Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno ZO Din polletno 120 Din celoletno 2.40 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska lzda|n celolc no v Jugoslaviji 80 Din. za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 1 SO lnan.veCJl oglasi nad 45 mm vlSlne po Din Z-30, vclllil po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pri veC)em O norožllu popust Izide ob 4 zjutraj rožen pondelJKo in dneva po proznOcu Uredni&tvo /e v Kopitarjevi ulici it. S/JM Hokoplsl se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne sprejemalo J- Uredništva telefon Stev. SO, upravnlštim štev. 323 | Političen lisi zza slovenski narod Uprava le v Kopitarjevi ul.št. O - Čekovni račun: Ljubljana štev. 10.6SO In tO.340 xa Inserate, Sarajevo St. 7563. Zagreb it. 39.011, Vraga tn Dunaj št. 24.797 Seja narodne skupščine. ZAKON 0 EKSPLOATACLTI DRŽAVNEGA PLOVNEGA PARKA. Gostovanje. Kakor pred dobrim mesecem Radič, tako fe preteklo nedeljo Pribičevič zaključil s shodom v Mariboru svoje politično gostovanje po Sloveniji. Oba imata v Sloveniji svoje strankarske interese, zato je njihovo gostovanje razumljivo. Radič Je vrhovni politični voditelj Pucelj-Prepeluhovih pristašev, Pribičevič voditelj samostalnih demokratov. Prvi je Hrvat, drugi Srb. Ali sta Radič in Pribičevič res pozvana, da vodita politiko slovenskega naroda? Radič je s avojo kapitulacijo sprejel velesrbski program Pašioeve notranje politike. Izrekel se je za vidovdansko ustavo, za centralizem, za narodno edinstvo in je Pašiču v posebnem, zaupnem pismu obljubil, da bo preko Kalogje-rove cerkve prevedel katolike polagoma in previdno v pravoslavje. A v praksi je Radič pri posvetovanju o proračunu pokazal, da mu gospodarsko izrabljanje in zapostavljanje Slovenije ne dela nobenih skrbi. Zavzel se je pač za dr. Kežmana, ko je nastala nevarnost, da za svojo pot v Ameriko ne dobi 50 dolarjev dnevno in še pavšalne svote od 200.000 dinarjev za potne stroške in zagrozil je s krizo, a ko se je šlo za ceste, mostove, železnice, delavske borze in strašne davite v Sloveniji, molčali so vsi po vrsti: Radič, Pribičevič, Pucelj, Žerjav in Pivko. Ko se je še Radič boril za federativno trreditev države in pri tem tudi Slovenije ni izključeval, je bilo razumljivo, ako je vldjub svoji nezanesljivosti in vrtoglavosti našel tudi med Slovenci pristašev. A odkar se je kakor miš skril v luknjo in tam pojedel svoj repu-blikansko-federalisti.ni program ter sprejel na celi črti program srbske radikalne stranke, se vsakdo lahko vpraša: Ali je pametno preko Radiča služiti velesrbstvu Pašiča. aH ni bolje vstopiti naravnost v Pršičevo službo? Vedno je bolje svoje posle opravljati pri kovaču, nego pri kovačiču. In za to se slovenske vode niso skalile, ko je Radič gostoval po Sloveniji. Pribičevič smatra za svojo življensko nalogo, da preganja Radiča. Za to nikogar ni presenetilo, da je prišel tudi v Slovenijo za njim. Gradiva za smešenje in napadanje Radiča je dovolj na razpolago in zares, Pribičevič ni štedil ž njim. Programatično pa Slovencem Pribičevič ni mogel nuditi ničesar, kajti tudi on hodi za Pašičem kakor Radič. Pribičevič in Pašič sta dve osebi, a en program. Samo da Pribičevič še bolj izrazito akcentuira potrebo, da se Slovenci in Hrvati posrbimo, kakor pa Pašič. »Narodno edinstvo«, to je geslo, od katerega ta politik sploh še živi, kajti socialne in kulturne erudicijp mu manjka kakor Pašiču. Odkar imamo ustavo, je bil Pribičevič z malimi presledki vedno na vladi. In čeravno so mu slovenski demokratje ves čas slepo in zvesto služili, ni našel potrebe, da bi politiko vladnih upravnih central usmeril tako, da bi bila Slovencem prijazna in dobrohotna. Pribičevič za to nima pravice, z nami tožiti in zdihovati o nršem derutnem gospodarskem in fimancielnem stanju, kajti to ne datira od včeraj, ampak iz časov, ko sta se Pribičevič in Žerjav še tesno pritiskala ob Pašiča. Vse delovanje Pribičevičevo v novi državi je dokaz, da je brez vsakega širjega državniškega obzorja, pač je pa fanatičen Srb in strankar, kar smo morali tudi Slovenci v obilni meri okusiti. Idealnega bratstva in jugoslovenstva je pri njem ravno tako malo kakor pri Pašiču, a frara o narodnem jedinstvu mu je le krinka za njegove velesrbeke tendence. Noben zaveden Slovenec se ni izneveril svojemu narodu zaradi Pribičevičevega gostovanja po Sloveniji. Kdor je Slovenec, ne more bili v stranki, ki ne služi v prvi vrsti le slovenskemu narodu. S Srbi in Hrvati smo bratje, a nismo ne Srbi ne Hrvati. Hočemo in zahtevamo bratsko ljubezen. Vsak brat ima pravo do svoje eksistence, s tem tudi pravo na vsa sredstva in vse pogoje za svoje samolastno življenje. Nihče pa nima prava, da nas narodno, kulturno in gospodarsko uničuje, najmanj pa brat. Tega se ni zavedal Pribičevič prej, ne zaveda se Radič sedaj. Ljubezen do Slovencev se naj kaže v dejanjih, ne pa v praznih besedah. To je naša beseda ob koncu gostovanja političnih igralcev Radiča in Pribičeviča po Sloveniji. STOJADINOVIČ GRE TUDI V LONDON. Belgrad, 1. febr. (Izv.) V političnih krogih se govori, da bo fin. minister Stojadinovič po svojem prihodu iz Amerike odšel v London, kjer bo stopil v razgovore o medsebojni ureditvi sodiS 6, Belgrad, 1. febr. (Izv.) Seja narodne skupščine je pričela danes ob pol 11. uri. Po opravljenih običajnih formalnostih je poljedelski minister Vasa Jovanovič odgovarjal na interpelacijo posl. Moskovljeviča (zemlj.) radi nakupa nekega žrebca v Franciji. V svoji interpelaciji je posl. Moskovljevič trdil, da je država kupila žrebca za previsoko ceno 350 tisoč frankov in da je povrh tega bil žrebec neploden. Minister se je zagovarjal, da so francoski časopisi pisali, da je žrebec prodan celo za prenizko vsoto. Posl. Moskovljevič se z ministrovim odgovorom ni zadovoljiL Nato pa je prešla skupščina na prvo točko dnevnega reda, to je na razpravljanje zakona o eksploataciji državnega plovnega parka. Minister Krsta Miletič je v svojem ekspozeju poročal o stanju državnega plovnega parka, podal na to historijat razvoja tega vprašanja, nato pa razložil vzroke, katere ima država za to, da prevzema plovni park v svoje roke. Pravi, da je to stanje kljub temu zakonu samo še provizorno. Končno prosi, da narodna skupščina sprejme ta zakon. Zakon govori v prvem odstavku, da prevzame država v svojo režijo državni plovni park 1. januarja 1926. in ga bo vodila po zakonih o državnem računovodstvu in zakenu o državnem osobju. Prometni minister se pooblašča, da predpiše za to službo potrebni pravilnik. Za ministrom so govorili posl. Mustafa-beg Kapetanovič, Dimitrije Vujič in v imenu , samostojnih demokratov Svetozar Popovič. S i tem je bila dopoldanska seja zaključena. Popoldne se je seja nar. skupščine nadaljevala in je prvi govoril POSL. SMODEJ, ki je v svojem govoru podal sliko o nevzdržnem položaju našega narodnega gospodarskega stanja. Nato preide na razpravljanje o fin. Sarajevo, 1. febr. (Izv.) Včeraj se je vršilo tu javno zborovanje HSS, na katerem je govoril Stjepan Radič. V svojem govoru je na-glašal svojo ljubezen do Bosne. Laskal se je tako Srbom in Hrvatom, kakor tudi muslimanom. Rekel je, da ne prihaja v Bosno radi volivnih kroglic, temveč zato, ker mu je bila Bosna vedno mila in draga. Hvalil je muslimane in rekel, da bi bilo boljše, če bi se mi mesto latinščine učili arabsko; latinski svet nam je prinesel sužnost, arabski svet pa je svet kulture. Za tem je zopet hvalil Pašiča. Glede Spahe je izjavil, da bi že davno mogel iti v vlado. Kar se tiče človečanstva, je najboljše središče v državi Sarajevo. Sporočil je zborovalcem pozdrave od kralja in Pašiča. Za Bosno se bore Srbi, da bi bila srbska, Hrvati, da bi bila hrvatska, in muslimani, da bi bila muslimanska. Toda vse to je nepotrebno, Budimpešta, 31. jan. (Izv.) Danes je višje državno pravdništvo dvignilo obtožnico zoper 26 obtožencev v ponarejevalski zadevi. 21 jih je zaprtih, 5 pa svobodnih. Obtožnica obsega 77 strani, od katerih je 50 posvečenih utemeljitvi. Obtožnica označuje princa Wind;sch-tjraetza kot storilca, 10 nastavljencev v kartografskem zavodu z majorjem Gerojem na čelu, deželnega policijskega načelnika Nadossyja, zasebnega tajnika Rabo, potem dejanskega vodjo kartografičnega zavoda Hcitza in Kurza pa kot pomočnike. Windischgraetza toži drž. pravdništvo radi ponarejanja novčanic. Princ Wmdischgraetz je v letih 1923. in 1924., posebno pa poleti 1925., dal ponarediti približno 29.000 do 30.000 komadov 1000 frankovskih novčanic. V ta namen jc začetkom 1. 1923. naročil v Nemčiji, na Avstrijskem, v Kolnu in na Dunaju potrebne stroje in druga potrebna sredstva ter dal nov-čanice izdelati po Geroju in tovariših. Novča-nice so napravili septembra 1. !925. in jih spravili najprejc v stanovanje rimskokatoliškega škofa Zadravca, potem v zasebno stanovanje princa Windischgraetza in odondod v stanovanje »Odrske narodne zveee«. Povsod stanju državnega plovnega parka. Znano je, da je uprava izkazala 21,300.000 Din čistega dobička. Toda ta izkaz je samo fiktiven in je gotovo sestavljen v škodo državi. Država bo morala za uspešno upravljanje tega parka izdati še velike vsote, ker je skoro 72 odstotkov starih ladij. Posl. Smodej zahteva, da se predloži natančen obračun in da se izvede temeljito čiščenje v upravi. Zahteva dalje, da se zmanjšajo tudi tarife. Izraža svoj dvom, da bi mogla drž. uprava s svojim birokratizmom tispešno konkurirati s privatnimi rečnimi družbami. Izjavil je, da po navedenih razlogih njegov klub ne more glasovati za ta zakonski predlog. (Stališče Jugosl. kluba je razvidno posebej iz članka, ki ga prinašamo na drugem mestu pod naslovom: Posebno mišljenje Jugoslovanskega kluba o zakonu o eksploataciji državnega plovnega parka.) Za posl. Smcdejem sta govorila še Kosta Timotijevič in minister Miletič, na kar se je v skupščini vršilo glasovanje o tem zakonu. Bilo je oddanih 150 glasov za zakon in 42 glasov proti in je bil s tem zakon sprejet. Kot druga točka dnevnega reda je na to skupščina volila dva člana v odbor o upravljanju vojne odškodnine. Opozicija je v tem vprašanju nastopila skupno in je posl. Rankovič v protest, da se opoziciji odreka vsaka možnost sodelovanja pri vladnih poslih, prebral izjavo, da se vsled tega opozicija volitev ne udeleži. : Celokupna opozicija je nato zapustila dvorano. Za tem je skupščina razpravljala o zakonu o zavarovanju vojaških aviatikov. Razprava je bila kratka in je skupščina ta zakon sprejela soglasno. Za zakon je bilo oddanih 186 glasov. Nato je bila seja zaključena in se bo pri-liCKjija vršila v gredo ob 10. uri dopoldne. Razpravljali bodo o proračunu za 1. 1926-27. glavno je, da se omogoči vsem Bosancem, da pridejo do poštene uprave in boljših političnih razmer. Ves govor je bil samo laskanje, sedaj muslimanom, sedaj Hrvatom, sedaj Srbom. Zato vlada med tukajšnjimi Hrvati proti Radiču veliko nezadovoljstvo. Zagreb, 1. febr. (Izv.) V dobropoučenih političnih krogih govore, da se je Radič le nerad podal na agitacijsko pot, da bi rešaval razpadajočo HSS. Posebno v Bosni in Dalmaciji izgublja stranka dan za dnem več pristašev in je že danes gotovo, da bo Radič na svojem potovanju doživel velik fiasko. Značilno za razpoloženje Hrvatov v Dalmaciji je, da je splitski veliki župan Perovič sporočil Radiču, naj ne prihaja v Dalmacijo, ker mu njegovi pristaši pripravljajo sprejem z jajci. Ra-ditega je Radič svoj prihod v Sin j odpovedal. so ponarejene novčanice prešteli, natanko pregledali in jih 1800 izbrali, da jih razpečajo v Amsterdamu, v Haagu, v Kcdanju, v Stock-holmu, v Varšavi in v Milanu. To nalogo so poverili Jankovicsu, Marzovskemu, Olhvarvju, Andorju in Sckwctzu. V obtožnici je natanko popisano, kako so sodelovali pri ponarejanju posamezni nastavljenci zemljepisnega zavoda. Deželnemu policijskemu načelniku Nados-syju očita državno pravdništvo, da je namenoma pospeševal zločine Windischgractzove in njegovih tovarišev in jim olajšal delo na ta način, da je ponarejanje že naprej odobril, da je bil večkrat navzoč pri pogovorih radi te zadeve, da je vedel vse podrobnosti in dopustil, da se je princ Windischgraetz proti osebam, ki so bile za delo pridobljene, skliceval nanj, češ deželni policijski načelnik Nadossy ve za ponarejanje, ga odobrava, ga hoče in ga podpira. S tem je vse udeležence moralno in fizično podprl, ker je dal kot deželni policijski načelnik na razpolago avtoriteto svojega mesta. Na-dossv je tudi sodeloval pri razpečavaniu nov- čanic. Navzoč je bil pri razgovorih in je so« deloval pri preskrbi ponarejenih potnih listov. Kot javni uradnik je preskrbel tri ponarejene ogrske potne liste in en kurirski potni list za Jankovicsa. Slednje je storil na ta način, da je varal uradnike zunanjega ministrstva. Končno je pregovoril ravnatelja poštne hranilnice Barossa, da je dal Beli Mankovicsu na razpolago 4 milijone mažarskih kron, da je mogel dvigniti 150 komadov lombardi* ranih ponarejenih 1000 frankovskih novčanic, Windischgraetzovega zasebnega tajnika Rabo dolže, da je pomagal na ta način, da je sodeloval pri preskrbi sredstev za ponarejanje in da je princu Windischgraetzu priporočil osebe, ki bi bile primerne za razpečevanje. Te osebe je potem peljal k škofu Zadravcu, da jih ta zapriseže. Nadalje je v kovčegu prenesel ponarejene novčanice iz stanovanja Za-dravčevega v stanovanje \Vindischgractzovo. Heitza in Kurza tožijo, ker sta vedela za ponarejanje v zavodu, ki sta ga vodila in ker sta dala svojevoljno majorju Geroju dopust, da je mogel potovati v Nemčijo. Drugo skupino obtožencev, med katerimi so Andor, Schwetz, Winkler, Szortey, odvetnik Fernandi, bančni uradnik Heder in vojaški škof Zadravec, dolže kot pomočnike zločina in da so spravljali ponarejene novčanice v promet. Zadravec je namenoma pospeševal raz-pečavanje na ta način, da je Fernandija, Win-klerja, Andorja, oba 01hvaryja, Marzovskija in Mankovicsa zaprisegel, ne da bi jim povedal namen, da bodo zvesto in vestno storili svojo dolžnost in da nc bodo izdali udeležencev. Dovolil je tudi, da so spravili ponarejene novčanice najpreje v njegovem stanovanju, jih tam prešteli in pregledali, in je sam tudi pri tem poslu sodeloval. Končno je bil navzoč v stanovanju Windischgraetzovem, ko so se posvetovali, kako bi ponarejene novčanice najlaži« razpečali. Nadossyju in nekaterim drugim obtožencem očitajo ponarejanje listin. Nadossy je dal po nepoznanem zaupniku, ki ga je pridobil z denarjem, ponarediti potne liste za Andorja, Winklerja, Schwetza, Marzovske-ga, Mankovicsa in oba 01hvaryja. Potni listi so bili narejeni tako, kakor da bi jih izdale romunske oblasti v različnih mestih in so bili opremljeni tudi z romunskimi vizumi. Nadossy je dal izstaviti tudi napačne ogrske potne liste. Evgenu 01hvaryju očitajo, da je pomagal pri razpečavanju, prav tako Barossu. Obtožnica končno dolži Windischgraetzo-vega slugo Kovacsa in Belo Mankovicsa, da sta se na goljufiv način okoristila s ponarejenimi bankovci. Budimpešta, 1. febr. (Izv.) Kakor poroča sodnijski dopisni urad. je višji državni pravd-nik izročil policiji dopis, ki se nanaša na dopolnitev dosedanjih poizvedb, in mu priklopil tudi poročilo, ki so ga sestavili Francozi. Obenem je državni pravdnik predlagal, da se nove poizvedbe izvrše s čim večjo naglico in pri tem upoštevajo tudi vse navedbe Francozov. Če se bodo dognale stvari, lei bi utegnile spremeniti bistvo vse zadeve, bo višji državni pravdnik predložil še eno obtožnico v dopolnilo. Budimpešta, 1. februarja. (Izv.) V zvezi z priobčenjem obtožnice zoper osebe zapletene v ponarejevalsko zadevo javljajo danes tudi uradno, da so že 14. januarja odvzeli škosu Zadravcu posle rimsko-katoliškega vojnega škofa. Seveda mu ni s tem odvzeta cerkvena jurisdikcija, ker o tej odloča samo sveta stolica. Budimpešta, t. februarja. (Izv.) Kakor poročajo listi, trde Francozi, da je kupil princ Windischgraetz od Nemcev za 400 miljonov izum, po katerem so papir, ki so ga potrebovali za ponarejanje bankovcev, lahko napravili v Budimpešti iz navadnega papirja. Ra-zun tega Francozi tudi domnevajo, da je bil poleg princa Windischgraetza že večkrat imenovani Schulz duša vsega podjetja. Budimpešta, 1. februarja. (Izv.) List >A regek je danes v nekoliko spremenjeni obliki priobčil dnevnik obtoženca Jankoviča. Ker je vodstvo lista moglo priti do dnevnika samo po prepovedani poti je državni pravdnik predlagal proti vodstvu kazensko postopanje, ker ie obelodanilo prepovedane stvari. 