St. 2
V Ljubljani, v nedeljo S. oktobra 1924.
Poštnina v goiovim.
Leto f.
/
'r’^**S
i
|utnto4wtn»wt»»>»»««pl
Izhaja vsak dan popoldne.	|
Mesečna naročnina:	|
| V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25, |
|^i«H|N»MtM««*«N«H«W|M|MCll9MtN|MbM9M9«t»N9ntwtM|<f9l*iMtMbM«>r«M9>«bNt«Q
U
Neodvisen	p
(JrednlStvo In upravniStvo: Wolfova ulica St. 1/1.
Telefon 213.
w>wtnio%f\<e——# «»•—»—o»to-otte».e»»»»o—«»# *«>»»§ >«»«e»>CT
{ Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. | f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor; f | Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. I
Zgrešena politika.
Slovenski »napredni« listi so mnogo pisali o sijajni zmagi Narodnega bloka Pri celjskih volitvah. Mi se s tern Zmagoslav jem ne moremo strinjati, ker smatramo Celje za tako slovensko, da se ne moremo zadovoljiti z voiivnim rezultatom, ko je od 1476 volivnih upravičencev glasovalo za Narodni blok le 600 volivcev,, torej dosti manj od polovice.
Ne čudimo se pa, da ni bil dosežen lepši rezultat, ker vodila se je tako zgrešena politika, da je samo vzgledna disciplina in požrtvovalnost Celjanov mogla preprečiti katastrofo. In da preprečimo v bodoče tako katastrofo, zato si dovoljujemo svoje pripombe o celjskih volitvah, pa čeprav vemo, da zadenemo s tem v sršenovo gnezdo.
Najmočnejši adut Narodnega bloka le bil ta, da je bil predstavnik narodne misli. Samo to mu je tudi dalo zmago.
: Dolžnost Narodnega bloka je bila zato, da bi moral naravnost pedantično paziti, da ni na njegovi listi niti enega moža,, kateremu bi se v nacionalnem oziru moglo le najmanjše očitati. Zlasti pa bi morala zadostiti tej zahtevi .Vsaj imena na vodilnih mestih.
Pripominjamo pri tem, da je ljudska logika čisto druga ko paragrafirana logika. Če se propagira med ljudstvam geslo »Svoji k svojim«, potem razume ljudstvo to geslo brez vsakih skrivnih juisli in pridržkov in ljudstvo bo dejalo, da velja to geslo za vse! In če potem vidi ljudstvo, da je na vodilni listi Narodnega bloka advokat, ki opetova-no zastopa Nemce proti Slovencem in to v nacionalnih zadevah, potem je naravno,, če zadvomi o nacionalni misli sami. Zakaj tudi advokatsko zastopanje ima svoje meje in naj pravijo paragrafi stokrat drugače! Je morebiti vse to 'malenkost, toda le prepogosto povedo malenkosti več ko vse drugo!
Nacionalen boj more biti uspešen le, če sloni na gospodarskem in socialnem temelju. V današnji dobi je vsaka stranka že naprej izgubljena, če bo ponujala svojim pristašem le lepe besede. Politika ni danes noben privilegij bogatih slojev, temveč je potreba bednih in zato hoče ljudstvo od politične stranke, da skrbi tudi za njegov gmoten dobrobit, da ima nekaj od politike. Narodni blok v Celju pa je zagrešil to napako, da je že s kandidatno listo pokazal, kako majhen zmisel ima za socialne potrebe ljudstva. Navajamo zopet kratko malenkost, ki pa Za volivce ni bila nobena malenkost. Na vodilnih mestih je kandidiral Narodni blok kar pet advokatov. Radi priznamo, da je večina od teh petih gospodov vsega spoštovanja vredna, toda pet advokatov je za celjski občinski svet preveč in dr. Ogrizek je to dobro izrabil.
Ni uspelo Narodnemu bloku niti to, da bi prepričal javnost, da ni moglo Priti do sporazuma z dr. Ogrizekom. Vemo, da je ,dr. Ogrizek trdovraten človek, vsaj na občnem zboru Jugoslo-venske Matice smo ga spoznali kot takega, toda na drugi strani se ne čudimo, če reflektira za SLS večje zastopstvo, kakor pa je bilo dano n. pr. NRS. Take napake so naravnost neoprostljive!
Končno bi omenili še en moment, ki je ravno tako uplival na celjske volivce. V Konjicah je n. pr. JDS sklenila votiven kompromis z Nemci. Ali se je čuditi, če potem priprost volivec ne razume, da storjen greh v Konjicah ni opravičilo za greh v Celju? Pred narodom in ljudstvom ima veljavo samo premočrtna politika, Iti je jasna in zato enostavna!
Na vse to smo bili od svojih naročnikov opozorjeni že pred volitvami, toda zvesti narodni disciplini smo molčali v upanju, da bo voliven rezultat gospode izpametoval in da bodo pričeli s pravo narodno politiko.
Kakor pa vidimo, je bilo naše upanje napačno in vsa stvar se vodi po starih, že davno napačnih potih. Posledica tega ne more biti druga, ko da bo pozicija Narodnega bloka v Celju vedno slabejša in da bo raslo stališče njegovih nasprotnikov. Mi pa ne mara-jino nobenega vstajenja reakcionarnega fcemškut&rstva. mi hočemo, da vstane
K situaciji.
Beograd, 4. oktobra. Današnji dan ne beleži nobenih važnih dogodkov v notranjepolitičnem oziru. Jasen pregled položaja je zaplavljen s tendenci-jozno prikrojenimi ugibanji o pomenu sestanka Jovanoviča s Pribičevičem, o razmerju vlade do HRSS in vladni poziciji. Zdi se, da radikali poskušajo sprožiti možnost s svojim vstopom v vlado, da bi preprečili sodnijsko posto-
panje proti nekaterim svojim vodilnim osebnostim in ustvarili bazo nove konstelacije v vodstvu države. Kljub trditvam opozicijonalcev ni doslej nobene vladne krize na vidiku in je vlada optimistična glede vstopa HRSS v vlado. Odločena je voditi boj za odstranitev zaprek, ki prete ovirati izvršitev glavne točke njenega programa: izvedbo sporazuma Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Seja ministrskega sveta.
Trgovinska pogajanja z Avstrijo. — Ureditev novih i2Voznlh tarlfov.
Beograd, 4. oktobra. Sinoči se je vršila seja vlade, na kateri je Šumen-kovič poročal o trgovinskih pogajanjih z Avstrijo. Naša delegacija je poslala izdelan načrt občnega dela pogodbe trgovinskemu ministru, ki je načrtu dodal še nekaj opomb in ga poslal nazaj na Dunaj. Čez nekaj dni bodo pa pričeli z izdelavo carinskega dela pogodbe. V ta namen je odpotpval trgov, minister Savič za 15 dni na Dunaj. Šumenkovič je dalje predlagal min. svetu, da se otvori rezbarska šola v Debru, ki naj bi z izde-
lovanjem ikonostasov poživila našo umetniško obrt. Min. svet je sklenil, da se ustanovi 5 novih obmejnih čet za zavarovanje meje proti Albaniji in Bolgarski. Na seji so tudi razpravljali o popustu, voznih cen na železnicah in o prehrani pasivnih krajev, ter bo to vprašanje urejeno z ureditvijo novih izvoznih tarifov ki jih izdeluje prom. ministrstvo. Končno je zun. minister predlagal, naj se izdela pravilnik, po katerem bodo privatne osebe dobivale vojno odškodnino — iz reparacijskega fonda.
Dementirane vesti o vladni ostavki.
Beograd, 4. oktobra. Danes dopoldne se je v političnih krogih razširila vest, da je vlada podala ostavko. Ta vest pa je bila od vlade demantirana s
konstatacijo, da Davidovič niti včeraj niti danes ni bil v avdijenci pjri kralju. Avdijenco Davidoviča pričakujejo popoldne.
Nervoznost v parlamentarnih krogih.
Beograd, 4. oktobra. V narodni skupščini je bilo danes zelo živo. V radikalnem in demokratskem klubu so se vršile konference. G. Spalajkovič je po-seiil Ljubo Jovanoviča. Jovanovič je nadaljeval konference s svojimi prijatelji. V skupščini so se zelo zanimali, ako
bo vlada Davidoviča podala ostavko, ker bi v tem slučaju prišla na površje kombinacija Jovanoviča. Toda vlada je vse te vesti demantirala kot neosno-vane. Polit, položaj je v znamenju pričakovanja seje narodne skupščine.
Politični značaj Guiomove misije.
Beograd, 4. oktobra. Sinoči je prispel iz Pariza z orijent-ekspresom v Beograd francoski general g. Guiome s svojim spremstvom. V Beogradu bo ostal le en dan in bo nato potoval v vojaških zadevah v Atene. Giuome je eden najslavnejših francoskih generalov in je bil tudi glavni poveljnik vzhodne solunske vojske. Poveljeval je tedaj srbski vojski. General Guiome je sedaj član visokega vojnega sveta v Parizu.
Beograd, 4. oktobra. Danes je posetil kralja francoski general Guiome. Po tej avdijenci je general Guiome posetil Davidoviča in Marinkoviča, s ka* terim je ostal dalj časa v pogovoru. Politični krogi pripisujejo temu posetu politični značaj in smatrajo, da je politična misija generala Guioma v Beogradu in Atenah za zbližanje Francije z malo antanto.
Časopisni glasovi o situaciji.
Beograd, 4. oktobra. Današnja »Demokracija«- ugotavlja, da je situacija povoljna in da se bodo dogodki normalno razvijali naprej, ako bo vlada ustvarila možnost za realizacijo definitivnega in zgodovinsko važnega sporazuma. Vendar pa se ta misija ne more izvesti z nobenimi meničnimi postopki. »Samouprava« pa odgovarja, da že iz Radičevega vedenja sledi, da ni nobenega govora o kakem takozvanem sporazumu. Radič je postal sedaj močan. Namere Davidoviča so se izjalovile.
SEJA O SMERNICAH VLADNE AKCIJE.
Beograd, 4. oktobra. Danes dopoldne se je vršila daljša konferenca ined Davidovičem in Nastasom Petrovičem. Na konferenci sta razpravljala o politični situaciji in sklenila, da se vrši popoldne seja vlade, na kateri se bo diskusija o položajn nadaljevala. Dalje bodo na seji vlade sklenili, v . katerem pravcu mora vlada nadaljevati svojo akcijo.
Čista narodna misel, ki bo za vse pomenila ne samo kulturen, temveč tudi gospodarski in socialen napredek! Mi hočemo, da se narodno življenje poživi in da dobi vsled svojega dela propagandno silo!
Narodni blok v Celju je dolžan, da to stori in samo zato ga opominjamo na storjene napake. Ce bo Narodni blok naš opomin upošteval, potem bo pri prihodnjih volitvah žel uspehe, drugače pa bodo želi drugi in nobene časnikarske tirade n« bode pomagal«!_______
DANES BO KRALJ SPREJEL DAVI-DOVICA.
Beograd, 4. oktobra. Danes opoldne je Davidovič sklical konferenco ministrov in jih obvestil o položaju. Potem se je vršila diskusija o tem, kaj bo Davidovič poročal na popoldanski avdijenci kralju.
POKRAJINSKI NAMESTNIK ZA HR-
VATSKO PRI DAVIDOVIČU.
Beograd, 4. oktobra. Sinoči je dospel v Beograd g. Gavran Gojkovič, ki vrši funkcijo pokrajinskega namestnika za Hrvatsko. Gojkovič se je takoj popoldne sestal z Davidovičem in Nastasom Petrovičem ter mu predal večje število ukazov o premeščanju uradnikov v Hrvatski. Dalje se je mudil Gojkovič sinoči tudi na dvoru.
ZA PREDSEDSTVO NARODNE SKUPŠČINE
Beograd, 4. oktobra. Kakor do-znava Vaš dopisnik, bo Jovanovič kandidiral za predsednika nar. skupščine od strani radikalov. Ako pa bodo za njega glasovali člani vladne večine, se bo Jovanovič zahvalil na svojem položaju.
PO RADIČEVEM NAPADU NA ŠKOFE.
