Celje - skladišče D-Per
214/1966
ta in delavskih svetov delovnih enot, v tekmovanju za večjo storilnost dela med posameznimi enotami in podobno. Tako bo tudi letos še bolj kot prejšnja leta potrebno vključiti vse Člane kolektiva v razgibanost, ki je postala v času volitev že tradicionalna. Družbeno politične organizacije so kot vedno prve poklicane, da sntetrno organizirajo predvolilno' delo v kolektivu tako, da bodo volitve ne samo formalen rezultat volje članov kolektiva temveč dogodek, ki bo razgibal naše proizvajalce, da bodostudi v letošnjem letu v stanju premostiti vse ovire v našem gospodarjenju.
V letošnjem letu bo sprejetih precej novih notranjih predpisov, ki bodo urejali življenje in delo v kolektivu. To so zlasti Statut podjetja, ki je bil že sprejet, pravilnik o delitvi osebnega dohodka, ki je sedaj v razpravi in drugi pravilniki ter poslovniki. S sprejetjem vseh notranjih predpisov pa ni še vse urejeno, če ne bomo teh
predpisov izvajali, jih poznali ter se po njih tudi ravnali. Iz teh naših predpisov izhaja kolektivno upravljanje, ki omogoča sodelovanje vseh članov kolektiva pri reševanju problemov poslovne politike podjetja, omejuje birokratske težnje ter povečuje kontrolo neposrednih proizvajalcev.
V zvezi s spremembami, ki izhajajo iz dosežene stopnje upravljanja bo potrebno izpopolniti metode dela, centralnega delavskega Sveta, delavskih svetov ekonomskih enot, obratnih delavskih svetov in upravnega odbora odbora. Sprejeti poslovniki že nakazujejo tako pot, vendar se njihova določila v praksi še niso uveljavila, čeprav je razvoj upravljanja pri nas jasno pokazal, da se metode dela delavskih svetoV oblikujejo v močan faktor razvoja socialističnih odnosov v podjetju. Nešteti sklepi centralnega delavskega sveta, delavskih svetov ekonomskih enot in obratnih delavskih svetov zahtevajo
Pri oglasni deski je bila zbrana skupina mlajših in starejših. Gledali so nekaj časa na oglasno desko, potem pa je potekal razgovor med njimi približno takole: »Slabo so me ocenili. Ja kaj pa vraga mislijo?« »Tudi jaz sem premalo o-cenjen, saj mi niso priznali po kriteriju D 3 nobene točke.« Eden izmed njih je zmajal z glavo, ponovno pogledal na oglasno desko in dejal: »Jaz se bom pritožil.« »Tudi mi se bomo,« so dejali ostali.
Takih in podobnih pogovorov je sedaj, ko je objavljena analitična ocena mnogo in prav je da so kajti, če se ne bodo ljudje pogovorili po domače in dali svoje predloge za uskladitev nesorazmerij med delovnimi mesti kjer smatrajo, da je to potrebno, potem tudi analitična ocena ne bo uspešna, tako kot vsi želimo. Če je analitična ocena delovnih mest pod kritično presojo vseh članov kolektiva in če je ta presoja objektivna, potem ni strahu, da bi prišlo do priviligiranih delovnihmest ki niso ocenjena po stvarnem delu, ki ga mora posameznik, ki opravlja to delo tudi stvarno opraviti.
Nekateri so mišljenja, da delamo analitično oceno v nepravem času češ, da je vpadla vmes gospodarska reforma, da se borimo še z
drugimi gospodarskimi težavami, da se ustvarja s tem negodovanje v kolektivu in podobno. Zdi se tako, kot da ti ljudje ne jemljejo stvar za resno, da bi radi ostali na pol poti ali pa, da ne bi ganili nikamor iz starega tira, katerega se še vedno tesno oklepajo. Toda analitične ocene delovnih mest ni mogoče dobro izdelati brez sodelovanja vseh proizvajalcev. Ti pa sodelujejo pri tem z velikim interesom kar dokazujejo predlogi za uskladitev nesorazmerij, ki so odkrili marsi-kako napako katero bo treba odpraviti. Čemu potem bojazen zaradi razprave o analitični oceni delovnih mest v kolektivu? Morda zaradi tega ker bo treba še marsikaj popraviti, toda taka bojazen je nepotrebna saj smo td pri vsaki dosedanji analitični oceni vedno storili.
Pri presojanju razmerij med posameznimi delovnimi mesti je potrebno medsebojno sodelovanje in pomoč. Ko pa to presojamo, bodimo stvarni in objektivni. Ne zahajajmo v osebnosti in malodušje, temveč se med seboj posvetujmo. Na ta način nam bo marsikaj odkritega kar sami
ne opazimd in delo naših organov upravljanja bo pri sklepanju o sprejemu analitične ocene mnogo lažje.
Na lanskoletnih volitvah je bilo izvoljenih v, centralni delavski svet polovica članov za eno in polovica za dvoletno mandatno dobo. Na volitvah delavskih svetov ekonomskih enot in obratnih delavskih svetov, ki
ostalih delavskih svetov naših delovnih enot, smo dali vedno močan politični in gospodarski •pomen, ki se je odražal v pregledu napredka kolektiva, izbiranju novih kandidatov za člane centralnega delavskega sve-
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
VOLITVE
v organe upravljanja
Na izredni seji CDS, ki je bila dne 21. marca 1966 je CDS sklenil, da bodo volitve v vse organe upravljanja dne 20. aprila 1966 ter v ,zvezi s tem določil volilne enote, število članov, ki se, volijo v CDS, DS EE in ODS. Imenoval je organe za izvedbo volitve ter s svojim sklepom o razpisu volitev poudaril važnost nadaljnjega razvoja upravljanja in napredovanja v gospodarjenju podjetja.
so bile lani nekoliko pozneje kot volitve centralnega delavskega sveta je bilo prav tako izvoljenih polovica članov za enoletno in polovica za dvoletno mandatno dobo. Zato ne volimo vseh članov teh organov upravljanja, temveč samo tolikšno število kolikor jih je treba izvoliti glede na poteče-no mandatno dobo.
Pri vsakih volitvah članov centralnega delavskega sveta in
Prizor na

RAZPIS
Centralni delavski svet je na izrednem zasedanju dne 21.marca 1966 sprejel naslednje sklepe v .zvezi z razpisom volitev v organe upravljanja:
•	Volitve centralnega delav-
skega sveta, obratnih delavskih svetov in delavskih svetov eko-Emajlirec	čj	5
nomskih enot bodo v sredo dne
20.	aprila 1966.
% Ker je potekla mandatna doba triinštiridesetim članom centralnega delavskega sveta se izvoli v centralni delavski svet 43 članov tako, da šteje centralni delavski svet 80 članov.
#	V obratne delavske svete in delavske svete ekonomskih enot se izvoli toliko članov, kolikor jih izpade zaradi poteka mandatne dobe.
•	Volitve bodo v naslednjih volilnih enotah:
št. 1 — emajlirnica; št. 2 — predelovalnica kovin;
št. 3 — dekor oddelek; št. 4 — pocinkovalnica; št. 5 — delavnica radiatorjev;
•št. 6 — delavnica kotlov; št. 7 — obrat odpreskov in avtokoles;
št. 8 — obrat orodjarna; št. 9 — pripravljalne službe št. 16 — vzdrževanje; št. 11 — tehnična kontrola; št. 12 — prodaja in zunanja trgovina;
št. 13 — npravno administrativne službe.
