredne italijanske stranke ter se bore za uveljavitev italijanske ustave, bili so trdni in neutrudni poborniki deželne avtonomije. Kont je nato govoril o pomanjkanju priznanja kvalifikacije partizanom, katere ne uživajo partizani Beneške Slovenije zaradi sabotaže politične desnice in da tako ne uživajo te kvalifikacije pripadniki slovenskih formacij ter predvsem pripadniki Briško-beneškega odreda. Na tej osnovi so zgubili pravico do pokojnin, jim niso bili izplačani prispevki ter ne uživajo drugih ugodnosti. Gre za resno moralno in materialno škodo, zaradi česar je govornik pozval novi odbor, da resno prouči ta vprašanja in da jih skuša rešiti. V zaključku Mario Kont omenil številne junaško oadle partizane ter predlagal, da se ob njih grobovih priredi ob obletnici smrti ustrezna oroslava ter se postavijo spomeniki. L L 3* K * ' ViUARBIA m PACE j U UN'EUROPA LIBERATA t? Pod geslom « Za utrditev demokratičnih idealov odporniškega gibanja in ustave, za napredek Furlanije, predstraže miru na mejah domovine v Evropi, osvobojeni strahot nacizma in vojne » se je vršil v Vidmu IX. kongres furlansk h partizanov. Udeležencem podaja svoje poročilo sekretar Vincenti Vse pogostnejše stavke, demonstracije in zahteve furlanskih študentov po ustanovitvi univerze v Vidmu pravzaprav potrjujejo in utemeljujejo že staro in zgodovinsko dognano resnico, na tleh, v Čedadu in Vidmu smo namreč imeli že univerze in to v srednjem veku. Želja furlanskega prebivalstva po lastni univerzi ni torej nikak-šna nova stvar ali zahteva, niti morda ne izvira iz prejšnjega stoletja. Željo in uresničitev te zahteve lahko najdemo namreč že v srednjem veku. Prvi poskus, ustanoviti univerzo v Furlaniji, sega v obdobje patriarha Ottobona, v avgust 1302. leta. Ottobono, po rodu iz Emilije in padovanski škof, je takoj, ko je prišel v Furlanijo, pokazal namero, da bi organiziral v Čedadu splošni univerzitetni študij «in decre-talibus et aliis facultatibus». Sklep je bil uresničen prihodnje leto, ko je univerza začela dejansko delovati in ni uživala privilegijev niti s strani papeža niti s strani cesarja, temveč jo je podpirala čedadska občina. Predmeti, ki so jih poučevali na čedadski univerzi, so zajemali cerkveno pravo, kanonsko in civilno pravo ter morda tudi naravoslovne in zdravniške vede. Delovanje univerze pa je prekinil požar, ki je ob koncu Ottobonovega patriarhata upepelil precejšen del Čedada. Sklepe Ottobona jo znova uresničil patriarh Bertrando di Saint Ge-nès leta 1339, ko so kljub nasprotovanju padovanskega škofa, znova ustanovili visoko šolo v Čedadu. Tako je z «aetu optimo et ef-fectu » v Čedadu spet zaživelo visokošolsko življenje. Na univerzo so začeli prihajati študentje iz Salzburga in Avstrije in sloves čedad-ske visoke šole se je kmalu raznesel daleč naokrog. Poskus, da bi tudi papež sankcioniral čedadsko visoko šolo, pa ni uspel kljub prizadevanjem številnih imenitnih dostojanstvenikov in znanstvenikov. Tu je spet nasprotoval padovanski škof. Kljub intrigam in ostalem pa je študij v Čedadu potekal normalno in poleg pravnih ved je predaval naravoslovje na čedadski univerzi Giovanni d’Egidio iz Ogleja, medicino pa je poučeval mojster Guglielmo. Vendar pa so se kasneje kaj kmalu potrgale vezi med oglejsko patriarhijo in Čedadom, ker se je Čedad bolj nagibal in povezoval z goriškimi grofi. Uradno priznanje čedadske univerze pa ni prišlo kasneje s strani papeža, temveč s strani cesarja Karla IV., ki je z diplomo, datirano v Pragi 1. avgusta 