UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma so ne : : :	sprejemajo.	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko	Bosno K 21'60. polletna K 10'80, četrtletna
K 5'40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26-10; za : :	ostalo	inozemstvo	in Ameriko celoletno K 36-—: ;
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* / .*	ob	pol	11.	dopoldne.	*.	\	*.
UPRAVN1ŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici Stev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in	reklame	40	vin.	—	Inserate	sprejema	upravnistvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
'	Reklamacije lista so poštnine proste.	1 1 ——
Stev. 316.
V Ljubljani, v sredo dne 26. junija 1912,
Leto II.
Molohova predrznost.
Slavna patriotična večina v poslanski zbornici, s klerikalci v sredi, ki naklada ljudstvu nova vojaška bremena na pleča, bi najraje potihoma izvršila svoje zlodejstvo nad avstrijskim prebivalstvom in molče zagnala plen militarističnemu molohu v žrelo. V razpravi o brambni predlogi je od sile malobe-sedna in svoje občutke razodeva le v navdušenem glasovanju. Vso debato oskrbujejo skoro le socialni demokratje — ne da bi prepričali militaristične navdušenjake. zanje je vsak argument bob v steno — temveč da pokažejo prebivalstvu greh, ki se v poslanski zbornici pravkar godi i.ad njim.
Na sobotni seji je sodr. Leuthner v sijajnem govoru kot poročevalec manjšine razkril še enkrat vso infamijo. ki je obsežena v tej znameniti brambni »reformi«; govor objavljamo v naslednjem po zapisniku:
Preko moči!
Avstrijska armada bo po tej reform! dosegla mirovno stanje 520.000 mož — ogromen nenavaden in nezmeren obseg. Avstro - Ogrska doseže kontingent, ki jo postavlja v eno vrsto z oberna vojaškima državama v Evropi: z Nemčijo in Francijo, ki pa v gospodarskem pogledu nadkriljujeta vse ostale: Avstro-Ogr-ska gre do skrajnih mej. celo preko moči. če upoštevamo gospodarsko šibkost naše dežele. Mirovno oboroževanje ni odvisno le od števila duš v državi, temveč tudi od splošnih gospodarskih in kulturnih razmer, in ne gre vzporejati Avstro - Ogrske z Nemčijo. Avstro-Ogrske. katere komaj petnajst miljonov prebivalstva stoji na gospodarski stopnji, ki jo povprečno zavzema nemško prebivalstvo, do-čim živi ostanek na gospodarski stopnji, ki ga je Nemčija že pred petdesetimi leti zapustila.
Le seštejmo, kar je na najrazličnejših mestih precej prikrito proračunjeno za finančno breme bližnjih petdesetih let. Za vojsko in domobranstvo bo v prihodnjih letih potrebščina narasla za najmanj 120 miljonov. v čemer pa še niso všteti vsakoletni petdesetmi-Ijonski krediti za zgradbo dred<notov. Od bosenske krize sem so se izdatki za vojsko in za brodovje skovo podvojili! Ali pa se je v tem času podvojilo tudi naše bogastvo, naše gospodarsko delovanje in naše število? Odkod zajemamo pogum za tak skrajn. prenapor naših sil. za zakon, kateri obsega v sebi še na-daljne razvitke. ki nas bodo pognali v nove izdatke? (Živahno pritrjevanje socialnih demokratov.)
»Prostovoljci« in delavci.
Težišče svojih izvajanj zoper mene je položil dr. Sommer v ustanovo enoletnih prostovoljcev. Zastopniki proletariata izjavljajo priviligiranje mlade inteligence za žalitev in zaničevanje proletariata. Nobena skupina nima tolike ljubezni in tolikega spoštovanja do vsega, kar se imenuje kultura, kot socialna demokracija. Delavci se uklanjajo stvarnikom kulture, nje vodilnim duhovom celo tedaj, če so jim leti sovražni. Ampak prav odločno se upirajo, da bi se blesk, ki obžareva glave pičlih poedincev, obvijal kot nekaka gloriola okolo brezpomembnih desettisočnikov. katerih vsa zasluga je v tem., da so nekaj let pre« sedeli na šolskih klopeh. (Odobravanje socialnih demokratov.) S slavo Helmholtza ali Ibsena se ne da dokazati neobhodna potreba enoletne prostovoljske službe za ljudi, ki so v kaki zasebni šoli osem let šolnino plačevali. Socialni demokratje se ne vojskujejo zoper inteligenco, temveč se bojujejo le zoper man-
MAKS1M GORKIJ:
Pesem o strakošu.
Nad sivo morsko gladino kopiči veter temne oblake. Med oblaki in morjem drvi strakoš, sličen črnemu blisku.
Sedaj s perutnicama se valov dotikajoč, sedaj po bliskovo vzdigajoč se k oblakom, kroži, in oblaki poslušajo veselje z drznega ptičevega vpitja.
Iz tega glasu doni — žeja po viharju! Moč Jeze, plamtečo žalost in zagotovljeno zmago slišijo oblaki iz grla strakoša.
Oalebi se boje viharja — boje, frfotajo po morju in hočejo na dnu morja skriti strah pred vinarjem.
In potapljači stokajo tudi, ni jim mogoča slast boja za življenje: grom strele jih ustraši.
V strahu skriva neumni pingvin svoje debelo telo v pečinah . . . Samo ponosni strakoš kroži drzno in prosto po valovitem in sivem morju.
Vedno bolj in bolj se bližajo oblaki morju in plešoč gredo valovi gromu naproti.
Votlo zagrmi. Jezno šumeč vzdihujejo valovi in valčki v prepiru z vetrom. Tu objame kopo valov ter jih divje, jezno, vrže v skalnato steno, da se velikanski smaragd razleti v brezštevilno malih, svetlih kapljic in v najdrobnejši prah.
Glasno drvi strakoš sličen črnemu blisku; kakor pušica šviga skozi oblake in dotika !;u-rneče valove s perutmi.
darinstvo izpitov. In v imenu plasti, ki bije krvav boj za razvoj, odklanjajo, da se postavlja popisani papir izpričevala med pravico in pravico in kopiči na eni strani privilegije in na drugi strani pomnožena bremena. (Živahno pritrjevanje socialnih demokratov.)
Ali ljudje, ki izhajajo iz srednjih šol. krčijo pot kulturi in jo odkrivajo. Če hočete ščititi gonilne sile moderne dobe — oni pičli so, ki korakajo v kulturnem razvitku naprej in odkrivajo dežele prihodnosti in pa poletariat. Če ne bi bilo delavcev, ki tišče za kulturo in ki napravljajo iz kulture svetinjo, fetiš: kako bi bilo danes z varnostjo kulture. Z njenimi upi na bodočnost. Če smo danes zavarovani pred povratkom rimskih razmer, če dandanašnji demagog ne nahaja okvavljenih rok. ki bi ga dvigale na višek oblasti. Ne gre zahvala policiji, n^ vojaštvu, niti socialni demokraciji ne. temveč izključno le kulturnemu stremljenju proletariata, ki je najsvetejša, najvišja, naj-živejša in najsmelejša sila v vsej družbi. (Živahno odobravanje socialnih demokratov.) Pač se le malemu številu posreči, da doseže iz te velike, temne mase samoizobrazbo. ampak življenje teh poedincev kaže. da mučeni-štvo revnega študenta zaostaja daleč za mar-tirjem revnega delavskega samouka. Tu. če sploh kje. je čisto stremljenje kvišku, tu deluje duševna kultura kot notranji, gonilni in neodoljivi nravni imperativ.
Dr. Sommer: Teh misli ni nihče pobijal!
Leuthner: Naj z besedami pobijate ali ne, je navsezadnje vseeno. Zoper vaše besede bi se ne bili obračali, da niso pojasnilo, zakaj naj se sinovom buržvazije postavi privileg v zakonu. zakaj naj za te sinove buržvazije služi primerno število proletarskih sinov tretje leto. S tem bodi ta diskusija odpravljena, diskusija. ki je žal ni mogoče zaključiti z dejanjem, ker ta zakon nu ustanavlja le zoprnega privi-lega za dvanajst let. temveč ga še pomnožuje. Ampak brez ugovora, ki so smeli ostati vaši poskusi, da postavite najostudnejše privilegi-ranje enega sloja za varstvo največjih svetinj človeštva.
Policijski beriči.
Odkod zajemajo meščanski poslanci pogum. da puščajo v zakonu zastarelo določbo o vporabi vojaštva v mirovnih časih, zakaj puščajo oblastnikom oblast, ki ima škodljive učinke? Ravno meščanske stranke naj bi imele ; pred očmi. da se vojaške asistence, ki jih napravljate za posvečene institucije v državi, ne vporabljajo le ob delavnikih, pri stavkah, temveč da uganjajo taki bajoneti tudi ob velikih praznikih monarhije državno politiko in da so Dogosto namerjeni tudi na prsi strankinih vo-diteljev. Menite, da ste v Avstriji varni pred tein. Ampak če opravičeno verjamete, zavarovani le niste z zakonitimi garancijami, ki jih nudi ta država, garancijo nosite kvečjemu v lastnih pršili in ta garancija se glasi: Nesposobnost za možato dejanje in za možat odpor. (Odobravnje socialnih demokratov.) Ali bi bilo v drugi evropski državi mogoče, da prihajajo dan za dnevom vesti iz personalno in realno zvezanega Ogrskega o policijskih na-silstvih nad parlamentom, o obsednem stanju, pod katerim stoji vse mestno prebivalstvo, o vsakdanjih pohodih vojaške asistence v svrho navadnega glasovanja? Če bi se to godilo v Parizu, Berlinu ali Peterburgu, bi dunajsko meščansko časopisje, bi meščanski poslanci v Avstriji možato izražali svoje strmenje, svoje ogorčenje nad hohenzollernko predrznostjo in nad carskim despotizmom. Če pa se vse to Sodi na Ogrskem, naklada v tem slučaju zanesljivo ne realna zveza, temveč personalna unija gospodom pokorno molčečnost. (Živahno pritrjevanje socialnih demokratov.)
Vedno globlje v blato!