#	Posamezne volilne enote izvolijo v CDS naslednje število članov:
emajlirnica	12
predelovalnica kovin	8
dekor oddelek	2
pocinkovalnica	1
delavnica radiatorjev	1
delavnica kotlov	1
obrat odpreskov in avtokoles 2 obrat orodjarna	2
pripravljalne službe	4
vzdrževalne službe	3
tehnična kontrola	1
prodaja in zunanja trgovina 2 upravno administrativne službe	4
6	V obratne delavske svete se izvoli naslednje število članov:
Obrat emajliranih, pocinkanih in ALU izdelkov: emajlirnica	6
redelovalnica kovin	4
ekor oddelek	1
tako, da šteje ODS tega obrata skupno 22 članov.
Obrat toplotnih naprav: delavnica radiator jev	5
delavnica kotlov	4
tako, da šteje ODS tega obrata 16 članov.
Obrat odpreskov in avtokoles	8
tako, da šteje ODS tega obrata 16 članov;
Obrat orodjarna	S
tako, da šteje ODS tega obrata 16 članov.
Skupina tehničnih poslovnih enot:
pripravljalne službe	5
vzdrževalne službe	4
tako, da šteje ODS tega obrata 16 članov.
• V delavske svete ekonomskih enot se izvoli naslednje število članov:
Emajlirnica
tako, da šteje DS te EE 28 članov.
Zbori delovnih ljudi bodo devetega, aprila
Za volitve organov upravljanja predlagajo po zakonu kandidatno listo zbori delovnih ljudi in določeno število volivcev.
Na kandidatni listi, ki jo predlagajo zbori delovnih ljudi mora biti najmanj toliko kandidatov, kolikor članov se voli v delavski svet. - v
S sklepom centralnega delavskega sveta so določene volilne enote po katerih se skličejo zbori delovnih ljudi. Vsaka Volilna enota predlaga določeno število kandidatov za Centralni delavski svet, za obratne delavske svete in delavske svete ekonomskih enot.
Zbore delovnih ljudi skliče predsednik centralnega delavskega sveta in ga vodi do izvolitve predsedstva. Predsednik centralnega delavskega sveta lahko določi drugega člana centralnega delavskega sveta, da vodi zbor delovnih ljudi, dokler ni izvoljeno delovno predsedstvo.
Zbor delovnih ljudi je sklepčen, če je na njem navzočih najmanj ena tretjina vseh volivcev, ki tvorijo zbor.
Vsak volivec lahko na zboru delovnih ljudi predlaga enega kandidata za člana organa
(Nadaljevanje na 3. strani)
VOLITEV
Predelovalnica kovin Sl tako» da šteje DS te EE 22 članov.
Dekor oddelek	6
tako, da šteje DS te EE 12 članov.
Pocinkovalnica	6
tako, da šteje DS'te EE 12 članov.
Delavnica radiatorjev, 7 tako, da šteje DS te EE 14 članov.
Delavnica kotlov	6
tako, da šteje DS te EE 12 članov.
Pripravljalne službe	8
tako, da šteje DS te EE 16 članov.
Vzdrževalne službe	8
tako, da šteje DS te EE 16 članov.
Tehnična kontrola.	8
tako, da šteje DS te EE 16 članov.
Prodaja in zunanja trgovina	8
tako, da šteje DS te EE 16 članov.
Upravno administrativne službe	9
tako, da šteje DS te EE 18 čla-HW|	/1
V volilno komisijo za izvedbo volitev v organe uprav-
ljanja dne 20. aprila 1966 so soglasno izvoljeni naslednji člani kolektiva:
1.	Marolt Anton, predsednik;
2.	Rojec Anton, član;
3.	Meznarič Alfred, član In
4.	Pavlovič Ljubomir, namestnik člana.
Zapisnikar komisije je tov. Kavrič Jožica.
Volilna komisija opravlja svoje delo v skladu z 20. členom Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah.
Q V komisijo za sestavo volilnega imenika za volitve organov upravljanja dne 20. aprila 1966 so soglasno izvoljeni naslednji člani kolektiva:
1.	Čižmek Lea, predsednik;
2.	Veber Ivan, član in
3.	Zottl Milica, član.
. Komisija za sestavo volilnega imenika izvrši svoje delo v skladu s 5., 6., 7. in 8. členom temeljnega .zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah.
V Celju, dne 21. marca 1966
Predsednik CDS Vili Končan 1. r.
Volitve organov upravljanja
(Nadaljevanje s 1. strani) vedno bolj uresničitev produktivnejše in rentabilnejše veli-koserijske proizvodnje naših izdelkov. S tem pa se pojavljajo nešteti problemi v zvezi s postopno in stvarno izvedbo dobre notranje organizacije zlasti kar se tiče tehnologije priprave ^proizvodnje, normativov in podobno. Te probleme^bomo morali bolj vztrajno in smotrno reševati, če hočemo izboljšati naše upravljanje. Tako centralni delavski svet, upravni odbor in ostali organi samoupravljanja bodo morali pri svojih metodah dela upoštevati dejstvo, da je vsak upravljavec moralno, materialno in strokovno odgovoren njim za svoje delo, za katero mora biti tudi pravilno nagrajen, če ga je opravil tako kot je treba. Vedno bolj bo potrebno postavljati v ospredje delovni učinek osebnega dohodka, ki izhaja iz uspešnega in razumnega gospodarjenja v podjetju.
Obratni delavski sveti in delavski sveti ekonomskih enot se bodo morali spoprijeti z mnogimi problemi v proizvodnji ter z večjim občutkom prisluhniti kaj mislijo in kaj predlagajo neposredni proizvajalci. Ti imajo mnogo koristnih in dobrih idej ter predlogov, ki
jih je treba smotrno zbirati in uporabiti pri izpopolnjevanju procesa proizvodnje. V pretekli dobi smo imeli mnogo raciona-lizatorjev in novator jev. Danes je tega zelo malo, ker je premalo neposrednega stika s proizvajalci in ker jim ni dana boljša možnost, za uveljavljanje njihovih idej in predlogov. To bo treba čimprej popraviti. Zastareli predpisi o racionalizacijah in novatorstvu se morajo umakniti sproščenim metodam napredka, pa tudi nagrajevanje mora postati bolj prožno ter se otresti birokratskih spon, ki ga tišče v svojih krempljih, o tein problemu je že razpravljal upravni odbor, vendar zaradi obilice dela ni mogel zavzeti dokončnega stališča.
Pred organe upravljanja je postavljen med drugim tudi zelo važen problem prehoda na 42-urni delovni teden. Načrt in program pffehoda na 42-urni delovni teden bo moral v kratkem sprejeti centralni delavski svet, pred tem pa ga bodo morali postaviti na dnevni red tudi obratni delavski sveti in delavski sveti ekonomskih enot. Torej sedaj in po volitvah je dela več kot dovolj, ki bo uspešno opravljeno le s prizadevnostjo vseh članov kolektiva.
RAZPIS VOLITEV
(Nadaljevanje z 2. strani)
upravljanja za katerega se predlagajo kandidati. Ce tak predlog podprejo najmanj še trije volivci, se predlagani kandidat vpiše na listo kandidatov \ o katerih zbor glasuje.
Kandidat zbora delovnih lju. di je tisti, za katerega je glasovala večina na zboru navzočih volivcev.
Predsednik centralnega delavskega sveta je v skladu z zakonom sklical zbore delovnih ljudi po posameznih volilnih enotah v soboto dne 9. aprila 1966 ob 13.50.
Zbor delovnih ljudi volilne enote št. 1 — emajlirnica bo v prostorih emajlirnice in ga vodi do izvolitve predsedstva tov. franc Medved, predsednik delavskega sveta ekonomske euo-te emajlirnica.
Zbor delovnih ljudi volilne enote št. 2 — predelovalnica kovin bo v prostorih predelovalnice kovin in ga vodi do izvolitve predsedstva tov. Stane Dvoršak, predsednik obratnega delavskega sveta obrata emajliranih, pocinkanih in aluminijastih izdelkov.