Beograd, 4. oktobra. Poslednje izjave in govor Radiča proti kat. škofom in klerikalni stranki so vzbudile pri klerikalcih veliko nezadovoljstvo. Vaš dopisnik doznava, da ni izključeno, da bo prišlo do ostrih sporov. Verjetno je, da bo Korošec na to reagiral. Odnošaji med Radičem in klerikalci so zelo omajani. Klerikalci se boje, da Radič ne bi še boli aaj>r*adVsl v. Sioveoiii.
Občinske volitve ljubljanske.
Gospod urednik! Z vašim sinočnjim uvodnikom ste me opozorili na »Jutro«. časa do časa me prisilite, da je čitam. In res sem bral celo storijo o pripravah za zadnje občinske volitve ljubljanske v smeri ustanovitve naprednega bloka. Ta pripovedka naj dokaže, da sem bil edino le jaz tisti, ki je preprečil ustanovitev bloka in s tem pripomogel Zvezi delovnega ljudstva do zmage.
»Jutrov« člankar pa je po mojem skromnem mnenju ta dokaz ostal popolnoma na dolgu. Ako bi bilo vse res, kar stoji v članku, tedaj sledi iz njega le toliko, da so imeli predstavitelji Naprednega in gospodarskega društva za Št. Jakobski okraj z zastopniki NSS nekakšen sestanek, da je na tem sestanku prišlo do nekakšnega sporazuma za sestavo skupne liste, da pa so prihodnjega dne zastopniki NSS izjavili, da iz vsega ne bo nič.
Po kakšnem logičnem zaključku prihajajo potem Jutrovci do trditve, da sem bil jaz in edino le jaz tisti, ki sem preprečil sporazum, mi je res neumev-no, razen če.logjko istovetimo z zlobo in obrekovanjem. Obžalujem, da se je v to lažnjivo kampanjo proti meni sedaj pustilo vpreči Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj, Iti se celo povzpe do trditve: »... naj javnost presodi vlogo g. dr. Ravniharja v onem kritičnem času.« Tudi ono smatra torej za resnično, da sem jaz zakrivil, da dogovor ni bil odobren. Kdo mu dovoljuje logični sklep s konkretno obdolžitvijo, ko je v najslabšem slučaju na mestu le domneva? Gospodje Pri Gospodarskem naprednem društvu za šentjakobski okraj, ali je to pošteno, da prihajate z obdolžitvijo, predno ste se prepričali- o nje utemeljenosti? In gospodje, ali boste toliko kavalirji, da boste popravili meni storjeno krivico? Obračam se do vas gospodje od Gospodarskega naprednega društva in ne do Jutrovcev.
Kakor rečeno, ne vem, če je bilo vse tako res, kakor to popisuje »Jutrov« člankar. Za svojo osebo izjavljam, da mi o sestankih med zastopniki Gospodarskega naprednega društva na eni in zastopniki NSS na drugi strani ter
o baje sklenjenem sporazumu v navedeni obliki, namreč da se sestavi nova mešana lista z menoj kot nosilcem liste na čelu — do danes, ko sem čital doti-čna izvajanja v »Jutru«, ni bilo znano,
Dvomim pa, da bi bilo v resnici prišlo do zatrjevanega sporazuma. Občinske volitve so bile pred dvema letoma in sedaj po dveh letih šele prihajajo gospodje s takimi konkretnimi trditvami, dočim so se doslej omejevali zgolj na namigavanja in neke splošne obdol-žitve, dasi smo jih opetovano izzivali, da pridejo z barvo na dan. Že dejstvo torej, da so šele po dveh letih konkretizirali svoje obdolžitve v tej obliki, upravičeno vzbuja sum v neoporečno«* teh trditev.
Kajti, ako bi bile vseskozi resnične, kako se potem vjema »Jutrova« prejšnja trditev (glej »Jutro« od 8. junija 1924), češ da smo mi, to Je NNS, nalagali narodne socijaliste, da zahtevi JDS listo pod imenom JDS. 'Ako so narodni socijalisti ob baje vršivših se pogajanjih prišli tako daleč, da se je že sestavila skupna lista t menoj kot nosilcem liste, kako naj bi mi nalagal, narodne socijaliste, Češ da JDS za liteva listo pod svojo firmo? Katera »Jutrova« informacija je prava?. Kajti druga drugo izključuje.
Končno bi pa opo'zoril še na neko, po mojih mislih odločilno okolnost. Od bor Jugoslovenske Zajednice je imei redne seje in je bil takorekoč v perma-nenci. O tako važni stvari, kakor je morebitni sporazum za skupni nastop z JDS, bi mogel in moral sklepati in odločevati edino le imenovani odbor, če ne celo kak širši forurn. Naimanje pa bi mogel in smel jaz sam odločevati. Predlog za sporazum, kakor je formuliran v »Jutrovem« članku, pa ni bil nikdar predmet kakega posvetovanja v imenovanem odboru ter sploh ni bil na dnevnem redu kake seje.
Oproščam se od nadaljne polemike s končno ugotovitvijo, da sem bil »Jutru« dal na sodišču priliko, da dokaže svoje obdolžitve. Na sodišču bi se bilo povsem objektivno dognalo, kje je resnica. Tedaj pa je »Jutro« zlezlo pod klop in se pustilo obsoditi Sapientl sat!	Dr.	Ravnihar.
Državljanske vojne v Bolgariji.
Caribrod, 4. oktobra. Z bolgarske meje poročajo, da se boji v okolici Petriča in Džumaje nadaljujejo. Vlada je poslala semkaj veliko število svojih čet s pretvezo, da naj one čuvajo blagostanje in javno varnost emigrantov. V
resnici pa je stavila bolgarska vlada vso vojsko na razpolago in pomoč Pro-togerovu, ker ima pokojni Alekopaša veliko več pristašev ko Protogerov, Pričakujejo v kratkem novih bojev.
IMENOVANJA.
Beograd, 4. oktobra. V ministrstvu agrarne reforme je bil podpisan ukaz, s katerim se postavlja za inšpektorja okrožnega urada v Ljubljani g. Anton Hatni, za referenta direkcije agrarne reforme pa Stanko Mašič.
DR. SMODLAKA V BEOGRADU.
Beograd, 4. oktobra. Včeraj se je vrnil v Beograd dr. J. Smodlaka, naš poslanik v Vatikanu, ki se je mudil na odmoru v Splitu. Dr. Smodlaka bo takoj, ko bo dobil potrebne instrukcije za daljnja pogajanja za sklenitev konkordata, odpotoval v Rim, kjer bo skupno z dr. Bauerjem prisostvoval otvoritvi zavoda sv. Jeronima.
SPALAJKOVIČ V BEOGRADU.
Beograd, 4. oktobra Danes Je prispel v Beograd dr. Miroslav Spalajkovič, naš polnomočni minister v Parizu. Spalajkovič namerava posetiti svojo rodbino v Kragujevcu. Mimogrede se je g. Spalajkovič obvestil o položaju.
POGAJANJA Z MADŽARSKO DELEGACIJO.
Beograd, 4. oktobra. Danes je nadaljevala delo naša in madžarska delegacija. Razpravljati so o 3 konvencijah: o upokojencih, o dolgovih v avstrijskih kronah in konvencija v obmejnem prometu. Šef naše delegacije dr. Perič in g. VVodianer, šef madi. delegacije, sta imela posebne razgovore.
GIBANJE RADIKALOV.
Beograd, 4. oktobra. Sinoči Je imel Ljuba Jovanovič konferenco z Mi-šom Trifunovičem, Vujičem, Srskičem in Mihajlom Rankovičem. Na tej konfe- * renči so govorili cf taktiki poslanskega kluba v parlamentu in o ulogi radikalne stranke v polit, položaju. Radikali se daj menjavajo taktiko in se skladajo s taktiko brezozime politične borbe proti današnji vladi Vkljub temu, da vladajo med radikali osebni spori, stoje vsi na skupni fronti proti današnji vladi
UGIBANJA O JOVANOVIČEVEM SESTANKU S PRIBICEVICEM.
Beograd, 4. oktobra. Sinoči sta se v predsedništvu skupščine nepričakovano sestala Ljuba Jovanovič in Pri-bičevič. Tega sestanka se politični krogi niso nadejali in je izzval najrazličnejše komentarje. Vaš dopisnik doznava, da je edinstvo nacionalnega bloka popolno. Politika sta na tem sestanku m- ! Pravljpla o aktualnih polit, dogodkih, Jovanovič je že preje pristal definitivno na kombinacijo in politiko g. Pašiča, sedaj pa je ta sestanek vse to le Še potrdil.
Borzna poroflla.
C u r 1 h, 4. oktobra. Zagreb 7JO, Praga 15625, New-York 523.50, London 23.38, Pariz 27.65, Milan 22,95. Dunai 0.007330, Berita
L 25.
Ostal« borz« danes uieo pcitoTaie,
Občinske volitve v Llubijani.
Pdd tem naslovom prinaša včeraj-Inj« »Jutro« nekako izjavo Naprednega gospodarskega društva za Št. Jakobski okraj. Ker pa- ta izjava ni popolnoma točna, moram resnici na ljubo izjaviti sledeče«
Dva ali tri dni pred vložitvijo kandidatnih list za ljubljanske občinske volitve 1922 sta se zglasila pri meni dva zastopnika Šentjakobskega naprednega društva ter me povabila na razgovor, kateri naj bi se vršil še isto popoldne. Kljub temu, da nisem imel v tem pogledu nobenega mandata od strankinega načelstva, sem se radevolie odzval povabilu ter povabil k razgovoru tudi še dva tovariša naše krajevne organizacije za Št Jakobski okraj. Razgovor se je vršil torej neobvezno in sem moral vsaj jaz, pred kakšno končno izjavo stvar poročati še preje strankinemu načelstvu. Na sestanku se je v res-lici govorilo o tem, da se obe napredni že vloženi, listi umakneta, ni se pa dosegel nikak sporazum, posebno ne v tem zmislu, da bi dobili obe skupini paritetno zastopstvo, ker na kaj takega iaz ne bi mogel pristati, že z ozirom na :o, ker so bile v Jugoslovanski zajed-nici tri politične skupine., ki so, kakoT so pozneje pokazale volitve, imele tri-asoč volilcev, medtem ko je imela JDS le 1800. Razumljivo Je, da se o tem sploh ni moglo definitivno sklepati
Tudi ni res, da je bilo dogovorjeno, da se podasta naslednji dan predsednik št. Jakobskega društva in podpredsednik NSS na vlado, da prekličeta dose. danje posebne kandidatne liste ter vložita novo kompromisno listo. Prav dobro se spominjam, da se Je to omenilo samo nekako mimogrede, ni pa bil to sklep, ker tudi na tak sklep brez so-
glašania svojega načelstva ne bi mogel pristati.
Tudi ni res, da so pri razhodu zastopniki NSS izrekli svoje zadovoljstvo nad doseženim sporazumom s pristavkom, da se še isti večer vrši sestanek z dr. Ravniharjem v svrho ratifikacije dogovora. Kakor tudi ni res, da sem jaz naslednji dan ob 9. uri dopoldne telefo-nično obvestil podpredsednika Št. Jakobskega društva, temveč sem to pismeno sporočil. Izjavljam pa, da sem že na sestanku na Starem trgu odločno povdarjal, da dr. Ravniharja absolutno ne zadene nikaka krivda, če ne bi prišlo do skupnega nastopa. Nasprotno, dr. Ravnihar je ponovno izjavil, da je za skupni nastop, seveda, če bomo s tem soglašali narodni socijalisti. Vsled tega tudi nismo imeli v tem oziru prav nobenega razgovora več z g. dr. Ravniharjem, temveč je o tem sklepalo načelstvo NSS ter je ono »zakrivilo«, da do skupnega nastopa ni prišlo, ne pa dr. Ravnihar. Zakaj pa do tega nastopa ni prišlo, pa mislim, da je gospodom vodilnim krogom JDS prav dobro znano. Vsled tega se mi čudno zdi, zak^j vedno ti napadi na dr. Ravniharja, ko je vendar dr. Ravnihar že sam v časopisju ponovno potrdil, da so narodni socijalisti odločali o skupnem nastopu.
Priznam pa odkrito, da so imeli gospodje Št. Jakobskega društva prav dobro in iskreno voljo, le žalibog, da oni v JDS ne odločajo, ker sicer ne bi nikdar prišlo do tako ogabnega političnega boja. Končna resnica je pač ta, da do sporazuma ni prišlo vsled postopanja voditeljev JDS, ki so na tako ogaben način nastopali proti narodno so* cijalistični stranki in da je dr. Ravnihar pri stvari popolnoma nedolžen ter »nosi odgovornost« NSS. Rudolf Juvan.