Ko se je porodila tržaška N. D. O., se je za hip zazdelo, da se bo tržaška narodna gospoda rešila starega, za ves nanod sramotnega po-liciststva, o katerem je bilo splošno mnenje, da je vodilni duh vsega tržaškega narodnega gibanja. V času, ko je bila N. D. O. na vrhuncu svoje moči, smo slišali iz ust njenih voditeljev izjave, na katere smo se morali v svoji notranjosti veseliti. Stvar se nam je zdela precej naravna. Slovensko ljudstvo nima na sebi ničesar, kar bi, ga delalo sposobno za policistovsko službo. Toda dokler ni imelo to ljudstvo pri narodni stranki nobene besede, je mor^o slediti politiki, ki so mu jo narekovali njegovi voditelji. Komaj pa je prišlo do besede in je smelo na narodnih shodih na dan s svojim prepričanjem, se je tudi pokazalo, da želi odstraniti od sebe očitek policiststva, ki so mu ga pribo-borili dotedanji njegovi vodniki. Toda bil je samo trenotek. Vznešenost izjav, ki so odklanjale vsakršno lojalnost in sprejemale najradikalnejše politične ideje, niso prekosile življen-ske dobe enodnevnega metuljčka. Tudi to je bilo naravno. N. D. O. in njena privlačna sila in takojšnji skok do znatne moči, so bili čemerni pojavi. Zato je bilo in moralo biti čemerno vse, kar je izhajalo iz nje. In ker je bilo njeno življenje brezplodno in ker je uporabljala vso svojo moč v sterilnem boju zoper socialno demokracijo, ne da bi skušala faktično koristiti svojim članom, je kmalu tudi izgubila svojo ina-gnetično silo in svoje pristaše. S tem je bil poslan na ulico delavski vpliv od mize, kjer se je sklepalo o taktiki narodne politike. Sanje o radikalizmu so se razpršile, ne da bi bile pustile le senco sledu za seboj, in nad »Narodni dom« je zopet lege! mrak nazadnjaškega in policiot-skega duha. Razlika med nekdanjostjo in sedanjostjo je le ta, da so se tudi ostanki N. D. O. popolnoma podvrgli vplivu, ki prihaja iz tega nečednega mraka.
Kako se je motil, kdor je pričakoval kaj drugega.
Vsa gonja, ki so jo uprizorili tržaški narodnjaki zoper socialno demokracijo zaradi slovenskih šol, ima svoj izvor v policiotstvu. Bivši član naše stranke (Linhart) je bil od vplivne osebe pri odboru političnega društva »Edinost« naznanjem policiji, češ da je anarhist in da piše prekucuške članke v anarhistične liste. Na znanem shodu za slovenske šole pri Sv. Jakobu je dotičnik v svoji jezi pozabil na dolžnosti, ki mu jih je naložila stranka, in pričel, namesto da bi govoril o šolstvu, obkladati odbornike imenovanega društva s špionstvom. Za vse se je narodna gospoda maščevala, kakor se ni mogla bolje. Neprestano, dnevno pripovedovanje o našem nasprotstvu do slovenskih šol, je bilo samo maščevanje nad užaljenostjo osebe, ki je spravila na shodu na dan špionsko početje gotove narodne osebe. Toda policiot-ski duh je bil v »Narodnem domu« močan in vpliven faktor. Ko je tekla leta 1902. po tržaških ulicah delavska kri, je bila »Edinost« edini tržaški list, ki je branila početje policije in vojaštva. In tako početje je branila »Edinost« vsikdar, kadar je bilo naperjeno proti delavstvu ali proti italijanskemu ljudstvu. Ko so najplemenitejši sinovi ruske domovine žrtvovali svoje življenje za svobodo Rusije, ko so bile emoskovske ulice pordečene s svežo krvjo najboljših ruskih sinov, ko so bile ruske ječe polne ruskih za svobodo se bojujočih revolucionarcev, ko je jutranja zarja odkrivala pogled na stotine na vislicah visečih in v imenu slovanskega carja na smrt kaznovanih ruskih domoljubov in je ves civilizirani svet strmel nad junaštvom najboljših Slovanov, je tržaška »Edinost« bra-
nila carjeve tirane, branila bič, ki je razmesar-jal telesa revolucionarnih devojk, branila naj-ostudnejša početja najostudnejših ruskih krvnikov in obkladala ruske trpine z izdajalci naroda. In kadar je »Ohrana- organizirala pogrome proti Židom in so židovske matere ležale na tleh raztelešene, je »Edinost« slavila ubojstvo kakor narodno junaštvo. In kadar se je zgodilo, da so kakemu ruskemu kroniku iz-vrvali las z glave, tedaj je bila seveda »Edinost« razljučena nad nečloveško revolucionarno sodrgo. Kdo se bo čudil, ako se poslužujejo gospodje v »Narodnem domu« tudi sedaj policiotskih sredstev proti socialističnemu delavstvu. Krumirstvo, ki ga je organizirala N. D. O. proti stavkujočim težakom, je bilo sklenjeno od odbornikov političnega društva »Edinost«. Notica, ki jo je objavila »Edinost« za časa zadnje stavke krojačev proti stavki, je bila napisana od policiota. Zakaj se čuditi, ako pada ta gospoda sedaj globlje in globlje v blato, sedaj ko skoraj potrebuje pomoči iz hiše v ulici Caserma. Vodstvo N. D. O., ki sedaj ni drugega kot podružnica političnega društva »Edinost« in kateri načeluje inteligent dr. Kisovec, je šlo na policijo z zahtevo, naj ta nastopi energično proti . . . socialističnemu delavstvu, naj spravi nekoliko socialističnih voditeljev v zapor. In to zaradi tega, ker so se zidarji organizirali brez dovoljenja narodne gospode in ker sedaj nočejo delati z delavskimi parasiti. In še v pondeljek 24. t. m. je »Edinost« objavila proti sodrugu Makucu notico in skoro žugala načelniku tržaške južne postaje, naj Makuca pošlje iz službe, naj mu onemogoči življenje samo zato, ker ima sodrug Makuc svoje prepričanje in ga javno priznava. Tudi to ni nič novega! Saj bi bila rada »Edinost« tudi onemogočila nadaljevanje študij sodrugu Sedmaku samo zato, ker je bil socialni demokrat. Stranka, ki rabi policijo za svojo agitacijo in za svoje orožje proti nasprotniku, pač nima pravice, da bi jo spoštovali. Ako je bilo doslej nemogoče s tako stranko delovati, je po njenih najnovejših nastopih vsako sodelovanje izključeno in nam ne preostaja drugega, kakor da nadaljujemo boj, ki nima samo naloge priboriti slovenskemu delavstvu in socializmu moč, marveč ima tudi nalogo, odstraniti od tržaškega slovenstva pridevek policiotov, ki so mu ga priborili tržaški narodnjaki.	Iris.
Ljubljana in Kranjsko.
— Proti konzumnim društvom. K včerajšnji notici o seji trg. in obrt. zbornice, na kateri je g. Pammer utemeljeval resolucijo proti davčnim olajšavam, ki jih je državni zbor 29. marca 1912 sklenil za konzumna društva — nam piše prijatelj lista, da je bila protikon-zumska resolucija soglasno sprejeta. Trgovec Fiirsager iz Radovljice jo je navdušeno pozdravljal — gostilničar Bučar pa v imenu gostilničarjev toplo priporočal. Zanimivo je pri tem, da vodi v trg. in obrtni zbornici vse protidelavske akcije nemški nacionalec gosp. Pammer. ki kot ravnatelj kranjske stavbinske družbe postopa nad vse teroristično z delavci. In slovenski člani gredo za nemškim nacio-nalcem Pammerjem čez drn in strn. Liberalni zastopniki kar gledajo, k e daj jim bo treba poklekniti pred Pammerjevim veličanstvom. Klerikalci so pač — podobni liberalcem. Obrtniki Ložar. Ogrin, Kregar so seve z obema rokama glastovali proti konzumnim društvom. Zato seve jih ne bosta niti dr. Krek — niti ne Zadružna zveza ukorila. Pribiti pa se mora to dejstvo, da bo jasno: da so klerikalci napram delavcem za konzumna društva, napram trgovcem pa proti. — In gosposka zbornica naj Domaga proti sklepu zbornice poslancev!! Za
Tako plava kakor demon — ponosni, črn demon viharja — smeje se in vzdihuje . . . Smeje se valovom, vzdihuje veselja!
V gromu čuti že dolgo utrujenost, on ve, da oblaki ne skrivajo dolgo solnca — ne, ne skrivajo ga!
Veter tuli... Votlo grmi... Kakor modri plamenčki vzplamti dolga vrsta oblakov nad morskim breznom. ■— Morje vsrkava žarke bliska in jih ugaša v svojih valovih. Kakor ognjene kače se vijo in izgubljajo v morju.
Vihar , \ihar začenja divjati, vihar kraljuje nad prirodo.
Tako plava drzni strakoš ponosno med bliski m nad jeznorjovečim morjem, in oznanjevalec zmage kliče:
O. da bi vihar še bolj strašno, še bolj močno divjal!	 _____
MAKSIM GORKIJ:
Izprevod.
Po vaški cesti, med belimi ffovnatim? kočami, se vije z divjim vpitjem nenavaden izprevod.
Gruča ljudi prihaja, prihaja natesno in počasno — pomika se naprej liki velik val in spredaj koraka konjiček, smešen dolgodlak konjiček, ki žalostno poveša glavo. Če vzdigne sprednje noge, potem zmaje z glavo tako čudno, kakor bi hotel z gobcem razriti cestni prah. in če premakne zadnjo nogo, se zniža hrbet skoraj do tal. kakor da se zgrudi š» isti hip.
Na sprednjem delu kmečkega voza je privezana na vrvi z rokama mala, naga, mlada ženska. Hodi čudno, od strani, njena glava, z gostimi, zmršenimi, temnimi lasmi, je vzdignjena, široko odprte oči gledajo v daljavo s topim, brezpomembnim pogledom, v katerem ni nič človeškega ... Na njenem telesu je polno modrih in škrlatasto rdečih, okroglih in podolgovatih madežev, njena leva, močna, dekliška stran prs je razmesarjena in kapljica za kapljico krvi prihaja na površje ... Kri tvori po vsem telesu rdeč trak, in na levi nogi do kolena, trak, ki je po ključni kosti pokrit z debelo plastjo- prahu. Če vidiš telo, misliš, da je po vsem telesu odrezan dolg trak kože; in telo ženske je moralo biti že pred dolgim časom raztepeno s polenom — bilo je nenavadno oteklo in strašno modro.
Vitke male noge se komaj dotikajo tal, telo je vpognjeno in se maje semtertja in nerazumno je, da še more stati na nogah, ki so kakor telo gosto pokrite z modrordečimi madeži, da se ne zgrudi in obvisi na vrvi, se drsa za vozom po prašni, gorki cesti . . .
Na vozu stoji visokorasel kmet v beli srajci, s črno debelo kapo, izpod katere se vsiplje čop rdečih las na čelo, v eni, roki drži vajeti, v drugi bič, s katerim udarja enkrat po konjevem hrbtu, drugič pa po telesu žene, ki je že tako vse razbito, da nima nič več človeške oblike. Oči rdečelasega kmeta se svetlikajo v satanskem veselju in njihova zelena barva odgovarja rdečim lasem.
Do komol.-ijv zavih mj rokavi odkrivajo
močne, mišičaste roke, ki so gosto porasle z rdečo dlako; v njegovih odprtih ustih je polno ogii ih, belih zob, in semtertja zavpije kmet s hripavim glasom:
»N-nu . . . copernica! Me! Nu-u! Tako! Tu imaš eno! Ne tako bratje?! . . ,«
In za vozom se vali množica in vpije, rjove, žvižga, se smeja . . . podpihuje . . . Mali de-čaki letajo ... pridrve k ženi, ji zakričijo zasme-hovalno besedo v obraz. Potem prevlada smeh množice vse druge zvoke in tudi tanki pisk biča po zraku . . .