Zbor 'delovnih ljudi volilne enote št. 3 — dekor oddelek bo v prostorih dekor oddelka in ga vodi do izvolitve predsedstva Franc Belak, član upravnega odbora.
Zbor delovnih ljudi volilne enote št. 4 — pocinkovalnica bo v prostorih pocinkovalnice in ga vodi do izvolitve predsedstva tov. Franc Kotnik, predsednik delavskega sveta ekonomske enote pocinkovalnica.
Zbor delovnih ljudi volilne enote št. 5 — delavnica radiatorjev bo v prostorih delavnice radiatorjev in ga vodi do izvolitve predsedstva tov. Emil Žlender, predsednik obratnega delavskega sveta obrata toplotnih naprav.
Zbor delovnih ljudi volilne enote št. 6 — delavnica kotlov bo v prostorih delavnice kotlov in ga vodi do izvolitve predsedstva tov. Anton Remus, predsednik delavskega sveta ekonomske enote delav. kotlov.
Zbor delovnih ljudi volilne enote št. 7 obrat odpreskov in avtokoles bo v prostorih tega obrata in ga vodi do izvolitve predsedstva tov. Ivan Košenina^ predsednik delavskegasveta.
Zbor delovnih ljudi volilne enole št. 8 — obrat orodjarna bo v prostorih orodjarne in ga vodi do izvolitve predsedstva tov. Jože Dobrišek, predsednik delavskega sveta ekonomske enote orodjarne.	t
Zbor delovnih ljudi volilne enote št. 9 — pripravljalne službe bo v kletnih prostorih (jedilnica) v upravnem poslop-ju in ga vodi do izvolitve predsedstva tov. Silvo Košir, pred-
sednik delavskega sveta ekonomske enote pripravljalne službe.
Zbor delovnih ljudi volilne enote št. to — vzdrževalne službe bo v prostorih delavnice strojnega ključavničarstva in ga vodi do izvolitve predsedstva tov. Ivan Šrot, predsednik delavskega sveta ekonomske enote vzdrževalne službe.
Zbor delovnih ljudi volilne enote št. 11 — tehnična kontrola bo v prostorih tehnične kontrole in ga vodi do izvolitve
predsedstva tov. Zlatko Podgaj-ski, predsednik delavskega sveta ekonomske enote tehnična kontrola.
Zbor delovnih ljudi volilne enote št. 12 — .prodaja in zunanja trgovina bo v učilnici v kletnih prostorih upravnega poslopja in: ga vodi do izvolitve predsedstva tov. Rafko Čelik, predsednik delavskega sveta ekonomske enote prodaja in zunanja trgovina.
Zbor delovnih ljudi volilne enote št 13 — upravno admini-
strativne službe bo v dvorani centralnega delavskega sveta v upravnem poslopju in ga vodi do izvolitve predsedstva tov. Stane Veninšek, predsednik delavskega sveta ekonomske enote upravno administivnih služb.
Predsedniki delavskih svetov, ki vodijo zbore delovnih ljudi, dobijo vse potrebne li-kspvine in informacije ter pomoč pri njihovem delu pri sekretarju organov upravljanja v upravnem poslopju soba št. 7 Interna telefonska številka 207.
mali intervju
w
PREDSEDNIK MLADINSKE ORG. - ČLAN CK ZMS
Kakšni so tvoji vtisi o smernicah za delo ZMS po republiški konferenci?
Iz referatov in razprav na konferenci ZMS izhaja, da je bilo delo mladinskih aktivov v večini primerov slabo. Za takšno nedejavnost pa ne smemo dolžiti samo vodstev mladinskih
organizacij. Centralni komite ZMS je imel sklepe in smernice za svoje delo in smernice za svoje delo Občinskemu komiteju ZM Slovenije. Da pa niso bite v celoti izvajane smo krivi mi vsi. Mogoče je kriva pri tem metoda dela, ki se stalno spreminja in ji mladinska organizacija ni sposobna dovolj hitro slediti. Delo mladinske organizacije se je menjalo in sloni predvsem na dobrem gospodarjenju, izvajanju gospodarske reforme, boljšem načinu dela v samoupravnem mehanizmu in podobno. Vsi predlogi, ki so
bili izneseni na drugi republiški konferenci so bili dobri. Iz tega je razvidno, da se mladina zaveda svojih napak, mogoče jih postavlja tudi preveč kritično. član CK ZKS tov. Kro-pošek je dejal, da delo mladinske organizacije ni tako kritično kot je sama razprava pokazala, da se prav sedaj kaže pravilna pot, ki si jo je Zveza mladine postavila.
Smernice, ki jih je sprejela druga republiška konferenca, niso nič novega, treba jih je samo izvajati. Nov način gospodarjenja po gospodarski reformi, je tudi zvezo mladine prisilil, da ravno temu posveti največ svojega dela. Ker pa so sklepi druge republiške konference zelo obširni in jih ni mogoče vse podati v tem intervjuju, sem povedal samo najvažnejše.
Kako nameravaš kot član CK ZMS delovati v bodoče, da se mladina čim boli uveljavi v družbenem življenju?
Ker je to zelo kočljivo vprašanje bom nanj odgovoril čim bolj stvarno. Zavedam se, da bo moje delo vnaprej še težje, ker bom še bolj obremenjen. O našem bodočem delu pa mislim, da ne bo nekih večjih sprememb, oziroma se mora tudi mladinska organizacija prilagoditi na spremembe dela, kot vse druge družbeno politične organizacije. Mislim, da smo svoje dosedanje delo pravilno usmerjali. Naloga ' nas mladih je predvsem, če hočemo izvajati sklepe republiške konference, da svoje delo še bolj okrepi-
mo, kar pa-ni odvisno samo od mene, zato ker sem član CK ZMS, ampak od vsakega posameznika, ki je član mladinske organizacije. Vsako dobro delo vodstva mladinske organizacije nima pravega uspeha, če ni uresničeno. ~~
Kako misli TK ZMS izvajati sklepe republiške konference in kakšen bo način dela?
Izvajanje sklepov ne bo lahko. Naše delo je vezano na Občinski komite ZMS in naloge, ki jih bomo od tu dobili. Mislim na način dela, ker neka povezava mora biti. Smernice občinskega komiteja ZMS so popolnoma v skladu s smernicami druge republiške konference. Izvajanje smernic, pa je predvsem odvisno od deleža vsakega mladinca. Način, ki si ga je izbral TK ZMS je dober sa- ¿-r mo do predsednikov aktivov. Pri mladini nimamo v vodstvu dovolj sposobnih kadrov. Tu pa ne bi rad obsojal samo nas, čas je že, da se vsi vprašamo, kaj smo zmožni tu ukreniti. Vemo, da naš sistem šolstva in sploh napredka v tem smislu ni najboljši, da je ravno pri mladini največ prestopništva in ga bo, če ne bomo naprej ukrepali vedno več, zato smatram, da to ni problem mladine, ampak nas vseh. Hočem povedati, da bo potrebno dokazati z delom, da mladina ne delà zaradi svoje organizacije, ampak zaradi vsakega posameznega mladega človeka, da bo svoje delo znal ceniti in če je pravilno, da bo tudi zanj pravično nagrajen.
-V
Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino (Jugobanka) je v začetku meseca marca sprejela nov razdelilnik deviznih sred-/ štev za uvoz reprodukcijskega materiala iz konvertibilnega področja. Odnosi vezave izvoz-uvoz za podružnice te banke se zelo različni, najbolj pa prizadenejo gospodarske organizacije s področja podružnice v Ljubljani, to je gospodarske organizacije s področja SR Slovenije. V letu 1965 je podružnica Jugobanke v Ljubljani dosegla za 1 $ izvoza na konvertibilno področje 0,87 $ uvoza iz konvertibilnega področja, na tej osnovi so bile sklenjene po-- godbe in sporazumi za uvoz reprodukcijskega materiala iz konvertibilnega področja za le-to 1966. Po zadnjem sklepu Jugobanke pa se zniža ta odnos za 1 $ izvoza na konvertibilno področje na 0,64 $ uvoz iz konvertibilnega podrócja na področju podružnice Jugobanke v Ljubljani. Ta zadnja razdelitev je popolnoma nerealna in je nemogoče, da bi ljubljanska podružnic prenesla obremenitev, ki predstavlja kar 42,3 % skupnega presežka med izvozom in uvozom celotne industrije v SFRJ.
Položaj;, kakršen bi nastal z uveljavljanjem nove razdelitve deviznih sredstev na osnovi vezave uvoz-izvoz, postavlja gospodarske organizacije v SR Sloveniji pred nerešljive probleme. Zmanjšanje uvoza iz 'konvertibilnega področja za 25 % je namreč mišljeno v povprečju, ki ga pa ne bo mogoče aplicirati na vsa podjetja, zlasti pa ne na mnoga devizno aktivna podjetja, kar pomeni, da bi zmanjšanje 'pri devizno neaktivnih podjetjih bilo še večje kot za 25 % in med taka spada tudi naše podjetje.
Ne moremo se strinjati s takšnimi razdelilniki in ,postopki, ker se na ta način vnaša nered in nestabilnost v gospodarstvo. Uporaba novega količnika med izvozom in uvozom za konvertabilno področje, bi imela za posledico stagnacijo proizvodnje in dohodka.
Če upoštevamo povprečno zmanjšanje deviznih sredstev za uvoz reprodukcijskega materiala iz konvertibilnega področja, bi za nas to pomenilo zmanjšanje količinske proizvodnje za 13%, oziroma zmanjšanje uvoza dekapirane pločevine za več kot 3000 ton. Poleg teh neposrednih vplivov pa lahko pričakujemo tudi zmanjšanje kooperacijske proizvodnje, to je proizvodnje odpreskov in ko-
meril
Guaifhe*
za uvoz reprodukcijskega materiala v letu 1966
les, uslužnostne predelave pločevine, uslužnostnega emajliranja in pocinkanja, ker so s temi ukrepi prizadeta vsa podjetja na področju SR Slovenije, s katerimi imamo take odnose. Ker ta merila tudi vplivajo na proizvajalce reprodukcijskega materiala, lahko izvajanje teh meril izzove verižno, reakcijo tudi v smislu znižanja dobav domačega repromateriala, kar bi lahko imelo katastrofalne posledice za celotno industrijo v SR Sloveniji in seveda tudi za naše podjetje.
Neenaka merila v razdeljevanju deviznih sredstev so povzročila v gospodarskih organizacijah na področju SR Slovenije ogorčene ¡proteste kolektivov, v katerih prikazujejo tudi posledice teh ukrepov.
V iskanju najbolj ugodne rešitve iz nastalega položaja so strokovne službe podjetja pripravile predlog za znižanje obsega proizvodnje in pri tem upoštevale naslednja merila:
rentabilnost proizvodnje, možnost prodaje izdelkov in čim manjše znižanje zaposlenih.- Ob upoštevanju gornjih meril je najbolj ugodna rešitev znižanje proizvodnje radiatorjev za 1.750 ton, proizvodnje pocinkane posode za 953 ton in frit za prodajo za 600 ton, kar 'bi zadoščalo za zmanjšanje uvoza repromateriala iz konvertibilnega področja za 25 %. Zmanjšati pa bi tudi bilo potrebno število zaposlenih za 108 delavcev, skladi pa bi se zmanjšali za 88 milijonov starih dinarjev. Ta rešitev je še najbolj ugodna, saj bi zmanjševanje proizvodnje v povprečju zahtevalo kar zmanjšanje zaposlenih za 376 delavcev.
Z ozirom na neenaka merila za področje posameznih podružnic Jugobanke na enotnem gospodarskem področju SFRJ se predlaga protest proti takim postopkom lin odnosom merodajnim oblastvenim in družbenopolitičnim organizacijam z
zahtevkom, da se upoštevajo vsaj stara merila.
V podjetju pa je potrebno začeti s pripravo, delno tudi že z uvajanjem ukrepov radi ublažitve posledice znižanja uvoza, v kolikor se zaenkrat postavljena merila ne bodo spremenila, in sicer:
•	Potrebno bo izdelati podrobne akcijske programe za ublažitev nastale situacije.
•	Fansirati predvsem rentabilno proizvodnjo z majhnim deležem materiala in velikim deležem vloženega dela.
•	Forsirati izvoz na konvertibilna ipodročja.
•	Takoj prenehati na novo zaposlovati, potrebe po novih delavcih • reševati z notranjimi premiki v proizvodnji in administraciji.
•	Zmanjšanje števila zaposlenih mora biti postopno tako, da se za delavce, ki odhajajo iz podjetja ne zaposlujejo novi delavci, dokler se stalež zaposlenih ne zniža za 108 delavcev.
Protestna resolucija
Zaradi zmanjšanja deviznih sredstev za uvoz reprodukcijskega materiala iz konvertibilnega področja za SR Slovenijo je bil dne 24. 3. 1966 skupen sestanek centralnega delavskega sveta in predstavnikov družbeno političnih organizacij, na katerem je bila sprejeta protestna resolucija, ki je bila poslana republiškim in zveznim i oblastvenim in političnim organom ter kabinetu predsednika republike. Ta resolucija se glasi:
Na skupnem sestanku samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij našega podjetja je vodstvo podjetja seznanilo prisotne z novo nastalo situacijo v pogledu dodeljevanja deviznih sredstev, za uvoz reprodukcijskega materiala v letu 1966 ter z njenimi posledicami za nadaljnje poslovanje podjetja. Namen sestanka je bil, najti rešitev za izhod iz težavnega položaja v katerem se je znašlo podjetje po zmanjšanju deviznih sredstev za uvoz reprodukcijskega materiala iz konvertibilnega področja za 25 odstotkov. Zmanjšanje faktorja uvoz — izvoz od 0,87 v letu 1965 na 0,64 v letu 1966 za uvoz iz konvertibilnega področja za SRS bi povzročilo poleg zmanjšanja uvo-
za reprodukcijskega materiala za 25 % predelovalni industriji še zmanjšanje dobav reprodukcijskega materiala iz domačih virov, ker so ti proizvajalci s tem sklepom Jugobanke — centrale v Beogradu prav tako postavljeni pred dejstvo, da zmanjšujejo proizvodnjo zaradi manjših dodelitev deviznih sredstev za uvoz iz konvertibilnega področja. Pojavilo pa se še bo zmanjšanje kooperacijske proizvodnje kot primer proizvodnja odpreskov in koles za Tovarno avtomobilov Maribor, zmanjšanje uslužnostne predelave pločevine, uslužnostno e-majliranje in pocinkanje. Nakazane verižne reakcije, ki bo občutno vplivala na obseg proizvodnje in poslovanja našega podjetja pa trenutno še ni niti možno oceniti, zato se bomo omejili samo na stanje v katerega se podjetje neposredno postavlja z znižanjem uvoza reprodukcijskega materiala iz konvertibilnega področja za 25%.
Zmanjšanje uvoznih deviznih sredstev znaša konkretno v našem podjetju 420.000 konvertibilnih dolarjev, kar predstavlja zmanjšanje uvoza za ca. 3000 ton dekapirane pločevine in u-voza kemikalij za proizvodnjo frit v višini 50.000 dolarjev. To
hkrati pomeni, da se mora planirani obseg proizvodnje, ki je le za 3 % od ustvarjene proizvodnje v letu 1965 znižati za 13%. Kljub iska(n|u najugodnejše rešitve (znižanje proizvodnje radiatorjev, pocinkane posode in emajlnih frit, ki angažirajo najmanj proizvodnih kadrov), za katero*je vprašanje, če je praktično izvedljiva bi morali odpustiti 108 delavcev, skladi bi se znižali za
882.000	N dinarjev ali za 30 % od planirane vrednosti. Več ali manj gotovo pa je, da se bo znižanje delovnih sredstev odrazilo na celotni proizvodnji podjetja in v tem primeru bi se število zaposlenih moralo znižati za 376 delavcev, skladi za 2.650.000 N din in bi podjetju ostalo le ca. 400.000 N dinarjev skladov.
Podjetje se že vsa povojna leta vključuje v mednarodno menjavo blaga in dosega u-godne rezultate v pogledu obsega izvoza. Leta 1965 je podjetje z deviznim iztržkom preko
1.550.000	$ od tega preko
1.000.000 $ na konvertibilna področja, svoj izvozni plan ne samo doseglo ampak tudi preseglo za 23 %. Letos podjetje pričakuje še nadaljnje povečanje izvoza za 10 % in v ta namen
\
Smajfike* -
ZAPISNIKI SO VAŽNI DOKUMENTI
Pri nepoučenih ljudeh, včasih tudi pri tistih, ki imajo določeno stopnjo izobrazbe, so zapisniki manj važen dokument in gledajo včasih omalovaže-valno tiste delavce, ki pišejo zapisnike. Tako pojmovanje vrednosti zapisnika kot dokumenta in strokovnosti človeka, ki ga piše je zelo škodljivo. Vsak zapisnik je važen dokument, ki ima več ali manj trajno vrednost in mu moramo posvečati posebno pozornost.
Poznamo tri vrste zapisnikov. Stenografski ali popolni zapisnik se pri nas piše bolj poredkoma. V tak zapisnik moramo napisati vse kar se na sestanku, seji ali zasedanju govori. V njem mora biti dobesedno in po strogem vrstnem redu napisano vse kar je bilo povedanega. Tak zapisnik mora biti spisan takoj. Zapisnik pa ne more pisati samo eden stenograf, če traja seja več kot dve uri, poleg tega pa zapisnik ne bi bil takoj sestavljen ker se računa, da je potrebno za eno uro stenografiranja, še pet ur za dešifriranje in tipkanje na pisalni stroj.
Stenografske zapisnike pišejo običajno na važnih sestankih, sejah in zasedanjih kjer se stenografi menjajo vsakih deset minut. Za vsako uro stenografiranja je torej potrebno šest stenografov. To so strokovno dobro izvežbani debatni stenografi.
Nek predsednik je nekoč zahteval od svoje zapisnikarice, da mora zapisati vse, kar bo na zasedanju delavskega sveta rečeno. Ta je pisala zapisnik (stenogram) na zasedanju pet ur, naslednji dan pa so zahtevali od nje, naj bo zapisnik že sestavljen. Za tak zapisnik bi potrebovala pri normalnem delu okrog trideset ur, če bi delala neprenehoma. Človek pa tega ne zmore, še posebej zato ker je pisanje zapisnika zelo natančno in odgovorno delo. Toda ne samo predsedniki, tudi direktorji in drugi postavljajo včasih take nemogoče zahteve, zaradi tega ker niso poučeni kaj pomeni stenografski ali popolni zapisnik.
Druge vrste zapisnik je redni ali pravi zapisnik.
Težko je reči kateri od teh dveh zapisnikov je lažje pisati. Pri prvem zapisniku, ki se v večini primerov piše na naših sestankih, sejah in zasedanjih, mora poznati zapisnikar zelo dobro vse teme o katerih se razpravlja in vse gradivo, ki bo obravnavano. Zapisnikar (stenograf) zajema samo važnejše stavke in ne stenogmftra vse dobesedno kar kdo govori kot pri stenografskem zapisniku.
Imamo še lakonski ali kot ga imenujejo lapidarni zapisnik.. Ta je zelo skrajšan in vsebuje običajno samo sklepe. Pri nas pišemo tak zapisnik običajno pa sejah kolegija, torej tam kjer daje glavni direktor službene naloge svojim sodelavcem in se dogovarja z njimi glede mer, ki jih je treba podvzeti za uspešno delo v tekočem procesu proizvodnje.
Pisanje zapisnikov se ne more zaupati nesposobnim ljudem, kajti to delo zahteva mnogo znanja in strokovne prakse. Zapisnikar mora dobro poznati pravopis, biti mora inteligenten in rutiniran. Dobro mora poznati materijo o kateri se razpravlja. V naši praksi delamo pri tem večkrat napake ker ne seznanimo zapisnikarja z gradivom, ki bo obravnavano na seji. V takih'slučajih mu je njegovo delo zelo otežkočeno in se mora posvetovati. Ni redek slučaj, da nekdo odkloni dajanje informacij zapisnikarju po končani $eji, češ, zakaj pa ni zapisal, saj je bil na seji, čeprav mu prej ni dal nobenih podatkov, ki bi mu jih moral dati.
Posamezniki spravijo zapisnikarja mnogokrat v obupen položaj z njihovimi nestvarnimi razprava-. mi na sejah, ki nimajo nobene zveze s točko dnevnega reda. Dogaja se tudi to, da se čestokrat prekine obravnava točke dnevnega reda ter se začne obravnavati drugo vprašanje, čeprav ni bilo predvideno v dnevnem redu. Povzročanje takega nereda na sejah je posledica, da je material slabo predelan in tudi zapisnik ter sklepi ne morejo biti tako stvarni kot bi lahko bili.
-ej-
Analitična ocena delovnih mest zanima vsakega. Le s sodelovanjem vseh članov kolektiva bodo razmerja pravilno ' postavljena
Protestna
resolucija
(Nadaljevanje s 4. strani) vlaga že nekaj let velike napore za hitro povečanje izvoza na zahodna evropska tržišča, pri čemer pa zaradi diferencialnih carinskih obremenitev in določene diskriminacijje blaga jugoslovanskega porekla ne u-stvarja dohodka kljub temu, da je intenzivnost dela v mnogih naših obratih večja kot pri večini zahodno evropskih proizvajalcih.
•V SFRJ obstaja 5 večjih proizvajalcev emajlirane posode, vendar predstavlja ves izvoz emajlirane posode na kon-vertabilno področje izvoz našega podjetja.
Kolektiv ne more razumeti, kako je mogoče dandanes, ko prehajajmo na izvajanje sklepov 8. kongresa in 3. plenuma ZKJ, ki naj zagotovijo vsem proizvajalnim organizacijam e-nake pogoje poslovanja v skladu z dokazanimi neposrednimi rezultati dela in s tem na področju deviznega režima, da Jugobanka — centrala v Beogradu v nasprotju z ustavnimi določili, ki govorijo o enotnosti
gospodarskega področja SFRJ postavlja za leto 1966 tako različne odnose v zvezi deviznih sredstev po posameznih področjih filial Jugobanke. S tem sklepom se postavljajo neenaki pogoji gospodarjenja za 'posamezne gospodarske organizacije z ozirom na mesto in republiko v kateri proizvajajo.
Naše podjetje je zastarelo in v povojnem obdobju ni prejelo nikakršnih investicijskih sredstev in je s pičlimi lastnimi sredstvi, ki jih je ustvarjalo, u-spelo proizvodna sredstva obdržati v stanju, da lahko še sploh proizvaja. Stroji in naprave so odpisani že 80%, nekatere energetske naprave pa? v celoti. Pri tem pa je po osvoboditvi podjetje dalo skupnosti na razpolago preko 38 milijard N dinarjev akumulacije.
Ne moremo razumeti takih odločitev zato PROTESTIRAMO in zahtevamo v skladu z ustavnimi določili, sklepi 8. kongresa in 3. plenuma ZKJ za vse gospodarske organizacije na enotnem gospodarskem področju SFRJ enake pogoje gospodarjenja.
/
6
itna$Utu
Med vsakodnevnimi problemi, ki se v naši proizvodnji po pričetku uveljavljanja načel gospodarske reforme še posebno! postavljajo pred celoten kolektiv, je prav gotovo problem rentabilnosti proizvodnje med najvažnejšimi. Za doseganje Čim boljših rezultatov na tem področju poslovanja podjetja, so pomembni vsi posegi, s katerimi razne strokovne službe in posamezniki pospešujejo tehnični napredek proizvodnje, ki je osnova splošnega razvoja podjetja v smeri stalnega zbolj-ševanja standarda vseh članov kolektiva, obenem pa del prispevkov za splošen dvig živ-Jjenskih pogojev naše skupnosti. Tehnični napredek v proizvodnji je najkonkretnejša oblika splošnega napredka poslovanja vsakega podjetja. Njegove odlike se odražajo v neposrednem vplivu na dohodke podjetja in posameznika in-za-iadi tega nikdar ni mogoče trditi, da je stalno pospeševanje ■tehničnega razvoja proizvodnje nemogoče ali celo nepotrebno.
Tudi v našem podjetju iščemo nove načine proizvodnje, ki naj bi isto napravili čim renta-bilnejšo. V ta namen je organizirana močna strokovna služba, ki ji večkrat uspešno pomagajo prizadevni posamezniki s predlogi raznih tehničnih izboljšav. Koristi, ki jih je kolektiv že imel od tehničnih izboljšav, dosegajo večs,tomilijon-ske vsote in je vsa pozornost, ki je vprašanju tehničnih izboljšav posvečena, več. kakor opravičljiva. Seveda pa so tisti, ki s svojim delom tako izredno prispevajo k izboljšanju proizvodnje in s tem k zvečanju dohodka podjetja, tudi upravičeni na priznanje in spodbudo za nadaljnje delo na področju .tehničnih izboljšav. Predlagatelji prejemajo za osvojene predloge tehničnih izboljšav ¡ustrezne odškodnine, kr so lahko enkratne ali pa v primerih, ko so z osvojitvijo predlogov nastale koristne spremembe v normativih materiala ali cenika del, večkratne. Te prejemajo predlagatelji tri leta ob vsakoletnem obračunu proizvodnje, od ©bsega od katerega je ob istočasnem primerjalnem prihranku izkoriščanega predloga izboljšave odvisna višina odškodnine.
V začetku meseca marca 1966 je upravni odbor podjetja potrdil obračun odškodnin za predloge, ki so bili osvojeni v letih 1962, 1963, 1964 in 1965. Nekaterim je potekel triletni rok med letom 1965, drugi pa so bili istočasno osvojeni. Po ustvarjenih prihrankih so pre-
jeli odškodnine sledeči predlagatelji tehničnih izboljšav:
Alojz Agrež, za izboljšavo pocinkanih ovalnih škafov — 34.046 din; Franc Lugarič in Dušan Vinder, za zmanjšanje števila vlekov za Ideal lonce — 3.673 din; Anton Golavšek, Miha Zavšek in Franc Kolenc, za zmanjšanje števila vlekov razne posode — 12. 919 din; Ajtton Marolt, za izboljšano izdelavo lamel za kotle »TRIKA« — 132.308 din; Martin Zagožen in Jože Remih, za izboljšano izdelavo cedil za zelenjavo in okroglih škafov — 4.565 din; Vinko Zotel in Franc Pangerl, za kombinirano obrezovanje in robljenje razne posode — 15.080 din; Ivan Stavbe in Anton Marolt, za spremembo bunkerjev za »TRIKA« kotle — 439.403 din; Martin Zagožen, za oblikovanje in robljenje eterna loncev in kozic — 6.715 din; Frane Roje, za izdelavo smetišnic — 19.880 din; Franc Cokan, za nov način izdelave zidarskih ponev
—	24.161 din; Anton Golavšek, za ukinitev III. vleka »Ideal« loncev — 2.096 din; Ivan Fojs, za poenostavljeno izdelavo ponev za malto — 5.409 din; Adolf Majcen, za montažo lamel v »TRIKA« kotle — 16.044 din; Mirko Breznik, za postopek izdelave vogalov kopalnih kadi
—	15.668 din in za luknjanje vznožnih delov kopalnih kadi
—	17/.985 din; Karl Žohar, za poenostavljeno pakiranje pomivalnih omaric — 108.673 din; Edi Krajnc, za prihranek materiala p>i rezanju prirobnic mosta — 36.923 din; ing. Danilo Fajs in Marjan Rejc, za izboljšano izdelavo objemk za »Agro-stroj« — 41.862 din; Franc Gaber, za nanašanje temeljnega emajla na »«Eterna« kozice — 9.589 din; Ivan Stavbe in Anton Marolt, za nov etažni kotel — 1,020.463 din; Ivan Strmšek, za prihranek materiala pri rezanju prirobnic mosta — 25.486 din; Društvo LT »EMO«, za direktni črni emajl — 31.464 din; Kari Žohar, za kartone za em-baliranje posode —• 26.044 din; Društvo LT »EMO«, za izdelavo vezi za pomivalne omarice
19.122 din; Rudi: Vajdič, za izdelavo hladilnih plaščev za »Elmo« — 99.094 din; Danijel Maner, za izboljšanje prireza ročajev — 40.350 din; Alfred Meznarič, Vladimir Prohinar in Ivan Štorman, za mreže za žganje kopalnih kadi — 41.867 din.
Poleg navedenih so prejeli lani še akontacije na obračune odškodnin in enkratne odškodnine sledeči predlagatelji:
Franc Sopar, za uporabo odpadnega titan emajla 326.662
din; Ivan Štorman, za izdelavo koles za mrežo lužilnih strojev
—	101.250 din; Jože Zapušek, za nikljanje šarnirjev dež za mast
—	80.000 din; Ivan Fojs, za hladno kovanje ročajev kant za smeti — 70.000 din; Franc Breči, za prihranek pločevine pri izdelavi »TRIKA« kotlov — 15.000 din; Rudi Vajdič, za izdelavo hladilnih plaščev za »Elmo« —
90.000	din; Jože Kjunst, za kavlje za obešanje pokrovov —
50.000	din; Ivan Košenina, za izdelavo dbroičov za TAM — 46.363 din; Jeirnej Kroflič, za izboljšanje emajliranja uslug
—	100.000 din; Boris Čelik in
Franc Maček, za izpopolnitev sklopke za stiskalnico — 138.000 din; Danijel Mauer, za izboljšanje prireza ročajev — 50.000 din; Društvo LT »EMO«, za izdelavo vezi za pomivalne omarice — 15.000 din; Franc'Veber in Danilo Miletič, za zmanjšanje števila vlekov nočnih posod — 20.000 din.	s
^ Navedeni predlagatelji tehničnih izboljšav so tako prejeli v lanskem letu in po obra-
»
«
Stanovanjska izgradnja v SFRJ je v letu 1965 stagnirala. Po nepopolnih podatkih Zveznega Zavoda za statistiko, je bilo lani zgrajenih 112.000 stanovanj ali za, 8% manj kot .leta 1964, ko je število dograjenih stanovanj znašalo 121.549. Podatki srednjeročnega perspektivnega plana db leta f970 predvidevajo, da bi tedaj letna izgradnja stanovanj dosegla nekaj nad 170.000 enot.