Naš prosvetni oddelek in zaloinikl
Šolskih knjig*
Pred kratkim so dobili vsi učni zavodi v Sloveniji — torej tudi osnovne šole — odlok prosvetnega oddelka z dne 28. avgusta 1924 št 14.151, ki je v vsakem oziru zagrešen. Odlok namreč trdi, da se pritožujejo založniki o slabi prodaji šolskih knjig, ker se jih učenci medsebojno izposojujejo ter se tako izognejo nakupu novih. Radi tega trpijo založniki in kratkomalo ukazuje, da mora imeti vsak učenec šolske knjige. Razredniki, ravnatelji, oziroma voditelji šol so odgovorni za natančno izpolnjevanje tega res čudnega fermana.
Učno osobje je čudno gledalo in zmajevalo z glavo, ko je dobilo ta odlok v roke. Saj je imelo vzroka dovolj. Torej naše šole so v prvi vrsti zato tu, da podpirajo založnike primerno dragih šolskih knjig. Da bi bile učne knjige ne-obhodno potrebne za dosego učnega smotra, tega se ne trdi in tudi ne sledi iz tega odloka. Dijaki in učenci si pomagajo z izposojevanjem. Da ni to prijetno in tudi ne dobro, bo lahko uvidel vsakdo, čeprav nima otrok v šolah. Mora biti že precej velika sila, da posameznik zgublja čas in trga obutev z izposojevanjem knjig od svojih tovarišev. K temu ga more prisiliti le neugoden gmoten položaj. Iz tega sledi, da bi imeli pravico do študija le otroci gmotno dobro situiranih staršev. Zato se je tembolj čuditi, da je ravno v naših socijalnih časih zagledal ta nesociialen odlok luč sveta in da so ga izdali zastopniki tiste vlade, ki nosijo socija-lizem in ljubezen do revežev vedno na jeziku. Vsaj do sedaj nismo imeli za študij privilegiranih stanbv. Ravno na-
sprotno: vedno se je. povdarjalo, da moramo na vsak način omogočiti štu-diranje marljivim in nadarjenim otrokom socijalno šibkih slojev. Tudi izkušnje kažejo, da se ravno v teh krogih dobijo pogosto izvanredni talenti. Sedaj pa naj vsi ti propadejo, ne zato, ker ne morejo doseči učnega smotra, ampak zato, da ne pride na kant založnik šolskih knjig!
Naše šolske knjige zaslužijo posebno poglavje, bodisi one za meščanske in srednje, kakor tudi za osnovne šole. Izdajale so se nesmotreno. Kar je kdo napisal, na vse je dobil aprobacijo šolske oblasti. Tako smo dobili za en in isti predmet po več knjig, za druge pa — nobene. Posebno prva leta po prevratu se je produciralo mnogo v naglici in na jako slabem papirju. Vezava je bila docela vojnega kova, največkrat pa je sploh ni bilo. O kaki trpežnosti pri knjigah sploh ni bilo govora. Zato so bile — in so še — pa cene tem bolj visoke, da so se ljudje kar prijemali za glavo. In to celo takim knjigam, ki gredo vsako leto na tisoče in tisoče, n. pr. čitanke za osnovne šole. Pa ti stane šment od 30 do 50 Din! Znano je dejstvo, da avtor zasluži najmanj pri knjigi in prejme navadno sramotno nizki honorar za sedanje čase. Kje ostane potem dobiček? Največkrat gre v žep založnikov in precejšen del pa razprodajalcem. Veliko zlo — ne samo pri knjigotržcih, ampak ravno tako po drugih trgovinah — je, da je postavno dovoljen 25 odstotni dobiček. To blago zelo podraži. V predvojni dobi so delali trgovci s 3 do 8 procenti. Zdaj pa delajo s 25! Ako je
sedanja valuta toliko nižja od predvojne, ostane razmerje kljub temu isto, ker je vsota toliko večje. Ako je bil tako visok dobiček vsaj kolikor toliko opravičen pred štirimi, petimi leti, ko so bile gospodarske razmere nesigume, ni opravičen danes, ko imamo vendar že precej ustaljeno gospodarstvo.
V tem oziru bode potreba temeljite remedure.
In v tem času pride naš prosvetni oddelek s takim odlokom! Škoda, da
odjok naravnost ne imenuje, kateri založniki so tako potrebni podpore. Obenem pa naj bi po-jasnil način, po katerem naj profesor ali učitelj primora, da ima vsak učenec lastne knjige. Saj vendar učno osobje v lastnem interesu stori vsaj v tem oziru več, kakor pa svojo dolžnost Cernu še potem vihteti bič nad njim in ga klicati na odgovornost. S tem in na tak način se oblast le smeši in izgublja še tisto mrvico avtoritete, ki ji je morda ostala kljub vojnim in povojnim razmeram.
Tržaško pismo.
Zanimanje italijanske politične javnosti ie osredotočeno sedaj na občni zbor liberalne stranke, ki se otvori jutri v Livornu Od sklepov, ki jih stori to zborovanje, bo v veliki meri odvisen nadaljnji razvoi političnih dogodkov v Italiji. Povsem utemeljeno je torej, da se polaga na občni zbor liberalcev tolika važnost. Že nad teden dni se vrši srdita tekma med režimskimi in opozi-cijonalnimi listi, kdo bo mogočneje in učinkoviteje vplival na odločitev tega v sedanjem političnem hipu zares izredno važnega zborovanja.
Ako hočemo pojmi« vso njega važnost, si moramo poklicati zopet v spomin najvažnejše politične dogodke tekočega leta, predvsem pa dogodke, ki se nanašajo na zadnje volitve (6. aprila t. 1.). Liberalci, bivši frontni bojevniki in vojni pohabljenci so šli v volilno borbo za fažistovsko listo. Ta-koimenovana »pentarhija*. t. j. -odbor pe-torice, ki je sestavljal večinsko kandidatno listo, je sprejel med vladne kandidate tudi kakih 120 nefašistov, med katerimi večino liberalcev. Poleg nasilja in groženj jo bila ta volilna taktika fašistov najlzdatnejše agitacijsko sredstvo, ki je posebno v južni Italiji mnogo pripomoglo, da je dobila vladna lista tako impozpntno večino glasov, t. J. nad dve tretjini
Fašisti so se tsdaj bahali, da so vsi pravi Italijani na njihovi strani. In kompaktnost vladne večine se !e kažala neomajno tudi v parlamentu. Za Mussolinija je bil to nepričakovan morale-n uspeh. Nihče pa si ni mislil — najmanj fašisti sami — da je bil izid volitev obenem tudi višek fašlstovskega uspeha. Vsi so bili prepričani, da bo $Ia pot fašizma še dalje navzgor in gotovo je bil Mussolini sam med prvimi, ki 90 si predstavljali, da je italijanski narod s tem, da je oddal dve tretjini svojih glasov za faši-stovsko večinsko listo, obenem tudi odobril in posvetil vsa nezaslišana nasilja, katera je bil zagrešil fašizem v zadnjih treh — štirih letih in tudi ob času zadnjih volitev samih.
Prevzetna samozavest italijanskih fašistov je bila nepopisna. Ravno tedaj — v mesecu juniju —■ ko je bilo uživanje zmage v polnem teku. ‘je treščil med fašiste, od zmage pijane, umor socijalističnega poslanca Matteottija. Posledice tega fašistovskega zločina so znane. Bile so porazne za fašizem in za vse njegove politične načrte. Takoj je prišla na dan sokrivda visokih vladnih krogov in vse, kar je bilo poštenega, je začelo ločiti svojo odgovornost od vlade in fašizma. Opoaicijotialae stranke so demonstrativno zapustile zbornico, organizacija vojnih pohabljencev je dala razumeti Mussoliniju da ga ne bo podpirala, ako se v politično življenje ne uvedejo normalne razmere, in po njihovem zgledu se je postavila pozneje na isto stališče tudi velevažna organizacija bivših frontnih bojevnikov. Začela se je z eno besedo agitacija, ki se ie očl-tovala po svoji zunanji obliki kot proces osamljevanja fašizma ki pa predstavlja po svojem notranjem bistvu borbo in morda odločilno borbo med modernim demokratičnim načelom in srednjeveškim načelom nasilne diktature.
Fašizem je moral že po svoji naravi reagirati. Začel je groziti na razne načine, najusodnejša njegova grožnja je bila formulirana na rimskem sestanku fašistovskih zaupnikov, na katerem je bilo sklenjeno, da se ima preurediti tudi ustava italijanske kralje, vine. Ta načrt Mussolinijeve vlade na eni in reakcijonama odprava tiskovne svobode na drugi strani sta bila usodna zato, ker sta odtujila fašizmu tudi simpatije ravno i3tih liberalcev, ki so fašistovski pokret podpirali od začetka in mu bili odločilni zavezniki tudi pri zadnjih volitvah. Razmerje med liberalci in fašisti se je v zadnjih dveh mesecih tako poostrilo, da je priflo do tega, da bodo liberalci postavljeni na svojem občnem zboru pred izbiro, ali naj 5e nadalje podpirajo Mussolinijevo vlado ali naj se pridružijo opoziciji, tako da bo fašizem pahnjen v popolno moralno osamljenje.
V Trstu, 3. oktobra 1924.
V tem obstoji važnost letošnjega občnega zbora italijanske liberalne stranke. Ugibanja glede političnih resolucij, ki bodo sklenjene, so najraznovrstnejša. Ker sem jih omenil že v zadnjem pismu, jih ne bom več našteval, saj je odločitev itak pred vrati. Pač pa moram omeniti, da vrši ves fašistovski aparat na liberalce ogromen pritisk. Kakor sem rekel že v prejšnjih pismih, se poslužuje Mussolini tudi proti liberalcem iste taktike, katero je uporabljal proti po-polarom lansko leto. Njegovo osebno glasilo »Popolo d’ Italia« je objavilo pred dnevi na naslov liberalcev grozilen članek, v katerem jih svari pred usodo popolarov po torinskem občnem zboru, t j. pred razkolom. V zvezi 3 tem pritiskom je tudi dejstvo, da bo imel Mussolini jutri v Milanu važen političen govor. Vse to lahko nrecej vpliva na odločitev liberalcev, toda nič več ne more vrniti fašizmu njegove nekdanje moči in njegovega prestiža. Demokratična ideja si dela pot tudi v Italiji ni na njenem pohodu je ne'morejo več trajno zadržati nobene mahinacije. Do likvidacije fašizma bo motalo priti prej, nego se na splo-§no misli.
K pripombam, ki sem jih napisal v zadnjem pismu povodom petdesetletnice političnega društva »Edinost« v Trstu, naj dodam danes še nekoliko misli. Rekel sem, da se mora ta politična organizacija naših bratov ohraniti kot taksna, t J. kot vrhovna politična organizacija, proti vsem gonjam, naj pridejo v kakršnikoli obliki. Kot strai> skl in nepristranski opazovalec političnih razmer na Primorskem moram reči, da ni tudi kampanja za ustanovitev takoimenova-nega Narodnega sveta nič drugega nego gonja, naperjena proti političnemu društvu. »Edinost« v Trstu. Kaj se je v resnici zgodilo z organizacijami tukajšnjih Slovanov v preteklem letu? Politično društvo »Edinost« v Trstu je zopet postalo, kar je bilo od 1. 1919. do znane delitve v tri neodvisna politična društva, do katere je prišlo po volji krščansko - socijalne struje. Ko je bila enotna organizacija zopet vzpostavljena, se ji je istrsko politično društvo takoj pridružilo, medtem, ko je_ goriško šlo svojo pot, potem ko je najprej iztisnilo iz sebe predstavnike nestrankarskih narodnjakov. S tem se je krščansko - socijalna struja sama izobčila iz slovanske narodne skupnosti, napravila je razkol. Sl parva licet componere magnis — se lahko primerja položaj, ki je s tem nastal, s položajem med katoliško in pravoslavno cerkvijo. Zahteva po Narodnem svetu Je isto, kar bi bila zahteva n. pr. pravoslavnih kristjanov, naj se ustanovi nekak cerkveni svet kot najvišji organ obeh cerkva. Tisti, ki razkola nočejo priznati, bi ga s takim cerkvenim svetom ne samo priznali, temveč ga upravičili in uzakonili. Prav isto. je potrebno tudi tukajšnji krščansko » soeijalni struji, ki zahteva narodni svet le zato, da bo njen razkol izvršen 1. 1923, uzakonjen in sedanji položaj priznan kot legitimen. Politično društvo »Edinost« v Trstu kot vrhovna organizacija vseh narodnih Slovencev pa ne sme dati krščansko - so-cijalni struji take legitimacije, ako noče postati nezvesto svojim dosedanjim tradicijam in ako se noče izneveriti svojemu programu narodnega edinstva. Z drugimi besedami: tudi Narodni svet Je Ie nekako agitacijsko orožje, ki ga vihtijo strankarji proti tržaški enotni politični organizaciji vseh narodnih Slovanov na Primorskem.