1353., podelil svojemu bratu Bertrandu pravico do splošnega univerzitetnega študija v Čedadu. Tako je Čedad končno zares postal univerzitetno mesto, slaven daleč izven svojih meja in s svojo krajevno pomembnostjo prerasel v zares mednarodno središče. Zato je lahko podeljeval doktorate « in artibus et in utroque iure », doktorji in rektorji, pa tudi študentje, so vsi uživali takrat vse privilegije kot takratna, najbolj znana univerzitetna evropska središča. Tudi mesto Videm si je v tistem času prizadevalo dobiti in ustanoviti svojo univerzo. K temu so jih vzpodbodle Benetke, ki so kljub petindvajset kilometrov oddaljeni Padovi z znamenito univerzo, ustanovile svojo visoko šolo. K temu pa .je Videm silila tudi obsežnost pokrajine, oddaljenost Vidma od drugih visokošolskih središč, številni študentje in njihove ekonomske razmere. Tako je 18. maja 1401. leta mojster Pietro, zdravnik iz Gemone, predlagal videmski občini, naj dominikanci ustanovijo videmsko visoko šolo. Toda zadeva je padla v vodo zaradi nasprotovanja samostanskih bratov. Vendar pa se zdi, da sta bili v letu 1400 v samostanih Sv. Frančiška in sv. Petra Mučenika katedri za filozofijo in teologijo odprti tudi laikom. Leta 1494. je bila ustanovljena ju-ridična šola, ki si je kasneje pridobila veliko in znamenito tradicijo. Tako nam torej pričajo zgodovinski viri, da sta imela kar dva kraja v naši pokrajini, Čedad in Videm, svoji univerzi že v srednjem veku. Zato je dokaj čudno, da danes, v času atoma in vesoljskih poletov, silnega razvoja znanosti in tehnologije, naše pokrajina ne more dobiti svoje najvišje pedagoško-znanstvene ustanove - svoje univerze. Čas bi že bil, da postane nekdanja stara zgodovinska resnica zdaj znova stvarnost in da končno dobi Furlanija v Vidmu, kot svojem središču, tudi to prepotrebno in velepomembno ustanovo -svojo univerzo. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Slovenski šolniki obiskali strokovno šolo v Trbižu Pred dnevi je skupina profesorjev strokovnega šolskega zavoda z Jesenic, ki jo je vodil ravnatelj prof. Dimnik, obiskala podoben zavod v Trbižu. Srečanje slovenskih šolnikov s trbiškimi je potekalo v prisrčnem vzdušju. Slovenski profesorji so se z gostitelji razgovarjali o učnih postopkih v obeh zavodih in proučili možnosti sodelovanja. Tako so sklenili, da si bodo še letos izmenjali opazovalce, ki bodo na obeh zavodih prisostvovali izpitom za usposabljanje. Gostje so si nato ogledali najbolj značilne kraje Furlanije zvečer pa so bili povabljeni na večerjo. Trbiški župan dr. Di Gallo je izrazil željo, da bi bili v prihodnosti stiki med sosednima deželama čimbolj tesni in da bi se srečanj začeli udeleževati tudi avstrijski šolniki. Illllltlllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Visoko priznanje Folklorna skupina iz čente bo predstavljala Italijo na 32. mednarodnem fastivalu v Nici Državno predsedstvo ENAL (Ente Nazionale Assistenza Lavoratori) je določilo čentsko folklorno skupino «Chino Ermaco-ra», da bo predstavljala Italijo na 32. mednarodnem festivalu, ki se bo vršil v Nici v dneh od 12. do 18. julija letos. Ta novica je zelo razveselila in navdušila vse, saj je s tem čent-ski folklorni skupini dana visoka čast. Kot znano, je omenjena folklorna skupina že dostikrat nastopila po Italiji in v inozemstvu in je vedno žela bogate uspehe. Upati je torej, da se bo tudi tokrat uvrstila med najboljše. Pogled v nabito polno dvorano bivših partizanov, ki so se udeležili pokrajinskega kongresa, ki se je