Zunanja trgovina zahod-no-nemške kovinske predelovalne industrije ni zadovoljiva. Po podatkih nemškega industrijskega združenja o predelovalni industriji železa, pločevine in kovin, se je izvoz v razdobju od 1960 — 1965 povečal samo za 41 % na 4 milijar-
čunu lanskoletne proizvodnje skupno 3,353.164 starih dinarjev odškodnine za ugotovljene in ocenjene prihranke v višini skoraj 40 milijonov starih dinarjev., Ta prihranek se nanaša seveda le na navedene predloge, v kolikor pa upoštevamo, da je število prijavljenih izboljšav v preteklosti že prekoračilo številko 430, od katerih niso bili vsi osvojeni. Iz plačane odškodnine niso bile najmanjše, vendar se njihova višina še vedno ni dokončno uredila. S predvidenim novim pravilnikom o tehničnih izboljšavah bo poleg ostalih problemov racionalizatorske dejavnosti tudi vprašanje odškodnin obravnavano tako, da bodo posamezni avtorji izboljšav še bolj zaiteresirani za udejstvovanje na zahtevnem, zaenkrat še nekoliko zaostajajočem, vendar vedno pomembnejšem področju tehničnih izboljšav in izumov, ki bo lahko pri nadaljnjem napredku proizvodnje v našem podjetju doprineslo še več kot doslej.
de DM, medtem ko se je uvoz izdelkov v tem času povečal kar za 185,7 % na 1,10 milijard DM. Ta industrijska panoga se nahaja v ZR Nemčiji v zelo težkem položaju tudi letos, ker se bodo mezde njenih delavcev povečale za .blizu 6%. Te podražitve pa industrija verjetno ne bo v
-	stanju prevaliti preko po-
-	večanih prodajnih cen na potrošnika vsled občutno večjega uvoza izdelkov kovinskopredelovalne industrije, predvsem iz Italije, ZDA,- Japonske, zlajsti pa še iz vzhodnoevropskih držav. Hitrejši porast uvoza se v letošnjem letu pričakuje predvsem iz vzhodnoevropskih socialističnih držav, napram katerim bo dosedanji sistem uvoznih kontingentov nadomeščen z novim liberalnejšim sistemom. V okviru te liberalizacije pa namerava nemško ministrstvo za gospodarstvo uvesti kontrolo cen in dobavnih pogojev pri uvozu iz vzhodnoevropskih držav, da bi preprečili prodajo izdelkov po dumpingških cenah. Te uvozne olajšave v začetku ne bi veljale za Poljsko, SZ in ČSSR.
/
ímaQittt
7
Več discipline pri članih civilne zaščite
Že v 4. številki od 19. 3. je bil objavljen sestavek o delu civilne zaščite v našem podjetju-
Kolektivu je znano, da so sestavljene enote CZ za katere se je smatralo, da so v našem podjetju potrebne, v slučaju kakšne nesreče. Da bi se članstvo enot oziroma člani kolektiva, ki so vključeni v enote CZ usposobili in spoznali z nalogami, je bil od strani občinske skupščine Celje, oddelka za NO izdelan program po katerem se morajo izvežbati vse enote CZ ne samo našega podjetja, temveč v celi občini. Podjetje je moralo izdelati plan CZ v katerega so vnešene razne variante nesreč do katerih lahko pride. Po tem planu bo potrebno po končanih predavanjih organizirati praktične vaje.
Splošni del predavanj je za nami. Od števila vpisanih, je bilo odsotnih 22,3 %, za kar se oddelek za NO ni pohvalno izjasnil za naš kolektiv in zahteva, da se predavanja za tiste, ki so temo zamudili ponovijo. Mnogo bolj porazno pa je bilo pri posebnem delu programa, ko je imela tehnična reševalna služba 27 ur, proti požarni službi 12 ur in službi za zveze in alarmiranje 9 ur predavanj.
Na teh predavanjih je manjkala večina članov. Glede na to porazno sliko zahteva občinska skupščina Celje, oddelek za NO da se predavanja ponovijo. Vprašamo se, kje naj dobimo denar, da bi pokrili stroške zaradi nediscipliniranih in nezavednih članov CZ, ki se ne čutijo odgovorni za ljudsko premoženje, katerega je dolžan sleherni član varovati. Razvidno je, da so nekateri člani predavanja in sploh CZ kolektiva vzeli zelo neresno, dočim so poedini pravilno razumeli namen CZ in se v tem pogledu tudi želijo usposobiti.
Naj navedemo tovariše, ki niso zamudili nobenega predavanja in jih lahko vzamejo ostali za vzgled.
Iž tehnične reševalne službe:
Stevo Mrkobrada — 45 ur, Milan Mozetič — 45 ur, Stanko Pangerl — 45 ur, Franc Dreml 45 ur, Franc Kvas — 45 ur, Karel VTdenšek — 45 ur. Ivan Držan — 45 ur. Vinko Krem-puš — 45 ur, Albert Eler — 45 ur, Karel Majetič — 45 ur, Jože Rebernik — 45 ur, Janez Bračko — 45 ur.
Veza:
Anton Košec — 2? ur, Jože 'Korent — 27 ur, Jože Kršlin — 27 ur.
Gasilci:
Drago Koželj — 30 ur, Feliks Štravs — 30 ur, Ivan Grobelnik — 30 ur, Alojz Kodela — 30 ur, Viktor Čuvan — 30 ur, Franc
Škrubej — 30 ur, Ludvik Višner — 30 ur.
Poleg zgoraj omejenih naj še navedemo število članov, ki ni-
Lambert Kotnik so iz splošnega dela zamudili nobenega predavanja, teh pa je skupaj 109.
Ostali člani naj si' vzamejo za vzgled tiste, ki so redno obiskovali predavanja in jim sledijo. Ne želimo, da bi se proti kateremukoli članu morali uporabiti člen 141 Zakona o narodni obrambi, ki določa med drugim:
»Z denarno kaznijo do 10.000 din ali kaznijo do 15 dni zapora bo kaznovan za prekršek, kdor na poziv pristojnega organa ne izpolni obvezo služenja v civilni zaščiti.«
Zategadelj ne bo dobro, če bodo morali tisti člani civilne zaščite, ki so nedisciplinirani odgovarjati zato po navedenem členu. Pa tudi sicer je njihovo obnašanje do ostalih članov civilne zaščite, ki so prizadevni in disciplinirani netovariško in škoidljivo za dober strokovni razvoj članov civilne zaščite.
^ Lambert Kotnik
STISKALNICA SE JE ZLOMILA
V	radiatorskem oddelku imajo velike težave, ker se je pretekle dni zlomila njihova stiskalnica. Njeno popravilo bo trajalo verjetno nekaj mesecev, kar bo zelo otežkočalo njihovo normalno proizvodnjo.
V	mesecu februarju so dosegli operativni plan in upajo, da ga bodo kljub težavam s stiskalnico dosegli tudi v mesecu marcu.