Smatral sem za potrebno, g. urednik, da obvestim o vprašanju »Narodnega sveta« naših tukajšnjih bratov čitatelje »Narodnega dnevnika« natančno in izčrpno, ker se vleče ta zad,eva že leta, ne da bi prišlo do kakega zaključka. Čas bi bil vsled tega, da bi se to mrtvorojeno dete tudi enkrat pokopalo-	A.	Z.
Politične vesti«
= Mednarodni kongres za socijalno po« iitiko v Pragi. Že prvi dan kongresa za socijalno politiko je potekel v znamenju dela. Obravnavala so se že razna polja socijalne politike, vendar je bila glavna pozornost posvečena najaktualnejšemu problemu, namreč osemurnemu delavnemu času. O tem predmetu je imel daljši referat vodja švicarskih socialistov, Herman Greullch In pa senior nemških nacijonalnih ekonomov, tajni svetnik dr. Lujo Brentano, čigar Izvajanja so se s precejšnjo polemično ostrino dotaknila sedanjega položaja v Evropi, ter izzvala pri francoskih in belgijskih zastopnikih oster odpor. Predsednik Albert Thomas je nato ponovno opozoril vse delegate, da se je kongres sestal samo s tem namenom. da se prijateljsko razgovori le o nekaterih aktuelnih problemih socijalne poli* ke. Češki delegat posl. Winter je nato poročal o uspehih uvedbe osemurnega delav* nega časa v češkoslovaški republiki in konstatira, da ta uredba ni zmanjšala produkcije, pač pa zvišala delovno intenziv« nost in zmanjšala nesreče pri obratovanju. — Vsled tega je apeliral na vse industrijske države, da slede v tem oziru čeho-slovaški republiki. Nemška delegacija je vložila protest proti predsedništvu Thome in sicer iz stvarnih razlogov, da bi ta lahko vzbudila videz, da je praški kongres le fili-alka delavskega urada. In drugi vzrok, da bi bil ravnatelj mednarodn. delavskeg urada preveč obremenjen od sklepov kongresa. Kongres bi zgrešil svoj namen, če bf ostal v okvirju od vlad odvisne socijalne politike in bi ne skušal samostojno podati namena in smeri socijalne politike,
= Boj proti Macdonaldu. Kljub optimizmu presojanja političnega položaja na Angleškem se je razmerje konservativcev in liberalcev poostrilo, tako da se trdovratno vzdržuje vest v možnosti novih volitev. Glavna sporna točka je osnova rusko- angleške pogodbe, ki lo je vlada pripravljena; braniti z vso svojo avtoriteto, dočitn je za meščanske stranke nesprejemljiva. Liberalci nameravajo ta mesec poslati kralju posla* nico, češ, da zbornica ne more glasovati za pogodbo, katere vir je potreben narodu iff državi in ki bi razven tega obvezala angleške davkoplačevalce na novo posojilo Rusiji kot pogoj za priznanje zahtev gotovih ■ angleških upnikov s strani sovjetov. Konservativci hočejo v sredo predložiti v zbornici nezaupnico vladi, ki bi sprejeta povzročila padec vlade. VendaT ni jasno, če bodo liberalci glasovali za nezaupnico. Kakor se zdi, delavska stranka nima posebnega strahu rudi pred novimi volitvami ne. Neki član. delavske stranke je Izjavil, da je njegova stranka sijajno pripravljena, kar se tiče organizacije in da bodo delavci branili angleško - rusko pogodbo.
= Pogajanja za francosko - nemško trgovsko pogodbo. Francosko nemška pogajanja za trgovsko pogodbo se nadaljujejo. Pod predsedstvom ministra za trgovino Reynaldija so se delegati in strokovnjaki obeh komisij zbrali k prvemu pravemu zasedanju, kjer je Reynaldi v daljšem govoril povdarjal pomen francosko - nemškega skupnega gospodarskega dela in omenjal tv-di težkoče, ki Se čakajo trgovsko pogodbo. Vsled skoro mrtvega trga med obema državama po vojni, je vstal videz, kakor bi si francosko - nemški Interes! naravnost nasprotovali. Navidezna nasprotja skoro onemogočajo gospodarsko skupno delo, vendar je on prepričan, da se baza za to skupno delo gotovo najde.
Kar Vi hočete
to je Elzafluid. To pravo domač«
sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Um 28'—. Lekarnar Eug. Feller Stu-bica Donja, Elzatrg 357, Hrvstska
•m
1 premog!
m—mmammmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmrnmmmmm
Trboveljski Liboj skl Ormožkl   .......
!■ visoko kalorični
Trobnodolskl
(«pee. za centralne kurjav«)
dobavlja po najnliilh cenah
Dom. Čebin
trgovina s premogom
Ljubljana, TTT
E. Gomez Carillo.	'
Blankin zloiin.
Polkovnik de la Mote se je razgovar-ial z Klarico de Luna. Njegov drzni glas 'vojaka — stare sablje, vajenega poveljevati pod širnim nebom, c nadvladoval vse vzkl'ke smeha in vse šumenje v dvorani.
»Zakaj se mi posmehuje*,« ji je dejal, -kljub- temu vendar napišem svoje spomine in nazval jih bom Moja tisoč In ena noč — tisoč noči ljubezni... tn ena noč sovraštva... smrtnega sovraštva.,. Misliš, da je to malenkost? Govoril bom o vseh princesah, ki so se mi vdale in na koncu spre-»ovoTim tudi o tebi, o noči najtemnejši izmed vseh, o noči devetstodevetlndevetde->cti. ko bom pred tem že povedal zgodbico o stotih afrikanskih kraljičin ah in o Blanki, plesalki na vrvi. — Morda se spominjaš na eno zgodbo?
Klariča Je zevala.
»Se ne spominjaš več?«
»Ne.«
»V tistem času,« Je nadaljeval polkovnik, «sem bil še poročnik, klrasirski poročnik in nosil sem čepico zlato ko Noemini lasje, šavel daljši od nosa našega prijatelja ‘Salamona in čevlje bolj bllsketajoče se od itvojlh oči... Čista Tesnica, Klariča, pravim p, bil sem krasen fant, in če bi me videla tokrat, bi te bil zmešal!«
Klarič* ni niti trenila z očmi.
Ker se je poleg vsega tega vojni minister bal, da bi me ne zapazila njegova gospa, me }e poslal s posadko v obmejno mesto, kjer so se eostilnlce zatvarjale ob enajstih, puščajoč nas v pustem premišljevanju: ali iti domov ali v cirkus, neobltodni cirkus za mesto z vojaki, cirkus, v katerem Je vsak večer celega lota v krogu šepala Uboga suha igralka, ko da goni staro norijo (Stroj z vodnim pogonom), nakar je neko jtflpo suho dekle pomagalo zelo tolstemu
možakarju pri kombiniranih vajah na visokih krogih.«
»Ono mlado dekle se je Imenovalo Blanka. S početka se mi je zdela nepomembna; bila ni niti lepa niti grda, z eno besedo, bila je ena onih, ki se o njih sploh ne govori: toda pozneje — niti ne vem, je 11 to povzročila usoda ali navada — se mi Je pričela zdeti občudovanja vredna s svojimi velikimi, tožnimi dčmi, svojim temnim, med-lim obličjem, svojimi veHkimt trepalnicami, svojimi nervoznimi nogami, svojimi močnimi dlanmi in svojimi kačjimi gibi.
»Nekoč se mi je sanjalo, da me je ogrizla in onega jutra sem se prebudil blazno zaljubljen... Zakaj? Ne vem zakaj. Toda čutil sem, da mi je te ženske treba, da ml jo je treba fizično, približno tako, kot si mi potrebna sedaj tl. Hrepenel sem po njej z vsako mišico svojega telesa, v sodilo svojih petindvajsetih let; divje sem si želel, da bi me v resnici ogrizla.
»In pričel sem se ji približavatl po pravilih, rabljenih že od pradavnine v takih slučajih; pričel sem jo obsipati s cvetjem, zasledovati jo s pogledi, bombardirati jo z madrigali, akrostihi in spominčicami... V onih časih smo mi častniki nosili pod čepicami parfimirane lasulje v stilu Ludvika XV., verovali smo še na blesk slave, rože ljubezni In smehljaje, ki so plačilo tej ljubezni!. Danes ni več tako; danes pravzaprav ni več vojakov, to so samo ljudski stroji, zelo ponosni sicer in zelo solidni, zelo učeni, toda brez leska in brez življenja..,. In tako sem si jo tedaj pridobil... Ali ml hočeš izkazati prijaznost* Klariča in ml naliti čašo?«
Klariča, ki je poslušala prijateljevo pripovedovanje z dobrohotnim in ironičnim zanimanjem, mu je napolnila v enem dve čaši in pripomnila:
»Eno na njeno, drugo na moje zdravje!«
Z galantnim usmevom !e stari vojščak izpraznil v trenutka ob« ter dejal;
»Obe na tvoje zdravje, ti najkrasnejša vseh Klarič.«
•
Gladeč si nekoliko trenutkov svoje krasne bele brke je nadaljeval La Mote:
»Meseca, celega meseca mi je \blk> treba. da sem zmagaj... Pa Žena ]e vredna enomesečnega boja... se ti ne zdi?...
»In ona Blanka je bila tako dražestna v svoji mesečni bledosti' in svoji bolestni nervoznosti!«
»Najzanimivejše na meni i& okolnost, da kadar dosežem zmago in pridem do svojih poljubov, mesto, da bi se moja ljubezen ohladila, ljubim nasprotno še z večjo žar-kostjo, mogočnejšo strastjo in v groznlča-vejšem deliriju. Naši poljubi so sličili naravnost satanskim poljubom. Edina neprijetna stran naše idile je bila, da je Blanka imela očeta, ki je bil na njeno čast ljubosumen, ko španjolskj grand In smo bili vsled tega primorani uporabljati najčudovitejše spletke in ljubezenske trike, če smo se hoteli shajati. Toda morda je baš tudi ta okolnost prispevala deloma k temu, da je postajala naša strast vse večja in naša idila vse bolj viharna in drzna.
»Oh, ta poletna jutra na širokih, s cvetjem posutih potih pod gostim drevjem!... Ti nisi nikdar užila podobnih divjih dol-mov. moja draga Klariča — ker si Partžan-ka in ker si vedno za svojo ljubezen preskrbiš mehko posteljioo... Toda jaz — jaz sem divjak... Ko bi te bil spoznal takole pri dvajsetih in ne Šele pri petdesetih letih, bi te odvedel s seboj na dolga potovanja — danes se moremo le za trenotek opaiati s čamimi spomlnj na našo mladost.
»Takrat torej sem hodil večer za večerom v cirkus, da bi občudoval svojo oboževano umetnico, ki je bila takrekoč vsak dan krasnejša — poljubi krase, Klariča — medtem, ko je njen tovariš s krogov očivid-no hujšal. Nekega jutra sem vprašal svoio
ljubico, kaj da je z ubogim fantom. Blanka , je pričela piskati.
»Pri v*m vragih,« sem si misltl, »za tem tiči nekaj!« In v resnici: akrobat je bil popolnoma zateleban v Blančino krasoto in vedel je za vse naše tajne sestanke... »Pri bradi Karla Velikega — je vpila v meni ljubezen do Blanke in moje samoljubje pri bradi tega velikega kralja in pri bradi mojega lastnega očeta, moram se hočeš, nočeš nad njim maščevati... Toda zakaj? —Le zakaj? — Tega nisem vedel; toda kljub temu sem občutil neizogibno potrebo maščevati se nad to opico, ki se je drznila gojiti v svojem srcu ista čustva, s katerimi sem živel sam. In ker ga nisem mogel pozvati na dvoboj, sem sklenil, da ga ubijem, ko psa. Moja osveta ie bila strašna.
»Nikar se ne smej... Videla boš... Ves teden nisem šel niti enkrat na sestanek, k! ml Jih je določala Blanka v plsernčkih, polnih solza in poljubov, in ko sem videi, da je prispela njena breznadna ljubezen na vrhu-nec, ki je bil potreben za mojo osveto, sem jo obiskal sam in ji povedal, lcaj da zahtevam od nje... Skoro ničesar — samo golo, nepomembno nerodnost... Da naj napravi pri skupni telovadbi na visokih krogih kak napačni gib, da si njen tovariš razbije črepinjo... »če tega ne storiš,«, sem ji dejal v lice, »potem me nikdar več ne vidiš pri sebi.«
*
Klariča se je nagnila k polkovniku in je z nervoznim nemirom poslušala konec te čudne zgodbe.
»No, in...?«
La Mote si je iznova napolnil obe čaši, jih izpraznil in nadaljeval:
> Kaj se je zgodilo? ... Čuj... Blanka mi je takrat odgovorila na mojo tragično jrahtevo le z molčečim poljubom, blaznim in vročično razpaljenim poljubom, ki je poljub-lial in grizel obenem, enim onih p-aliufcev. ki
vas navidezno pogreznejo v nepoznane globine, poljubom polnim besnosti in obljub... Toda te obljube so bile tako negotove, da sem smatral za potrebno, da vedno znova pritiskam nanjo, da bi se Izpolnila moja namera.
Onega dne nisem več Blanki niti z besedico omenil staje želje. Zvečer sem šel ko navadno v cirkus, sedel na svoje običajno mesto, prižgal si kakor vedno cigaro in nisem niti enkrat pogledal na visoke kroge, ki so več kot deset metrov nad zemljo privlačevali zanimanje publike. OrkesteT navadnih gosli in skromnih tromb je intoniral prve akorde senzacijskega gledališkega napeva: motiv k »letečemu vitezu.«
»Moje ustnice 90 se brezbrižno --nasmehnile, ko sem se spomnil svoje jutranje želje. Orkester je svlral dalje svoje lene melodije, svoje dolgočasne, meglene melodije, ki bi se — podoba Je bila — tako rade nekje zatajile, da ne bi motile pričakovanja občinstva, melodije melodramatov in petih, od daleč glasečih se žalostink...
»Naenkrat je presekal prostor vzkrik: vzkrik, zložen iz tisoč krikov, vzkrik groze, stoka, strahu, bojazni in strahopetstva, najstrašnejši vzkrik, kar se jih je kdaj zarilo v moja ušesa; nekak »ojoj!«, ki je bil obenem »oh!« in ki je bil obenem renčanje, stokanje in škripanje z zobmi — vzkrik, ki Je zastavil kri v žilah! — Na tleh, sredi cirkusa je ležal okrvavljen in negiben ubogi Blankin tovariš, medtem ko se mi je ona smehljala s svoje kolebajoče se zračne opore s svojim zagonetnim usmevom sfinge...«
Klariča si je otrla z robčkom Seflo. Fo-iem se Je obrnila k Židu Levyju, ki je lz dolgočasja čečkal na prt razna kabalistična znamenja ter vzkliknila:
»Prinesi še eno steklenico!«
Izpila Je čašo in izbruhnila takoj nato v nervozen smeh, da bi polkovnik ne videl nienega ganotja in solz, ki so lesketale na niinih krasn h trepalnicah.
Dnevne vesti.
— Ljubljanske volitve. Z ozirom na današnje »Jutrove« fantazije, objavljene v članku »Pod klopjo«, izjavljamo, da ima dr. Ravnihar z našim včerajšnjim uvodnikom Prav toliko zveze, ko dr. Žerjav, namreč Prav nobene in so zato vse Jutrove argumentacije brez podlage, le prazen udarec po zraku. — Da je tudi drugače vse Jutro-VO argumentiranje prazno, dokazuje izjava g. Juvana, ki jo priobčujemo danes, ker smo jo včeraj žalibože prekasno prejeli. Kar sicer besediči »Jutro«, je samo dokaz, da je mladinska klika popolnoma pod klopjo in *ato se na Jutrovske fabule ne moremo ozirati. — Uredništvo »Narodnega Dnevnika«.
— Kakor smo z zanesljive strani pouče-{jj, bivšemu ministru Antonu Kristanu, ni pila poverjena nikaka misija za Belje in se ie g. Kristan že pred dvema dnevoma vrnil v Ljubljano.
— Ožji odbor Jadranske Straže. Na Jtvi seji širšega Glavnega odbora Jadran-
i»ke Straže v Ljubljani, dne 1. t. m. je bil Jvoljen, ker se je dosedanji predsednik dr. t Marn zahvalil za event. ponovno izvolitev, za predsednika g. dr. K. Triller, za podpredsednika dr. R. Marn, veletržec Prane Stupica, podpolkovnik Vodopivec, za tajnike: ing. Debelak, dr. O. Fettlch, davčni nadupravitelj Fr. Gostiša, ključavničarski »nojster Josip Rebek, za blagajnika: indu-JtrijaJec Franc Medic, rač. revident Ivan Mikuš in tainik Trboveljske družbe Josip Pogačnik. Za ekonoma je bil izvoljen prof. w. Val. Rožič.
— Izpremembe v železniški službi. Gladom ukaza prometnega ministrstva so premeščeni odnosno imenovani sledeči želee-n>Ski uradniki: Dr. Jakob Borko, do sedaj ravnatelj ljubljanske direkcije, je imenovan ia direktorja Tečne plovitbe, Anton »rečko, za direktorja drž. železnic v Ljub-'iani, Anton Kostial za direktorja drž. žel. v Zagrebu, D. Jovanovič za načelnika komercialnega oddelka v prometnem mini-
1 »trstvu, Aleksander Petrovič 2a pomočnika direktorja 2a zgradbe, Borlvoj Gjuričič za Pomočnika direktorja rečne plovitbe, Dimitrije Naumovič za pomočnika pri direkciji v Beogradu, Gjorgje Lazič za načelnika ko-fcercijalnega oddelka generalne direkcije, 4r. Ivan Kelec za načelnika prometnega od-lelka- generalne direkcije, Peter Matič za lefa kontrole, Vladimir Nastasijevlč za načelnika komercijalnega oddelka, Ljubomir DaJa za načelnika kontrole, Vladimir Zdravkov ič za načelnika računskega oddelka, Bo-rislav Tucakovič za postajenačelnika v Beo-Bradu, Milan Stojkovič, Franjo Repič in Mi-tjutin Jovanovič za višje uradnike pri generalni direkciji. Upokojeni so: MUisav Pavkovič, načelnik strojnega oddelka generalne direkcije, Miloš Kikin, direktor prometa, -vžen Deroko, pomočnik generalnega di-festorja, Anton Panič, načelnik strojnega od-nelka v min. prometa, Svetozar Popovič, pomočnik direktorja za zgradbo železnic, ..I *j?n Popovič, načelnik oddelka general-mproiieJcciie* Petar Jovanovič, načelnik ko-PetPrlln!8a 0cJdelka direkcije v Beogradu, rinili 'anovič. načelnik računske kontTole .•nnfiT ’ gjorgje Radoševič, načelnik ra-i °^elka, Nikifor Petrovič, šef od-n»r i 23 *°«roIo v prometnem oddelku ge-eraine direkcije, Fran Strel, tehnični svet-WJ£ pomorske oblasti. Oh priliki upokojenja Sta bila odlikovana za vestno službovanje Evien Deroko z redom Belega Orla III. razreda in Anton Panič z redom Sv. Save III. **ste.
Izpremembe pri ljubljanskem gledališču. •Jutro« je včeraj prineslo senzacijonalne Vesti o popolni izmeni vodilnih mest pri ljubljanskem gledališču. Napisalo Je, da bo izmenjan tudi g. intendant Hubad ter Imenovalo celo imena novih oseb, ki naj za-®«Hjajo sedanje. Nam se je vse skupaj na Prvi pogled videlo neverjetno. Informirali *®k> se na merodajnem mestu ter v resnici ■IVedell, da imamo zopet opravka z obi-jfciniin Jutrovim blufom. Lov za senzacijami po načinu izvestnih bulvardnih žuinalov r* pa zloglasne kronenzeitung, ld je resnega
solidnega časopisja nevreden, ima Posledico, da ljudje »Jutru« že davno več “• verjamejo in to celo tedaj ne, kadar kaj ‘»»ničnega poroča. V našem slučaju pa ni “Obenega dvoma, da Ima dotično poročilo Politično tendenco. Namen mu je namreč, — J® namen posvečuje sredstva, kaj ne — da ž njo harangirati slovensko napredno Javnost proti sedanjemu režimu, kaj za to, če se pri tem deluje z neresnico, in kaj za to, j-e pri tem trpi slovenski kulturni zavod, r Jt*’ da taka neresnična in razburljiva poročila škodujejo zavodu samemu, o tem ne
telfpribitnUinn*e‘ T° 1,1 ^ vei pa srao ^°'
k . — ,Va2“° za upokojene učitelje. Ako Mterl izmed upokojenih učiteljev želi, da
Prosveta,
Ljubljanska drama.
t, Nikolajevič Tolstoj: Moč teme ali n. ^ek zapleten, ves ptiček izgubljen, j ®Ea v Petih dejanjih. Režija: J. Osipovič.
Težka, mračna zgodba življenja. Zlo, neskončno kot ruska stepa. Akord izzveni v apostelsko odpuščanje. Igrali so »dick an-gestrichen«. Zasedba pa je bila popolnoma na mestu. Zazdaj omenjamo Anisjo (ga. Juvanova), Akulino, Nlklta, ki je dober, a več-kTat nerazločen, IsMnitega Akima (Sest) in zelo posrečenega Mitrlča (Cesar). Z dosledno igro, ki očituje resničen talent se Je Predstavila v večji vk>gi gdč. Rakarjeva kot nekoliko stereotipna koletarska hudoba in manj zločinska stika - staka. Režija ruska, a pomanjkljiva. O delu in ijrri še poročamo.	—i.
Koucert Aleksandra Borovskega. Sinoči ie v veliki unionski dvorani otvoril letošnjo koncertno sezono svetovno znani ruski klavirski virtuoz Aleksander Borovski s samostojnim koncertom. Ljubljančani za klavirske koncerte niso posebno vneti in le ve-‘iki reklami časopisja pripisujemo zaslugo, se je nabralo na Borovskega koncert tenko poslušalcev, da je bilo trlčetrtine dvojine zasedene. Celo stojišča niso bila tako polna kot je običajno in mladina ni pokaza-|» zanimanja za izreden umetniški dogodek, ■fot bi ga morala. Poseta koncerta brezdvo-*®o nikomur ni bilo žal, ker je nudil redek glasben užitek. Virtuoz Borovski, povsod jlcr Je po svetu koncertiral spoštovan, občudovan in oboževan je za Ljubljano naznanjeni vzpored nekoliko izpremenil. Podal jjam je pa z enako bravuro in dovršenostjo “Btnške klasike Bacha, Schumanna ln Bee-‘novna kot svoje glasbene rojake Skrjabl-r? to Stravinskega. Kako Borovski tehnično ?®vtada svoj Instrument, kakšne dinamične *wcte mu izvablja ln kako taterpretlrf w>
Ljubjana, dne 4. oktobra.
se mu takoj odredi akontacija pokojnine, poprej, predno mu bo pokojnina definitivno regulirana, mora napraviti na prosvetno ministrstvo (odelenje za osnovmi nastavu) prošnjo, v kateri naj bodo navedeni naslednji podatki: Kedaj je vpokojen, kje je služ' boval, ko je bil vpokojen, koliko službenih let je imel do dne vpokojitve, koliko je imel plače in koliko je prejemal draginjskih doklad, kedaj je prejel zadnjič plačo in od katerega meseca mu teče pokojnina, kje želi prejemati pokojnino.
— Srečna Amerika! Po zadnji statistiki je bilo 1. septembra t. 1. v Ameriki 78.000 ljudi, ki so prejemali državno podporo. Vsi ostali, t. j. nad 100 milijonov Ameritosncev se vzdržujejo z delom svojih rok Kakor se vidi, je v Ameriki zelo malo ljudi, ki žive na račun državne blagajne. A pri nas?
