ILUSTRIRANI SLOVENEC TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA Leto VI 26. oKtobra 1930 Stev. 43 Slovenski kmetiški dom Rojstna hiša bivšega narodnega poslanca Žebota v Selnici ob Muri. Pred liišo stoji mogočna lipa, tako tipična za pristno slovensko domačijo. Pod to lipo, iki je ena najlepših v Sloveniji, so se od leta 1908. do 1910. zbirali pod Žebotovim vodstvom mladi slovenski kmetiški fantje iz obmejnih krajev, ki so potem tako uspešno širili slovensko misel ob naši severni jezikovni meji in zajezili ponemčevanje. 338 Mir in prijateljstvo med balkanskimi narodi. Od 5. do 11. oktobra se je viršila v Atenah prva konferenca vseh balkanskih držav, katere so se udeležili zastopniki Jugoslavije, Romunije, Bolgarije, Turčije, Grške in Albanije. Čeprav so gledali na konferenco mnogi jako skeptično, je vendarle rodila presenetljivo ugodne rezultate, tako da je upati, da pride sčasoma vendarle do tako potrebne in od vseh zaželene tesne zveze vseh balkanskih držav, s čimer bi bil izločen strupeni vpliv onih sil, ki stalno podpihujejo dosedanja medsebojna nasprotstva. Prihodnja taka konferenca se bo vršila v Carigradu. — Spodnja slika nam kaže otvoritev sedanje atenske konference. Dr. Ninko Peric, novi predsetlnik državnega sveta, ki je prevzel to visoko mesto po upokojenem dr. Poličeviću. Na desni: Z velike razstave tiska v Zagrebu. V prostorih zagrebškega velesejraa se je vršila ta mesec velika razstava vsega jugoslovanskega tiska, obenem je bil pa na njej zastopan tudi tisk skoraj vseh drugih evropskih in mnogih izvenevrop-skih držav. To je bila doslej največja slična razstava v naši državi in po svoji vsebini tudi ena najzanimivejših. Obsegala je namreč vse vrste tiska, kakor n. pr. tiska za slepce, tiska znamk, esperantske-ga tiska itd. Slika nam kaže del slovenskega tiska na tej razstavi, kateremu so priznavali glede tehnične po'polnosti vsi strokovnjaki prvenstvo v jugoslovanskem tisku. Pretežno večino teh del je izvršila naša Jugoslovanska tiskarna. Na levi: Z manevrov naše dravske divizije na Ptujskem polju. Od 6. do 11. oktobra so se vršili na Ptujskem polju pod vodstvom g. divizijonarja Tripkoviča veliki vojaški manevri, katerih se je udeležila večina garnizij dravske divizije in katerim je prisostvoval tudi poveljnik naše 4. armade. Slika na levi nam kaže gradbo pontonskega mostu čez Dravo pod poveljstvom inž. majorja Šarca. Na desni: General Sava P.Tripković, dosedanji poveljnik naše dravske divizije, ki je bil imenovan za upravnika vojne akademije. Slovenci bomo ohranili tega visokega vojaškega dostojanstvenika zaradi njegove ljubeznivosti in takta v najboljšem in trajnem spominu. Na leVi: Z otvoritvene svečanosti novega belgrajskega pristanišča: Prvi brod, ki je prispel v novo pristanišče. 339 Na desni: Letošnja sezona v Rogaški Slatini je prekosila gl wie števila gostov vse dosedanje, ikar je tudi popolnoma razumljivo, saj je Rogaška Slatina nedvomno prvo zdravilišče v državi. Le žal, da še nf izvršen ves obsežni gradbeni program, ki ga je svoječasno začrtal mariborski oblastni odbor. Ravnateljstvo tudi izinajd-Ijivo skrbi z^a vedno nove atrakcije. Tako Je priredilo letos velik planins'ki ples, na katerem je nastopila tudi kmetiška svatba z vsemi običaji. Slika na desni nam kaže »balo«, ki jo peljejo k svatbi. Spodaj na desni: Banovinski vinograd na Vin jem vrhu pri Beli cerkvi na I>olenj-skem, ki preizkuša rast raznih vinskih vrst na različnih podlagah in služi kot od-birališče za nabiranje cepičev in presojanje razvoija trt. Pevski zbor od Sv. Benedikta v Slovenskih goricah, ki ipod vodstvom organista P. Bož-nika že dolgo let pridno deluje pri vseh tamošnjih prireditvah. Spodaj: Pozdrav »Ilustriranemu Slovencu« pošiljajo spodaj naslikane Dalmatinke z otoka Paga. Posnete so v svoji slikoviti narodni noši. Obenem pozdravljajo tudi vso belo Ljubljano. Zlata poroka zakoncev Jurija in Marije Podojstršek iz Razbora, ki se je je udeležilo razen sinov, hčera in vnukov zlatoporočeneev tudi mnogo najuglednejših domačinov. Na desni: Igra narave. Kmetiški fant Jevševar je našel v gozdovih pri Radečah nenavadno zraščeni gobi, kakor nam jn kaže slika na desni. 340 Pri naših podružnicah Lepota slovenske zemlje je mnogoličje v skupui harmoniji tega kosa sveta, ki ga je Vodnik tako lepo nazval »prstan Evropin« — to je tako geografska kot etnografska in duhovna Slovenija. Slovenija: to je harmonija pri mnogoličju mofivov pa tudi mnogoličju sestavov. Slovenija je harmonija pri mnogoličju narave in umetnosti, v govorici in pesmi, v pojavnosti ljudi in v njih značajih. Slovenija: Od monumentalne grude — Krasa na jugu do monumentalnosti >okamenelega zaleta« najglobljih globin zemlje v hrepenenju po bližini soin-ca v najvišjih Alpah na severu, od Furlanske ravnine in smaragdnih morskih planjav Adrije na zapadu, do travnatih in bujnih poljskih planjav Ogrske in Hrvatske na vzhodu si je ustvarila svojo pozornico. Svoj rod pa napaja z vsemi sladkostmi grozdnih sokov od kislic Žitare vesi in cvičkov Dolenjske do najvišjih stopenj aromatičnosti in opojnih moči kraških črnin in ljutomerskih kristalnih na-pojnin. Kaj čuda. če je tudi ritem značajev, čuv-stvovanj in življenjskih izlivov njenih ljudi različen! Ta zemlja nosi vidne pečate ljudi, ki so nastopali na njeni pozrnici: Gradove, s katerimi je tuji gospodar nase zemlje zapečatil njeno posest domnevno za večno: ti so mrki, aristokratsko nedostopni in Še v razvalinah spomeniki sile in neizprosne avtotitete. Pečati pa, s katerimi je slovensko ljudstvo zapečatilo in trdnejše od ljudi nasilja zavzelo posest nad svojo zemljo, so ljubki, prisrčni kot narodna pesem, so kot vrtinec jodlerja, ki se iz veselega grla izvije pod nebo, kot segava zadovoljna misel, ki je hotela vsemu svetu povedati: Tu sem in tu je najlepše na svetu — to so zvoniki naših podružnic. Notranjost naših podružnic pa je odsev duše naših ljudi, hram, po katerem skrivnostno vejejo vzdihi neštetih pokoljenj, priče stvariteljske sile njihove fantazije, kateri je bil ta prostor z vsem. kar ga je polnilo in kar ga polni, pobudnik pa tudi njen odsev; v stoletni verigi povod in posledica obenem. Pokrajinsko estetska stran »asih podružnic je prav mnogovrstna, vendar sta griČ in cerkvica nekam nerazdružno zvezana v fantaziji Slovenca, zato je Krek n. pr. tolmačil cerkev na gori kot dokaz naše umetniške narave. Ko tujca vodi pot skozi Slovenijo, se mu pogosto izvije presenečeni vzklik: Že zopet cerkev na gori! Kako je vendar zaUa v to višavo! Podružnica in župna cerkev sta danes že davno dva sveta: Župna cerkev je moderna, neprestano se razvija in prilagaja okusu novih generacij. Podružnica pa je hram naše tradicije, kulturnozgodovinski muzej svoje soseske, v kamen in zid zabeležena lokalna in deželna kronika, kajti vse dobe so gradile na naših podružnicah: Srednji vek ji je dal domačo intemno notranjščino s freskami po stenah, s pestro slikanimi stropi in polmračno razsvetljavo, z razpoloženjem, ki te pogreza v mistični svet meditacije. Renesansa ji je dodala nebrojne >zlate ol-tarčke<. Barok in rokoko sta ji odprla široki svet. ker sta osredotočila njen prostor in ga napolnila z lučjo in solncem. Najlepše pa ji je barok dodal v svojem zvoniku z neizmernim bogastvom igračkastih obrisov njegove strehe. Rad ga je tudi barval in ustvaril posebno v skodljatem kritju nepozabne majhne umetnine. Naša podružnica je skromna kakor je skromen v svojih življenjskih potrebah in pojavih naš narod, a pri vsi skromnosti je prisrčna, slikovita, posebno pa čista, ker je bela, in njena belota žari skozi zelenje okrožajočih jo dreves. Pod stolpom je običajno lopa, drugod, kjer ni stolpa na tem mestu, je pred glavnim vhodom prizidana posebna slikovita lopa, učinkovit okvir pa ji pogosto daje pokopališko ozidje, še bolj pa tabor, kjer se je ohranil iz junaške dobe naših podružnic, turških bojev. Kot oblike nase zemlje tako mnogoličen je ka-lejdoskop naših podružnic, raztresenih po nji. Kakor se značaj naših ljudi in ritem njih govorice približuje enkrat iskri zvočnosti italijanščine (Kras), potem mel^holiji slovanskega vzhoda (Prekmurje in Bela Krajina), pa zopet alpskemu kremenu, ki ga poslovenjeni nemški živelj Gorenjske brusi do prav posebne jasnosti, taka je slovenska podružnica: Na Krasu živi od najboljše tradicije klasične renesanse in ustvarja naravnost iz krša grude, ko stavi s točno preciznostjo kamenite ogle, zidce in vence (er obode oken in vrat. posebno pa ko krije svojo streho z grobo lomljenim škriljem, da se ti zdi, da ga je pri svoji rasti iz zemlje dvignila na temenu v višavo; rada posnema odprti italijanski kampa-nilo nad fasado ali razširja posnetke stolpa svetega Marka v Benetkah po vsem Krasu. Na Gorenjskem je njen čebuljasti in zvončasti stolp najlepši, ko ustvarja iz materijala kraja, lesenih deščic in ta leseni značaj in njegova konsekventna estetika se pojavlja še jačje in v bolj starinskih oblikah na Koroškem iu v Dravski dolini na štajerskem. Štajerska ima prelepe, bolj meščanske stolpe, ki okro-žajo kot členi diadema podnožje Pohorja proti Mariboru in ki so najlepši kras Slovenskih goric in Haloz. V Slovenski Krajini (Prekmurje) zmaguje danes med katoliki in protestanti sodobna oblika zvonika župne cerkve v Murski Soboti, Bogojina pa se je kronala z uajposebnejšim in najmonumental-nejšim naših kmetskih zvonikov — Plečnikovim. Ljubezen do domačije, katere bistven znak sta podružnica in nje zvonik, nam nalaga dolžnost, da čuvamo mnogličnost, ki smo jo pravkar označili. Naša dolžnost je torej, ako se zavedamo, da smo posamezniki Členi narodne družine in vse, kar na|a domovina hrani, samo deli splošnega velikega zaklada, da obnavljamo podružnice tako, da čim bolj in Čim dalj ohranimo njihov stari značaj, posebno pa da ranogolične strehe zvonikov naših podružnic tudi naprej ostanejo znaniki, ki so prvi poleg narave odpirali svet lepote našim otroškim očem, na katerih igrivo obliko smo pogosto mislili, ko smo bili v izgnanstvu in ob katerih prvem pogledu, ko smo se vračali iz tujine domov, nam je veselo zaigralo srce. Ko se je po okr. 20 letih vrnil letos iz Amerike domov znani slikar Perušek in obiskal domačo vas, samo tega ni mogel preboleti, da ni več našel tiste vaške cerkve, v kateri je pri vsi: njeni skromnosti njegova duŠa prvič okusila opoi umetnosti. Skrivnost prave ljubezni do domačije je, da joi znamo ceniti v njeni skromnosti, in prav posebno* v ti! FEst, (Vse slike za to s*^Dosnel g. Fr. Kra.ševec.) 1 Sv. Janez na Muljavi. Na (lesni: Ortenek. Osovnik nad Saro. Na desni: Pri Kopanju. Sv. Anton pri Lučah. Ilova gora pii čuiperku. 341 Sv. Katarina nad Zasipom. Na levi: Slivna pri Vačah. Vintarjevec pri Litiji.. Sv. Molior pri Trojanah. Na levi: Sv.Florjan nad Medvodami. Pri Homcu. 342 Razne zanimivosti in posebnosti Na desni: Iz abesinskega sodstva. Moderna kriminaljstika se v svrho odkritja zlo^ čincev poslužuje večkrat tako zvanih bi-strovidcev. Nekaj sličnegra imajo že od pamtrveka tudi v Abesiniji. Pri sodiščih imajo nastavljene tako zvane »lebaše«, to so 15—18 letni mladeniči nekoga abesinskega plemena, katerim pripisujejo posebne sposobnosti. Če ne morejo odkriti kakega tatu, privedejo »lebaša« in ga opijanijo. Ko se prebudi, tnu zavežejo oči in lebaš vodi sodnika proti tatu. Pri tem morajo dobro paziti, da ne pride v noben stik z vodo. Pravijov da na ta način pogosto res odkrijejo pravega: storilca. Metalec vode v službi policije. Berlinska policija si je nabavila poseben avto, ki brizga vodo na vse strani. Uporabljali ga bodo za razganjanje velikih demonstracij. Na levi: Največjo hišo sveta, visoko 1222 čevljev, grade sedaj v New Yorku. Doslej je bila največja Chrysler palača (glej na sliki stavbo v obliki stolpa). 5fovo palačo so v ogrodju že dogradili do te višine (glej delavca na traverzi ogro