Po izjavi vodje ekonomske enote je pri njih ustvarjen dober red pri delu. Nevšečnosti z neopravičenimi izostanki m zamujanjem na delo nimajo.
spomini na Saro
Od organizacij in organiziranih skupin v našem podjetju prav gotovo izstopa zelo delavna planinska Skupina, ki svojim članom omogoča res koristno in prijetno aktivno sodelovanje na svojem področju dela, to je rekreaciji delovnega človeka. V ta namen organizira skupina iz-
ninska skupina svojim članom doživetja, ki se jih vedno radi spominjajo. V preteklem letu teh ni bilo malo. Trije člani planinske skupine so šli na šar planino v Makedonijo. Ta obisk je bil nadaljevahje stikov, ki so jih člani planinske skupine navezali z lj-udmi in kraji tega
Mogočni vrhovi Šar planine (Foto LT EMO)
lete v planine, v najrazličnejše predele naše ožje, pa tudi širše domovine. Žal ji ^pomanjkljiva sredstva omogočajo le omejeno delovanjž, jih pa zato kar najkoristneje uporablja v zadovoljstvo-vseh svojih članov. S svojim delovanjem omogoča pla-
predela naše domovine leta
1961.	Prav v teh stikih pa so doživetja in vtisi, ki jih ni mogoče pozabiti in neprenehoma silijo k njihovim obnavljanjem.
Za ogled tega oddaljenega predela se je po predhodnih dogovorih v zgodnjem poletju
m
odločilo pet članov, žal pa sta dva kasneje svojo udeležbo odpovedala. Mala odprava se je tako še zmanjšala, kar je sicer povzročilo dedne težave pri organiziranju potovanja, ki pa so jih ostali trije ob primernem navdušenju in podpori s strani planinske skupine hitro odpravili. Nepozabna doživetja p.a so ria ikraju potovanja bila za vse stroške in napore res lepo priznanje. Kot rečeno so pri tem odigrali važno vlogo tudi stari srtiki in to predvsem z vodjem gorske reševalne službe v Tetovu, tov. Marinkovičem. Ta je posredoval trojici naših planincev stike tudi z o-stalimi planinci njegovega kraja, istočasno pa jim posvetil tudi velik del časa, med pohodom na Šar planino, ves čas med obiski in ogledi ob prihodu in pred odhodom "iz Tetova oziroma Skopja. Tega vsi trfn je ne bodo nikoli pozabili.
Opis vseh vtisov in doživetij med celim potovanjem je skorajda nemogoč, nekatere značilnosti krajev in ljudi pa so vredne pozornosti. Nepozaben vtis je nudil že delen ogled Skopja. V mestu so še vedno vidne posledice katastrofalnega potresa. Kljub živahnemu prometu in obširni gradbeni dejavnosti, se ni mogoče znebiti tesnih občutkov, ki so zajel! popotnike že pri ogledu mesta in jih spremljali še dolgo potem, ko so mestne meje ostale daleč za njimi.
Najpomembnejša izhodiščna točka za šar planino je Tetovo. Mesto leži tik ob pobočju o men jene planine na robu rodovitne tetovske kotline.
8
čmtjUtec
DOBER TEK
Že dolga leta prejemamo v našem kolektivu topel obrok hrane ali malico kot temu pravimo. Bilo je mnogo zadovoljstva, pa tudi mnogo godrnjanja in negodovanja če ni bilo pri dostavi in kakovosti hrane vse v popolnem redu. Malico plačujemo mi sami iz svojih osebnih dohodkov, zato smo zadovoljni,
brezbrižnost za porcije, v katerih prejemamo malico. Porcije dobimo povsod. So na oknih, na klopeh, po raznih kotih, ob kanalih, pri železniškem tiru, v garderobah in kdo bi vse naštel kod se nahajajo. Včasih so v kakem skritem, pa tudi v ne-skritem kotu po več dni. Ko jih odpremo, nam zasmrdi po
Porcije ob železniškem tiru (Foto LT EMO)
če je dobra in okusna ter nam gre v slast. Radi vidimo, da so naše porcije v katerih prejemamo molico cele in čiste, kajti umazanija škoduje našemu zdravju, pa tudi apetit nam jemlje. Hrana servirana v lepi
gnilobi, kajti hrana, ki je osla. la v njih gnije in povzroča smrad v katerem se rede razne bolezenske klice.
Mimo vsega tega pa hodimo brezbrižno, kot da se nas to ne tiče in nam pravzaprav ni nič
Porcije ob odtočnem kanalu (Foto LT EMO)
in čisti posodi, nam mnogo bolje tekne in jo z veseljem ,za-vžijemo.
Zadnje čase se pojavlja v našem kolektivu vedno večja'
mar, čeprav radi ob vsaki priliki ponavljamo, da smo kulturni, da ne moremo trpeti liste, ki so »zaostali« za nami.
Toda našli se bodo tisti, ki
bodo tej naši trditvi nasprotovali in začeli trditi, da to ni res, da so si pri Emajlircu vse izmislili, da ne vedo kaj drugega početi itd. Ne, dragi tovariši! Tokrat smo poskrbeli za zanesljiv dokaz, ki ne dopušča nobenega dvoma.
Kar dobro si oglejte prvi posnetek, ki ga je, napravil naš fotoreporter. To je tihožitje porcij z odprtino odtočnega kanala v katerem se .zbira in odteka razna umazanija. Vložki v katerih šo zložene porcije so obrnjeni narobe. Ali se vam ne zdi, da je to res velika svinja-
rija, ki nam ne vzbuja dobrega teka?!
Na drugi fotografiji pa so zložene porcije ob železniškem tiru, tik ob železnem kolesa vagona. So blatne in polne vsemogoče druge umazanije. Tistim, ki so jih tamkaj pustili in bodo verjetno še iz njih jedli, želimo »dober tek«.
Ali bomo to še dopuščali? Če bomo, potem nimamo pravice, da govorimo 6 naši kulturi kajti, čeprav nimamo še jedilnic in boljših prostorov za obed, se s tako zanikruostjo ne moremo ponašati.
ZAHVALA
Ob tragični smrti moje mame
MARIJE GORIČAN v '■
se zahvaljujem vsem članom našega kolektiva, sodelavcem kleparskega oddelka in EE-1 in prijateljem -za spremstvo na njeni zadnji poti in za izraze sožalja.
Pavel Goričan
Glavni direktor dobi pomočnika
Že nekaj mesecev od tega je objavljen razpis za zasedbo delovnega mesta pomočnika glavnega direktorja. Na razpis se je prijavilo nekaj strokovnih delavcev. Komisija je predlagala upravnemu odboru naj se sprejme na to delovno mesto Ernest Vršeč, dipl. ing. str. iz Maribora. Sedaj je zaposlen v podjetju ELEKTROKOVINA v Mariboru. Upravni odbor je predlog komisije sprejel in tako bo prišel k nam za pomočnika glavnega direktorja ing. Vršeč.
Ing. Vršeč je diplomiral na fakulteti za strojništvo in je služboval v ISKRI v Kranju. Najprej je delal v tehnološki pripravi dela, nakar je prevzel vodstvo tehnološkega oddelka. Kasneje se je zaposlil v ELEK-TROKOVINI v Mariboru kot
iiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
SODELAVCI!
NUJNO IŠČEM ZASE IN ŽENO OPREMLJENO SOBO PO MOŽNOSTI S SOUPORABO KOPALNICE ZA ENO LETO PLAČAM DOBRO! SPOROČITE OSEBNO ALI TELEFONSKO NA 204!
Magdič Boris
vodja tehnološke priprave dela« nato vodja orodjarne in biroja za ekonomsko tehnični razvoj.
Skupne zaposlitve ima ing. Vršeč v industriji že 12 let od tega pa nad 10 let na odgovornih vodilnih položajih. Za naše podjetje je taka strokovna praksa interesantna in verujemo, da bomo dobili res dobrega strokovnega delavca.
Smafihe*
Časnik izhaja v okviru enote informacije vsako drugo sredo v nakladi 3.700 izvodov im ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: ing. Danilo Fajs, Ivo Gostečnik, Tone Ivanič, Emil Jejčič, Metka Božič in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 207. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje