467
Odmevi
ODMEV NA PRISPEVEK
»Ali smo v zadnjih petih letih
dosegli napredek pri obravnavi
arterijske hipertenzije«
M. Petek Šter, I. Švab
Spoštovani urednik!
V majski številki Zdravniškega vestnika je bilo objav-
ljeno pismo uredništvu z naslovom: »Ali smo v zad-
njih petih letih dosegli napredek pri obravnavi arte-
rijske hipertenzije«, avtorja prim. dr. Jurija Doboviška.1
Z večino v prispevku napisanega se strinjava, nika-
kor pa se ne moreva strinjati z navedbo avtorja, da se
v Sloveniji od leta 2002, ko se je avtor oglasil z ome-
njeno temo v uvodniku Zdravniškega vestnika, ni zgo-
dilo nič oziroma je šlo za omembe nevredne ugoto-
vitve, ki ne zdržijo resne strokovne presoje.
Na Katedri za družinsko medicino se že več let ukvar-
jamo tudi s kakovostjo obravnave bolnikov z arterij-
sko hipertenzijo, saj se zavedamo, da tako pogost
zdravstveni problem, kot je arterijska hipertenzija, lah-
ko uspešno obravnavamo le na primarnem nivoju.
Kot plod našega raziskovalnega dela na področju hi-
pertenzije je nastalo več raziskav, ki so bile objavlje-
ne v domači in tuji strokovni literaturi in ponujajo vpo-
gled v stanje kakovosti obravnave bolnikov z arterij-
sko hipertenzijo, ki jih obravnavamo zdravniki splo-
šne in družinske medicine v Sloveniji.1–7 Vsekakor ve-
lja omeniti raziskavo, ki je bila narejena na za Sloveni-
jo reprezentativnem vzorcu 2752 bolnikov z arterij-
sko hipertenzijo, ki so bili zdravljeni v ambulantah
splošne medicine. Raziskava je celostno pristopila k
obravnavi bolnikov z arterijsko hipertenzijo v ambu-
lantah splošne medicine v Sloveniji in preučevala tu-
di vpliv organizacije dela in značilnosti bolnikov ter
zdravnikov na proces obravnave ter vrednosti krvne-
ga tlaka.5
Ob primerjavi rezultatov raziskav, ki so ugotavljale
uspešnost nadzora krvnega tlaka med bolniki z arte-
rijsko hipertenzijo, ki obiskujejo ambulante splošne
medicine, lahko ugotovimo, da se delež bolnikov, ki
dosegajo ciljne vrednosti krvnega tlaka, v zadnjih le-
tih povečuje.5, 7 Omenjena ugotovitev nas lahko vodi
k zaključku, da se je na področju obravnave bolnikov
z arterijsko hipertenzijo le nekaj premaknilo na bolje
in verjetno gre vsaj del zasluge za to tudi zdravnikom
splošne in družinske medicine, ki so se voljni izobra-
ževati za izboljšanje kakovosti obravnave svojih bol-
nikov.4
Zavedamo se kompleksnosti problema obravnave
bolnikov z arterijsko hipertenzijo, kjer le dobro izo-
bražen zdravnik splošne in družinske medicine, do-
bra organizacija dela v ambulanti splošne medicine
in sledenje smernicam za hipertenzijo niso dovolj za
uspešen nadzor krvnega tlaka,5 potrebno je tudi so-
delovanje bolnika. Bolnika moramo k sodelovanju v
partnerskem odnosu pritegniti in to zahteva zdravni-
kov čas, ki pa ga je ob preobremenjenosti zdravnikov
splošne in družinske medicine premalo, da bi zago-
tavljal kakovostno obravnavo8, 9 praviloma multimor-
bidnih bolnikov z arterijsko hipertenzijo.5 Meniva, da
je razbremenitev zdravnikov splošne in družinske me-
dicine, kar pa seveda zahteva kadrovsko in finančno
okrepitev primarnega nivoja zdravstvenega varstva,
ključ do izboljšanja stanja tudi na področju obravna-
ve bolnikov z arterijsko hipertenzijo.
Viri
1. Dobovišek J. Ali smo v zadnjih petih letih dosegli napredek pri
obravnavi arterijske hipertenzije? Zdrav Vestn 2008; 77: 401–2.
2. Petek Šter M, Švab I, Žemva A. Pregled očesnega ozadja bolnikov
z arterijsko hipertenzijo v okviru minimalnega diagnostičnega
programa. Zdrav Var 2003; 42: 102–9.
3. Petek Šter M, Krajčič B. Ocena hipertrofije levega prekata pri bol-
nikih z esencialno arterijsko hipertenzijo v ambulanti splošne
medicine. Zdrav Vestn 2004; 73: 889–93.
4. Petek Šter M, Kersnik J. Knowledge and acceptance of hyperten-
sion guidelines in clinical practice: experience from Slovenia. Wi-
en Klin Wochenschr 2005; 117: 534–40.
5. Petek Šter M. Kakovost vodenja bolnikov z arterijsko hipertenzi-
jo v ambulantah splošne medicine v Sloveniji [doktorska diserta-
cija]. Ljubljana: Medicinska fakulteta; 2005.
6. Petek Šter M, Kersnik J, Švab I. Compliance with hypertension
guidelines in general practice in Slovenia. Srp arh celok lek 2007;
135: 191–6.
7. Petek Šter M, Švab I. Nadzor krvnega tlaka pri bolnikih z arterij-
sko hipertenzijo v Sloveniji. Zdrav Vestn 2007; 76: 397–403.
8. Švab I, Petek Šter M, Kersnik J, Živčec-Kalan G, Car J. Presečna
študija o delu zdravnikov splošne medicine v Sloveniji. Zdrav Var
2005; 44: 183–92.
9. Petek Šter M, Švab I, Živčec-Kalan G. Factors related to consulta-
tion time: Experience in Slovenia. Scand J Prim Health Care 2008;
26(1): 29–34.
V prepričanju, da je najin odziv na pisanje cenjenega
kolega prim. dr. Jurija Doboviška, dr. med., speciali-
sta internista, umesten in primeren za objavo v Zdrav-
niškem vestniku, Vas lepo pozdravljava
ODGOVOR
Jurij Dobovišek
Spoštovani gospod urednik!
Cenjenima kolegoma, ki sta se odzvala na moje pi-
smo uredniku v zadnji številki ZV, se zahvaljujem za
komentar, vam pa, da ste mi ga posredovali in dali
možnost za odgovor.
Pričakoval sem odziv avtorjev članka, odzvala pa se
sta se člana Katedre za družinsko medicino MF. Bo-
jim se, da nista dovolj natančno prebrala mojega pi-
sma ali pa nista v celoti razumela, kaj sem želel pove-
dati. V bistvu sem pisal o treh stvareh: o ugotavljanju
prevalence hipertenzije, o uspešnosti njenega nadzo-
ra ter o priporočilih avtorjev, kaj bi bilo treba storiti,
da bi bilo stanje boljše. Nisem zapisal, da v zadnjih 5–
6 letih ni bilo storjenega ničesar, ampak le, da nismo
veliko napravili.
Menim, da ni dvoma, da o prevalenci neke bolezni da
najbolj zanesljiv podatek pravilno zastavljena in ka-
Zdrav Vestn 2008; 77: 467–9