— Obnovljenie Belgije. Belgija je bila ena onih držav, ki so bile po vojni tnjboli prizadete. Vendar ureditev razmer v Seriji zelo lepo napreduje. Od 100.000 hiš, ki so bile med vojno porušene, je na novo zgrajenih že 90.000. Od po vojni uničene zemlje se je obdeluje zopet 304.000 jutrov.
Čaša Radenske vode, Izpita pred jedjo, povzroča dober tek!
JUHAN. Iz priznalnlh pisem: »Vsakdanja poraba Vašega izdelka »Juhana« me je prepričala o njegovi izborni kakovosti In pa o tem, da Vaša priporočila niso prav ntč pretirana.« — Polonca Z. Št. Vid nad Ljubljano.
Ljubljana
— Jutri, dne S. oktobra je narodni praznik države Portugalske In obletnica prokla-macije republike. Na portugalskem konzulatu radi bolezni v družini g, konzula Jutri ne bo sprejemov. — Dragotin Štrucelj por-tug. honor. konzul.
1— Veliko vinsko trgatev priredi Godbeni odsek prostovoljnega gasilnega društva v nedeljo, dne 5. oktobra t. 1. v veliki dvorani Mestnega doma. Ob 2. uri se vrši sprevod po mestu. Ta trgatev ne bo običajna vinska trgatev, temveč Je letos poskrbljeno za razvedrilo duše in telesa v najobll-nejši meri. Za izborno domačo kapljico, izvrstno kuhinjo ln drugo ie poskrbljeno naj-izdatnejše. Poleg običajnih viničarjev ln vi-ničaric, župana, orožnikov, se je letos oglasil tudi znameniti zagovornik za vse one, ki se ne pokore zakonu pri beri grozdja. Zabava bo najimenitnejša in pričakujemo obilne udeležbe. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 5 Din. Čisti dobiček je namenjen društveni bolniški blagajni zato se preplačila hvaležno sprejemajo. — Odbor.
1— Cercle francals. Dodatno k objavi o tečajih društva Cercle francals se naznanja, da se bo v III. tečaju poleg predavanja o franc, zgodovini in franc, literaturi ter konverzaciji podučevala tudi gramatika za obiskovalce lanskega II. tečaja in sicer vsako sredo od 18. do 19. Učno knjigo sl bodo člani sami izbrali v sredo 8. t. m. Prijave za vse tečaje sprejema še nadalje šolski sluga g. Schott na I. drž- gimnaziji v Tomanovi ulici vsak dan okoli 18. ure, iz-vzemši ob sobotah. Mesečna članarina stane 10 dinarjev.
1— »Nobel« trgovski soirurinik je Vinko Marinčič. Navadno skoči okrog »pudlja«, in se klanja odjemalcem. Dne 22. septembrba pa je pokazal, da zna tudi kaj drugega. Šel je In najel jc avtomobil Ivana Šmalca ter se peljal s štirimi tovariši od glavne pošte v gostilno »Kmet« v Spod. SiškL Pokrepčavši se, se je dala peljati družba zopet v Ljubljano, do »Mestne elektrarne« ln od tam v razne gostilne. Za to »nobel« furanje z avtomobilom je zahteval šofer končno, ko je veselje minilo, in je prišel grenki trenutek ločitve — 610 dinarjev. Dobil jih ni. Zato ie prijavil Marinčiča policiji. \
1— Policijske pHlave. Pijanost 1, kaljenje nočnega miru 1, prest, cestno-policijske-ga reda 12, telesne poškodbe 1, goljufije 1, neplačana vožnja 1, žaljenje straže L
1— Aretacije. Radi pijanosti 1, radi nedostojnega vedenja 1, radi tatvine 1.
1— Gostilna in kavarna Central, danes koncert, toči se pristen domač cviček in prvovrsten jeruzalemec. Ne zamudite prilike in posetlte »Central«, za kar se priporoča cenj. občinstvu Štefan Mlholič.
1— Kavarna Jadran, vsak večer koncert prvovrstne damske kapele. Za mnogoštevilen obisk se priporoča Zima, kavarnar.
1— Svetlo-likanje ovratnikov ter likanje perila se najlepše izvršuje le v higije-ni 1 Pralnici F. Šimenca, Kolodvorska ce-™JL“?wšuie tudi popravila perila.
99
Naročajte Narodni Dnevnik“I
.   _____
samezne skladbe, o tem se pisati ne da. Treba je to igro slišati. Bravuroznega pred-našanja zanimivega Stravinskega in Tann-li2userjeve uverture v priredbi Fr. Lizsta ter Beethovnovega »Marche turque« ne bomo pozabili. Užival smo s pri nas redko glasbeno naslado, uživala je pa tudi naša ponavadi hladna publika, katero je Borovski s svojo virtuozno, fenomenalno igro sugestivno pripravil do entuzijastičnih 'aplavzov. Veliki mojster Je moral ponavljati ln izven vzporeda še dodati več točk. Poslušati se ga nismo naveličali. Njegov koncert je bil za Ljubljano izreden glasbeni dogodek, kakršnih bo glasbeni kronist mogel v prihodnje malo zabeležiti.
Umetniška šola »Probuda«. Zelja po
ustanovitvi slovenske umetniške. šole sega gotovo v ono dobo, ko so se pojavili prvi slovenski umetnlld, ki so se zavedali, da so sinovi našega naroda. Zaman smo čakali, da bi to šolo dobili od avstrijske vlade. Tudi preobrat nam je ni dal. Teren je bil pač premalo dodelan, manjkali so gotovi predpogoji za ustanovitev takega državnega zavoda. Da imamo danes v Ljubljani vsaj društveno umetniško šolo, ki se od leta do leta lepše razvija, se moramo zahvaliti peščici požrtvovalnih strokovnjakov, kateri so ji z nesebičnim delom postavili temelj ln ki grade začeto delo sinotreno naprej. Njim se imamo zahvaliti, da stopa umetniška šola društva »Probuda« letos v svoje četrto šolsko leto- Šolskemu vodstvu se Je posrečilo pridobiti za nadaljuj pouk nekaj novih odličnih učnih moči. V kratkem bodo objavljeni točnejši podatki o preteklem šolskem letu in o novi organizaciji šole v letu 1924-25. Za danes opozarjamo za oblikujočo umetnost navdušeno mladino in vse druge interesente na vpisovanje, ki se bo vršilo v novi risalnici Tehn. srednje šole (m*zz. štev. 11) dne 6. in 7. oktobra od 18. do 19. ure la dne 8. oktobra od 16> do it. ur* ,
Narodno gledališče v Ljubljani. Danes v nedeljo zvečer ob 8. uri se vrši v drami repriza slavne historične komedije CyranO de Bergerac, ki Je dosegla pri premiieri tako časten uspeh. Predstava se vrši kot izven. Ob pol 8. uri pa se pojeta v operi enodejanki: V vodnjaku in Cavalleria rustica-na. Vstopnice pri dnevni blagajni. V pon-deljek je v drami Paglavka za red C.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno opozarja abonente, da vplačajo pri gledališki blagajni v dramskem gledališču II, obrok letošnjega abonmaja ln to do 10. t m.
Šport.
Hdzena. — Viktorija (Zagreb) : Ilirija.
Jutri, v nedeljo ob <'14. url se vrši na Igrišču Ilirije ženska rokometna tekma med Viktorijo, eno prvih zagrebških h&zen, in Ilirijo, hSzenskim prvakom Slovenije. Viktorija nastopi v isti sestavi, kakor je 28. p. m. porazila v prvenstveni tekmi Vesno: nekateri rezultati: Gradjanski, Zagreb 3 : 2, Concordija, Zagreb 6 : 1, Atena, Zagreb 5 : 1, 01ymp, Opatija 7 : 2, SK Bakar 5 : 4. Večina igralk Viktorije je igrala že reprezentativno za Zagreb, srednja napadalka Zale je nastopila tudi v Pragi za Jugoslavijo. Ilirija bo imela napram izvrstnim Zagrebčankam jako težko stališče. Pričakuje se lahko z obeh strani vzorne Igre in najlepšega športnega užitka.
Ilirija old boys ; Sokol L — Za nogometno tekmo v prid sokolskega doma na Taboru, ki se vrši jutri, v nedeljo ob 16. uri na športnem prostoru Ilirije ob Celovški cesti, postavi Ilirija sledeče moštvo: V golu igra znani Izvrstni vratar Pelan, obramba je poverjena Kavšku, nedosežnemu reprezentančnemu branilcu Slovenije in Marča-nu, večnemu rezervistu. Krilci bodo Deržaj, izvrstni taktik stare garde, nadalje širom bele Ljubljane renotniranl Mundi Ko-ritzkj’ in končno »sudac« Fink. Napadalno vrsto vodi rutinirani centerforward Ilirije Betetto, na levem krilu igra Kušar, ld se Je kot branilec Ilirskega L moštva odlikoval po naglem startu in po tehniki, desno krilo zavzema ValaSek, svojčas najboljši slovensko-češkl tekač. V desni zvezi Igra pristni old boy dr. Majcen, ki nikoli ni konkuriral za igranje v aktivnem I. moštvu, četudi razpo-" laga s takozvanim »smrtnim strelom«. Napadalni kvintet izpolnjuje končno Vodišek, doslej ni mogel avanziratl v I. moštvo, ker ima dve »desni nogi«. Moštvo sestoji tOTej po večini 12 renomiranih nogometašev, ki so še pred kratkim igrali v našem nogometu prvo vlogo in ki se gotovo tudi v Jutrlšnl tekmi ne bodo dali obsoditi v vlogo druge vrste, ako tudi jim je obljubil kapetan sokolskih nogometašev nič manj kot trideset golov. Vederemo...
Gospodarstvo.
Dr. R. Plpuš:
Kdo le kriv neznosnega davčnega bremena!
Zanimiv tiskovni proces v Mariboru.
Dne 25. 9. t. i. se je pred okrožnim sodiščem v Mariboru, ld je bilo delegirano mesto ljubljanskega sodišča, vršila kazenska razprava radi razžaljenja časti proti Antonu Lajovicu na zasebno obtožbo državnega pTavdnika pri deželnem sodišču ljubljanskem dr. Roberta Ogoreutza in njegovega brata, bančnega uradnika v Celju, Hano Ogoreutza. Svoj čas je bil namreč v »Slovencu« objavil Anton Lajovic članek »Misli o kulturnem tipu germaniziranega Slovenca*. V tem članku je stal stavek, nanašajoč se na kapelnika dr. Čerina: »V nepotrebnem spoštovanju nekdaj sakrosanktnega nemškega načina pisave naših Imen je (scillcet dr. Čerin) milega Jurija Mihevca dal tiskati na programih in plakatih O(eorg) Mfcheuz«. Pod črto je stala z ozirom na ta stavek opazka: »Spoštovanje, ki ga še danes brez slutnje sramu goje naši Schupeutz-i, Seunig-i, Mal-fr-jl. Ogoreutz-i etc.* Vsled te opazke čutila sta se žaljena oba zasebna obtožltelja.
K razpravi stranke same niso došle.
ObtožiteUa Je zastopal dr. Kalan iz Celja,
čegar substitut dr. Koderman je pri razpravi Izvajal, da Je povsem Jasno, da je dotična opazka žaljiva, ker zasebnima obtožiteljema očita pomanjkanje sramu in ker je smatrati da je pisava Imena zasebna zadeva vsakega posameznika.
