Terme Ptuj
S/». HOTELS i, RESORTS
Torek: Tednikov kopalni dan 0
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
— ^
f Velika nagradna akcija Štajerskega tednika \	
'¿hm naj tfzgofflft - na Poiščite kupon v časopisu. J	
Ptuj, petek, 3. aprila 2015 letnik LXVIII • št. 26 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
89,8« 98,2 °I04t3
www.radio-ptuj.si
Ptuj • Javne službe prevzele cvetličarske posle na pokopališču
Kaj se dogaja s cvetličarno
in kako
Šport
Boks • Zavec ii Yengoyan - oba simpatična, oba ciljata na ZDA
O Strani 11
Nogomet • Brata Čeh prvič skupaj v članski ekipi
O Stran 12 Tenis • Rola po poškodbi v Izrealu
O Stran 12
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
.dlib.si
Foto: Črtomir Goznik
Podravje:
uprav:
»Plača ni slaba, a prenizka za
obseg dela in odgovornost.
0 Strani 4 do 6
Slovenske
gorice:-* Zaprli
ambulanto!
Ani
pri
Lenart: Je komunalni prispevek za vodo predrag
smuflosu®
k Videm: Nadzorni odbor kritiziral županovo delo |
O Stran 7
2 Štajerski
Aktualno
petek • 3. aprila 2015
Ptuj • Bodo direktorja Javnih služb izbirali z razpisom ali brez njega
Župan za razpis, mu bodo nadzorniki
Alenu Hodniku, direktorju občinskega podjetja Javne službe (JS) Ptuj, se jeseni izteče štiriletni mandat. Uradni zastopnik družbe je Hodn jetje vodil kot vršilec dolžnosti direktorja, septembra 2011 mu je kot direktorju začel teči štiriletni mandat.
V poslovniku o delu nadzornega sveta družbe JS je v 31. členu navedeno, da lahko nadzorni svet (NS) podjetja praviloma direktorja družbe predlaga brez predhodnega razpisa. Postopek imenovanja direktorja vodi predsednik NS. V JS Ptuj to funkcijo zaseda Tatjana Vaupotič Zemljič, sicer tudi ravnateljica OŠ Ljudski vrt in mestna svetnica Liste dr. Štefana Čelana. Vaupotič Zemljičevo smo povprašali, ali bo NS postopek izbire direktorja za prihodnje mandatno obdobje vodil z razpisom ali brez njega. Odgovorila je, da bo o tem predvidoma odločal šestčlanski NS družbe, ki naj bi se sestal v tem tednu, predvideno je bilo včeraj. »Osebno bom za to, da objavimo javni
Uvodnik
Koliko je po vašem mnenju kandidatov, ki bi lahko uspešno vodili JS Ptuj?
Župan Senčar: »Težko je oceniti, koliko jih je, zagotovo pa ni en sam. Pričakujem, da se bo na razpis prijavilo vsaj deset primernih kandidatov.«
razpis, vendar se morajo s tem strinjati tudi drugi člani NS,« je za naš časopis povedala Va-upotičeva in dodala: »Mandat se direktorju izteče septembra, saj je bil najprej vršilec dolžnosti, 20. 9. 2011 je po končanem postopku izbire nastopil redni mandat. Zato je časa za izbiro še dovolj.«
Ustanoviteljica in 100-odsto-tna lastnica JS Ptuj je Mestna
Zupan o tem, kaj novinar sme in česa ne sme
Zakaj imam vsakič, ko v uvodniku pišem o županih, težave. Oglasili so se takrat, ko sem uvodnik naslovila Imeli bi vpliv. Pa takrat, ko je bil naslov uvodnika Uredniki s terma. Oglasili so se, ko sem dala uvodniku naslov Župan kot vsemogočni bog. Pokličejo nekateri, ne vsi. Pojasn iti je treba, da v vseh občinah ni enaka praksa in da bi nekaterim županom, res redkim, veljalo iskreno seči v roko za njihovo pošteno držo in za delo v dobrobit ljudi.
Moj zadnji uvodnik iz sredine marca, v katerem sem opozorila na po mojem mnenju nedopustno ravnanje ormoškega župana Alojza Soka, ko je na sejo občinskega sveta poklical policijo, je neverjetno odmeval. Na eni strani sem prejela ogromno klicev in sporočil s pohvalami ter na drugi županovo sporočilo z zahtevo po popravku. »Kaj bi pa morali popraviti?« sem se spraševala. Komentar je zvrst novinarskega besedila, ki avtorju dopušča izraziti mnenje. Zvrst, ki omogoča interpretacijo. Pa vendar: županova beseda je morala preglasiti novinarjevo. Župan je napisal odgovor na komentar. Čeprav so bili v novinarskem komentarju navedeni točni podatki. Zneski o milijonih evrov, izpisani iz občinskega proračuna, občani so dejansko delničarji občine, posli s komunalo pa objektivno dejstvo. Župana je zmotil stil mojega pisanja. Zakaj sem besede moč, aroganca, ignoranca in še nekatere druge zapisala z veliko začetnico. Ja zato, ker sem za vsako besedo postavila piko. In za piko pride velika začetnica. To so nas učili v prvem razredu osnovne šole. Da sem za vsako besedo napisala piko in nadaljevala z veliko začetnico, pa je individualna stvar poročevalskega stila. In zakaj bi bilo namigovanje o izjemni naklonjenosti med občino in komunalo škandalozno? Če se to opazi na sto kilometrov razdalje, brez brskanja z lupo. In kako lahko župan moj uvodnik in v njem zapisane besede označi kot strel v prazno. Po kakšnih kriterijih, s kakšnimi argumenti?
PS 1: Ormoškemu županu v razmislek: zakaj se ne odloči, da bi predaval študentom novinarstva in jih učil »pravilnosti« novinarskega poročanja. Kaj se sme in kaj ne... V skladu z normativi župana, seveda.
PS 2: Bralci lahko verjetno znova pričakujete odgovor na moj komentar. Ker itak ne vem, kaj po županovo še smem in česa ne smem napisati.
Mojca Zemljarič
občina (MO) Ptuj. Skupščino družbe v skladu z aktom o ustanovitvi predstavlja zakoniti zastopnik ustanoviteljice, torej župan. Županu MO Ptuj Miranu Senčarju smo zastavili vprašanje, ali podpira možnost, da se direktorja JS izbere brez javnega razpisa. »Zmeraj zagovarjam, da morajo biti zadeve izpeljane transparentno in pregledno. Menim, da je javni razpis najprimernejši način za izbiro direktorja, ker je delovanje JS Ptuj ključno za dobro počutje občanov.«
Nabor primernih kadrov med zaposlenimi izredno omejen
Na vprašanje, ali bi bilo kandidata za direktorja bolje izbrati zunaj ali znotraj podjetja JS, župan Senčar odgovarja: »Zame so bolj kot to, ali je kandidat znotraj podjetja ali izven, pomembne reference in sposobnosti za vodenje takšnega podjetja. JS Ptuj je v lasti MO Ptuj. To je naše podjetje, katerega delovanje mora biti uspešno. Za uspešno delovanje potrebujemo sposobno vodstvo. Nabor primernih kadrov med zaposlenimi je pri sedanji organizaciji izredno omejen. V mnogih primerih se izkaže, da je za podjetje dobro, če ga nekdo pogleda 'od zunaj', izbor je seveda odvisen od prijavljenih
Miran Senčar, župan MO Ptuj: »Težko si predstavljam uspešno sodelova noma drugi valovni dolžini. Razen potrebnega pravnega znanja so za vod delovne izkušnje s področja vodenja podobnih ali večjih sistemov ter velil
Ptuj • Že tri desetletja ni zobozdravstvene dežurne službe
Zobobol ponoči se krepko
Ptuj že tri desetletja - za razliko od devetih slovenskih mest - nima organizirane zobozdrav za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Ob koncu tedna ali med prazniki je najbližji dežurni zobe brezplačna, a jo bo zato ponoči treba v celoti plačati: najprej pavšal v višini 25 evrov in stor
Dejavnost dežurne zobozdravstvene službe opravljajo naslednji zdravstveni domovi: Celje, Koper, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Slovenj Gradec in OZG Kranj. Program opravljajo ob sobotah, nedeljah in praznikih, povečini od 8. ure naprej. V Mariboru zobozdravstvena dežurna služba deluje ob nedeljah in praznikih od 8. do 13. ure v prostorih zobnih ambulant v Ulici kneza Koclja 10 (pritličje nove zgradbe), ob sobotah pa od 7. do 12. ure.
Kaj se šteje kot nujne zobozdravstvene storitve?
Kot je pojasnil Peter Rutar iz ZZZS, so nujne storitve, opravljene v času dežurstva, krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in jih pacient ne plača. To velja tudi za zobozdravstvo. O tem, ali gre za nujno storitev ali ne, pa odloča zobozdravnik,
Ponoči velja polna cena
Zobozdravstvena dežurna služba v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor deluje ob nedeljah in praznikih od 8. do 13. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Če gre za nujno storitev, je v času dežurstva ni treba plačati, saj jo krije ZZZS.
Drugače pa je z nočno dežurno zobozdravstveno službo, ki deluje vsak dan od 20. do 24. ure. Za obisk v nočnem času pa je treba prav vse plačati. Občani mesta Maribor in drugih občin ustanoviteljic ZD Maribor plačajo pavšal v višini 10 evrov, občani iz drugih občin pa v višini 25 evrov (razen otroci). Od leta 2010 naprej pa morajo poleg participacije vsi, ki niso iz mariborske občine, plačati tudi storitev po samoplačni-ški ceni (tudi otroci).
ki je dolžan v primeru, da je storitev samoplačniška, o tem pacienta seznaniti. Med razlogi za to, da je pacient dolžan storitev plačati, je lahko to, da je storitev, ki ni nujna, opravljena izven rednega delovnega časa, v drugačnem obsegu, mimo čakalne vrste ali da so uporabljeni nadstandardni materiali.
Če se zavarovancu zgodi, da gre za nujno storitev, a jo zobozdravnik pacientu vseeno zaračuna, se je treba obrniti na Zavod za zdravstveno zavarovanje in podati zahtevo za povračilo.
Med nujne zobozdravstvene storitve pa se štejejo ekstrakcije, incizije in trepanacije oziroma huda vnetja in bolečine, krvavi-
tve in poškodbe v predelu zob in ustne votline.
Na Ptuju dežurnega zobozdravnika ob kocu tedna in med prazniki ni
Ptuj dežurstva na področju zobozdravstva nima urejenega. Ob koncu tedna in med prazniki je najbližji zobozdravnik v Mariboru. Kot pojasnjuje Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, na področju upravne enote Ptuj že tri desetletja ni bilo organizirane zobozdravstvene dežurne službe, ki bi jo financiral ZZZS. „Zdravstveni dom že več let poskuša pridobiti program zobozdravstvene dežurne službe, da bi lahko tudi naši občani imeli zagotovljene zobozdravstvene storitve tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih ter v nočnem času. Tudi za pogodbeno leto 2015 smo ponovno zaprosili za omenjen program. Lahko pa razmišljamo, da bi MO Ptuj za svoje
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 3. aprila 2015
Aktualno
Štajerski	3
sledili?
lik postal 1. aprila 2011. Nekaj mesecev je pod-
kandidatov. Poleg formalnih pogojev izobrazbe in potrebnih delovnih izkušenj mora imeti kandidat za direktorsko mesto vizijo razvoja družbe
in poslovni načrt za pozitivne poslovne rezultate. Razen potrebnega pravnega znanja so za vodenje družbe s toliko dejavnostmi nujne delovne izkušnje iz področja vodenja podobnih ali večjih sistemov ter veliko ekonomskega znanja.«
Člani NS JS Ptuj so: Branko Kumer (SMC), Nataša Vuk (ZA Ptuj), Marjetka Eberl (MO Ptuj, oddelek za finance), Irena Mar-čič in Ervin Vidovič (zaposlena v JS) ter Tatjana Vaupotič (Lista dr. Štefana Čelana). Župana Senčarja smo povprašali, kako bodo ukrepali, če bi med njimi (lastnikom, MO Ptuj) in večino
Foto: Črtomir Goznik
nje z direktorjem, ki bi delal na popol-lenje družbe s toliko dejavnostmi nujni <o ekonomskega znanja.«
Vprašanje o prihodnosti JS Ptuj: katere dejavnosti (gospodarske javne službe in tržne) bo podjetje v prihodnje obdržalo oz. izvajalo?
»Najprej bomo natančno pregledali letno poslovno poročilo, analizirali izpolnjevanje obvez družbe, ki so ji bile naložene s koncesijskimi pogodbami za posamezne dejavnosti, naredili primerjavo cen storitev, ki jih JS opravlja in zaračunava MO Ptuj s cenami drugih ponudnikov na trgu. Stanje na trgu se je od podelitve določenih koncesij spremenilo, zato bomo ponovno pregledali njihovo smiselnost, ekonomičnost in učinek v dobro občanov in občank. O tem bomo v prihodnje še razpravljali in odločili tako, da bo najboljše za Ptuj,« je pojasnil ptujski župan.
v nadzornem svetu JS prišlo do nasprotnih stališč o tem, koga imenovati za direktorja družbe za nov mandat. »Prepričan sem, da člani nadzornega sveta želijo za družbo in občane MO Ptuj kar najboljše. Zapirati možnosti potencialnim dobrim kandidatom to zagotovo ne bi bilo. Zato na tej točki pričakujem konstruktivno sodelovanje nadzornega sveta, pravočasni razpis za izbiro direktorja za naslednja štiri leta, transparen-
tno, javno predstavitev kandidatov ter izbiro najboljšega med njimi. Čeprav nimam nobenih pristojnosti za vplivanje na izbiro direktorja sicer občinskega podjetja, pa si težko predstavljam uspešno sodelovanje z direktorjem, ki bi delal na popolnoma drugi valovni dolžini. Vodenje družbe, kot je JS Ptuj, je zahtevno. Portfelj dejavnosti je izredno širok - pred njihovim prenosom na JS je te dejavnosti opravljalo več podje-
tij s svojimi strokovnimi timi in vodji. Prav na tem področju vidim največjo pomanjkljivost sedanje organizacije v družbi. Od izbranega direktorja pričakujem, da bo vzpostavil strokovno ekipo, ki bo sposobna odlično in ekonomsko pozitivno voditi vse dejavnosti v trenutnem naboru. Vsekakor pa mora imeti primerne izkušnje pri vodenju gospodarskih družb,« je še dejal župan Senčar.
Mojca Zemljarič
plača ...
stvene dežurne službe, ki bi jo financiral Zavod »zdravnik v Mariboru. Nujna storitev bo tudi tam itev po samoplačniški ceni.
Na Ptuju že 30 let ni organizirane dežurne zobozdravstvene službe.
občane financirala omenjeno dejavnost, če nam ne uspe pridobiti sredstev iz ZZZS," pravi Petek Uhanova in dodaja, da bi za ta namen bilo treba zagotoviti sredstva v višini okrog 36 tisoč evrov. Kot pojasnjuje, je s to problematiko že seznanila župana MO Ptuj Mirana Senčarja, se pa zaveda, da bo denar letos težko zagotoviti.
A ob tem se postavlja vprašanje, zakaj ZZZS kar devetim občinam po državi plačuje dežurno zobozdravstveno službo, Ptuj, ki pa je po velikosti primerljiv z nekaterimi izmed njih, pa bi si to dejavnost plačeval sam.
Kako pa je ponoči?
Nikjer v Sloveniji pa se ne opravlja nočno zobozdravstveno dežurstvo, ki bi bilo financirano iz sredstev zdravstvenega zavarovanja. V dveh največjih mestih, Ljubljani in Mariboru, za svoje občane to dejavnost financirata občini.
Kot je pojasnil Peter Rutar iz ZZZS, nočno dežurstvo nima nič skupnega z obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Gre za povsem ločeno dejavnost, zato je potrebno plačilo participacije. Za obisk dežurnega zobozdravnika v nam najbližjem Mariboru (zobna ambulanta v Ulici kneza Koclja 10) v nočnem času od 20. do 24. ure plačajo občani mesta Maribor in drugih občin ustanoviteljic ZD Maribor pavšal v višini 10 evrov, občani iz drugih občin pa pavšal v višini 25 evrov (razen otroci). Od leta 2010 naprej pa morajo poleg participacije v znesku 25 evrov, vsi, ki niso iz mariborske občine, plačati tudi storitev po samoplačniški ceni. Otroci participacije ne plačajo, plačati pa je treba storitev zanje.
Kot so nam pojasnili v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drol-ca, je cena storitve odvisna od tega, za kakšen poseg gre. Primer: puljenje zoba, brez zapletov, bi pacienta v nočnem času stalo okrog 50 evrov.
A kot kaže, je tudi obstoj mariborske nočne dežurne zobozdravstvene službe vprašljiv, saj sredstev na občini naj ne bi bilo zagotovljenih. V tamkajšnjem zdravstvenem domu pa poudarjajo, da je ohranjanje te službe v takšni obliki, kot jo imajo sedaj, neprecenljivo, predvsem z vidika pacientov, ki njihovo pomoč potrebujejo. In teh je bilo v lanskem letu več kot 2700.
Dženana Kmetec
r