vršil v veliki dvorani državne šole « A. Manzoni ». V prvi vrsti delegacija Zveze združenj borcev NOV SR Slovenije s predsednikom Francem Leskoškom na čelu Iz Nadiške doline Nova tovarna stolov v Čedadu Okoli Čedada te zadnje čase naglo rastejo male tovarne in razni laboratoriji in vse to hvala občini, ker odstopa brezplačno ali pa po zelu ugodni ceni parcele, kjer potem postavijo obrate. Prav te dni so otvorili zopet novo tovar no, ki bo izdelovala nekatere dele stolov. Lastnika tega obrata sta Vanni Dorbolo’ in Pio Cantarutti. Zaposlenih bo okoli 50 delavcev in nekateri od teh so iz Nadiške doline. Upati je, da bodo zgradili kaj podobnega tudi v Nadiški dolini, da bo tako moglo dobiti delo na domačih tleh vsaj nekaj naše delovne sile. Razstava furlanskega obrtništva Okrajna delegacija obrtnikov iz Čedada bo s sodelovanjem pokrajinske zveze, čedadske občine in drugih ustanov organizirala v Čedadu obrtniško razstavo, ki bo pokrajinskega značaja. Poseben odbor že pripravlja načrte, da bo razstava, ki se bo vršila avgusta meseca, čimlepše izpadla. 117 milijonov lir za občinski sedež Zvedelo se je, da je čedadska občinska administracija dosegla, 117 milijonov lir posojila za gradnjo novega občinskega sedeža. Načrt za gradnjo je že izdelal arhitekt Avon in zato je pričakovati, da bodo z deli pričeli v kratkem. Demografsko gibanje Meseca marca se je v čedadski občini rodilo 12 otrok, umrlo je 23 oseb, poroki pa sta bili dve. V istem času se je priselilo v občino 29 oseb, izselilo pa se jih je 44. Občina Čedad je tako štela 31. marca 10.771 ljudi. Podbonesec Mali obmejni promet Mali obmejni promet med našimi kraji in sosednjo Slovenijo je meseca marca zopet narastel; našteli so kar 40.207 prehodov in sicer je prekoračilo mejo 25.764 italijanskih državljanov in 13.515 jugoslovanskih, zaradi dela pa je šlo preko meje 928 ljudi. Največ prehodov je bilo skozi obmejni prehod v štupci, kjer je blok prve kategorije in sicer jih je bilo 35.822. Skozi Učjo, ki je tudi obmejni blok prve kategorije, je bilo 669 prehodov, skozi ostale prehode pa je bilo takole gibanje: skozi Most na Nadiži v tipanski občini 491, skozi most Mišček 752, skozi most Klinec 117, skozi Polavo pri čeplesiščih v sovodenjski občini 904, skozi Robedišče 930, skozi Solarje pri Dreki 444, Skozi obmejne prehode v gornji Idrijski dolini pa je bilo 18 prehodov. Začasne zaprta cesta, ki vodi iz Kala v Črni vrh Pred dnevi so začeli napeljavati vodovod v Gorenjo vas in zato bo za kakih 20 dni cesta, ki vodi iz Kala v Črni vrh, zaprta. Srednje Delovni center Pred dnevi je ministrstvo za javna dela in socialno skrbstvo dodelilo občini 1 milijon in 350 tisoč lir za ureditev občinskih cest. Odprli bodo delovni center in zaposlili za 51 dni 15 delavcev. Nesrečen padec Pretekli teden so morali peljati v čedadsko bolnico 70 letno Cecilijo Beuzer, ker je tako nesrečno padla doma v hiši, da si je zlomila desno roko v ramenih. V bolnici so jo pridržali s prognozo 40 dni. Sv. Peter S Iz občinske seje Na zadnjem zasedanju občinskega sveta, ki se je sestal pretekli teden, so med drugim odobrili štiri načrte za izvedbo zelo važnih javnih del. Zgradili bodo namreč v Špetru in okoliških vaseh kanalizacijo, ki bo stala 11 milijonov lir. V Gorenjem Brnasu bodo zgradili nov vodovod, ki bo stal 10 milijonov lir, v Dolenjem Brnasu otroški vrtec in ogradili bodo tudi športno igrišče, v Pod-brnasu pa bodo zgradili parkirni prostor. Nadalje je občinski odbor sklenil, da bodo utanovili ba-biški konzorcij z občinama Pod- iimiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimiinniiiniim,m,,,umnim iii|I|||iIiI||||||||||||||||||||||ii|||||||||||||||||||||||1 Iz Kanalske doline V Kanalski dolini na] bi zgradili zadružno mlekarno Iz Terske doline Vedno večje zanimanje za Završke jame Pretekli teden se je vršil v Ukvah zelo pomemben sestanek, ki ga je organizirala Karnijska skupnost. Udeležili so se ga številni kmetje iz Kanalske doline, zastopniki Karnijske skupnosti, zostopniki neposrednih obdelovalcev zemlje in zastopniki občine Naborjet. Poročilo o problemih in o valorizaciji živinoreje in njenih proizvodov je podal dr. Giovanni Battista Cragnolini, ki je direktor oddelka za vprašanja hribovskega gospodarstva pri deželnem od-borništvu za kmetijstvo. Govornik je med drugim podčrtal razne težkoče, na katere naletavajo predvsem mali kmetje pri prodaji svojih pridelkov in to predvsem zaradi tega, ker ni prave organizacije. Dejal je, da bi bilo nujno potrebno postaviti v Kanalski dolini veliko moderno mlekarno, ki bi zbirala mleko, ga predelovala v sir in maslo in potem vse te proizvode tudi prodajala. Ob koncu sestanka so izrazili svoja pozitivna mnenja tudi kmetje in zato je upati, da se bo iz teh zamisli tudi kaj realiziralo. Iz občinske seje v Trbižu Pretekli teden se je sestal v Trbižu pod predsedstvom župana dr. Di Galla občinski svet, da so razpravljali o nekaterih perečih vprašanjih. Najprvo so potrdili sklep, da se s 1. marcom 1966 povišajo plače občinskim uslužbencem, nato pa so sprejeli odstop občinskega odbornika dr. Chiarelli j a in imenovali na njegovo mesto geometra Franca Angeli j a, ki tudi pripada stranki združenih socialistov (Partito socialista unitario). Ob koncu zasedanja pa so obnovili tudi občinsko komisijo za prizive prve istance za občinske davke, v katero so bili imenovani sledeči: Baldan, Cibin, Gu-biani, Kravina, Jelen, Madotto, Moschitz, Musina, Treppo in Zan-grandi. bonesec in Sovodnje in potrdil obračun za leto 1965. Imenoval je tudi svoje zastopnike v odbor ONMI (Opera Nazionale Maternità Infanzia), v šolskem patronatu in v drugih občinskih komisijah. Nesreča v Ažli V bolnico so morali peljati 58 letno Natalijo Bern jak iz Ažle, ker je padla po stopnicah in se močno udarila v glavo. Zdravniki so izjavili, da bo ozdravila v približno treh tednih. Sv. Lenart Gradnja vodovoda Na pobudo občinske administracije so pretekli teden začeli graditi nov vodovodni rezervoar, da bodo ojačili vodovod v Jagne-du in okoliških zaselkih. Kot vemo, je tem vasem vsako poletje, včasih pa tudi pozimi, primanjkovalo vode in so jim jo morali dostikrat dovažati vojaki v avto-cisternah. To je bilo zelo hudo, posebno v poletnem času, ko se porabi mnogo vode. Sedaj bodo to težavo, kakor izgleda, odpravili. Stroški za to delo bodo znašali 6 milijonov 500 tisoč lir in jih bo krilo deželno prisedništvo za kmetijstvo. Praznik drevja Tudi letos, kakor druga leta, se je vršil v Sv. Lenartu in v še nekaterih drugih občinah Nadiške doline praznik drevja. Učenci srednje šole so zasadili več malih dreves, katere je pred saditvijo blagoslovil domači župnik Alfonso Dorbolo’. Priložnostni govor je imel šolski ravnatelj prof. Alessandro Romanelli. iiiimiiiiiiiiiimimiiiiimiimimiiiimimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii Poletni urnik trgovin S prvim aprilom bo stopil v veljavo poletni urnik trgovin in bo trajal do 30. septembra. Urnik velja za vse občine videmske pokrajine in je sledeč: Trgovine jestvin: od 8 do 12,30 in od 15,30 do 19,30; ob nedeljah in sredah popoldne zaprto. Mesnice: ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 7,30 do 12.30 in od 17 do 19,30; ob četrtkih od 7,30 do 12,30 in popoldne zaprto; ob sobotah od 7,30 do 12.30 in od 16 do 20; ob nedeljah zaprto. Drogerije: od 8 do 12 in od 15 do 19; ob nedeljah in sredah popoldne zaprto. Ribarnice: od 7 do 12,30 in od 16 do 19,30; ob nedeljah zaprto. Pekarne: od 7 do 13 in od 16 do 19,30; ob nedeljah in sredah . .