26 OBTOŽENCEV. — WINDISCHGRAETZ POVZROČITELJ. Reševalni poizkusi Sfepana Radica. Porii, 31. jan. (Izv.) Glavni urednik »Ma- ffna« Sauerwein objavlja svoje utise v Budimpešti. On smatra za dokazano, da je ministrski predsednik grof B e t h 1 e n koncem novembra pisal Pereny-ju pismo iz katerega je razvidno, da so mu bile znane vse goljufije, ki so se že tedaj izvrševale in tudi načrte za bodoče komplote. Dalje smatra Sauer-weiu za gotovo, da je bil N a d o s s y štiri leta voditelj ponarejevalskih podvzetij, da je bil notranji minister Rakovszky o posameznih ponarejanjih tujega denarja poučen, da so vse osebe, ki so posvečene v afero člani »Madžarske zveze«, ki je prevzela razpeča-vanje ponarejenega denarja, Dalje trdi Sauer-wein, da je bil motiv in vzrok tega početja sovraštvo proti Franciji, namen uničiti Češkoslovaško in s pomočjo bavarskih in avstrijskih fašistov napraviti preobrat na Madjiar-skem, v Avstriji in na Bavarskem. Sestanek Male antante se bo vršil v Temešvaru. Belgrad, 1. febr. (Izv.) Čas za sestanek Male antante je sedaj določen definitivno. Sestanek se bo vršil 10, februarja v Temcšvaru. Kakor se doznava, bo seja Male antante tokrat zelo kratka in se bodo na njej obravnavali v prvi vrsti :i dogodki na Madžarskem. Na tej seji b jfinitivno določili tudi čas za prihodnji sestanek, kateri se bo vršil v Jugoslaviji. NEODVISNI RADIKALI SO ZOPET NA DELU Belgrad, 1. febr. (Izv.) Danes je imel sejo glavni odbor neodvisnih radikalov, ki je razpravljal, kako bi zopet izvedel večjo politično akcijo med ljudstvom. Odbor je tudi sklenil, da začne glavno glasilo neodvisnih radikalov zopet izhajati. PAŠIČEVE OBLJUBE ČASNIKARJEM. Belgrad, 1. febr. (Izv.) Predsednik Jugoslovanskega novinarskega udruženja je bil danes sprejet pri Pašiču, ki mu je obljubil, da bo zakon, ki ureja penzijski fond novinarjev, čimpreje izdelan in predložen v obravnavo. Obljubil je tudi, da z amandementi zviša podporo pokojninskemu fondu na vsoto 250.000 dinarjev. KALUD.TERA TUDI V DRUGI INSTANCI OBSOJEN. Zagreb, 1. febr. (Izv.) Stol sedmonice kot kasacijsko sodišče je danes razpravljal o pritožbi v zadevi tožbe Kaludjera-Korenič. Kalu-djera je bil obsojen pri prvem sodišču na 4.000 dinarjev stroškov in se je pritožil proiti razsodbi, misleč, da se bo mogoče v drugi instanci ta razsodba ovrgla in s teim vsaj nekoliko rešila čast starokaitolikov. Stol sedmorice je pritožbo zavrnil dn potrdil prvo razsodbo. Misli se, da je s tem zadam zadnji udarec sta-rokatoliškemu pokretu. Avtonomija Slovakov. Praga, 1. febr. (Izv.) Češkoslovaška vlada »c ne bo vzdržala, če ji ne pomaga slovaška ljudska stranka. Tega se zavedata Švehla in Hlinka. Zato obe stranki neprestano objavljata vedno nove vesti, ki vzdržujejo vprašanje v češki javnosti. Hlinkove Lid. Nov. javljajo, da je deputacija slovaške ljudske stranke Hlinka, Tisso in Labay predložila ministru za Slovaško celo vrsto zahtev, ki jih mora minister izpolniti, da pokaže vsaj dobro voljo za popuščanje v prilog slovaških zahtev. Najvažnejša zahteva je oprostitev vseh deliktov, ki so se zgodili na Slovaškem pri volivni ogltaciji. Širši odbor Hlinkove stranke je z vsemi proti trem glasovom pooblastil predsednika, da vstopi strankin parlamentarni klub v vlado na podlagi znanega Masarykovega manifesta, ki zagotavlja Slovaški popolno avtonomijo. Hlinka odpotuje v Prago, da stopi v stik z Masarykom in Švehlo. NOV VETER V ROMUNIJI. Bukarešta, 31. jan. Kralj je zadnje dni sprejel več voditeljev opozicijonalnih strank. Te avdijence so v zvezi z novimi kombinacijami za sestavo vlade. Finančni minister hoče predložiti zakonski načrt za pobiranje novega davka na uvoz luksurioznih predmetov. Občinske volitve v prestolici in drugih mestih se bodo vršile od 17.—20. februarja. Za te volitve se pripravlja skupen nastop kmetslte in nacionalne stranke. Voditelj ljudske stranice general Avarescu je stavil predlog, da pri teh volitvah nastopi v enotni fronti vsa opozicija. MROLJUBNA ITALIJA. Rim, 31. jan. (Izv.) Mussolini je zagovar-fal načrt novega vojaškega zakona tudi s temi le značilnimi krilaticami: Med tem ko ves svet odmeva v mirovnih klioih, se temni nebo v vrsti vojnih letal in morje pokriva železo in baker oklepnih ladij in podmornikov. Tudi mir Italije je samo v senci bajonetov. ITALIJANSKI UČITELJI DOBE POKOJNINO. Rim, 31. jan. (Izv.) Uradni list je priobčil lanes kraljevi odlok, ki odreja izplačalo pokojnin osnovnošolskim učiteljem v novih pokrajinah, M jih je vpokojila še avstrijska upra-ra. Obenem določa, da prevzame država dolž-sohl izplačevati pokojnine tistsns učiteljem, kateri so bili dne 1. julija 1924 Se aktivni, v kolikor ne izplafajpjo teh pokojnin ob&aake Ma- NEMŠKO-IT ALI J ANSKI SPOR. Rim, 31. jan. (Izv.) Fašistovska stranka je posvarila vse fašistovske dijake, da naj ne prirejajo nobenih protinemških demonstracij in naj se tudi ne udeležujejo takih demonstracij, ker vlada ne čuti potrebe, da bi se dala na ta način siliti h kakšnemu dejanju. NOVI VOLIVNI RED V NEMČIJI. Berlin, 31. jan. (Izv.) Vprašanje novega volivnega reda, ki je bilo aktualno doslej še v prav vsaki vladi, je sprožila tudi sedanja vladna koalicija, ki misli v kratkem predložiti nov načrt volivnega reda. Novi načrt odpravlja dosedanjo volitev po listah, razdeli državo v prav majhne volivne okraje in predvideva osebne kandidature. Na vsakih 70.000 glasov pride en državni poslanec. Državni zbor bo štel 390 članov. PRIPRAVE ZA RAZ0R0ŽITVEN0 KONFERENCO. Pariz, 31. jan. (zv.) Kot javljajo iz Wa-shingtona sta senat in zbornica dovolila izdatek 50.000 dolarjev za udeležbo Združenih držav na razorožitveni konferenci. Državni tajnik Kellogg je potom ameriškega poslanika v Bernu sporočil svetu Zveze narodov, da so Združene države sprejele povabilo na raz-orožitveno konferenco. Istotako je izjavila poljska vlada, da bo poslala zastopnike na konferenco. RAZOROŽIT VEN A KONFERENCA. Pariz, 1. febr. (Havas.) Kakor poročajo listi, je večina držav, včlanjenih v Društvu narodov, podpisala zahtevo, da se pripravljalna dela za razorožitveno konferenco odgode do 15. aprila. Ostale člane bodo brzojavnim potom vprašali. Mislijo, da odgoditvi ne bodo nasprotovali. Ženeva, T. febr. (Izv.) Zastopniki Francije, Italije, Češkoslovaške, Japonske in Uruguaya so danes predali tajniku Društva narodov premog, da se pripravljalno posvetovanje za razorožitveno konferenco odgodi. NOVA JAPONSKA VLADA. Tokio, 31. jan. (Izv.) Na mesto umrlega predsednika vlade Kato, je sestavil ministrstvo Wakasuki. Nova vlada bo nadaljevala politike prejšnje in je bistveno ista kot prejgnja. Wakasuki si je poleg predsedstva pridržal tudi ministrstvo notranjih zadev. RUSKO-SVICARSKA POGAJANJA. Bern, 1. febr. (Izv.) Zvezni svet je imel v nedeljo izredno sejo, na kateri se je pečal s predlogom sovjetske vlade, ki ga je le-ta izročila v soboto po posredovanju Francije. Zvezni svet predloga sovjetov ni hotel sprejeti. Stavil p*a tudi iti protipredlogov. Pogajanj niso prekinili. BOLJŠE VIKI SE 0B0R0ŽUJE.T0. Moskva, 31. jan. (Izv.) Vlada je odredila, se za varstvo Ljeningrada zgradi 10 podmornikov in 15 motornih lovilcev podmornikov. Posebno mišljen! V poročilu odbora za zakon o eksploataciji državnega plovnega parka se oddvajamo in preciziramo svoje sledeče posebno mišljenje: S predloženim zakonskim predlogom namerava vlada prevzeti državni plovni park v državno režijo in predpisati uredbo o organizaciji službe in načinu cksploatacije. Ta vladni načrt je rodila hvalevredna misel, da se napravi konec uničevanju državnega plovnega parka in izkoriščenju državne imovine po brodarskem sindikatu. Izvedba te namere v praksi pa ne daje nobenega jamstva, da rečna plovba v državni režiji ne bo za državo ravnotako pasivna kakor je bila do sedaj. To pričakovanje je utemeljeno ne samo v splošnem dejstvu, da je državna uprava državnih posestev in državne imovine preveč birokratična in slaba, ter niti od daleč ne donaša dohodkov, kakor bi jih donašala zasebna uprava, marveč tudi v ustroj-stvu direkcije rečnega brodarstva, ki se je izkazalo kot čisto nesposobno za upravo rečne plovbe. Samo preosnova te direkcije v komercialnem pravcu, pospešitev gibčnosti v poslovanju in vsako izrabljanje rečne plovbe v osebno okoriščanje uradništva onemogočujoči zakonski predpisi bi mogli dati kolikortoliko jamstva za aktivnost v upravi državnega rečnega brodovja. Dospod minister pa niti z eno besedo ni omenil, kako hoče ali sploh namerava preustrojiti direkcijo rečnega brodarstva, o zakonskih predpisih o organizaciji službe pri rečni plovbi in o načinu cksploatacije pa v zakonskem predlogu ni ne duha ne sluha. Člen 1. zakona pooblašča samo ministrski svet, da na predlog železniškega ministra predpiše zadevno uredbo, ki jc ne poznamo niti po njenih načelih. Predpisi te napovedane uredbe bi morali biti uzakonjeni v zakonu samem, da bi mogli njihovo umestnost presoditi. Predloženi zakonski predlog jc sploh samo po svoji obliki zakon, po vsebini pa ne pove nič; saj stvarno i obsega samo cn člen ir. spada v vrsto poobla- ) stilnih zakonov, ki nosijo na sebi znak po- f vršnosti, neresnosti in ki pušča vladi polno moč brez iamstva, ali bedo nieni ukrepi odgo- varjali interesom države in mišljenju zakono-dajavcev. Bivši železniški minister gosp. A. M. Ra-j dojevič je v svojem poročilu na Narodno skup-; ščino povdaril, da se mora eksploataciji rečne plovbe v državni upravi zajamčiti dovoljna svoboda in gibčnost ter da bo treba skrbeti za strokovno izobraženo uslužbeno osebje. To načelo je gotovo zdravo in potrebno, kakor je hvalevredna izjava sedanjega železniškega ministra gospoda Krste Miletiča, da bo uslužbeno osebje ostalo v privatnem odnosu do države, bo pa imelo zato boljše plače kakor državno uradništvo in se bo zanj ustanovil penzijski fond. Nimamo pa nobene garancije, da bodo na vodilna mesta prišle res strokovno in ko-mercijelno na višku stoječe osebe.' Dosedaj so se nastavljali tehnični in komercijalni direktorji po strankarski, ne pa po strokovni kvalifikaciji. Iz navedenega izvajamo, da prevzem državnega plovnega parka v državno eksploata-cijo pod takimi okolnostmi ni srečna in ne bo donašala pričakovanih dohodkov, marveč utegne samo davkoplačevalcem naložiti nova bremena. Gospod minister je predložil finančnemu odboru proračun za bodoče leto, po katerem bi znašal čisti dobiček okroglo 1 milijon dinarjev. Ta proračun je pa za enkrat samo na papirju in bo šele bodočnost pokazala, če je realen. Pa četudi ga smatramo za realnega, je dobiček v primeri z dosedanjo ogromno škodo, ki jo je imela država od rečnega brodovja, tako majhen, da za dosedanjo zaključno bilanco ne more priti niti v poštev. Zato bi bila oddaja rečnega plovnega parka v zakup akcionarski družbi z domačim kapitalom in z eventuelno udeležbo tujega kapitala za daljšo dobo let in s potrebno državno kontrolo ter popolnim jamstvom z vsem imetjem akcionarjev potom pogodbe, odobrene od Narodne skupščine, mnogo boljša rešitev vprašanja nego je eksploatacija v državni režiji. Ni bil ta princip kriv dosedanjega propadanja državnih brodov in škode, ki jo je utrpela država, nego le slabe pogodbe, ki so jih sklepali posamezni ministri ali celo posamezni uradniki po ustnem ministrovem naročilu brez vsake kontrole in brez pravega jamstva. Te pogodbe so bile sklenjene vrhtega za kratke, enoletne dobe, kar naravnost sili eks-ploaterje, da skušajo tisto leto za sebe izbiti, kar se da, brez vsakega ozira, v kakšnem stanju je brodovje, in brez potrebnih popravil. Če zakupnik ni siguren, da bo mogel svoje komer-cijalne sposobnosti razviti, radi prekratkega zakupnega roka in radi nesigurnosti, če bo v bodočnosti še dobil v zakup brodovje, bo plovni materijal uničeval, kakor bo tudi uslužbeno osebje zanemarjalo svojo službo, če ni zasigu-rano za svojo bodočnost. Bivše pogodbe z brodarskimi sindikati bi moral gospod minister predložiti Narodni skupščini, ker le tako bi se mogel dobiti jasen vpogled v vse napake, ki so se storile, da bi se jih v bodoče obvarovali. Tega pa gospod minister ni storil. Da bo rečna plovba rentabilna, jo je treba postaviti na strogo in izključno komercijalno bazo. S tega stališča smatramo za pogreško, da spada rečna plovba v kompetenco železniškega ministrstva mesto pod trgovinsko ministrstvo. Na razvoj rečnega brodarstva in na uspešno konkurenco našega državnega plovnega parka s tujimi, izborno organiziranimi družbami, ki jih vodijo prvovrstni strokovnjaki, komercijalisti in nacionalni ekonomi, ni niti misliti, dokler bosta nesmiselna birokracija in fiskalizem, ki ne poznata v svojem stremljenju nobenih ozirov na potrebe narodnega gospodarstva, držala trgovino rečne plovbe v svojih okovih. Ustanova pristaniških kapetanov s celim štabom uradništva je popolnoma nepotrebna in nima druzega