V lanskem letu je nočno dežurno zobozdravstveno službo v Mariboru obiskalo 1849 odraslih pacientov in 412 otrok iz te občine ter 481 pacientov iz drugih občin (precej tudi iz Ptuja).
V_/
Ptuj • Javne službe prevzele cvetličarske posle na pokopališču
Kaj se dogaja s cvetličarno na pokopališču
Da so se leta 2013 stvari pri iskanju zasebnega partnerja za ureditev in najem cvetličarne na pokopališču na Rogoznici odvijale zelo čudno, smo že poročali. A kot kaže, se kljub temu dogovori med javno-zasebnima partnerjema, ki sta si takrat podala roke, niso izšli. Februarja letos namreč Javne službe Ptuj Cvetličarni Rožmarin niso podaljšale pogodbe in to dejavnost sedaj opravljajo same.
Da ne gre le za govorice in da je res tako, nam je potrdil tudi Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj. „V cvetličarni samostojno opravljamo dejavnost. To izvajamo od februarja letos, ko je potekla pogodba prejšnjemu najemniku. S slednjim nam v času trajanja razmerja ni uspelo doseči takšnega sodelovanja, kot smo pričakovali. V tem trenutku sta zaposleni dve cvetli-čarki," je pojasnil Hodnik.
Da se ne bo ponovil zadnji hitri razpis?
Ko so leta 2013 Javne službe Ptuj objavile razpis za izbiro zasebnega partnerja v javno-za-sebnem partnerstvu v projektu ureditev in najem cvetličarne, je med ptujskimi cvetličarji zavrelo.
Sodeč po dokumentaciji je bil razpis objavljen 23. 7., rok za oddajo ponudb pa je bil 6. 8., torej za prijavo so cvetličarji imeli le 10 delovnih dni.
Takrat so se oglasili tudi predstavniki sekcije cvetličarjev pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Ptuj, v kateri je bilo taktrat 55 cvetličarjev. Poudarjali so, da niso bili obveščeni o raz-
pisu Javnih služb Ptuj in da gre za poskus, kako se izogniti preveliki konkurenci pri prijavah na razpis. Glasno se je govorilo o tem, da naj bi bil razpis pripravljen na tiho za nekoga, ki je že izbran vnaprej.
A kljub vsem očitkom in dejstvu, da je bil razpisni rok zelo kratek in da je bil objavljen le na spletni strani Javnih služb Ptuj, se je pri tem zadeva takrat tudi končala. Čeprav je bila transpa-rentnost vprašljiva, naj bi vse potekalo v skladu z zakonodajo in takrat je bila izbrana Cvetličarna Rožmarin.
Je pa očitno bilo sodelovanje med njimi in Javnimi službami
Ptuj kratko. Februarja letos, ko jim je potekla pogodba o najemu, so jim odpovedali pogodbo in cvetličarsko dejavnost so Javne službe Ptuj prevzele kar same.
Hodnik pojasnjuje, da bo MO Ptuj v kratkem izgradila še vsaj dve dodatni hiški in ju na razpisu oddala v najem tudi drugim zainteresiranim. Razpis naj bi bil objavljen v roku meseca dni, najemnina pa bo odvisna od števila hišk in od stroškov izgradnje infrastrukture. To bo morda tudi nova priložnost za ptujske cvetličarje, ki so se leta 2013 čutili izigrani ...
Dženana Kmetec
Od februarja letos tudi to cvetličarno upravljajo Javne službe Ptuj.
Foto: ČG
Foto: ČG
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 3. aprila 2015
Podravje • Kdo so direktorji občinskih uprav, koliko zaslužijo in kaj počnejo v
Direktorji enotno: plača je za a za obseg dela in odgovorno
Direktorice in direktorji občinskih uprav so desne roke županov (županj). Za svoje delo so jim odgovorni, župani pa jih imajo p svojim dohodkom, kje vidijo izzive svojega dela, kakšno izobrazbo imajo in kje so službovali pred tem, smo zbrali v današnjem
Vlasta Stojak (MO Ptuj)
47 let, mag. poslovodenja in organiziranja, MBA
Direktorica občinske uprave Mestne občine Ptuj je od 17. 12. 2014. Od leta 1992 je bila zaposlena v Zavodu RS za zaposlovanje, prvih 10 let na strokovnih delih v Uradu za
delo Ptuj in Območni službi Ptuj, nato 8 let kot direktorica Območne službe Ptuj, tri leta kot direktorica Območne službe Maribor, zadnji dve leti pa je izvajala naloge na področju strateškega razvoja sodelovanja z delodajalci na državnem nivoju v isti instituciji. Tri leta je bila tudi predavateljica v Višji šoli na Ptuju. Kot pojasnjuje, je kandidirala za županjo v želji po spremembah v MO Ptuj. Po volitvah se je odločila in kandidirala za direktorico Občinske uprave s podobnim namenom - izboljšati razmere na Ptuju in sodelovati pri razvoju in napredku Mestne občine Ptuj.
Uvrščena je v 50. plačni razred, osnovna mesečna bruto
plača znaša 2.929 evrov. O višini plačila za tako odgovorno delo pravi, da so mnenja o tem, ali je dovolj plačana, deljena in da je vse odvisno od tega, s kom se primerjaš. „Lahko rečem, da dovolj, glede na razmere v današnji družbi. Z vidika angažiranja, celodnevnih delovnih obveznosti in odgovornosti pa omenjeno plačilo ni zadosten motivator za to delo. Obstajati mora še drug motiv in izziv, kot sem navedla že zgoraj," še pojasnjuje Stojakova, ki si kljub številnim službenim obveznostim vzame čas tudi za hobije: telovadbo, kolesarjenje, tek, branje, zanimata jo tudi glasba in likovna umetnost, z veseljem pa pogleda tudi dober film.
Občina	Število zaposlenih	Skupaj vse plače v €	Najvišja plača v €
Ptuj	55,89	98.293	3.562
Sl. Bistrica	43,42	71.567	3.111
Ormož	29,87	47.125	3.313
Lenart	17	30.710	3.303
Videm	14,94	20.445	3.048
Kidričevo	10,04	17.726	3.333
Poljčane	9,36	14.803	3.129
Majšperk	8,5	12.451	2.582
Markovci	8	11.545	2.798
Sv. Ana	7,95	13.542	3.138
Hajdina	7,23	11.272	2.823
Dornava	7	11.520	2.924
Gorišnica	7	11.170	3.065
Cerkvenjak	7	12.839	3.129
Cirkulane	7	10.098	2.617
Središče	6,13	12.337	3.350
Sv. Trojica	6	11.501	3.017
Benedikt	6	9.567	2.624
Trnovska vas	6	8.054	2.621
Sv. Tomaž	5,93	10.431	3.082
Makole	5,18	7.933	2.616
Juršinci	5	9.298	3.184
Žetale	5	6.259	2.342
Destrnik	4,39	7.694	2.806
Zavrč	4,22	8.617	2.794
Podlehnik	4,12	6.766	2.585
Sv. Andraž	3	5.117	1.565
SKUPAJ:	301,17	498.680	78.461
Ivan Božičko (Videm) 58 let, univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, magister
Direktor občinske uprave je od 1. marca 2013. Pred tem je bil zaposlen na Srednji lesarski šoli Maribor, nato je bil načelnik inšpekcij za občini Ormož in Ptuj. Da bi postal direktor, so ga povabili, saj je občina leto in pol imela kadrovske težave. V skladu z državnim rangiranjem javnih uslužbencev je uvrščen v 48. plačni razred. »Moram reči, da smo vsi državni uslužbenci po letu 2008 zelo slabo plačani. Pred kratkim sem namreč dobil izračun, ki ga država pošilja vsem zaposlenim, in sem bil prav presenečen nad podatki zadnjih let, če jih primerjam s tistimi prej.« Njegov konjiček je etnologija (bil je med ustanovitelji etnografskega društva Tržec), rad pa tudi kaj napiše - predvsem strokovne sestavke s področja lesarstva in naravovarstva.
Njen hobi je narava in vse, povezano z njo - od domačega vrtička in kužka do sprehodov oziroma nordijske hoje; zelo rada pa prebere tudi kakšno knjigo.
Prikazani so bruto zneski za januar 2015, vir Ajpes.
Najvišja plača ni nujno, da je plača direktorja občinske uprave. Lahko je to tudi plača profesionalno zaposlenega župana.
Marinka Bezjak Kolenko (Markovci)
diplomirana upravna organizatorica in socialna delavka
Na občini Markovci je zaposlena od njene ustanovitve v letu 2000 (le prvih šest mesecev je direktorsko delo opravljala druga delavka), tako da je do podrobnosti seznanjena s celotnim občinskim 'ustrojem'. Glede plače sodi v 46. plačni razred.
sem že skozi dovčerajšnje delo spoznavala funkcijo in vlogo lokalne samouprave, za katero sem prepričana, da je izredno pomembna pri ohranjanju samobitnosti življenja na podeželju in je eden od stebrov bivalne, kulturne in družbeno razvojne oblike življenja v Republiki Sloveniji.« Na vprašanje, ali meni, da je njeno delo glede na odgovornost ustrezno plačano, Saša Golob Hodnik ni odgovorila.
Vito Kraner (Cerkvenjak) magister javne uprave
Vito Kraner je direktor občinske uprave Občine Cerkvenjak od leta 2007. Preden je bil imenovan za direktorja, je že od leta 2002 služboval na občini. Kot je povedal, se je na delovno mesto direktorja občinske uprave prijavil »zaradi sposobnosti opravljati delo na delovnem mestu in kariernem napredovanju«.
Kraner je uvrščen v 46. plač-ni razred, njegova bruto plača tako znaša okrog 2.516 evrov. Na vprašanje, ali je njegovo delo glede na odgovornost ustrezno plačano, pravi: »Ne več, ker so odgovornosti z leti postale prevelike v sorazmerju vedno manjše plače.«
Sicer pa se Kraner v prostem času ukvarja s kolesarjenjem in letenjem s športnimi letali.
Srečko Aleksander Padovnik (Sveta Trojica v Slov. goricah)
Srečko Aleksander Padovnik je direktor občinske uprave vse od leta 2007. Pred tem je služboval v več podjetjih (Elektro-kovina., TBP, d. d., Intereuropa, d. d., Interles, d. o. o.) pa tudi na Občini Lenart. Zakaj se je prijavil na delovno mesto direktorja občinske uprave, nam ni želel razkriti, kakor tudi hobije ne.
Uvrščen je v 46. plačni razred, osnovna bruto plača tako znaša 2.516,27 evra. »Bruto plača z dodatki (to je v mojem primeru dodatek za delovno dobo) za februar 2015 je znašala 2.674,03 evra, to je neto 1.636,59 evra,« je še povedal direktor, ki sicer meni, da je njegovo delo glede na odgovornost ustrezno plačano.
Saša Golob Hodnik (Juršinci)
univerzitetna diplomirana pravnica
Saša Golob Hodnik je direktorica občinske uprave Občine Juršinci od začetka tega leta. Pred tem je službovala v javnem zavodu ZRS Bistra Ptuj. Kot je povedala, se je na delovno mesto direktorice prijavila, »ker
Viktor Kapl (Sveta Ana) 58 let, višješolska strokovna izobrazba
Viktor Kapl je direktor oz. tajnik občine Sveta Ana od leta
petek • 3. aprila 2015
Tednikov objektiv
Štajerski	5
prostem času
slovenske razmere dobra, st prenizka
iravico tudi razrešiti. Podatke o tem, kdo so direktorji oz. direktorice v občinah Podravja, kako so plačani in ali so zadovoljni s Tednikovem objektivu.
1999. »Pred tem sem bil zaposlen v gospodarstvu - Klemos, Unior. Od 1996 do1998 sem bil zaposlen na KS Sveta Ana kot tajnik KS Sv. Ana in KS Loka-vec,« je povedal Kapl. Zakaj se je prijavil na delovno mesto direktorja: »Bila je logična poteza, da sem nadaljeval z delom, ki sem ga opravljal v KS v novi občini, ki je nastala iz krajevne skupnosti.«
Kapl je uvrščen v 46. plačni razred. »Glede na vsesplošne razmere v državi je plača primerna, glede na odgovornost dela in da je zaposlitev mandatna in odvisna od politične volje župana pa ne,« je še povedal ter dodal: »Moji hobiji so motor, vinograd in delo v turizmu.«
Jože Potrč
(Trnovska vas) 55 let, magister znanosti
Jože Potrč je direktor občinske uprave Občine Trnovska vas od leta 2007. Pred tem je bil zaposlen v Agisu, Gumar-ni, Labodu in Petovia avtu. »Na delovno mesto sem se prijavil zaradi poznavanja delovanja lokalne samouprave.«
Potrč je uvrščen v 44. plač-ni razred, njegova bruto plača tako znaša 2.331 evrov. »Delo direktorjev občinskih uprav glede na odgovornost ni dovolj plačano, saj se ukvarjamo z deli na gradbenem, socialnem, pravnem, upravnem, ekonomskem področju ... Če želiš delati dobro, ni delovnega časa, delovni so tudi vikendi. Nadure niso nikoli plačane, prav tako je težko koristiti dopust, ki ga vsako leto ostaja vsaj polovica. Veliko dela predstavljajo nepotrebna birokracija in tudi evropski projekti, ki jih v občini izvajamo sami.« Glede ho-bijev pa je še dejal: »Velikokrat sem prikrajšani za hobije, koliko pa čas dopušča, grem rad na sprehod, kolesarim, plavam, igram nogomet ...«
Matevž Cestnik (Gorišnica) 49 let, diplomirani ekonomist
Matevž Cestnik je direktor uprave Občine Gorišnica 16 let, od julija 1999. Pred zaposlitvijo na občini Gorišnica je 12 let služboval na Kmetijskem kombinatu Ptuj, osem mesecev je bil samostojni podjetnik, sedem mesecev je bil zaposlen na Občini Ptuj. Za delovno mesto direktorja občinske uprave se je odločil zaradi novih izzivov. Njegovo delovno mesto je uvrščeno v 46. plačni razred, nominalna vrednost znaša je 2.516 evrov. Na vprašanje, ali meni, da je njegovo delo glede na odgovornost ustrezno plačano, Cestnik pojasni: »Moje mnenje je, da je vsak delavec, ki vestno in kakovostno opravlja svoje delo, prepričan, da njegovo delo ni ustrezno plačano oz. da bi bilo lahko boljše plačano. Tukaj tudi jaz nisem izjema.« In kakšen hobi ima direktor gorišniške občinske uprave? Odgovoril je, da je to obdelovanje vinograda.
poslovanje. Delo direktorice sem sprejela, ker sem želela kot domačinka prispevati k hitrejšemu razvoju naše občine in s svojim znanjem sodelovati pri uresničevanju ciljev občine ter izboljšanju kakovosti življenja naših občanov. Moje delovno mesto je uvrščeno v 46. plačni razred. Osnovna bruto plača znaša 2.516 evrov, neto izplačilo pa 1.594 evrov,« je pojasnila Debeljakova in na vprašanje, ali meni, da je njeno delo glede na odgovornost ustrezno plačano, odgovorila: »Menim, da je edino pravo plačilo zadovoljstvo, ki ga občutiš, ko uspešno končaš neki projekt ali dobro opraviš kakšno delo. Odgovornost pri delu je vsekakor velika, vendar je glede na obstoječe gospodarske razmere v državi
plačilo za delo vseeno primerno.« Za prosti čas pravi, da ga ima bolj malo, zato tudi posebnih hobijev nima.
Darinka Ratajc (Destrnik) 54 let, mag. upravnih znanosti
Darinka Ratajc je direktorica uprave od novembra 2012.
Pred tem je bila deset let direktorica občinske uprave v Vidmu. »Preden sem prišla v javno upravo, sem bila v službi v Termah Ptuj. Za delovno mesto direktorja občinske uprave sem se odločila, ker sem se izobraževala na Fakulteti za upravo, se specializirala iz lokalne samouprave ter magistrirala iz javne uprave. To delo je izredno dinamično, odgovorno in raznoliko. Delo z ljudmi me veseli. Uvrščena sem v 46. plač-ni razred, osnovna bruto plača znaša 2.516 evrov. Delo glede na odgovornost po mojem mnenju ni dovolj plačano, saj poleg rednega delovnega časa v povprečju mesečno opravimo še od 20 do 40 nadur,« je povedala Ratajčeva in o svojem hobiju dodala: »Moji hobiji so
hoja in aktivnosti, povezane z alternativno medicino, kar mi napolni telo in duha, da zdržim vse svoje aktivnosti in se počutim dobro.«
Valerija Samprl
(Hajdina)
57 let, dipl. upr. org.
Direktorica občinske uprave Hajdina je od leta 1999. Pred
Ptuj - Trgovina Deisi moda v Ulici heroja Lacka 1
Plačana objava
Ponudba edinstvene blagovne znamke Desigual
V Ulici heroja Lacka na Ptuju je 21. januarja letos vrata odprla trgovina Deisi moda Anike Martinerc, specializirana za modno osveščene ženske, in ženske, ki želijo ugajati ob vsaki priložnosti tudi z izborom oblačil.
Milena Debeljak (Cirkulane)
33 let, univ. dipl. pravnica
Milena Debeljak je na funkciji direktorice občinske uprave Občine Cirkulane tri leta, od maja 2012. »Pred zaposlitvijo na Občini Cirkulane sem bila zaposlena kot svetovalka žrtvam kaznivih dejanj pri nevladni organizaciji, potem sem se po ustanovitvi občine Cir-kulane zaposlila na občini najprej kot svetovalka za upravno
V najstarejše slovensko mesto je pripeljala modna oblačila in dodatke uveljavljene španske blagovne znamke Desigual, ker je v tem okolju še ni bilo. Kot je povedala Anika Martinerc, direktorica in lastnica podjetja Deisi moda, gre za najnovejša oblačila oz. kolekcije tekoče sezone te blagovne znamke, ki se sproti spreminja in dopolnjuje. Desigual v vsaki novi kolekciji osvaja s paleto pisanih oblačil in različnih vzorcev, je sinonim za pozitivizem, predanost, strpnost, inovativnost in neskončno zabavnost. Sodobni ženski, ženski, ki želi z oblačili osvajati na vsakem koraku, ponujajo tudi oblačila nekaterih drugih prepoznavnih svetovnih blagovnih znamk. Oblačila Street One bodo izbrale ženske, ki ljubijo preprosta oblačila, izbirajo lahko med 12 popolnoma različnimi kolekcijami skozi vse leto,
ki lahko zadovoljijo tako rekoč vsak okus. Dvanajst popolnoma različnih kolekcij skozi vse leto ponuja tudi blagovna znamka Cecil, v kateri prevladujejo oblačila s športnim pridihom za vsak dan. Po oblačilih blagovne znamke Elipsa bodo segle poslovne ženske, ki želijo ugajati z eleganco za vsak dan in z oblačili za svečane priložnosti. Za poslovne in elegantne ženske ustvarja tudi blagovna znamka Apanage, medtem ko Pionier navdušuje s klasičnimi modeli jeansa, hlač za vsak dan. V trgovini Deisi moda vas pričakujejo vsak dan od 9. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Prepričani so, da imajo v svoji ponudbi prestižnih blagovnih znamk oblačilo za vsako žensko, naj si bo še tako zahtevna. Omogočajo pa tudi ugodne nakupe z obročnim odplačevanjem in občasnimi popusti.
V trgovini Deisi moda v Ulici heroja Lacka 1 na Ptuju ponujajo najnovejša oblačila uveljavljene španske modne znamke Desigual in drugih prestižnih znamk. Foto: Črtomir Goznik
6 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 3. aprila 2015
tem je delala na Občinski zdravstveni skupnosti Ptuja, Občinskem komiteju za družbene dejavnosti Ptuja in na Mestni občini Ptuj.
Je v 46. plačilnem razredu, njena bruto plača z delovno dobo znaša 2.824 evrov. O višini plačila za svoje delo pa Šamprlova pravi: „Menim, da delo glede na odgovornost ni ustrezno plačano."
Branko Žnidar (Slovenska Bistrica) 45 let, univ. dipl. ekonomist
Direktor občinske uprave je od 15. novembra 2011, pred tem je bil zaposlen kot vodja oddelka za gospodarstvo prav tako na slovenjebistriški občini. »Delovno mesto sem sprejel zaradi osebnega poklicnega napredovanja ter dobrega sodelovanja z županom Ivanom Žagarjem.«
Njegova plača je uvrščena v 50. plačni razred, bruto plača brez dodatka za delovno dobo je za mesec februar 2015 znašala 2.929 evrov. Glede višine je dejal: »Glede na zahtevno obdobje, ob izvajanju številnih projektov, nenehnem zmanjševanju finančnih sredstev s strani države, je delo izredno naporno in odgovorno, zato lahko o višini ustreznega plačila odgovorim z da in ne.« Sicer pa Branko Žnidar prosti čas najraje preživi v krogu družine, v naravi ali si vzame čas za igro nogometa.
/
Karmen Furman (Poljčane)
35 let, univ. dipl. pravnica
Na delovno mesto direktorice občinske uprave je bila imenovana 1. novembra 2011. Pred tem je bila zaposlena na slovenjebistriški občini, kjer je opravljala naloge na področju pravnih in kadrovskih zadev, nato pa je sodelovala pri pripravi vsega potrebnega za delovanje novoustanovljene občine Poljčane in se tam najprej za štiri leta zaposlila kot svetovalka za pravne in kadrovske zadeve. »Prijava na javni razpis za delovno mesto direktorja občinske uprave je zagotovo bila ena mojih težjih odločitev. Sem rojena Poljčančanka in kljub dejstvu, da sem se kasneje preselila v sosednjo občino, želim s svojim delom in znanjem pustiti pozitiven pečat v kraju,
kjer sem odraščala,« je dejala. Sicer pa je Furmanova uvrščena v 46. plačni razred in je v mesecu marcu prejela izplačilo plače v višini 2.591 evrov bruto oziroma 1.598 evrov neto. O višini plače pa je povedala: »Glede na današnje krizne razmere sem svoje zaposlitve vsekakor vesela. Moje delo je zagotovo zelo razgibano, sestavljeno iz različnih zadolžitev in nalog, kar mi predstavlja še dodaten izziv. Dejstvo pa je, da se višina plače določi tudi glede na obseg sprejete odgovornosti na posameznem delovnem mestu. Kot direktorica občinske uprave sem med drugim odgovorna tudi za zakonitost dela vseh zaposlenih v naši upravi in za opravljanje najzahtevnejših del ter nalog. Menim, da prevzeti odgovornost tudi za delo drugih ni majhna stvar.«
»V prostem času, in to z velikim veseljem, sem predvsem žena in mama nadobudnega petletnika,« je dejala.
1
Igor Erker (Makole) 38 let, mag. državnih in evropskih ved
Direktor občinske uprave je postal leta 2011, pred tem je bil v. d. direktorja v letih 2008 in 2009. Preden je sedel na direktorski stolček, je Erker opravljal delo višjega svetovalca na občini. Pred prihodom na občino je bil zaposlen pri Anici Erker, s. p., ob tem pa je pogodbeno delal za podjetji Almont, d. o. o., in Obkov, d. o. o. Na razpis za direktorja občinske uprave se je prijavil zaradi želje po razvoju domačega kraja.
Plača Erkerja se uvršča v 46. plačni razred, kar pomeni 2.516 evrov bruto. O višini plačila meni: »Na splošno je plačilo ustrezno.« Sicer pa so njegovi hobiji branje knjig, plavanje, preživljanje časa z družino.
Majšperk
Delo direktorja občinske uprave trenutno opravlja vršilec dolžnosti Matic Šinkovec, ki pa za svoje delo še ni dobil plačila. Občina je trenutno v postopku izbire novega direktorja ali direktorice.
Damjan Napast (Kidričevo) diplomirani inženir
»Dolžnosti direktorja sem prevzel 21. junija 2012, pred tem sem bil od 1. marca 2011
zaposlen v kabinetu župana občine Kidričevo, še prej pa sem 8 let deloval kot programer/svetovalec v podjetju IT. Za delovno mesto direktorja občinske uprave sem se prijavil zaradi osebnega izziva in prepričanja, da je možno občinsko upravo voditi na učinkovitejši način. Uvrščen sem v 48. plačni razred, moja bruto plača pa je 2.787,54 evra mesečno. Glede na odgovornost menim, da delovno mesto direktorja občinske uprave ni ustrezno plačano, saj si na tem položaju v službi 24 ur. Za primerjavo naj povem, da sem v privatnem sektorju za manjšo odgovornost zaslužil več. Glede na resnično zelo malo prostega časa je moj glavni hobi moja družina, zato si prizadevam, da preživim čim več časa v krogu svojih domačih.«

Miran Krajnc (Podlehnik)
V občini Podlehnik je od leta 1999 tajnik občinske uprave Miran Krajnc: »Preden sem bil imenovan za tajnika občinske uprave, sem bil nekaj časa zaposlen v podjetjih Mercator in Petrol. Delovno mesto tajnika sem prevzel predvsem zato, ker želim, da bi občina Pod-lehnik postala območje visoke bivanjske kakovosti. Zavzemam se za napredek občine na področju trajnostnega razvoja, ki bi upošteval kmetijsko, gospodarsko, socialno in okoljsko komponento. Razvoj bi tako temeljil na ustvarjanju višje dodane vrednosti v tradicionalnih dejavnostih in uporabi čistejših tehnologij ter sočasnem razvoju turistične dejavnosti. Moja mesečna bruto plača je 2.331,36 evra, uvrščen pa sem v 44. plačni razred. Menim, da je višina plače relativna, saj mi ni bila plača nikoli v ospredju, veliko več mi pomenijo uspehi, ki jih skupaj ustvarimo. V prostem času rad planinarim, smučam in plavam, zelo pa me sprošča tudi delo v vinogradu.«
Evelin Makoter Jabločnik (Zavrč) univ. dipl. oec.
»To delovno mesto sem prevzela 1. januarja 2012. Pred tem sem bila direktorica občinske uprave v občini Kidričevo, še prej pa direktorica občinske uprave na MO Ptuj. Moja prva zaposlitev pa je bila v gospo-
darstvu. Na delovno mesto direktorice občinske uprave sem se prijavila predvsem zaradi novih izzivov na področju, ki ga sicer dobro poznam in prepričana sem, da ga tudi obvladam, pa tudi zato ker sem v Zavrču s starši preživljala svoja prva otroška leta. Moj plačni razred je 44, bruto plača pa 2.331,36 evrov na mesec. Menim, da glede na široko paleto odgovornosti delo direktorja ni ustrezno plačano, saj v vseh občinah direktorji občinskih uprav po zakonu izvajamo isto delo, smo pa različno vrednoteni. V redkem prostem času je moj največji hobi izdelovanje različnih unikatnih izdelkov, predvsem nakita, zelo rada pa delam tudi na mojem vrtu.«

Milica Simonič Steiner (Žetale)
univ. dipl. pravnica
Svoj petletni mandat je nastopila 13. maja 2014: »Pripravništvo sem opravljala v občini Duplek, kjer sem se kasneje tudi zaposlila in delala kot svetovalka župana za pravne zadeve. Potem sem se zaposlila na takratni SVRL, kjer sem delala na področju čezmejnega sodelovanja. Službovala pa sem tudi v MO Maribor. Na delovno mesto direktorja občinske uprave v občini Žetale sem se prijavila, ker imam dolgoletne izkušnje na področju lokalne samouprave in ker mi to delo predstavlja izziv ter zadovoljstvo, še posebej, ko vidiš napredek v občini. Po pravilniku o sem uvrščena v 44. plačni razred, moja mesečna bruto plača pa je 2.454,46 evrov. Glede na to, da imam svoje delo rada, sploh ne razmišljam o tem, če je ustrezno ovrednoteno. Prosti čas najraje preživljam z družino, moj hobi pa sta predvsem vožnja z motorjem in sprehodi v naravi.«
Matej Zemljak (Ormož) 42 let, univ. dipl. pravnica
Mesto direktorice občinske uprave občine Ormož je Mateja Zemljak zasedla leta 2007. Zemljakova je bila pred tem že zaposlena v ormoški občinski upravi in sicer v uradu župana kot Višja svetovalka za premoženjsko pravne zadeve. Po delitvi občine Ormož in nastanku treh novih občin leta 2007 je bila opravljena reorganizacija občinske uprave. Zemljakova se je takrat prijavila na javni
natečaj in bila izbrana za direktorico. Njena mesečna bruto plača znaša 2.715,84 evra (48. plačni razred). »Glede na deljeno odgovornost in odgovornost, ki jo ima župan, in plačne razrede v katere, smo uvrščeni, bi rekla, da ja,« je o višini plače glede na odgovornost spregovorila Zemljakova, ki je med svoje hobije naštela šport, živali ter vse kar je povezano z naravo.
Jelka Zidarič Trstenjak (Središče ob Dravi) 45 let, univ. dipl. pravnica
Septembra leta 2007 je Jelka Zidarič Trstenjak zasedla delovno mesto direktorica oz. tajnice občinske uprave v Središču ob Dravi. Kot pripravnica je svojo poklicno pot pričela novembra 1995 na UE Ormož, kjer je leto pozneje dobila redno zaposlitev na področju denacionalizacij. »Ker so se postopki denacionalizacije zaključevali, sem sprejela nov izziv in se prijavila na razpisano delovno mesto, ki ga je razpisala takrat novoustanovljena občina Središče ob Dravi,« je razlog za spremembo delovnega mesta navedla Zidarič Trstenjakova, katere mesečna bruto plača znaša 2.506 evrov (46. plačni razred). »Kar se plače tiče presodite sami, saj na malih občinah delamo vse kar se dela na velikih in to ob dosti manjšem številu ljudi,« nam je odgovorila na vprašanje če je njeno delo glede na odgovornost ustrezno plačano. »Glede na službene obveznosti časa za hobije nimam, če pa mi dopušča čas preberem kakšno knjigo, zelo me veseli tudi delo na vrtu«.
Zinka Hartman (Sveti Tomaž)
43 let, univ. dipl. prav.
Zinka Hartman je mesto direktorice občinske uprave občine Sveti Tomaž zasedla 29. junija 2007. Pred tem je bila zaposlena v ormoški občinski upravi. »Delo, ki ga zahteva navedeno delovno mesto je zelo zahtevno, raznoliko, dinamično, ter zahteva nenehno strokovno izpopolnjevanje. Rada delam v dinamičnem okolju in se veselim novih izzivov. Poleg tega želim, da so stranke, občani, z delom občinske uprave zadovoljne,« je razloge, da je sprejela delovno mesto
direktorice občinske uprave, navedla Hartmanova. Uvrščena je v 46. plačni razred, njena plača pa znaša 2.516,27 evra bruto. »Glede na odgovornost in delo, ki ga opravljamo direktorji v manjših občinah, bi lahko bila plača višja, saj vemo, da so nekatera delovna mesta bolje plačana, ampak s tem se je žal treba sprijazniti,« je o ustreznosti višine mesečnega dohodka glede na odgovornost spregovorila Hartmanova, ki je kot svoj največji hobi omenila sprehode v naravi.
Miran Čeh (Sveti Andraž)
51 let, dipl. ekonomist
Na delovnem mestu direktorja andraške občinske uprave se je Miran Čeh zaposlil 13. februarja letos. Pred tem je bil tudi direktor občinske uprave na Destrniku, prej pa je služboval v družbi Projekta Inženiring Ptuj, d. o. o. »Na razpis sem se prijavil zato, ker sem v novem občinskem svetu in županji prepoznal željo po razvoju občine. Prepričan sem, da lahko s svojimi izkušnjami k temu pripomorem. Tako kot vsi direktorji občinskih uprav sem uvrščen v plačni razred skladno z uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju,« je povedal Čeh in dodal: »Prepričan sem, do so direktorji občinskih uprav malih občin plačani preslabo, še zlasti zato, ker morajo voditi celotno področje dela občinske uprave in nimajo vodij notranjih organizacijskih enot, ki bi lahko obvladovali vsak svoje področje.« Sicer Čeh nima posebnih hobijev, rad pa plava in smuča.
Andreja Lorber (Benedikt) 37 let, diplomirana ekonomistka
Andreja Lorber je od leta 2005 direktorica občinske uprave Občine Benedikt. Pred tem je bila - sicer na drugem delovnem mestu - prav tako zaposlena na občini Benedikt. »Zame je bil to nov izziv, rada delam z občani,« je na vprašanje, zakaj ste se prijavili na delovno mesto direktorice občinske uprave, odgovorila Lorberjeva.
Direktorica, ki je uvrščena v 46. plačni razred, meni, da je njeno delo glede na odgovornost ustrezno plačano. Kot nam je še povedala, v prostem času rada kolesari z družino.
Monika Levanič, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Mojca Vtič, Jože Šmigoc, Martin Ozmec, Miha Šoštarič
petek • 3. aprila 2015
Politika
Štajerski	7
Videm • Nadzorni odbor kritiziral županovo delo
Nova metla drugače pometa
25 točk dnevnega reda in 1095 strani gradiva ni vzelo poguma videmskim občinskim svetnikom, da se v torek, 31. marca, ne bi vsi udeležili pete seje občinskega sveta. In jo odgarali v štirih urah in pol (če ne upoštevamo še tistih ur, ki so jih porabili, da so ne samo prebrali, ampak tudi kritično premislili o gradivu, ki ga je skoraj za oba dela Ane Karenine; pri čemer je Ana Karenina vsaj zanimivo branje).
Seja se je začela z že običajnimi zapisniškimi zapleti, ki se že od prvih delovnih srečanj videmskih svetnikov vrtijo okrog legitimnosti imenovanja delovnih teles pri občinskem svetu, le da je tokrat šest članov opozicije zahtevalo, da se na prihodnji seji glasuje o novem predlogu sestave odborov. Predlog z imeni so izročili županu in prihodnjič bo mogoče ta tema dokončno odkljukana z dnevnega reda.
Kljub že obstoječim 25 točkam so svetniki pogumno dodali še eno - namreč mnenje nadzornega odbora (NO) k letnemu poročilu o delu občine v letu 2014. (In pozneje se je pokazalo, da so vsi najbolj nestrpno čakali prav na to točko.) Želela pa je opozicija z dnevne-
ga reda izbrisati rebalans proračuna, a neuspešno: rebalans je ostal.
Birokratsko razmišljanje Komunalnega podjetja
Seja se je po uvodnih zapletih nadaljevala z obravnavo odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda. In čeprav so svetniki že prejšnjikrat zahtevali, da se padavinske vode iz odloka izločijo (odlok namreč zahteva ločeno kanalizacijo za padavinske vode, te pa občina še desetletja ne bo imela - če sploh kdaj, saj še za umazano vodo ni poskrbljeno), se predstavnik
i
Foto: jš
Mirko Šimenko, predsednik vi-demskega nadzornega odbora: »Občina je bila uspešna pri uresničevanju zastavljenih ciljev, vendar za njih ni zagotovila zadostnih sredstev.«
Komunalnega podjetja Jernej Šomen ni dal: padavinske vode so zapisane v državni uredbi in morajo biti tudi v občinskem odloku. Pa če se komu zdi še tako za lase privlečeno, neži-vljenjsko in birokratsko.
Največ, kar so videmski svetniki uspeli doseči (zaskrbljeni, da ne bodo lepega dne občani prejeli na dom še računa za dež), je, da so v občinski odlok zapisali, da bo o tem, kdaj se »padavinski del« odloka začne izvajati, sklepal občinski svet.
Nadaljevali so s smetiščnim odlokom, ki občini Videm (ker ima več kot tri tisoč prebivalcev) nalaga, da mora imeti svojo zbiralnico odpadkov; ta bo v industrijski coni, bo pa jih poleg videmske do sredine leta zgrajenih še sedem. Ker je naslov te točke dnevnega reda govoril tudi o oblikovanju cen, so jih »oblikovali«. Da je »oblika« šla navzgor - v podražitev, je jasno, čeprav nekaterim svetnikom ni bilo razumljivo, zakaj za odvoz smeti plačevati več, če pa že vsak občan na svojem dvorišču opravi velik del smetiščnega posla. Kakorkoli že: cene se bodo »preoblikovale« za 5,4 odstotka.
Številni očitki NO županu - občina v likvidnostnih težavah
Predsednik NO Mirko Šimen-ko (poleg njega so v odboru še Dušan Pernek, Venčeslav Tra-fela, Franc Kirbiš ml. in Srečko Zavec) je v dodatni, četrti točki dnevnega reda predstavil ugotovitve, do katerih so člani prišli ob prebiranju letnega poročila. In kaj je ugotovil?
Predsednik Šimenko je med drugim očital županu: »Iz zaključnega računa je razvidno, da je občina v likvidnostnih te-
žavah. V letu 2014 sta bila najeta dva kratkoročna kredita, kljub temu pa je bilo v leto 2015 prenesenih za 823.122 € že zapadlih obveznosti. Obstaja dvom o realni podlagi dviga prihodkov od prodaje stavbnih zemljišč z rebalansom proračuna glede na slabo realizacijo ob koncu leta, ki je znašala zgolj 19,8 %. Župan je opravil skupno za 233.783 € prerazporeditev plana v letu 2014. Med letom je župan sklenil pogodbe o najemu kratkoročnih obveznosti v višini 800.000 €, s čimer je prekoračil dovoljeno zakonsko omejitev, ki določa, da se lahko kratkoročno zadolži največ do višine 5 % sprejetega proračuna. Občina v leto 2015 prenaša 1.400.566 € zapadlih in nezapadlih obveznosti iz leta 2014. Prav tako mora občina v letu 2015 odplačati za 349.575 € glavnice in za 54.500 € obresti za dolgoročne kredite. Glede na to, da ima občina v letu 2015 v proračunu planiranih 4.879.943 € skupnih prihodkov (s povprečnino v višini 536), bo izvrševanje proračuna izjemno težko.«
Šimenko je predstavil tudi predloge in pobude NO: »Predlaga se realno načrtovanje prihodkov, investicijski projekti pa naj se začnejo šele, ko bodo za to zagotovljena zadostna sredstva. Predlaga se priprava načrta poplačila zapadlih obveznosti iz leta 2014. Pri vodenju projektov naj se ob porabi planiranih sredstev ali nenačrtovanem povečanju sredstev za to pridobi soglasje občinskega sveta. Določijo naj se obseg zadolževanja ter posebna pooblastila županu pri izvrševanju proračuna za leto 2015. Vzpostavi naj se poročanje župana občinskemu svetu o prerazporejanju proračunskih sredstev, kot to določa veljavni zakon o javnih financah. Pri likvidnostnem zadolževanju je treba spoštovati
zakonsko omejitev, ki določa, da se lahko občina zadolži največ do višine 5 % zadnjega sprejetega proračuna. O tem naj si župan predhodno pridobi soglasje občinskega sveta.«
Župan Friderik Bračič je v svojem poročilu odgovoril na nekatere očitke NO, svoj zagovor pa sklenil: »Menim, da je občina dosegla največje možne učinke z najmanjšimi možnimi stroški in da so občani pridobili nujno potrebne dobrine za življenje. Nismo delali napačno, a ob tem poročilu se zdi, kot da je novi nadzorni odbor našel kaotično stanje. Sedanji NO vidi vse črno.«
A ga je Šimenko zavrnil: »Kar je ugotovil NO, je na podlagi tega, kar je zapisano v letnem poročilu. Nadzorni odbor je samo sešteval: obveznosti do bank, dodatne zadolžitve ... Pozivamo pa vse k razmisleku, kam nas to pelje. Bo tako optimistično, kot pravi župan? Bilo bi lepo. A več je treba delati na prihodkovni strani, in šele ko bodo sredstva na razpolago, se odločimo za investicije. Predlagam svetnikom, da ste stvarni in skrbni.«
Svetniki so ob tem poročilu zlasti glede najetja likvidnostnih kreditov izrekli številne besede, ki jih je najbolje izrazil svetnik Ivan Krajnc: »Vemo, da smo potrošili kredit - nismo pa vedeli, da smo ga najeli.«
In kakorkoli so obračali besede - na koncu so z 12 glasovi za, štirimi proti in enim vzdržanim letno poročilo potrdili, poročilo nadzornega odbora pa vzeli v vednost.
»Vidim, da boste iz vsega naredili zgodbo,« je sklenil razpravo župan. In zgodbo si lahko preberete v Štajerskem tedniku.
Več o še preostalih 22(!) točkah dnevnega reda pa prihodnjič.
jš
Kdo s figo v žepu?
O tem, kaj bo na dnevnem redu, je odločal županov kolegij, v katerem so predstavniki vseh strank. Župan: »Današnji dnevni red je točno tak, kot je bil tam določen. Nihče ni takrat govoril o nobenem umiku z dnevnega reda. Če kdo sedi na kolegiju s figo v žepu, to ni fer do kolegov svetnikov. V skladu z na kolegiju oblikovanim dnevnim redom smo pripravili tudi gradivo za odbore.« A je svetnik Andrej Rožman župana »popravil«: »Bil sem na kolegiju, a tam nisem mogel ničesar spremeniti, bil sem preglasovan.«
v_J
Slovenija • Cerar ravnanje Markeževe označil za nedopustno
Premier je ne vidi niti v poslanski skupini SMC
Premier Miro Cerar ocenjuje, da je bil odstop ministrice za izobraževanje Klavdije Markež, ki se je v sredo soočila z očitki o plagiatorstvu pri magistrskem delu, edina možnost, njeno ravnanje pa nedopustno. Cerar, ki je tudi predsednik SMC, je ob tem dejal, da Markeževa skoraj zagotovo ne bo mogla ostati v poslanski skupini SMC.
»Z ministrico sem opravil pogovor in takoj, ko sva ugotovila, da je šlo za povsem nedopustno dejanje, je tudi sama ocenila, da je treba storiti potezo in je ponudila odstop, kar je bila edina možnost v tem trenutku,« je dejal premier.
Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo Markeževa razmislila o tem, ali bo lahko še opravljala funkcijo poslanke. »To ob tako nedopustnem ravnanju v okviru poslanske skupine SMC skoraj zagotovo ne bo mogoče,« je zatrdil Cerar in dodal, da je obstanek Markeževe na poslanskem stolčku odvisen od njene presoje.
Po njegovih besedah je Mar-keževo med razgovori za ministrsko mesto povprašal po njenem strokovnem delu in zagotovila mu je, da je na tem področju vse v redu. Izrazil je tudi presenečenje nad dejstvom, da je Mar-keževa sedaj na Fakulteti za podiplomske državne in evropske
študije v Kranju sama zahtevala preverjanje magistrskega dela. Po Cerarjevih besedah se pri vsem tem postavlja vprašanje,
kaj se je na tej fakulteti dogajalo.
Kar se tiče novega kandidata za ministra za izobraževanje, je Cerar zagotovil, da bo že v četr-
tek začel s konzultacijami, saj da je treba najti rešitev. O imenih še ni želel govoriti.
(sta)
Foto: Črtomir Goznik
Markeževa je zaradi očitkov, da je njeno magistrsko delo plagiat, le dva dni po prevzemu poslov odstopila.
-\
Bo imela EU razumevanje za slovensko šlamparijo?
Na zelo perečo težavo je v zvezi s čiščenjem odpadnih voda opozoril Martin Vidovič: »Kaj pomeni rok, ki ga je Evropa - in seveda po njenem nareku država Slovenija - določila za zgraditev male čistilne naprave po posameznih gospodinjstvih tam, kjer še ni urejena kanalizacija? V Lancovi vasi živimo na vodovarstvenem območju in rok za gradnjo male čistilne naprave je za nas konec leta 2015. Ali naj se po gospodinjstvih lotimo njene postavitve, saj kanalizacijskega omrežja letos še ne moremo pričakovati?« Pa ga je Jernej Šomen »potolažil«: »Država išče rešitev za to težavo. Je pa res, da je dala zavezo Evropi. Ali bo Evropa dovolila slovensko zamudo? Počakajmo, da vidimo.«
8 Štajerski
Politika
petek • 3. aprila 2015
Lenart • S tretje redne seje
Je komunalni prispevek za vodo predra
Na minuli, tretji redni seji so člani občinskega sveta potrdili prav vse obravnavane akte. Nekoliko manj enotnega menja pa so bili pri točki Pc zoril na previsoko obračunano storitev priklopa vodovodnega priključka uporabnikom, ki naj bi znašala 500 evrov, ter še na previsok komuna
»Priključitev vodovoda stane po mojih informacijah 500 evrov - od tega jašek stane 150 evrov, ostali del pa naj bi se zaračunalo delo, ki ga po našem mnenju ne more biti več kot za eno uro, mnogi trdijo da celo manj. Torej za manj kot uro dela 200 ali 300 ali celo 350 evrov. Vprašam se, kakšno primerjavo naj izberem - fizičnega delavca za pet evrov ali uro serviserja avtomobila 50 evrov? Zakaj ni storitev tržna, da bi jo lahko opravljali vodo-vodarji, ki smo jim recimo zaupali izgradnjo hišnega sistema, ki je po mojem mnenju zahtevnejši kot sam priklop?« se je na minuli seji spraševal svetnik Slanič in nadalje še predlagal zmanjšanje komunalnega prispevka za vodo: »Predlagam, da v doglednem možnem času pripravite in na novo ovrednotite točko za izračun komunalnega prispevka, tako da bo priključitev vodovodnega sistema možna za vse občane, saj je voda javna dobrina, še več, je življenjska potreba, ki jo je nemoralno omejevati in trgovati.« Slanič je še pojasnjeval, da se nekateri občani zaradi predra-
gega komunalnega prispevka ne bodo mogli priključiti na javni vodovod. Spraševal se je še, zakaj je komunalni prispevek za vodo med višjimi in še: »Ali je standard naših občanov višji kot na primer v mojem sosednjem kraju, ki spada pod Trnovsko vas - se pravi nekaj sto metrov stran bi plačal za parcelo s 400 kvadratnimi metri in 120 kvadratnih metrov veliko hišo 142 evrov prispevka, v domači občini pa po neuradnih informacijah velikokrat več?«
Kramberger: »Nižji komunalni prispevek ni možen.«
Župan Janez Kramberger je besede Slaniča označil kot enostranske in se skliceval na zakonitost postopkov: »Leta 2010 smo sprejeli odlok na osnovi zakona, ki predpisuje, da mora imeti občina izvedbeni akt za odmero komunalnega prispevka. In občina mora ovrednotiti celoten sistem neke dobrine, v tem primeru vodovodnega omrežja, odšteti evropska sredstva in na osnovi
r
Kdo bo nov direktor lenarške občinske uprave?

Župan Janez Kramberger je člane občinskega sveta med drugim seznanil, da se je konec februarja iztekel petletni mandat dosedanji direktorico občinske uprave Veri Damjan Bele. S sedaj že bivšo direktorico naj bi se dogovorila, da dela na tem mestu ne bo več nadaljevala. Ker pa je Damjan Beletova zaposlena za nedoločen čas, bo na Občini Lenart ostala. Po besedah župana naj bi jo premestili na mesto višje svetovalke za urbanizem in stavbna zemljišča.
Sicer pa je Občina v začetku meseca že objavila javni razpis za položaj direktorja občinske uprave. Kot je povedal župan, se je na razpis prijavilo kar 15 kandidatov iz bližnje in daljne okolice. Ali so med njimi javnosti že znana imena, nam župan ni želel razkriti. Dejal je le, da bodo v skladu s postopkom v dveh mesecih imenovali novega direktorja. Do tedaj pa je za vršilca dolžnosti direktorja občinske uprave imenovan Martin Breznik.
tistega odločiti, ali je enotno območje občine za odmero komunalnega prispevka ali se morda za posamezno območje odmeri samostojen komunalni prispevek. Takrat smo se dogovorili, da bomo imeli enovito območje - da ne bodo ljudje v gosto naseljenem območju
plačevali višjega komunalnega prispevka kot tisti na razpršenem. Prepričan sem- ker tisti odlok smo dolgo pripravljali in mislim, da smo primerjalno vzeli 20 občin - da je odlok narejen, kot mora biti, in da zaračunavamo tisto, kar moramo v skladu z zakonom. Obstaja pa
»Ali je standard naših občanov višji kot na primer v mojem sosednjem kr pravi nekaj sto metrov stran bi plačal za parcelo s 400 kvadratnimi me hišo 142 evrov prispevka, v domači občini pa po neuradnih informacijah spraševal svetnik Milko Slanič.
možnost, da lahko predlagam občinskemu svetu, da se zaračunava komunalni prispevek v skladu z odlokom samo 50, 40 ali 30 %, lahko tudi rečemo, da
ne bomo nič zaračunali. Ampak s tem nastane obveza po zakonu, da morama ta sredstva, ki so na osnovi omenjenega odloka, zagotoviti iz drugega
Kidričevo • Po treh letih prizadevanj so desničarji uspeli
Iz imena osnovne šole izbrisali ime Borisa K
Svet občine Kidričevo je kljub nasprotovanju štirih svetnikov opozicije po hitrem postopku sprejel sklep, da iz imena osnovne šole v Kidričevem črtajo ime težave in na previdnost pri najemanju kreditov; zadovoljni s poslovanjem občinskega podjetja.
Kot je na 5. redni seji, v četrtek, 26. marca, pojasnil Kristjan Lovrenčič iz podjetja Čisto mesto, bo v kratkem prišlo do spremembe cene za ravnanje z odpadki, predvsem zaradi izgradnje novih osmih zbirnih centrov. Občina Kidričevo, ki zbirni center že ima, pa naj bi zanj dobila vrnjenih okoli 180.000 evrov, kar naj bi po besedah župana Antona Leskovarja namenili za izgradnjo potrebne infrastrukture. Cene za odvajanje in čiščenje odpadnih voda naj bi se zvišale le za 0,8 %, saj bo občina
omrežnino še naprej subvencionirala, v kar 95 odstotkih. Ker pa želijo subvencioniranje postopoma ukiniti in si s tem zagotoviti sredstva za vzdrževanje in izgradnjo komunalne infrastrukture, naj bi zneske na položnicah za pitno vodo za štiričlansko družino v naslednjih štirih letih vsako leto povišali za okoli 1 evro.
Ogorčenje zaradi izbrisa
Kljub ogorčenemu nasprotovanju štirih svetnikov opozicije
Za polovico znižali najemnino KZ
Kljub nekaterim pomislekom so kidričevski svetniki prisluhnili zahtevi Kmetijske zadruge Ptuj za 50-odstotno znižanje najemnine za trgovino v Apačah, saj bi morali v nasprotnem primeru zaradi nizkega prometa trgovino zapreti. Občina je sicer 65-odstotni lastnik objekta trgovine, medtem ko je 35 odstotkov v lasti Mercatorja, župan pa je ob tem poudaril, da jim ne more biti vseeno, če bi trgovino res zaprli, saj je edina v tem kraju, zato bi to najhuje prizadelo predvsem starejše krajane.
so na pobudo sveta zavoda OŠ Borisa Kidriča Kidričevo po hitrem postopku, z dvanajstimi glasovi za, štirimi proti in enim vzdržanim, sprejeli sklep, da iz imena osnovne šole v Kidričevem, črtajo ime Borisa Kidriča. Miran Golub iz SMC je bil ogorčen, zato je župana in svetnike opozoril, da narod, ki nima svoje zgodovine, nima prihodnosti. Ogorčen je bil tudi Slavko Krajnc (SD), ki je izrazil bojazen, da se ob tako lahkotnem spreminjanju imen lahko pripeti, da bodo predlagali tudi drugo ime za sam kraj Kidričevo. Posebej ogorčen pa je bil Stanislav Lampič (SD), ki je menil, da spreminjanje imena šole ni tako enostavno, saj nosi cel kup posledic, tudi finančnih: »Zato bi bilo prav, da bi o nameravani spremembi imena šole vsaj seznanili učitelje te šole, ki za to sploh ne vedo; pošteno pa bi bilo, da bi za mnenje o tem vprašali tudi krajane Kidričevega. Ne vem, kaj imate proti Borisu Kidriču, saj je bil eden najboljših povojnih slovenskih gospodarstve-
nikov, v Sloveniji je še več kot 40 šol, ki nosijo imena znanih osebnosti, pa jih ne spreminjajo, po Borisu Kidriču pa nosita imeni tudi šoli v Mariboru in Ljubljani.«
Pozitivna in pohvalna pa so bila mnenja svetnikov obeh opcij občinskega sveta o poslovanju občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje, saj po njihovem mnenju vzorno
posluje in skrbi za vso kanalizacijsko omrežje v občini Kidričevo, zato so zaključni račun za minulo leto sprejeli soglasno.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Iz pročelja osnovne šole Borisa Kidriča bodo verjetno kmalu odstranili ime velikega povojnega slovenskega gospodarstvenika.
petek • 3. aprila 2015
Politika
Štajerski	9
g?
ibude in vprašanja. Svetnik Milko Slanič je opo-Ini prispevek.
spevku v sosednji občini pa je še odvrnil: »Kako druge občine ovrednotijo svojo komunalno infrastrukturo, je njihovo vprašanje. Kakšni so nadzori, je spet drugo vprašanje. Nekatere občine imajo celo višje prispevke. Mi smo hoteli, da tisto, kar imamo, v skladu z zakonom ustrezno ovrednotimo in to uporabnikom zaračunamo. In če odloku prištejemo še to, kar smo zgradili po letu 2010, sem prepričan, da pravzaprav v skladu z zakonom ne moremo priti do nižjega komunalnega prispevka, prej do višjega.«
Sicer pa so svetniki in svetnice na minuli seji potrdili Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Lenart za leto 2015. Kot je potrdil predstavnik podjetja Saubermacher Slovenija, se cene za uporabnike ne spremenijo in tako ostanejo enake, kot so bile potrjene z Elaboratom v minulem letu. Občinski svet pa je sprejel še zaključni račun poračuna Občine Lenart za lansko leto.
Monika Levanič
aju, ki spada pod Trnovsko vas - se tri in 120 kvadratnih metrov veliko velikokrat več?« se je na minuli seji
vira.« Kot je dejal, občanom priključitev na javni vodovod olajšajo z mesečnim obročnim odplačevanjem. Na očitke o cenejšem komunalnem pri-
idriča
Borisa Kidriča; nadzorniki opozorili na likvidnostne
Foto: M. Ozmec
Nadzornica Mateja
v
Skolnik je opozorila, da zaradi likvidnostnih težav na občini dobro premislijo o poslovanju in najemanju kreditov.
Čeprav so z večino glasov potrdili zaključni račun občine za minulo leto 2014, je predstavnica nadzornega odbora Mateja Školnik opozorila, da zaradi zmanjšanja prihodkov in likvidnostnih težav občine v prihodnje dobro premislijo o poslovanju in predvsem o najemanju kreditov. Konec lanskega leta je namreč občina zašla v likvidnostne težave. Župan Anton Leskovar je vzroke za to pripisal predvsem dejstvu, da so lani zamudili s pošiljanjem položnic za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kar je pomenilo začasni izpad okoli 800.000 evrov. Ker so se zaradi nižjih prihodkov znašli v likvidnostnih težavah, so morali najeti 400.000 evrov kredita, ki pa so ga do konca leta že vrnili. Poleg tega so najeli tudi 500.000 evrov kredita za izgradnjo kanalizacijskega sistema Cirkovce, tako da so skupaj z dolgoročnimi krediti sedaj v občini Kidričevo zadolženi za dobra 2 milijona evrov. To pa je po besedah župana še vedno manj, kot je bilo ob prevzemu njegove županske funkcije, ko je bila občina zadolžena za 2,5 milijona evrov.
Slovenska Bistrica • Z dopisne seje
Brez razprave potrdili tri projekte
Župan Ivan Žagar je v ponedeljek, 30. marca, sklical dopisno sejo, na kateri so svetniki potrdili investicijske dokumente za rekonstrukcijo ceste proti vodarni (proti Bistriškemu vintgarju), rekonstrukcijo ceste Partizanska ulica (proti Impolu) in ureditev Gradišča. Razlog za dopisno sejo je bil rok za oddajo podatkov o investicijskih projektih. Če bo občina za vse tri projekte uspela na razpisu, kar je po besedah direktorja občinske uprave Branka Žnidarja zelo verjetno, naj bi bili ti končani še letos.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je 16. marca pozvalo občine, naj do 31. marca oziroma do 15. julija predložijo ministrstvu podatke o investicijah, za katere bodo občine porabile delež sredstev za sofinanciranje na podlagi zakona o financiranju občin. Kot so pojasnili na slovenjebistriški občini, so z oddajo podatkov pohiteli, saj naj bi se v prihodnjih mesecih začel pripravljati rebalans državnega proračuna in naj bi obstajala možnost, da se bodo sredstva za sofinanciranje investicij po omenjenem zakonu znižala. Sicer pa je za sofinanciranje investicij v lokalno infrastrukturo v letu 2015 na proračunski postavki ministrstva predvidenih 10,57 milijona evrov.
Trije projekti v skupni vrednosti več kot 560.000 €
Občina Slovenska Bistrica je tako prijavila tri projekte v skupni vrednosti nekaj več kot 560.000 evrov, ki naj bi jih sofinanciralo ministrstva, in sicer letos v skupni višini okrog 149.000 evrov.
Glede na ocenjeno vrednost je najobširnejši projekt rekonstrukcija dotrajane ceste proti vodarni, torej ceste Zgornja Bistrica-Vintgar. Ocenjena vrednost projekta znaša 335.143 evrov, od tega naj bi ministrstvo prispevalo 75.000 evrov, občina ima v tem letu za ta projekt predvidenih 35.000 evrov, preostanek 225.143 pa so lastni viri, ki naj bi jih občina po sprejetju državnega proračuna v letu 2016 nadomestila s sredstvi, ki pripadajo občini po zakonu o financiranju občin
Gradišče