-opoldne zaprto. Trgovine s sadjem in zelenjavo: od 8 do 13 in od 15 do 19,30; ob nedeljah zaprto. Cvetličarne: od 8 do 12,30 in od 14.30 do 19,30; ob nedeljah zaprto. Trgovine z železnino: od 8 do 12 in od 15 do 19; ob nedeljah in sobotah popoldne zaprto. Manufaktura in trgovine, ki niso izrecno navedene: od 8,30 do 12 in od 14,30 do 19; ob nedeljah zaprto. Trgovine s papirjem in knjigarne: od 8,30 do 12 dn 15 do 19,30; ob nedeljah zaprto. Trgovine z usnjem, avtomobili, električnim materialom: od 8,30 do 12 in od 14,30 do 19; ob nedeljah in sobotah popoldne zaprto. Lepo vreme privablja vsako nedeljo v Tersko dolino mnogo izletnikov iz Vidma, Gorice, Trsta in drugih mest in od teh se marsikdo odloči, da obišče tudi Završke jame. Tudi preteklo nedeljo je domačin Negro Peter, ki je čuvaj te jame, spremil s svojimi vodiči več skupin v podzemlje Ber-nadije, med temi tudi člane spe-leološkega krožka iz Tržiča ( Mon-falcone) in kakih 60 študentov iz Trsta. Da bi se turizem v teh krajih zares uveljavil, bi bilo potrebno ukreniti še marsikaj. Samo govorice, da se bo napravilo to in ono še niso dovolj. Samo pomislimo koliko časa že krožijo obljube, da bodo napravili nov vhod v jamo, kajti vstop vanjo je sedaj zelo težaven. Upati je, da bodo s temi milijoni, ki jih je te dni nakazal deželni odbor občini Brdo, napravili vsaj najpotrebnejše. Zasejali so v Ter postrvi Pred enim mesecem in ponovno te dni so spustili v hudournik Ter več tisoč mladih postrvi, ki so jih nabavili v ribogojnici v Majanu. Stroške je vzdržala ribiška Zveza Terske doline. iiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimimimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Po j da Deželni prispevek občini Pretekli teden je šel župan občine Fojda, katerega so spremljali domači župnik in deželna svetovalca Del Gobbo in Romano, k deželnemu odborniku dr. Masuttu, kateri mu je sporočil veselo novico, da je dežela sklenila dati občini več prispevkov za izvedbo javnih del in sicer za gradnjo kanalizacije v Ronkih in Čampeju 19 milijonov lir, za gradnjo kanalizacije v čeneboli in Podvra-tih 10 milijonov lir. Poleg tega je dr. Masutto zagotovil, da bo odobren tudi načrt za asfaltiranje ceste, ki jo domačini imenujejo «Bergum», za kar bo dežela dala 12 milijonov lir. Razpravljali so tudi o cesti Ronke - Krozada, ki jo bo treba urediti in bo to delo stalo okoli 15 milijonov lir. Nazadnje je predstavnike občine sprejel še deželni odbornik prof. Cumbat, s katerim so serazgovar-jali o novem športnem igrišču, za katerega predvidevajo, da bo potrebno izdati okoli 5 milijonov lir. Praznik vina v Fojdi Sklenjeno je bilo, da se bo letos vršil tradicionalni praznik vina v dneh 29., 30. aprila in 1. maja. Turistično društvo, katerega predsednik je gospod Enzo Ur-sella, je že pripravil vse potrebne načrte, da bo ta praznik oziroma razstava vin čim lepše uspela. Letošnji praznik je že 37. Umrla je najstarejša žena občine Komaj mesec dni je od tega, ko smo pisali v našem listu, da je stopila na prag stoletja 99 letna Ana Cencič vdova Trakonja iz Raščaka in ji želeli še dosti let zdravja in veselja, danes pa moramo poročati, da je stoletnica pred dnevi za vedno zaprla svoje trudne oči. Obšla jo je slabost in zato so jo njeni domači prepeljali v čedadsko bolnico, kjer je pa na žalost že čez nekaj dni umrla. Bila je najstarejša žena občine Fojda in najbrže tudi najstarejša v vsej Beneški Sloveniji. Kot smo že zadnjič povedali, je bila rajn- ka doma iz Robedišč in se je primožila v čenebolo, od koder je bil doma njen mož, nato so se pa preselili v Raščak, kjer je dobil njen mož Anton Trakonja službo mežnarja. Bila je mirna in delavne žena in zelo priljubljena med ljudmi in zato jo bodo vsi, ki so :o poznali, ohranili v trajnem spominu. IIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllllllilllIlll TAVORJANA Zgradili bodo novo športno igrišče Kot znano, je bilo v Tavorjani pred nedavnim ustanovljeno športno društvo, v katerega se je vpisalo okoli 200 oseb. Tele dni se je vršil shod članov, da so razpravljali o bodočih športnih dejavnostih. Med drugim so sklenili, da bodo v kratkem zgradili novo športno igrišče in sicer na že določenem zemljišču v Ronkih. Ob koncu so imenovali tudi vodstvo, v katerega so bili izvoljeni: Giuseppe Burello, Renzo Cudicio, Vittorino Cudicio, Rodolfo Picca-ro, Emilio Zuccolo, Delfino Sec-chiutti, Mirello Macorig, Silvano Benati, Galliano Bassetti, Franco Jacuzzi, Ivano Zamparutti, Enzo Cantarutti, Giovanni Di Gaspero, Galliano Gottardo, Rino Monutti in Vittorino Petris. Za predsednika je bil izvoljen Rodolfo Picca-ro, za podpredsednika Rino Monutti, za tajnika Enzo Cantarutti in Mauro Laurino, za revizorje računov Giuseppe Luigi Piccaro in Mauro Laurino, za tehničnega direktorja pa je bil imenovan Emilio Zuccolo. Sestanek članov zadružne mlekarne v Tojanu Pred nedavnim so se sestali člani zadružne mlekarne v Tojanu, da so si razdelili naloge. V upravni svet so bili izvoljeni: Angelo Cormons kot predsednik, Remigio Donato podpredsednik, za svetovalce pa Alfredo Monutti, Mario Beni, Silverio Sicco, Ciril Costaperaria, Giuseppe Zanini, Luigi Gottardo in Ferruccio Zampare. tlllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH1 Iz Krnatske Ureditev Lanje Na občino je prišlo sporočilo, da je deželno prisedništvo za kmetijstvo dalo dovoljenje za takojšnjo ureditev hudournika Lanje, ki dostikrat prestopa bregove in napravlja okolici škodo-Načrt ureditve pripada planu del, ki so predvideni za bazen hudournika Tera in pritokov, za katere je direkcija gozdarskega oddelka pri prisedništvu za kmetijstvo pripravila relativni program-Stroški za izvedbo del v okolici črne j e bodo znašali 5 milijonov in 310 tisoč lir in jih bo krila dežela. Smrtna prometna nesreča Zelo je vse presunila smrtna nesreča, katere žrtev je postal 38 letni Mario Mauro iz Vizonta. K° je šel peš po cesti, ga je zadel v hrbet nek avtomobil in ga butnil na asfalt, kjer je ostal na licu mesta mrtev, ker mu je počila lobanja. Zdi se, da je Mauro v trenutku, ko je za njim privozil avto, stopil na sredo ceste. Preiskava je v teku. Poslanica vsem otrokom sveta Mednarodna zveza za mladinsko književnost je zbrala 2. april za mednarodni dan mladinske književnosti. Rojstni dan velikega mladinskega pisatelja Hansa Christiana Andersena je tako postal dan, posvečen vsem drobnim in velikim delom, ki so namenjena mladini. Skorajda ni velikega pisatelja, ki ne bi posvetil te ali one strani svojega dela najmlajšim. In neredkokrat je prav v teh delih pokazal svoje največje sposobnosti, kajti svet mladosti je poseben svet, v svojih oblikah nevsakdanji, prevlečen s kopreno pravljičnosti in lepega. Pred nami je poslanica vsem otrokom sveta, ki jo je napisala ustanoviteljica Mednarodne zveze za mladinsko književnost Jella Lepman. in pisateljev, ki jih potem uresničijo s cepičem, svinčnikom, pisalnim strojem, ali pa jih posnamejo na magnetofonski trak. Rokopis potuje potem do založnika, od tam v tiskarno in nazadnje v knjigarno». Priznati moram, da bi bilo takole knjigo-vo drevo res čudovita stvar. Vse bi posta-j zelo preprosto. Na primer tudi za Mednarodno zvezo za mladinsko književnost. To je namreč velika organizacija, ki skuša uresničiti zamisel o svetovnem mednarodnem dnevu mladinske knjige. Prizadeva si, a bi čim več otrok širom sveta bralo iste lepe knjige, tako da bi imeli vsaj nekaj skupnega, kar bi jim pomagalo, da bi se kasneje, ko bodo odrasli, bolje razumeli. Tako preprosto bi bilo poslati nekaj vrtnarjev z letalom po vseh deželah sveta, da bi posadili drevesca, na katerih bi rasle knjige; gojili in negovali bi jih, gnojili pa s takim čudodelnim gnojem, ki bo povzročil, da bi bile vse knjige pisane v istem jeziku, ki bi ga razumeli vsi ljudje na svetu. Žal takega jezika še ni, pa čeprav ga ljudje že vztrajno skušajo ustvariti. Zato si Mednarodna zveza za mladinsko književnost iz dneva v dan prizadeva, da bi bile vse najlepše knjige vseh narodov prevedene v veliko jezikov. In to, Claudia, ni lahka naloga. Predvsem želiš, da bi bila srečna in vesela na tem svetu, zato pa je potrebno, da se ljudje med seboj razumejo in da živijo v miru. Prelepa misel je to, da bi otroci širom sveta na današnji dan brali iste knjige in tako zvedeli toliko novega drug o drugem. Žal je še nešteto otrok, ki še nikoli niso držali v rokah knjige in katerih nihče ni učil brati. Še jesti nimajo dovolj in so največ lačni. Koliko zgodb bi ti lahko povedala o tem! Lepo prosim vse, da bi sodelovali ob tem prvem dnevu otroške knjige, da bi pomagali vsi, ki imajo knjigo radi, in tudi vsi tisti, ki je ne marajo, da bi bilo tako, kot si je zamislila mala Claudia: da bi zraslo ves svet obsegajoče drevo, pod katerim bi se mi vsi sestali. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllltlllllllllllllllll Deklica, o kateri vam bom pripovedovali se je imenovala Claudia. Lahko bi ji bilo ime tudi Monoko, Elisabeth ali Ta-nja. Prav tako bi vam lahko pripovedovala 0 dečku, ki bi mu bilo ime Ulrich, David ab Igor ali kakorkoli že. Imen je vendar toliko, kolikor je cvetlic na svetu, in prav 2ares je škoda, da si ne moreš izbrati i,T1ena tako, kakor si izbereš cvetlico. Claudia drži v roKah knjigo in upira va-JOe svoje vprašujoče oči; «Odkod pridejo Nige? Ali rastejo morda na drevesu?». Kaj naj odgovor,m deklici na to preprosto vprašanje v času, ko se ljudje že Popravljajo, da poletijo z raketo na luno? Vendar pričnem: “Pred mnogo tisoč leti so poznali neko posebno rastlino, ki so jo imenovali papirus. 12 nje so napravili liste, da so nanje lahko P'saii, in tako mi danes vemo, kaj se je Pogajalo takrat. Torej ni bilo drevo, am-Pak grm ». Deklica ni bila daleč od resnice. Nadaljevala sem: «Kitajci, ki so takrat nosili še dolge kite. so kmalu odkrili, kako se dela papir ln tako je šlo to dalje in dalje. Današnji stroji za papir in današnji tiskarski stroji 8° prave pošasti in delajo že vse sami. mznati moram, da se jih vedno nekoliko bojim». Deklica pa se ni dala tako hitro ugnati. «Jaz pa dobro vem, da rastejo knjige 'a drevesih». In od navdušenja je zaploskala z rokami. Verjela je, da rastejo knji-9® na drevesih, tako kot rastejo češnje, Pomaranče in kostanj, da se tam zibljejo |fieče in rumene in rjave, majhne in ve-‘Ke, temne in svetleče se. Treba je samo stegniti roko, in že jih dosežeš. “Slikanice vise na najnižjih vejah knji-9°vega drevesa,» pravi Claudia, «tako jih ki smo še majhni, lahko dosežemo. ®i ni to zabavno? Otroci rastejo in tudi ojihove knjige visijo više in više. saj jteajo oni daljše roke in jih laže dosego». «Pa tudi plezati znajo, kajne, prav do Vrna, če je treba», sem pristavila. «Visoko pod vrh drevesa se lahko zakoljejo tudi z gugalnico», reče navihana Claudia. i «Ne pozabi na lestev», jo opomnim», -aih z debelo knjigo v roki lahko imenitno "Ounkneš z drevesa». S knjigovega drevesa nikoli ne padeš, O cerkveni sa v Beneški dri |evo že zna poskrbeti za to», zagotavlja C|audia. ■ posti me je naučila Claudia, toda ne-ai il moram še povedati: «Knjigovo dre- Vo? la Ne! Takega drevesa nisem še nikjer svetu nikoli videla. Knjige ne rastejo aa drevesu. Nastajajo v glavah pesnikov Kraji Beneške Slovenije so imeli že v beneški republiki svoje posebne samoupravne predpravice. Manj znano pa je, da so nekatere fare uživale tudi pravice cerkvene samouprave, smele so prosto voliti svoje dušne pastirje, cerkovnike in ključarje iz davnih časov. Sodeč po buli papeža Celestina III. z dne 24. septembra 1192 smemo sklepati, da so proste volitve župnikov in kaplanov trajale že od nekdaj. Z omenjeno bulo je papež prenesel pravico imenovanja in nastavljanja dušnih pastrirjev v širokem področju furlanske ravnine do Soče na kapitelj stolne cerkve v Čedadu. Od imenovanja s strani čedadskih kanonikov so bili odvisni zlasti župniki v Špe-tru Slovenov in v Sv. Lenartu. Z odlokom iz leta 1192 je torej ljudstvo izgubilo pravico do volitev župnih pastirjev v nekaterih krajih. V drugih farah in celo v istih so se pod avstrijsko upravo deloma ohranile ali celo obnovile. V Sv. Lenartu so verniki volili svoje kaplane še leta 1817. V župnem arhivu se je ohranil zapisnik kaplanskih volitev in se glasi takole v prevodu: «Lombardsko-beneška kraljevina - okrožje Sv. Peter - pokrajina Furlanija - XVII. sedemnajstega aprila 1817. V cerkvi M.B. v Ljesi, občina Grmek. Odprle so se volitve v prisotnosti kr. kancelerja za cenzus v smislu odloka št. 5258 cesarsko kraljeve delegacije 27. marca za izvolitev krajevnega kaplana zaradi izpraznitve sedeža, v kateri se «in. "'HlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllllllltlllllllllllllllliailllllllHIIIHIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHI Slovensko gledališče obhaja letos svoj stoletni jubilej pred sto leti so napravili Slovenci ^rvi korak, da bi prišli do lastnega narod-tle9a gledališča. 2 ustanovitvijo Dramatična društva v Ljubljani, katerega pravila fe ®esar potrdil 4. marca 1867 pa je bil ^8 narejen le prvi korak, kajti društvo . sicer imelo pravico prirejati gledališke fr®dstave, toda bilo je brez lastne dvo-arie in poleg tega je moralo za vsako /®dstavo dobiti posebno dovoljenje de-u e9a odbora, ki je bil takrat še nemški h.r slovenski kulturi vse prej kot naklo- bien. v Tako je moralo slovensko gledališče ,prvih desetletjih svojega obstoja tako- fpi v " ^ J ------------ l K°č na lastnih tleh prositi miloščino, ka-n ie Lar°d slovenski prosi doma v svoji lastni Qr i® takrat zapisal Fran Levstik: k ^d biš|.