pomena, kakor da šikanira lastnike brodov in splavarje. Vsaka ladje, vsak splav se mora javiti pristaniškemu kapetanu po takozvnem sanitetskem patentu, kakor da bi splavi ali ladje prihajale iz kitajskega ali indijskega vodovja, kjer razsaja kuga. Plačati morajo seveda neizogibne takse, višek nesmiselnosti pa obstoji v tem, da ne preiskujejo zdravstvenega stanja zdravniki. Gre torej samo za takse. Vse te takse skupaj pa ne znašajo toliko, kakor znašajo plače pristaniških kapetanov in njihovega uradništva. Sanitetski patent, ki ne velja za avtomobile in železnice, marveč samo za rečno-plovne objekte, bi bilo treba takoj ukiniti. Koliko izgubi lastnik ladje ali splava vsled zamude časa in koliko ima stroškov, od katerih država nima niti ene pare dobička, da ne govorimo o šikanah in korupciji pristaniških kapetanov! Gospod minister je dal odboru pač splošno obljubo, da bo nedostatke odpravljal, ni pa podal nobene izjave, da bo reorganiziral direkcijo rečnega brodarstva in nepotrebni preštevilni in težki uradniški aparat, nadomestil z malim številom resničnih strokovnjakov. Povsod po svetu je rečna plovba tri do petkrat cenejša od železniške, le pri nas so rečni tarifi za 50% višji nego na železnicah. Kakšnega pomena bi bilo znatno znižanje ta-rifov ne samo za splošno narodno gospodarstvo in specijelno za pokrajine, ki leže ob Donavi, marveč tudi za vse konsumente v državi, za izvoz in za konkurenco s tujimi plovnimi družbami, ki jim danes niti od daleč nismo kos, ni treba še posebej naglašati. Gospod minister je odboru obljubil, da bo tarife ia. rečno plovbo znižal, kar pozdravljamo, ni pa povedal v kakšni meri. Ravnotako nismo slišali, koliko znaša škoda, ki jo jc utrpela država vsled skrajno zanikarnega upravljanja državnega brodovja, kdo jo bo poravnal, koliko milijonov da so stale razne nepotrebne komisije in kako da misli vlada likvidirati pogodb' z brodarskim sindikatom. Iz navedenih razlogov bodo člani Jugoslovanskega kluba glasovali proti zakonski predlogi. Za poročevalca v plenumu Narodne skup. ščine odrejamo narodnega poslanca Franca Smodeja. Belgrad, 29. januarja 1%6. Franc Smodej, narodni poslanec. A Res potrebno. »Jutro« smatra za naj. nujnejšo državno potrebo, da stranke s predvojno merataliteto in s predvojno politiko likvidirajo. — Mislimo, da bi potemtakem SDS prva morala likvidirali z »Jutrom« vred, ki je v vsej svoji mentaliteti in politiki, zlasti pa kar zadeva demokratizem, razvijala doslej ne le predvojne, marveč naravnost predpotopne nazore. En takšen predpotopen nazor je na primer nazor g. Žerjava, ki ga je izrazil na mariborskem shodu g. Pribičeviča, češ, o avtonomiji Slovenije ne more bili govora, ker bi jo potem morale dobiti tudi Makedonija in Vojvodina. — I, zakaj bi je pa ne mogle dobiti? In pa tudi Hrvatska, Bosna, Dalmacija? Zakaj neki ne? Če ima lahko v Švici, v Nemčiji, v Avstriji, v Ameriki itd. vsaka pokrajina, vsaka deželica, oziroma vsak okraj, da celo posamezna mesta svojo avtonomijo, zakaj neki ne bd moglo to biti tudi v naši državi? Ko bi nam hotel g. Žerjav to povedati, kaj je tako strašnega na avtonomiji, da jo imajo lahko v najr nrprednejših, najdemokratičnejših in najmodernejših državah, samo v državi SHS je ne smemo imeti. In ko smo je imeli Slovenci celo pod tujo Avstrijo nekaj, le v nagi lastni državi nam jo je centralizem vso požrl... A »Slovenski napihnjenec«. Tako je ime-noval dr. Žerjav v nedeljo na mariborskem shodu one Slovence, ki nočejo pozabiti svojega slovenskega imena in ne zamenjati svo-jega slovenskega jezika. Ako je dr. Žerjavu vsak dober Slovenec le slovenski napihnje nec, potem ne razumemo, zakaj se pri vsakih volitvah tako silno trudi za glasove »napihnje nih Slovencev«. Naj gre tja, kjer je njegovo srce! Žalostno je le, da del slovenske inteligence tudi v novi državi bodisi iz strahu bo» diši iz koristolovja še vedno ne more najti svojega mesta ob strani slovenskega naroda. Dr. Žerjav je hotel v Mariboru tudi malce posnemati demagoga Radiča ter je izgovoril velike besede, da so »klerikalci« krivi velikih državnih bremen in zapostavljanj. Kajpada, demokratska stranka od ustave sem skoro neprestano sedi na vladi, se je ndeležavala vseh glasovanj za davke in proračune, se niti sedaj, ko je v opoziciji, ni upala zagovarjati interesov »slovenskih napihnjencev«, ampak kriva je seveda vsega SLS! Dr. Žerjav v svojem sovraštvu do »slovenskih napihnjencev« niti ne vidi, kako neznansko smešen in pomilovanja vreden je, ako govori, česar mu niti lastni pristaši ne verjamejo. A Pribičevič r Celju in Mariboru. V so-boto je govoril Pribičevič v Celju, v nedeljo v Mariboru. Zborovalci so, kakor s Knaflove ulice poročajo, mahali z rokami in klobuki, teptali z nogami, da se je tresla dvorana, in •/. galerij se jg vsulo cvetje. Potem so se vsule na poslušalce stare fraze Pribičevičeve o narodnem jedinstvu, časnikarske novice o zunanji politiki ter neduhovita zabavljanja na Radiča na radikale. V Mariboru se je mož spomnil tudi nas. Pobral je staro in stokrat ovržeino laž »Srbe na vrbe«, nas ozmerjal za papiste ter nam pripisal stališče, da je cerkev nad državo. Pohvalil se je, da je osvobodil šolo od cerkvenih vplivov in zatrjeval, da je šola last naroda, čeprav jo je ravno on smatral vedno za last državna birokracije. Da, da, šola je na Slovenskem last katoliškega slovenskega naroda, a ne maloštevilne demokratske stranke. Da so škofje gonili oficirje in invalide v vojsko, to nam je odkril še le Pribičevič. Smešen je postal mož, ko je trdil, da se vlada nikogar tako ne boji kakor demokratov, nemara posebno tokrat, ko demokratski tipi sede doma pri peči, a v finančnem odseku milo toži komaj po en demokratski zastopnik. A Užaljeni monarhisti. Kadar so sarno- stalni demokrati na vladi, so najglasnejši hurd-monarhisti, kadar pa so v opoziciji, znajo peti tudi drugo pesem. V Mariboru je Pribičevič smešil Radiča, da z vsakega zborovanja pošilja kralju udanostne depeše, kakor se je v Ljubljani jezil, da daje kralj tudi drugim lente in odlikovanja, a ne snmo demokratskim ministrom. STINNES PRODAJA BRODOVJE. Berlin, 31. jan. (Izv.) Razpad Stinnesove-ga koncema se neizprosno nadaljuje. Sedaj prodaja Stinnesova družba svoje brodovje. Za starejše tovorne ladje, zlasti za ladje, ki so prevažale premog, ni nobenega interesenta. Pač pa nemška avstralska družba >Ko*mos« kupuje 28 parobrodov s 140.000 tonami in dve motorni ladji, ki še nista popolnoma dograjeni. Za akcije Stinnesove družbe ponuja »Kosmcs- 0 nrljonov mark, za motorni ladlt pa 2 in pol niiljona. Wmei>ne novice k Dve nesreči pri spravljanju lesa. Iz Špitaliča pri Motnlku se poroča, da sla se delavca Jeglič Janez in Plemen Franc ponesrečila pri spravljanju lesa iz gozda barona Ab-faltrerna. Prvemu je smrekov hlod zmečkal peto na nogi in nogo nad gležnjem nalomil, drugega je hlod podrl in se zavalil nanj; pri tem je mož zadobil poškodbe na obeh nogah nad kolenom. Obe nesreči sta se zgodili na en dan in v teku ene ure, tako da so oba ponesrečenca skupaj peljali k zdravniku na Vransko. k Baržurt žamet — za večerne toalete in sviJa v vseh barvah samo prvovrstni izde-let. Kamgarn, sukno, šcviot samo kvalitetno blago pri Lenasi & Gerkman, Ljubljana. 35 k Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nontško stenografijo ter knjigovodstvo se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 3. februarja t. 1. Pojasnila in prospekti v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. k Gostilna pri »Fajmoštru« toči izborno dalmatinsko belo in črno vino z Otoka Vis, po ugodni ceni liter 11 Din. ♦ K muzam je neznan poet zdihoval že dolgo let. Dvignil ga v Olimpa sjaj stoprav zdaj je »Budba«-čaj! 343 K misijonski prireditvi! £fublfana O Somišljeniki. Preglejte, kje so še kuverte iu glasovnice za volitve v Delavsko zbornico. Prinesite vse gotovo takoj v tajništvo SLS, Jugoslovanska tiskarna. © Žensko gibanje je zavzelo že široke dimenzije v sosednjih državah. Ženske sode kot poslanci v dunajskem zboru in drugod. Pri nas je to gibanje še v povojih. Prav vsled tega sklicuje danes Slov. kršč. ženska. zveza vse ljubljansko ženstvo, da se kolikor mogoče v obilnem številu udeleži zborovanja v Akademskem domu na Miklošičevi cesti. Na zborovanju govori dr. Korošec. Po zborovanju je redni občni zbor Slov. kršč. ženske zveze. Ženske, pokažimo z obilno udeležbo, da se zavedamo, kaj zahteva sodobni čas od nas! Zato na svidenje d!a!nes popoldne ob 3 v Akademskem domu! k Slovenska krščanska ženska zveza vljudno vabi svoje članice, da se zanesljivo udeleže zborovanja in občnega zbora danes v Akademskem domu. Za odbor: Cilka Krek. O Misijonsko predavanje s posebnim ozirom na afrikanske misijone bo na Svečnico ob 5 popoldne v dvorani Rokodelskega doma, Ko-menskega ulica 12. Predava prof. dr. Josip Jerše, Predavanje bodo pojasnjevale nove skioptične slike. 1 s. POSODO razne kvalitete in barve dobiš najceneje pri tvrdki Sfaxi3co FlorjarcCfc trgovin« a telcinmo Ljubljana, Sv. Petra c. 35 0 Če zmanjka vstopnic je to vedno znak privlačnosti stvari, za katero se vstopnice prodajajo. To se je zgodilo pri nedeljski predstavi »Mildove Zale« v Ljudskem domu, katero je vprizorila »Krekova mladina«. Priljubljena igra »M i k 1 o v a Z a 1 a« se ponovi danes popoldne ob 3 v Ljudskem domu. Vstopnice se dobe do 2 popoldne v tajništvu JSZ, Stari trg št. 2/1, od 2 naprej pa v Ljudskem domu. 0 Ljudski oder v Ljubljani vprizori v nedeljo 7. februarja ob pol osmih zvečer veleza-nimivo in humorja polno veseloigro s petjem v 5 dejanjih »Številke gospe Rožinarinke«. — Igra je noviteta in je brezdvomno ena najboljših naših veseloiger. O »Celjski grofje« je naslov predavanju, ki bo v petek zvečer ob 8 v Ljudskem domu. Zopet borno videli košček slovenske zgodovine, ki je bil že ožarjen z zarjo zedinjene Slovenije. Predava g. dr. K o v a č i č, profesor iz Maribora. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. O Srebrno poroko obhajata jutri v krogu svoje rodbine g. Ivan Meglič, ključavničarski mojster na Karlovški cesti, in njegova soproga Zofija. O Ljubljanska opera v Dalmaciji. Poroča se nam, da pregovarja splitska opera z ljubljansko opero radi njenega gostovanja v Dalmaciji. Če bo prišlo do sporazuma, bo to prvo gostovanje celotnega opernega ansambla « Dalmaciji. O Odlikovanje. Nj. Vel. kralj je odlikoval z redom sv. Save III. razreda ravnatelja trboveljskega premogokopa Jul. Pauerja. O Odlikovanje bivšega intendauta ljubljanskega gledališča. Francoska vlada je odlikovala prof. Friderika Juvančiča, gen. tajnian jugoslovanskega dela dekorativne razstave v Parizu, z redom častne legije. G. Juvančič, Ig je član francoskega instituta v Ljubljani i* bil član jugoslovanske mirovne delegacije v Parizu, je stalen sotrudnik pariškega »Journai des Debats«, kjer objavlja številne informativne in propagandne članke o Jugoslaviji. O Napredovanje. V višjo skupino sta pomaknjena inženirja gradbene direkcije v Ljubljani Josip Porenta in Ciril Juvan. O Iz sodne službe. V višjo skupino so po-maknjeni: svetniki višjega deželnega sodišča v Ljubljani dr. Edvard Pajmič, Anton Nagode m Ivan Vrančič; deželnosodni svetnik dr. Josip •;hinger v Novem mestu; predstojnik okraj--ijga sodišča v Slov. Gradcu Ivan Roinold; svetnik pri okrožnem sodišču v Novem mestu Božidar Romih; okrajni sodnik in predstojnik sodišča v Šmarju dr. Josip šašelj in dr. Rihard Tomšič v Dolnji Lendavi. © Umrli so: Uršula Lampič, mesarica in posestnica, 76 let. — Ana Malin, žena železo-livarja, 36 let. — Marija Jankovič, hišnikova žena, 69 let. — Antonija Gregorin, tobačna delavka v p., 76 let. -— Olga Pečar, učenka, 17 let. — Frančiška Dugorepec, žena usnjarskega Novotfošl! raoiieži leta 1925, za 2 in 4 osebe, ali za 2 osebi in ca. 400 kg teže so interesentom na ogled in poskusno vožnjo vedno na razpolago pri tvrdki Sonudbo0! V* & M. Barešlč & Co*, Ljubljana, Denajslca cesta 12 •k Volitve v Delavsko zbornico. Zadnji dnevi so, da zberete in pošljete glasovnice ter kuverte za volitve v Delavsko zbornico. Storite to takoj. Vse kuverte na naslov: Tajništvo Slovenske ljudske stranke, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. — Naravnost Glavnemu volivnemu odboru nobenih glasovnic in kuvert po pošti. Porabite zadnje dni, da nc zamudite. Zadnji dan, ko jih moramo oddati komisiji je 7. februar. Na delo! k: Svečnica na Vzhodu. Kakor vsi poglavitni Gospodovi in Marijini prazniki, tako se je tudi današnji praznik najprej začel praznovati na Vzhodu. Prvotno se je združeval s praznikom Sv. Treh kraljev, ki se na Vzhodu imenuje tudi praznik luči (fota, lumina). Oba praznika imata skupno misel, da se je Kristus razodel vsem narodom, a ne samo Judom. Zato oba praznika opozarjata na vesoljnost in vesoljno edinost Kristusove Cerkve v nasprotju z narodno omejenostjo razodetja, danega izraelskemu narodu; to pomeni tudi današnji slavo-spev, da je Kristus »luč v razsvetljenje poganov«, to je: vseh narodov, a ne samo Judov. Na Vzhodu se današnji praznik imenuje »srečanje« (sretenie), to je sprejem Kristusa, kakor ga je sprejel in pozdravil starček Simeon. Že od 5. stoletja dalje so se današnji praznik vršni cerkveni obhodi s svečami, ld naj pomenijo luč žive vere, s katero gremo Kristusu naproti, da ga dostojno sprejmemo; obenem pa prižgane sveče pomenijo, da je Kristus luč v razsvetljenje vseh narodov. Kot Gospodov praznik spominja današnji dan na vesoljnost krščanstva in Cerkve. Podoben pomen ima tudi kot Marijin praznik; katoliška Cerkev posebno v novejšem času slavi Marijo kot sladko vez edinosti med krščanskim Vzhodom in Za-padom. •k Umrl je v hiralnici v Mengšu g. Raj-mund Seunig v 77. letu svoje starosti. V svojih mlajših letih je bil strasten lovec ter je vžival v ljubljansldh lovskih krogih vseobče spoštovanje. ■k Bela žena. V zdravilišču na Golniku je umrl poštni uradnik Anton Pečnik, doma iz Strug na Dolenjskem. Po prevratu je služboval v Ljubljani, leta 1923. pa je odšel v službovanje h kontrolnemu oddelku poštnega ministrstva v Zemunu. Kot vojak in častnik je prebil vsa vojna leta v vojski, kjer si je nakopal kal zavratne bolezni, ki ga je spravila v grob, ko mu je bilo komaj 33 let. Bil je dobrodušne in blage narave ter iskren tovariš. -k Upokojeni so: učitelj Tomaž Stani v Rušah pri Mariboru, Gabrijela Fizolič, učiteljica v Tinjah, okraj Maribor levi breg, in Leopold Viher, šolski upravitelj v Št Janžu na Vdnski gori. — Na dvorazredni trgovski šoli v Celju je pomaknjen v višjo skupino strokovni učitelj Konrad Fink. ~k Nesreča. Na kolodvora v Kočevju se je zgodila dne 30. januarja nesreča, ki bi bila lahko povzročila