Zenske ! l ihajajo z vznemirjenimi obrazi in blisketajočimi očmi . . . Možje prihajajo in vpijejo kmetu na vozu nekaj besed . . . Obrne se k njim in se glasno zasmeje, ko odpre na široko usta. Udare, z bičem po telesu žene . . . Dolg?., tanka vrvica se oviia ram in rok. Tu potegne kmet vrv; .tena strašno zavpije in pade, pre* oornivši se — hrbet v prah . . . Veliko izmed množice jih priskoči in se jih nagne nadnjo ter jo pokrije.
Konj se ustavi, a za trenotek že gre dalje in osramočena žena se pomika, kakor poprej z« vozom. Počasi korakajoč maje siromašni konj glavo, kakor bi hotel reči:
x Glejte, kako nizkotno je biti žival. K vsaki reči si lahko prisiljen , .«
In nebo — južno nebo le čisto — nobenega oblačka ni videti in prostovoljno razsiplje poletno solnce vroče žarke , , ,
kaj takega glasujejo narodni naprednjaki in zastopniki S. L. S.
— Pavšalno je lagal občinski svetnik T. Novak na klerikalnem shodu v Trnovem, ko je med tistimi par besedami, ki jih je bil izrekel, izpregovoril tudi čisto navadno klerikalno de-magoško laž, da gie občinski svetnik sodrug C. Kristan v občinkem svetu čez drn in strn za liberalci. Če bi gospod občinski svetnik Novak krščanstva ne imel samo na jeziku, pa bi se vprašal, ali je ta trditev resnična, bi mu morala njegova vest odločno odgovoriti, da ni res. Ali pa je morda gospoda Novaka vest že tako v topila v klerikalni demagogiji, da že ne čuti več glasu, resnice? Zakaj nepobitna resnica jc, da je sodrug E. Kristan v občinskem svetu često glasoval proti liberalcem, da so celo liberalci zavrgli važen njegov predlog. Gospod Tomaž Novak menda misli v svoji naivnosti, da mora sodrug E. Kristan glasovati za sleherno klerikalno demagogijo. Sicer pa bi mi gospodu Novaku priporočali, naj najpreje pri sebi začne s temeljito remeduro, preden meče okolo sebe z lažnivimi očitki. V občinskem svetu se oglaša za besedo, ko je zadeva že rešena, če prav nima nič druzega povedati, kakor da se je zadeva dobro rešila, kar itak brez njega vedo. Pa gospodu Novaku gre seveda za demagoško reklamo kakor vsej klerikalni »opoziciji«. Potem ni čuda, da se ob klepetavosti zgodi tudi kaka nesreča, kakor na eni prvih sej, ko se je že oddal neki senožet v najem, gospod Novak pa je mislil, da mora še klepetati, pa je klepetal, naj bi se oddal senožet v najem po starih cenah, ne pa po novih, češ da bodo najemniki na boljšem. Ampak najemniki bi bili na slabšem, zakaj stare cene so bile višje od novih. Na smeh, ki je tedaj izbruhnil v občinskem svetu, je podžupan dr. Triller blago pripomnil, da se vsakdo lahko zmoti... Torej le poboljšajte se. gospod Novak.
— Shod v Trnovem. Pred kratkim so imeli klerikalci v Trnovem shod, na katerem so uganjali po svoji stari navadi demagogijo, kakor jo v obilni meri uganjajo v občinski hiši. Klerikalci bi se silno radi pokazali za demokratične in za ljudski blagor vnete odreševalce v slovenski domovini; v ta namen so jim zlasti ljuba tista sredstva, ki jih nič ne veljajo, namreč — besede. Tam pa, kjer bi res lahko kaj storili za ljudstvo, pa drže roke mirno križem. Evo vam dokaza! V občinski hiši se delajo strašno vnete demokrate, ampak ves njih »demokratizem« je zavit v tako debelo demagogijo, da jo mora opaziti že najhujši politični slepec .Koliko je vreden »demokratizem« naših klerikalcev, je razvidno iz sedanjega škandaloznega občinskega volilnega reda, kjer so bili imeli klerikalci priliko pokazati svojo ljubezen do ljudstva v vsem sijaju. Prav tako je razvidna klerikalna ljubezen do delavskega ljudstva tudi iz deželnozborskega volilnega reda. Vzlic temu pa imajo ti ljudje še dovolj drzno čelo, da hodijo okolo in lažejo naivnim ljudem, ki še sedajo na klerikalne limanice. Tak demagoški posel so opravljali tudi na zadnjem shodu v Trnovem. Zategadelj so trnovski sodrugi sklicali v pondeljek zvečer k Sokliču shod, na katerem je sodrug Kocmur govoril predvsem o domačih ljubljanskih razmerah. Pokazal je z živimi zgledi, da ljubljansko delavstvo nima ničesar pričakovati od liberalcev in prav tako nič od klerikalcev; obeti obojih so le demagoška sredstva za lovenje delavskih glasov. Koliko je vredna klerikalna ljubezen do delavstva, je že znana stvar; da pa liberalna ni prav nič boljša, smo vedeli že davno, posebno jasno pa se je pokazalo ob glasovanju za predlog občinskega svetnika sodruga E. Kristana, ko so liberalci glasovali proti temu, da si ohrani občina ingerenco na podjetnika, ki bo prevzel zgradbo kanalov zbiralnikov. Govornik je temeljito razkrinkal klerikalno demagoško oolitiko, zlasti je omenil »dejova-nje« trnovskega občinskega svetnika Novaka, ki se v občinskem svetu oglaša za sleherno malenkost, važnih zadev trnovskega prebivalstva pa ne vidi. Slednjič je govornik pozival navzoče na živahno organizatorično delo, pozival je na razširjenje »Zarje« in ob splošnem odobravanju končal. Shod je bil zelo lepo obiskan; sklenilo se je, da se v kratkem priredi še en shod. Shod je bil zaklučil sodrug Mlinar s pozivom na krepko delo, ki naj pokaže, da v Trnovem ni tal za klerikalno pšenico. Shod je skušal motiti neki klerikalec, ki se je drl s ceste na vrt; ko pa je videl, da se za njegovo kričanje nihče ne zmeni, jo Je klaverno odkuril v gluho noč.
— Občni zbor ljubljanskih zidarjev. V nedeljo dne 23. t. m. je imela ljubljanska podružnica zidarjev svoj redni občni zbor v gostilni pri Petriču; občnega zbora se je udeležilo nad 50 zidarjev. Načelnik sodrug Cok je podal poročilo odbora in blagajnik sodrug Skubic poročilo blagajne, ki izkazuje koncem leta 1911. dohodkov 519 K 69 v, izdatkov 410 K 80 v, preostanka v letu 1911. 108 K 89 v. K poročilu je sodrug Vičič omenjal, da bi moralo biti bolj ugodno; pa da tega niso zidarji sami krivi. V tem smislu je poročilo nekoliko izpopolnil. Občni zbor je vzel na znanje poročila in na predlog revizije odobril računski zaključek ter izrekel dosedanjemu vodstvu priznanje. V odbor so bili izvoljeni na predlog sodr. Vičiča sodrugi; za načelnika Novak Jožef, za namestnika pa Cok Ivan, za zapisnikarja Peršič Alojzij, /.«. namestnika Rojniš Alojzij, za blagajnika Skubic Miha, za namestnika Hameršek Ivan, za odbornike Kulot Alojz, Kosi Miha, Čopič Alojzij; v revizijo Kocjan Viktor in Škanz Jožef. O pomenu organizacije je govoril sodrug Vičič ki je opisoval razmere v zidarski stroki drugod in pri nas; v debato so posegli sodrugi Novak, Hameršek in Rojniš. Končno se je sprejela resolucija, ki apelira na vse bratske organizacije in organizirane stavbene delavce posebno na tržaške in goriške sodruge, da konsekventno vodijo boj in vporabljajo vsa sredstva, ki jih ima na razpolago proti takim zidarjem, ki niso organizirani ter bi le radi zajemali iz sklede, ki Jo drugi napolnijo; ljubljanski zidarji izrekajo priznanje tržaškim zidarjem in se obračajo do
njih, naj posebno pazijo na tiste, ki prihajajo iz Ljubljane ter prosijo, da vsakega že vnaprej zavrnejo, da se že v svojem kraju organizira. Obširnejše poročilo o tem zanimivem občnem zboru izide v strokovnem listu v »Stavbinskem delavcu«.
Denunciant! Dr. Lampe se je v deželnem šolskem svetu spravil nad Aškercev P®-greb in denuncjral študente in študentke, ki so se ga udeležili, tako - le: Svobodna misel je organizacija, katere namen je. verstvo in cerkev popolnoma uničiti, je revolucionarna, pro-timonarhistična organizacija, kakor se je po-kazlo v Španiji in na Portugalskem. Aškerc je proslavljal Ferrerja. s katerim je bil skupaj v Pragi kot podpredsednik mednarodnega shoda Svobodne misli. Te Aškerčeve, ideje je v svojem skrajno breztaktnem nagrobnem govoru proslavljal profesor dr. Ilešič. Za politično demonstracijo take vrste so se pa zlorabljali tudi dijaki, ki so nosili venec Svobodtne misli in socialne demokracije, in učenke mestnega dekliškega liceja, ki so nosile z lipovimi venci ovite naslove Aškerčevih spisov, med katerimi so pamfleti na katoliško cerkev brez vsake literarne vrednosti. To je baje aranžiral pof. Jug. Ker je to v direktnem nasprotstvu s šolskimi postavami, predlaga preiskavo, o katere izidu se naj poroča v deželnem šolskem svetu. Predsednik ekscelenca baron Schwarz je.Lampetu .prikimal. Lampe izgubi, kakor je videti svoj dan. če ni denunciral. In pri denunciantskem poslu mu služi tudi debela laž o socialno - demokratičnem vencu, ki ga obeša svojim žrtvam 1
= Kaj pa Notranjska? Včeraj je priobčila ><Zarja« kratko poročilo, kako napreduje »Vzajemnost« po Gorenjskem. Prečitavši dotični članek, sem se po pravici vprašal: Kako pa na Notranjskem? Menda gre tu bolj počasi naprej. Mislim, da bi se dalo tudi po Notranjskem, zlasti po Krasu, marsikaj napraviti. Informiral sem se pri centrali in zvedel, da so se sicer že napravili poskusi, da pa je pri notranjskih sodru-gih preveč odlašanja in zanašanja na boljše čase. Borovnica, Rakek, Logatec, Sv. Peter — sodrugi železničarji po teh krajih, kje ste? Ali po imenovanih krajih res ni nikogar, ki bi hotel vzeti stvar v roke? če že ob prometnih krajih, kakor so ob železnici, vlada tako mrtvilo, kaj naj se potem misli o pravi Notranjski, kjer ni skoro nobenih prometnih zvez! Proč s takozva-nim lokalnim patriotizmom, ne zadovoljimo se, če imamo v svojem kraju dobro organizacijo, temveč skušajmo jo razširiti, jo zanesti tudi v sosedne kraje! Ne zanašajmo se zgolj na pomoč zunanjih sodrugov — tudi sami se moramo lotiti dela. To nas bo utrdilo in nam dalo poguma v težkem boju za delavske pravice. Če je včeraj »Zarja« zaklicala: Gorenjci, naprej! — glejmo, da se bo tudi glede Notranjske lahko 1 malu tako reklo.
— Otvoritev omnibuslinije Bohinjska Bistrica Bohinjsko jezero. Dne 29. junija t. 1. se otvori na progi Bohinjska Bistrica—Bohinjsko jezero omnibuslinija; omnibus bo vozil vsak dan trikrat na Bohinjsko jezero s sledečimi postajami: Bistrica — hotel sv. Janez — hotel sv. Duh in končna postaja hotel Zlatorog. Ravno mimo teli postaj in po isti progi vračal se bode omnibus tudi trikrat nazaj v Bistrico. Vožne cene so: vožnja .iz Bistrice do sv. Janeza 60 vin., iz Bistrice do Sv. Duha 70 vin. in iz Bistrice do Zlatoroga 1 krono.
— Strela ubila osem konj, enega oslepila. V četrtek, dne 20. t. m. bilo je menda sploh na Kranjskem proti večeru vreme zelo razburkano. Nevihte so divjale vsepovsod. Tudi v kočevskem okraju ni bilo malo treskanja in grmenja. Na Stružnici, občine Banjaloka, so donašali oglje na konjih do žičnega tiru, od koder se je eksportiralo na Brod. V hipu nastale nevihte so konje privezali pod visoko lipo, v kojo je pa udarila strela. Osem konj je takoj obležalo, enega oslepilo. Konji so last Bošnjakov
— Za gada je prijela v nedeljo popoldne na Sv. Joštu neka ljubljanska izletnica. Motela je namreč dosči grmiček nad potjo cvetočega šipka; da si kvišku pomaga, se je poprijela za neko korenino, ki je molela iz zemlje, pri tem pa je zagrabila za debelega, v svitek zvitega gada, ki se je mirno tamkaj solnčil. Izletnica je po blis-kovo izmaknila roko ter odskočila na pot, še predno ji je iznenadeni gad mogel zasaditi v roko svoje strupene zobe. Žival se je nato izgubila na skalnem obronku.
— Poskusen samomor. Te dni je bil iz celovške mestne službe odpuščen celovški mestni slugaJereb. Dolže ga poneverjenja. Jereb se je pripeljal na Bled, kjer je oddal nase dva strela iz revolverja, a se ni zadel. Jerebovo ženo so brzojvno pozvali na Bled, od koder je žena peljala moža nazaj v Celovec.
— Obesil se je v pondeljek v Gradcu rudar Jakob Hutter, rojen 1. 1849. v Novem me-stuna Dolenjskem. Našel ga je neki slikarski pomočnik ob pol 6. zjutraj na veji ob obrežju kopališča.
»Glasbena Matica« v Ljubljani. III. produkcija dne 27. junija 1912. Vspored: 1. Bala-kirew: »Thamara.« Na klavir igrajo osmero-ročno gdč. Supančič in Kabaj in gg. Ravnik in Ličar. (Sola g. V. Talichove.) 2. Fr. Seitz: Rondo iz I. koncerta. Na gosli svira g. Milju-tin Jelačin. (Sola g. J. Vedrala. 4. razred.) 3, u) Rach. -minoif: Prelude, b) Godard: Etude artistkiue. Na klavir igra g. Anton Ravnik. (Šola g. V. Talichove. 8. razred.) 4. a) Mozart: »Dame poglejte...« iz Figarove svatbe, b) Mendelssohn: Prva vijolica, c) Hildach: Pomlad je prišla. Poje gdč. Milica Počivalnik, (šola g. Hubada. 2. razred.) 5. E. Haberbier: a) Pesem gondolerja. b) Vzbujenje spomladi, c) Lovska pesem, č) Potoček. Na klavir igra gdč. Fr. Heuffel. (Šola g. Fr. Gerbiča. 8. razred.) 6. Chopin: Balada v G-molu. Na klavir igra gdč. Mara Kabaj. (Šola g. V. Talichove, 8. razred.) 7. Fr. Drdla: Serenada, posvečena Kubeliku. Na gosli svira g. Leon Novak. (Šola g. J. Vedrala. 5. razred.) 8. a) Leoncavallo: Spev iz opere »Glumači«, b) R. Franz: Na samem. c) Verdi: Spev iz opere »Rigoletto«.
Pesmi poje g. Leopold Kovač. Šola g. M. Hubada. 4. razred.) 9. Grieg: Varijacije v obliki balade. Na klavir igra g. Ciril Ličar. (Šola g.
V Talichove. 8. razred.) Začetek vsakokrat točno ob pol 8. uri zvečer. Za ono občinstvo, katero hoče v pokritje stroškov kaj prispevati so sedeži v sprednjih parternih vrstah in na desnem in levem balkonu po 1 K reservirani. Ostali sedeži v parterju in na galeriji ter prostori na stojiščih so prosti. Občinstvo se prosi, da stopa v dvorano pred začetkom produkcije in eventualno v odmorih med posameznimi točkami. Med izvajanjem posameznih točk v dvorano stopati ni dovoljeno. Gojencem pri produkcijah ni dovoljeno odzivati se ponovnemu odobravanju.
— Nevihta v noči od pondeljka na torek je divjala v ljubljanski okolici vse huje kot nad mestom iti napravila ogromne škode na polju in na drevju. Prijatelj nagega lista s Posavja nam poroča, da je nevihta s točo hudo oklestila sadno drevje in lipov: nasad ob Dunajski cesti: na tleh so ležale cele trume pokončanih ptičev. — Iz Sp. Šiške nam pišejo: V noči z dne
24.	t. m. je razsajal po Šiški in okolici strašen vihar. Toča — debela kot lešniki, pa tudi kot orehi — ie potolkla vse vrtove. Salata. grah, fižol — kar na drobne koščke je vse razbito. Trud cel.j spomladi je bil zastonj. — Strehe so silovito trpele. Opeka je padala s streh, da je bilo joj. Zadnje poslopje perutninarskega zavoda Ditrich & Krapeš je brez strehe. Vihar je streho vzdignil ter jo treščil raz zidovje. Drevje je zelo polomljeno. Tudi šipe na oknih so pobite. Toča je kruto razsajala. Škoda je občutna. — V prodajalni našega konzumnega društva je kazal v torek en član pol kile zmrznjene toče. ki jo je dobiL ob 9. dopoldne na vrtu.
— Še mednarodna avtomobilska tekma.
Pišejo nam iz Tržiča: V soboto je moral ves Tržič gledati avtomobiliste. Delo je počivalo in delavci smo izgubili en dan. Naši delodajalci imajo avtomobile in — prosti dan smo dobili zato. da smemo gledati bogatine, kako dirkajo mimo nas. Zgubili smo zaslužek enega dne, pridobili pa smo lahko marsikaj, namreč na porazumevanje razmer v človeški družbi, družbi. Uboge delavske pare smo gledale kapitaliste. ki so nam z avtomobili pripovedovali: koliko so že izželi iz naših žuljev, koliko zabave si lahko privoščijo iz uspehov našega dela. Kak zasmeh nas samih je bila naša udeležba ob cesti... Ha. ali se bomo začeli zavedati. kako je in kako bi moralo biti?!
Umrli so v Ljubljani: Alojzia Vidic, vdova magistratnega tajnika, 89 1. — Pavla Ko-schier, vdova c. kr. okrajnega predstojnika, 80 let.
— S trebuhom za kruhom. V pondellek se
je z jttženaga kolodvora odpeljalo v Ameriko 50 Makedoncev in 35 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 15 Hrvatov.
»Kristus«. Predvčerajšnjem sie je potikal okoli deželnega dvorca cel dan neznan moški. Ko ga je zvečer stražnik ustavil, mu je rekel, da je »Kristus«. Slaboumnega moža Je stražnik odpeljal na magistrat, odkoder so ga na odredbo zdravnika popeljali na opazovalni oddelek. Rekel je, da se piše Alojzij Mramor in da je doma iz Zatičine.
— Zblaznel je v soboto na kolodvoru 701etni vpokojeni orožnik Iv. Brkič iz Hrušovima, okraj Benkovac, v Dalmaciji. Navedenec je spremljal prejšnji dan tri osebe v Pasterjev zavod na Dunaj in ko se je vrnil nazaj, se je še njemu omračil um. Nesrečneža so na odredbo mestnega fizika svetnika gosp. dr. Krajca prepeljali v deželno bolnišnico.
— Pogreša se od sobote zvečer 381etni mestni delavec Franc Modic iz Črne vasi št. 3. Domneva se, da se je ponesrečil. Kdor bi kaj o tem vedel, naj sporoči mestni policiji.
»Slovenska filharmonija« koncertira danes pod vodstvom g. kapelnika Teplega, na vrtu hotela »Lloyd« (Karel Tauses). Začetek ob 8. zevečr. Vstopnina 40 vin.
— Izgubljeno In najdeno. Neka dama je izgubila zlato brožo z briljanti; neka druga pa zlat uhan z briljantom. — Čevljar Fran Kralj je izgubil srebrno žepno uro. — Policijski nadstra-žnik Jakob Kržan je našel črno ročno torbico. — Trgovski vajenec Danilo Škerbinc je našel srebrno ovratno verižico. — Šolska učenka Marija Klopčičeva je našla črn ženski dežnik.
Socialna demokracija in terorizem.
Najnovejši in najmlajši, in — najnaivnejši organ v slovenski žurnalistiki se zaletava zadnje tedne kot trobilo tržaških solzarjev v našo stranko, kakor da je zbesnel. Za vsako oslarijo, ki mu jo sporoča centrala tržaškega kru-mirstva ima na razpolago cele predale svojega jetičnega obstanka, previdno pa molči o vnebo-vpijočih lumparijah, ki jih uganjajo njegovi ljubljanski somišljeniki zbrani v »zvezi jugoslovanskih železničarjev«, ali po domače v repu N. D. O. Mi se doslej z jako delikatnimi zadevami v"tem krožku namenoma nismo hoteli pečati, ker smo prenričani, da nestvor, ki med nami životaii, nima eksistenčnih predpogojev | in bo torej prej ali slej poginil, ne da bi pusti! za seboj kaj druzega kakor prokletstvo tistih maloštevilnih železničarjev, ki žalibog še danes ne znajo misliti z lastno glavo.
Da pa slovenski delavski javnosti nekoliko odgrnemo zagrinjalo, za katerim se rode naj-ostudnejše cvetke korupcije in brezznačajnosti in da naše delavstvo spozna, kje vlada naj-brezobraznejši terorizem, zato objavljamo v naslednjem dopis ljubljanskih državnih železničarjev, ki so ga ti v očigled neznosnih razmer .ul dni odposlali na c. kr. državno železniško ravnateljstvo v Trstu, na osrednji odbor bolniške blagajne c. kr. državnih železnic na Dunaju ln na lokalni odbor bolniške blagajne c. kr. državnih železnic v Ljubljani.
Dopis se glasi:
»V novejšem času se množe slučaji, da upli-vajo tukajšni uradniki postaje Ljubljana c. kr. drž. železnic na svobodno izvrševanje svoje zdravniške dolžnosti izvajajočega železniškega zdravnika gosp. dr. Illnerja in to na način, ki se smelo imenuje strankarskim in ki škoduje prizadetemu osobju in je tudi splošno jako škodljiv.
V dokaz te trditve navajamo v sledečem nekaj slučajev, ki so se dogodili v novejšem času in obenem opozarjamo na navedene priče.
Skladiščni delavci U. J.. M. F. in P. F. so bili tako. pri sprejemu v železniško službo, kakor pri sprejemu v provizijski sklad zdravniško preiskani in zdravim za skupino A pripoznani. Meseca aprila t. 1. se je imenovane dodelilo vozni službi in so morali vsled tega ponovno na zdravniško preiskavo h gosp. dr. Illnerju. Zdravniška spričevala so se glasila sledeče: M. F. »za barve slep, rdeče, zeleno«; U. J. in P. F.: »poznanje barv neDOpolno, se priporoča ponovni preiskavi no glavnem zdravniku«. M. F. in U. J. sta na to prosila postajenačel-nika, da jima dovoli, da se predstavita glavnemu zdravniku v Trstu. Ta opravičena prošnja pa se jima je skrajno osorno odbila. Ko je nato U. J. dejal, da se bo vzlic temu dal preiskati po klavnem zdravniku, mu je dejal po-siajenačelnik, da ga takoj odslovi, in mu je pokazal vrata. Drugače se je pa zgodilo P. F.
Ta se je spomnil, da mu je šolski uradnik Zlatnar Fran naročil, da ima zdravniško spričevalo, preden je odda. njemu pokazati in je to tudi res storil. Ker pa uspeh preiskave v zmislu Zlatnarjevih želja ni bil ugoden, je ie-ta spričevalo enostavno raztrgal in to v pričo F. ter mu dejal, da se ima drugi dan še enkrat oglasiti pri železniškem zdravniku povodom ponovne preiskave, obenem pa ga je dodelil za drugi dan uže k vozni službi. Drugi dan je bil res P. brez vsakega pomisleka za skupino A dobrim pripoznan. Kako je zdravnik kar čez noč svoje mnenje spremanil in določil ravno nasprotno diagnozo, to preiskovati ni naša stvar, vzlic temu pa se smatramo za opravičene, dvomiti o nepristran.>sti tega početja.
Raztrgano spričevalo je P. kazal vsakomur v skladišču, kdor je je le hotel videti in lahko to potrdijo sklad, mojster P., sklad, sluga G., in skladiščna delavca U. in L.
Prosimo, da se ta zadeva preišče in pri-, stranske nedostatke odpravi.
Ta pritožba drž. železničarjev dokazuje korupcijsko postopanje jugoslov.- uradnikov in naj bo le začetek dolge serije lumparij, ki so iz stran-karsko-sovražnih motivov vršile v teku zadnjega leta. Na podlagi neovrgljivih dejstev bomo dokazali, kje je terorizem in denunciantstvo doma in Krašovec in Zlatnar naj se uže danes pripravita na objektivna (?) poročila, ki se bodo od njiju zahtevala.
Ušesa navili bomo pa tudi še drugim zakotnim junakom, da jih pač za vedno veselje mine, govoriti in čečkati o terorizmu in socialni demokraciji.	Zaupnik.
Štajersko.
— Trbovlje. V torek 2. julija t. 1. bo ob 2. popoldne seja občinskega odbora z dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Poročila predsednika. 3. Prošnja Antona Počivav-šek za podelitev koncesije za proizvajanje s kinematografom v Lokah štr 89; poročevalec g. Dežman. 4. Prošnja Martina Juran za podelitev obrta prodaje žganja v Lokah št. 98; poročevalec g. Forte. 5. prošnja Miha Selevšek za podelitev gostilniške obrti v Ojstrem št. 11; poročevalec g. Birtič. 6. Enaka prošnja Boljenka Ameršek v Lokah št. 109; poročevalec g. Heut-mann. 7. Prošnja Jurija Barič za podelitev obrta prodaje kruha in klobas1; poročevalec g. Go- . ropevšek. 8. Prošnja Terezije Droljenik za povišanje remuneracije; poroča g. Dežman. 9. Sklep o upeljavi tedenskih sejmov v Trbovljah; poročevalec Ig. Sitter. 10. Imenovanje pomožnega uradnka. 11. Več prošenj za sprejem v ob-činko zvezo; poročevalec g. Kramer. 12. Predlog in nasveti.
— Celje. Pretečeno soboto je bil ob 8. zvečer v prostorih gostilne »Pri zelenem travniku« delavski shod. ki jfi, bil nad vse ^pričakovanje dobro obiskan. Namesto zadržanega sodruga Etbina Kristana je poročal na shodu
sodrug Tokan iz Trbovelj. Predsedoval Je shodu sodrug Bizjak. Na dnevnem redu je bila brambna reforma. Zbrani delavci so pazno sledili izvajanjem sodruga Tokana, ki je y dveurnem govoru obrazložil sedanjo politično situacijo ter sramotno politiko posameznih političnih strank napram brambni reformi, ki naloži prebivalstvu zlasti delavskemu ljudstvu nova bremena. Govornik je priporočal navzočim, naj pazno zasledujejo delo v državnem in deželnem zboru, da bodo o vsem poučeni. Za to pa je treba predvsem razširiti delavsko časopisije. Delavci naj razširijo »Zarjo«, ki je edini slovenski delavski dnevnik. Nobena delavnica in nobeno delavsko stanovanje naj ne hi bilo brez »Zarje«, povsod kamor delavci zahajajo, je treba zahtevati »Zarjo«. Ako bo razširjena »Zarja«, tedaj se bo tudi strokovna in politična organizacija okrepila, zatorej naj gre vsak posameznik nadelo. Živahno odobravanje je bilo dokaz, da je govornik govoril vsem navzočim iz srca. Nazadnje je še sodrug Bizjak iz-pregovoril spodbujevalne besede. Odkar deluje »Vzajemnost« za Štajersko in Koroško v Celju, opažamo pri nas med delavstvom novo življenje, veselo živahnost, ki nam je podok napredka. Število članov prav lepo napreduje.
— Iz Maribora poročajo:	V nedeljo popoldne sta sc kopala v Dravi kolarska učenca Jožef Vogrinc in Jožef Avguštin. * n»la sta na mesto, kjer je Drava zelo deroča. Plavati je znal samo Vogrinc. Močni tok Drave ju je zgrabil in kmalu sta izginila v valovih, lrupcl doslej še niso dobili. Seveda je prepovedano kopanje v Dravi, a ker ni drugega kopališča, se ne menijo ljudje za to prepoved. Leto za le-
toni zahteva Drava žrtve, a oblasU se ne zganejo da bi zgradili primerno kopališče.________
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in tane naročnina
Za avstro-ogrske kraje:
celoletna  ...........................K 2160
polletna....................................1080
četrtletna................................  .540
mesečna......................................180
Za Nemčijo:
celoletna .  .......................  .	K 26 40
polletna ...........	» 13 20
četrtletna	„6	60
mesečna.....................................2	20
Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji In tobakarnah:
Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav-nišjvo , Zarje” v Ljubljani.
Koroško.
— Jezuiti špekulirajo. Iz Volšperka poročajo, da so jezuiti pri Sv. Andreju prodali večji del svojih obsežnih posestev miljonarju pl. Kolleggu. Napravili so baje dober »kšeft« in nameravajo zopet kupiti kako drugo veliko posestvo.
Goriško.
— Izvrševalnl odbor okrajne organizacije y Gorici ima svojo sejo v soboto, dne 29. junija 1.1. (na dan sv. Petra in Pavla), ob 10. dopoldne v prostorih »Delavskega doma« v Gorici. Odborniki so naprošeni, da se te seje gotovo udeleže.
— Okrajna organizacija v Gorici priredi v nedeljo, dne 28. julija t. 1. veliko delavsko veselico v prid miljonskemu skladu »Zarje«. Kraj, kjer se bo veselica vršila, priobčimo v eni prihodnjih številk lista; prav tako bode tudi spored veselice pravočasno objavljen. Priporočamo že sedaj delavstvu iz vse goriške okolice, da se pripravi ta dan, da bo veselica uspela čim sijajnejše. Bratska pevska društva, ki bi hotela prostovoljno sodelovati na tej veselici, so naprošena, da to naznanijo veseličnemu od-bru okrajne organizacije v Gorici, ul. Tre Re 16. Ravno tako je naprošeno tisto delavstvo iz oddaljenih krajev, ki se namerava veselice vde-ležiti v večjem številu, naj to naznani gori omenjenemu odboru, da bode preskrbel za dostojen sprejem.
— Okrajna bolniška blagajna v Gorici je imela v nedeljo, dne 23. t. m., svoj izredni občni zbor, na katerem se je prvikrat razpravljajo v
slovenskem in v italijanskem jeziku. Prisotnih }e bilo 48 delegatov članov in 27 zastopnikov delodajalcev. Zborovanje je otvoril predsednik A. Callini; razpravo v slovenskem jeziku je vodil zapisnikar Štolfa. Zapisnik zadnjega občnega zbora je bil sprejet brez čitanja. V načelstvo so bili Izvoljeni: Markič Mihael. Arčon Ivan, Callini A., Sborzil Josip, Cargnel Ugo, Salla Anton od delegatov članov in dr. Novak Ivo, Drufovka Rudoff, Kravos Ivan od zastopnikov delodajalcev. V nadzorovalni odbor so bili izvoljeni 4 odborniki od delegatov članov in 2 odbornika od zastopnikov delodajalcev, v razsodišče: 4 delavski delegati in 1 delegat delodajalcev. Remuneracija odbornikom je bila — na predlog delegata Cargnela — določena soglasno v dosedanji višini. Pri raznoterostih je zastopnik delodajalcev dr. Podgornik predlagal z ozirom na to, da bolniška blagajna razteza svoj delokrog razen goriškega sodnega okraja, tudi na pet gorskih sodnih okrajev, kateri so izključno slovenski, da novoizvoljeno načelstvo preštudira izpremembo § 35 pravil ter skliče v kratkem drugi občni zbor s predlogom, da se izroči nadzorovalna oblast blagajne c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici in odvzame goriškemu magistratu. Predlog je bil soglasno sprejet.
— Podgora. V petek. 28. t. m. bo zaupni shod v prostorih sodruga E. Bizaja. Na dnevnem redu je poročilo o strankinem zboru in sklepanje o vcselici. ki se priredi prihodnji mesec v korist »Zarje«. Sodirugg vabimo, da se udeleže tega shoda v velikem številu. Shod bo ob polu 8. zvečer.	Politični	odbor.
— Uboj. Iz Podgore nam poročajo:	V nedeljo zjutraj je šel neki kmet v vinograd onostran hriba Kalvarije. Ko se je vračal z drugim kmetom po kolovozu, sta videla v travi ležečega človeka. Mislila sta, da je kmečki delavec, ki počiva v senci, kt) sta se pa približala, sta opazila, da je dotični ranjen naglavi in levem ušesu. Pozneje so spoznali, da je mrtev in je Brešan iz Ločnika. po domače Rati. Delal je v vinogradu v jutrajnih urah. Ker pa ima oziroma njegov oče lov v tistih gozdovih, sumijo, da gre za napad lovskega tatu. Brešan je bil prestreljen na desni strani prsi in skozi prste desne roke. Na glavi je imel več ran in levo uho prerezano. Prvotno so mislili, da gre za samomor, sodna komisija pa. ki je prišla na lice mesta je konsta-tirala. da gre za zločin uboja. Prenesli so ga ■' mrtvašnico v Podgoro. kjer so ga v ponde-■ok raztelesili. Rajnki je bil uslužben pri južni železnici.
— Vodstvo obrtne nadaljevalne šole v Solkanu vabi prijatelje obrtnih nadaljevalnih šol, obrtne mojstre, delavce in trgovce h sklepu šolskega leta dne 30. junija t. I. ob U. dop. v šolskem poslopju in k razstavi letnih izdelkov, ki se otvori po sklepu ter ostane odprta do 5. pop.
Istra.
— Som v opatijskem kopališču. V kopališču Angiolina se je pokazal v pondeljek nenadoma precej velik morski som. Med kopalci je
nastalo veliko razburjenje in preplašeni so letali sem in tja. Ribiči so šli takoj na lov. Bilo je jako zanimivo gledati kako so preganjali in gnali mladega soma soma proti obrežju. Končno so ga tako zapletli v mreže, da ni mogel nikamor več, nakar so ga pobili. Som je letošnji mladič in meri čez dva metra.
Državni zbor.
Dunaj, 26. junija.
Prva skupina paragrafov brambne reforme je bila danes sprejeta in pojutrišnjem upajo pa-triotje spraviti vso predlogo pod streho. Bilo je naravnost ginljivo videti, kako so črnorumeni junaki prihiteli pokazat svojo brezmejno vdanost militarizmu, glasovat za vse zahteve vojne uprave in hrabro poteptat vse predloge, s katerimi bi se ogromna bremena novega zakona vsaj nekoliko ublažila. Vse, kar ni v vladnem načrtu, je bilo kratkomalo odklonjeno. Vladna večina je funkcionirala kakor dobro namazana mašina, ki nič ne misli in nič ne čuti, ampak samo opravlja predpisano nalogo. Seja je trajala do 11. zvečer, ker je bilo treba več ur za glasovanje po imenih, kar je trajalo skoraj do 4. popoldne. Potem je bila debata o drugi skupini zaključena, ki se jutri nadaljuje.
Zaključno besedo o prvi skupini je imel poročevalec dr. Sommer (nem. nac.), čigar govor ni bil nič posebnega.
Nato se je pričelo
glasovanje.
Leuthnerjev predlog, da se preide na dnevni red in da ima vlada predložiti nov brambni zakon s 14mesečno vojaško službo je odklonjen.
Ltebermannov predlog, da se odgodi specialna debata, dokler vlada ne predloži novega zakona o vojaškem preskrbo vanju, je odklonjen.
Liebermannov predlog, da bodi vojaška služba ne le splošna, ampak tudi enaka, je odklonjen.
Po imenih se glasuje o socialističnem predlogu, da je država dolžna plačati odškodnino za vsako škodo na zdravju in življenju, ki jo kdo utrpi v vojaški službi. Za predlog glasuje 130 poslancev (razven socialistov še češki radikalci in nekoliko divjakov), proti pa 310. Predlog je torej odklonjen.
Socialistični predlogi, da se vojaštvo nima rabiti za policijsko službo, da vojaki nimajo biti postreščki pri častnikih, in da se sme vojna samo z dovoljenjem parlamenta napovedati, so odklonjeni.
Freslov predlog, ki zahteva, da se kaznuje vsako zlostavljenje in zmerjanje vojakov, je odklonjen.
Triletna »dveletna« služba.
Pri § 8 predlagajo socialisti, da se določi enoletna služba. Ta predlog je odklonjen.
Socialisti predlagajo nadalje, da iina odpasti tretje leto za kavalerijo in artiljerijo, ter tretje leto za podčastnike in za enako število vojakov brez šarže; poslanec Seitz zahteva o tem glasovanje po imenih.
Predsednik Sylvester »ne opazi« tega predloga in mameluki že vstajajo za vladno zahtevo. To povzroča
viharen protest
socialistov. Hrup traja tako dolgo, da se Svl-vester »spomni« in uvede glasovanje po imenih Socialistični predlog je »seveda« odklonjen*’ zanj je 135 glasov, proti pa 300.
Poslanec Tresič predlaga, da naj znaša služba pri vojni mornarici tri leta za tiste, ki so služili vsaj dve leti pri trgovski mornarici. Tresič namerava o tem predlogu zahtevati glasovanje po imenih.
Slovenski klerikalci
pa izvedejo pri tej priliki brezobrazen demago-gičen manever. Proti vsem parlamentaričnim navadam predlagajo namreč oni glasovanje po imenih. Dalmatinski poslanci so vsled tega silno razburjeni in ne taje svojega ogorčenja nad klerikalci, ki glasujejo pri vseh točkah za vlado, pa se hočejo potem naenkrat kazati »opo-zicionalce«.
Tresičev predlog je kakor vsi drugi odklonjen s 302 glasoma proti 130.
Socialistični predlog, da se ima tudi sposobnim podčastnikom omogočiti, da postanejo častniki ter da se imajo opustiti kadetske šole, je odklonjen.
Socialistični predlog, da ostane dosedanje število rekrutov — 103.100 — neizpremenjeno, je odklonjen.
Socialistični predlog, da se nima rekrutni kontingent določati za dvanajst let naenkrat, ampak vsako leto posebej, je odklonjen. Gla-
protipa 322,menih‘ Za pred,og je 113 £lasov,
^^:SSKhm®ieri!V^predl0«- da ^ proti nepra-klonjen potrditvi dovoljen rekurz, je od-
Leutnerjev predlog, da se odpravi privi-njen	6 *Drost°vollne« službe, je odklo-
™*r,r?-Uthneriey predl°K- da se imajo učitelji potrditi samo za nadomestue rezerviste in da
Se 3'vviiarci1' !'UŽba v i)0Čitnicah’ Je odklonjen.
Wlnarskyjev predlog, da naj velja za duhovnike m serneniščnike vojaška služba kakor za druge državljane, Je odklonjen.
Reslov predlog, da se nima uvrstitev v nadomestno rezervo omejevati na sinove veleposestnikov, ampak da ima veljati tudi zn ‘Ninove malih kmetov, je odklonjen.
Brez izpreineinbe.
sprejme večina vse paragrafe od 1 do 40.
Nato se pričenja specialna debata o drugi skupini. Sommer poroča.
Poslanec Winarsky zagovarja socialistične predloge, k tej skupini.
Poslanec Leuthner polemizira z nernško-
nacionalnim poročevalcem. Nadalje govore še Fresl, Habertnann, Prošek, Resel, Hnatek, Iro iu Jarc.
Konec seje ob 11. zvečer.
Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne.
1,000.000 vinarjev
::	za	tiskovni	sklad	„Zarje“	::
-.....—	28.	izkaz:	 —
A. Gnezda na godovanjtt mesto alkohola 500 vin., med železničarji v Zidanem mostu 285 vin., L Drmastja 10 vin,
B. Petrič, ker gre v Ameriko 100 vin., P. Jeločnik 75 vin.,
I. Pičer 50 vin., Kokalj, Trbovlje 100 vin., na gozdni veselici v Trbovljah nabrala ga. Čeplnova 1293 vin., sodrug Štern na shodu pri Zelenem travniku- v Celju 508 vin., Solkanski sodrugi po sodrugu Jože Srebrniču: Juhč 40 vin., Ate-32 vin., Zagomile 30 vin., Čuk vin., Gerbic 30 vin., B. A. 20 vin, Jakulč 120 vin., J. Komeij 30 vin., Grmič 20 vin., Batagel 20 vin., S. Jug 20 vin., V. Golja 50 vin., P. Černe 10 vin., Sl. Antolič 60 vin., V. M. 20 vin., Rok 20 vin., Vilče 100 vin., Brnjek 46 vin., 1. B. 12 vin., M. F. 6 vin., Riko 20 vin., Perko 10 vin, Vitez 10 vin., A. Vuga 10 vin., Al. Jug 10 vin, Boltarč 20 vin., Albin 37 vin., T. Bašin 20 vin., J. BaSin 20 vin., Komeij 10 vin., A. Srebrnič 10 vin., St. A. 20 vin., A. Jug 60 vin., K. Bizjak 20 vin., J. Milost 20 vin., rdeči planinci 200 vin., Klemenčič 10 vin., A. Mozetič 500 vin., J. S. 30 vin., Brezgar 10 vin., Skarabot 20 vin., Ulnarč 20 vin., M. Polšak 10 vin., Karlo 10 vin., Fr. Hrovatin 20 vin., Fr. Šercer 100 vin., Avg. Gabrijelčič 10 v., neznanec 18 vin., Iv. Leban 40 vio., A Kander 10 vin., J. Zavratnik 10 vin., J Abramič 20 vin., Avg. Čičigaj 6 vin., J. Cernc 4 vin, J. Srebernič 34 vin, neimenovan 4 vin.
Skupaj 132848 + 5000 = 137848 vin.
prispevke za miljonslU sklad sprejema, vlaga v ,,Delavsko hranilnico" in izkazuje v ..Zarji" sodrug Viktor Zorc, tajnik strokovnih društev, Ljubljana, Selenburgova ulica St. 6, II. nadstropje.
Vestnik organizacij.
Pevski zbor ,, Vzajemnosti" ima vaje v četrtek In v petek, obakrat ob 8. zvečer. Sodrugi pevci naj se jih zanesljivo udeleže.
TamburaSki zbor raoičanske podružnice .Vzajemnosti* ima izredno vajo jutri v četrtek ob 8. zvečer; člani go vabljeni, da se je v polnem številu udeleže zaradi sobotne popoldanske ljudske veselice na vrtu .Narodnega doma*.
Govorniški tečaj za mlajše sodruge iz Ljubljane in okolice otvori »Vzajemnost začetkom meseca julija. Priglasiti se je do konca junija v zvezlni pisarni pri sodrugu Viktorju Zoržtu,
Škofja Loka. V nedeljo dne 30. junija točno ob pol 10 dopoldne ima odbor .Vzajemnosti' sejo. Seja je posebno važna in so vabljeni k njej tudi vsi člani. Prosi se za obilen obisk'
Zadnje vesti.
NAMERAVAN ATENTAT NA NADVOJVODO JOSIPA FERDINANDA.
Gorica. 26. junija. Aretirani kmet Anton Ipavic je sumljiv, da je nameraval še druge atentate, kakor so spoznali iz njegovih zaplenjenih pisem. V teku nadaljnega zasliševanja je Ipavic vztrajal pri trditvi, da ga ie za atentat naiel vikar Cadenaro.
POLJAKI IN RUSINI.
Poljaki y skrbeh.
Lvov, 26. junija. Vsepoljski poslanci silijo, da se takoj po odgoditvi državnega zbora skliče plenarno zborovanje poljskih deželnozborskih poslancev v Lvov, da se posvetujejo o položaju. Poslanec Zamorski trdi, da Je gospodujoče stališče Poljakov v nevarnosti. Tudi češko-nemška sprava ima namen, da se uniči vpliv Poljakov v Avstriji.
Rusinska univerza.
Lvov, 26. junija. Dne 30. t. m. prirede Rusinj v Lvovu ljudski tabor, ki bo izjavil, da Rusini neomajno vztrajajo pri zahtevi, da se ustanovi v Lvovu rusinska univerza. Podobne tabore prirede Rusini tudi po drugih krajih.
KONFERENCA ZA DEŽELNO IN MESTNO STATISTIKO.
Celovec, 26. junija. Včeraj ob 10. dopoldne se je otvorila v dežeinozborski dvorani konferenca za deželno in mestno statistiko, ki se je udeležujejo vse avstrijske dežele razen Dalmacije.
BILINSKEGA NEUSPEHI.
Razbita pogajanja.
Sarajevo, 26. junija. Pogajanja ministra Bilinskega s strankinimi voditelji bosanskega sabora so se popolnoma izjalovila. Sabor se odgodi vsak čas.
Sarajevo. 25. junija. Bilinski ostane še dva dni v Bosni. Svoje bivanje je zato podaljšal, da poravna na novi podlagi nasprotja v železniškemu vprašanju.
OGRSKA DUMA.
Izročitev Kovacsa.
Budimpešta. 26. Junija. Včeraj je izročila poslanska zbornica na predlog državnega pravdništva poslanca Kovacsa. Prihodnja seja je jutri.
POŽAR NA PARNIKU .CESARICA ELIZABETA-
Budimpešta, 25. junija. Ravnatelj dr, Do-monyi izjavlja: Sedem potnikov je ugrabila smrt. Natakarja, ki je zgorel, niso mogli spraviti iz postelje. Najbrže je bil popolnoma pijan. Domnevamo, da je ogenj nastal vsled tega, ker je neki ruski študent vrgel še gorečo cigareto proč. Med potniki je bil tudi neki ruski general, ki je imel važne listine s seboj in jih je prav težko spravil v varnost	.
PAPEŽ IZDA ZOPET ENCIKLIKO.
Rim, 25. junija, O priliki Konstantinovega jubileja bo izdal papež encikliko, v kateri bo naslikal sedanji položaj cerkve v katoliških in protestantskih deželah. Dokazati hoče, da ima Katoliška cerkev v protestantskih, zlasti anglosaških deželah, več svoboščin kakor v marsikateri katoliški deželi, kjer jo zatirajo.
NEZGODA V BREMENSKEM PRISTANIŠČU.
Bremenhaven, 25. junija. Čoln s sedmimi osebami se je prevrnil. Tri so rešili, štiri so utonile.
STAVKOVNO GIBANJE.
Stavka francoskih mornarjev.
Pariz. 26. junija. Delegatje vpisanih mornarjev so notranjemu ministru sporočili, da
njih zveza sptejme vladni predlog o razsodišču in zahteva, da predseduje član vlade in odloča v prepornih točkah. V komisijo naj pošlje vsaka luka šest pristaniških delavcev in šest vpisanih mornarjev.
IZDATKI ZA ANGLEŠKO MORNARICO.
London, 25. junija. V poslanski zbornici je Lloyd-George potrdil, da je določenih za mornarico le (!) 1 miljon funtov, da pa bo treba prihodnje leto ta znesek izdatno zvišati. Pol miljona porabijo za invenstiticijo v vzhodni Afriki in .Ugandi.
ODGODITEV ITALIJANSKE ZBORNICE.
Rim, 25 junija. Zbornica se je danes odgo-dila za nedoločen čas. Gioiitti je poudarjal, da je zbornica častno in resno rešila problem volilne reforme in da je s tem pokazala, da dostojno reprezentira heroizem italijanskega ljudstva. Poslanci so priredili Giolittiju iskrene ovacije. Predsednik zbornice Matcora je v svojem zaključnem govoru rekel, da so Gioiitti in vsi drugi ministri izvršili v zadnjem zasedanju veliko in važno delo in da je zbornica zvesto sodelovala. Poslanci so navdušeno klicali .Živio* kralju in Italiji ter potem zapustili dvorano.
ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA.
Z Egejskega morja.
Rim. 26. maja. Iz Roda poročajo: General Ameglio je povabil k sebi župane 'n predstojnike mest ter krajev zasedenih otokov in jim zapovedal, da opuste nadaljno politično agitacijo. snamejo avtonomistične zastave in razpuste lastno policijo. Carina »n davki se bodo pobirali doslej na račun Italije. Otoško prebivalstvo se mora zadovoljiti z varstvom Italft*.
POLOŽAJ V TURČIJI.
Upor v M»nastlru.
Carigrad. 26. junija. Iz Monastira poročajo k uporu bataljona strelcev, da je mušeta-rif v Peči. ueki Albanec, s 150 možmi prestopil k upornikom. Musetarifov korak ie tem neumljivejši, ker ie še pred kratkim pogumno branil Peč proti upornikom. Dezertiralo je vsega skup osem častnikov.
ROPARSKE ČETE.
Carigrad, 25. junija. Policija je zasledila grško roparsko tolpo, ki je umorila mnogo oseb, ki so se prej zavarovale za visoke vsote. Roparji so si potem prilastili zavarovalnino. Izdal jih neki tovariš, ki je dobil premajhen delež. Orožništvo je izsledilo pri Kurodiji skrivališče roparjev. V bližini vasi je stanovala neka kmetica s svojo hčerko. Že več let so ljudje opazo-vali, da so zahajali v to hišo možje, a ki jih ni bilo potem več na spregled. V bližnjem gozdu so našli štiri trupla. V hiši so našli 27 trupel, večje število denarnic, ur in nakitja. V zabojtn so imeli morilno orožje. Aretiranci so izjavni, da so v *eku zadnjih mesecev umorili 40 moz. Aretirali so tudi 30 kmetov.
SNEŽNI ZAMETI NA ŠPANSKEM.
Madrid, 25. junija. V pokrajini Galicia je v soboto uničil snežni zamet 13 krajev in vso setev.
SRBSKA SKUPŠČINA.
Viharna seja.
Belgrad, 26. junija. Konec predvčerajšnje seje je bil silno viharen. Nacionalist Agatano-vič je v govora o izredni kreditni predlogi baje žaljivo napadal votiega ministra, ki se mu je revanžiral in ziapusiil dvorano. Nacionalisti so z velikim hrupom naskočili ministrsko klop. Predsednik in ministri so se brezuspešno trudili pomiriti opozlcionalce. Ko je nastopil vsaj deloma mir, je ministrski predsednik izjavil, da se zadeva uredi na prihodnji seji. Nato so sejo zaključili. Na včerajšnji seji Je zahteval v imenu nacionalistov poslanec Rlbarac, da se vojni minister opraviči. Zaradi odsotnosti vojnega ministra so po viharni debati sklenili, da se zadeva odgodi na danes.
VOLILNI BOJ V UNIJI.
Novi Jork. 26. junija. Roosevelt je zdaj na potu v Novi Jork, Njegovi pristaši mu pnre« jajo na postajah ovacije. Imenoval je doslej 18 članov svojega glavnega sveta, med njimi enega demokrata.
Berlin. 26. Junija, Iz Novega Jorka poročajo »Lokalanzeigevju«, da je nastopil na demokratičnem konventu Bryan proti Parkerju in izjavil, da hoče eventnelno tudi sam kandidirati, Bryan ima mnogo upanja, da bo nominiran,
PONESREČENI IZLETNIKI.
Novi York, 25. junija. Izmed 130 izletnikov, ki so čakali na mostu za izkrcevanje in ki se je podrl, so doslej dobili 30 trupel.
Naročajte se na Zarjo!
Tršt
—Politični odbor jugpsslfovanske socialno demokratične stranke v Trstu ima v petek 28. t. m. ob pol 9. zvečer redno sejo.
— Samomor v kavarni »Union«. V torek,
25.	t. m. se ie ob 8. zjutraj ustrelil v stranišču kavarne »Union« pleskar Michelutti, Nesrečnež si je pognal krogljo v čelo in je bil takoj jlirtev. Vzrok temu obupnemu dejanju ie neznan. Nesrečneža so takoj prenesli v mrtvašnico Sv. Justa.
— Otrok je padel iz prvega nadstropja na Vrdeli pri Trstu, in sicer štiriletni Jožef Prelc. Mati ga je pustila samega doma in zaklenila vrata. Deček je stopil k oknu in ko je videl, da se njegovi tovariši igrajo, se je sklonil in padel na tlak. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico.
•• j	i	|	®	s	|f || ®	--r—Mre* konkurence! =====
S MlT^i	TFu	1	U 1 i lili i H	!j3| Ml S5 Krasne	novosti spomladanskih oblek in površnikov
• \Jsl^Lr	I«	vij* M 1	domačega izdelka« Za naročila po meri največja
c	  izbira	tu-	in	inozemskega	blaga.
. ■ ■■— Mestni trg st. 19, Mari trg st. o. -------- {Solidna postrežb«.	Hajnižje cene.
Tobakarne oziroma prodajalne ,,Zarje“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Beden, ulica Madonnina št.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc cacio št. 25 Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Ga-serma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kol- dvoru.
Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv Križu. Muraro Matej, Via Šette Fontane 14. Geržina, Rojan.
Minussi, Gretta.
Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere.
Letošnje poletje
v znamenju
Bata čevljev
Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika?
ff C/cr na to znamko.
Dobi se pOysod.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolic«
4-
r. z. z n. z.
obrestuje hranil, vloge po
0
v Ljubljani
0 brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: 20,000.000. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad K 700.000
Prva ljubljanska higijenična mlekarna
priporoča
Yoghurt-bulgarsko kislo mleko
kakor tudi pasteurizirano polno mleko, posneto mleko, kislo mleko, sladko smetano (Obers), kavlno smetano, kislo mleko, sir.
Piima čajno maalo
v centrali: Slomškova ulica štev. 3 kakor tudi v prodajalnah in mlečnih pivnicah: Lingarjeva ulica štev. 1, Poljanska cesta štev. 13, Florjanska ulica š;ev. 3, kjer se vedno tudi gorko in mrzlo mleko dobiva.
------------------------Dostavlja	se tudi na dom.----------------------------
Ivan Jax in sin, Ljubljana
'	mn.	šSPfi.
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa. w ----------------------------------  —------
Ceniki zastonj in franko.    -.t
m
i
M
— S pomočjo policije. Tržaški narodnjaki so izgubili vsako zaupanje. Zato bi radi angažirali tržaško policijo da bi jim pomagala proti socialistom. Tako so se podali na policijo in se tam pritožili, da še noben socialist ni aretiran, Še noben zaprt in da krvnika tudi še ni v Trstu, ki bi obešal socialne demokrate. Na policiji so se pritožili, da socialisti terorizirajo narodne delavce, da ne puste N. D. O. krumiriti itd. Končno se je policija narodnih komedijantov usmilila in si napisala na črno listo vse od narodnjakov naznanjene socialiste. Med temi so tudi Petejan, Regent, Lukežič, itd. In sedaj čakamo obsodbe. Človek bi mislil kmalu, da je Narodni dom podružnica tržaške policije. Morda je pa res.
— Ljudje, ki so ob pamet. Strah pred naraščajočo socialno demokracijo v Trstu je ukradel raznim tržaškim narodnjakom in nekaterim dnevnikom vso pamet. Sedaj vam preobračajo kozle, da je veselje. V svoji sobotni številki je objavilo ljubljansko glasilo N. D. O., da bo v pondeljek 24. t. m. splošna sr -'"i zidarjev proti narodnim zidarjem. Dopis je bil dolg in tisti, ki so ga napisali, bi bili radi. da bi ljudje vrjeli v splošno stavko. Nikjer niso slišali pripovedovati o splošni stavki Nobenemu ni padlo v glavo, da bi morali zidarji stopiti v stavko zaradi petih zidarjev, ki so organizirani pri N. D. O. Toda narodni »delavci« bi radi. da bi se jih smatralo za Sadove kaj in se jim zato sanja o splošnih stavkali. Jutri bodo seveda pisali, da so se zidarji narodnih delavcev zbali in da je šla stavka po vodi. Tako si jih delajo, izmišljujejo in rešujejo sami stavke. Pretečeno nedeljo je priredila narodna skupina uslužbencev mestne plinarne vtsielico. Skupina N. D. O, uslužbencev mestne plinarne šteje 16 članov. Socialistična organizacija pa šteje 700 članov. Narodni uslužbenci so priredili veselico in ljubljansko glasilo N. D. O. je objavilo zaradi tega v sobotni številki članek na uvodnem mestu. Veselica se ie vršila klavrno, da bolj ni bilo mogoče. Šestnajstorica narodne skupine je bila vsa v službi. Narodnih krogov pa, katerim naj N. D. O. služi, ni bilo na veselici. In vsemu temu pravijo narodno delo. Ljudje so izgubili pamet. In sedaj jo iščejo, toda zaman!
— Zastrupljenje. Šestletni Alojzij Rezič v Trstu je videl doma na mizi steklenico, in meneč, da je liker, je napravil požirek. Pil pa je strup. Mati ga je hitro nesla na rešilno postajo, kjer so mu izprali želodec in ga tako rešili smrti.
Delavsko gibanje.
= Proti varstvu stavkokazov. Na Švedskem je že 13 let v veljavi zakon, ki določa dveletno prisilno delo za onega, ki hoče z grožnja-m ali nasilstvom odvrniti koga od dela. Vlada sedaj predlaga, naj se kaznuje le oni. ki ustno ali pismeno gFOzi z dejanskim nasilstvom in naj se prisilno delo spremeni v zapor ali denarno kazen. Justični minister je pri debati o tem zakonu dejal v zbornici: »Nekateri so hoteli dokazati, da ta zakon ni razredni zakon. Poskus se jim Je ponesrečil. Zakaj jasno je, da je to, kar imenujejo varstvo onih, ki hočejo delati, le plašč za interese delodajalcev. Ni najhuje to, da je zakon sklenila zbornica, v kateri so prevladovali interesi delodajalcev, in da obsoja zakon dejanja, ki so proti njihovim interesom, najhuje je to, da so s tem zakonom prelomili splošna pravna načela, ker zakon kaznuje že poskus pregreška in sicer prav tako trdo, kakor izvršeni pregre-šek ali pa zločin. Zakon, ki tako očitno krši splošna pravna načela v prid delodajalcev, je v resnici razredni zakon.« No, gosposka zbornica je bila gluha za vse utemeljene očitke in je odklonila premembo zakona. V poslanski zbornici je bil pa sprejet s 138 glasovi proti 50 predlog socialnih demokratov, ki zahteva popolno odstranitev izjemnih določb.
Novice.
* V smrt za zaročnico. Pred nekaj tedni sc je utopila v vodnjaku v Mihačevi Dragi v hrvaškem Primorju deklica Albina Mihič. Dekle je zapustilo pismo, da je vzrok njenega samomora Ema Superina, ki da ji je prevzela zaroč-nika zidarskega mojstra Modesta škrobonjo. škrobonja je takoj javil po časopisih, da ni za-ročnik Superinove in da si je to Ema Superina nalašč izmislila. Te dni pa so našli v istem studencu, v katerem se je vtopila Albina Mihič, mrtvega Modesta Škrobonjo. Pri mrtvecu so našli pismo, v kateiem pravi, da mu brez za-ročnice A. Mihič ni mogoče živeti. Tako je zlobni jezik povzročil smrt dveh oseb. ki bi sicer lahko srečni živeli na svetu.
*Biazno dejanje. Grozen prizor se je odigral v petek dopoldne na obrežju Donave Ybbsu. 401etni Avgust Ammon, ki je že več let kuhinjski predstojnik v dežcini blaznici v Ybbsu, je vrgel voja otroka, dvele.no Emilijo in sedemletno Ano v Donavo in potem skočil še sam za njima. Hčerki sta bili dopoldne v šoli, oče ju je prišel iskat,češ da ju mora vzeti seboj k nekemu opravku in da ju kmalu zopet pripelje nazaj. Tesarji, ki so delali ob Donavi, so zapazili potapljajoče, ki so lih valovi že zgrabili in drvili r s seboj. Hitro so jim priskočili na pomoč, vrgli bruno v vodo. za kojega se je Ammon udi prijel. Od brega so Jim šli s čolnom nasproti. Am-mon je bil že popolnoma brez moči, trdno se ga Je oklepala desetletna Emilija. Oba so potegnili v čoln. Mlajše deklice niso mogli dobiti, valovi so Jo že odnesli. Vzrok groznega dejanja še ni
razjasnjen. Ammon je baje že delj časa imel namen umoriti sebe in otroke. Pred kratkim je menda hotel z britvijo prerezati otrokoma vrat, a ga je žena še pravočasno zapazila. Izročili so ga okrajnemu sodišču.
* 400 miljonov za dobrodelne ustanove. Ko se je na Francoskem uveljavil zakon za ločitev države od cerkve je prišlo pod sekvester 68.551 cerkvenih zavodov. Finančno ministrstvo poroča pravkar, da je do konca leta 1911 popolnoma likvidiralo 47.425 teh zavodov. Občinski in okrajni dobrodelni zavodi so dobili iz likvidacije doslej 335 milonov frankov. Ta vsota bo narasla na 400 miljonov frankov, čim iztirjajo zaostale zneske.
* Pes v politiki. O sodelovanju psov v političnih bojih pripoveduje »Cacciatore Italiano«. Zelo slabo se je godilo 1. 1848 psu nekega zloglasnega avstriskega policijskega komisarja v Milanu. Italijanski patriotje so ga vjeli in ga pobarvali belo, rdeče in zeleno. Policisti so vjeli psa in ga pobili. V Piranu so leta 1894 Italijani obesili psom žalne trakove, in so na ta način protestirali proti dvojezičnim narisom na javnih uradih. L. 1897. je letal po milanskih ul. koder ob času občinskih volitev in je nosil veliko tablo z napisom: »Glasujte za socialiste« .V Londonu so 1. 1898 polovili vse polno psov in jih odeli z ogrinjali, na katerih so bili natisnjeni različni pozivi naj volilci glasujejo ali za socaliste, ali za Chamberlaina. Bolj samosvoje je nastopil oni pes, ki je v začetku prejšnjega stoletja prišel skrivaj v angleški parlament in je začel silno tuliti, ko je govoril ravno lord North. Ta je mislil, da ga zasmehuje kdo izmed njegovih tovarišev in je predlagal, naj se dotičnika izključi od seje. Psa so baje obesili potem za kazen na hodniku parlamenta.
* Koliko vode porabi človek na leto? To vprašanje je skušal rešiti profesor Bache s pariške Sorbone. Bache je odgovoril: 6 miljonov litrov. Seveda ne popije človek vseh teh 6 miljonov litrov vode. Človeško telo dobiva največjo množino vode posredno. Povprečno poje vsak človek na leto 100 kilogramov kruha in približno tudi toliko mesa. Da pa se pridobi 100 kg kruha in 100 kg mesa. je treba 4 milj. litrov vode. Človeško telo pa vsebuje samo zelo veliko vode. Človek, ki tehta 75 kilogramov ima 48 kilogramov vode, kosti imajo 25 procentov, živci nekaj več kakor 50 procentov in koža ima 75 procentov vode. Kri ima 80 delov vode.
Odgovorni urednik F r a n B a r 11.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani.
t	  \
prijatelj moj,
Gre na vsako pot z menoj! Ker se večkrat z njim krepčam, Vedno zdrav želod’c imam!
Najboljše krepčilo želodca!
Sladici in grenki.
Pazite na pristnosti Posebno na kolodvorihI
Postavno vnrovano
Splošna priljubljenost
preizkušenega : Franckovega : kavi-nega pridatka* pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi,
* s kavnim mlinčkom.
UTajnoveJšeS Jlajnovejše!
Maksim G ^rdj
— „Mati“.—
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje* v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala.
„Zarja‘ se prodaja
v naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cema.
Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu, 5 §ubič, Miklošičeva cesta.
Sen k, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Bizi'v Bahoričcva ulica. Remzgar, Zelena jama.
tveteK, Zaloška cesta, ešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
v Ljubljani po 8 vin.
tobakarnah;
Dolenec, Prešernova vlica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Židovska ulioa. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulioa. Stiene, Valvazorjev trg.
Košir, Hilšerjeva ulica.
Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg.
Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor.
Križaj in Kotnik, »iška Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta.