TEMELJNO JAVNO TOŽILSTVO V LJUBLJANI ENOTA V LJUBLJANI
POROČILO o delu temeljnega javnega tožilstva
— enota v Ljubljani za leto 1981 — izvleček
SPLOŠNO O DELU JAVNEGA TOŽILSTVA
1.  Javno tožilstvo je v letu 1981 uresničevalo funkcijo v skladu z ustavnim položajem organa v sistemu oblasti in družbene  samozaščite.  Pri  tem  je  upoštevalo  sklepe  in stališča   družbenopolitičnih   organizacij   in   skupnosti,   še posebej tista,  ki so bila sprejeta ob oceni  ustavne pre-obrazbe v letu  1980 ter dogovorjeno  politiko  pregona v javnem tožilstvu.
2.  V zaostrenih gospodarskih razmerah je bil najodloč-nejši pregon tistih,  ki so s svojim obnašanjem napadali družbeno lastnino in samoupravljanje ter zavirali izvajanje ukrepov ekonomske stabilizacije. Pojave osebnega okori-ščanja, razsipništva, nevestnega poslovanja, kršitev s pod-ročja cen, blagovnega prometa v državi in s tujino, s pod-ročja   investicij   in   drugih   so  enote  temeljnega  javnega tožilstva obravnavale prednostno in ob tesnem sodelova-nju z organi odkrivanja in sojenja.
3.  S spremljanjem  in analiziranjem  družbenih odnosov in  pojavov je dana čvrsta podlaga za preventivno delo-vanje in vključevanje javnega tožilstva v sistem družbene samozaščite.   V   preteklem   letu   smo   posredovali   samo-upravnim organizacijam preko 70 opozoril, v katerih smo opozarjali na pomanjkljivosti pri varstvu družbene lastnine in druge ugotovljene negativne  pojave. Metoda obravna-vanja varnostnih problemov z odgovomimi organi v druž-benih pravnih osebah je dala nekatere nesporne pozitivne učinke. Pri tem smo ustrezno pozornost posvečali sode-lovanju  s sredstvi  javnega obveščanja,  korak  naprej  pa pomenijo tudi  mesečna poročila,  ki jih od  polovice pre-teklega  leta  namenjamo  obveščanju   organov  družbeno-političnih skupnosti.
4.  Javno tožilstvo se je v letu 1981  kadrovsko ustalilo in če ne upoštevamo določenih težav pri izvajanju sprem-Ijajoče dejavnosti, uspešno obvladuje rastoči pripad zadev. Zaostankov v delu praktično ni. Tudi kakovost dela je bila zadovoljiva. Manj uspeha pa opažamo pri reševanju pro-storske problematike,  ki  kljub jasnim sklepom ostaja še naprej nerazrešena.
PREGON STORILCEV KAZNIVIH DEJANJ IN PRESTOPKOV
5.  V enotah TJT je pripad pomembnejših zadev v letu 1981 od 11.600 v letu 1980 narasel na 12.500 ali za skoraj 8%. Pri tem je porast posebej izrazit le pri kaznivih de-janjih zoper družbeno lastnino in gospodarstvo (od 1758 na 2223 oseb ali za 26%), deloma pri mladoletnem pre-stopništvu (od 827 na 918 ali za 11 %) in pri gospodarskih prestopkih (za 3,5%, od 982 na 1016). Zaradi večjega šte-vila prijav zoper neznane storilce se je stopnja razkritosti deloma   poslabšala,   saj   je   število   ovadenih   polnoletnih storilcev kaznivih dejanj naraslo v celoti le za 3,8%.
6.  S pregonom je bilo skupno zajetih 9360 fizičnih  in pravnih oseb. Ovadbe smo zavrgli zoper 1315 oseb, ob-tožbe vložili zoper 4915 (od tega 301   mladoletna oseba in 584 odgovornih oseb za gospodarske prestopke), pre-iskovalni  postopek pa je  bil  zahtevan zoper 2932 oseb. Zavržene ovadbe so  le v manjši  meri  posledica  slabše kakovosti   odkrivanja   in   prijavljanja,   bolj   pa   naknadno zbranih podatkov in izvajanja politike pregona.
7.  S  sodbami  temeljnega sodišča je  bjlo  v  letu  1981 rešenih zadev zoper 3307 polnoletnih, 374 mladoletnih ter 409   pravnih   in   odgovomih   oseb   za   gospodarske   pre-stopke. Pri polnoletnih osebah presega obsodilnost 83 %, pri gospodarskih  prestopkih  pa je bila prav tako pove-čana (na 70%). Vpliv na kaznovalno politiko je bil dovolj izražen   tako  v  usmeritvah   k  zaostritvi   odgovornosti   za težja  in   nevarnejša  dejanja  kot v  količinskem   pogledu.
KRIMINALITETA V OBČINAH LJUBLJANE
8.  Kazniva dejanja znanih  polnoletnih  oseb sicer niso v porastu, pač pa je značilno večanje deleža napadov na
družbeno lastnino (gospodarski kriminal). Lani se je za-ostrila tudi problematika požarne varnosti, občuten pa je porast tudi zoper neznane storilce. Istočasno beležimo upad kaznivih dejanj zoper varnost cestnega prometa, ki ga moremo pripisovati realnemu izboljšanju stanja na naših cestah.
Odkrite pojavne oblike gospodarskega kriminala opo-zarjajo, da je bilo premalo storjenega predvsem pri fizič-nem zavarovanju družbenega premoženja v temeljnih go-spodarskih sredinah. Neodločno in neorganizirano samo-zaščitno delovanje je vzrok tudi za vse večjo škodo, ki nastaja zaradi požarov. Čeprav so bili pri odkrivanju doseženi nekateri uspehi, pa je vendarle opazno, da smo še premalo učinkoviti pri zapletenejših oblikah gospodar-skega kriminala, pri čemer še vedno leži vse breme pred-vsem na strokovnih organih družbenega nadzora.
9.  Čeprav  upbštevanje  občinskih   meja  v  mestu   Ljub-Ijani nima večjega pomena, pa je vendarle ugotoviti, da je največ oseb bilo prijavljenih iz SO Center (ca. 40 %), sledi občina Vič-Rudnik z 20%, občini Šiška in  Moste-Polje s ca. 15% ter Bežigrad z 10%. Pri tem je značilno, da premoženjska kazniva dejanja prednjačijo predvsem v centru mesta, kazniva dejanja zoper varnost javnega pro-meta pa v občinah, v katerih so glavne vpadnice: za Beži-gradom, v Šiški in na Viču.
10.  Z mladoletniškim kriminalom sta upoštevaje število šolajočih najbolj obremenjeni občini Center in Vič-Rudnik, po absolutnem številu  pa ob Viču tudi Šiška \n Moste-Polje. Bolj kot sam obseg moti pri mladoletniški krimina-liteti  izvrševanje  kaznivih  dejanj  v skupinah ter  poudar-jena agresivnost,  zlasti v obliki  poškodovanja ali  uniče-vanje družbene in zasebne lastnine. Sicer redki ekscesni primeri  nemira  mladih  opozarjajo  na  pomanjkljivosti  pri delu   z   mladino,   še   posebej   pri   sprejemanju   nekaterih vrednot socialistične samoupravne družbe.
11.  Pri pregonu odgovornih in pravnih oseb zaradi go-spodarskih  prestopkov je treba porast v celoti  pripisati novim inkriminacijam v nekaterih predpisih, zlasti po za-konu   o   temeljih   varnosti   cestnega   prometa.   Vse   manj ovadb za družbi nevarna dejanja zoper ukrepe ekonomske stabilizacije   (po  zakonu  o  temeljih   sistema  cen,  zaradi špekulacij, zadrževanja blaga in tako dalje) so predvsem posledica normativnih pomanjkljivosti ter možnosti obvla-dovanja vseh številčnejših pojavov kršitev, ki pogosto že presegajo fizične zmogljivosti organov nadzora.
Javni tožilec Božo Janhuba
Stališča in sklepi izvršnega sveta k poročilu temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani za leto 1981:
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška je na svoji 4. seji dne 17. 5. 1982 obravnaval poročilo o upo-rabi zakonov in delu temeljnega javnega tožilstva v Ljub-Ijani na območju občin Ljubljane za leto 1981 in sprejel naslednja stališča in sklepe:
1.  Izvršni svet sprejema poročilo o uporabi zakonov in delu temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani na območju občin Ljubljane za leto 1981.
2.  Izvršni   svet   ugotavlja,   da  je   bilo   delo  temeljnega javnega  tožilstva v  Ljubljani  v  letu   1981   uspešno  in  v skladu s splošnimi prizadevanji za dvig in zaostritev od-govornosti ter z opredeljeno  kaznovalno  politiko,  kar je tudi vplivalo na to,  da je bila varnostna situacija kljub nekaterim motečim pojavom in spremembam v preteklem letu dobra.
3.  Izvršni  svet podpira nujnost rešitve  prostorske pro-blematike  Ijubljanske enote temeljnega javnega tožilstva v   Ljubljani   in   s  tem   uresničitev  sklepa,   sprejetega  ob ustavni preobrazbi pravosodja.
4.  Referenta za  družbeno  samozaščito  se  zadolži,  da uvede stalno aktivnost na področju krepitve samozaščit-nega   delovanja   v   temeljnih   organizacijah   združenega dela,  krajevnih  skupnostih  in drugih subjektih,  ki uprav-Ijajo z družbenimi sredstvi.
5.  Izvršni svet poziva vse izvršne svete Ijubljanske re-gije,   da   izpolnijo   svoje   obveznosti   glede   financiranja temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani  za  leto 1981   in se dogovore o kriterijih za financiranje v letu 1982.
6.  Poročilo lemeljnega javnega  tožilstva v Ljubljani  s sklepi izvršnega sveta se uvrsti na dnevni red zasedanja občinske skupščine v mesecu juniju 1982.
Izvršni svet