Foto: Mojca Vtič
(ZFO). V okviru projekta naj bi se izvedla rekonstrukcija vozišča v dolžini 736 metrov, uredil pločnik, meteorna kanalizacija in uredila javna razsvetljava.
Drugi projekt je rekonstrukcija Partizanske ulice, saj so vozne površine ponekod izredno slabo prevozne. Investicija zajema preplastitev asfaltnega vozišča v dolžini 1,14 kilometra, ocenjena vrednost je 121.198 evrov. Občina predvideva, da bo za projekt pridobila 40.000 evrov sofinancerskega denarja, sama bo v tem letu zagotovila 15.000 evrov, preostanek 66.198 evrov pa bo uvrstila med lastne vire, ki jih bo po sprejetju državnega proračuna v letu 2016 nadomestila s sredstvi ZFO.
Tretji projekt, ki ga občina namerava letos izvesti, je ureditev najstarejšega dela naselbine Slovenska Bistrica - Gradišča. Osnovna oblika tega dela mesta je majhen trg z vodnjakom, okoli katerega so razraščeni divji
Svetniška skupina SD je proti odločanju o projektih na dopisnih sejah
Vse projekte so svetniki na dopisni seji sprejeli, je pa svetniška skupina SD opozorila, da na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine. Tako so bili mnenja, da pogoji za sklic dopisne seje niso bili izpolnjeni, ker iz priloženega gradiva izhajajo finančne obveznosti občine, in sicer: za Rekonstrukcijo ceste proti vodarni ima, kot že omenjeno, občina zagotovljenih 35.000 evrov iz proračuna za leto 2015, za 225.143 evrov pa bo morala vzeti premostitveno posojilo, ki bo vrnjeno leta 2016, za rekonstrukcijo Partizanske ulice si bo občina izposodila 6.198 evrov ter za ureditev Gradišča 49.438 evrov. Zato je bila svetniška skupina mnenja, da bi moral župan sklicati izredno sejo. »V svetniški skupini SD soglašamo, da je prav, da se izvedejo vse tri predlagane investicije, saj je cesta proti vodarni zagotovo v najslabšem stanju na območju občine Slovenska Bistrica, Partizanska ulica pa zaradi dotrajanosti in preobremenitve tudi že dalj časa kliče po prenovi asfalta (nismo pa prepričani, da za 1,14 kilometra dolgo in 6,3 m široko cesto zadostuje 121.198 evrov). Zato bi bilo zelo primerno, da se skliče izredna seja občinskega sveta in o predlaganih projektih opravi tudi razprava,« je v imenu svetniške skupine dejal Tomaž Godec
kostanji. S projektom naj bi se uredilo odvodnjavanje in parkiranje vozil, uredil naj bi se tudi centralni del Gradišča (klopi, informacijska tabla). Vrednost investicije je bila ocenjena na 104.438 evrov, občina se letos nadeja 40.000 evrov državnega
denarja, sama pa bo v tem letu zagotovila 15.000 evrov, preostanek 49.438 evrov bo uvrstila med lastne vire, ki bodo naslednje leto po sprejetju državnega proračuna v letu 2016 nadomeščeni z denarjem iz ZFO.
Mojca Vtič
Slovenska Bistrica • Cvetni petek
Naslednje leto že 70. sejem
Pušle ali presmece, oljčne vejice in metle so imeli obiskovalci sejma na cvetni petek, 27. marca, v Slovenski Bistrici najpogosteje v rokah. In letos so imeli obiskovalci kljub slabemu vremenu na voljo pisano paleto izdelkov in pridelkov, saj je na sejmu sodelovalo več kot sto prodajalcev na treh lokacijah.
Med stojnicami se je po oceni osrednjega organizatorja, predsednika KS Pohorski odred Ludvika Repoluska, kljub hladnemu vetru in sivemu nebu sprehodilo okoli 3000 obiskovalcev. »Pričakovanja glede obiska so bila dosežena,« je še dejal.
MV
Na letošnjem sejmu se je predstavila tudi ekipa Radia-Tednika Ptuj, ki je med obiskovalci naše stojnice izžrebala tri prejemnike lepih nagrad (vremenska postaja in enomesečna brezplačna naročnina na Štajerski tednik): Vojko Kumer, Malahorna 10, Oplotnica Ana Frešer, Vrhole 42, Zg. Ložnica Rudi Gošnik, Čopova 5, Slovenska Bistrica Nagrajenci lahko nagrade dvignejo v tajništvu družbe Radio-Tednik, d.o.o., na Osjonikovi cesti 3 v Ptuju (pritličje).
Foto: Milan Sternad
FOTO: ML
10 Štajerski
Kultura in izobraževanje
petek • 10. aprila 2015
Ptuj • Ekonomska šola druga na mednarodnem tekmovanju
Za prihodnost podjetništva se nam ni treba bati
Dijaki, mladi „podjetniki" Ekonomske šole Ptuj so na mednarodnem sejmu učnih podjetij dosegli odlične rezultate: 2. mesto med učnimi podjetji in 1. mesto za osebje na razstavnem prostoru z učnim podjetjem Kmetija mladih, d. o. o.
Mednarodno tekmovanje učnih podjetij je potekalo 11. marca v Celju, udeležili pa so se ga tudi dijaki 3. a Ekonomske šole Ptuj. Dosegli so odličen rezultat: 2. mesto med učnimi podjetji in 1. mesto za osebje na razstavnem prostoru z učnim podjetjem Kmetija mladih, d. o. o.
„Vedno znova slišimo, da je šola preveč teoretično usmerjena, da morajo dijaki memorirati velike količine snovi, ko pa se srečajo s prakso, pa se ne znajdejo, ne morejo pokazati svoji sposobnosti. Zato lahko toliko bolj čestitamo organizatorjem tokratnega dogodka," pojasnjuje Darja Harb, ravnateljica Ekonomske šole Ptuj.
Na razstaviščnem prostoru se je predstavilo 58 učnih podjetij dijakov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Bolgarije, Romunije in Črne gore. Za udeležbo na Sejmu učnih podjetij so morali dokazati izvirnost, strokovnost in profesionalnost delovanja.
RNA CaUKA
Foto: arhiv šole
Mentorica zmagovalne ekipe iz Ptuja je profesorica strokovnih predmetov Patricija Koler, ki poudarja pomen praktičnih znanj pri strokovnem delu z mladimi.
r
v*
Kako na svojo prvo poslovno priložnost gledajo dijaki? Kaj je UP Turistična kmetija mladih, d. o. o.?
Lucija: »Veliko smo se naučili, verjamem, da nam bo to prišlo prav. Kljub trdemu delu smo se tudi zabavali«.
Julijana: »Naš slogan je Po bio zabavo v eko naravo, s katerim smo se hoteli približali mladim in tudi drugim. Na sejmu smo predstavili svoje aktivnosti za preživljanje prostega časa za vse generacije, s poudarkom na preživljanju prostega časa otrok in mladih«.
Marina in Anja: »Posnele smo tudi predstavitveni video. Snemanje je potekalo na Grajenščaku in je bilo zelo zabavno, saj smo se vživele v svoje vloge«.
Mirjana: »Video je sestavljen iz naših opravil na kmetiji, s poudarkom na bio zabavi in eko izdelkih iz neokrnjene narave. Izbrale smo tudi slogan za tabor, ki se glasi Aktivnosti za življenje, ki vam ne bodo več v trpljenje«.
Kaj je učno podjetje?
Je čisto pravo podjetje, ki deluje na fiktivnem finančnem trgu in je zasnovano tako, kot delujejo podjetja v resnici: z direktorjem, tajnico, računovodstvom in poslovno idejo, na kateri sloni poslovni načrt in delovanje podjetja, s trženjem, marketingom itd. Dijaki se naučijo poslovati na vseh ravneh delovanja, svojo idejo pa preizkusijo tudi v praksi - na sejmu poslujejo, navezujejo poslovne stike, trgujejo ...
Kot pojasnjujejo na Ekonomski šoli Ptuj, je učno podjetje v vseh ekonomskih in poslovnih šolah učinkovita učna metoda, ki dijake seznanja s konkretnim delom v podjetjih. „Učna podjetja so vključena v vseslovensko mrežo učnih podjetij, ki med sabo poslujejo kot prava podjetja. Posel je sicer fiktiven, a je to trenutno najboljši način, kako mlade naučiti delati v kadrovskem, finančnem, računovodskem oddelku, kako sestaviti
poslovni dopis in izdelati poslovni načrt. Dijaki iz ekonomske šole so dokazali, da imajo zanimive ideje, prežete z mladostno energijo in zagnanostjo, in da jih znajo tudi dosledno izpeljati, seveda ob pogoju, da imajo take učitelje, ki prepoznajo njihove potenciale, jih vodijo do cilja in pripeljejo do zmage na državnem in mednarodnem tekmovanju," še pojasnjuje ravnateljica Ekonomske šole.
Dženana Kmetec
Lenart • Ob 30-letnici Završkih fantov
Ambasadorji in trubadurji Slovenskih goric
Lenarški dom kulture je bil vnovič premajhen za vse ljubitelje narodnih in ponarodelih pesmi, s katerimi so se ob tridesetletnici umetniškega ustvarjanja na jubilejnem koncertu predstavili Završki fantje.
Pod vodstvom neutrudnega Darka Škergeta so izvedli izbrani program, v katerega so tokrat uvrstili samo narodne in ponarodele pesmi, začenši z Maistrovimi Završkimi fanti. Izjemno ubrano petje moške vokalne skupine, ki je v minulih treh desetletjih navduševala hvaležno občinstvo na treh kontinentih in zabeležila preko 1500 nastopov, je navdušilo in napolnilo hvaležna srca domačega občinstva, ki ni ostalo ravnodušno. Pravi lenarški in slo-venskogoriški trubadurji, imenitni ambasadorji slovenstva in slovenske kulture v Kanadi, Avstraliji, Nemčiji, Avstriji, Švici, Liechtensteinu in še marsikje po svetu so bili. Znali so prine-
Tednikova knjigarnica
Slišiš? Kos poje
Slišiš? Kos poje. Živo. Zavzeto. Od reke sem polni njegov žvižg. Topli somrak.
Slemena hiš, dimniki, razpeti prsti anten
se vtiskajo v modro platno večera. Drevesa se kličejo čez ceste in vrtove. Gost, nabrekel zrak vznemirjenost do oblakov -. Slišim odpiranje brstičev na veji.
A kos poje, poje...
Ivan Minatti (1924-2012) v Vznemirila si gladino mojega tolmuna - pesem
So dnevi, ko so pesniške zbirke najboljše sopotnice. So večeri, ko se zdi, da se bo kar na lepem stemnilo in bo tako
-	temno - ostalo za vekomaj. A en sam pogled skozi okno pripoveduje o drugih občutjih
-	o svetlobi in svetljenju, ki spremlja sleherno življenje in vsak čas, vsak od nas kdaj vzame slovo. In vsakemu se na novo kje vrata odpro. Brez konca in kraja se tako življenje poraja. Zato od kraja velja pripovedovati in govoriti najpomembnejše besede. In te - najpomembnejše
-	se ne tičejo ničesar drugega kot srca. Nobenega pomena nimajo besede, ki sodijo v polji velikosti in veličine. Ker vse mine in se izmenjuje. Menjave živijo med svetlobo in mrakobo, med belo in črno z vsemi odtenki in mavrična je paleta življenja.
Zatorej te praznične dni recite in preberite v krogu svoje družine, prijateljev, znancev, ali kar tako, sami sebi, slikanico z naslovom: A veš, koliko te imam rad (Sam McBratney. Ilustrirala Anita Jeram. Prevedla Polonca Kovač. Ljubljana: Mladinska knjiga,2010. Zbirka Velike slikanice).
To je slikanica s štirimi zgodbicami: Pomlad, Poletje, Jesen, Zima, kjer sta glavna junaka Zajec Rjavec in Zajček Rjavček. In čisto vseeno je, da v slikanici ni nobene zajke, zajklje in zaj-čice, kajti v njej je veliko iskrene topline in ljubezni. In tako še je zapisal pesnik Minatti:
Marčne strehe
Bele ploskve. Še nedotaknjene doslej.
A danes:
Potemnela modrina! V nosnicah jug! Že slutiš
obrise celin in otokov na zemljevidih streh.
V pljuskih sonca srebrno igranje vode v žlebu.
Liljana Klemenčič
sti košček domovine med naše zamejce na Koroškem, v Italiji in v Porabju, med naše rojake po vsem svetu in z ubrano zapeto slovensko pesmijo velikokrat orosili marsikatero oko. Povsod so jih lepo sprejeli in povsod so bili deležni izjemne pozornosti,
saj so v koncertne programe vključevali ne samo slovenske narodne in ponarodele, pač pa tudi priljubljene umetne pesmi, pesmi tujih glasbenih ustvarjalcev, kot na primer črnske duhovne pesmi in izbrane napeve iz svetovno znanih oper in arij.
Marjan Toš
Pobudnik ustanovitve je bil Jože Golob, prepoznavni »Trojiški slavček«; ob ustanovitvi so se imenovali Štajerski fantje. Ko pa so se morali tako rekoč čez noč naučiti Maistrovo pesem Završki fantje in z njo nastopiti na odprtju Maistrove spominske sobe v Zavrhu leta 1986, jim je Aleš Arih predlagal, naj bodo kar Završki fantje. Vokalno skupino sestavljajo Jože Golob, David Ornik, Branko Šober, Janez Perko in od samega začetka dirigent, organizator in umetniški vodja Darko Škerget.
Nogomet
Brata Čeh prvič skupaj med člani
Stran 12
Kolesarstvo
Odlična uvertura v sezono 2015 - dve zmagi Stran 12
Košarka
Pokalni naslov ekipi MCAPRO Rams
Stran 13
Strelstvo
Stojak izgubil naslov državnega prvaka
Stran 13
Nogomet
Mladi Kidričani zmagovalci pokala MNZ Ptuj Stran 14
Nogomet
Prijetno druženje nogometnih naraščaj ni kov Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec - Sasha Yengoyan, 11. 4., v Mariboru
Oba simpatična, oba ciljata na ZDA
Sasha Yengoyan bo 11. aprila v dvorani Tabor Mariboru proti De-janu Zavcu branil naslov svetovnega prvaka supervelterske kategorije po verziji WBF.
Do 39. profesionalnega dvoboja našega šampiona Dejana Zavca je ostalo le še teden dni časa. Dejan je trenutno v Nemčiji, kamor pa je odpotoval z nekajdnevno zamudo.
Po prvotnem načrtu bi se moral v Magdeburg na zadnje sparinge odpraviti že v nedeljo, a ga je viroza položila v posteljo. Tako je po treh dneh mirovanja šele v torek znova začel trenirati, v Nemčijo pa je v spremstvu vodja njegovega Fan cluba Jožeta Mohoriča odšel v četrtek.
Doslej smo malo pozornosti namenili Dejanovemu naslednjemu tekmecu Sashu Yengoyanu. 29-letni Belgijec z armenskimi koreninami je v dosedanji profesionalni karieri zbral 33 dvobojev, od katerih jih je 31 dobil, le enega pa izgubil (leta 2012 proti Rusu Kozaevu). Glede na
Nogomet • 1. SNL
Cas je za točke v Stožicah
V taboru haloškega nogometnega prvoligaša zatrjujejo, da so desetdnevni reprezentančni premor dobro izkoristili. Priprave na sobotni obračun z Olimpijo v Ljubljani so potekale brez zapletov, Zavr-čani pa so v tem času odigrali tudi dve prijateljski tekmi (s Slavenom Belupom je bila tekma prekinjena zaradi neurja).
Zavrčani pretiranih uspehov v Stožicah do sedaj niso imeli, zato se v predpraznični soboti ponuja idealna priložnost za prekinitev te neugodne tradicije. Olimpija kljub smelim napovedim pred prvenstvom in tudi pozimi igra pod pričakovanji, na drugi strani mlada ekipa Zavrča igra bolje, kot so ji napovedovali »strokovnjaki«. Beli želijo nadaljevati dobre spomladanske predstave in jih tokrat nadgraditi tudi s točkami v gosteh, to je namreč tisti del, kjer imajo Haložani še največ prostora za napredek.
Moštvo bo najverjetneje kompletno, kaznovanih ni,
Foto: Črtomir Goznik
Lovro Cvek (Zavrč) upa, da bodo tokrat v Ljubljani prekinili negativno tradicijo.
manjše težave s poškodbo so sicer imeli Antic, Mitrovic in
Kelenc, toda tudi to je sedaj že preteklost. Iz reprezentančne
uradne podatke je Sasha kar 11 cm višji od Dejana, njegov vzornik pa je Mike Tyson.
Belgijec je pred dnevi objavil nekaj zanimivih razmišljanj pred dvobojem, v katerih je zelo spoštljivo govoril o Deja-nu Zavcu, obenem pa napovedoval svojo zmago. »Seveda pričakujem, da bom v tej borbi zmagal. Želim dobiti vse svoje dvoboje. Všeč mi je, da bo dvoboj potekal v Mariboru, ki se mi zdi lepo mesto. Za Dejana vem, da je zelo dober boksar in v čast mi je, da se bom 11. aprila pomeril z njim. Mislim, da višina ne bo igrala velike vloge pri končnem rezultatu. Težek dvoboj bo, vendar sem pripravljen nanj. Zavcu ne bo treba tekati za menoj. Jaz bom pred njim ves čas - od prve do zadnje sekunde,« je med drugim povedal 29-letnik, ki glede nadaljnje kariere razmi-
akcije v Grčiji se je vrnil tudi Kiš, ki je v Atenah v dresu hrvaške mlade reprezentance dobil priložnost v 2. polčasu. Bela zastava bo ostala doma in kljub dejstvu, da so zmaji favoriti, želijo gostje drago prodati svojo kožo.
Lovro Cvek kljub mladosti kot kapetan zaenkrat odlično vodi svoje moštvo na terenu, obenem pa verjame, da bodo Zavrčani tokrat prekinili negativno tradicijo v Ljubljani in razveselili svoje navijače: »Vsaka tekma je poglavje zase in priložnost za novo dokazovanje. V Ljubljano gremo po točko, skušali pa bomo vzeti vse tri. Vedno igramo na zmago in morda je naša prednost tokrat tudi to, da imamo glede na jesen praktično povsem novo ekipo, ki je bistveno mlajša in tako tekaško sposobnejša. Veselim se tudi velikega števila naših navijačev, ki jim bomo skušali vrniti s čim boljšo igo in zmago.«
tp
1. SNL, 26. krog: Olimpija - Zavrč,
v soboto, 4. aprila, ob 18.00 v Ljubljani
Prijateljska tekma: FARMTECH VERŽEJ - ZAVRČ 0:5 (0:3)
STRELCI: Matjašič dvakrat, Bogdan, Mitrovic in Grezda
ZAVRČ: Pridigar, Muminovic, Bogdan, Dat-kovic, Korošec, Cvek, Polic, Kelenc, Matjašič, Antic, Zorko. Igrali so še: Čubic, Novoselec, Dukič, Petanjek, Baric, Balic, Brzoja, Grezda, Težak, Mitrovic, Dobaj in Monjac. Trener: Ivica Solomun.
V torek popoldne so nogometaši Zavrča odi-
grali prijateljski obračun z drugoligašem iz Ver-žeja. Medtem ko je bilo na prejšnjih tekmah teh dveh ekip precej negotovosti, pa je bilo tokrat daleč od tega. Beli so prevladovali skozi celotno srečanje in dodobra napolnili mrežo gostiteljev. Veseli predvsem pristop varovancev Ivice Solomuna, ki je bil res na nivoju in je obenem odličen obet pred potjo v prestolnico. Končno je zadel tudi Matjašič in navijači Zavrča lahko le upajo, da bo dobre igre na prvenstvenih obračunih nadgradil tudi z zadetki.
šlja zelo podobno kot Dejan: »Želim si še dlje. Zmaga proti Zavcu mi lahko odpre vrata v Združene države Amerike.«
Podobno je tudi njegovo razmišljanje o športni borbi: »Sem zahteven nasprotnik, vendar korekten, saj vedno spoštujem svojega nasprotnika in zaradi tega tudi mene
nekateri ljudje kličejo 'El Sympatico'. Razlog, zakaj rad boksam, je v tem, ker je to pošten dvoboj med dvema moškima. Kljub zmagi ali porazu nasprotnika spoštujeta drug drugega do konca življenja.« S sabo bo pripeljal tudi navijače iz Belgije oz. Armenije.
JM
Motokros • SP v MX2
Gajser peti v Argentini
Na tretji dirki sezone svetovnega prvenstva v moto-krosu v argentinskem Ne-uquenu je slovenski dirkač Tim Gajser osvojil peto mesto v razredu MX2. Zmagal je Francoz Dylan Ferran-dis, v najmočnejšem razredu MXGP pa je slavil Nemec Maximilian Nagl (Klemen Gerčar še ni nastopil).
Tim Gajser je v razredu MX2 dan začel z 12. mestom v prvi vožnji. V drugi je prišel precej višje, v tesnem boju se je prebil do 4. mesta, pred njim so bili le Nizozemec Jeffrey Herlings, Ferrandis in Jo-nass. Skupno je bilo to dovolj za peto mesto, kar je druga najboljša uvrstitev v sezoni, ki jo je Gajser začel s četrtim mestom v Katarju in nadaljeval z 11. na Tajskem.
Prva evropska postaja svetovnega prvenstva, na kateri
bosta tekmovala Tim Gajser		
in Klemen Gerčar, bo italijan-		
ska Pietramurata 19. aprila.		
Rezultati dirke		
v Argentini:		
1. Dylan Ferrandis	FRA	47
2. Pauls Jonass	LAT	42
3. Jeremy Seewer	ŠVI	32
4. Thomas Covington	ZDA	28
5. Tim Gajser	SLO	27
6. Aleksandr Tonkov	RUS	26
7. Jeffrey Herlings	NIZ	25
8. Adam Sterry	VB	20
9. Max Anstie	VB	20
10. Brian Bogers	NIZ	19
Skupni vrstni red za		
svetovno prvenstvo:		
1. Jeffrey Herlings	NIZ	125
2. Dylan Ferrandis	FRA	125
3. Pauls Jonass	LAT	112
7. Tim Gajser	SLO	79
	jm, sta	
Nogomet • 2. SNL
V soboto znova z Dravinjo
Nogometaši v 2. SNL so končali z drugo tretjino prvenstva, pred njimi je le še zadnjih devet krogov. Po odigranih 18 krogih je bil narejen razpored zadnje tretjine, ki jo bodo Ki-dričani v soboto odprli z domačo tekmo proti Dravinji.
S Konjičani so se pomerili na uvodu spomladanskega dela, takrat so zmagali s tesnim izidom 2:1. »Pričakujem podobno srečanje kot v 1. krogu. Obe ekipi se med sabo poznava še bolje, zato pričakujem novo težko tekmo, polno dokazovanja. Jasno je, da smo favoriti in da pričakujemo tri točke, pričakujem pa popolno angažiranost vseh igralcev,« je povedal trener Alumini-
ja Damijan Romih. Na klopi Dravinje sedi Simon Sešlar, nekdanji reprezentant Slovenije, tudi zato je pričakovati napet taktični obračun mladih strategov. Kidričani so v treh spomladanskih krogih zabeležili tri zmage (Dravinja, Tolmin, Triglav), Konjičani pa so dvakrat tesno izgubili (Aluminij, Ankaran), na domačem igrišču pa so remizirali (1:1) z vodilno ekipo Krškega.
JM
2. SNL, 19. krog: Aluminij - Dravinja,
v soboto, 4. aprila, ob 16.00 v Kidričevem
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 10. aprila 2015
Nogomet • Nastja in Aleš Čeh (Drava)
Brata Čeh prvič skupaj med člani
Nastja Čeh in Aleš Čeh sta »otroka« Drave, za katerima sta uspešni nogometni karieri, ki ju bosta aktivno sklenila v domačem nogometnem klubu. Na srečanju uvodnega spomladanskega dela prvenstva v 3. ligi sever sta sploh prvič zaigrala v isti ekipi.
Starejši izmed bratov Čeh - Nastja - je bil hitro opažen in je že v najstniških letih prestopil v Maribor. Kmalu je odšel v Olimpijo, nato pa se znova vrnil v Maribor. Mednarodno kariero je začel s prestopom v belgijski Club Brugge, nato pa je zaigral še v Avstriji (Austria Dunaj), Rusiji (Him-ki), Grčiji (Panseirrakos), na Hrvaškem (Rijeka), v Izraelu (Bnei Sakhnin, M. Petah Ti-kva), Indoneziji (Medan) in Vietnamu (Thanh Moa). Ob tem je bil šest let član slovenske članske reprezentance, za katero je zbral 46 nastopov in dosegel šest zadetkov.
Na drugi je Aleš zbral veliko nastopov v 1. slovenski ligi kot član Drave, Maribora, Nafte in Zavrča. Igral je tudi v Avstriji, v začetku leta pa se je vrnil v matični klub. To je pomenilo, da bosta brata Čeh prvič v članski karieri skupaj zaigrala v modrem dresu. Po nekaj prijateljskih tekmah sta prvo uradno tekmo zabeležila na obračunu s Podvinci, ki ga je Drava dobila s 3:2. Oba sta bila zelo izstopajoča člena svoje ekipe, po tekmi sta bila vesela z razpletom ter tudi z medsebojnim sodelovanjem na zelenici.
Nastja Čeh: »Vse takšne stvari so zagotovo nekaj pozitivnega. To sodelovanje na igrišču z njim tudi meni veliko pomeni in mi vzbuja prije-
Foto: Črtomir Goznik
Športni poti Nastja in Aleša Čeha sta se letos združili v domačem mestu v NK Drava. Na srečanju s Podvinci sta sploh prvič zaigrala skupaj na uradni članski tekmi.
tne občutke. Na drugi strani pa imamo v ekipi enajst igralcev in mi se med seboj ne smemo gledati po tem, kdo se kako piše, ampak moramo vsi delati na igrišču za isti cilj. Tako se bova tudi midva z Alešem na igrišču trudila za skupne cilje Drave.«
Aleš Čeh: »Zagotovo sva si oba po tihem želela, da skupaj končava svojo športno pot na Dravi. To se sedaj uresničuje in najin cilj ter cilj ekipe je, da se v tej sezoni prebijemo v drugo ligo in nato čez nekaj let pridemo z lastnim kadrom tudi nazaj v prvo ligo. Na samem igrišču se z Nastjem dobro ujameva, saj sva bila že od zgodnjega otroštva skupaj, ko sva tudi veliko skupaj igrala. Ta pove-
zanost med nama sedaj dobro deluje na igrišču.«
Športni poti bratov Čeh sta bili zelo različni, trenutno pa sta združeni v članski ekipi Drave. Ob tem sta oba tudi
pri drugih projektih povezana s ptujskim nogometnim kolektivom - Nastja kot predsednik Nogometne šole, Aleš pa kot trener ene od selekcij.
David Breznik
Nogomet • Finale zimske lige v Radvanju: Drava na finalu s tremi selekcijami
V športnem centru Marinka Galiča je potekala končnica ligaškega tekmovanja, na katerem so NŠ Drava predstavljale selekcije U-7, U-9 in U-11. Vse tri so se na finalni turnir uvrstile z dobrimi igrami v 14 ligaških tekmah.
Nogometaši selekcije U-11 so tokrat dosegli dve zmagi in poraz ter so se na koncu veselili naslova prvakov zimske lige ŠC Galič. Selekcija U-9 je vpisala zmago in dva poraza, kar jim je na koncu prineslo 3. mesto. Selekcija NŠ Drava U-7 je z remijem in dvema porazoma osvojila 4. mesto.
DB
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Odlična uvertura v sezono 2015 - dve zmagi
Luka Sagadin (KK Perutnina Ptuj)
Foto: Marjan Kelner
Zan Znidar (KK Perutnina Ptuj)
Foto: Marjan Kelner
Mladi kolesarji Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj so odlično začeli sezono 2015. V soboto, 28. marca, so se podali v Prekmurje, kjer je KK Tropovci organiziral 6. Pokal občine Tišine, domov pa so se vrnili z dvema zmagama in enim 3. mestom. Tudi sicer so »perutninarji« igrali vidne vloge, uvodni izid pa je sijajen obet pred dirko za Pokal Poli, ki bo na Ptuju potekala 12. aprila.
Krožna ravninska dirka je že pri dečkih C na vrhu ustoličila ptujskega kolesar-
ja. To je postal Žan Žnidar,
ki je tako dosegel svojo prvo zmago v slovenskem pokalu. Njegov uspeh je z uvrstitvijo med deseterico dopolnil Andrej Majnik, ki je zasedel 7. mesto. Dečki A in B so vozili skupaj, organizatorji so že za sam čas dirke imeli precejšnje logistične težave, tako da uradnih rezultatov še vedno ni. Sicer so kolesarji morali prevoziti 4 kroge v skupni dolžini 20 km. Dirka je potekala v skupini z veliko neuspešnimi pobegi. O zmagovalcu je odločal ciljni
sprint, Enej Klasinc pa si je med dečki B privozil prve stopničke s 3. mestom in tako več kot odlično začel tekmovalno sezono. Med dečki A je bil najbolje uvrščen kolesar Perutnine Ptuj Aljaž Ljubec na 10. mestu.
Veselja ob uvrstitvi na najvišjo stopničko ni manjkalo niti pri mlajših mladincih, kjer je Luka Sagadin v ciljnem sprintu opravil z vso konkurenco, Nace Malovič in Marko Hozjan pa sta njegov uspeh dopolnila z 8. in 9. mestom. Pohvaliti je treba
celotno ekipo, saj je skozi vso dirko delovala zelo usklajeno. Pri starejših mladincih se je v svoji krstni sezoni v tej kategoriji izkazal Luka Kram-berger, ki je v ciljnem sprin-tu 90 km dolge dirke zasedel odlično 7. mesto.
Naslednja dirka mlajše mladince ptujskega kolesarskega kluba čaka v petek in soboto, ko se bodo podali na Hrvaško v Poreč, selekcije dečkov pa bodo na velikonočni ponedeljek skočile v bližnji Varaždin.
tp
Tenis
Rola po poškodbi v Izraelu
Ptujski igralci ta teden nastopajo na različnih turnirjih po vsej Evropi. Na igrišča se je po manjši poškodbi znova vrnil Blaž Rola (101.), ki nastopa na challenger turnirju vIzraelu.
V Raanani nagradni sklad znaša kar 125 tisoč dolarjev, Slovenci pa imamo kar dva zastopnika: Blaž Kavčič (88.) je prvi, Blaž Rola pa 3. nosilec. V primeru uspeha se bosta med sabo pomerila v polfinalu.
Blaž je za zdaj preskočil dve stopnički: najprej je prepričljivo ugnal 21-letnega domačega povabljenca Bara Tzufa Botzerja (888.), veliko težje delo pa je imel v drugem krogu v četrtek. Njegov tekmec je bil izkušeni Rus, 30-letni Konstantin Krav-chuk (165.). Blaž je odigral zares neverjetno partijo, v kateri je v 1. nizu ubranil kar 14 break priložnosti od 15! Na drugi strani je izkoristil edino ponujeno in niz se je končal v podaljšani igri. Tudi tukaj se je Ptujčan znašel v zaostanku 4:6, a je nanizal štiri zaporedne točke in zmagal 8:6. Rusa je izgubljeni niz močno potrl in drugi niz je bil zgolj formalnost. Rola je hitro povedel 4:0 in prednost brez težav zadržal do konca. V petek ga čaka dvoboj z Mol-davcem Radum Albotom, s katerim se je doslej meril že dvakrat. Oba dvoboja sta bila
Karate
Challenger v Raanani (Izrael), 125 tisoč dolarjev, rezultati:
1.	krog: Rola (3.) - Bar Tzuf Botzer (Izrael) 6:3, 6:2;
2,	krog: Rola (3.) - Konstantin Kravchuk (Rusija) 7:6(6), 6:2;
četrtfinale: Rola (3.) -Radu Albot (Moldavija)
odigrana lani, v Romuniji in Indiji, dvakrat pa je slavil Mol-davec. Bo šlo v tretje rado?
Sven na Malti
Na ITF-mladinskem turnirju 4. ranga na Malti je nastopal 16-letni Sven Lah (664. na ITF). V 1. krogu je bil uspešen, saj je z rezultatom 6:3, 6:1 ugnal vrstnika iz Poljske, Lukasza Kozielskega (860.). V 2. krogu ga je ustavil leto starejši Nizozemec Bart Stevens (533), ki je na turnirju 5. nosilec (3:6, 3:6).
Turnir TE U-16 na Reki
Na Reki je na sporedu turnir serije TE za igralke U-16. Maruša Plank je bila 14. nosilka, v 1. krogu pa je z rezultatom 2:6, 6:3, 4:6 izgubila proti domačinki Loreni Gavric.
JM
Tekmovalci iz Ljutomera odlični na Norveškem
Vsakoletno srečanje najboljših tekmovalcev svetovne zveze stilske šole Kofukan Word cup se je minuli konec tedna odvijalo v norveškem mestu Askar. V okviru slovenske delegacije je sodelovala tudi štiričlanska ekipa tekmovalcev iz karate sekcije TVD Partizan Ljutomer, ki jo je vodil trener Rihard Žibrat.
Ljutomerčani so se odlično odrezali, saj je Aleš Pokrivač osvojil 1. mesto med mladinci (kate) in tretje v borbah (-59
kg). Sara Novak je bila pri mladinkah tretja (borbe, -59 kg), enaka uvrstitev je pri članicah (borbe, +59 kg) pripadla tudi Tanji Vrbnjak. Ljutomerski tekmovalci so nastopali tudi v reprezentanci Slovenije. Pokrivač je bil član ekipe v katah (2. mesto) in v borbah mladincev (1. mesto),Vrbnjak (člani borbe) je osvojil 3. mesto in Vrbnjako-va (članice borbe) prav tako 3. mesto.
NŠ
Rokomet • Mlajše selekcije
1. mladinska liga
REZULTATI 19. KROGA: Drava Ptuj - Koper 2013 28:25 (13:13), Urbanscape Loka -Brežice 35:28 (19:15), Slovenj Gradec 2011 - Krka 30:39 (17:22), Krško - Trimo Trebnje 23:29 (14:13). Srečanji Slovan - Celje Pivovarna Laško in Dol TKI Hrastnik - Riko Ribnica sta bili preloženi.
1.	SLOVAN	18 17 0 1 34
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 18 15 1 2 31
3.	KRKA	19 11 2 6 24
4.	RIKO RIBNICA 17 10 2 5 22
5.	TRIMO TREBNJE 18 9 2 7 20
6.	KOPER 2013 19 8 2 9 18
7.	URBANSCAPE LOKA 19 8 1 10 17
8.	DRAVA PTUJ 19 6 4 9 16
9.	DOL TKI HRASTNIK 18 6 1 11 13
10.	KRŠKO	19 5 0 14 10
11.	BREŽICE 19 4 2 13 10
12.	SLOVENJ GRADEC 19 3 1 15 7
DRAVA PTUJ - KOPER 2013 28:25 (13:13)
DRAVA PTUJ: Šulek, Vaupo-tič, Reisman, Čeh 1, Krajnc, Maroh 7, Veit, Rosič, Hrupič 6(3), Hajdinjak, Jerenec 10, Petrovič, Šalamun, Žuran 4(1). Trener: Ivan Hrupič.
Mladi rokometaši Drave so z zmago proti Kopru storili še naslednji korak proti sredini lestvice. Na tekmi s Koprom se je med strelce v ptujski ekipi vpisalo le pet rokometašev, izstopala sta Filip Jerenec in Jan Maroh.
JM
petek m 10. aprila 2015
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Namizni tenis m Ekipno DP
Košarka m Pokal PARKL 2014/15
Ptujski kadeti med najboljšimi v državi
Konec tedna sta v Izoli potekala zaključna turnirja državnega ekipnega prvenstva za kadete in kadetinje. Ekipi NTK Ptuj sta se v obeh konkurencah uvrstili med najboljšo četverico.
Uvodni kvalifikacijski turnirji so bili odigrani januarja, na njih pa je nastopilo 17 ekip pri dečkih in 12 pri dekletih. Po osem najboljših se je uvrstilo na zaključni turnir, ki je konec tedna potekal v Izoli. V soboto sta se obe ekipi NTK Ptuj uvrstili na 2. mesto v svoji polfinalni skupini, s čimer sta si priborili nedeljsko borbo v elitni skupini za uvrstitev od 1. do 4. mesta.
Dekleta so nastopila v postavi Katja Krajnc, Daniela To-manič Butkovska in Eva Goj-kovič, na koncu pa so osvojila odlično 3. mesto. Ob koncu so imele celo nekoliko smole (poraz 4:5 proti Arrigoniju), sicer bi lahko bile celo druge.
Rezultati zaključnega turnirja deklet: Ptuj - Mengeš 2:5, Ptuj - Logatec 5:4, Ptuj -Arrigoni 4:5.
1.	Mengeš
2.	Logatec S. Ptuj
4. Arrigoni
6 točk 2 točki 2 točki
2 točki
Fantovsko ekipo NTK Ptuj so sestavljali Marsel Šegula, Jernej Masten Toplak, Sašo Ma-lovič in Gašper Cvetič. Ti so v
sobotnem polfinalu pokazali veliko mero zbranosti, saj so tesno premagali ekipi Tempa in
Eva, katja in Daniela s pokalom za 3. mesto
Preserja in se kot drugi v skupini uvrstili v finalno skupino. Tam so trikrat klonili, s čimer so na koncu zasedli nehvaležno, a še vedno odlično 4. mesto.
Rezultati zaključnega turnirja fantov: Ptuj - Vesna 1:5, Ptuj - Mengeš 2:5, Ptuj - Arri-goni 1:5.
1.	Arrigoni 4 točke
2.	Mengeš 4 točke
3.	Vesna	4 točke
4.	Ptuj	0 točk
Ptujčani so bili eni izmed štirih (Arrigoni, Megeš, Muta, Ptuj), ki so imeli na zaključnem turnirju najboljše osmerice ekipi tako v dekliški kot fantovski kategoriji. To je vsekakor dokaz dobrega dela in potrditev pravilne usmerjenosti kluba v delo z mladimi.
JM
Bovling m Podjetniška liga
Štiri zmage 7:1
Štiri srečanja 6. kroga so se končala z rezultatom 7:1, visoke zmage so zabeležili MO Ptuj, SAR Avtomatizacija, Gostišče Iršič in BC Ptuj. Derbi kroga je pripadel ekipi VGP Drava, ki je ugnala Tames. Najbolj izenačen dvoboj kroga sta odigrali ekipi Taluma in Radia-Tednika, daljšo pa so potegnili talumovci. Ti so imeli v svojih vrstah najboljšega posameznika kroga, Franja Skuberja (791). Najboljši ekipni rezultat kroga je dosegla ekipa VGP Drava (2877), blizu meji 2800 podrtih kegljev je bila še ekipa Talum (2791). Naslednji krog bo zaradi praznika (velikonočni ponedeljek) odigran v četrtek, 9. aprila.
REZULTATI 6. KROGA: Saška bar - Elektro Maribor (2. 4.); Casino Poetovio - SAR Atomatizacija 1:7, Gostišče Iršič - Restavracija PAN 7:1, VGP Drava - Tames 6:2, Radio-Tednik Ptuj - Talum 3:5, Sau-
Najboljši posamezniki 6. kroga: 1. Franjo Skuber (Talum) 791, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 784,
3.	Damjan Kaučevič (Bowling center Ptuj) 780,
4.	Jani Kramar (SAR Avtomatizacija) 760, 5. Igor Gaber (MO Ptuj) 756, 6. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 755, 7. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 730, 8. Igor Vidovič (Tames) 725, 9. Jože Vaupotič (VGP Drava) 724, 10. Sašo Vidovič (Casino Poetovio) 719.
bermacher Slovenija - Bowling center Ptuj 1:7, Mestna občina Ptuj - SKEI Ptuj 7:1. Prosta je bila ekipa Boxmark Team.
1.	SAR AVTOMATIZACIJA 6 2714 39
2.	MESTNA OBČINA PTUJ 6 2760 35
3.	SAŠKA BAR	5 - 33
4.	VGP DRAVA	5 2877 31
5.	TALUM	6 2791 27
6.	GOSTIŠČE IRŠIČ	5 2602 26
7.	BOWLING CENTER PTUJ 5 2637 20
8.	TAMES	6 2709 19
9.	ELEKTRO MARIBOR 5 - 19
10.	SKEI PTUJ	5 2606 18
11.	CASINO POETOVIO 6 2429 17
12.	RESTAVRACIJA PAN 6 2286 17
13.	RADIO-TEDNIK PTUJ 5 2637 12
14.	BOXMARK TEAM	5 - 9
15.	SAUBERMACHER SLOV. 6 2180 6
Najboljši v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 199,7, 2. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 189,9, 3. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 187,7, 4. Bojan Klarič (SAR Avtomatizacija) 184,4, 5. Gregor Miložič (Saška bar) 183,7, 6. Damjan Kaučevič (Bowling center Ptuj) 181,8, 7. Jani Kramar (SAR Avtomatizacija) 181,7, 8. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 180,6, 9. Branko Kelenc (VGP Drava) 180,6, 10. Sašo Vidovič (Casino Poetovio) 180,1.
PARI 7. KROGA (četrtek, 9. 4.): ob 17.30: Tames -Boxmark Team, Bowling center Ptuj - Casino Poetovio, Restavracija PAN - Radio-Tednik Ptuj; ob 20.15: Elektro Maribor
-	SAR Avtomatizacija, Talum
-	VGP Drava, Saubermacher Slovenija - SKEI Ptuj, Gostišče Iršič - Mestna občina Ptuj. Prosta je ekipa Saška bar.
JM
Pokalni naslov ekipi MCAPRO Rams
Polfinale pokala PARKL & PKL: MCAPRO Rams - KK Rogaška rekreativci 66:54, KK Čiro Starše - TE ŠD Cirkovce 72:63.
Finale: MCAPRO Rams -Starše Čiro 73:69.
MCAPRO Rams - Starše Čiro 73:69 (13:15, 25:21; 20:21, 15:12)
MCA PRO RAMS: Veljkovič, Tome, Merlin 8, Ker 18, Pihlar, Radovič, Novak 2, Simič, Iljazi, Šabotic 12, Tadina, Goljovič 33, Kočevar
STARŠE ČIRO: Zelenko 11, Kaube 20, Manjevič 8, Dover 19, Pjevič, Karahmed, Fras, Džeba 9, Dakovič 2, Valcl
V Cirkovcah je v soboto in nedeljo potekal zaključni turnir
Ekipa MCAPRO Rams - zmagovalci Pokala PARKL
Pokala PARKL & PKL. V sobotnih polfinalih sta slavili ekipi MCAPRo Rams in Starše Čiro, ki sta se »udarili« v nedeljskem
finalu. V tem so bili boljši igralci iz Maribora, ki so predvsem po zaslugi Miljana Goljoviča (33 točk, MVP tekme) slavili za
štiri točke. Medalje in pokal je zmagovalcem predal Memi Be-čirovič.
JM
Strelstvo m 24. DP Rogla 2015 - mlajše kategorije
Stojak izgubil naslov državnega prvaka
O dobrih članskih dosežkih naših strelcev na 24. DP Rogla 2015 smo že poročali, zdaj pa poglejmo, kako se je odrezal strelski podmladek iz spodnjepodravskih društev.
V kvalifikacijah mladincev s pištolo je Ptujčan Sašo Stojak s 564 krogi postavil najboljši rezultat dneva, z dvema krogoma zaostanka pa mu je sledil Jože Čeper z Vrem-ščice. Z dobrima dosežkoma sta se dokazala tudi preostala ptujska strelca Valentin Luževič in Vid Sušek ter si s 521 in 515 krogi na 6. in 7. mestu priborila zaključne boje najboljše osmerice finalistov. V finalu je Sušek izgubil eno mesto, Luževič pa se je povzpel na 5. mesto. Dvoboj med najboljšima strelcema na vrhu pa se ni odvijal po okusu glavnega ptujskega trenerja Zlatko Kostanjev-ca, saj je njegov varovanec in mladinski prvak iz lanskega leta Sašo Stojak že v 12. strelu, na račun dveh napak s šestico in sedmico, zaostajal za Čeprom za pet krogov. Čeper je zanesljivo streljal vse do konca in s 198,7 kroga postavil nov finalni državni rekord. S 192,5 kroga si je najboljši ptujski strelec Sto-jak priboril srebrno odličje, kljub pričakovani zmagi pa ni bil preveč potrt, saj je za njim odlična sezona v 1. DL in mladinski ligi. Zlato lovoriko pa si je Stojak priboril s svojo ekipo z Luževičem in Suškom in s 1600 krogi osvojil ekipni naslov državnega prvaka pred Brežičani (1583) in Grosupeljčani (1506). Jur-šinski strelec Rok Repič je s 476 krogi osvojil 12. mesto.
Enako zanesljivo kot Stojak in Čeper sta med mladinci s puško nastopala najboljša v kvalifikacijah Žan Kelenc iz Črenšovcev in Erik Kandare iz Cerknice (617,0 in 615,3). Odlično streljanje je pokazal ormoški strelec Kovinarja Žan Tomažič in s 599,5 kroga osvojil 11. mesto. Ormoški strelci Tovarne sladkorja Igor Ranfl, Matija Ambrož in Metod Rakuš so
^ 24državno PRVENSTVO
TTM I . f"^
Foto: Simeon Gönc
Ptujski mladinci v postavi Vid Sušek, Valentin Luževič in Sašo Stojak so osvojili naslov ekipnih državnih prvakov. Ob njih je trener Zlatko Kostanjevec.
v odsotnosti poškodovanega Aljaža Čučka, s 576,8, 565,1 in 537,3 kroga osvojili 25., 26. in 28. mesto. V ekipni razvrstitvi so mladi Ormožani s 1679,2 kroga osvojili 4. mesto, z novim državnim rekordom s 1827,2 kroga je slavila ekipa iz Črenšovcev.
Ptujskim kadetom srebrno odličje
Med kadeti s pištolo sta dvojno zmago slavila Ško-fjeločana Luka Ušeničnik in Matija Demšar s 369 in 363 krogi. Ptujski strelec Tadej Širec, državni prvak leta 2013 in bronasti v lanskem letu, je s 360 krogi osvojil četrto mesto in le za krog zaostal za novim odličjem. Preostali Ptujčani Ino Zorec, Oskar Tasovac Ivezič, Nik Volgemut in Rok Bezjak so s 342, 341, 334 in 333 krogi osvojili 14., 15., 18. in 20. mesto. Dober nastop je pokazal miklavški strelec Žan Bogša in s 344 krogi osvojil 12. mesto Juršinčan Aljaž Brest z 62 krogi zaradi okvare pištole ni dokončal tekme. V ekipni razvrstitvi so zmagali Škofjeločani s 1054 krogi. Ekipni naslov državnih pod-prvakov so po lanskem naslo-
vu najboljših osvojili Ptujčani s 1035 krogi in tako zaokrožili še eno zelo uspešno sezono tako v ligaškem tekmovanju kot na DP. Brežičani tretji s 1030 krogi. Med dekleti s pištolo je zmagala Brežičanka Urška Gmajnič s 347 krogi, juršinska strelka Sandra Ku-mer pa je z 288 krogi osvojila 8. mesto.
V	kadetski konkurenci s puško je naslov državnega prvaka osvojil Grosupelj-čan Maj Kadunc s 398,1 krogom, kidričevska strelca Domen Širovnik in Žan Gojkošek sta z 382,3 in 378,1 kroga osvojila 13. in 16. mesto.
Kidričani dobro, a brez odličij
V	pionirski konkurenci s serijsko zračno puško so po lanskem naslovu državnih prvakov znova zelo visoko merili kidričevski strelci, vendar na koncu s svojim najboljšim rezultatom v ekipni konkurenci s 521 krogi ostali brez odličja na šestem mestu. Presenetljivi prvaki so postali Radgončani s 539 krogi. V konkurenci posameznikov je zmagal Urh Dragičevič iz Predoselj s 188 krogi. Zelo
dobro je nastopil najboljši Kidričan Ivo Cicmanovič Zimet in s 180 krogi osvojil sedmo mesto ter za odličjem zaostal za pet krogov. Visoko se je uvrstil tudi ormoški strelec Kovinarja Matic Sla-vinec in s 176 krogi osvojil 15. mesto, 33. Tilen Vuk in 38. Mihael Mikolič Sobo-tič, oba Kidričevo 171 in 170 krogov, 54. Andrej Majhen Kovinar 165. Med pionirkami je slavila mislinjska strelka Doliča Špela Rutnik s 187 krogi.
V najštevilčnejši konkurenci prvenstva je med mlajšimi pionirji zmagal Jeseničan Eman Ernest Babača s 188 krogi pred Konjiča-nom Leonom Sadekom s 186 in Bistričanom Janom Pinterjem s 182 krogi. Od Ptujčanov se je najvišje uvrstil Marsel Krajnc in s 167 krogi osvojil 64. mesto, lanske uvrstitve in rezultate pa so izboljšali tudi ostali 85. Dejan Rojko 161, 93. Gregor Kolarič 157, 107. Maj Zorec 150 krogov. V ekipni razvrstitvi so Jeseničani s 543 krogi postavili nov državni rekord, Ptujčani pa so s 478 krogi osvojili 21. mesto. Med mlajšimi pionirkami je mi-klavška strelka Nina Bogša s 144 krogi osvojila 40. mesto, državna prvakinja je postala Lara Frank iz Izole. V najmlajši konkurenci cicibanov je Ptujčan Ino Ogrizek s 159 krogi osvojil 27. mesto, zmagal je Trboveljčan Blaž Kalu-der s 181 krogi.
Med 73 društvi odli-čja osvojilo kar 39
Med 73 nastopajočimi društvi na 24. DP je odličja osvojilo kar 39 društev, kar kaže na kakovostno delo predvsem z mladimi strelci v številnih mestih po Sloveniji. Z 11 odličji je bila najuspešnejša najštevilčnejša 45-članska zasedba z Grosuplja, Ptujčani so na prvenstvu nastopali z 19 strelci in se s tremi medaljami uvrstili na 10. mesto. .
Simeon Gonc
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 10. aprila 2015
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj za mladince
Kidričani zmagovalci pokala MNZ Ptuj
ALUMINIJ - NS DRAVA 3:1
(3:0)
STRELCI: 1:0 Pintarič (21.), 2:0 Ploj (33.), 3:0 Križan (42.), 3:1 Šalamun (75.)
ALUMINIJ: Pungartnik, Novak, Pucko, Zorec, Ahec, Petrovič, Pintarič (od 82. Jager), Brodnjak (od 64. Morina), Križan, Rogina, Ploj. Trener: Bojan Špehonja.
NŠ DRAVA: Hercog, Karo (od 62. Grager), Kirbiš, Šoštarič, Sitar, Lah, Bauman (od 62. Krajnc), Kukovec (od 73. Kova-čič), Gale (od 46. Lugonjič), Zamuda, Šalamun. Trener: Matej Beranič.
V torek je v Kidričevem potekala finalna tekma Pokala MNZ Ptuj za mladince, na kateri sta se merili ekipi Aluminija (1. mladinska liga) in Drave (2. mladinska liga). Kidričani so kljub nekoliko mlajši postavi upravičili sloves favoritov in že v 1. polčasu odločili tekmo. Ob koncu so popustili in gostje so to izkoristili za dosego častnega zadetka. Po koncu tekme je