človeško žrtev. Z lokomotive ld je vozila tovorni vlak v Ljubljano, je padla 23 kg težka kepa premoga, ki je zadela kret-nika g. Kovačiča v desno stran prs in ga podrla na tla. Sreča je, da ni zadela kepa Kovačiča v glavo. kr Zdravniška zbornica za Slovenijo je imela dne 30. t. m. ob 11 svoj občni zbor v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Iz poročila odbora se vidi, koliko težav ima sedaj baš zdravniški stan, ko mu »Ministrstvo narodnega zdravja« hoče udušiti prosti razmah kakor ga smatra zbornica za potrebnega. Vloge in prošnje ležijo celo leto v ministrstvu, pritožba proti temu se ne reši. Osebne intervencije ne pomagajo. Vendar so zdravniki trdno prepričani, da mora prodreti spoznanje, da le stanovska organizacija zna presoditi, kaj treba ukreniti, da bo dobro za ljudstvo in Dr. Fr. Grivec: Nova odkritja »Svete Rusije". Verska stran Rusije in ruskega naroda jc bila od nekdaj velika zagonetka za Evropo. To je res zagonetna Sfinga. Tako je bilo v 16. stoletju in tako je v mnogoterem oziru ostalo še do 20. stoletja. Boljševiška revolucija in njene posledice so živo dokazale, da rusko versko vprašanje ni enostavno; obenem pa so boljševiki v odporu proti sedanji evropski uredbi z absolutistično diktaturo zaprli zopet meje proti Evropi in zastrli lice ruske Sfinge, kakor je bilo zastrto v 16. stoletju. Zadnjih pet let smo dobivali o ruskih verskih razmerah malo vesti. V boljševiški Rusiji do lanskega leta ni bilo nobenega verskega časopisa. Redki za-padni potniki niso bili toliko bogoslovsko izobraženi, da bi mogli samostojno preiskovati ruska verska vprašanja. Med člani papeške dobrodelne misije ni bilo nobenega poznavalca vzhodne Cerkve. Prvi strokovnjak, ki je prodrl v sedanje skrivnosti »svete Rusije«, je profesor Mihael d'Herbigny, spreten in bistroumen poznavalec ruskega bogoslovja, oborožen z zadostnim znanjem ruskega jezika. Vtiske iz Moskve je predstavil javnosti najprej v javnem predavanju v Rimu, potem pa v pariSki reviji »Etudes«. Ze ti odlomki so zbudili pozornost vsega kulturnega sveta, Sedaj pa imamo pred seboj celotni opis pod naslovom »L'aspect re-ligicux d« Moscou« v zbirki »Orientalia Chri- zdravnike in so trdno odločeni vztrajati do končne zmage, katero pod predsedstvom izkušenega in objektivnega predsednika zdravniške zbornice upajo izvojevati. Vedno bolj se bodo zdravniki zavedali, da je le v organizacijah moč in se bodo morale poživiti poleg zbornic vsa zdravniška društva, tako da bo stan kot tale upoštevan pri ministrstvu. Dobro bi bilo tudi, če bi naši poslanci vprašali v Belgradu, zakaj se tako bagatelizira zdravniška zbornica in zakaj se ne rešujejo njene vloge. Obravnavalo se je poleg drugega, ali bi ne kazalo »Glasilu« pridati znanstvene priloge, debatiralo o sodnozdravniškem tarifu, priporočal mlajšim zdravnikom vstop v vojaško službo, kjer je za nadaljno izobrazbo dobro preskrbljeno. Dosedanji odbor je dobil za svoje delovanje pohvalo. »Zarubljen rudnik.« 27. januarja smo poročali, da je davčna oblast zarubila v Velenju 180 dvajsettonskih vagonov premoga, ker ima rudnik zaostanek na davkih. Ravnateljstvo drž. rudnika nam sporoča, da ta notica v toliko ne odgovarja resnici, ker je bilo zarub-ljen.h 180 desettonskih vagonov premoga iz drž. rudnika Velenje v izvršilni zadevi tvrdke Štebi & Tuječ, strojno in elektrotehnično podjetje v Ljubljani, zoper državni erar radi 48.901.50 Din s prip., v kojem slučaju je pravi dolžnik Gradbena direkcija v Ljubljani, ki kljub opetovanim prošnjam ni dobila od strani ministrstva javnih del odobrenega kredita za poravnavo terjatve. Prodaja zarubljenega premoga pa je do rešitve rekurza odložena. k Društvo državnih upokojencev in upokojenk za Slovenijo, sedaj v Celju, si je v smislu čl. 6 društvenega zakona na občnem zboru dne 24. januarja 1926 izvolilo sledeče na-čelstvo: Predsednik davčni nadupravitelj Rafael Dolinšek, I. podpredsednik profesor Josip Kožuh, II. podpredsednik želez, uradnik Riko Twrdy v Novem mestu, tajnik major Rudolf Orel, njegov namestnik nadučitelj Martin Lah, blagajnik poštni kontrolor Josip Kosi, njegov namestnik rudarski pristav Ivan Sadu. Odborniki: okrajni tajnik Josip Ferk, sodni nadsvetnik Alfonz Galinger, davčni nadupravitelj Ivan Knop v Mariboru, ravnatelj pom. urad. Franc Logar, vdova sod. pis. ravnatelja Karolina Mesarec, državni šumar Franc Pe-klar v Jesenicah, davčni upravitelj Šimon Wutt in šolski nadzornik in ravnatelj Josip Zupanek. Namestniki: sodni nadoficijai Ivan Pernovšek v Slovenjgradcu in vdova okrajnega tajnika Katarina Roš. Preglednika: davčni nadupravitelj Leopold Haseubuechel ter administrativni poročnik Karel Kolterer, kot namestnika pa policijski detektiv Anton Komac ter sodni nadoficijai Josip Pogačar, vsi drugi v Celju. — Društveni člani se vabijo, da čim-preje poravnajo članarino po 12 Din za prvo polletje, da pride načelstvo do potrebnega pregleda razpoložljive gotovine. Neorganizirane pa prosimo, da pristopijo h društvu. Kupijo si naj položnico za čekovni urad pri svojem poštnem uradu za 25 par in plačajo na naš konto 12.450 za »Društvo državnih upokojencev in upokojenk za Slovenijo« za prvo polletje 15 Din. stiana« (Roma I. — Piazza della Pilotta 35). Drobna knjiga (96 str.) spada med najznamenitejše književne pojave zadnjih let. To je senzacija. To je novo odkritje skrivnostno zastrte »Svete Rusije«. Plemeniti idealizem pisateljev se spaja s pozitivno znanstveno metodo; dar opazovanja se druži s spretnostjo izkušenega popotnika in nadarjenega pisatelja. V knjigi se nalašč opušča vsako razmišljanje o političnih, socialnih in gospodarskih razmerah. Tudi verske razmere so slikane objektivno in reser-virano. Namen M. d'Herbignya v Moskvi. V Moskvo je potoval samo kot bogoslovni profesor, da bi proučil verske razmere brez vsake službene misije. Tako sc je dogovoril s pariškim sovjetskim poslaništvom, ki mu je dalo vizum. To obljubo je držal. V Moskvi ni obiskal nobenega ljudskega komisarja, nobenega boljševiškega voditelja, nobenega urada. A mimogrede omenja, da je bil pod str ^im nadzorstvom. V njegovi hotelski sobi je sredi noči zapel zvonček telefonskega aparata; na svoje vprašanje je enkrat dobil odgovor: »Pomota«, drugikrat pa: »Kontrola aparata«, in to o polnoči! Nekolikokrat mu je neka starejša dama v elegantni francoščini ponujala svoje usluge kot tolmač, predstavljala se je kot strogo pravoslavna, drugič je nastopala z vsiljivo sektantsko agitacijo, naposled ga jc še prosita, da bi nesel neka pisma ruskim monarhistom v Pariz, Dobil je vtis, da je ruska policija najbolj čuječa in najbolje organizirana, kar jih je na svetu. Iz Pariza je odšel 29. septembra, potoval je skozi Rigo in dospel 4. oktobra v Moskvo, kjer je ostal do 19, oktobra. Dne 5. oktobra je dobil kot gost vstopnico za cerkveni zbor ruske sinodalne cerkve. Tu se je predstavil kot francoski profesor, ki je čas počitnic porabil, da prouči verske razmere v Moskvi; z ljubeznijo v srcu in z molitvijo za duše vernega ruskega naroda je prišel poslušat, a ne govorit. Več dni se je udeleževal sej cerkvenega zbora; pozorno je poslušal in opazoval. Pozneje se je razgovarjal s škofi in duhovniki raznih cerkvenih skupin. Ogledoval je cerkve in opazoval vernike pri službi božji. Splošni verski položaj. Po krutem verskem preganjanju leta 1922 do 1923 je nastopila doba omejene verske svobode pod strogim policijskim nadzorstvom. Načelno se proglaša, da jc svoboda tako brez-verska kakor tudi verska propaganda. A verski pouk v šolah in v privatnih skupinah je prepovedan. Država ima v rokah vse šolstvo in ves tisk. Tisk se uporablja za protiversko propagando. Med prvimi Rusi, ki pozdravijo potnika na ruski zemlji, so prodajalci »Brez-božnika« in druge protiverske književnosti. V Moskvi ima vlada krasne velike knjigarne s kupi brezbožnih knjig. Tu so prevodi vsega, kar se je kdaj pisalo proti religiji, proti Bogu, Kristusu in krščanstvu ter plitvi boljševiški ruski proizvodi v tej smeri. Na deželi se po vaseh ustanavljajo čitalnicc za širjenje proti-verskega berila. Cerkve so po večini zopet na razoolado vernikom; nekoliko je porušenih, nekaj jih uporabljajo za kino in za komunistične klube, nekatere so izpremenjene v muzeje, nekatere služijo dopoldne za službo božjo, popoldne pa se morejo za vstopnino ogledovati kot muzeji. Vse cerkve so oropane dragocenih kovin in dragih kamnov; a druge umetnine se skrbno čuvajo, mnoge starinske umetnine se stro-kovnjaško obnavljajo. Protiverski obhodi in demonstracije komunistične mladine 1. 1922—1924 so naleteli na tolik odpor občinstva in so tako škodoval! boljšcvikom, da so po letu 1924 popolnoma prenehali. V Moskvi nihče ne zasmehuje duhovnikov, če hodijo po ulicah. Pariški ruski konzul je rekel pisatelju. »Versko politiko smo premenili. Prepričali smo se, da je večina ruskega naroda navezana na vero; zato srno opustili direktno borbo proti verskim težnjam, ako se za njimi ne skriva politična agitacija.« Boljševiškim oblastem je ukazano, da ne smejo delati mučeni-kov; noben duhovnik sc nc sme smatrati 'a versko preganjanega. Pisatelj je dobil v Moskvi vtis, da je francoska revolucija porušila več verskih spomenikov nego ruska. Mnogi komunisti žc skušajo verska in komunistična načela praktično spraviti v soglasje. Samo med mladino jc protiverska agitacija dosegla večje uspehe. Predrzna in odločna brezverska agitacija državne avktoriieie silno deluje na mladino. Sc bolj grozno se širi moralna pokvarjenost mladine, Mladina jc izpostavljena velikim nevarnostim v šolah in tesnih stanovanjih. Z vsemi stanovanji razpolaga pomočnika, 41 let. — Ludvik Bumik, sin sluge, 9 mesecev. © Prodaja čevljev po amerikansem sistemu. Velike amerikanske tvornice nudijo svojim odjemalcem potom lastnih prodajalen dvakrat v letu, to je v mesecu februarju in v jeseni, izredno priliko, da si občinstvo nabavi čevlje po znižani ceni. Temu zgledu sledi naša tovarna Peter Kozina & Ko., Tržič, da od 1. do 15. februarja prodaja veliko množino vsakovrstnih čavljev po znatno znižani ceni. Cenj. občinstvo naj se o tem prepriča v izložbah na Aleksandrovi cesti in Bregu 20 Maribor Shod Svstozara Prifelčeviča. Tudi to pot dvorana zasedena kot pri Radiču, tretjina je ploskala, drugi so poslušali. Reditelji in varuhi so opozarjali gledalce, naj bodo mimi. Tudi sveže rožice so deževale in sicer teloh in nageljni — vse, kakor se je dolgo pripravljalo. Pozdravljajo se medsebojno: Zagreb — Ljubljana — Čakovec — Žerjav — Turk — Pivko. Pribičevič govori o svojih shodih, Radiču, Pašiču in državi. Nnotranje razmere v državi so slabe. V notranjem ministrstvu se vodi le administracija, mesto da bi se vodila politika. Pravo zedinjenje bo prišlo tedaj, ko bodo davki izednačeni. Če so ideje še tako dobre, pa ni organizacije, ne pomaga nič. Zato — organizacija! Pribičevič je pisal že v Avstriji knjigo, kjer se je zavzemal za zedinje-no Jugoslavijo, »klerikalci« in Radič so pa pošiljali avstrijskemu cesarju udanostae depeše (Tisze ne omenja). Sedanji režim mora pasti v finančnem vprašanju. Sedanje stranke v vladi pa so si ravno v tem sovražne, zato režim mora pasti. Samostojni demokrati pa ne bodo več rezerva za radikale, niti bav-bav za radičevce, ampak bodo hodili svojo pot. Urad-ništvo hočejo napraviti za hlapce. On je sicer preganjal uradnike (klic advokata: Še premalo!), pa jih tudi še bo in sicer protidržavne. Zunanji minister je slab. Demonstracije proti Italiji je prepovedal, proti Grčiji pa dopustil. Država je nad vsem, zato je nemogoč kak kompromis s »klerikalci«. Radikali nimajo nobenega programa, cel program je: Živio Pa-šič. SLS ima program, pa ni izvedljiv. Ljuba Jovanovič je enako srbski hegemonist, on ne prizna imena Jugosloveni. Radiča je uklonil on, Pribičevič namreč, separatizem in komunizem tudi on, SDS je sploh je sploh najbolj upoštevana stranka v opoziciji. Sedaj morajo priti volitve in če pridejo, radikali in radičerv-ci ne dobe absolutne večine, samostojni demokrati pa so jedTo, ki bodo prekvasili vse. Norčuje se iz Radiča in njegove prosvetne politike. Parlamentarizem v naši državi je ubit. Vse vlade so padle pri nas za Inilisami, v Franciji pa vse v skupščini. Samostojni demokratski pokret se širi, vsa domovina gleda sedaj nanj. Zakaj mi smo stranka >malog čov-jeka«. Organizirajte! — Za njim je dr. Žerjav ponavljal uvodnike iz »Jutra«. Besedo imaio sedaj radikali, da tudi oni pripeljejo iz Belgrada Pašiča ali Jovanoviča. Garantiramo, da bo tudi tedaj dvorana Narodnega doma polna. Da bi jih hodili pa gledat v Belgrad, nimamo niti časa, še manj pa denarja. • • • □ Aljažev večer se vrši v petek zvečer v dvorani Zadružne-gospodarske banke. Pevsko društvo Maribor zapoje dvoje Aljaževih kompozicij in sicer »Oj Triglav moj dom« in pa prelepo »Oj z Bogom ti planinski svet!