Obtoženčev zgovornlk dr. Henrik Tu-ma je Imenom svojega klijenta IzjaviL da Lajovic v svojem članku ni imel namena nikogar žaliti ln da sploh ni imel v mislih bo tovih oseb, ker mu je šlo ne za zadevo osebnega značaja, temveč za razmišljanje o važnem narodnem vprašanju. V opazic navedena imena, niso Imena oseb, ampak javno znana imena raznih tvrdk, deloma v Ljubljani, deloma v Novem mestu. Zagovornik Je sklicujoč se na vsebino celega dotičnega članka in na sledečo polemiko dokazoval resničnost obtoženčevega zagovora. Nadalje je izvajal, da je zmotno mišljenje zasebnih obtožiteljev, da i« raba lastnega Imena zgolj zasebna stvar. Bivši avstrijski režim je lastna imena vedno izrabljal v ger-manlzatoriaie in tudi romanizatorične svr-he. Tedaj so bila lastna Imena pravi žig na človeku, po katerem sl spoznal ali kedo pripada narodni stranki am nemčurskl ali ita-lijanaški stranki. Ni res, da je pisava Imen identična z imenom samim. To vprašanje je bilo rešeno že v Avstriji z izreki najvišjih administrativnih in sodnih oblastev, po katerih si slovensko ime, tudi £e je bilo preje Po pač e4io z nemškim ali laškim načinom pisanja lahko začel pisati pravilno po slovensko, ne da bi bilo zato treba posebnega oblastvenega dovoljenja ali posebnih listin. Da sprememba pisave ni sprememba Imena, kaže srbska pisava s cirilico, kjer bi se ime Ogoreutz gotovo ne pisalo z »tz*. če bi dali vprašanje imen v Mariboru na plebiscit bi Lajovicu dali prav vsi, ki niso glasovali’ za nemškutarsko listo pri zadnjih volitvah. Vse slovensko ljudstvo bi tako glasovalo Tudi sodniku, ki Je član narodne mase, je tako soditi. Ali ne čuti državni pravdnik dr Ogo-reutz. da je kot uradnik naše narodne države dolžan varovati narodno čast in narodno zavest? Ali ne sluti, -da z nemškutarsko pisavo svojega Imena ruši to narodno čast in zavest?
Italija ima, kar »e tiče narodne zavesti, skraino občutljiva oblastva. Če bi uradnik rabil spačeno Ime pri uradih javne uprave, bi bil takoj reduciran. Saj so bili vrženi na cesto mnogi izborni sodniki samo zato, ker so se podpisovali s končnico »Čič«,
Sodišče je nato Izreklo oprostilno razsodbo češ, da obtoženec ni imel niti namena, niti zavesti žalitve.
Zastopnik obtožiteljev je prijavil ničnostno pritožbo.
Razpravi je prisostvovalo številno občinstvo zlasti i* krogov slovenske'inteligence, ki se Je čudilo* da so slične tožbe
Uvodnik »Narodnega Dnevnika* od 26. septembra 1924 graja demagogijo, s katero se dolži uradnlštvo, da je krivo neznosnega davčnega bremena. Ni dvoma, da se pri nas z davki uprizarja velika demagogija. V političnih borbah je eno najbolj priljubljenih sredstev davčno breme. Opozicija očita vladajoči stranki, da je kriva neznosnega davčnega bremena. Ko pride opozicija na vlado, pa se veter obrne in bivša vladna stranka očita isto nekdanji opoziciji. Tako se to ponavlja od leta do leta. Včasih pa se politične stranke spravijo tudi na uradnlštvo, češ, da je uradnlštvo krivo previsokega bremena, da uradnlštvo' s preveliko strogostjo izterjava davke itd. Posebno rade se poslužujejo tega očitka stranke, ki domnevajo, da davčno uradni-štvo ne stoji v njihovem taboru.
Vsi ti očitki navadno nimajo drugega namena, kakor buditi med prebivalstvom nezadovoljstvo, buditi mržnjo proti vladi ali pa proti nasprotni politični stranki. > Hvalevredno je, da je »Narodni Dnevnik« zavrnil to demagogijo. Ne morem pa se strinjati z nadaljnimi izvajanji »Narodnega Dnevnika«, kjer se trdi, da je na slovenskem ozemlju odmerjanje davkov avtonomno, da si davkoplačevalci po svojih zastopnikih sami odmerjajo davke ln da so torej za visoka bremena odgovorni davkoplačevalci, oziroma njih zastopniki pri davčnih komisijah.
Predvsem Imajo davkoplačevalci po svojih zastopnikih pri nas besedo le pri odmerjanju splošne prldobnine In dohodnine, deloma tudi pri odmerjanju prometnega davka. Vsi ostali davki se odmerjajo brez sodelovanja davkoplačevalca. To velja zlasti tudi za. pridobnlno podjetij, ki morajo Javno polagati račune. Ravno ta posebna pridobnina in dohodnin* pa sta tisti dve vrsti davka, katerih breme Je danes pri nas najbolj občutno ln najbolj krivična
M splošni pridobnlni določajo prido-bninske komisije, katerih člani so deloma Izbrani Izmed davkoplačevalcev, zgolj razmerje med vsotami, katere naj plačujejo posamezni obdačencL Skupno svoto pri-dobnine, katero morajo plačati obdačencl, določi deželna pridoblnlnska komisija na podlagi zakona ln splošne pridobnlne, ki se je plačala v predldočem letu. Prldobninske komisije imajo samo nalogo od vlade določeno svoto razdeliti na posamezne obda-čenče. Njih vpliv na vlsočtno davka, katerega mora plačati obdačenec, je torej prav neznaten. Ta vpliv pomeni tem manj, ker znašajo pri nas raznovrstne avtonomne doklade na pridobnlno, navadno več, kakor pridobnina sama. Doklad pa spet ne določajo prldobninske komisije, torej ne zastopniki obdačencev, ampak nastopi avtonomnih korporacij sporazumno z vlado.
Nekoliko več vpliva imajo davkoplačevalci na določevanje dohodnine. Tu sodelu-i jejo dohodninske cenilne komisije, katerih člani so podobno kakor pri pridobninsklh komisijah, deloma Izbrani od volllcev samih, po večini pa imenovani od vlade. Vendar tudi dohodninske komisije nimajo pravice, dohodnino določevati poljubno. Po svoji vesti, po zakonu In storjeni prisegi so člani komisije zavezani, natančno spoštovati obstoječe zakone. Tudi dohodninska cenilna komisija ne določi svote, katero naj plača na dohodnini posam. davkoplačevalec. Dohodninska cenilna komisija določi zgolj svoto dohodkov, katero je imel posamezni obdačenec v določenem davčnem letu. Vse daljno postopanje je po naši sedajni praksi v rokah davčnih oblastev, ki določijo po zakonitih določilih dohodnino posameznega obdačenca na podlagi dohodkov, ld jih je ugotovila cenilna komisija. Menda ne bos nihče zahteval, da naj dohodnlnjke cenilne komisije postopajo proti zakonu in prod svoji vesti, da naj postopajo samovoljno ali celo strankarsko. Kdor zahteva to, ta bi se ne smel čuditi ln tudi' ne pritoževati, č* bi dohodninske cenilne komisije nekega dne za podlago obdačenja vzele pripadnost obdačenca k tej ali oni politični stranki in ob-dačlle samo pripadnike svojih političnih nasprotnikov. Hvalimo boga, da se našim dohodninskim cenilnim komisijam kaj podobnega ne more očitati,
2e 20 let sodelujem pri dohodninskih cenilnih In piidobninskih komisijah in sem Imel dovolj prilike, opazovati njih delovanje. Razundjlvo je, da te komisije niso nezmotljive. Ce se pripetijo tu In tam pomote, so tega največ krivi obdačencl sami, ker davčnemu oblastvu he dajo natančnih podatkov o svojih razmerah. Vendar so zelo redki slučaji, v katerih bi se dodatno brez-dvomno dognalo, da je dohodninska cenilna komisija dohodke tega ali onega obdačenca cenila previsoko. Prav pogosto pa se pripeti, da se atjdatno, pri zapuščinskih faz-pravah in pri drugih priložnostih popolnoma jasno dožene, da so dohodki tega ali onega obdačenca bili ocenjeni veliko prenizko. Dohodninske cenilne komisije torej ne postopajo prestrogo. Isto bo moral potrditi vsak, kdokoli je Imel priložnost, opazovati delovanje dohodninskih cenilnih komisij.
Napadi na cenilne ln prid«bnlnške komisije zaradi previsokih davkov, so torej ravno tako krivični in ravnotako malo utemeljeni, kakor napadi na uradnlštvo, katerega naloga je, izvrševati obstoječe zakone ln izvrševati vladne ukaze.
Za davčno breme so odgovorne edino le vlade in politične stranke. Vlada pripravlja in Izvršuje zakone, torej tudi davčne zakone, politične stranke pa so tiste, ki glasujejo v skupščini b teh zakonih. Brez vlade In brez soglasja skupščinske večine, ni zakona, torej tudi ne davčnega zakona. Pri nas je bila do zdaj vlada vedno zastopnik tistih političnih strank, ki s0 v skupščini imele večino. Izvrševala je torej načela teh
strank In postopala po zahtevah In željah teh strank. Na krmilu pa so v 5 letni dobi naše države bile Že vse večje politične stranke. Vsaka od njih je imela torej že priložnost, ublažiti neznosno davčno breme. Nobena pa se ni spomnila te dolžnosti. Naše politične stranke se medsebojno pridno obdolžujejo krivde na previsokem davčnem bremenu, ako pridejo same na krmilo, ko bi same imele priložnost, to davčno breme ublažiti, pozabijo vse na to, da bi odpravile tiste krivice, katere Je baje poprej zakrivila nasprotna stranka. Pozabijo pa na to svoje dolžnost, ker kot vladne stranke uvidijo, da država brez davkov ne more živeti, ln pa, ker nimajo potrebnega poguma, da bi Izenačile davčno zakonodajstvo, s katerim bi bilo treba malo višje obremeniti nekaj lastnih političnih pristašev, ki so do zdaj premalo obremenjeni.
Da je davčno breme zlasti pri nas Slovencih neznosno, o tem ni nobenega dvoma. Neznosno pa je to breme, ker so nekateri davki res veliko previsoki, in zaradi tega, ker davčna bremena niso razdeljena enakomerno. Poleg mnogoštevilnih novih davkov, ki so vpeljani zadnja leta, znači najvišje breme posebna pridobnina in dohodnina. Obe vrsti davka se sicer opirata na zakon od 25. oktobra 1896 št. 220 in ttovolo od 2\ januarja 1924 št. 13 d. z., vendnr se ti zakoni danes popolnoma napačno tolmačijo. O teh napakah tukaj obširno govoriti, ni mesta. O tem se ie mnogo govorilo in pisalo, a dozdaj brez uspeha. Omenim naj le to, da je v smislu teh zakonov davkoplačevalec od svojih dohodkov na dohod-nfnl plačeval od 0.60% do 6%, od najnižj« obdačenih dohodkov se je plačevalo po 60 vinarjev od 100 K. od najvišje obdačenih dohodkov pa nekaj manj kakor 6 K od 100 kron. Pri tem pa dohodki, ki na leto niso znašali 1.600 zlatih kron, sploh niso bili obdačenL Danes so obdačeni vsi dohodki, ki presegajo 5000 Din, to je zlatih kron 350. Vsled tega plačujejo danes dohodnino mnogoštevilni obdačencl, kf je pred vojno n’sa plačevali, a kopra v nimajo nič več dohod« kov, kakor so jih imeli takrat, ali pa jih Imajo celo manje. Z invalidnim davkom In s 30 % pribitkom pa znaš«i danes dohodnina od 14 % io 22%, to se pravi, obdačenec plača danes ra dohodnini od 100 K najmanj 14 In največ 22 K, torej neprimerno več, kakor je plačal .pred vojno.
Pod naslovom posebne pridobnlne pa se podjetjem mnogokrat vzame ves Čisti dobiček, tu In tam tudi več, kakor znaša celi čisti dobiček.
Do tega ogromnega povišanja osebne dohodnine in posebne pridobnlne pa smo prišli, ker vlada in ž njo naše politične stranke trdovratno stojijo na stališču, dn je današnja krona ravno toliko vredna, kakor nekdanja zlata krona. Tega napačnega načela se drži naša vlada krčevito samo tam, kjer Je to njena korist, torej pri odmerja-
Su dohodnine ln posebne pridobnlne, pri ačevanju pokojnine upokojencem Itd., nikakor pa ne tam, kjer je to njej na škodo n. pr. pri raznih pristojbinah in ostalih davkih, kakor pri splošni pridobninl, zemlja* rini Itd.
To neznosno osebno dohodnino pa plačujejo v naši državi samo Slovenci In Dalmatinci. To breme Je torej ne samo previsoko, ampak še posebno občutno zaradi tega. ker nj enakomerno razdeljeno na vse dele naše države. Splošno plačujejo Slovenci, preračunjeno na osebo. 2- do 3 krat toliko davkov, kakor naši sodržavljani v Srbiji ali Bosni. Krivično Je to breme še tudi zaradi tega, ker tudi po posameznih slojih prebivalstva ni enakomerno razdeljeno. To silno povišanje davkov občutijo pri nas le tisti, ki plačujejo osebno dohodnino, ali posebno pridobnlno. Obdačencl, ki ne plačujejo osebne dohodnine ali posebne pridobnlne, plačajo danes neprimerno manj, kakor so plačevali pred vojno. Saj sta zemljarina in splošna pridobnina, torej poleg osebne dohodnine, najvažnejši neposredni davki. Povišani samo na 6 kratno številčno svoto predvojnega davka, dočim je današnja valuta vredna komaj 60. del nekdanje zlate Krone. Obdačend* ki plačujejo zgolj prldob-nlno in zemljarlno, nosijo torej komaj eno desetino tistega davčnega bremena, kakor so ga nosni pred vojno, in tukaj tiči vzrok, »tkaj naša davčna zakonodaja ne napreduje. Od volllcev pripada velika večina tistim, ki ne plačujejo niti posebne prldobnine, niti osebne dohodnine. Če bi se zakoni izena-
v!s £1, stt,F10rali rI v°UIcI primerno višje obdačiti. Njim pa se nobena naša politična stranka ne upa zameriti, ker se boji, ne za ^ržav<\ ki bi z izenačenim zakonom samo pridobila, in tudi ne za pravico, ampak za svojo stranko, za korist strankinih poglavarjev Tukaj je pravi vir našega neznosnega davčnega bremena, ne pa v uradnikih m tudi n^\^davSnIh tomisCah.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«.
Glavni la odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvežita tiskarna« v* LJubliafll
? Vedno zadnje novosti f
|	SAMO	|
j GRIČAR & MEJAČ, ? f Šelenburgova ulica 3 I
Advokat
DF Henrik Tuma
naznanja, da Je otvoril pisarno na Dunajski cesti št, 17 I. nadstr.
lem Je šofer pričel voziti. Vendar oči vidno ni bilo vse v redu — kakor bi se ne hotela posrečiti ta nakana! Ta zakasnitev — pritisnil je vzmet nazaj in res zapeljal par metrov nazaj proti hiši — zadoščala, da je pestunja pritekla k avtomobilu.
Skočila je na stopnjico in poskušala iztrgati malega iz tujčevih rok. Kriče se je oprijela vratc, ko se je avtomobil spustil v dir in komaj so se odpeljali izpred Greystokove hiše, jo je Charles udaril v obraz, da je padla na tlak.
(Dalje prihodnjič.)
Ugrabljeni otrok.
»Za‘deve ni mogoče pojasniti,« je dejal d’Ar-tiot, »toda jaz vem iz najboljšega vira: policija in 'tajni agenti nimajo niti najmanjšega pojma, kako se je to zgodilo. Edino, kar vedo vsi, je: Nikolaj Rokov je ušel.«
John Claytou, lord Greystoke — opica Tarzan rr je molče sedel v stano\ranju svojega prijatelja, poročnika Pavla d’Arnota, v Parizu. Poglobljen v svoje misli je strmel v konico svojega elegantnega čevlja. Po glavi mu je šlo marsikaj, beg tega njegovega smrtnega sovražnika iz francoskih vojaških zaporov je vzbudil kopico spominov; vsaj je bila temu človeku po pričevanju opičjega človeka in Izreku sodišča prisojena dosmrtna ječa.
Razmišljal je o tem, kako ga je hotel Rokov več kakor enkrat za vsako ceno odstraniti in bil trdno prepričan, da bodo brez dvoma spletke, ki jih bodo skovali njegovi možgani sedaj, ko je prost, piteinnele vse, kar je doslej storil.
Tarzan je svojo ženo in svojega malega sinčka nedavno spravil v London. Hotel jima je prihraniti neprijetnosti in nevarnosti deževne dobe ha svojih razsežnih posestvih v Uziri. Uziri je bila dežela divjih Wazirov v Afriki, kjer je opičji človek nekoč vladal kot kralj Wazirov in kamor se je vrnil kot bogat lord.
Zdaj se je prepeljal preko kanala le na kratek pbisk svojega starega prijatelja — in že je stala pred njim nič dobrega obetajoča vest o Rokovem begu.
Dasi je šele prišel v Pariz, je pričel misliti na takojšnjo vrnitev v London.
»Ne bojim se zame, Pavel,« je končno prekinil svoj molk. »Večkrat sem že uničil kakove naklepe proti meni, toda sedaj gre za več. če se ne varam glede tega človeka, bo zdaj njegovo delo manj veljalo meni, kakor moji ženi in mojemu otroku. Kajti on brez dvoma ve, da me tako najhujše udari. Ne, takoj moram nazaj k njima in ostati tam, dokler ne bo Rokov zopet na varnem pod kjučem, ah pa — dokler ne pogine.«
FRANC CERAR,
družba z o. i. v Domžalah pri Ljubljani tovarna
slamnikov in klobukov
zaloga v Celju, Gosposka 4.
Popravila se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešei nova ni. 5. na dvor. Kovačič & Tršan.
Kamen
Potrebujemo večjo količino dalmatinskega kamna ali temu sličnega* Ponudbe z vzorci poslati na
Nikola Pavičevič trgovec Kralj Aleksandra ulica h Beograd.
MERAKL
BODE, MASTILA. LAKOVE, ŠTUK, EMAJLE, KISTOVE IJAMACNO CISTI FIRNIS NA3BOL3E KAKVOČE NUDI
MEDIČ-ZANKL
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
CENTRALA *
MARIBOR NOVI SAD
PODRUŽNICA	SKLADISTE
TVORNICE:
L3UBL3ANA-MEDVODE
Šivilje in gospodiinje opozarjamo, da sozopet do speli
©@@
▲▲A
najboljši šivalni stroji
„€ritznerM
v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo. Isto-tam vseh vrst čevljarski stroji »Adler** (Flachštef), cilinder, levoročni in krojaški. Pouk v vezenju ter krpanju perila in nogavic (štofanje) brezplačno edl* no le pri:
kupuje Sever & Kosit*.1
Ljubljana. Wolfova ut. 1S»
za Izdelovanje damskih klobukov. Modni sa'f>n Za damske klobuke Alojzija- Vivod ro]. Mozetič, Ljubljana. Pred Škofijo 21 /II. sprejema dame in gospodične v praktičen pouk v svrho priučenja za lastno rabo. Samostojno izvrševanje vsakovrstnih modnih klobukov. Nadaljnja pojasnila od 10—1 ure popoldan.
so več boljših gospodov na dobro domačo hrano.
Naslov pove uprava lista.
Dočim sta se oba prijatelja odločala v Parizu, j ata imela dva druga moža v mali londonski predmestni hiši važne pomenke. Eden je bil bradat, dočim je drugemu odganjalo le redko strnisče po licu; bledica njegova je izdajala, da je za del j časa sklenil prijateljstvo z zrakom zaporov. Baš ta se je zdaj obrnil k svojemu pomagaču:
»Ti si moraš brezpogojno obriti brado, Aleksej. Sicer te bo vsak spoznal. V tem hipu se ločijo najina pota. Ko se zopet snideva — namreč na krovu »Kincaida«, upajva, da bodeta z nama oba Častita potnika, ki komaj slutita, kakšno prijetno potovanje sva jima pripravila!«
»Cez dve uri bom z enim na potu proti Doveru. Pe se boš ravnal natančno po mojih navodilih, prideš ti jutri ponoči z drugim tja. V tem slučaju
nova, kompletna, jesenova, po-Utirana, se ugodno proda. Nasi ovpoveupravalista.______
stara 30 let, čedne zunanjosti in neomadeževane preteklosti, s premoženjem 25.000 Din V gotovini in lastno opremo M želi žlmpreje omožiti, najraj* s trgovcem ali gostilničarjem. Vdovec ni izključen. Le reso? in neanonimne ponudbe p«4 „Sreča“ na upravo lista.
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika ob vodi Popravila sprejemamo.
kraljice Marije
za negovanje obraza, nadalje parfume, vsa lasna dela, spe-cijaliteta: lasne obročke in kite v vseh barvah, pripoioča
z znanjem slovenskega in nemškega jezika, zelo gospodinjska in ljubi otroke, išče mesto upraviteljice tajnice.
Ponudbe pod „Vestnamoč“ na upravo Narod. Dnevnika v Mariboru.
s kuhinjo in 2 malimi sobami ali 1 veliko se išče v Ljubljani ali okolici. Plača se mesečno do 1500'— K. Cenjene ponudbe na upr. Usta pod „Čimpreje“.
higienično urejeni moderni damski česatai salon « Ljubljani, Kongresni trs itev. e.
Odprto: od 1/i8. do 12. ure in od 1/2 2. do 7. ure, sobotah do ure 8. zvečer.
Gradbeno podjetje
Arhitekt
za takojšen nastop. Dnivn* služba od 1/28 do 1ls i 'n 1/2 2 do 1/27 zvečer Ponudb* na upravo Tista pod ..Zanesljiv*,
nagrade dobi, kdor preskrbi oženjenemu, marljivemu in zanesljivemu upokojencu mesto hišnika v Ljubljani ali v okolici iste.
Cenjene ponudbe na upravo lista pod „Hišnik“.
vstopim v katerikoli dobro idoče podjetje s kapitalom 50,000 Din Resne ponudbe pod Z. R. 1925 na upravo.
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB.
Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
trgovsko izobražena išče mest* v pisarni, bodisi za knjigovod* kinjo, kontoristinjo ali blagajničarko. Pripiavijena je iti tudi nekaj mesecev brezplačno. Po* nudbe na upravo lista pod „Pl* sarniška moč“.
se več oseb na dobro domačo hrano.
Naslov pove uprava lista.
moški in žaket s telovnikom, vse dobro ohranjeno s« ugodno proda.
Naslov pove uprava lista.
je dobro idoča kavarna na novp renovirana v sredini mest« Mn* ribor, stanovanje takoj na ra** polago. Proda se radi prevzem« drugega dela. Cenjene ponudb? prosim na kavarna Bristol, Maribor.
par jelenovih rogov na šabloni. Naslov pove uprava lista.
vloge na hranilne knjižice In tekoči račun
se bliža, kdor nima še v redu svoje knjige, kdor želi imeti pravočasno sestavljeno bilanco, kdor ima za urediti stare račune in bilance ali revidirati, dobi vsa potrebna navodila od prvovrstnega, natančnega in solidnega knjigovodje, ki je že dolgo bil zaposlen kot tak in kot revizor knjig. CenJ. ponudbe pod »Revizija* na upravo lista.
En kg sivega opuljenega P»ja 70 Din. napol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 120 in 150 Din. mehko jak puh 200 in 225^Din, boljša vrata 275 Din. Pošiljatve carine prosto, proti povzetju od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in nevšeče vzame nazaj. Naročila samo na BENEDIKT SACHSEL, Lobez it. 86 pri Pilznu, Češkoslovaška. Poštne pošiljke gredo Iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni.
suh, rezan 4 m dolg, 30 mm debel, 7—8 m? se po ugodni ceni proda. Natančneje se poizve pri Ivan Kramar, mizar, Gorenjavas št. 39, p. Ribnica, Dolenjsko.
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru.
Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev.
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in
proti zastavi.
Telefon številka O	Telefon	številka	9
iz nemškega, italijanskega, francoskega in srbskega jezika nt slovenski in obratno, vsakovrstne korespondenclje sprejm« izurjen korespondent trg. als*. demik. Cenj. ponudbe pod „N** tančen" n« upravo lista.
Turški med, pravi Fortuna, šumeči bonbont na zalogi samo pri JOSIP VITEK, v Ljubljani, Krekov trg 8.
srednjo, iščeta dva boljša gospoda. Če 1« mogoče v mestu. Ponudbe n« upravo list« po<l »Soba«.
se išče za november. Ponudbe z označbo cene na upravo lista pod „Potreba“.
-55 TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
< Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi) ►► lEkspozitura
< Kapital in rezerve Din 19,000.000”- ►
Izvršuje vse bančne posle najtotneje in naikulanfneie.
Brzojavi: TRGOVSKA.	Telefon:	139,	146.	458.
Iaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Podružnice:
Maribor	Kamnik
Novo mesto	Rakek
Slovenjgradec Konjice Slovenska Bistrica Ptuj
Logatec
Prevalje
CeSka industrijalna in gospodarska banka