■I
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so postali zmagovalci mladinskega Pokala MNZ Ptuj.
domači kapetan Anton Rogina iz rok predstavnika MNZ Ptuj Danila Levačiča prejel pokal za zmagovalno ekipo mladinskega Pokala MNZ Ptuj.
JM
Člani, rezultati četrtfinala:
Stojnci - Podlehnik 2:0 (0:0), Lovrenc - Aha Emmi Bistrica 0:5 (0:3), Drava - Središče 5:1 (0:1), Aluminij - Videm 4:3 (1:1).
Nogomet • Turnir v Vidmu
Prijetno nogometno druženje naraščajnikov
Sobota, 29. marca, je bila na igrišču v Vidmu pri Ptuju rezervirana za turnir nogometnih naraščajnikov. Koordinator mlajših selekcij Vidma Darko Jeza je s svojo ekipo organiziral prvi turnir za mlajše selekcije, in sicer U-7, U-9 in U-11. V lepem, a rahlo vetrovnem vremenu se je v Vidmu predstavilo 11 ekip, v starostni kategoriji U-7 so nastopili Aluminij, Golgeter Hajdina in Videm, med U-9 Aluminij, Tržec, Golgeter Hajdina in Videm, ter v kategoriji U-11 Podlehnik, Aluminij, Golgeter Hajdina ter Videm.
Sami rezultati seveda niso bili v ospredju, saj je bilo pomembnejše druženje in kakovostno preživetje prostega časa. Na igriščih v Vidmu se je v soboto dopoldne za žogo podilo okrog 150 otrok, še nekaj več pa je bilo tistih, ki so si turnir tudi ogledali. Organizatorji turnirja so za vse udeležence pripravili pogostitev, organizirali bogat srečelov, sam turnir pa je potekal v sklopu odprtja novih prostorov ŠD Videm. Klub letos praznuje častitljivih 80 let, ura-
: ^
"' líi.jt—-
Foto: Črtomir Goznik
V Vidmu je skupno nastopilo približno 150 mladih nogometašev.
dno odprtje pa sledi v mesecu juniju.
Darko Jeza, koordinator mlajših selekcij ŠD Videm in podpredsednik kluba: »Prvič smo organizirali takšen turnir, saj želimo v prihodnosti večji
poudarek nameniti mlajšim igralcem. V Vidmu imamo v načrtu ustanovitev Nogometne šole. To načrtujemo še letos, računamo pa, da bomo v novo sezono krenili z vsemi selekcijami razen kadetov. Glede na
odličen odziv bomo z organiziranjem turnirjev za mlajše selekcije v Vidmu nadaljevali, najverjetneje že jeseni, pozimi pa bomo turnir izpeljali tudi v telovadnici.«
TP
Futsal • 1. SFL
Nogomet • Mlade selekcije
Benediktu končno 8. mesto
REZULTATI 18. KROGA:
Potočje projektiranje Sevnica - KMN Benedikt 5:4 (2:0), FC Litija - KMN Bronx Škofije 4:3 (2:0), KMN Puntar - ŠD Extrem 7:2 (2:0), RE/MAX Maribor - Dobovec Pivovarna Kozel 1:2 (1:1), KMN Velike Lašče -KMN Oplast Kobarid 0:8 (0:2).
1.	DOBOVEC KOZEL 18 15 1 2 79:38 46
2.	FC LITIJA 18 13 3 2 81:44 42
3.	OPLAST KOBARID 18 11 2 5 59:35 35
4.	RE/MAX MARIB. 18 11 1 6 73:56 34
5.	KMN PUNTAR 18 8 3 7 60:63 27
6.	POTOČJE SEVNICA 18 8 1 9 68:62 25
7.	SD EXTREM	18 5 3 10	43:49	18
8.	KMN BENEDIKT	18 3 3 12	40:78	12
9.	BRONX ŠKOFIJE	18 3 3 12	47:82	12
10.	VELIKE LAŠČE	18 2 2 14	48:91	8
POTOČJE PROJEKTIRANJE SEVNICA - KMN BENEDIKT 5:4 (2:0)
Igralci v 1. futsal ligi so končali redni del tekmovanja, najboljše štiri ekipe se bodo sedaj pomerile še v končnici za naslov prvaka. Futsal ekipa iz Benedikta je na zadnjem srečanju klonila v Sevnici. Kljub le osmim igralcem so bili vse do predzadnje minute tekme v vodstvu, a jim tega ni uspelo ohraniti.
JM
1. SML, 1. SKL
REZULTATI 21. KROGA: MLADINA: Maribor - Aluminij 4:1 (1:1);
KADETI: Maribor - Aluminij 4:2 (2:2). SKUPNA LESTVICA:
1.	DOMŽALE
2.	MARIBOR B.
3.	BRAVO PUBLIK.
4.	ALUMINIJ
5.	KOPER
6.	GORICA
7.	INTERBLOCK
8.	OLIMPIJA LJ.
9.	CELJE
40 31	6	3 119:32	99
40 26	7 7 101:48 85
40 25	3	12 73:35
42 25	3	14 94:59
42 23	6	13 93:55
42 21	5	16 108:60 68
42 21	3	18 68:71 66
40 17	9	14 78:58 60
42 16 11	15 74:67	59
78 78 75
10. NOGA TRIGLAV 42 17 7 18 64:73 58
11. KRŠKO
40 14 9 17 63:84 51
12.	SAMPION 42 14	4	24 52:92	46
13.	KRKA 40 10	7	23 48:77	37
14.	RUDAR VELENJE 42 11	2	29 45:103	35
15.	ILIRIJA EXTRA-L. 42 9	6	27 40:86 33
16.	ELTA IZOLA 42 5	2	35 39:159	17
LIGA U-15 VZHOD
REZULTATI 15. KROGA:
Šampion - Maribor Branik 1:3 (0:2), Pobrežje Maribor -Robert Koren Dravograd 2:3 (1:2), Krško - Rudar Velenje 1:1 (1:1), Aha Emmi Bistrica - Celje 1:2 (0:1), Aluminij -Farmtech Veržej 5:0 (1:0), Dravinja - Žalec 0:0. Srečanje Korotan Prevalje - Drava Ptuj bo odigrano 11. 4.
JM
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 26. KROGA - PETEK ob 19.00: Kalcer Radomlje -Domžale; SOBOTA ob 16.00: Gorica - Celje, Maribor - Krka; SOBOTA ob 18.00: Olimpija - Zavrč; SOBOTA ob 20.00: Rudar Velenje - Luka Koper.
2.	SNL
PARI 19. KROG - SOBOTA ob 16.00: Aluminij - Dravinja Ko-stroj, Triglav Kranj - Šenčur, Roltek Dob - Farmtech Veržej, Ankaran Hrvatini - TKK Tolmin; SOBOTA ob 19.00: Krško -Šmartno 1928.
3.	SNL SEVER
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Drava Ptuj - Fužinar Noži Ravne, Šmarje pri Jelšah - Mons Claudius, Malečnik
-	AjDAS Lenart; SOBOTA ob 18.00: Korotan Prevalje - AHA Emmi Bistrica; PONEDELJEK ob 16.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Radlje, Maribor B - Fosilum Šentjur; SREDA (13.5.) ob 17.30: Šampion - Koroška Dravograd
SUPER LIGA
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Središče ob Dravi -Gerečja vas, Hajdina - Apače; PONEDELJEK ob 10.30: Videm
-	Boč Poljčane; PONEDELJEK ob 16.00: Carrera Optyl Ormož
-	Stojnci, Bukovci - Cirkulane.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Zgornja Polskava -Leskovec, Tržec - Skorba, Markovci - Gorišnica, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Podvinci Betonarna Kuhar; PONEDELJEK ob 10.30: Lovrenc - Podlehnik.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Oplotnica - Maj-šperk, Polskava avtoprevozništvo Grobelnik - Hajdoše, Slovenja vas - Pragersko 75; PONEDELJEK ob 16.00: Grajena
-	Rogoznica
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
22. KROG: Aluminij - VOC Celje (SOBOTA ob 12.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
22. KROG: Aluminij - Celje (SOBOTA ob 10.00)
LIGA U-15 VZHOD
19. KROG: Drava - Aluminij (SOBOTA ob 13.30)
Rokomet • 1. B DRL (ž)
1. KROG KONČNICE od 1. do 4. mesta: Jadran Bluemarine Hrpelje Kozina - Tenzor DP Logik Ptuj (SOBOTA ob 18.00)
Košarka • Končnica PARKL
Prvi polfinalni dan PARKL Peak 2015 bo potekal v soboto v športni dvorani Gimnazije Ptuj v organizaciji KK Ptuj. Ob 14.00 se bosta za pravico nastopa v prvi PARKL Peak ligi pomerili drugouvrščena ekipa 2. lige, ekipa KK Pragersko, in domači KK Ptuj, ki brani pravico nastopa v prvi ligi. Ob 16.30 bo sledil prvi polfinalni boj med 2. in 3. uvrščenima ekipama KK Starše Čiro in KK Ajdas Lenart. Ob 18.00 bo izvedeno predtekmo-vanje v metu za tri točke. Ob 19.00 bo sledil vrhunec prvega dne, kjer se bosta pomerila največja rivala PARKL Peak lige, prvouvrščena ekipa KK Adecco Maribor in četrtouvrščena ekipa MCAPRO - RAMS, kjer letos igra najbolj znano ime PARKL Peak lige, bivši prvi strelec Evrolige Milijan Goljovič.
V Ljutomeru začetek kasaške sezone
Začenja se nova kasaška sezona. Tudi tokrat v zibelki konjeniškega športa, v Ljutomeru in kot že vrsto let na praznični dan
-	velikonočni ponedeljek, 6. aprila. Kasaški klub Ljutomer bo tokrat pripravil šest točk sporeda, z 52 prijavljenimi kasači -največ (30) jih prihaja iz vrst gostiteljev. V ospredju bo prva letošnja rejska dirka, na kateri bo nastopilo deset 5- do 10-letnih ljutomerskih kasačev. Prva dirka bo na sporedu ob 14.15.
Nogomet • Treningi za igralce U-12 in U-13
Komisija nogomet za vse (Grassroots) v okviru programa organizira dodatne treninge za igralce letnikov 2002 in 2003. Treningi bodo ob četrtkih ob 18. uri na igrišču z umetno travo NK Aluminij v Kidričevem v naslednjih terminih: 9. in 23. aprila, 14. in 28. maja, 4. junija.
NZS bo v juniju (predvidoma 6. junija) organizirala revijo reprezentanc MNZ za igralce U-13, zato prosimo, da trenerji pošljete poleg drugih svoje najboljše igralce letnika 2002! V okviru vadbe v Nogometnem centru bo formirana reprezentanca MNZ Ptuj, ki bo nastopila na tej prireditvi in na pripravljalnih tekmah. Za igralce letnik 2003 predstavlja dodatna vadba pripravo za formiranje reprezentance MNZ Ptuj za leto 2016! Na treninge v okviru Centra so vabljeni tudi igralci, ki se želijo dodatno izpopolnjevati. Treningi bodo izvedeni po programu dela za kategorijo U-12 in 13 NZS, vodila jih bosta trener PRO Drago Prelog in Dejan Žolek, trener B.
DB, NŠ, JM
petek m 3. aprila 2015
Naše akcije
Štajerski	15
Radio Ptuj • Zaključek pevske preobrazbe
Noben pevec ne more reci, da zna peti
V torek, 3. februarja, se je začela Pevska preobrazba. Potekala je v sodelovanju učiteljice petja Teje Letonja Hajšek, pianista Toma Hajška, Društva za glasbeno umetnost Arsana, kjer so potekale vaje, hotela Primus in naše medijske hiše Radio-Tednik Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Teja Letonja Hajšek
Tečaj, na katerem je sodelovalo sedem ljubiteljev petja, je bil brezplačen. Edina obveznost kandidatov je bilo pridno obiskovanje vaj in enkrat obisk v našem studiu. Pevskih vaj se je udeleževala pisana druščina, različnih starosti: Tina Čuš, Katarina Samobor, Petra Kristovič, Tomaž Matjašič, Samantha
Štrafela, Katja Senčar in Amadeja Kokot. Vsem je bilo skupno, da so si druženja in učenja petja želeli.
Teja Letonja Hajšek je leta 2009 končala izobraževanje iz petja pri profesorju Samu Iva-čiču. Študirala je na Pravni fakulteti in se izobraževala v jazz petju. Sodeluje na seminarjih v Evropi in ZDA. Ustvarja sa-
mostojne projekte in je članica zasedbe Vox Arsana. Pevsko znanje z veseljem poda tistim, ki ga želijo sprejeti. Kot je ugotovila na Pevski preobrazbi, je njihova nadarjenost velika, s pridno vadbo so pridobili koristne informacije in se mnogi znebili velike treme. To je potrebno za nadaljnje uspešno nastopanje. Kot pravi Teja,
Pevskih vaj se je udeleževala pisana druščina, različnih starosti: Tina Čuš, Katarina Samobor, Petra Kristovič, Tomaž Matjašič, Samantha Štrafela, Katja Senčar in Amadeja Kokot.
noben pevec ne more reči, zdaj pa znam peti. Vedno se je mogoče še kaj naučiti, kar ugotavlja tudi Nuša Bezjak, ki je nastopila na zaključni prireditvi Pevske preobrazbe, pred nekaj meseci pa uspešno sodelovala še v naši akciji Otroci pojejo slovenske pesmi.
Zaključne prireditve sta se
udeležila odgovorna urednica Polona Ambrožič Bombek in direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak, ki tovrstne akcije podpirata in si jih v prihodnosti želita še več.
Že 7. aprila bomo začeli Poletno preobrazbo. Trener Tomaž Pivec bo dva meseca s šestimi kandidati telovadil, da
bodo učvrstili mišice, in jim podal znanje o pravilni prehrani, da jih ta ne bo ovirala do lepe postave.
Tudi Poletno preobrazbo boste spremljali ob torkih med 16. in 17. uro. Sodelujoče boste spoznali že prihodnji teden.
Natalija Škrinjar
ahvala našim partnerjem v rojektu Pevska preobrazba
Zahvaljujemo se Društvu za glasbeno umetnost Arsana, ki nam je prijazno odstopilo svoje prostore, kjer so lahko naši kandidati vadili petje.
| Prav tako se zahvaljujemo Teji Letonja Hajšek, ki je naše kandidate dva meseca izobraževala na pevskem področju. Posebna zahvala gre tudi Tomu Hajšku, ki je na zaključni prireditvi na klavirju spremljal nastope naših kandidatov.
Hvala hotelu Primus, da smo v klubu Gemina XIII.
S lahko pripravili zaključno prireditev, na kateri so nam tudi pripravili odlično večerjo.
Terme Ptuj
SAVA HOTELS & RESORTS
Zabavni vikend v Klubu Gemina XIII,
Svečani zaključek 11. sezone Primusovih vinskih zgodb
Posebna gostja večera: Nuša Derenda
17.4. ob 20.00
Klubska zabava z glasbo 80-ih in 90-ih 18.4. od 20.30 dalje
Zaplešite na odlično glasbo v edinstvenem ambientu Kluba Gemina XIII. in srečajte še koga
iz svoje generacije. Pripravljamo tudi posebno gostinsko ponudbo v duhu tega obdobja.

Vstopnica za vinsko kulinarični večer :
35 €/oseba
Za imetnike vinskega abonmaja: 30 €/oseba
Radio (v)eter: Andrej Šifrer
19.4. ob 20.00
Pridružite se javni radijski oddaji Radia Ptuj in bolje spoznajte Andreja Šifrerja.
VSTOP PROST!
Informacije in rezervacije: recepcija Grand Hotela Primus 02/ 7494 506
VSTOP PROST!
Ptuj • Velikonočna razstava TD Ptuj
Izročilo cerkvenega in družinskega praznika še kako živo
V prostorih minoritskega samostana na Ptuju so 31. marca odprli že 9. velikonočno razstavo, ki jo je TD Ptuj postavilo v sodelovanju z minoritskim samostanom Ptuj, osnovnimi šolami, vrtci in društvi podeželskih žena s Ptujskega, že tradicionalno pa tudi s TD Središče ob Dravi, ki se predstavlja z velikonočnim zajtrkom in rokodelskim centrom DUO Veržej.
Še posebej se je podpredsednica TD Ptuj Rozika Ojstršek, duša te razstave, zahvalila ravnatelju OŠ Videm Robertu Mur-ku, ki je ob šoli za sodelovanje na razstavi angažiral tudi društva in druge šole na haloškem območju. V izdelkih, ki simbolizirajo veliko noč, je vtkane veliko ustvarjalnosti mladih
pod vodstvom prizadevnih mentorjev in starejših, ki so tudi ob tej priložnosti pokazali, da je sporočilo velike noči kot cerkvenega in družinskega praznika na Ptujskem in širše še kako živo. TD Ptuj si s tem in podobnimi projekti prizadeva tudi za prenašanje tradicije na mlajši rod. Odprtja razstave se
je udeležil tudi ptujski župan Miran Senčar, ki je poudaril pomen širšega sodelovanja pri takih in podobnih projektih. Skupaj z Roziko Ojsteršek, Petrom Pribožičem in p. Dominikom Tikvičem pa je razstavo tudi odprl. Na ogled bo do ponedeljka, 6. aprila.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V minoritskem samostanu na Ptuju je do 6. aprila na ogled velikonočna razstava.
16 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 10. aprila 2015
Majšperk • Pionirji PGD Majšperk - Breg najboljši v državi
Kristijan Lovrenčič: »Očitno je gasilski talent doma v naši občini.
«
Lucija Urlep, Zoro Urlep Kores in Zana Vuk iz PGD Majšperk _ Breg so med 39 ekipami pionirjev pokazali največ znanja na državnem kvizu gasilske mladine 28. marca v Kranju in osvojili naslov državnih prvakov, s tem pa poskrbeli za evforijo v domačem društvu.
»Da bomo osvojili naslov državnih prvakov, nikakor nismo pričakovali, tako da smo sedaj presrečni. Čudovito je. Smo se pa res potrudili po najboljši močeh in naredili tako kot najbolje znamo,« je povedala mentorica pionirjev Laura Fišer, ki je s somentorico Katjo Leskovar in s pionirji orala ledino v tekmovanjih iz gasilskih znanj. Kajti PGD Majšperk - Breg kljub 68 letom obstoja do lanskega avgusta v svojih vrstah nikoli ni imelo mladine. »Sedaj pa smo v sedmih mesecih, odkar smo začeli delati z našimi pionirji, postali državni prvaki v kvizu gasilske mladine. To veselje pionirjev, staršev in ostalih članov, pa tudi svoje težko opišem z besedami«, je dejala ponosna mentorica. Zgodovinski uspeh so proslavili po gasilsko. Državne prvake so člani PGD Majšperk - Breg z gasilsko sireno in lučmi pospremili od Majšperka do svojega gasilskega doma, kjer je pionirje z največ znanja s kviza gasil-
Foto: PGD Majšperk Breg
Lucija Urlep, Žana Vuk, Zoro Urlep Kores, Laura Fišer
ske mladine pričakala množica članov, staršev in drugih, ki so držali pesti za najmlajše člane društva, sotekmovalci iz PGD Lovrenc na Dravskem polju in PGD Sela pa so najboljšim naredili »špalir«. »Za tem so sledile pohvale, čestitke, veliko lepih in spodbudnih besed. Tako da je bil sprejem zame zelo ganljiv in res poseben trenutek, saj ko vidiš, da te vsi podpirajo in se
Podravsko regijo so zastopali še pionirji PGD Poljčane, ki so zasedli 17. mesto, ter pionirji PGD Osek, ki so pokazali znanje za 32. mesto. Mladinci iz PGD Lovrenc na Dravskem polju so se uvrstili na peto mesto, mladinci iz PGD Sela so osvojili 13. mesto. Gasilci pripravniki iz lovrenškega društva so zasedli deseto mesto, pripravniki iz PGD Sela pa 22. mesto.
Tradicionalno spomladansko čistilno akcijo so v občini Kidričevo tudi letos izvedli na pobudo občinskega odbora za varstvo okolja in požarno varnost, ki ga vodi Ivanka Korez. Organizatorji so zadovoljni, saj je pri čiščenju svojega okolja in obrobja krajevnih cest sodelovalo okoli 250 krajanov, v glavnem predstavnikov društev in organizacij iz vseh enajstih krajevnih
odborov na območju občine Kidričevo. Na vnaprej dogovorjenih zbirnih mestih so se v posameznih vaseh zbrali že pred deveto uro zjutraj, po čistilni akciji, ki je trajala tja do trinajste, pa so za vse udeležence pripravili skupno malico v športnem parku Lovrenc in pri lovskem domu v Starošincah. Kot je po akciji povedala koordinatorica aktivnosti Zdenka Frank iz občine Kidriče-
silskega izobraževanja mladih, pa je predsednik povedal: »Če ima društvo možnost vzgajati mlade, jih učiti pravih vrednot, je to izrednega in poglavitnega pomena, saj to za društvo pomeni nadaljnji razvoj, pomeni, da bo še naprej živelo. Menim, da velik pomen v vzgoji gasilstva vidijo tudi starši otrok. Spoštovanje, medsebojna pomoč, skrb za sočloveka in nesebičnost so nekatere vrednote, ki predstavljajo gasilsko družino in zelo smo ponosni in veseli, če lahko delček tega prenesemo na naše
najmlajše gasilce.« In z delom z najmlajšimi člani bodo v društvu nadaljevali. »Pa naj bodo to tekmovanja, izobraževanja ali samo neobvezujoče druženje. Na nadaljnjo pot stopamo neobremenjeni z rezultati, seveda si želimo uspehov še v naprej, vendar nas to ne bo oviralo pri našem načinu dela, ki je predvsem sproščen in usmerjen k dobremu počutju naših mladih,« je povedal Lovrenčič in se zahvalil vsem, ki so društvo in državnim prvakom kakorkoli pomagali.
Državnim prvakom z Brega pri Majšperku je čestital tudi regijski poveljnik Dušan Vižintin, ki je dejal: »Zelo sem bil vesel vašega uspeha in ponosen, da ste svoje društvo, gasilsko zvezo in našo regijo ponesli na zmagovalne stopnice kot zmagovalci. Vem in verjamem, da ste v to vložili veliko dela in truda. Vaše veselje ob zmagi je velika pridobitev za vas in vaše društvo ter gasilsko zvezo in dokaz, da bi radi tudi vi nekoč pomagali ljudem ob nesrečah.«
Mojca Vtič
s tabo veselijo uspeha, ko vidiš, da se je veš vložen trud še kako izplačal, res ne gre brez kakšne solzice,« je še povedala Laura Fi-šer iz PGD Majšperk - Breg.
Spoštovanje, medsebojna pomoč, skrb za sočloveka so gasilske vrednote
Nad zgodovinskim uspehom društva je navdušen tudi predsednik PGD Majšperk - Breg Kristijan Lovrenčič: »Zelo smo ponosni na vse naše najmlajše ter na naši mentorici Lauro Fi-šer in Katjo Leskovar, ki večji del svojega prostega časa namenita delu z mladimi, kar je vsekakor dobra spodbuda in popotnica za naprej.« O pomenu ga-
Kidričevo • Množično čistili svojo občino
Divjih odlagališč je vse manj
V letošnji akciji Očistimo občino Kidričevo je minulo soboto, 21. marca, sodelovalo okoli 250 krajanov iz vseh krajevnih odborov, v glavnem članov društev in organizacij, ki z veseljem ugotavljajo da je divjih odlagališč odpadkov vedno manj.
vo, so bile ugotovitve udeležencev letos še posebej spodbudne, saj so med čiščenjem opažali, da je divjih odlagališč v naravi vedno manj, zato so bile letos tudi količine zbranih smeti in odpadkov bistveno manjše kot v minulih letih. To pa pomeni, da postaja odnos človeka do svojega bivalnega okolja vendarle iz leta v leto boljši.
-OM
Foto: M. Ozmec
V akciji so sodelovali tudi člani zgodovinskega društva Kidričevo, ki so čistili zgodovinsko krožno pot in avstro ogrsko pokopališče.
Markovci • Uspešna čistilna akcija
Novo divje odlagališče v Stojncih
V občini Markovci je akcija čiščenja okolja potekala v soboto, 21. marca. Organizator je bila občina v sodelovanju z vaškimi odbori.
V akcijo so se, tako kot že več let doslej, vključila nekatera društva: ribiči, čebelarji, lovci in konjeniki. Kot je povedal Branko Kostanjevec iz režijskega obrata občine Markovci, se je skupno pobralo 130 kubikov odpadkov, v akciji je sodelovalo 267 občanov. Tudi v markovski občini opažajo, da se zavest ljudi na področju varstva okolja krepi in da je iz leta v leto v naravo odloženih odpadkov manj. So pa letos med čistilno akcijo sicer na novo evidentirali divje odlagališče z gradbenim materialom -pri farmah v Stojncih. »To bomo v kratkem sanirali,« je dejal Ko-stanjevec in dodal, da je občina Markovcih v minulih letih divja
odlagališča, ki so bila po gozdovih in na obrežju Drave, večinoma uspešno sanirala. »Opažamo tudi, da se salonitnih plošč pri nas v naravi več ne odlaga. Zago-
tovo ima pri tem zaslugo občina, saj občanom omogoča brezplačno odlaganje salonita v zbirnem centru v Gajkah.«
MZ
Foto: Občina Markovci
Cirkulane • Čistilna akcija
Manj odpadkov kot nekoč
Tudi občani Cirkulan so sobotni dopoldan preživeli delovno. Organizator čistilne akcije je bila Občina Cirkulane, koordinator pa predsednik občinskega odbora za okolje in prostor ter podžupan Franc Milošič.
»Udeleženci čistilne akcije so se zjutraj ob 8. uri zbrali po posameznih vaških odborih. Na teren se nas je odpravilo okrog 140, pobrali smo okrog 25 kubičnih metrov kosovnih odpadkov ter 12 kubičnih metrov mešanih komunalnih odpadkov: na obronkih cest, po jarkih, travnikih, gozdovih ... Ugotavljamo, da je pobranih smeti v primerjavi s prejšnjimi leti manj, kar pomeni, da se v naravo odloži manj odpadkov in da se zavest ljudi na tem področju krepi. Zbirno mesto za vse zbrane odpadke je bilo v Cirkulanah. Pri delu nam je s svojim specialnim vozilom pomagal podjetnik Ivan Žuran iz Gradišč,« je z zadovoljstvom ob uspešnem koncu akcije povedal Milošič.
In kako je v občini Cirkulane s črnimi odlagališči? »Po gozdo-
vih je odloženih smeti vedno manj. To problematiko smo minula leta uspešno reševali. Je pa veliko v naravi odloženih odpadkov ostalo na desnem bregu Drave, pod Gradiščami
- tako imenovane Mele. Gre za območje, ki je s kopnega težko dostopno, na drugi strani pa nas omejuje reka,« je še pojasnil koordinator akcije Franc Milošič.
MZ
Foto: MZ
Zbirno mesto za zbrane odpadke je bilo v središču Cirkulan. Udeleženci akcije so zbrali za okrog 37 kubičnih metrov odpadkov: kosovnih in mešanih komunalnih.
petek • 3- aprila 2015
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Benedikt • Spomladanska čistilna akcija
Onesnaženi cestni odseki
V sobotni spomladanski čistilni akciji v Benediktu se je nekaj čez 100 prostovoljcev lotilo čiščenja obcestnih jarkov in robov cestišč, javnih poti in lokalnih cest.
V čistilni akciji so pridno sodelovali tudi najmlajši.
Čistilno akcijo, ki je potekala 21. marca, so organizirali Občinska organizacija RK Benedikt, Lovska družina Benedikt in Občina Benedikt. »V akciji smo zajeli predvsem čiščenje obcestnih jarkov in robov cestišč, tako javnih poti kot lokalnih cest in tudi dele gozdov, skozi katere potekajo ceste. Zbrali smo okrog 6 m3 odpadkov, predvsem gre za manjšo plastiko, pločevinke, papir, steklenice. Smo pa našli tudi svinjske kože, okna, odpadno železo,« je pojasnil predsednik Občinske organizacije RK Benedikt Milan Repič ter še dodal, da večjih odlagališč sicer niso našli, a da so nekateri cestni odseki izjemno onesnaženi: »Odpadkov je bilo manj kot v preteklih letih, so pa bili žal nekateri odseki cest še vedno zaskrbljujoče onesnaženi.«
Monika Levanič
Foto: Igor Barton
Ptuj • Čistili po vseh četrtnih skupnostih
Sodelovalo je kar 420 občanov
Zadnjo soboto v marcu so okolje čistili tudi na območju mestne občine (MO) Ptuj. Akcija je bila organizirana po četrtnih skupnostih.
Foto: Črtomir Goznik
Udeleženci akcije na posestvu gradu Turnišče so pobrali zidake pred leti padlega zidu.
Majšperk • Čistilna akcija
Ob cestah največ cigaretnih škatlic, pločevink in plastenk
Približno 250 občanov in občank Majšperka, opremljenih z rokavicami in vrečami, se je 28. marca zbralo na 10 zbirnih mestih (Majšperk, Ptujska Gora, Stoperce, Breg, Pod-lože, Medvedce, Sestrže in Naraplje) in se z namenom, da očistijo iz narave nepravilno odložene odpadke, podalo ob državnih in občinskih cestah ter vodotokih. »Skupaj smo zbrali približno 15 m3 smeti, kar je podobno kot lani,« je povedal Darko Rejec z majšper-ške občinske uprave.
Letos je bila skupna udeležba nekoliko večja, saj so se občanom pridružili člani društev in tako dali svoj delež k čistemu in zdravemu okolju. »Opazili smo povečano število odvrženih cigaretnih škatel ob državnih cestah, sicer pa je bilo kot na-
vadno ob cestah največ odvrženih pločevink in plastenk ter različni večji in manjši kosovni odpadki,« je povedal Rejec. Glede črnih odlagališč pa je dejal, da jih imajo v občini še vedno okoli deset. »Črna odlagališča rešujemo po uradni poti. Upa-
mo, da se bo količina smeti, odvrženih v naravi, zmanjšala z odprtjem zbirnega centra, kamor bodo občani imeli možnost brezplačno odložiti različne odpadke,« je še povedal Rejec.
Mojca Vtič
»Udeleženci so odstranili komunalne odpadke s sprehajalnih poti, obcestnih površin, okolice stanovanjskih naselij, vodotokov, zelenic, parkov, stez in z enega večjega divjega odlagališča v četrtni skupnosti Grajena. V akciji je sodelovalo okrog 420 občanov, skupaj s predstavniki Slovenske vojske, ribiči in lovci, društvi, klubi, zavodi, podjetji,« so po sobotni akciji povedali na MO Ptuj in dodali: »Zbrali smo 3.200 kilogramov mešanih komunalnih odpadkov in 3.640 kilogramov kosovnih odpadkov, ki so jih Javne službe Ptuj odpeljale na Center za ravnanje z odpadki. Za primerjavo: v letu 2013 se je (2014 je akcija zaradi dežja odpadla) akcije udeležilo 150 prostovoljcev, ki so zbrali 9.080 kilogramov mešanih komunalnih odpadkov in 4.100 kilogramov kosovnih odpadkov.
Opažamo, da je vsako leto manj odvrženih odpadkov.«
Grad Turnišče
Okrog 50 ljudi je v soboto čistilo tudi okolico gradu Turni-šče. Organizatorji akcije so bili društvo Optimisti, društvo ZA Ptuj in civilna iniciativa. »Pobrali smo zidake, ostanke zidu, ki je padel pred tremi leti, na kupe smo pobrali suho vejevje, padle veje, debla, ki so se zlomila pod težo žledu, snega, vetra ... Pobrali smo tudi smeti po parku. Akcija je potekala v koordinaciji z Javnimi službami Ptuj, ki so se zavezale poskrbeti za odvoz pobranih odpadkov (vejevja, smeti in zidakov, ki smo jih naložili v zabojnik),« je o sobotni akciji na posestvu gradu Turnišče povedal njen pobudnik Samo M. Strelec.
DK, MZ
Gorišnica • Okolje je čistilo 220 občanov
V Muretincih ogromno naplavin
Sobotne akcije čiščenja okolja v občini Gorišnica se je udeležilo okrog 220 domačinov, akcija je potekala po vseh vaških odborih.
»Pobirale so se vse smeti, skupno smo jih odpeljali za okrog 190 vreč. Največja problematika z odpadki je bila v vasi Mu-retinci, kjer je v gozdu zaradi poplavljanja reke Drave ležalo ogromno naplavin,« so povedali na občini Gorišnica in dodali:
»Opažamo, da je z leti v okolju odvrženih odpadkov manj, da so ljudje bolj ozaveščeni in okolja ne onesnažujejo več toliko, kot je bilo to prisotno nekoč. Čistilna akcija je uspela, v Mali vasi so ob čiščenju organizirali tudi sestavljanje presmeca.«
Iz občine Gorišnica so še sporočili, da pri njih z divjimi odlagališči nimajo težav. »V času čistilne akcije so se odpeljale smeti, ki se naberejo skozi zimo. Masovnih odpadkov in divjih odlagališč pa ni bilo zaslediti.«
Mojca Zemljarič
Udeleženci čistilne akcije v naselju Muretinci
Podlehnik • Haložani dokazali, da je v slogi moč
Zadovoljni z množičnim odzivom
Minulo soboto so prebivalci občine Podlehnik dokazali, da jim ni vseeno, kaj se dogaja z njihovim krajem, saj se je pomladnega čiščenja haloških cest udeležilo okoli 250 krajanov.
Glavni organizator akcije, predsednik TD Podlehnik Milan Vidovič, je z odzivom domačinov upravičeno zadovoljen: »Ponekod so brnele tudi žage, saj je bilo treba odstraniti veje, ki so visele na ceste. Tokrat nam je lepo služilo tudi vreme, tako da
smo z akcijo v celoti zadovoljni, saj smo Haložani ponovno dokazali, da je v slogi moč. Kljub raztresenosti zaselkov so se našemu povabilu množično odzvali, tako krajani kot vikendaši, pri čiščenju pa je ves čas aktivno sodeloval tudi župan Marko Mau-
čič. Vse, ki so v akciji sodelovali, smo povabili, da se v soboto, 9. maja, udeležijo tradicionalnega pohoda po občini Podlehnik, po katerem se bomo zbrali v prostorih turističnega društva,« je še dodal Vidovič.
-O/M
Foto: M. Ozmec
Haloške ceste so pridno čistili krajani vseh zaselkov na območju občine Podlehnik, pridružili pa so se jim tudi lastniki počitniških hišic.
Foto: MZ
18 Štajerski
Za zdravje
petek • 3. aprila 2015
Zdravstveni nasveti
Alternativna medicina
Grška abeceda za vse čase
Leta 1924 je nemški psihiater Hans Berger pri posegu, s katerim so odstranili možganski tumor 17-letnemu dečku, posnel prvi EEG. Napravo za snemanje je poimenoval elek-tro/encefalo/graf.
Foto: MG
EEG (elektoencefalogram) je metoda, s katero spremljamo možgansko valovanje. Naše možganske celice med seboj komunicirajo s pomočjo električnih impulzov in so aktivne tudi, ko spimo. EEG posnamemo tako, da na glavo namestimo elektrode ali, enostavneje, kapo z vgrajenimi elektrodami. Tako dobljen zapis ima izjemen pomen za diagnostiko in se še danes uporablja prvenstveno pri določanju epileptičnih napadov. Razen tega je metoda primerna še pri diagnosticira-nju možganskih tumorjev, degenerativnih možganskih bolezni (Alzheimerjeva bolezen ...), določanju infekcijskih bolezni glave in njenih poškodb, za oceno predoziranja z drogami, oceno globine kome, potrditev možganske smrti ali mentalne zaostalosti. Nikakor pa EEG ni primeren za določanje naše inteligence.
V novejšem obdobju so razvili še druge metode, ki veliko bolje pokrijejo dinamiko prostorske občutljivosti (računalniška tomografija - CT, magnetna resonanca - MRI, pozitronska emisijska tomografija - PET), ne presežejo pa EEG v časovni ločljivosti.
Vse naše aktivnosti, kot so na primer počitek, spanje, govor, opazovanje, spremljajo različni možganski valovi. Višje frekvence so povezane z zavestjo, nižje pa pomenijo vstop v po-
V ambulanti pogosto zasledim, da so lastniki psov in mačk nezadovoljni s sredstvi (zdravili) proti bolham in klopom, ki so jih uporabili pri svojih živalih. Res je, da z leti preparati izgubljajo učinkovitost, oziroma zunanji zajedavci pridobivajo odpornost zoper njih, res pa je tudi, da lastniki malih živali vse prepogosto popolnoma nepravilno uporabijo zdravila zoper zunanje zajedavce. Največ napak oziroma nepravilnosti opažam pri sami direktni uporabi preparata na koži živali, saj lastniki vse prepogosto tekočino iz majhne plastične ampule premalo skrbno nanesejo na kožo živali, tako da velik del tekočine ostane na dlaki živali. Dlako je treba s prsti razmakniti in s konico ampule tekočino vma-sirati v kožo živali, in to na več mestih na koži vratu in začetku hrbta. Pogosta napaka je, da se uporabi preparat za lažjo žival,
dročje, ki ga je Freud imenoval podzavest.
V grobem ločimo štiri najpomembnejše razpone možganskih valov:
beta, alfa, theta in delta. Pa poglejmo, za kaj gre.
Beta valovi zavzemajo območje med 12 in 40 herzi (Hz). Dominirajo v budnem stanju in kažejo na neko osredotočenost. Znotraj te skupine ločimo valove, ki pomenijo namen, da bi nekaj naredili, pa mišic še nismo napeli, valove, ki so v zvezi z reševanjem problemov, valove, ki so posledica zaskrbljenosti, kakšne zasvojenosti, in tiste, ki so važni za proces učenja in jih nekateri avtorji imenujejo gama valovi. Pomnjenje je povezano s 40Hz gama aktivnostjo.
kot v resnici je, to pomeni, da se nepravilno oceni teža živali in zaradi tega je delovanje zdravila slabše, kakor če bi bilo nanese-no v močnejši koncentraciji. Potrebno je natančno doziranje zdravila, vsekakor pa je bolje, če
Alfa valovi zasedajo herze v razponu od 8 do 13. Tako imenovano alfa stanje je most med zavednim in nezavednim. Dominanten je pri sproščenih osebah in nas spremlja večino časa do 13. leta starosti. V svetu avtomobilov alfa stanje predstavlja nevtralno prestavo. Omogoči nam enostavno menjavo opravil.
Verjetno ni nikogar, ki ne bi vsaj enkrat slišal za učenje v alfa stanju. Najbolj je to podobno napol spečemu stanju, v katerem učitelj nastavi lijak in znanje »prelije« v učenčevo glavo.
Alfa stanje je zadnja stopnička iz budnega stanja v spanec in prva na prehodu iz spanca v budnost. Z njim se srečamo ob prebujanju oziroma, ko tonemo v sen. Strokovnjaki so ugotovili,
ga uporabimo nekoliko preveč kakor pa premalo. Nadalje je narobe, če se zdravilo uporabi v predolgih časovnih intervalih, npr. v razmiku vsake tri mesece. Če hočemo doseči zadovoljivo učinkovitost delovanja prepa-
da se v tem stanju učimo hitreje in si naučeno zapomnimo za dalj časa. S tem področjem je „zahodnjake" seznanil Bolgar dr. Lozanov. Njegovi starši so se ukvarjali z vzhodnjaško filozofijo in jogo. Ko ga je pot zanesla iz domačih krajev, je postal pozoren na posameznike, ki so znali na pamet neskončno dolge tekste. Dr. Lozanov je tako našel povezavo med izrednim spominom in zmanjšano aktivnostjo možganov med učenjem. Poudariti je potrebno, da alfa stanje ni enako hipnozi. Predstavlja pa vrata v skrite potenciale, ki so jih nekateri uspešni posamezniki že odklenili. V alfa stanju se ne učimo samo tujih jezikov, temveč vse, kar si zamislimo. Američani so to metodo povzeli, jo razvili in ji dali ime: superlearning.
Tetha valovi si lastijo herze od 4 do 7 in predstavljajo valove, ki označujejo spanje. V tem stanju so naša čutila potegnjena iz zunanjega sveta v notranjost. Primer budnega tetha stanja je šofiranje po cesti, ko naenkrat več ne vemo, kako smo prevozili zadnjih 10 kilometrov. Pretirana tetha aktivnost je prisotna pri osebah z moteno pozornostjo.
Frekvenca možganskega valovanja nikoli na pade na nič, saj bi to pomenilo možgansko smrt. So pa delta valovi na najnižji stopnji, v območju med 0,5 in 3 herci (Hz) in spremljajo globok spanec. Določene frekvence v delta razponu sproščajo rastni hormon, ki je posebej pomemben za regeneracijo in procese celjenja. Torej sploh ni presenetljivo, da je spanec tako zelo pomemben za proces zdravljenja in obnavljanja.
Neda Toplek, mag. farm., Koncesionarka in vodja lekarne
rata in njegovo kontinuiteto, ga je treba uporabiti najmanj v razmiku meseca dni, še bolje pa je na vsake tri tedne. Tu mislim predvsem na kožne nanose v obliki kapljic. Čeprav proizvajalci navajajo v drobnem tisku, da je preparat zoper klope učinkovit 6 do 8 tednov, v resnici ni tako in veterinarji priporočamo uporabo najmanj na 4 tedne. To ne velja za ovratnice zoper klope in bolhe, ki so učinkovite dalj časa, vendar jih je kljub temu treba v poletnih mesecih menjati vsaj vsake tri mesece. Tudi pri uporabi šamponov, ki vsebujejo repelente zoper bolhe in klope, moramo vedeti, da jih je treba uporabiti vsakih 10 dni. Šamponi delujejo povečini na odrasle bolhe, razvojni krog bolhe pa je 10 do 12 dni in v tem razmiku je treba žival tretirati s šamponom, če hočemo doseči učinkovitost. Veterinarji pogosto svetujemo kombinacijo raz-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
ličnih preparatov, npr. šampona in ampul, oziroma šampona in kasneje ovratnice zoper klope in bolhe. Tudi pri šamponira-nju živali moramo paziti, da je koža živali res prepojena s šam-ponom in da ga pustimo učinkovati vsaj nekaj minut, preden ga speremo. Vse večjo veljavo in učinkovitost dobivajo tabletke zoper klope in bolhe. Pri uporabi le-teh moramo paziti le, da jih živali v resnici pojedo.
Kljub vsemu navedenemu se pogosto zgodi, da na svojem kosmatinčku najdemo klopa ali bolho kljub uporabljeni zaščiti. 100-odstotnega zdravila zoper njih ni, zato vsekakor priporočam, da kljub zaščiti živali z ampulami, ovratnicami ali tabletami po sprehodu v gozdu ali bli-
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senčar, dr. vet. med.
zini gozda natančno pregledamo svojega psa in odstranimo morebitnega klopa. Primemo ga s prsti ali s posebno pinceto in ga zavrtimo v nasprotni smeri urinega kazalca in ga na tak način odstranimo z glavo vred.
Pravilna in redna uporaba sredstev zoper zunanje zaje-davce je vitalnega pomena za uspešno borbo zoper njih. Naši kosmatinčki bodo tako manj izpostavljeni neprijetnostim in nevarnostim, ki jim lahko zelo grenijo življenje.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: Osebni arhiv
Tačke in repki
Neučinkovitost zdravil zoper bolhe in klope zaradi njihove nepravilne uporabe
Bolham in klopom sta bila namenjena prejšnja prispevka, v današnjem pa še nekaj več o pomenu pravilne uporabe zdravil zoper bolhe in klope.
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Imunski sistem in prehranska dopolnila
Kako so vitamini in minerali povezani z imunskim sistemom (2.)
Kako lahko pomagamo krepiti imunski sistem
Prvi nasvet je seveda zdrav življenjski slog. Sodobni način življenja nam velikokrat ne omogoča izpolnjevati vseh naštetih priporočil zdravega načina življenja. V teh primerih strokovnjaki priporočamo uporabo prehranskih dopolnil, ki pomagajo krepiti naš imunski sistem. Tega ne izvajamo čez celo leto, ampak v obdobjih slabše odpornosti oziroma večje izpostavljenosti nalezljivim boleznim.
Prehranska dopolnila, namenjena krepitvi imunskega sistema, delimo na imunostimulatorna in imunomodulatorna.
Imunostimulansi stimulirajo imunski sistem in tako skrajšajo čas trajanja bolezni. Vzamemo jih, ko začutimo prve znake bolezni ali ko je okrog nas veliko obolelih. Uporabljamo jih krajši čas. Pri vseh imunostimuansih je potrebna previdnost, če ima bolnik kakšno avtoimuno bolezen ali če je na terapiji z zdravili, ki zavirajo imunski sistem, npr. zaradi presaditve.
Imunomodulatorne učinkovine pa poskrbijo, da je imunski sistem v stanju pripravljenosti in da se lahko hitro odzove na okužbo. S tem se čas trajanja bolezni zmanjša. Uporabljamo jih lahko daljši čas in še preden zbolimo, npr. skozi celotno sezono gripe in prehlada.
Izdelek za krepitev imunskega sistema svetujemo pri:
-	ponavljajočih se bakterijskih in virusnih okužbah, zlasti tistih, ki nas prizadenejo v hudi obliki in daljši čas,
-	hujših okvarah imunske odpornosti,
-	agresivnejših postopkih zdravljenja,
-	presnovnih boleznih, npr. pri sladkorni bolezni,
-	nekaterih kroničnih boleznih jeter: kronični hepatitis ali alkoholna ciroza jeter,
-	po operacijah in poškodbah,
-	daljši ali nenehni izpostavljenosti stresu,
-	ob neredni ali enostranski prehrani ipd.
Pri okvarah imunskega sistema in ko gre za agresivnejše postopke zdravljenja, se je o uporabi prehranskih dopolnil treba posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.
Ko zbolimo ali ko nas obdajajo bolni (doma, na delovnem mestu), lahko poleg vseh ukrepov (zdrava prehrana, počitek, rekreacija na prostem, prezračevanje prostorov, higiena ...) posežemo tudi po prehranskih dopolnilih.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
petek • 10. aprila 2015
Za kratek čas
Štajerski	692
SESTAVIL EDI KLASINC
POMAGANJE
AMERIŠKI PREDSEDNIK (BARACK)
HIŠNI LJUBLJENČEK
TROPSKA OVIJALKA
KEMIČNO VLAKNO
IVAN MINATTI
NAŠ NABOŽNI PISEC (MARKO)
NEJASNA MEJA, SILHUETA
MAČJI SAMEC
OMENITEV, OMEMBA
LOVČEVO ČAKALIŠČE
ZAMAK-NJENEC, ZANESENJAK
MOČAN ARTILERIJSKI OGENJ
PLIN ZA
VARJENJE
ENOOČNIK
ALENKA KEJŽAR
OVITEK
KLIN PRI JARMU
OKUSNA MORSKA RIBA. LIGENJ
PETI MESEC
LJUBEZ. PESNIŠTVO
GOBICE V USTIH
SEDANJI PIONIR
UGIBANJE
GORA V JULIJCIH
KOSITER
NOŽ ZA TRTO
TROBČARJI
HUDOBIJA, ZLOBA
MALI ZAKUPNIK
ALBINA
PREDSTAVNIK REIZMA
100
STRAN
ANTON INGOLIČ
ŠPANSKI PLES
MAŠČOBA
NAČRT
GLAS OB STRELU
SKUPEK ČEBEL
MOŠKI POTOMEC
UMETNA TALNA OBLOGA
GORA NAD KOBARIDOM
KISLOST, KISLOBA
JAPONSKI ŠAH
DRAGA AHAČIČ
IRONIČEN ČLOVEK
GEOMETRIČNA OBLIKA ZEMLJE
SOL CIANO-VODIKOVE KISLINE
POMOŽNI DUHOVNIK
IZ
BESEDE KRIVA
DREVO Z OLIVAMI
GRŠKO-RIMSKI STARI VEK
UGANKARSKI SLOVARČEK: CAGLIARI = mesto v Italiji, CIANID = sol cianidove kisline, EKSTATIK = zamaknjenec, zanesenjak, GEOID = geometrična oblika Zemlje, KALAMAR = okusna morska riba, ligenj, LOVT = prepadno področje,
REIST = predstavnik reizma' SOR = gobice v ustih dojenčkov'	'WIUNV 'WIHO 'dVVIIA 'aiNVIO '01039 'VIINOdl 'ViOlSI»
'NdVI 'NOSIdV! 'NVld '1SVIAI 'Od3"IOa 'IV 'OIS 'lSI3d 'N010» '03Z 'NS 'VAV19 VVIOSIA 'aiDfl 'VVII10a3 TVIAI 'dVIAIVIWI 'VIBOVIViaO 'N31U30V '03WISI1S 'VNVI3 M30NH 'VIAIV90 'OOIAIOd :ouABJopoA 3MNVZIHM 3! A3US3H
Poljčane, Slov. Bistrica • Dan za spremembe
Prostovoljci za en dan
Po celotni Sloveniji je 28. marca potekalo več kot 100 prostovoljskih akcij, ki so povezale društva, šole, občine, podjetja in posameznike v prizadevanjih za spreminjanje Slovenije na bolje. Med njimi je bil tudi Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane, ki je prostovoljsko miselnost širil kar od 23. do 29. marca.
»V Domu Poljčane smo projekt poimenovali Teden za spremembe, saj so se ves teden dogajale različne aktivnosti za stanovalce, v katere smo se vključili zaposleni kot prostovoljci izven svojega delovnega časa in sodelovalo je preko 25 zaposlenih,« je povedala direktorica doma Iva Soršak. Tako so zaposleni v poljčanski enoti stanovalce popeljali na Ptujsko Goro in sprehod, gostili pasje štirinožce, si izven delovnega časa vzeli čas za pogovor ali kavico s stanovalci.
Enota Slovenska Bistrica pa je Dan za spremembe izvedla 28. marca. »Stanovalci s spremljevalci (zaposleni in prostovoljci ter člani Ka-ritasa) so bili v Gradu Slovenska Bistrica deležni nadvse prijaznega sprejema s šampanjcem in jagodami, nakar so si ogledali grad ter se vrnili v šolske klopi v učilnici v gradu z učiteljico Jano Jeglič. Nekateri so zadevo vzeli tako zares, da so hoteli takoj po prihodu v dom napisati domačo nalogo. Hkrati je bila na zunanjem grajskem dvorišču velikonočna tržnica, ki so jo obiskali številni Bistričani. Navdušeni in ganjeni so bili nad obiskom naših stanovalcev,« je povedala Soršakova.
Mojca Vtič
Naj t/zggfoljuui -
Mj i/zgojimj
Dober vzgojitelj ali pomočnik vzgojitelja v vrtcu je izjemno delo, ki zahteva številne veščine, ob tem mora znati za nekaj ur dejansko nadomestiti mamo ali očeta. Kdo je takšen/-a vzgojitelj/-ica? Ali pomočnik/-ca vzgojitelja/-ice?
Izpolnite kuponček z imenom vzgojitelja/-ice (oziroma pomočnika/-ce) in imenom skupine ter naslovom vrtca, v katerem je zaposlen/a in pripišite tudi svoje podatke. Vaše (originalne) glasovnice sprejemamo do vključno 31. maja 2015 na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, s pripisom Naj vzgojitelj.
Vzgojitelja/-ico, ki bo prejel/a največ vaših glasov, bomo predstavili v Štajerskem tedniku in ga/jo nagradili z lepo nagrado (sončna očala po izbiri in večerja za 2 osebi). Prav tako bomo nagradili tudi tri izžrebane bralce, ki bodo glasovali.
www.tednik.si
Naslov vrtca:
Vaše ime in priimek:
Vaš naslov:
i
Foto: Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane
Oskrbovalke pred sprehodom s stanovalci
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________________
NAROČIl JMICA ZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek: .
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.„.„. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 10. aprila 2015
Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (57.)
rfl^ oven J (21.3. - 20.4.)
Domov
Plešoča lama, ena izmed umetnic na glavnem trgu
•• k,
Arena za bikoborbe v Bogoti
bili že zaradi samega materiala vredni več, kot je na njih pisalo, poleg tega pa so imeli zraven navedeno še njihovo menjalno vrednost, ki pa ni upoštevala desetiškega sistema in se je spreminjala vsakih nekaj let. Iz tega lahko predvidevam, da je samo trgovec 'vedel', koliko je vreden kak denar in je lahko potem pošteno lupil nevedne vaščane, ko je poceni od njih kupoval, v mestih pa drago prodajal. Predstavljene imajo tudi kasnejše stroje za 'štancanje' denarja in že smo vsi trije gledali, kje bi kdo prijel, da to odvle-čemo v neko klet in pričnemo produkcijo kovancev. Ti stroji so bili seveda novejšega izvora
Foto: Dani Zorko
in iz Anglije, kjer so med prvimi v času industrijske revolucije začeli serijsko kovati kovance.
Bližal se je že večer in s tem čas odhoda. Jaz sem se lepo že opremil, naštudiral sem pot do letališča z nešteto prestopi ter se po vseh predpisih poslovil od mojih novih kolegov. Ko sem tako že lep čas stopicljal po ulici, me je prešinila misel, da preverim, če imam vse potrebno. To me sicer redkokdaj prešine, ker sem reden pozabljivec, tokrat pa me je upravičeno. Naenkrat nisem našel potnega lista! Kaj si nor, sredi ulice sem obrnil vse žepe in ves nahrbtnik, pa nič. In potem se je začelo tisto razmišljanje, kje sem hodil, kaj
Bogota kljub nekaterim manjšim videnim deliktom name ni naredila bojevitega vtisa. Če bi ponoči taval kaj preveč po kakšnih sumljivih predelih, bi morda imel drugačno mnenje, saj se je proti jutru tu in tam slišal kak pok, ki bi lahko bil tudi iz pištole, morda pa se je samo kakšna razposajena mladina igrala s petardami.
Zadnji dan sem že zjutraj spa-kiral in si shranil nahrbtnik v našem stanovanju, sami pa smo se odpravili malo raziskovat in na oglede. Ti glavni trgi in te palače me res toliko ne zanimajo, tako da smo šli iskat informacijski center, da kaj več poizvemo o mestu. Kot je že naša recep-torka opozorila, po naslovu pisarne nismo našli, našli pa smo jo po ročnem zemljevidu, nekaj ulic stran. Tam so se pravkar pripravljali na brezplačen voden ogled, kamor smo se seveda z veseljem priključili. A kot po navadi so tudi tokrat sredi najbolj zanimive debate omenili, da je ogled sicer brezplačen, da pa na koncu pričakujejo kakšne prostovoljne prispevke. In potem si samo videl, kako so od številčne skupine počasi začeli nekateri zaostajati in so naposled čisto izginili. Tudi nam trem je postalo dolgčas in smo se na nekem vogalu na videz zagledali v neko izložbo, dokler ni naša skupinica z vodnikom vred izginila za vogalom, mi smo pa jo pobrisali na kavo.
Prijazna natakarica nam je svetovala, da je v bližnjem hotelu mogoče z dvigalom priti na vrh ter si z višine lepše ogledati mesto. Veselo smo se zagnali skozi vrata in šele na vrhu nas je neka babica za razgled na-petnajstila več, kakor je stal kilogram hrane iz prejšnjega dne. Saj, tako pač je. Nekaj posebnega od tam nismo videli, saj je mesto pač mesto, morda pa je nekoliko izstopala arena za bikoborbe, ki še je v Južni Ameriki nisem videl. Prav v Kolumbiji so imeli Španci največji vpliv in to je bil eden izmed detajlov, ki je potrjeval to tezo. V Bogoti je tudi eden izmed številnih muzejev, kjer hranijo denar iz kolonialnega obdobja in to smo si šli tudi ogledat.
Kakor nas je tetka na vrhu hotela na hitro ociganila za nekaj evrov, je bil ogled tega muzeja ali 'Case de la Moneda' čisto zastonj. Ja, v življenju se vse izravna ... Tam so imeli primerke kovancev iz 16. in 17. stoletja, ki so
Foto: Dani Zorko
sem delal, v kateri gostilni sem bil ... Ni bilo druge, moral sem se obrniti in odracati nazaj do stanovanja. Tam pa so se recep-torka in moja Brazilca smejali kot cepci. Seveda, ko sem se vpisal, sem moral pustiti tam tudi potni list! In jaz sem to čisto pozabil, ker smo bili vsi tako utrujeni, da smo videli pred sabo samo hrano in posteljo. Kaj sem hotel, smejal sem se z njimi .
Ampak ta hoja sem ter tja je zahtevala svoj čas, kar je pomenilo, da sem zamudil prevoz do vmesne postaje na severu mesta. In ne samo to - kolumbijske pese sem imel preštete skoraj do beliča, da mi ne bi kaj ostalo, znova pa nisem hotel menjavati. Če vzamem taksi, mi bo zmanjkalo pesov za drugi avtobus . In spet sem imel srečo. Naključno sem srečal tri popotnike, s katerimi smo še prejšnji večer skupaj pili in tudi oni so se odpravljali na letališče. Skupaj smo vrgli za taksi in prišlo me je čisto enako, kot če bi šel z avtobusom, pa še prehiter sem bil. Takšna naključja me res spravijo v dobro voljo in ko sem stopil na rodno grudo, sem še vedno imel v žepu tudi nekaj kolumbijskih pesov.
Konec
prinaša ravnovesje tn čustveno skladnost. Zdi se, da bo v tem tednu na delu Amorjeva puščica in da se bodo stvari uredile. Pomladno hrepenenje bo v ospredju. Spremljali vas bosta povečana sreča in skladnost. Ne pozabite si vzeti časa zase in za tisto, kar vas veseli.
bik
(21.4. - 20.5.)
Življenje boste zajemali z veliko žlico. Umetnost in kreativne dejavnosti vas bodo sprostile. Veselo bo tudi na delovnem mestu. Zdi se, da bodo zadeve potekale drugače od pričakovanega. Narava bo naravni vir energije in možnost za harmonijo. Veselo in razigrano bo tudi v ljubezni.
m dvojčka
(21.5. - 20.6.)
AJ h. Raziskovali boste tiste dejavnosti, ki v sebi skrivajo neke skrivnosti. Notranji nemir bo posledica stresa. Primerno bo, da se boste umirili in nasli moč za naprej. Na delovnem mestu se boste morali izogibati lažjih poti. Pomembno bo, da boste na pravilen način znali reči bobu bob.
CO"
tehtnica
(23.9. - 23.10.)
Korak za korakom boste bližje svojim sanjam. Romantična doživetja vam bodo koristila v ljubezni. Ne bodite pretirano povrsni, ampak zadeve berite med vrsticami. Svoje srce boste morali uporabljati doma in razum na delovnem mestu. Ne isčite lažjih poti in sledite izključno svoji resnici!
škorpijon
(24.10. - 22.11.)
Če ste rojeni oktobra, bo sreča na vasi strani. Na splosno bo veljalo, da se boste borili. S svojim znanjem in izkušnjami boste blesteli na delovnem mestu. Svoje mnenje boste povedali odločno. Vendarle beseda ni konj - zato bodite previdni. Poslanstvo drugih ljudi bo, da vam bodo ogledalo.
strelec (23.11. - 21.12.)
Označevalo vas bo delo in postali boste marljivi. Daleč v ospredju bo tudi optimizem in tako boste zastavljenim nalogam in obveznostim kos. Sprejeli boste tudi neko novost. Popazite v zdravstvenem smislu in vključite v vsakdan zdrav način življenja. Zelenjavna dieta vas bo samo polepšala.

rak ^
(21.6. - 22.7.)
Narava bo vaša zašči-tnica in zaupnica. Hrepeneli boste po tistem, kar je novo in
'atno. Čas bo v lastnem bistvu namenjen temu, da se vam bodo odprle nove poti in številčne priložnosti. Ključnega pomena bosta skupinsko delo in duh prijateljstva. Čas bo ugoden za pogovore in izmenjavo mnenj!
^ lev (23.7. - 22.8.)
'j " J Blesteli boste na delovnem mestu. Ne bo daleč od resnice dejstvo, da boste imeli veliko obveznosti. Prejeli boste tudi pohvalo ali priznanje. Oddajali boste magnetično energijo in tako boste s svojim znanjem lahko pomagali drugim. Ne pozabite biti kreativni in se ustvarjalno lotiti novih idej.
devica

M (23.8. - 22.9.)	(19.2. - 20.3.)
Vaš adut tedna bo v	Morje strasti bo valovi-
tem, da boste znali opazovati. Tako boste v sebi našli ključ uspeha in ugotovili, kako pomembno je znanje. Privlačile vas bodo vse tiste dejavnosti, ki bodo vezane na tujino. Fizična energija vam bo še nihala in varujte se stresa. V prostem času bodite športno aktivni.
H
O
R
O
kozorog
(22.12. - 20.1.)
Svoja načela boste ostro zagovarjali. Edina izjema bo ljubezen, kjer boste plesali po taktu srčnega izvoljenca. Na delovnem mestu boste zopet našli paradnega konja in tako boste blesteli. V prostem času boste veliko v naravi. Družabna srečanja bodo balzam za vašo dušo.
vodnar ^iffi (21.1. -18.2.)
Najaktivnejši boste doma. Kovali boste načrte in novosti. Družili se boste z ljudmi, ki so dinamični. Pomembno se bo zavedati, da vam bodo lahko tudi učitelji. Ne iščite lažjih poti, kajti v tem primeru se boste lahko opekli. Ljubezenska sreča bo namenjena tako samskim kot tudi vezanim.
ribi
S
K
O
P
lo. Brezpogojna ljubezen vas bo vodila in vam podarila upanja. Veliko priložnosti bo za pogovor in krajše poti. Skupinska opravila bodo tista, ki prinesejo plodne rezultate. Umetniške dejavnosti vam bodo pomagale in našli boste svojega paradnega konja.
Filmski kotiček
V ki nocentri h C i n e p l exx
•v
H	1 V V
Zarisce
Vsebina: Mlada in lepa Jess je majhna prevarantka in žeparka v Miamiju, ki svoj plen najprej zvabi v svojo sobo, tam pa ju nato zaloti njen 'mož' in denarci že padajo. Toda ko se nevede loti simpatičnega Nickyja, se izkaže, da je fant veliko večji mojster od nje. Tako velik, da se želi učiti pri njem. Toda ko uspešno opravi uvajanje, Nicky s svojo ekipo zmikavtov nenadoma izgine. Ko minejo tri leta, se Jess in Nicky naključno srečata, ko skušata olupiti milijarderja Garriga ...
Žarišče je eden tistih filmov, ki so se v Hollywoodu valjali leta in leta, preden so ga vendarle posneli. Medtem so se v glavnih vlogah zvrstile bolj ali manj vse holivudske zvezde, ki pa so
nato vedno odstopile iz različnih razlogov. Najbrž so po branju scenarija že vedele, zakaj.
Oziroma so težave s filmom bolj začutili kot natančno vedeli, kaj je z njim narobe. Kajti na prvi pogled ni z njim prav nič narobe. Gre za simpatično zgodbo o mojstrskih zmikavtih, ki skušajo pretentati ne le svoje tarče, temveč tudi drug drugega, vmes pa se ob neverjetnem boju polnem obratov in preobratov seveda začnejo iskriti romantična čustva.
Jasno je, da imamo opravka s prijetno žanrsko formulo, ki bi po vsej logiki morala dati vsaj precej zabaven film, konec koncev si to obetamo tudi zaradi Willa Smitha, kljub temu da je
zadnjih pet let že precej pozabljen zvezdnik.
Če se je na papirju film zdel skoraj idealen, pa se seveda zataknilo pri izvedbi. Oba avtorja sta že pripovedno strukturo zastavila malenkostno drugače. Prvi del filma, ki služi spoznavanju likov, je razdeljen na
dva dela, ki skupaj trajata debelo uro, zato se prava vsebina filma začne šele v drugi polovici, ko se nenadoma pojavijo neki čisto novi liki. Uvodni del kljub dolžini sicer ni napačen in niti dolgočasen, zato bi se kljub manjšemu odstopanju od pripovedne formule dalo posneti uživaški film,
toda avtorja sta se za manjše odmike od formule nato odločila tudi pri režiji, montaži in glasbi.
Režija in montaža se namesto obrtniški formuli raje podrejata bolj neobičajnim metodam pripovedovanja, ki so bolj značilne za umetniško filmsko sceno ali morda bolj eksperi-
mentalno, zato so razni koti kamere ponekod precej čudni in krnijo prostorsko dojemanje prizorišča. Avtorja sta nato izbrala zanimivo glasbeno podlago. En primer je vedno zanimiva pesem Sofa Rockers skupine Sofa Surfers, ki pa v spregi z dogajanjem na platnu ne le, da ne deluje, ampak celo moti dojemanje filma. In tako vse do konca filma.
Vprašljiva izvedba filma k sreči ni tako zelo moteča, da bi skazila filmsko doživljanje, je pa dovolj neprijetna, da imamo med ogledom občutek, da nekaj ni v redu, a teh motečih dejavnikov ne bi znali natančneje opredeliti. Razen tega pa film seveda da prav to, kar od njega pričakujemo, vključno z za lase privlečenimi idejami ter pretiranimi vsebinskimi obrati na vsebinske preobrate. Lepo je po dolgih letih znova videti tudi Willa Smitha, čeprav se zdi, da njegova vedno nalezljiva energija tokrat nekako izostane.
Matej Frece
^^^^ I		»fV ^JrfTTTR.T^					Focus	
		jmm mgr	g.			L A V		Igrajo: Margot Robbie, Will Smith, Rodrigo Santoro Režija: Glenn Ficarra in John Requa Scenarij: Glenn Ficarra in John Requa Žanr: komična kriminalna drama Dolžina: 104 minute Leto: 2015 Država: ZDA
						J	It	
								
								
Foto: Cineplexx
petek • 10. aprila 2015
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Višja knjižničarka Ljudmila (Milka) Kerbler, rojena Štumberger, se je rodila 5. avgusta 1942 na Ptuju, očetu Ivanu in materi Tereziji. Osnovno šolo je začela obiskovati v Zavrču, tam končala štiri razrede in nato končala popolno gimnazijo na Ptuju, kjer je leta 1961 tudi maturirala. Leta 1965 se je poročila z možem Stojanom, v zakonu sta se jima rodili dve hčerki, Mojca in Urška. Njena delovna pot v knjižnici se je začela leta 1964, ko se je zaposlila v takratni Ljudski in študijski knjižnici Ptuj. Že pred tem je v študijskem letu 1963/64 opravila enoletni tečaj za knjižničarja pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Leta 1972 je diplomirala na Filozofski fakulteti in si pridobila naziv predmetni učitelj francoščine in knjižničar, v istem letu pa je pred komisijo za priznavanje kvalifikacij bibli-
otekarske stroke uspešno opravila strokovni izpit in si pridobila naziv knjižničar. Upokojila se je leta 1998. Za izjemen prispevek na področju knjižnjičarstva je leta 1999 prejela Čopovo priznanje.
Milko Kerbler morda najbolje opisujejo besede, ki jih je v Tedni-kovi knjigarnici, z dne 18. junija 1998, ob njeni upokojitvi zapisala Liljana Klemenčič, citiram:
»Sodelavko, višjo knjižničarko Milko Kerbler, sem pogosto naslovila z Mili. Zaradi miline, ko je izposojala knjige mladim bralcem, ko se je trudila z bralci v ljudskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ko je obdelovala gore knjig,
zelo želeno knjigo, ko je prijazno odstopila še ne obdelano branje, ko je razumela tegobe novopečenih knjižničarjev, ko se je spopadla z računalniško obdelavo in izposojo... Milka Kerbler je vsa službena leta, od prvega do zadnjega dne, preživela med knjigami različnih oddelkov naše (in vaše) knjižnice,
kjer jo ob odhodu med upokojenke že pogrešamo in se za vsa skupna leta zahvaljujemo s pesmijo Toneta Pavčka iz zbirke Prave (in nepra-ve)pesmi iz leta 1986.«
DAROVI
Kakšne rože cveto po polju!
Rdeče in plave in zlate. In vse čakajo noč in dan samo nate.
Kakšne ribe plavajo v morju, take pa take in tudi - take! In vse čakajo noč in dan na vas,
svoje junake. Kakšne knjige žive po policah, polne zvezd in mavrice čiste. In vse čakajo noč in dan, da jim
obrišeš liste. Roža in riba in knjiga so kakor
pesem, ki poje: Pridi, iztegni dlan, vse to je tvoje!
Draga Milka, z verzi Toneta Pavčka se tudi tokrat poslavljamo od tebe, le da za vedno, in se ti zahvaljujemo za vse dobro, kar si nam dala.
V imenu kolektiva Knjižnice Ivana Potrča Ptuj mag. Matjaž Neudauer
^JRBl 4 Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS " *JßM	
Posebna oonudba v	I i * * JfijjflHSSHguBj
Restavraciji Zila Kosila in večerje: samo 6 €/osebo Kosilo oz. večerja vključuje: ♦	samopostrežni bife: juho, enolončnico, solatni bar, sladico, sadje ♦	streženo glavno jed: na izbiro: mesni, vegeterijanski in ribji meni s prilogo.	Celodnevno kopanje v Termalnem parku s kosilom v Restavraciji Zila odrasli: 17,90 € otroci (5-15 let): 13,90 €
Terme Ptuj, T: 02 7494 530, e-mail: termalni.park@terme-ptuj.si, www.shr.si	
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
*	J	Poraba energije za ogrevanje:
02/ 749 34 10	\J01,00 kWh/m2 na leto
VELIKA SPOMLADANSKA ZABAVA
Prebujam se vpomlad z Radio-Tednikom Ptuj
Pod šotorom na ptujski tržnici, 24. 4. 2015
Z nami se bodo prebujali KLAPA Kampanel in ansambel Donačka.
Vstopnice v predprodaji: 5,00 €, na dan koncerta: 7,00
■*>» J
ir
l
II
j. II

h ^ i



Vabljeni vsi, ki vas veseli zabava v sproščenem vzdušju!
Veselimo se druženja z vami!
K
www.tednik.si
tednik@tednik.si
22 ŠtajerskiTEDHiK
Poslovna in druga sporočila
torek • 7. aprila 2015
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA			VOZI L	
Znamka Letri	k		Oprema	Barva
□TROEN C5 III 2.0 HDi TEDENCE	011	10.600,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
OTROEN EXCLU. 7 5ED. C4 PICASS01.6 HDIAVT. GRAND	009	8.550,00 C	PRVI UST.	KOV.ZUTA
RENAULT SEDAN MEGANE 1i DCIDYNAMIQUE PLUS	009	5.350,00«	79.000 PREV.	KOV. SREBRNA
MAZDA 6 2.0 D UMUZINA	003	2.990,00«	AVT. KLIMA	RDEČA
PEUGEOT 2071.416V SWTRENDY	008	5.790,00«	PRVI UST.	kov. Črna
PEUGEOT 2061.416V XS BREAK	004	2.890,00«	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT CU01.216V EXCEPTION	007	4.150,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1.616V COMFORT WAGON	003	1.990,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT PARTNER 1.6 HDI TEPEE PREMIUM	009	6.600,00«	PRVI UST.	KOV.PESCENA
OPEL ASTRA 1.7 DTI CLASSIC KARAVAN	003	2.650,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1.816V EXPR. GT	001	1.650,00«	AVT. KLIMA	KOV.ZUTA
QTROEN C4 PICASS01.6 HDI DYNAMIQUE	007	5.800,00«	SERVO VOLAN	KOV. SIVA
SEAT LEON 1.616V REFERENCE	008	6.600,00«	SERV. KNJIGA	BEU
AUDITT2.0TFSI	007	12.800,00«	70.000 PREV.	KOV. ČRNA
PEUGEOT 807 2.016V SB	003	2.140,00«	AVT. DEU. KLIMA	BELA
QTROEN C5 III 2.016V HDI EXCL. TOURER	009	7.660,00«	PANOR. STREHA	KOV. ČRNA
BMW31S DTOURING	OOS	5.290,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1.6TDI VITRENDLINE	009	8.500,00«	PRVI LAST.	BELA
VOLKSWAGEN POL01.416VTRENDUNE	011	7.990,00«	32.000 PREV.	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1.S DCI COUPE COLORLINE	011	8.450,00«	47.000 PREV.	KOV. ZELENA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
a^i?
AVTOHlSA petovia avto
ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si
ODKUP, PRODAJA, MENJAVA
UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA.
MODEL	LETNIK CENA BARVA		OPREMA
BMWS20D	07/2010 16.499	BELA	1.LAST., NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
FORDOMAX 1.6TÜQ	05/2011 9.900	T. MODRA	1.LAST., NAR. SERVIS. SERV. KNJIGA,
FORD KUGA 2.D TDQ TITANIUM	05/2009 11.499	ČRNA	1.LAST.. NAR. SERVIS. SERV. KNJIGA
BMW 116 D	07/2012 15.499	T. MODRA	1.LAST.. NAVI, NAR. SERVIS, SERV. KNJ.
CITROEN C31,4 HDI	06/2011 6.500	BELA	1.LAST.. NAR. SERVIS. SERV. KNJIGA
FORDSMAX 1,611a	06/2012 11.999	BELA	1.LAST, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
MERCEDES E220	05/2010 18.999	T. MODRA	1.1AST, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
PEUGEOT 5008 PREMIUM 1,6 HDI	09/2011 9.999	ČRNA	1.LAST, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
TOYOTA VERS01,41	03/2011 9.399	SV. MODRA	1.LAST.. NAR. SERVIS. SERV. KNJIGA
PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI	09/2011 9.999	ČRNA	1.LAST, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
VW PASSAT SW 1,6 HDI CONFOKTÜNE	08/2011 11.999	SREBRNA	1.1AST, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
VW PASSAT SW 2,OTDI	03/2011 12.499	SREBRNA	1.LAST, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
RENAULTTWINGO SCE 70 EXPRESSION	10/2014 8.400	MODRA	TESTNO VOZILO, 4 ZIMSKE GUME
SMART FORTWO C0UPE45 PURE	05/2008 4.500	ČRNA	1.LAST, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
WOLKSWAGEN TOURAN 1,6 HDI	01/2011 10.999	ČRNA	1.1AST., NAR. SERVIS,SERV. KNJIGA
GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE).
PTUJSKA TELEVIZIJA
-m
Petek 3.' 9:00 Dnevnik IV Maribor 9:20 Kuhinjica, pon. 9:50 Info kanal 10:35 Modro, pon. 11:00 Glasba za vse, B. oddaja, pon. 11:30 Pregled tedna, pon. 11:50 Glasbeni predali 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:15 Regi TV Ormož 13:35 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika
18:20 Povabilo na kavo: Nazaj na konja, pon
19:0513. PtujCanka. pon.
19:25 Glasbena 8 (slo), 46. oddaja, pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV Nedelja 5.4.
9:00 Ptujska kronika, pon. 9:15 Kuhinjica, pon. 9:50 Glas iz zamejstva: Pogled
S a Slovenijo, pon. ista umetnost; 42. oddaja; pon. 0:35 Info kanal 1:00 Modre
1:25 Gostilna »Pr Francet«
2:00 Pregled tedna. pon.
2:20 Mir in dobro, 5. oddaja
2:40 Info kanal
7:15 Kuhiniica
8:00 Ptujsta kronika, pon.
8:20 Povabilo na kavo: Nazaj na konja, pon.
20:00 Ptujska kronika, pon. gUUwkj|Hdw|: Nazaj ■
■■■■142. oodajaTpti^H [krogla miza Zaposlovanje mladih, pon.
■vabilo na kavo': Nazaj na konja, pon gista umetnost, 42. oddaja, pon. m
'oddaja, pon.
Sobota 4.4.
9:00 Ptujska kronika, pon. 9:15 Kuhinjica, pon. 9:50 Sola, da se ti zrola: Druga OS " 10:35 Gim Perl.. 11:00 Modro, pon. 11:25 PomursKi tednik, pon 12:00 Pregled tedna 12:20 Info kanal 16:25 Kuhinjica 17:45 Glasbeni predah 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Glasba za vse, 6. oddaja, 18:50 Bralna značka za odrasle, pon. 19:05 Sekvenca, 15. oddaja ............ "¡a), 46. oddaja, pon.
19:50 Boris Pahor o kulturi ljubezni, oon. 20:40 Povabilo na kavo: Marjan Maj CiriC, pon. 21:25 Cista umetnost, 42. oddaja, pon. 21:50 Glasbeni predah 22:00 Info kanal
:00 Sekvenca. 15. oddaja; pon. i:15 Glasbena 6 (slo), 46. p J:50 Glasbeni nredah 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:15 Mir in dobra, 5. oddaja, pon. 20:35 Zeleno, 2. oddaja pon. 21:05 Otroci pojejo slovenske pesmi 1, pon. 22:05 Info kanal
Ponedeljek 6.4. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:20 Kuhinjica. pon. 0:05 Info kanal 1:00 Modra, pon.
1:25 Rez vinske trte na ptujskem gradu, | 1:40 Glasbeni predah 2:00 Ptujska kronika, pon. 2:20 Info kanal 7:35 Kuhinjica
8:00 Mir in dobre, 5. oddaja, pon. 8:20 Glasba za vse, 6. oddaja, pon. 8:50 Pomurski tednik
9:55 Film Campus: Slanic ne
maram preveč, pon. 20:00 Ptujska krenilo, pon. 20:15 Mura - Drava. 31. oddaja 21:25 Mir in dobro, a. oddaja, pon. 21:45 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal
WILLIAMS
Zg, Hajciina 129b, Hajdina, Tel / Fax: 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075
E-mail: inf0@williams.si
trgovina z dia orodjem. rezanje z ola vrvjo. preboji, diamantno rezanje, hiab prevozi, asfaltiranje cest, dvorlsc
'AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO^
Hajdoše 22,2288 Hajdlna (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
■:M=IWI=IJII! I Mtlil J M WTS1
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
IWH	LETNIK	CENA,	OPR.	BARVA
AUDI A4 AVANT 2.0TDI	2011	14.990	1.LAST., ODLIČEN	VEČ BARV
AUDI A6 AVANT 1.9 TD1130KM	2002	4.290	2.LAST.	KOV. SREBRNA
BMW 318D UMUZINA E90EFFICENCYDYN.	2011	13.490	1.LAST., ODLIČEN	SREBRNA
BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN	2011	15.490	1.UST, VSA OPREMA	KOV. MODRA
BMW 320D TOURING BEŽ USNJE XENON	2010	12.990	1.LAST., ODLIČEN	VEČ BARV
BMW 3ER 2.0D TOURING NOV MODEL	2013	19.590	1.LAST., TOP OPREMA	ČRNA IN SREB.
CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDI AVI	2011	9.790	1 .LAST., VSA OPREMA	VEČ BARV
CITROEN C4 PICASS01.6 HDI MILENIUM	2010	8.990	1 .LAST., NAVIG.	KOV. MODRA
F0RDCMAX1.6TDCI	2008	6.490	1.LAST., KOT NOV	VEČ BARV
HYUNDAI SANTA FE 2.0 DIESEL 4X4	2006	5.490	2.UST., TOP OPREMA	KOV. ČRNA
MERODES C 220 CDI NÄVI XENON	2005	7.290	2.LAST., AVTOM.	KOV. ZLATA
OPEL WAR01.9 CDTI	2006	6.490	2.LAST.,	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI SLO FAMILY	2008	4.490	2.LAST.,	KOV. ZLATA
ŠKODA 0CTAVIA2.0TDI RS 170KM	2009	8.990	1 .LAST., ODLIČEN	KOV. ČRNA
VW GOLF PLUS1.6TDI SAMO 69000KM	2011	11.390	1.LAST.,K0TN0V	BELA
VWTRANSP0RTER1.9TDI KRPAN SLO	2006	7.990	1 .LAST., ODLIČEN	BELA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj
od 1. aprila na novi telefonski številki!
Od aprila dalje lahko vašega slavljenca sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8- 98,2-104,3
Cena povratnega SMS sporočila ja 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
SMS glasbene želje na Radiu Ptuj
od 1. aprila na novi telefonski številki!
Od aprila dalje lahko sporočite vašo glasbeno željo tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
SMS nagradne igre na Radiu Ptuj
od 1. aprila na novi telefonski številki!
Od aprila dalje lahko sodelujete v SMS nagradnih igrah tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje in osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem.
www.radio-ptuj.si
PETKOV VEČER
Bodite nocoj i> družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
RADIOPTUJ
89,8-98,e-i04,3
PTUJ
GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com
AKCIJSKE CENE
Prireditvenik
Mestni kino Ptuj
Petek, 3., sobota, 4., in nedelja, 5. april: 17:00 Domov; 18:50 Eksotični hotel Marigold 2; 21:00 Žarišče.
Petek, 3. april
11:00 Lenart, Trg osvoboditve: velikonočni sejem, do 16.00, Društvo za razvoj podeželja, LAS Ovtar Slovenskih goric in razvojna agencija Slovenskih goric
18:00 Leskovec, prostor TD Klopotec: odprtje razstave pisanic in velikonočnih
aranžmajev, do 20.00 19:00 Maribor, galerija ART: odprtje razstave slikarja iz Cirkovc Leona Pišeka 19:00 Ptuj, Hotel Mitra: odprtje razstave Ptuj v galopu umetnosti, galerija Fe-stič iz Maribora in predstavitev multimedijskega internetnega projekta Mihaela Toša Detajlirani Ptuj
Sobota, 4. april
1:00
Leskovec, prostor TD Klopotec: razstava pisanic in velikonočnih aranžmajev, do 18:00
10:00 Kidričevo, dvorec Sternthal: tradicionalna prireditev za otroke, Zajček išče jajček, ZKD
10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Škratovo ime, Gledališče iz desnega žepka, za abonma Kresnička in izven, ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven
10:00 Sveta Trojica, samostanska klet: razstava pirhov Sveta Trojica 2015, med 10.00 in 20.00, vsak dan do 12. 4.
17:00 Ptuj, dvorana Glasbene šole Karola Pahorja: koncert tekmovalcev tolkalistov konservatorija za glasbo in balet Maribor
20:00 Središče ob Dravi, na Strasu: občinski praznik, Vuzmenka, Rekreacijsko društvo Stras
22:00 Slovenska Bistrica, MC Na Placu: Electronic diversity vol. 2
Nedelja, 5. april
8:00 Leskovec, prostor TD Klopotec: razstava pisanic in velikonočnih aranžmajev, do 18:00
Ponedeljek, 6. april
13:00 Središče ob Dravi, vaški dom Grabe: velikonočni pohod, Društvo za telesno vzgojo Partizan
Torek, 7. april
10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstavitev predstave David Lindsay-Abaire
Ne daj se Kim 16:00 Slovenska Bistrica, Ljudska univerza: šivalnica
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Po Jezusovih sledovih, dokumentarni film iz Svete dežele; Izrael, avtorja dr. Jožeta Krašovca in Frančka Jauka; Bogata ponudba presmecev na ptujski tržnici; Priprava in izdelava presmeca; Običaji priprave velikonočnih jedi na Štajerskem; Doživetje velike noči v pripovedi patra Milana Kosa in patra Jožeta Osvalda; Cvetna predstava velikonočnice na rastišču Boča - dokumentarni avtorski film; Vabilo na velikonočno razstavo v minoritski samostan na Ptuju; Zgodba male Pike v Domu upokojencev na Ptuju; Z glasbo v sobotni večer.
08:00 Gorišnica - Iz naših krajev v 10:00 Oddaja Iz Slovenskih goric ^ 11:00 Utrip iz Ormoža	e;
12:00 Polka In Majolka 13:00 Ujemi sanje	E
18:00 30. let Završkih fantov 20:00 Gorišnica 21:00 Utrip iz Ormoža
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIPTV
I 08:00 Otroški program 09:00 Materinski dan na Oš Hajdina
in v Hajdošali 11:00 Videm - Pasifon na prostem 13:00 Revija OPZ, 1. del 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Materinski dan na Destmiku 18:30 30. let Završkih fantov 20:00 Kronika iz občine Starše 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Vldeo strani
I
SIP
VELIKONOČNE
PRAZKIKE
Območna revija plesnih skupin
30. let Za trških fantov
Ptujska kronika
Vide o strani
Glasbena oddaja
ŠKL
Ptujska Kronika
Materinski dan v vrtcu Markovci Ujemi sanje, Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Oddaje iz občin Spodnjega Podravja
Uredništvo: www.siptv.si
02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27: 031 627 340
08:00 Veselo na Jožefovo 201 5: 2. del 09:25 ŠKL
09:50 Polka in majolka 10:50 Ptujska kronika 18:00 Videm - Pasijon na prostem 20:00 Materinski dan v vrtcu Markovci 21:00 Območna revija plesnih skupin 23:30 Vldeo strani
www.tednik.si
tednik@tednik.si
petek • 10. aprila 2015
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
POPRAVILO elektronskih naprav, bele tehnike, elektroin-štalacij, peletnih gorilnikov, prodaja peletov, storitve na domu. Jurič, s. p., 041 631 571.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
NUDIMO računovodstvo za d. o. o. in s. p. po zelo ugodni ceni. Tel. 041 987 935, Miran Paveo, s. p., Kungota pri Ptuju 146.
RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99.
POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in za upokojence, enostaven postopek, odobrimo in izplačamo v eni uri, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor (nasproti glavne avtobusne postaje). Tel: 02 25 27 363, GSM: 051 70 10 20.
ileu
roletarstvo ARNUŠ
PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj
02 788 54 17 041 390 576
www.roletarstvo-arnus.si
KMETIJSTVO
NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PRODAM parcelo v Lovrencu na Dravskem polju. Telefon 031 302 669.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
ODKUPUJEMO hrastovo, orehovo in jelševo hlodovino ter hlodovino iglavcev. Vlado Medved, s. p., 041 610 210 ali 02 769 15 91.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
PRODAM seno v balah - kocke. Telefon 041 570 284.
PRODAM dobro ohranjen trosilnik umetnega gnojila INO 300 kg s šestimi lopaticami, čelni nakladalnik za univerzal, krožno brano z 20 diski. Telefon 031 482 628.
PRODAM 60 kosov betonskih vinogradniških soh, cena za kos 2,00 €. Tel. 031 619 601.
UGODNO prodam nakladalko, 22 m3, rotacijsko koso 165, molzni stroj Vestfalija z vakuumsko napeljavo, tri okrogle bale sena, vinograd s 400 trsi - mešan, na lepi legi. Tel. 070 377 376, zjutraj ali zvečer.
KUPIM vse vrste kmetijskih strojev, ki-per prikolice in traktorje v kakršnem koli stanju. Telefon 041 358 960.
PRODAM štiri telice, stare 4 mesece, simentalke. Tel. 031 532 785.
PRODAM seno v balah, prodam seno, »bale - kocke«, približno 460 kosov. Cena 1,50 €/kos. Za več informacij pokličite 031 242 649 (Martin). Smo iz okolice Ptuja.
PRODAM zajce ali meso, elektro motor, eno-, dvo- in trifazni. Tel. 719 24 48.
PRODAMO telico, brejo 7 mesecev. Tel. 031 858 808.
MLADE kokoši, nesnice, rjave, že v ne-snosti, prodajamo. Tel. 031 346 153.
PRODAM mlado kravo s teletom, možna menjava za nebrejo kravo ali teli-co. Tel. 041 971 258.
NEPREMIČNE
PRODAM vikend, 20 m2, s 300 trsi vinograda, Gruškovec, Cirkulane. Tel. 041 314 199.
ODDAMO dvosobni apartma, Vir pri Zadru, velikosti do 40 m2, oddaljenost od morja do 150 metrov. Telefon 031 742 714.
RESNIM, s pravim pristopom in komunikativnim Delo in Slovenske novice ponujata sodelovanje kot zastopniku naročniškega oddelka na terenu. Pisne ponudbe v 8 dneh na: Dialog, k Mitreju 2, 2251 Ptuj.
IŠČEMO kuharja ali kuharico v okrepčevalnici Valentin Dušan Erhatič, s. p., Ptujska cesta 91, Pragersko. Tel. 070 743 522.
RAZNO
PURANE, 6-tedenske, težke 2,20 kilograma, za nadaljnjo rejo, prodamo. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 1381, GSM 040 531 246. Rešek, Starše 23.
PIŠČANCE, 4-tedenske, težke 1,20 kilogramov, za nadaljnjo rejo, prodamo. Naročila sprejemamo po telefonu
02 688 1381, GSM 040 531 246. Re-šek, Starše 23.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
INVALIDSKI skuter in voziček, oba nova, električna in primerna za starejše, ugodno prodam. Lahko dostavim. 041 517 900.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 ol04i3 www.radio-ptuj.si
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Vsi bližnji, ki smo jih ljubili, nas s smrtjo niso zapustili. V ljubezen so se spremenili, z njo naša srca napolnili!
SPOMIN
6. aprila 2015 mineva 10 let, odkar se je od nas za vedno poslovila draga mama
Marija Mohorič
IZ TRNOVSKE VASI 25
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko v spomin.
Njeni najdražji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
V SPOMIN
2. aprila je minilo leto, ko se je od nas poslovila draga mama, tašča, babica in prababica
Gera Žuran
IZ BRESNICE 24
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate svečke in z lepo mislijo obudite spomin nanjo.
Tvoji najdražji
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat zvonovi zvonite ...
(A. M. Slomšek)
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage
Marijance Verdenik
S PTUJSKE GORE 5
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše, obogatili pogrebno slovesnost in jo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste bili v mislih z nami. Njeni: mož Tonček, sinova Toni in Benjamin z družinama
Še vedno prazen dom je in dvorišče. Zaman oko te naše išče, le srce in duša vesta, kako boli, ko te več med nami ni!
V SPOMIN Francu Prelogu
IZ CIRKULAN 51
Žalosten in boleč je spomin na 2. april 2005, ko smo te za vedno izgubili.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečo.
Žena Marta s Klemnom in Leonom
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
do ponedeljka zjutraj do 9. ure
do Četrtka zjutraj do 9. ure
na tel. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
(S. Makarovič)
V SPOMIN
Mineva leto dni, odkar te ni več med nami, naš dragi mož, oče, tast in dedek
Janez Popošek
IZ PODVINCEV 1 A
Ni besed, ki bi nas tolažile v samotnih nočeh, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src. So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej.
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Ko prebujal se je dan, tiho si odšel, srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedka, pradedka in strica
Franca Krajnca
22. 1. 1932 t 25. 3. 2015 Z ZAGREBŠKE CESTE 104
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče, za svete maše ter nam izrazili sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja, spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti od nas ne boš odšel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta, brata in svaka
Mihaela Topolovca
IZ LJUBSTAVE 19
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem SŽ-VIT Ptuj ter ED Orači Okič. Hvala gospodu župniku Ediju Vajdu za opravljen obred in molitev, pevcem Feguš za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. Janku Kozelu za poslovilne besede, podjetju Mir, zastavonošema in družini Vidovič. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: žena Rozalija, sin Miran ter sin Ivan in hčerka Milena z družinama ter sestre in svak

Eno leto že mineva, odkar ustavilo se tvoje je srce. Tvoj glas se več nikjer ne sliši, a beseda tvoja v nas živi, le srce in duša vesta, kako boli, ko te več med nami ni. Ni več tvojega pogleda in ne nasmeha, na tvojem sedežu ostala je praznina, v naših srcih pa večna bolečina. Če naša bi te solza prebudila, tebe hladna zemlja ne bi krila. Za vso dobroto tvojih pridnih rok ni dovolj beseda hvala, a vendar v naših srcih za vedno bo ostala.
V SPOMIN
4. aprila mineva eno leto, odkar se je od nas poslovil dragi mož, oče, tast, dedi, brat, svak, stric, bratranec in prijatelj
Janez Jelen
Z GORCE 21 A
Hvala duhovnikom za lepo opravljene svete maše. Hvala vsem, ki zanj molite, prinašate cvetje, sveče in se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu. Žalujoči: vsi njegovi najdražji
Ptuj • Nadaljevanje sojenja zdravnikoma Jolicu in Ognjenoviku
So recepte pisali vse povprek?
V začetku tedna se je na okrožnem sodišču nadaljevalo sojenje obdolženima zdravnikoma Dejanu Ognjenoviku in Vladimirju Jolicu.
Pred sodišče je znova stopilo več prič. Med drugimi Aleksander Voda, vodja upravno-tehničnih dejavnosti Splošne bolnišnice Ptuj. Na vprašanje okrožne državne tožilke Diane Šeruga Sagadin o tem, kako Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) skrbi za obveščenost javne zdravstvene ustanove glede sprememb pravilnika, ki določa predpisovanje zdravil, je Voda povedal: »O spremembah pravilnika smo vseskozi in redno obveščeni. Vodstvo bolnišnice o spremembah ažurno obvesti predstojnike oddelkov, ti so potem nadalje dolžni informirati svoje podrejene.«
V nadaljevanju je pričal Albert Peter Fras, priznani slovenski onkolog, vrhunski specialist. Na petih sporno izdanih receptih sta Frasov podpis in žig. Recepti so izdani na ime zavarovanke, ki ni bila nikoli onkološka bolnica. Zavarovanka teh recep-
tov nikoli naj ne bi videla in jih ne dobila v roke, pa tudi zdravil ni uživala, saj sploh ni bolehala za diagnozo, za katero so bila zdravila izdana. »Če te kolega (op. a. zdravnik) prosi za recept, mu ga napišeš. Tudi če me je pacient prosil za uslugo, sem mu to napisal,« je izpovedal Fras. Tožilka Šeruga Sagadinova je zdravnika povprašala, zakaj je predpisal zdravila, ne da bi imel podlago v ustrezni dokumentaciji. »Sam na receptu izpolnim strokovni del. Nato izročim recept administraciji, ki izpolni podatke o pacientu oziroma zavarovancu ...« je nadaljeval Fras, tožilka pa tudi: »Torej dopuščate možnost, da je pri izpisu teh receptov prišlo do zlorabe?« »Zelo verjetno, da,« je na kratko odgovoril zdravnik in pojasnil: »Žigi so shranjeni v predalih, nad njimi ni bilo neke poostrene kontrole, do njih je imelo praktično vse osebje dostop.«
Foto: Črtomir Goznik
»Čim prej se spravi nazaj operirat!«
Onkolog Albert Peter Fras je med pričanjem na sodišču izrazil obžalovanje nad tem, da je Dejan Ognjenovik v kazenskem postopku, saj da je bil kot zdravnik izjemno dober. »Po strokovni, človeški in etični plati sva sodelovala brezhibno. Daleč največ so izgubili pacienti. Drek je ... Na Ptuju več ne morem operirati, ker nimam nikogar, ki bi mi asistiral in poopera-tivno skrbel za paciente,« je skoraj malo jezno povedal Fras, se obrnil proti Ognjenoviku in mu dejal: »Čim prej se spravi nazaj operirat!«
Na ponedeljkovem nadaljevanju sojenja so ZZZS in zavarovalnice Vzajemna, Adriatic ter Triglav predstavili pre-moženjsko-pravne zahtevke, ki jih bodo uveljavljali zaradi neupravičeno izdanih receptov. Zahtevki še niso popolni, tako da jih bodo v nadaljevanju dopolnjevali. Obramba obeh obdolženih (Jolica in Ognjenovika) je napovedala, da premoženjsko-pravnih zahtevkov zavarovalnic in ZZZS ne priznava.
Obdolženi Dejan Ognje-novik je med ponedeljkovim sojenjem vnovič opozoril na domnevno neučinkovitost delovanja sistema ZZZS. Po njegovih besedah naj bi v preteklosti v računalniški sistem Medis, ki ga zdravstvo uporablja za administracijo, vdrli računalniški napadalci (hekerji). Z vdorom naj bi zdravstvenemu sistemu oz. domnevno ZZZS povzročili za 1,9 milijona evrov škode.
Mojca Zemljarič
Zaradi fluktuacije zdravnikov manj pacientov?
Ambulanta že od vsega zaTa teden so zaradi kadrovske stiske Zdravstvenega doma Lenart zaprli ambulanto splošne medicine v občini Sveta četka deluje pod okriljem ZD Ana. Nezadovoljni občani so na nogah. Po neuradnih informacijah naj bi začeli s peticijo.	Lenart. V vsem tem času se je
Sveta Ana • Kadrovska stiska ZD Lenart že terja prvi davek
Zaprli ambulanto pri Sveti Ani
Svet zavoda ZD Lenart je konec februarja sklenil, da s prvim aprilom začasno zaprejo obratovanje ambulante splošne medicine v občini Sveta Ana v Slov. goricah. Kot razlog za zaprtje so navedli odhod zdravnika in nameravani odhod zdravnice iz ZD Lenart, pa tudi pomanjkanje pacientov: »Trenutna kadrovska zasedenost zahteva začasno premestitev zdravnice iz ambulante Sveta Ana v ambulanto v Lenart. To dejstvo je podkrepljeno tudi z opredeljenim številom občank in občanov občine Sveta Ana v njihovi ambulanti (165),« je še obrazloženo.
Občina: »Zaprtje ambulante pomeni veliko izgubo.«
O zaprtju ambulante smo povprašali tudi na Občino Sveta Ana. Kot nam je povedal tajnik Viktor Kapl, je zdravstvena ambulanta v prostorih nekdanje šole delovala kar 37 let. Prepričan pa je, da zaprtje ambulante pomeni veliko izgubo standarda zdravstvene oskrbe za občane. »Prav tako pa so bila vložena velika finančna sredstva pred leti, saj je občina zgradila v sklopu večnamenske stavbe tudi novo zdravstveno in zobozdravstveno ambulan-

& pomladna ponudba v pomaranči
Vabljeni na jedi s pridihom pomladi
(čemaž, šparglji, regrat...).
M®
vabljeni.
to. Enaka zgodba se je pred leti zgodila z zobozdravnico, ki je takoj po odprtju zobozdravstvene ambulante odšla v porodniško in ni bilo več zamenjave z novim zobozdravnikom iz Lenarta. Tako so sedaj tudi ti prostori prazni,« je povedal Kapl in še dodal: »S sedanjimi ukrepi ZD Lenart vračamo mnogo let nazaj.«
Pri tem pa je tajnik še izpostavil, da so občani izredno nezadovoljni in že pritiskajo -tudi na občino. Po besedah Ka-pla pa naj bi razmišljali še o peticiji: »Govori se, da bodo zbrali podpise in naslovili pritožbo na pristojno ministrstvo.«

r
Napoved vremena za Slovenijo
v zdravstveni ambulanti pri Sveti Ani zamenjalo več zdravnikov, kar naj bi prispevalo k zmanjšanju števila pacientov - in posledično celo k zaprtju ambulante. »Največja fluktuaci-ja zdravnikov je nastala po odhodu dr. Jožefa Krambergerja, saj so se za njim v kratkem času zamenjali štirje zdravniki. Z vsakim odhodom zdravnika so z njim odšli tudi nekateri pacienti. Z odhodom posameznega zdravnika se je tako tudi krčil seznam pacientov pri Sveti Ani. Sedaj jih je po informacijah ZD Lenart še samo 165. S krčenjem pacientov se je krčil tudi program. Sedaj imamo še samo 0,6 programa (en program pomeni en zdravnik za celoten delovni čas),« je še pojasnil Kapl.
Monika Levanič
isš ■ -
Foto: arhiv
Okrog 165 pacientov je ostalo brez zdravstvene ambulante pri Sveti Ani.
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO
I\y\I 'OKS„.„
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELA
ZELO UGO,
Danes bo povečini sončno. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 1, na Primorskem okoli 5, najvišje dnevne od 8 do 14 stopinj C.
Obeti
V soboto bo pretežno oblačno, popoldne bodo občasno manjše padavine. Nekoliko pogostejše bodo v južni Sloveniji. V nedeljo se bo delno zjasnilo, pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Hladno bo.