« s čudovitim tenor-solospevoni. Pesem je nedvomno najbolj prisrčna Aljaževa kompozicija. Nato predava znani turist in planinski pisatelj g. Janko Mlakar o svojem lanskem potovanju na Mont-Blanc. Predavanje bodo spremljale krasne skioptične slike naročene iz Pariza. Za njim govori g. Aljaž o našem planin- stvu. Za tem se vrši istotaan prijateljski sestanek mariborskih planincev. Aljažev klub, ki oskrbuje nedeljske mase po planinah, hoče materielno prispevati k uresnačenju najsrčnejše želje g. Aljaža: sezidati še kapelico v Vratih. Zato je prepričan, da bodo ta večer pose-tili vsi zavedni prijatelji in somišljeniki, pa tudi vsi planinci. Saj je planinstvo se eno onih redkih panog slovenskega življenja, kjer je do sedaj vladala popolna skladnost v ljubezni do planin. □ Aljaž — starosta naš pride v Maribor v sredo ob 16.19 uri. Na kolodvoru ga pozdravi zastopnik Aljaževega kluba, SPD in pevskega društva »Maribor«. G. Aljaž bo do sobote gost mariborskih planincev. □ Misijonske prireditve. Danes, 2. februarja, se vršii v dvorani Zadružne-gospodarske banke ob petih poipoldne misijonska prireditev. Podrobna poročila srno že objavili. Upamo, da plemeniti cilj in idealizem naših dijakov privabi obilo obiskovalcev. □ Umrl je v nedeljo zjutraj ob 3. uri magistralni uslužbenec g. Jurij Germ. Bil je splošno priljubljen mož-poštenjak. □ Rekord oklicev. Preteklo nedeljo je bilo v magdalenski cerkvi kar 24 oklicev na enkrat. □ Starešinski klub ima jutri v sredo ob 8. uri zvečer v kolodvorski restavraciji svoj redni mesečni sestanek. Tovariši, točno in vsi! □ Nedeljska akademija mariborskega Orla je sijajno uspela. Strokovno poročilo prinesemo prihodnjič. □ Pojasnilo. Z ozirom na notico v št. 12 našega lista (16. januarja), objavljeno pod naslovom »Mučen prizor na kolodvora, nam je poslalo vodstvo bolnice v Mariboru sledeče pojasnilo: »Ženska, ki je s kričanjem na kolodvoru v Mariboru vzbujala pozornost občinstva in železniških uslužbencev, ni bila od tukajšnje bolnice odposlana v Ljubljano, temveč je bila iz tukajšnje oskrbe odpuščena izbol jšana, ker se njena bolezen sploh ne da popolnoma ozdraviti. Povodom odpusta je izrazila namero podati se v ljubljansko bolnico, kjer je bila že prvotno operirana in odkoder so jo semkaj v nadaljnje zdravljenje poslali. Pri odhodu je prejela za slučaj, da bi pozneje morda šla v Ljubljano, na njeno željo pojasnil-no pismo za ljubljansko bolnico. Da se bo naravnost podala iz tukajšnje bolnice v Ljubljano, tukajšnjemu zavodu ni bilo znano. Odšla je povsem po lastni iniciativi ter si je sama naročila in plačala rešilni voz za prevoz na kolodvor. Njeno pozornost vzbujajoče obnašanje na kolodvoru ni pripisovati kakim posebnim bolečinam, temveč njeni skrajno razburljivi naravi in njenemu duševnemu razpoloženju, katerega je že v zavodu opetovano na neprijeten način kazala. Bolnice v Mariboru ne zadene torej nikaka krivda, če je hotela snnia brez spremstva v Ljubljano, ker dotione osebe ni premestila, temveč odpustila. Dovoljujemo si še opozoriti, da se bolniki, katere je premestiti iz tukajšnjega zavoda v kak drug zavod, vedno odpremijo s potrebnim spremstvom. — Vodja bolnice: Dr. Dermovšek. Umrla je danes v Celju ga. Nežka Korošec, soproga cerkovnika v župni cerkvi. Rajna je bila pobožna in krščanska žena ter po celem mestu po svoji ponižnosti in dobrot-Ijivosti zelo znana in priljubljena. & Občinska seja okoliške občine Celje se je vršila danes v nedeljo ob pol devetih zjutraj. Sejo je otvoril in vodil g. župan Glinšek. Na dnevnem redu je bilo v glavnem edino vprašanje glede najetja posojila za zidanje šole okoliške občine. Ko jc koj uvodoma izjavil g. Omladič, da so on in vsi Gaberci proti temu, da bi občina že sedaj najela posojilo, je poročal g. Mihelčič o delu deputacije, ki se je tozadevno oglasila pri predsedniku krajnega šolskega sveta g. dr. Hrašovcu, okrajnem glavarju Žužku ter pri velikem županu v Mariboru. Povedal je, da sedaj cel kompleks tega vprašanja šc ni rešen, ker bo g. veliki župan na podlagi uradnega materiala odločil, kje in kako naj bi se zidala šola. Nadalje je prebral dopis občine Velike Pirešce, v kateri je vdru-žena ludi podobčina Lopata, ki tvori del šolske občine okoliškega krajnega sveta. V tem dopisu se občina Velika Pircšca odločno izjavlja proti nameravani zidavi samo ene centralne ljudske šole in ponuja, da se priključi zadnje imenovana podobčina okoliški občini, ampak pod pogojem, da ne plača občina Vel. Pircšca nikakih prispevkov za zidavo okoliške šole. Tega seveda okoliška občina ni mogla vzeti v pretres. Po referatu g. Mihelčiča se je spet ponavljalo staro vprašanje in je bilo mogoče le s težavo obdržati občinske svetnike pri stvari sami, ker je hotel vsak govornik obnoviti celo šolsko vprašanje. Končno je stavil prejšnji župan g. Hrastnik predlog, da se pooblasti krajni šolski svet, da najame sam posojilo za potrebno šolsko poslopje, a pod pogojem, da obrestna mera ne sme presegati 8 odstotkov, da morajo biti pri zidanju nastavljeni samo domači podjetniki in delavci, da naj velja posojilo na 15 let, a s pravico občine, da lahko izposojeno vsoto vrne nazaj tudi prej. Ta predlog je bil sprejet z vsemi glasovi proti glasovom zastopnikov gospodarske (nemške) stranke in g. Omladiča. Tu se je namreč pokazalo, da so Gaberci, ki so zastopniki v prvi vrsti po omenjenih zastopnikih, ohločno proti temu, da bi se šola zidala na teritoriju mestne občine. Cela debata o tem vprašanju je trajala nad eno uro in pol. V tej debati so bili posebno ostri g. Omladič (SDS), ki je ponovno-lcrat zahteval, da odstopijo vsi po okoliški občini voljeni zastopniki v krajnem šolskem svetu in bil tudi odločno za to, da občinski svet posojilo začasno odkloni. Nič manj oster pa je bil tudi g. Pečuh (Gosp. stranka), ki je vztrajal pri tem, da najame posojilo občina in ne krajni šolski svet. Po slučajnostih, kjer so se reševale neke sejmske zadeve, je g. župan zaključil sejo ob pol enajstih predpoldne. & Pribičevič v Celju. V soboto popoldne nas je Pribičevič osrečil s svojim prihodom v naše mesto. Prišel je s popoldanskim brzovla-kom, ki prihaja iz Zagreba. Na peronu ga je čakalo reci in piši 69 članov demokratske stranke, ki so ga sprejeli z dr. Kalanom na čelu. Ob izstopu iz vlaka ga je pozdravil dr. Kalan, na kar se je g. Pribičevič s spremljevalci seznanil s svojimi pristaši in takoj odšel v hotel Union. Pri prihodu so ga omenjeni pristaši pozdravili z rahlimi živio-klici. Pribičevič na pozdravni govor ni ničesar odgovoril. Najbrže je bil presenečen nad pičlostjo svojih pristašev. To izhaja tudi iz pogovora dveh podeželskih demokratov, ki sta v spremstvu z nekim celjskim demokratom spremljala Pribi-beviča do hotela Union. »Salamenski Celjani,« je rekel eden izmed tujih demokratov, »zakaj niste napravili večji halo?« Bil je naravnost porazen vtis. Kaj pa Orjuna, spi? Dobil je na to resigniran odgovor: »Celjani so pač Celjani.« Hotel je s tem reči, da je v Celju prav malo demokratov. Prav je imel! -©■ Udeležba na Pribičevičevem shodu je bila ogromna, piše namreč ljubljansko »Jutro«. Pozna se, da je bilo poročilo o tem shodu spisano prej, kakor se je shod vršil, ker bi sicer »Jutro« ne moglo pisati, da je bilo na shodu nad 3.500 ljudi. Objektivno, po nepristranskih osebah ugotovljeno število na noben način ni presegalo 1400 ljudi. In med temi je bilo le 35 procentov demokratskih pristašev. Res je, demokrati so v Celju strašno močni, da morajo celo aranžirati posebne vlake, da spravijo skupno največ 500 ljudi. ■0" Incident. Na sobotni shod je prišel tudi podžupan našega mesta g. Gobec. V dvorano je prišel ravno tedaj, ko je dr. Kalan pozdravljal v vznešenih besedah Pribičeviča v imenu vlada. Stanovanjski komunizem je samim komunistom že neprijeten. Razkol v ruski cerkvi. V viharjih ruske revolucije je rusko pravoslavje pokazalo veliko moči. Cerkev je še ostala, ko se je že zrušil njen preveliki zaveznik, carizem, O pravem času se je cerkvena uprava prenovila s patriarhom na čelu. Inteligenca se je vračala k cerkvi. Pod boljševiškim pokroviteljstvom so nastale skrajno reformistične cerkvene skupine; s skupnim imenom se nazivljejo »Živa Cerkev« ali »Rudeča Cerkev«. Te skupine so doživele popoln poraz. Vsa »Živa Cerkev« ima samo še enega škofa, pet duhovnikov in 14 župnij. Verski nazori te skupine so raciona-listični in materialistični; to je že prehod v brezverstvo. Zato nima resnih pristašev. Najmočnejša je konservativna pravoslavna cerkev. Vodil jo je patriarh Tihon do svoje smrti (8. aprila 1925); zato se imenuje tudi tihonovska cerkev. Ta cerkev je zavrgla vmešavanje caristične politike, a v cerkvenih vprašanjih je konservativna. Drži se starega koledarja, čuva dolge duhovske brade in lase ter zahteva, da so škofje neoženjeni. Pripadata ji dve tretjini ruskih vernikov, v Moskvi še več. Sedanji »varuh patriarškega prestola«, metropolit Peter Krutickij (Kruti je moskovsko predmestje) ni priljubljen; med svojimi škofi in laiki ima mnogo nasprotnikov. Škofje so po večini malo izobraženi. Preveč enostransko pasivno zaupajo v Boga, a premalo delaio in premalo poučujejo ljudstvo. Glavno sredstvo verske vzgoje so obredi. V cerk- ah moli ljudstvo zbrano, pobožno in ponižno poljublja tla. Novo je, da so razen moških pevskih zborov uvedli ženske zbore in ženske čitateljice pri službi božji. Jako močna je sinodalna cerkev; tihonovci jo nazivljejo cerkev obnovljen-c e v. V oktobru 1925 je imela cerkveni zbor v Moskvi. Na zboru so M. d'Herbignyu dali častno mesto. Imajo dvesto škofov, 17.000 duhovnikov in približno tretjino vseh ruskih vernikov. Med škofi se odlikuje metropolit Aleksander Vvedenskij, silen govornik, branitelj notranjega verskega življenja in pogostnega obhajila. Imajo več jako izobraženih škofov. Sprejeli so novi koledar, v disciplinarnih vprašanjih dovoljujejo svobodo, kritizirajo ruske cerkvene tradicije in odločneje kakor tihonovci priznavajo dejstvo boljševiške vlade. Napredujejo v mestih in na deželi. Imajo že cerkvene časopise in bogoslovske šole. Značilno je, da celo konservativni tihonovci odločno obsojajo emigrantsko hierarhijo, ker je brez patriarhovega dovoljenja bežala v inozemstvo in ker je s cari-stično politiko deloma zakrivila preganjanje ruske cerkve; emigrantska hierarhija bo uničila vero tudi med emigranti, ako bo v vero mešala caristično politiko. Konservativni škofje so pisatelja prosili, naj to ostro sodbo razglasi na Zapadu. Odnos do katoličanstva. Bodočnost. Rusko pravoslavje je tako odrezano od Zapada, da ima jako malo pojma o sedanjem katoličanstvu in protestantizmu. Duhovniki, ki jih je podpirala papeževa dobrodelna misija, so ohranili hvaležno priznanje katoliški cerkvi; M. d'Herbigny je govoril z enim izmed teh duhovnikov. A sicer se rusko pravoslavje v skrbi za obstanek zapira samo v sebe. Vsem pa je ugajalo, ko jim je pisatelj povedal, da katoličani žele in molijo, da bi vsi, ki časte Marijo in verujejo v Kristusa, bili edini pred Bogom in pred svetom. Verni Rusi v sedanji nesreči globoko cenijo sočutje in ljubezen katoličanov. Veselo znamenje je, da rusko ljudstvo še veruje in moli in da protestantizem ne vpliva na ruske škofe in duhovnike. Pisatelj je v Moskvi še bolj vzljubil dušo vernega ruskega naroda in sc utrdil v upanju, da se' bomo kdaj združili v eni veri in eni Cerkvi Kristusovi. Moskva postaja glavno mesto poganske Azije in bi mogla v edinstvu z vesoljno Cerkvijo pokri-stjaniti Azijo. Notranji razkol v ruskem pravoslavju bo najbrže trajen. Osebna in načelna nasprotja med dvema glavnima skupinama so prevelika. Voditelji boljševikov s prezirom izjavljajo, da dobivajo iz krogov duhovščine glavnih skupin toliko ovadb proti duhovnikom sobratom, da bi mogli vse zapreti. Zato boljševiki v pravoslavju ne vidijo resnega nasprotnika. Edini resni verski nasprotnik se jim zdi Rim, ki ima še dolgo bodočnost. Druge krščanske skupine niso zmožne za boi proti brezbožnemu mate-rializmu. Tako sodijo boljševiki. Drugi pa so prepričani, da sc morajo kristjani zedini:: proti brezbožnosti. (malte swl mm . .. . _____..»lin iznuSSa fikodlllvcga uClnka ««»». ^^"koin^ml^o^pporab-funl,'riiM ^"t",davijo-. Zagreb. Ga evaj^_ vseh prisotnih. Tu je napravil g. Gobec resnici odgovarjajoči medklic: »ne v imenu vseh.« Kaj je bila posledica? Trije demokrati se za-kade vanj in ga šiloma iztirajo iz dvorane. Pri tem je dobil g. Gobec lahko telesno poškodbo na levem lahtu roke. 0 Kaj je pravzaprav Pribičevič povedal? Nič novega. Ravno isto kakor v Ljubljani, samo morda s to razliko, da ni v svojem govoru prav nič udrihal po »klerikalizmu«. Najbrž so mu med tednom naznanili, da s klerikalizmom v Celju ničesar ne opravi. Dr. Korošca si je pa res privoščil, ko mu je očital, da je bil leta 1920. tudi on za edinstvo. To je dr. Korošec še vedno in jc tudi vedno bil. Je pa proti temu, tla bi nas kdo »pljačkal« — in naj bo lo tudi naš brat. Radič je pa bil večji revež; tega si je Pribičevič prav pošteno privoščil. Očital mu je njegovo glasovanje za žandarme, kritiziral njegov proračun prosvete, konstatiral, da je sedaj pri nas, kakor v stari Avstriji, da sede pravzaprav v vladi oni ljudje, ki so v bistvu proti državi. Iz celega govora je pa izzvenelo, da dokler g. Pribičevič ne pride v vlado, ne bo miru in sreče. Verjamemo, da ne za demokratsko stranko! & Deraisija g. župana. Po mestu se širijo vesti, da namerava g. župan našega mesta še pred prihodnjo občinsko sejo demisionirati. Tega ne verjamemo, da bi namreč demokrati kar tako brez vsakega boja zapustili magistrat. ■0" Vstopnice za koncert pevskega društva »Ljubljanski zvon« na Svečnico popoldne ob 4 v Celjskem domu so na prodaj v knjigarni Goričar in Leskov še k, pravtako tudi sporedi. Ne zamudite tega lepega in zanimivega koncerta! Trbovlje Redukcija delavstva se nadaljuje. V soboto je bilo zopet skoro v vseh revirjih odpuščenih precejšnje število delavcev, tako na aapadnem okrožju čez šestdeset, v osrednji delavnici petnajst. Govori se, da je dosedaj odpuščenih okoli 400 do 800. V nedeljo zjutraj je pa po stari navadi sirena pri rudniku z žvižganjem vabila in klicala delavstvo na nedeljsko delo, ki je dovoljeno po zakonu le v nujnih slučajih. Cezurno delo je še v navadi in vse to in drugo odjeda drugim nezaposlenim kruh. Do danes še tudi nismo čuli, ali je premogokopna družba redukcijo delavcev prijavila pristojnim oblastvom, n. pr. rudarskemu glavarstvu, in kaj je to glavarstvo ukrenilo v zaščito delavcev. Rudarsko glavarstvo naj uveljavi nedeljski počitek pri rudniku in prepove sploh vse eezumo delo. Zakon o zaščiti delavcev z dne 22. februarja 1922 naj se strogo drži in veliko število delavcev bo dobilo zopet kruh, kar je ravno smisel zakona o zaščiti brezposelnih. & Petiiidvajseflctnico službovanja obhaja 1. februarja občinski redar Franc Franketi. OSTANKE za smešno nizko ceno, VSE ZIMSKO BLAGO pa globoko pod lastno cenc predala »Tekst!iazar« Ljubljana, Krekov trg 10 I. nadsiropje in pritličje, naspr. Mestnega doma. Maša kri. Igra v štirih dejanjih. Spisal F. S. Finžgar. Režišer Fr. Lipah. Bistveno oznako tega dela smo podali že pred premiero Ljudska igra z izrazitim narodno političnim programom je to. Ta program je dobil svoj izraz v času, ko je bil potreben; tedaj je gradil bolj z besedo kot z umetnostjo. Od takrat se je v nas in okoli nas toliko spremenilo, da nam je zvok tiste besede prešlovesen in izraz snovi prezunanji; marsikaj, kar je prej živelo, učinkuje sedaj le še retorično. Krivično pa bi bilo, danes očitati Finž-garju, ker vztraja pri svoji igri. Kdor mu pri vsem spoštovanju do njegovega etičnega hotenja že ob svojem času ni očital, da je igra oblikovno zamujena, preromantlčno slikovita — kar je bila naša slaba gledališka vzgoja — ta mu danes ne more zamoriti, ker je svojo igro v dramatičnem oziru izboljšat in zahteva z njo mesta v gledališču. Igra je veliko pridobilo, ne more pa izbrisati svoje prvot-nosti, treba bi jo bilo postaviti na novo, prav od tal. O pisateljevem umetniškem stališču do snovi bi se dalo marsikaj govoriti. Ce bi bil hotel izraziti kolektivno narodno voljo, bi pogrešali v delu domačega izobraženca, enakovrednega kmetu. Finž-garjev kmet Luka Kos, ilirec, ne odtehta te zahteve. Če naj bi biLi to drama, je pogrešena v razdelitvi snovi, ker stoji ob glavnih osebah na istem platnu in v isli perspektivni ploskvi dekorativna masa kot ennkovredeni dramatični činitelj. In kar sicer mora biti v drami gola misel in strast delujočih oseb samih, imamo tu potek zunanjih dogodkov, v katerih posamezne osebe po večini ne morejo svobodno odločati. Tako ta ljudska igra gre iz tistega močnega zunanjega življenj«, ki pokaže in tudi izšli reprezentativne poteza ljudi, njihov ponos, domoljubje, ljubezen in poštenje. Znto te o«ebe tudi umetniško niso svobodna, saj govori o njih avtor s svojim lastnim hotenjem in eiljem. Pisatelj knže s svojimi osefonmi ljudi, ki so bili v prejšnjih faflth v takih nesvobodnih deianiih močnejši kot so -Ptuf © Poroka. Poročil se je dne 30. januarfa v mestni cerkvi g. Zdravko M o k o 1 e , policijski uradnik, z gospodično Miciko H a n ž e -l i č iz SrediSča. © Prestavljen je g. pater Karel J e 1 u 8 i 6 , kaplan pri minoritski župniji, v Šibenik, gosp. o. Gabrijel C e v c pa iz Šibenika v Ptuj. © Operiran je bil te dni v bolnici usmiljenih bratov v Gradcu g. mestni vikar C i -1 e n S e k. Operacija je bila težka, a se je posrečila. ffi Življenje ali denar) Obče spoštovani posestnik Jakob Toplak, rojen 1876, je peljal 27. t. m. v Maribor liik (čebulo) na prodaj. Zvečer se je z vozom vračal iz Maribora. V gozdu na Tezni je prisedel na voz neznan mož, ki se je peljal z njim do mute na ptujskem dravskem mostu. Tu je stopil z voza in izginil po stranskih ptujskih ulicah. Gosp. Toplak pa E vozil dalje po cesti proti svojemu domu v ornovi pri Ptuju. Blizu pokopališča javne bolnice pri Podvlncih na cesti v Dornovo pa ga je isti mož nenadoma napadel z nožem ter mu zadal 15 velikih ran po licu, prsih in nogah. Nato je potegnil Toplaka z voza. Ta se je začetkoma branil, zgrabil napadalca tudi za vrat, a prerezal mu je roko in ni se mogel več braniti. Napadalec je imel nož krivec, s kakršnim se trsje obrezuje. K sreči je Toplak nosil debelo suknjo. »Življenje, ali denar,« je zavpil napadalec, nakar je Toplak odgovoril: »Pusti me, jaz imam pet otrok doma.« Napadalec mu je vzel denarnico, v kateri je bilo okoli 300 Din. Nato je mož izginil. S težavo je splezal Toplak na voz in konj ga je sam pripeljal domov pred hišo. Hitro so poslali v Ptuj po zdravnika dr. Blankeja, ki je odredil, da ga takoj prepe-Rejo v bolnico. Bližnji graščak g. Pongrac je posodil svoj avto in kmalu je bil Toplak v bolnici, kjer mu je dr. Kiihar sešil velike rane. K sreči je bil tedaj mraz, tako da je že ob napadu kri otrpnila, da ni izkrvavel. Pravijo, da je ranjenec izven nevarnosti in da bo okreval. Gosp. Toplak je ugleden posetnik v Dornovi, dovršil je tri letnike učiteljišča, nakar je prevzel posestvo. On je brat gosp. posojilničnega uradnika Toplaka v Ptuju. go pelje. Ostane pa le pri tem, da bo neizmerno škodovalo Bledu povišanje taka, ne pa nage cene, katere so vedno najeolidnejše in našim podjetjem primerne, in katere smo pripravljeni vsaki čas znižati, če se bodo znižale nabavne oene potrebščin. Dokaz, da niso naše cene vzrok neuspehu Bleda, je, da sta bila ravno ta dva hotela, katera g. župan specijel-no napada, razmeroma vedno najbolje zasedena. Če nam boste podražili naše cene za 8 Din od osebe na dam, nam bo to zelo škodovalo. Še bolj pa nam bo škodovalo, če ostane na Bledu 150 stanovanj, katera bi se s povišanimi taksami tako podražila, da jih sigurno ne bo mogoče oddati. Ker smo mi v restavracijah in kavarnah navezani le na zunanje goste, da deloma krijemo režijo, smo torej posestniki hotelov polejj celega Bleda dvojno udarjeni. Priporočamo g. županu, da naj si on tudi vzame k srcu brošuro g. svetnika dr. Ferjančiča in naj ne podražuje cene stanovanj n. pr. od 3.000 Din s taksami na 6.000 dinarjev in naj nas ne postavlja v luč brezvestnih izkoriščevalcev. — Za hotel »Petran« Miha Cerne. za hotel »Strgulc« Josipina Šmid, za hotel »Toplice« J. Molnar, za gostilno »Ažman« Ažman, za restavracijo »Sekovanič« Majcen, za restavracijo »Mangart« (nečitljivo), za gostilno »Zrimec« I. Zrimec. Odgovarjamo skupno na trditve g. župana Kende v »Jutru« št. 22. z dne 28. L m. sledeče: Naš krog, ki je poslal ugovor proti taksam na sestanek 13. t. m., je nekoliko večji kot 7, ker smo postopali solidarno s posestnik« vil, katerih ugovor pa ni dospel na sestanek, ker je g. svetnik dr. Ferjančič kot zastopnik tega stališča medpotoma obolel. Sedem pristašev ima morda le g. župan, z nami pa je oel Bled, kar se razvidi iz spomenice, katero smo izročili g. velikemu županu, kjer je bilo podpisanih 115 posestnikov vil ®Z<3Skala«. Start je bdi blizu hotela »Toplice« in je potekala proga preko Ribnega, se dvignila na Jelovri na višino 1050 m, nato šla dalje proti Lipnici in odtod nazaj na Bled; z Bled« se je proga nadaljevala zopet proti Bohinjski Beli, odtod zopet v višino mimo blejskega kolodvo- ra na Gorje, od tu na Podhom in nazaj na Bled, kjer je bil cilj zopet pred Zdraviliškim domom. Vreme je bilo skrajno neugodno in je ves dan po malem deževalo, tako da je bil sneg za smuko skrajno slab. Kljub temu je startalo ob pol 8 zjutraj 32 tekmovalcev, od katerih je dospelo na cilj 261 Prvi je prispel na cilj g. Janša Joško (SK Ilirija) v času 5:31.45. Nato so sledili: dr. Stanko Kmet (Ljubljanski Športni G. dr. Stanko Kmet na cilju (Ljublj. SK). Prejel drugo darilo. idub) v 6:2.52, Gustav Ogrin (Skalaš) v 6:20.8, Ojcel Miha (Skalaš) 6:22.31, Cerne Fran (Skalaš) v 6:23.16, Klofutar Peter (Skalaš) 6:24.46. Ta tekma dela gotovo oast TK Skala, ker Je bila ena največjih in najbolje izpeljanih tekem te vrste v Jugoslaviji. Ker je proga izpolnjevala pogoje mednarodnih tekem je tekma pokazala najboljše naše moči, katere bi bilo mogoče z uspehom poslati na mednar. tekme na Češko in v Chanionix. Ce bi bil za smuko ugodnejši sneg, hi rezultati prav gotovo ne zaostajali dosti za onimi, ki so jih dosegli pri lanskih tekmah z>a mojstrstvo Srednje Evrope na Češkoslovaškem. Proga je bila zadostno zaznamovana, na vsaka dva kilometra je krožila Minula oddiha. (G. Gustav Ogrin, TK Skala, pri okrepčevališču na km 27. Prejel tretje darila) kontrola, skozi ob progi so bile okrepčevalnice, kjer je bil vedno na razpolago mimo prišlim tekmovalcem čaj limone in čokolada. Tudi za sanitetno službo in prvo pomoč je bilo zadostno preskrbljeno in je delovalo 5 zdravnikov. Pred in po tekmi se je moral vsak tekmovalec podvreči zdravniški kontroli. Tekmovalcev pod 20 let pa sploh niso pripustili k tekmam. Vsa organizacija tekem je zaposlovala okrog 130 oseb, katere je vse razpostavil klub Skala sam. Tekem so se z uspehom udeležili tudi častniki in podčastniki vojaškega stnuškega tečaja v Kranjski gori, ki so vsi dospeli na cilj. Po končanih tekmah se je vršila zabava v hotelu Jekler, kjer se je tudi razglasil izid tekem in so se razdelila darila med zmagovalce. Drsalno tekmo za jugoslovansko prvenstvo so vsled nergodnega vremena ponovno preložene in sicer na 7. februar. V program se z o/iri m na prijave iz Zagreba naknadno vsavj damska tekma v umetnem drsanju s programom damske jubilejne tekme SK Ilirije, ki se je v: šila 21, januarja. Prijavni rok se podaljša do 5. t m. SK Ilirijo družabni večer bo jutri dne 3. t. m. ob 20 v restavraciji gla vni kolodvor (stoki na veranda) Ob tej priliki se bodo razdeli:a darila i zimskih jubilejnih tekem in lalikoatletskih prvenstvenih tekem. Prijatelji kluba dobrodošli! — Odbor. Nogomet. V Zagrebu se je vršila v nedeljo prva letošnja mednarodna tekma. Gostovala je prvorazredna dunajska »Admiraf, ki je zmagala nad Gradjanskim 7. 8:3, Teren je bil razmočen, vkljub temu ie bila igra obeh moš'ev dobra in zanimiva. Rezultat je nekoliko višji kot bi odgovarjalo igri obeh klubov. — V Belgradu so ie vršila prvenstvena tekma Jugoslavija: Reogr. SK, ki je končala z izidom 2: 2. Ker je nedavno pod/.ve-za odvzela Jugoslaviji že dve točki radi nastopa z nekim neverificiranim igračom, je prvenstvena pozicija Jugoslavije resno ogrožena. THORPE, ATLET ZASE. Rekli smo, da je švedski kralj po končanem desetoboju pri Olimpijskih igrah v Štockholmu lota 1012 dejal Thorpeju: »Vi ste najčudovitejši atlet sveta!« In jo imel prav. Vsi, ki so ga videli, so Mli prepričani, da tako vsestransko izvežbnnega atleta svet še ni videl. Nad 160 eni visok ia 77 ka težak je imel ta Pol-Indijanec. vse pogoje, da je svoje od narave tako oblagodarjeno telo dvignil do najvišjih zmožnosti. Če bi se bil Thorpe (izgovori približno tsorp) specializiral, prav gotovo bi bil napravil več svetovnih rekordov. Kje spredaj je pred vsemi drugimi! Kako se trudijo danes, da bi dosegli vsaj 8000 točk v desetoboju! A nihče jim ne pride blizu, pa naj se piše Osborne ali Hoff ali kakorkoli. Sicer so Thorpejev olimpijski rekord diskvalificirali, češ da je bil tedaj, ko je nastopil, pro-fesional. A to nič ne de; kar je naredil, je naredil. Dovršil je univerzo, postal je profesional, še danes je med najboljšimi, pa je že prav blizu 40. Tu podajamo njegove uspehe v petoboju in desetoboju v Stockholniu leta 1912. Petoboj: Skok v daljavo 7.07 m, kopje 46.71, 200 m 22.9, diskos 35.57, 1500 m 4:44. V desetoboju zapišemo še Wieslanderja, drugega zmagovalca: 100 m (Thorpe—Wieslander) 11.2—11.8, skok v daljavo 6.79—6.42, krogla 12.89—12.14, skok v višino 1.87—1.75, 400 m 52.2—53.6, 100 m staje 15.6—17.2, diskos 36.98—36.29, skok ob palici 3.25—3.10, ko tem potom vljudno zahvaljuje vsem svojim prijateljem in podpornikom, ki so mu pripomogli, da je naša dobrodelna loterija končala z dosedaj v Sloveniji še nedoseženim velikim uspehom. S svojim delom, z moralno in materijel-no podporo ste dosegli, da bo naše dijaštvo za več let rešeno najnujnejših gmotnih skrbi. Obstoj našega podpornega društva in njegove menze je namreč za daljšo dobo osiguranl Zahvaljujemo se zlasti visokima gg. pokro-viteljima in preč. gg. duhovnikom, ki so nam z osebnim delom in s svojimi priporočili omogočili ta uspeh. Zahvaljujemo se uredništvom naših listov, ki so brezplačno propagirali našo akcijo. Zahvaljujemo se našim društvom, zlasti Orlicam in Mar. družbam, za uspešno razprodajo. Hvala našim županstvom, župnim uradom, hranilnicam in zadrugam, našemu kat. akad. starešinstvu, našim podjetjem, denarnim in gospodarskim zavodom, našim trgovinam in trafikam. Posebna zahvala našemu delavstvu, ki je, dasi samo v težkih gmotnih razmerah, tako izdatno podprlo našo stvar ter dalo najidealnejše irn najagilnejše razpro-dajalce. Zahvaljujemo se vsem neštetim in neznanim prijateljem širom Slovenije in izven njenih mej. Naše dijaštvo jih bo ohranilo zmeraj v hvaležnem spominu, njih delo in žrtve pc bo smatralo za kapital, ki je od njega obresti dolžno v obliki dela odplačevati nazaj svojemu narodu! Vsem kličemo iskreno: Bog plačaj! Odbor »Dijaškega podpornega društva« v Ljubljani. TPoiszve&ovanja Izgubila se je na juristovskem plesu starinska broža s kamejo. Pošten najditelj se prosi, da jo odda v upravi lista proti nagradi. Gospodarstvo Agilni upravi ljubljanskega velesejma želimo v prihodnjem letu še večjega uspeha. seiem za kožuhovino. Letos je priredila uprava ljubljanskega velesejma s sodelovanjem Lovske zadruge drugi sejem za kožuhovino. Ti sejmi so obnovitev starih tradicijonalnih ljubljanskih sejmov za kožuhovino, ki so se vršili meseca januarja na prvi ponedeljek po sv. Neži. Letošnji sejem je bil reorganiziran in je popolnoma uspel. V naslednjem navajamo priposlano nam poročilo o sejmu, ki bo zanimalo naše čitatelje. Lisice. Blago zelo mešano, večina domača, nekaj tudi hrvatske, dalmatinske in bosanske. Lepih kož je bilo na trgu malo, ker so bile že porej prodane v detajlu. Cene so se gibale od Din 215.— do 305.—, odvisno od gorske ali poljske provenijence. Srednja cena za Ia. Din 254.—, Ila. to je letna roba 127.— in lila. (škart) po Din 63.50. Prodanih 25 partij po povprečno 25 komadov. Po kvaliteti je bilo Ia. 67%, Ila, 23%, lila. 10%. Knno belice. Trg slabo založen, vendar dobra kvaliteta. Veliko dalmatinskih. Cene gibale od Din 625.— do Din 730.—. Srednja cena za Ia. Din 672.—. Cene odvisne od provenijence, velikosti, časa plena in konzerviranja (sušenja). Po kvaliteti je bilo Ia. 84%, Ila. 9%, lila. 7%. Prodanih 6 partij, vsaka povprečno po 25 komadov. Kune srtafice. Malo blaga, vendar dobro. Večina iz Štajerske Cene od Din 766—910. Srednja cena Din 884.—. Kvaliteta Ia. 83%, II. 11%, III. 6%. Prodanih 6 partij po ca 25 kosov. Dihurji. Malo blaga, cena Din 185.-—. Po kvalileti Ia 50 odst. Ila 25 odst. lila 25 odst. Jazbeci. Malo blaga Kvaliteta slaba povprečno. Ia. 40%, Ila. 35%, lila. 25%. Cena Din 61.— za Ia. Polhi. Veliko blaga. Slabo sušeno. Cena povprečno Din 4.—. Zajci. Malo blaga. Cena Din 22,— za Ia. Zimskih Ia. 50%, Ila. 30%, lila. 20%. Srne. Malo blaga. Notirale po Din 31.—. Divje koze. Malo blaga. Notirale po Din 55.—. Volkovi Lepo blago. Notirali od Din 299 — do 315.—. I Srednja cena Din 304—. Divje mačke. Srednja kvaliteta in kvantiteta. Ia. ca 80%, Ha. ca 20%. Cena Din 85.—. Veverice. Zelo slabo letno blago v splošnem. Cene za Ia. Din 41.—. Krti Lepo blago. Cena Din 3.—. Domače mačke. Din 20.—. Domači zajci. Din 5.—. Doseženo cene so vsekakor zelo lepe in za ca 40% višje, kakor se dosežejo v detajlni prodaji. Kakor čujemo se priredi prihodnje leto v veliko večjem obsegu za celo državo in da bo obsegala ves Balkan. Povdariti moramo, da je ta sejem — prvi v državi — priredil ljubljanski velesejeni, za kar mu moramo biti hvaležni, ker s tem dela za dvig Ljubljane. Računati moramo tudi z dejstvom, da se bo organizacija izpolnila do zadnjih detajlov. V ilustracijo obsega sejma navajamo še, da se je letos aukcijoniralo za 119 prodajalcev in da je bilo kupcev 42 (iz naše države, Nemčije, Avstrije, Italije in Švice). Prodala trboveljskega premoga. Kakor smo izvedeli, je reorganizacija prodaje trboveljskega premoga gotovo dejstvo. To reorganizacijo bo izvedla na podlagi načel, ki smo jih sporočili v nedeljski številki nova akcijska družba, čije delnice bodo izključno v rokah Trboveljske družbe. Nova akcijska družba se ne bo bavila le s prodajo premoga, temveč ima kakor se čuje— tudi dalekosežnejše načrte. Tako n. pr. raziska-vanje novih premogovih, kovinskih in drugih rudninskih ležišč, dalje ustanovitev novih podjetij na tem polju; financijelno pospeševanje že obstoječih rudarskih podjetij, kakor tudi vsakršno podpiranje vsega, kar služi pov-zdigi naše montanistike na moderni podlagi in uporabljajoč najnovejše tehnične pripomočke. Kakor smo nadalje informirani, se je Trboveljski baje posrečilo pridobiti za to stvar najodličnejše osebnosti iz gospodarskih krogov v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani, tako da moremo računati z ustanovitvijo te velikopotezne organizacije v najbližji bodočnosti. Vinski sejem, in razstava v Gornji Radgoni. Vinarsko društvo za gornjeradgonski okraj priredi 7. in 8. februarja v prostorih posojilnice tik kolodvora v Gornji Radgoni svoj prvi vinski sejem, zvezan z vinsko razstavo. Zanimanje, tičoče se naše prireditve, je izredno veliko, posebno v krogih gostilničarjev in vinskih trgovcev. K prodaji je prijavljenih približno 200 raznih vrst z več tisoč hektolitrov. Večinoma pridejo vpoštev vina iz gor-njeradgonskega okraja, katera se odlikujejo kakor znano z dobrim okusom in lepo harmonijo. Pridelek 1. 1925 je bil v tukajšnjem okraju po kakovosti in množini sodeč napram drugim krajem Slovenije zelo dober; radi tega se še danes ponujajo interesentom dobre kvalitete v velikih množinah po mnogo nižjih cenah nego v drugih krajih Ministrstvo sao-bračaja je dovolilo posetnikom tega vinskega sejma na naših železnicah polovično vožnjo. Repatriacija naših izseljenikov. Po izica-zu izseljeniškega komisarijata v Zagrebu o statistiki vračanja naših državljanov iz izven-evropskih držav v kraljevino SHS se je meseca oktobra 1925 vrnilo v našo državo 373 moških, 92 žensk, celokupno tedaj meseca oktobra 465 oseb. In sicer se je vrnilo iz Ze-d in jenih držav Amerike 361, iz Kanade 5, iz Avstralije 1, iz Argentinije 5, iz Brazilije 1. Od 1. januarja 1925 do 30l oktobra 1925 se je vrnilo v domovino iz izvenevropejskih držav celo-kupno 4.803 oseb, od teh 552 v Srbijo, 1334 v Vojvodino, 186 v Črno goro, 1548 v Hrvatsko in Slavonijo, 408 v Dalmacijo, 643 v Slovenijo in 192 v Bosno in Hercegovino. 773 oseb se je vrnilo preko Gruža, 4 preko Sušaka, a ostali preko inozemskih luk. Likvidacija. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga za Mežiško dolino v "revaljah, r. b. z o. z. je prešla v likvidacijo. Centralna vinarna d. d. v Ljubljani ima občni zbor 15. februarja 1925 (bilanca, voH-tev upravnega in nadzorstvenega sveta). Z žitnega tržišča. S tržišča pšenice ni javiti posebnih izprememb. Cene so se zaradi vesti iz Amerike nekoliko učvrstile. Cene so b le na ljubljanski borzi dne 1. t. m. Din 300 fko bečka postaja. Izvoz pšenice je priličen zlasti v Italijo. — Trgovina z moko miruje. — Nasprotno je trgovina s koruzo živahna. Tako je bilo v pondeljek zaključeno na ljubljanski borzi 12 in pol vagona čaau primemo suhe koruze fko vag. nakladalna postaja za marec-september po korzu 140, 1 vagon umetno sušene koruze fko vag. sremska postaja po 145. Zalege koruze so v Vojvodini velike. Izvoz koruze je živahen; najboljši kupec je Italija Pred povišanjem carin v Franciji? Iz Pariza poročajo, da stojimo pred povišanjem francoskih uvoznih carin za 30 odstotkov. Tako nameravajo Francozi preprečiti poplavo tujih fabrikatov. 'Bors a Dne 1. februarja 1926. Denar. Zagreb. (Zaključni kurzi.) Berlin 13.48— 18.52 (18.495), Italija 228.17-229.37 (228.75), London 275.28—276.48 (275.825), Newyork 56.50— 56.80 (56.65), Pariz 213.09—215.09 (215), Praga 107.55—168.55 (167.40), ček 167.45—168.45, Dunaj 7.973—8.013 (8), Curih 10.9226-10.9626 (10.94). Curih. Belgrad 9.17 (9.125-9.175), Italija 20.85 (20.88-20.92), London 25.22 (25.22—25.23), Newyork 518.50, Pariz 19.50 (19.60—19.70), Praga 16.845 (15.325-15.375), Dunaj 73. Dunaj. Devize: Belgrad 12.50, Kodanj 175.45, London 34.49, Milan 28.43, Newyork 708.95, Pariz 26.62. Valute: dolarji 709, angleški funt 34.45, fr. frnnk 26.72, lira 28.40, dinar 12.505, češkoslovaška krona 20.96. Praga. Devize: Lira 136.30, Zagreb 59.80. Pariz 127.30, London 164.15, Newyork 38.70. Vrednostni papirji. Ljubljana. 7% invest. posoj. 79 bi., vojna odškodnina 809—312, zastavni listi 20—22, kom. za-dolžnice 20—22, Celjska 200—202, zaklj. 202, Ljubljanska kreditna 200 den., Merkantilna 100-104, Praštediona 958—966, Slavenska 50 den., Kred. zavod 175—185, Trbovlje 340—848, Vevče 110 d., Stavbna 90—110, šešir 115—120. Zagreb. 7% invest. posoj. 77—77.50, agrari 44.50—45, vojna odškodnina 288.50—284, februar 283-285, Hrv. esk. 121—123, Kred. 133—135, Hi-pobanka 64.50—65, Jugobanka 107.50—109.50, Praštediona 965—975, Ljublj. kreditna 210 bi., Slavenska 50—52, Srpska 144—145, Narodna banka 4830 bi., Eksploatacija 40 bi., Šečerana 295—400, Gut-mann 310—330, Slavex 150—160, Slavonija 42— 42.50, Trbovlje 310—330, Vevče 110 den., Danica 63 zaklj. Dunaj. Podon.-savska-jadr. 718, Živno 800, Alpine 280, Greinitz 129, Kranjska industr. 400, Trbovlje 449, Hrv. esk. 141, Leykam 156, Mundus 960, Slavonija 58.500. Blago. Ljubljana. Les: Hrastova drva, suha, 1 m dolžine, fco naklad, post. 4 vag. 17.40—17.40, zaklj. 17.40, bukovi hlodi od 25 cm naprej in v m dolž. naprej, fco naklad, post. 5 vag. 230—250, zaklj. 240, bukovi plohi suhi, I., II. ogledani, fco meja 2 vag. 520—550, zaklj. 530, hmelovke smrekove, zimske sečnje, dolge, brez tankega vrha zadnje letne rasti, od 6.50—8.50 m, n akoncu 7—8 cm debele, neodrgnjene in neokoničene, vse samo do 10% od 6.50—7 m dolž., fco vag. naklad, post. 5 v. 4.75—5, zaklj. 4.85, deske, smreka, jelka, 40 mm, 4 m, šir. samo 80 cm, I., II, III, monte, suhe, paralelne, fco vag. Postojna 1 vag. 580—580, zaklj. 880, hrastova drva polsuha, fco naklad, post. 17 bi, deske jelove, monte, 22, 25, 30 mm, od 4 m doE, fco meja 550 den., trami, po noti, fco naklad, post. 250 bi. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 76 kg, 2% prim, fco bačka post. 1 vag. 800-800, zaklj. 300, pšenica bačka, 67-77 kg, fco vag. slov. postaja 1 vag. 334—334, zaklj. 334, pšenica domača, fco vag. prekmurska post. 315 bi, pšenica sremska, fco vag. naklad, post. 292.50 bi, koruza, času primerno suha, fco vag. naklad, post. za IIJ.-VII. 12% vg. 140-140, zaklj. 140, koruza, času primerno suha, fco vag. naklad, post. 118 bi, koruza medjimurska, fco va. medjimurska post. 1 vag. 160—160, zaklj. 160, koruza drobna, fco vag. prekmurska post. 175 bi, koruza drobna, fco vag. banatska post, za III. 140 bi, koruza umetno suš., fco vag. sremska post 1 vag. 145-145, zaklj. 145, ječmen, 65 kg, fco vag. bačka post. 195 bi, ječmen, 62 kg, fco vag. bačka post. 155 bi, oves srbski, fco Postojna tranz 220 bi, ajda domača, fco vag. prekmurska post. 265 bi, rž domača, iro vag. prekmur-murska post. 265 bi, rž domača, fco vag. prekmur. post. 215 bi, otrobi drobni, pšenični, fco vag. naklad. post. 125 bi, ježice: zlatorumene, fco vag. dol. p, 250 den. — Vino, žganje: Slivovka bosanska, gar. 25%, 100 črtna, neotvošarinjena, fco vag. postaja Brčkoli 3200 bl„ slivovka srbska, gar. 50%, fco vag. Postojna tranz. (sod posebej) 1000 bi. — Gradbeni materija I: la Portlanrice-ment »Salonac-Tour, fco vag. Solin: v jutavrečah po 50 kg 40 bi, v papirnatih vrečah po 50 kg 45 bi, v sodih po 150, 180, 200 kg 52.50 bi. Vremensko DoročsSo dne 1. februarja 1926. Kraj Cas Barometer Temperatura Rel. vlaga v % Veter Oblač-nosi ! Padavine • v mm Ljubliana 7 762-5 + 1-9 81 sev. vzh. V, 0-2 (dež) megla 14 21 762-6 d-4-8 81 sev. vzh. Vi — 762-8 + 4-8 87 jug. vzh. Vi — Maribor 7 Zagreb 8 762-1 + 3-0 97 mirno v, 0-1 (dež) megla Belgrad 8 760-4 + 5-0 98 jug.^zh. Vi 6- (dež) Sarajevo 8 761-8 + 4-0 89 mirno Vi 0 Praga 7 /60-2 + 1-0 — mirno Vi 0-3 (dež) megla Grni - Dubrovnik 7 761-8 f 9-0 64 mirno Vi 0 Skopijje 8 7632 -2-0 99 v. sev.vzh. Vi iri (dež) j megla 1 1 1 Barometer je reduciran na morsko gladino. Pregled vremena od 22. do 28. Januarja 1926 (Podatki datirajo od 8. ure dotičnega dne.) HIŠNI UČITELJ ali vzgojiteljica se sprejme k 10- in 8-letnim fantkom. - Pouk zraven sloveničine nemščina in francoščina in glasovir. Vsak dan od 2—6 pop. Ponudbe upravi lista pod »Hi Sni učitelj« Stev. 670. Kavar. vajenec ali kavarn, donašalka se sprejme v Ljubljani. -Ponudbe s prepisi spričeval in s siiko vred je poslati na upravo lista pod značko »Kavarniška«. 22. Rntki tlak nespr<>menjen. — Tirenska depresija, danes naglo poglobljena, stopa zopet v ospredje (Rim 751 danes, 759 včeraj) ter srka jačje iz gostejšega ruskega zraka-anticiklona preka SHS severne do vzhodne vetrove, donašajoče v severne dele države bolj suho, megleno, tuintam vedro zimo. Posebno močan vzhod-nik — „košava" — nastopa zopet v okrožju Beograda (18 m v sekundi). Nič manj jake, a tople zahodne struje beležijo mestoma v središču depresije same (Sardinia). Ker se pri vsaki depresiji dviguje topel, obenem osobito nad morjem absolutno vlažnejši zrak v višave, da potem struji v stremljenju ravnotežja k visokem tlaku, se vodni hlapi v višinskem hladu zgostijo (v gotovih delih depresije v posebno velikih množinah) v oblake, kapljice ali sneg, čemur daje povod tudi današnji nagli preobrat. Obilno dežja je v južnem Primorju, Italiji (Gruž 11, Fi-renza 17, Rim 7, Genua 2 mm). — Pod vplivom druge, severozahodne depresije še sneži na Poljskem, dežuje pa v Irlandiji (Valentia 10 mml. — V sev. Evropi in navem juž. Primorju je zima popustila. Pri nas bistvene premembe v toploti ni. 23. Tirenska depresija brzi proti Grški. (V Atenah barom nižji za 5.) Vetrovi na Madžarskem in SHS do Niša pretežno URADNIK j z večletno prakso pri de- i ^ narnih zavodih, trgovini 1 in industriji, samostojen severni (Mostar 16 m), vreme jasno, toplota v padanju (na jugu raste). Pas padavin (v SHS z zahod, vetrovi) se pomiče z depresijo; dež: Mostar 9, Kosov. Mitrovica 10, Atene 3 mm; sneg v Sofiji (raztopljen = 12 mm) in Bukurestu. — Islandska depresija je v naglem toku lc Baltiku. V njeno območje silijo jaki nižinski vetrovi s strani ruskega pritiska (Kopenhagen-ju-govzhodnik 14 m), dvigajo toplejše plasti, povzročujoč s tem oblačnost in obilno dežja (snega). — Lumbardijski mrzli val je danes že v srednji Evropi (Bratislava 18) in zima bo tudi nam v zvezi s stru-jami, določenimi po južni odhajajoči depresiji, ostrejša in vdrejša. 24. Sredozemska depresija na Grškem zastaja in se polnjuje vdrugo (v Atenah danes za-)- 11 mm). Vetrovi so najjačji v ožjem delu vrtinca (ciklona, depresije). Padavine (sneg) so še beležili v Nišu in Carigradu. — Širjenje severne depresije (Lerwick 739) preko Baltika v južni smeri je zastavljeno po močnejšem tlaku (mrzlem valu), ki prodira od Sofije (772) v severovzhod (Jelisawetgrad 77.1). Naročito oblačno je v dotikalnih delih teh dveh različno toplih plasti (v Petrogradu sneg). V okolici Severnega morja dežuje v malih množinah. Južno od Alp do Sa- 5SES5HS! KflHBEBSSa VfclOTJOESafiSSHESeaaa rajeva pretežno megleno. Znižana toplota v južni Rusiji znaša —24°, v Gospiču —21® kar značl z ozirom na njegovo bolj južno legoj da je jedro svoj čas lombardijskega mr-zlega vala danes pri nas z visokim barometrom. — Ruski tlak je še jak (Moskva 770). 25. Vsled mrzlega vala je tlak v celi srednji Evropi toliko porastal (Ljubljana 776 danes 769 včeraj), da je se. verni, poglobljeni depresiji zabranjen dohod tudi v naše kraje. Nadalje je iz istega razloga nemogoč nastsnek novih depresij v Sredozemskem in črnem morju, ki bi nam v nusprotnem lahko povzročile živahne;"o vetrove z njimi tudi znosnejše vreme. Mrzel val se širi tudi k Črnemu morju. Meglovitost je vrlo razširjena, vedro je v severni Italiji ter večinoma v zahodni SHS. — V področju severnega morja dežuje neznatno pod vplivom ondotnega nizkega tlaka. 26. Srednjeevropski tlak (mrzel val) s svojim središčem v Srbiji (Kos. Mitrovica 780) raste in se raztegnje širom Sredozemskega morja. Vedro je v južni Italiji, večinoma tudi v SHS,— Severna izpolnjena depresija valovi prosto proti jugovzhodu. Dežuje v severozahodni Evropi (v Stockholmu sneg, raztopljen 10 mm). — Vreme v splošnem stabilno, vendar nam kažeta barometer in termometer začetne znake odhoda mrzle zime zadnjih dni, 27. Tlak pri nas in nad Sredozemskim morjem še precej močan. (Kos. Mitrovica 777). Vedro je na prškem, v Italiji in SHS; megla je na dnevnem redu. — Severna depresija krene v srednjo Rusijo (745) in teži k Črnemu morju. Toplota se na vzhodu dviga na zahodu pada. Dežuje tudi danes v severozahodu. 28. Včerajšnji visoki tlak popušča dalje, sporedno z njim tudi mraz. V SHS in okolici: megleno, solnčno, oblačno. — Nizki, srednje ru ski tlak se oddaljuje proti Uralu z zmernimi, toplejšimi vetrovi, oblačnostjo, mestoma z dežjem in snegom (Moskva 760). — Po znani poti „Islandija-Baltik" se pomiče nova islandska de-presifa (Shetland 744) prilično z istim vremenskim spremstvom, kakršnega bele-ležimo pri ruski. V naših višavah že plujejo iz jugozahoda oblaki oblike „cirrus" (ribice) kot znak skorajšnje vremenske premembe. Pregled toplote v gorenji dobi: -11 — _ _ -8 -36 Moskva...... -15 — -12 -15 0 _ -7 -S -5 0 2 4 _ 0 Odesa....... -10 -6 -15 -5 -6 2 -l Sofija....... -4 -4 -10 -14 -10 -8 -7 -2 -8 -5 -1 -3 1 -7 Miinchen . . . . . -4 -14 — -2 3 0 11 -6 -5 -4 3 7 3 5 Stockholm..... -9 -3 _ -2 -8 -1 ■Seydisfjord (Island) . 1 — 6 0 9 0 London ...... 6 — — 7 8 6 1 — 5 -4 -1 2 0 — 5 2 13 2 6 Benetke...... 2 — — -I -2 -2 6 3 9 4 — _ 5 7 3 -2 4 -1 -2 -2 11 9 8 7 10 10 11 11 10 7 8 6 6 7 Aleksandria . . . . 13 12 12 15 16 16 13 knjigovodja in korespon- j dent, išče s 1. aprilom naznanja, da je preselil Svojo odvetniško stalnega mesta. Cenene .p „ . IC. , . ,, dopise prosi na upravo sarno v Tavčarjevo (Sodno) ulico stev. pod: »Knjigovodja« 635.! pritličje, levo — 2. vrata. Prodajaln. OPRAVA'' OMARICA z 39 predali, i omare s steklenimi vrati, i prodajalniška miza, ogle- :' dalo, peč itd, se zaradi i selitve poceni proda. - j Več v trgovini MERŠOL, I Mestni trg 18. 5961 Strojna PLETILJA izurjena, iSče službe. Naslov: Boh. Bia .ica 129. stanovanje" 2 sobi, kuhinja in priti-kline, v novi hiši, takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 724. Otroka kapitana Grania. 186 (Potovanje okoli sveta.) francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B. Odkar so odveslali od prenočišča, so Maori, ki so redkobesedni kakor vsi divjaki, spregovorili komaj par besedi med seboj. Vendar je Glenarvan po nekaterih besedah spoznal, da znajo tudi angleški. Sklenil je torej, da povpraša novozelandskega prvaka, kakšno usodo je namenil svojim ujetnikom. Obrnil se je h Kajkumu in mu dejal z glasom, ki ni bilo v njem niti sence kakega strahu. — Kam nas pelješ, glavar? Kajkumu ga je srepo pogledal, ne da bi mu odgovoril. — Kaj misliš narediti z nami? je povzel lord Glenarvan. Kajkumove oci so se za hip vžgale v divjem ognju, nato pa je resno odgovoril: — Izmenjati te, če te bodo tvoji hoteli; ubiti tebe in tovariše, če te Angleži ne marajo. Glenarvan je vedel, kar je hotel vedeti, zato je umollcTiil. Upanje se je zopet naselilo v njegovem srcu. Frez dvoma je prišlo nekaj maorskih poglavarjev v angleško ujetništvo in divjaki so hoteli na ta način poskusiti, ali bi se jih ne dalo dobili nazaj 7. izmenjavo. Upanje se mu je zopet nasmehnilo, položaj ni bil več tako obupen. Medtem je čoln naglo drsel i>o reki. Paganel, ki ga je njegov nemirni značaj zanašal iz ene skrajnosti v drugo, ie kar žarel od radosti. Pravil si je, da jim na ia način Maori samo prihranijo pot do angleških postojank. Torej so še na dobičku. Vdal se je iorej v neizogibno usodo in zasledoval na zemljevidu tek reke Vajkate po ravnini in po dolinah aucklandske province. Lady Glenarvanova in Mary Grantova sta skušali skriti svoj strah in sta se po tihem polenko-vali z Glenarvanom. Najspretnejši psiholog ne bi mogel razbrati na njihovih obrazih groze, ki je je bilo polno srce. Vajkata je narodna reka Nove Zelandije. Maori so ponosni nanjo kakor Nemci na Ren ali Slovani na Donavo. Na svojem dvesto milj dolgem teku namaka najlepše pokrajine severnega otoka, od Wellingto-nove do aucklandske province. Dala je svoje ime vsem tem obrežnim rodovom, ki so neukrotljivi in neukročeni — kakor en mož vstali proti tatovom svele domače zemlje. Po vodah reke Vajkate še ni rezala brazd tuja ladija. Navajena je samo na novozelandske čolne. Komaj če se je drzen popotnik priplazil do njenih svetih bregov. Vstop v zgornjo dolino Vajkate je zabranjen skrunilcom Evropejcem. Paganel je vedel, kako domačini časte svojo veliko reko. Vedel je tudi, da angleški in nemški pri-rodoslovci niso prišli dalje kakor do izliva Kajpe v Vajkato. Kam misli zapeljati Kujkumu svoje vjet-nike? Ne bil bi mogel ugeniti, da ni slišal, kako so glavar in vojščaki pogosto imenovali besedo »Taupof. Pogledal je na zemljevid in spoznal, da je to ime jezera, ki je znano v zgodovini geografije, To jezero se nahaja v najbolj goratem delu otoka na skrajnem južnem koncu aucklandske province. Iz tega jezera izvira Vajkata, potem ko ga je napolnila s svežo vodo. Od stočja pa do jezera je tek Vajkate približno sto milj dolg. Paganel ni hotel, da bi ga divjaki razumeli, zato je nagovoril Johna Manglesa po francosko in ga poprosil, naj preceni, kako hitro se oremika čoln. John je bii mnenja, da približno tri miije na uro. — Če torej ponoči počivamo, je zaključil zemlje- ! pisec, bo trajalo naše popotovanje do jezera približno štiri dni. — Kje pa so angleške postojanke, kaj menita? je vprašal Glenarvan. — Težko je reči, je odgovoril Paganel. Boj se je bil najbrž v provinci Taranaki. Po vsej verjetnosti so čete zbrane v tistem delu, kjer je jezero, samo na drugi strani gora. Tam je bilo žarišče vstaje. — Bog daj, da bi bilo res takole je vzkliknila lady Helena. Glenarvan je žalostno pogledal na mlado ženo in na Marijo Grantovo, izročeni na milost in nemilost krutim divjakom, daleč od krajev, kjer bi se mogli nadejati človeške pomoči. Toda videl je, da ga Kajkumu opazuje, zato ni maral, da bi glavar ugenil, da je ena od jetnic njegova žena. Zavrnil je žalostne misli v najbolj skrit kotiček srca in začel opazovati s popolno brezbrižnostjo drevje na bregu. Čoln je zdrknil kake pol milje nad stočjem mimo nekdanje prestolice kralja Potatava. Na reki ni bilo videti nobenega drugega čolna. Par raztrganih koč, raztresenih po bregu, je pričalo o razdejanju nedavne vojne. Zdelo se je, da so obrežne pokrajine zapuščene, neobljudene. Samo nekaj zastopnic iz družine vodnih plic je oživljalo žalostno samoto. Zdaj jo zbežala - tapsrunga«, koka z belim trebuhom, črnimi krili in rdečim kljunom, na dolfrih nognh, zdaj Iroje vrst čapelj, pepelnali >nuituku« bedastih kretenj, krasni >kotukuc z belim perjem, rumenim kljunom ter črnimi nosrami. Druge so zopet mirno 7rle na divjaški čoln. Kjer so bolj strmi brepovi pričali, da je voda globlja, je lovil >kolaru<- majhno jegulje, ki jih je v novozelandskih rekah na milijone. Kjer jo bilo na bregu kaj goščave, lam so se šopirilo razno kokoške in si snažile kožušček v prvih žnrlcili jrlrn-njega solnca. Vsa krilata družina sc jo veselila božjega miru, ki ga je uživala, odkar jo vojna pomoriia ali pregnala stanovalce. (Dalje sledi.) EIUEIII —* —-. O Co a o O 4 ■M O "C s*« ^ 1 S fc c I s I 5. V ^ S 3 •j 5 Š N > £ ^ § <3 N ® ! • § Ž . O «-> C I e 1 I •s, o *j S t- to .«.- > 1» s o S o. •2, ~ «' C -c Ji © tU Jr cr. T- CC M O B « >' >i> N O iu O Ji .. o m _ C . o. jo c- S «- o Cu 05 =iii==m eOriginalne (prave) potrebščine fixat in preservata za Opalograph dobite edino le pri L. Barage, šelenburgova ui. 6/1. T$l! Za večerne ure išče knjigovodkinja primerno delo. Zmožna je vseh pisarniških del, verzirana tudi v strojepisju. Slovenski in nemški jezik obvlada popolnoma. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro »Večletna praksa« 721. Mesto Dostrežnice iščem, zjutraj ali popoldne od štirih, najraje v bližini Tabora ali kolodvora. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 727. UČENEC kateri ima veselje učiti se mlinarske obrti ter mora biti 16—17 let star, iz dobre hiše in z dobrimi šolskimi izpričevali, se sprejme pri Antonu LAH, umet. valjčni mlin, ZGOR. POLSKAVA pri Pragerskem. MLAD oženjen PAR išče službo hišnika, sluge ali kaj podobnega. Razume tudi nekaj mizarstva. Nastopi 1. marca. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 717. BOLJŠA ŠIVILJA izurjena v najfinejšem prikrojevanju, bi hodila na dom in se cenjesim damam priporoča. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 584. OPALOORAF kupim" A. Bložič, Žirovnica, Gor. U~Č E N K O poštenih krščan. staršev sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi. Prednost imajo hčere železničarjev. Pismene ponudbe na upravo lista pod: »Učenka« štev. 615. X.*!*. itd. '!• .t.»!*..?!s..i!«..»tč.-t-.i!«..i!«. s!i..s!«..t tj ŽI-. ssastorov, pregrinjal, perila, inonuiramoT, oblek Ud., fino belo In barvasto entlan je, ai urlranjc, prcdtlskan je raafeii & ttlKeS, Uo&ljasia Dalmatinovo uHca Slo. 13 EdinobrczLonkurenčno podjetje.najfinejša izvršitev, najnižje cene In naJUnlantnejša postrežba. iiriii^irivivH'«;*'^!''!''^' ';> ■'i'*"''5' NATAKARICA t večletno prakso in z dobrimi (spričevali, išče službe. Nastop po dogovoru. Ccnj. ponudbe na upravo lista pod šifro: »POŠTENA« štev. 725. Sprejmem tudi takoj SLUGO fci je zanesljiv, vesten in zmožen njemu primernih pisarn, poslov. Prednost imajo upokojeni orožniki ali železničarji z dobrim rokopisom. - Pismene ponudbe z navedbo zahtevane plače upravi Usta pod šifro: »Služba 581«. Priložiti je kratek življenjepis. 581 Takoj sprejmem v službo STENOTIPISTINjO , ne začetnico, ki dobro ' obvlada sloven. in nem. [stenografijo, nemški pra-Ivopis in strojepisje. Per-I fektno obvladanje nem-' ščine je prednost. - Pis. .ponudbe z navedbo pla-| če, priloženimi prepisi spričeval in kratkim opi-i som dosedanje prakse se pošlje upravi lista pod: »Služba št. 532.« Odprodaja zim. blago in ostanke v lastno izgubo. Vse drugo blago pa po zelo znižanih cenah. — Šentpeterskl bazar Ljubljana, Martinova c. 8. Kateri dobri človek bi posodil drž. podurad-niku 2500 Din proti odplačilu v 10 mesečnih obrokih? Za uslugo premog. Pisma na upravo pod: »Garancija« 2500. Železniške Starejša gospodična išče mesto, tudi samo čez dan, kot pestunja ali pomoč gospodinji. Nastop j takoj. - Ponudbe upravi lista pod: »Zanesljiva«. prage večjo količino, 16X26, 3.20 do 5 m proti gotovini takoj kupim. - Ponudbe pod »železniški pragi« na upravništvo »Slovenca« v MARIBORU. Naprodaj kredenca (omara za posodo) iz : češnjevga lesa za 500 Din. - Furlan, škofja nI. št. 12, III. nadstr., levo. "•m --tw.il. Razpisana je služba občinskega tajnika v Murski Soboti * nastopom 1. aprila 1926. Plača po dogovoru. — Prošnje z dokazili o sposobnosti in o dosedanjem službovanju je vlagati pri Županstvu Velike občine v Murski Soboti do 10. marca 1926. JOS. BENKO, gerent. T Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša dobra mama, stara mama, teta, gospa Terezija Javor roj. ERENKUŠ dne 31. januarja t. 1. ob 18. uri v 76. letu mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se vrši dne 3. februarja t. 1. ob pol 9 iz Podnarta na Dobravo. Podnart, dne 1. februarja 1926. IVAN, FRAN, sinova — in sorodniku Redka prilika! Partiia novih ŠIVALNIH STROJEV po zelo nizki ceni naprodaj. — F. BATJEL, Ljubljana, Ksr-lovska cesta 4. 340 Zelo dobičkanosno ZASTOPSTVO i oddaja velika inozem-; ska tvrdka agentom, za- j i stopnikom itd. - Dopise t ; pod: »Ohne K spi: al und : ■ Vorkcnnlnisse« na Piras! A. G., Praga, Jindrišska! št. 18, ČSR 483 15 LETNI_FANT_ bi sc rad izučil knjigo-veštva. Cenj. ponudb? na upravo lista pod šifro: »Knjigovez« št. 644. Koncertne CITRE zelo dobre, ceno naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 698. Prodam rovo, še nerablj. Skladišče prostorno, s štirimi oddelki, se odda v Ribji ulici štev. 1. 722 za jedilnico, spalnico in sobo za gospode, vse iz hrastovega lesa, črno, ter opravo za kuhinja (mehki les). — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 634. dobite ceneje nego otrobe, popolnoma zdravo blago za prehrano, po 170 Din za 1C0 kg pri Fran POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. 688 Kuhinjsko emajlirano posodo vseh vrst in dr. potrebščine, dobite najceneje pri tvrdki: A. VICEL. Maribor, Glavni trg št. 5. Prostov. DRAŽBA V sredo 3. febr 1926 ob 9. uri dop. se prične v hiši Kresiio, Pogačarjev trg št. 3/11, levo, prodaja lepe hišne oprave, stenskih ur, lestencev in drugih predmetov. 639 Umetni valjčni MLIN z vodno močjo 10 PH in rezervni motor 8 PH. -Stanovanje, gospodarsko poslopje novo zidano, velik vrt na lepi prometni glavni cesti, SE PRODA za ceno 150.000 dinarjev. - Vprašanja na: ALOJZI) ZORČIČ, umetni mlin BREG pri CELJU. KROJAŠKAPEč" z ali brez likalnikov, se ugodno proda, event. na obroke. Ogleda se v trgov. Schvvab, Ljubljana PSICA (doga) z imenom »Hari«, rumene barve, z nepristrižen. ušesi, sc je IZGUBILA. -Najditelj naj jo odda v Zgornji Šiški 23. 699 DRVA-ČEBIN Wollova ulica lfH. - Telelon 56 in tel) ozdravite z BOSULIN svečicami. Škatlja 30 Din z navodilom, Izdeluje in razpošilja samo lekarnar Hočevar, Vrhnika št 23 samo še 7001 prav dobre Bi-zeljske bele starine, poceni naprodaj, kleteno v Ljubljani. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 592, nakar se pošlje vzorec. Pristne pšenične otrobe debele in drobne, koruzno moko in ajdovi graja za krmo po najnižji ceni — se dobi pri tvrdki Al. & M Zorman - Ljubljana Stari trg št. 32. FOTOGRAFA (hkratu retušerja) za negativne in diapozitivne plošče, sprej« me »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani Wollova ulica l/II Telelon (15 T. RABIČ *1 O. Ljubljana r ^ORSK^ Kdor si želi nabaviti solidno in poceni na' SC »LIPO« zadru£° m»zariev, ŠT. VID nad Ljubljano. obrne na 0a81 u x - Imamo bogato zalogo spalnic, jedilnic ter kuhinj po nizkih cenah. Garantirano solidni izdelki. -Damo tudi na cbroke. — Pišite po cenik! naznanja preselitev svoje notarsk« KOKS - ČE H IN pisarne s Kralja Petra trga v Sodno-Tavčarjevo ulico 5. flBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB jRmerikanske žurttale, salda-konte, štrace, odjem, knjižice. šolske zvezde, trgovske, pisarniške in šolske mape, fasciklje, ris. bloke itd. nudi ugodno Knjigoveznica K.T. D. v Cjubljani, Kopitarjeva ulica št. 6/II BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Slabo SENO za steljo je naprodaj nu štev. 4. v Trzi- 700 1 S 1 V O Nekaj POHIŠTVA se proda. - Frančiškanska ulica 10, II. nadstr. l^MBURfRARCO dobro izurjeno sprejmem takoj za stalno. - Naslov v upravi pod štev. 696. POLENOVKO namočeno, MARINADE vseh vrst po konkurenčnih cenah, MORSKE in SLADKOVODNE RIBE dobite vsak dan v spec. trgovini »Ri&a« Gradišče 7 — Ljubljana. želez, blagajna štev. 2, se zaradi selitve proda. - Več v trgovini MERŠOL, Mestni trg 18. pomladni fclcsclcm 1926 Splošni veleselem od 28. februarja do 6. marca mobilija, reklama, knjige, čevlji in usnje, tobak, umetnine Itd. TgIžI8ČČ55! velesefcm od 28. februarja do 10. marca elektrotehnika, železo, stroji vseh vrst itd. itd. velesetem od 28. februarja do 4. marca Ra?5taya umelnc svile od 28. februarja do 10. marca Brezplačni vizum - 33'/2°/ popusta na železnicah v Nemčiji Pojasnila daje častno zastopstvo SJeglS ln drugI, L|Ubl|ana. Dunajska cesta I b Telefon št. 925 avtortf. stavbenega inženerja ali arhitekta se išče k snujočemu se podjetju. Ponudbe pod: »Družabnik-inženjer« na upravništvo w< Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš ljubljeni brat, oziroma stric in svak, gospod Josip Fauland trgovec dne 31. januarja po mučni bolezni, v 59. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb dragega nam rajnika sc vrši v sredo 3. februarja ob 4 popoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek ob pol 8 zjutraj v mestni župni cerkvi. — Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomini Ptuj, 1. februarja 1926. ŽALUJOČI OSTALI. ZAHVALA. Ob smrti našega ata Matevža šušteršič nam je bilo v veliko tolažbo, da se je našlo toliko dobrih src, ki so nam bila v tolažbo ob težkih urah. Nai bo vsem na tem mestu Izrečena prisrčna zahvala. Posebej še najlepša hvala vsem čč. gg. duhovnikom, ki so prišli na pogreb, nadalje vsem selškim faranom, ki so prišli ata kropit in na pogrebi Bog bodi vsem plačnik I Selca - Horjul, 30. januarja 1926. F. šušteršič. župnik. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karol Cec. Pesnik mu je dal lepo ime, kemik na idealno sestavo. Terpentin je že od nekdaj znan kot izvrstno sredstvo za čiščenje madežev in ga uporablja kot tako vsaka gospodinja. Kakovost Zlatorog mila je povsod znana, kar dokazuje njegova splošna uporaba in priljubljenost. Ta dva mogočna čistilca sta združena v „Zlatorog ter-pentinovem milu" v ne-prekosljivo pralno sredstvo. Napravite tudi Vi poskus in kupile to idealno milo — v vsakem tisoče rem komadu je vprešan zlatnik po 10 frankov. Mogoče, da imate ravno Vi srečo in najdete cekini smrekovih hlodov od 25 cm naprej debelih, 4 m dolgih kupi parna žaga Slopraid d.d. JLjuiblfanai Spodnja Šiška poslovni prostori V palači Ljubljanske Kreditne Banke * II nadstropju ob Dunajski cesti, obstoječi iz: velike dvorane 56 m2 in ene sobe 21 m! se takoj oddajo. — Reflektanti naj se zglase pri upravi bančne palače. 585 P # 1' ■ iii8ib izdajatelj: dr. Fr. Kulovec. »0YAI mil LINE Anglešha parobrodna linija Prvo potovanje največjega motornega par-nika na svetu ..ASTURiAS" 32.000 bruto tonaža I* Cherbourga 26. februarja 1926 za Južno Amergfto Zastopstva v Jugoslaviji; ZAGREB, Trg I. 17 BEOORAD, Knradjordjeva 91 LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 26 VEL. BECKERKK, Kr. Aleksandra 4 SPLIT, Dioklecijanova Obala 8 BITOLJ. Boulevaril Aleksandra 163 METKOVIC, T to Veraja Sarajevo, Srbska Prometna Banka GRUŽ, Srbska Prometna Banka Urednik: Franc Teraefllav,