36. stranko. Današnja Številka stane Din 1*50. v Damjani, v sredo 13. februarja mi. Leto um. ta vsak šmm pepoMaa, liruall aadalfa la p ratnike, «s do 30 petit mt a 2 D, do 100 vrit i 2 D 50 p, večji iateratl petit vrata 4 D; notice, podano, Izjave, reklame, preklici beseda 1 O; Popast po dogovora. — In&eraud davek poeebej. Vprašanjem glede i ne era tov na} ae orilo I i aaaaaka aa odgovor. 0p»avmiitve „8lov. Heroda' la paradam Mekana« bali olloi ti 0, pritlična. - Tililn it. 304. Uradaiatva „Slev. Nareda* Kaallevi altea it I, I. aadetrople Tele oa dtav. 14. »epla* spreja-aa la aodplsaaa la sadaataa fraakevana. W Rokopisa* aa na vraCa. gaaj W* Posait«t*9 Stavillc«! ~W v JugoslavIH od 4—€ str. po D. 1*50, S In vel 2D. V inozemstvu 4—6 str. 2 O., 8 In vet po 3 D. Poštnina olatans ti gotoviil. »Slovenski Narod* velja: V Jtgosliriji r (■•teatrr v Ljubljani po poitl 12 mesecev • • • Din 240-— Din 240 — Din 360-— 6 • »mm • • • . 120 — . 120-— • 180- — S m ■ • • . 60*- . 60- • 90"- . 20-— • 20— • 30-— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljeio v prvič naročnino vedno Oay* P° nakartvo. Ka urno pismen* naročila hree poslatve denar1« »e ne moremo ozlratf. Italijanska ekspanzija. Mussolinljeva vlada dela z vso svojo močjo v to svrho, da bi dobil velik del italijanskega prebivalstva zasužka in domovanja zunaj države. Strasno neprijetno se občuti v Italiji preveliko število prebivalstva, ki pa še pridno narašča. Mussolini je bil privabil španskega kralja v Rim, da se je pogovarjal ž njim o možnosti izdatnega izseljevanja Italijanov v južno Ameriko. Takrat 50 italijanski listi pravili, da so tozadevni sklepi dalekosežni. Izseli se že tako v Zjdienjene države vsako leto Italijanov nad določeno število. Razven na Ameriko misli Mussolini na Balkan in Rusijo. Prišlo je do sporazuma med Ita-!:jo in Jugoslavijo in sedaj je bila sklepčna pogodba med Italijo in Rusijo, katera naravnost vabi Italijane pred vsem na lepi južni del prostrane Rus'je. Vzhod se odpira Italiji. Te dni pišejo italnanski listi neprestano o bodočnosti Italije na Vzhodu. Zanimive so izjave z niske In italijanske strani k baš sk'e-njeni pogodbi, ki utegne Italijane trdno navezati na Ruse. Kalinin, predsednik konfederacije sovjetskih republik, je v nekem razgovoru te dni naglašal izredni pomen ita-ijanskega priznanja de jure in dostavil je, da ni nobenega dvoma, da bodo dru-države nemudoma sledile vzgledu Itafife in Anglije. Rykov, Ljeninov naslednik, je islo-fcko z zadovoljstvom opetovano Že rmenjal angleško in italijansko priznane in njega pomen na mednarodnem roditičnem po1 ju. Italijanska vlada je pnmala rusko sovjetsko vlado brez vsake omejitve, kar dokazuje najbolje nemudoma napovedano Imenovanje pomnika. Italija nam tako odpira široko polje za naše gospodarsko delovanje, v katero svrho se olajšajo tudi vsi prometni tarifi. Obe državi boste imeli ko-rlsfl od tega. Priznanje v Rimu in v Londonu pa kaže tudi. kako silno Je danes pozicija svojetske vlade. Rykov se perad sruisča v pogovore, zato pa je po-č?A v »Tzvestjih« neko kolektivno izjavo, v kameri takoj naznanja, da temelji njegov delovni program na nadaljeva-ju Ljeninove politike. Mir hoče vzdržati, utrditi pozicijo sovjetske Rusije, r>a dvigniti de'o in trgovino. Kras in, komisar za zunanjo trgovino, je v novinarskih pogovoriti kazal n^ Industrijo Italije in na njeno izseljensko gibanje. Posebej še se je dotaknil italijanske trgovske mornarice, ki Je nrfs'Tjena, da si išče zaslužek v tujih Pristaniščih. Ako bo Italija sodelovala Pri obnovnem delu v Rusiji, se udeleži obnove rudi njena trgovska mornarica, kar bo velike ugodnosti za Italijo in Rusijo. Italija ima razvito posebno elektrotehnično industrijo. Italijanski delavci, ki si iščejo kruha po drugih deželah, bi se lahko boljše uveljavili v podjetjih, ki jih Italija v smislu pogodbe lahko dobi v Južni Rusiji, v zalivu Dnje-pra. na Kavkazu in ob Cmem morju, kjer je mnogo premoga in železne rude. Tudi Radek se je izrekel zelo povoljno o italijansko-ruskem gospodarskem zbližan ju. Pri tem se je Še nekoliko obregnil ob Poincarja, kakor da ne bi znal prav presojati ruskega položaja. Italijanski diplomatičnl zastopnik marchese Patern6 je v »Izvestjih« Izrazil svoje veselje nad sklenjen m spora zumom. S tem podpisom se je postavil zadnji kamen za solidno poslopje, katero se hoče zgraditi Graditelji lahko izginejo, ali zgradba ostane in oni, ki jim bo zaupana naloga, da prično razvijati italijansko-ruske odnošaje, morejo biti prepričani, da imajo pred seboj odprto vsako možnost. K Italijan sko-ruskt pogodbi se po vseh listih opozarja na velike dobrine, katere ta pogodba nudi Italiji. Rusja bo dajala vsako leto obi!o žita italijanski deželi in istočasno iz nje nakupovala razne industrijske produkte. Ruski carinski tarifi bodo za italijanski uvoz najugodnejši. Zagotovljene ima koncesije za premog in nafto, predvsem ob Kavkazu in Doncu. Nekaj posebno ugodnega za Italijo pa Je za več let določena pravica za obrežno plovbo. Ta Četrta točka v pogodbi daje Italiji monopolno pozicijo na vsej črt! ruskega juga. Kaj pa hoče še več Italija? Misliti moramo le to, da je zadovoljna s tako pogodbo s slovansko Rusjo. Kako široko gospodarsko polje se ji odpira v slovanski zem'ji. Prijateljstvo na Balkanu in prijateljstvo ob Črnem morju! Ako se bo znala ustaliti na odprtem jej torišču, bi pomenilo to stalno in trajno zvezo med Slovani in Italijani. Kaj bo, o tem danes ne bomo razmišljali. Tok časa se v trenotku preokrene tja, kamor ni nihče pričakoval. Gotovo je to, da raste na slovanski strani želja po miru med narodi in po medsebojnem sporazumevanju. Napačno bi bilo, ako bi pričeli Italijani svoje »vzhodno delo« z nekakega višjega vidika in ako bi si domišljali, da so s'ovanske vzhodne dežele njihova ogromna kolonija, v kateri bi se razšopirili po svoji volji. Treba upoštevati že preizkušeno moskovsko trdost m ogledati si tudi prav z vseh strani beogradsko prijateljstvo! Ako bo v Rimu vladala pamet, si bosta Italijan n vzhodni Slovan lahko dobra in veljavna znanca! Opozicijonalni blck in revizija ustave. Pogajanja za blok počasi napredujejo. — Demokratska stranka in vprašanje revizije. — Izjava g. Ljube Davidovića. — Načelen sklep Radićeve stranke, da gre v parlament! — Zagreb, 12. februarja. (Izv.) Poslanci Hrvatske republikanske seljačke stranke so včeraj popoldne imeli se- stanek. O tem sestanku smo izvedeli to-le: Za časa bivanja dr. Mačka !n dr. Krnjevica v Beogradu je bilo sklenjeno, da stopita dr. Korošec in dr. Spaho v opozicijonalni blok, dočim ostanejo ra-dičevci izven bloka ter bi v parlamentu s svojimi glasovi podpirali opozicijonalni blok. Dalje se imata dr. Korošec in dr. Spaho sporazumeti z Ljubo DavidoviČem o načelih sporazuma, na katerih ima sloneti in delovati opozicijonalni blok. G. Davidović je že pred dnevi izdelal in izročil Korošcu in Spa-hu tozadevni načrt, ki se v glavnih točkah giblje v okvirju nekdanjega Markovega protokola. V načrtu Davidovima n? b:Ia točka o reviziji ustave prav nič omenjena. Dr. Korošec in dr. Spaho sta načrt proučevala, razmotrivala ter končno stavila svoje opazke. Zahtevala sta od Daviđovfća. da privoli v reviz?.io ustave ?n da se dofnc**o meje posamnlm pokrajinam v okvirju historijskih meja. Včeraj popoldne je Davidović privolil v prlnc?p'je?no revizijo ustave m so bil o tem rad'Čevc! brzojavno obveščeni, nakar Je s'd'la takojšnja konferenca vodstva HRSS. Na tej konferenci so razpravljali v bistvu o tem. koliko radičevcev ima oditi v beogradski parlament in keda\ Sklenjeno je bilo, da čakajo na poziv opozlclonafnega bloka, ki Ima naznaniti, koliko pos'ancev b'ok potrebuje za s^rmogiav'lenje raiikame vfade v parlamenta. Radičevci se v Beo^rariu nameravajo brez^bvezno pridružiti opo-z!cijonalnemu bloku, ne da bi pri tem izpremenili svoj republikanski program. RađTćevcI gredo v parlament tudi radi *ega, da pr<*nreč?lo likv'd-»c??o ravrrb-ške pokrajinske uprave In parcelacijo Hrvatske m S'avnn-je na oblasti. Ravno ta moment sili radičevce, da posegajo aktivno v razvoj parlamentarnih dogodkov in notrane politike. Včeraj je v Zagreb prispel radikalni poslanec dr. Ceda K o s t i ć. Po Zagrebu se je takoj raznesla govorica, da *e skušal priti v stike z rad'Čevci. Tako Kostić. kakor tudi radičevci so to kombinacijo zanihali, izjavljajoč, da ni bilo med njimi niVakega sestanka. — Zagreb, 12. februarja. Clzv.) Uredništvo »Novosti«, ko je prejelo informacije o reviziji ustave hi v nje načelno privoljene od strani demokratske stranke, se ie takoi te!efoni*no obr- nilo na g. Davidovića v Beograd, ki je kratko izjavil, da se pogajanja za ustanovitev opozicijonalnega bloka sicer nadaljujejo, da jih pa ni še smatrati za končana. Govorjeno je bilo tudi o reviziji ustave, a to še ni rešeno. Posl Svetozar Pribičević je na telefo-rtično vprašanje kratko iz-a vil. da mu o kakem določilu glede revizije ni nič oianega. — Beograd, 12. februar la. (Izv.) Povodom raznih vesti, razširjenih po opozicijonalnem bloku, se ie vaš dopisnik obrnil na g. Davidovića. ki mu je izjavil: »Od strani ostalih opozicijonaTnih strank, ki zastopajo načelo revizije ustave, je bilo ob priliki konferenc za ustanovitev opozicijonalnega bloka poleg ostalih vprašanj sproženo tudi vprašanje revizije ustave in so se vršili o tem razgovori. Vesti, kl 'ih listi objavljajo o privolitvi v rezivljo ustave, niso v celoti točne. O tem vprašanja še nI nikakega končnega zaključka!« — Beograd, 12. februarja. (Izv.) Včeraj dopoldne je bil sestanek načelnikov Davidovića, dr. Korošca in dr. Hrasnice, zastopajoč v Sarajevu odsotnega dr. Spaha, ki se udeležuje sej glavnega odbora JMO. Na tej konferenci so bili kratki razgovori o glavnih točkah delovnega programa, ki ga ima izvesti opozicijonalni blok. Za danes in za prihodnje dni so določeni nadalni sestanki. Razpravam o sporazumu služi v bistvu kot temelj dr. Voja Marin-kovićev načrt o samoupravah, za katerega sta se načeloma izjavila dr. Korošec in dr. Spaho; oba voditelja avto-nomističnih skupin privoljtrjeta na temelju tega načrta v notranjo ureditev drŽave pod gotovimi korekturami. Te korekture sta jugoslovenski in muslimanski klub Že predložila predsedniku demokratske stranke. Razgovori med načelniki se vrše zelo počasi in obstojajo Še vedno nekatere diference za končno formacijo in organizacijo opozicijonalnega bloka Obe avtonomistič-ni skupini zahtevate in se zadovol u iete s tem, da ostanejo meje Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine nedotaknjene. V teh točkah se ima dr. Ma-rinkovićev načrt spremeniti po inten-cijah dr. Korošca in dr. Spaha. Kakor zatrjujejo, nista g. Davidović in dr. Ma-rinković nenaklonjena tej zahtevi in jo bodeta primemo uvaževala. Zahtevata pa. da se te zahteve opredele v smislu ustave kakor tudi. da se ohrani centralizacija na'va7neiših državnih poslov. Predsednik zemljoradniŠkega kluba Voja L a z i ć je snoči izjavil, da doslej ni bil od ostalih šefov opozicije obveščen o toku razgovorov in da ni informiran o sedanjem staniu vprašanja. Glede dr. Marinkovićevega načrta o samoupravah pa je Lazić izjavil, da se ž njim zemljoradniki ne morejo zadovoljiti, ker je načrt pretesn gruden. Zemljoradniška stranka ima poseben načrt o zelo širokih funkcijah samoupravnih teles, kakor je to bilo vneseno v njih ustavni načrt. Z ozirom na pravoslavni praznik Sv. Treh kraliev te dni ni opažati važnejših političnih dogodkov. Pašić še vedno boleha in nekateri računajo . da se pojavi ministrski predsednik v narodni skupščini šele v sredo, ko bo na dnevnem redu razprava o reških konvencijah. Tudi zunanji minister dr. Nin-Čič je obolel, vsled česar so bile včeraj v zadnjem momentu konvencije o Reki odstavPene z dnevnega reda. — Beograd, 12. februarja. (Izv.) Razgovori za ustanovitev bloka se nadaljujejo med načelniki klubov, toda napredujejo zelo slabo. Na včerajšnjem sestanku D a v i d o v i ca, dr. Korošca in dr. Hrasnice je bil. kot doznava vaš dopisnik, razgovor o notranji ureditvi države. To vprašanje tvori jedro vseh pogajanj in tudi jedro našega državnega vprašanja. Gre za to, da se dr. Spaho in dr. Korošec točno opredelita k dr. Markovićevemu načrtu o samoupravah in da se doseže gotova srednja linija med vsemi opo~ zicijoualnimi skupinami. Ti pregovori se vodijo brez vsakega aktivnega sodelovanja zemljoradnikov. vendar opozi-cijonalrre skupine račurajo na njih sodelovanje, da uresničijo svote načrte. V slavnem gre za sporazum med demokrati hi avtonomistL NEMŠKE REPARACIJE NAŠT DRŽAVI. — Beograd. 12. fehr. Clsna naše delegacije v Berlinu, ki vodita pogajanja z nemško vlado in industrijci radi Dredltve d >-ba v naravi na račvn reparacij, dr. Ra-dosavl j ević in Životić sta bila od naše vlade pozvana, da pr'dcta v Beograd in poročata vladi o poteku pogajanj. Kakor domneva vaš dopisnik, le z;cf-Je in poda sedaj plenumu zakon^d^inega odbora večinsko poročilo, vlada pa Je prisiljena podati odvrjeno mišljenje kot manjšina. V plenumu zakonodajnega odbora bo tudi s težavo vlada movla branM svoj zakonski načrt o 14 ministrstvih dnč'm jih zahteva opozicija samo 12. Sekoja je sklenila, da se odpravijo mesta pomočnika ministrstva in da se kreira mesto vrhovnega načelnika ministrstva, ki Ima biti vedno radi kontinuitete dela in poslov kval;ficiran uradnik. Za poročevalca več'ne v zakonodajnem odboru je določen posl. dr. Kosta Kumanudi in za poročevalca vlade posl. Velja Po po vid. Izplačilo kronskih teriatev. Vprašanje plačfla terjatev v zlatu in tuji valuti. — Beograd, 12. februarja. (Tzv.) Februarja lanskega ?eta o fzp'ačifu kronskih terjatev oz. dolgov med našo državo fn Avstrijo sklenlena konvencija, ki ie stopila po oborestransk? rat'ftkac*J! v veljavo fn ki določa, da se Imajo teHatve oz. dolgovi Jugoslovanskih oz. avstrijskih podanikov zamenjati v razmerju S:100, Je pokazala, kakor sedaj ugotovljeno, marsikatere težke pomanjkljivosti. Velike režkoče so se pojavila pri Izplačilu terjatev oz. dolgov, U so biti s^ptiHranl v tat! valuti oz. v zlato. Pod predsedstvom načelnika dr. O. Rvbafa je imela posebna komisija včeraj ves dan daljšo konferenco, na kateri so razmotri vali vprašanje, kako je treba plačati take terjatve oz. dolgove v tuji valuti oz. v zlatu. Do definitivnih sklepov ni prišlo, ker komisiji primanjkujejo točni in pregledni podatki. Komisija je sklenila pozvati "se interesente, ki imajo terjatve oz. dolgove v tuji valuti in zlatu v Avstriji, da prijavijo mj» iristrstvu trgovine Vilmo zneska o tek terjatvah. Ko bodo zbrani ti podam, je komisija oklenila, da priči«e nova pogajanja z avstrijsko vlado za končno likvidacijo tega vprašanja. Trgovinska pogodba z Haljo. Člani nate delegacija. — Beograd, 12. februarja, (lav.) V petek semkaj prispela italijanska delegacija je včerai prvikrat stopila v oficijelne stike s člani naše delegaci e, ki imate razpravljati o trgovinski pogodbi med obema državama. Vodja italijanske delegacije Bagli v spremstva poslani-škrga tajnika Sol a je včeraj posetil načelnika naše delegacije, pooblaščenega ministra dr. O. Rybafa. Ob tej priliki je bil kratek razgovor o delovnem in razpravnem programu konference, ki bi se imela že v sredo pričeti. Seje pa še niso določene. Sporazumno je ugotovljeno, da se ima o povodom trgovinskih pogajanj rešiti tudi še vsa nerešena sporna vprašunia gospodarskega zm«ča'a. ki so v zvezi s povojnim staniem bivše Avstro-ogrske monarhije. O. Bagli je dalje posetil tudi načelnika v ministrstvu trgovine in industrije g. Milana Todoroviča M*nl-ster trgovine in industrije cz. njega namestnik prometni minister dr. Koiič ;e sprecl včeraj popoldne italransko delegacijo ter ostal z delegati v dal'Š?m razgovoru. Finančni minister dr. Sto'a-dinovrč sprejme delegacijo danes dopoldne. Sestava naŠ2 delegacije je kontno izvršena. Člani delegnciie so: Sava K u k i ć . general"! direktor carine v pokoiu. dr. Milan Todorovič in Mi lan Savić, načelnika v mi*>trstvu trgovine in industrije Kot stroVovnaki so delegaciii d"»del;eni: dr. Konrad S m i d , pomočnik generalnega direktorja carine. Antoni e Panič in Nikola V e r o n a . načelnika prometnega ministrstva, Aleksa P o p o v i ć in Velimir S t o i k o v i Ć. načelnika poljedelskega ministrstva. Matko Baner. tajnik Zveze indiTStriicev v Zagrebu, dr. Cvetko Grego rič. tatni*- Cifrale industrijski korporacij v Beograda, Milan Antula. sekretar v mirrstrstvu trgovine in industrije. Za ra;r»:Va ^aše delegacije je določen Mil ufi" Boškovič. tainik v trgovinskem ministrstvu. Za šefa delegacije *e imen^v^n. Va!?or ie bilo ?e javlieno. dr. Otokar Rybaf. načelnik oddelka za izvršitev mednarodnih pogodb v z"r»an"em mir^t-^tvu. za generalnega ta^ni^a konference na je imenovan g. Oerasimovič kateremu sta pridelana še dva rrla;ša d;plo-matična urad^'ka Z!?nan?ega ministrstva. MEDNARODNA RAZORO-ŽITVENA KONFERENCA V EIMU. — Rim, 12 febr. (Izv.) Mednarodna konferenca, ki ima nadaljevati pred tremi leti v VVashingtonu zaključena posvetovanja o splošni razorožitvi, je sklicana za M. t. m v Rim. Ta konferenca je v toliko velepoli-tičnega značaja, ker se te konference prvič udeleži tudi za s t opri k sovjetske Rusije. Konference se ne udeleži Turčija, ker lausannski mir še ni od vseh interesiranih ratificiran, ter je radi tega smatrati, da se Turčija nahaja še v vojnem stanju. Konferenca ima vse pripraviti za svetovno razoroži t veno konferenco ki se ima sVicati prihodnje leto. Rimski konferenci prisostvujejo tudi nevtralne, na washin^tonski konferenci ne udeležene države. V Rim so že dospeli številni zastopn'k! raznih držav. Zastopn'k sovjetske Rusije Je admiral B e h r e n s. Rimska kon erenca se ne d^ta^ne dveh va^n?h in svetovnih problemov: a) vprsšan'e omejitve oborož va-nfa ▼ zraku, za kar je Francija že v Wa-shfngtonu zahtevala popolnoma svobodne reke In b) vprašan'e podmor. ke vojne in omejitve Šev'la podmornic. ITALIJANSKI POSLANIK ZA MOSKVO. — Rim, 13. febr. (Tzv.) Nekdanji ita-lijansi poslanik v Beogradu g. M a n z o n i je imenovan za poslaniki kraljevine Italije pri sovjetski vladi v Moskvi. RAZPUST NEMŠKEGA DRŽAVNEGA ZBORA? — Berlin. 13. febr. (Izv.) Zvezni drf. zbor se sestane dne 20. t. m. Verjetno Je, da vlada predloži zboru načrt novega vol'mega reda. Protf temu načrtu so skoraj vse koa-lirane stranke. Kakor javljajo nekateri listi, je vlada pripravljena državni zbor razpustiti, če ne dobi garancij za sprejem novega davčnega zakona In za rešitev davčnega vprašanja. MACDONALD IN MADŽARSKA. — London, 11. febr. (Izv.) Angleška delavska vlada je pri Sla na krmilo v trenot-ku, ko bi morala biti končana pogajanja glede madžarskega zunanjega posojila. BaldVhtov kabinet v principa ni nasprotoval temu posojila, d očim stoji Maedonalđ na stališču, da mora Madžarska opustili najprej svojo reakcijonarno politiko In Šele potem lahko računa s finančno pomočjo tujik držav. Kot član hamburžke internaeljonale se Je angleška delavska stranka obvezala, da bo pristala na madžarsko posojilo lele tedaj, če se politične razmere aa Madžarskem spremene v prid demokraciji. Zato so pogajanja v zadnjem času zaspala m Budimpešta Je sedal v velikih skrbeli, kako bi prišla do tažeDene finančne pomoči. — mmm svok) dosodinlo pomika kaju sicer Ji AngleSka, ki Je v tem slučaju najvažnejši faktor, ae bo dala posojila. V nedeljo ]e Macdonald sprejel v avdijenei voditelja aaadžarskih socialdemokratov Pel d! a in predstavitelja madžarskih emigrantov na Dunaju Garamija Id sta mu poročala o gospodarski m politični situaciji Madžarske. Konferenca Je bia zaupna in oba delegata sta izjavila novinarjem, d ne smeta da t j o posvetovanju z angleškim mfn. predsedni- I kom n kakih informacij. Stiki med angleško delavsko stranko in madžarskimi socijahstl lahko postanejo usodni za madžarsko vlado. prosu4, da bi se storili vsi potrebni ko- | logo, podpirati in razširjati na$a. za se4a) raki. da bi Lopača prišla pod Italijo. *e po številu skromna, a po vsebini silno Baje je Šla V tO SVrhO V Rim celo neka b°Kala glasbena komorna dela. Ker nam še deputacija, ki se je pa vrnila s precej bo/-,ii«i! x zanimivih k a benffi doRfdkov kaknr danas- hffl*m vesti. 1 = Paslč namarava razpustiti parlament. Iz Rima poročajo, da so dobili italijanski listi iz Beograda obvestilo, da razpusti PaŠić parlament in razpiše nove volitve pod geslom »Sporazum z Italro«, ako radičevci pride;o v skup-Sčino in a^o op zicionalni bbk prepreči r?tif:Vaciio pogodbe z Tta-ro in strmoglavi dar»a§njj Pašićev kab:net. = Pad'čevcl misrjo na hrvatsko federacijo Tz Zagreba poročajo: Padi Čevci račnra'o z rp~zrcijonalnim blokom samo zategadelj ker se rade;a"o. da bi v slučaju, ako pride na krrmlo opoziciioral"i blok. izšli iz volitev oja-čeni demokrati na škodo radikalov. Kljub temu pa bi bila politična situaci:a po volitvah odvisna od radijevcev. Kakor se zatruje. bi radBČevci na to ne vstra;ali več v politiki abstinence, marveč bi sodelovali pri delu v narodni skupini V tem slučaui bi soraviii v nar<)dno skupščino neka* svoiih sp^sob-ne*"š;h l?udi in tudi več silnejših osebnosti iz »Hrvatske zaiednice«. N ih cilj bi bil da ustvarijo federacito vseh hrvatskih strank, kateri bi prtt:gnili tudi muslimane dr. Spaha. Ti združeni hrvaški noslanci bi nato predstavi ali nal-inočne'šo parlamentarno skupino, ki bt imc^a enotno taktiko in ki bi odločevala pri rešitvi vseh važnih državnih vpra-§anj = De'ovnl program rad«kafne vlade. Beogradske »Novosti« poročajo, da namerava vlada na;pree* spraviti pod streho konvenc^o z ltaIT,"o. ker je to potrebno radi drugih va?n'h vprašanj Takoj na to mora parlament še sproioti d^avn? p^ora^tm. Proračun mora biti pod streho najkasne'e do 1. aprila. Takoj, ko bo sprejet proračun, izbruhne ministrska kriza, ki bo pa t»-aT!a camo nekol;ko dni. Novo vlado ba*"? sectavi*o radikali v ko-alicii z demokrati iz prečan-s k i h k r a j e v. Ta vlada bo izvedla nove volitve pod geslom »Srbi na okup*. — Hrvati mora'o brtl samo lojalni držav'Janf In monarhist*! Tako se je iz-raz;l te dni dr. Akurti. ko se je mudil v Beogradu. Dr. Akurti bo marsikateremu izmed naših Čitat?l;ev Še dobro znan. Bil je v času baron Rauchove vlade na Hrvatskem državni pravnik v Zagrebu in je sestavil obtožnico in zastopal obtožbo v znamenitem proti-srbskem veleizdamiškem procent, ki je traal skoraj devet messcev. Za beogradske reporterje je bil seveda prihod dr. Akurti^a, ki je, mimogrede omenjeno, že davno v poko;u,dogodek prvega reda. Zato so ga seveda takoj obkolili in ga jeli izpraševati. Fnemu izmed teh reporterjev je podal Akurti, ki naravno sedai nI več takš?n srbožerec, kakor za časa veleizda?niškega proc-sa, tole iz;avo: »Hrvatfe ne morejo biti v duši ničesar dragega, kakor lojalni državljani ln monarhist«. To čustvo se je najlepše manifestiralo, ko je svo:ečas-no negovo Veličanstvo kralf Aleksander posetil Zagreb. Takisto navdušeno pa ie bil pred nekai dnevi pozdravljen tudi Nj. Visočanstvo princ Pavle s princeso Olgo.« Pred T5 leti dr. Akurti pač ni mislil, da bo kdaj govoril v tako spoštlfivem tonu o jugo slovenskem kralju, katerega somišljenike je takrat pregan;al s takšno krutostjo. = Clemenceau zopet v ospredBu. Francoska vlada se naha?a v težki krizi ■ in ni izkluičeno, da poda ministrski j predsednik Poincarć v kratkem svojo demisijo. Kakor porrčaio francoski li sti. namerava predsednik republike Mil-lerand v slučaju, da Poincarć odstopi, poveriti sestavo novega kabineta CI e ♦ menceau-u in mu dati tudi mandat za izvršitev novih volitev. dolgim nosom, ker Mussolini pač ne more kar na ljubo Giardinu in Ossoi-nackn izpremeniti besedila pogodbe z Jugoslavijo. Lopača z Ossoinackovo vilo o0*0 T' ^ ♦aVn n^"l T!'jjosla vi jo. — Izvoza! tre v OorlcU Po uradn h podatkih je bno na lzvo7ni trz v Gorici lansko leto pripeljanega sadja in zelenjave 54.106 kvintalov za vrednost lir 6.049.702 prejšnje leto je bilo na zveznem trgu 36.782 kvln«alov sadja in zelenjave za vrednost lir 4JS44.012 tore; znsSa povisek 17.342 kvint: iov za 1^^5.750 lir. Pričakuje je se. da p-ide goriški ttvoznl trz zopet do svoje predvojne vei;ave. Letos pridejo tr-zovci iz Češkoslovaške in Avsiri e nakupit sad;e in ze'enjavo ter stoje tozadevno v zveri z goriško zhorn?co. ki hoče tudi odpraviti vse manjše trge. kateri so se začu a leta držali po raznih krajih ob Železniki ?ro£? ter so prinašali genskemu trgu škodo, kakor menijo to italijanski trgovski krogi, ki nc prveščijo slovenskim izvoznikom nikakib ugodn'h kupčij", marveč hočejo, da se osredotoči vse na Gorico in da gor:škf izvozni trg. k: ima biti polen slovenskega sadja in zelenjave, vrže glavni dobiček »italijanski« Gorici. nji večer, bi bilančn rcz-iltat letošnje široke sezone v z^odo\lni razvoja lucoslo-venske glasbe, zlasti za nas Slovence mcl-nesa pomena. ta REPERT^**? NAronv^OA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama Zpčerek ob R, url zvečer. Torek 12 Tehr : Zaprto. Sreda 13. febr : Othelio. Red B. Četrtek 14 febr.: Golobček. Red C. Opera. Začetek ob pol S. zvečer. Torek 12 febr : Gostovanje baletnega zbora zagrebškeea narodneea gledišča. Izv. Sreda 13. febr.: Aida. Red E. Četrtek 14. tebr.: Traviata Red A. ^- — Nagrad« «Ernest Denls». Institut slovanskih naukov ra sorboni v Parizu jc razpisal natečaj za najbol:še zgodovinsko naučno de!o o naši domovini napisano v francoskem ieziku a v duhu in po idejah Crnesta Dcn sa naš?ga velikega prijatelja in borca za svobodo malih narodov. Rok je določen do 31. julija 1924. Natečaj je razpisan za Francoze. Nagrada 3000 frankov se izplača iz zaklada ?Ernest Denis«, ki ga je osnovalo naše prosvetno ministrstvo. lofifck* krajina. — Lopača z Oscjnakovo vT»o. Na Lopači nad Drenovo ima reški Ossoi-nack lepo vilo s krasnim vrtom in divnim gozdičem. Na Reki se baš bavi jo z akcijo za pobijanje Jetike med deco Na dan potem, ko Je bil rimski sporazum podpisan« je čutil Ossoinack v sebi velikega dobrotnika. In izjavil je, da svojo vilo na Lopači z vsem, kar spada k njej, daruje omenjeni akcii. Ali vsakdo Je kmalu razvidel, odkod izvira hi kam meri ta Ossomackova plemenitost in naklonjenost do nesrečne dece. Lopača hi Podbreg pripadata po pogodbi Jugoslaviji, to pa Je edini kraj btvie reške občine, ki Je pogozden. Vse to pride sedaj pod Jugoslavijo. General Giardtno je takoj na Ossoinackovo pod-bodo obvestil rimsko vlado o človeko-itaUgi pjUriioU Jn g%» Turisfika in rport — Srp ko plzn^nsiio dru?ixo namerava prirediti v marcu t. l.planlns' > M ž bo. Poleg planlsklh slik in liieraturj se b^do Izložile tudi tur!stovsk2 potrebs-j nt- in z ms\o-soortna oprema: rbleVa. perilo. Čevlji, cepini, palice, nrhbrtn ki, smuč! Fanke itd., sploh vse kar spada k turstovskl In z msk-^nirt-ni opremi. V prvi vrsti se želi izložiti predmete domače industrije. V interesa predu-cen4ov t^h potr.bTč n kakor tudi trgovcev v Sloven ii je. da se ud l:2e v čtal večjem številu te iz! Žh2. Vsi prednetr namenjeni za Izložbo, n! | se p^^ijcjo do 20. ie'ir. t. 1 na tovarno 5 ane V dmar, LJuMjana Pred Škofijo 10. ki je iz prii nnosti prevzela zbiranje. Inf^rmscTJe istotam. — Trir^veke mz^l^nce. O. Anton Skol v Lrub-^ni. Pred SkcfUo 5t. 16 |e založi! lere barvaste rr.7g'ednrce s krasnim razgledom na hrlzt^vsko pogorje od Radovljice prek lancnvšVe?ra mosta po sliki domačega slikarja. Razglednice kažejo: Triglav In Julijske planine ob solnć-n:m zahodu v jeseni, združitev Bob:n;s\c in Dolinske Save Pod Radovljico, BI« ski grnd fn zadaj Gore. Med tem? jrlavn*m1 pokrajinskimi točVnrnl se vidi še več drugih lep!h krajevnih prisebnosti in vmes «^o tudi znnmeni*! grički v b'eisk« okolVci. ki J!li Prešern on^enta v -^Krstu pri Savici« z besedami: »Na desni cr;ček se za prieem skrije.« — V zadn-em času se je mnoco pisalo o našem častitljivem gorskem očaku Triglavu. Fmel: pa nismo dozdaj še nobene primerne razglednice, da bi mogli z nio na cenen način pokazati njegovo veli:- n širši javnost'* Le iz gotove daljave se le/po vidi. kako se Triglav veličastno dvigtre ln j kraljuje nad vsemi drugimi vrhovi Julijskih planin in nad nI2jo okolico đrvnlk zo-ren.'skih krajev Tak razgled nnm k«?ejn te najnovejše triglavske razglednizc. Toplo j* pirporočamo trgovcem v nakup za podrobno razprodajo. Uspeha tega vsi veseli, so dru£o nogo prz? začeli; in ni trpelo časa mnogo, imel tud* belo drugo nogo. (Nadaljevanje sledi.) Glasbeni vesfnik. — »Faust« v naši oper*. V seboto, dne 16. tm. vprizor' se v Narodnem gledališču v Ljubljani opera »Faust« m sicer cb priliki dvajsetletnice marljivega in odličnega člana našega opernega ansambla g. liu-gona Za:heya. ki deluje na našem odru nepretrgoma od avgusta mesca leta 1918 dalje G. Zathey poje v tej operi vlogo Me-fista. Ostale v'oge so sledeče zasedene: Margareto vor gna. Zikova. Stebla gna Koreniakova, Marto gna. Rcpasova, Fausta g. SowIIski, Valentina g. Popov In In VVagnerja g. Perko. Plese je priredil baletni mojster g. Trobiš ter jih izvaja baletni zbor. Predstava se vrš* ,zven ter so vstopnice že v predprodaji pri dnevni blagajni. — L koncert jnarosL komorne gla~be. Po zaslugi predsednika Filharnonične družbe, skladatelja g. Ant. Lajovfca, bom-^ po štirih že natančno določenih koncer.ih v stanu spoznati in presoditi skoro vso našo jugoslavensko glasbeno komorno literaturo. NI ie seda] mnogo, zato jo moramo čislati, ljubit; fn negovati tem bolj. Zgodil se je ne mal čudež: vsi štirje koncerti v abonmanu so malodane že razprodani in filharmonična dovrana že davno ni imela sedežev tako temeljito zasedenih kot včerai. Stojišče pa bi bilo lahko polnejše. Pogrešal sem krepke dijaške udeležbe. Ker ne nameravam pisati obširneje ocene večera žfc uanes. temveč prihodnje dni, zato samo ugotavljam, da Je prvi koncert, na katerem sta bila pred Čaj-kovsklm igrana Božidar Širo'a (Medj'murski kvartet) In L. M. Skerianc (D-u rov kvartet) dosegel najlepši uspeh. Oba kvarteta Je občinstvo sprejelo z veliko ljubeznijo in iskrenim, prepričanim odobravanjem. O kompozicijah, v kolikor jih človek po enkratnem poslušanju, brez vpogleda v partituro zamore presoditi, poročam v podrobnejši oceni. — Zagrebški kvartet (gg. P. Aranv, M. Oral, D. Arany in U. Pcbrl) Je Snkrl?tvo. OBČNI ZBOR SOKOLSKE 2UPE LJUBLJANA L V nedeljo 10 tm. se je vršil občni zbor sokolske župe Ljubljana L Zborovanje na katerega so prispeli številni delegati posamnih v župi včlanjenih društev, je otvoril starosta dr. Viljem Krejči Uvodoma svojega govora je poročal o delovanju župe in nje pomenu ln je navaja da za\zema župa Sokola I. kot ena naj-močnejših v organizaciji nekako vodilno mesto. V imenu JSS jc občni zbor pozdra • savezni zastopnik br. Bajželj. Zelei je. ca drušivo tudi v bodoče ostane tako agilno, kot v preteklem letu, predvsem pa je apelira! na članstvo, da si nabavi sokolske liste in Spomenico, ker sokolska ideja se da razširjati največ polom sokolske kte-rature. Tajniško poročilo je podal tajnik dr. Volk, ki je v izčrpnih besedah poroča! o delovanju župe \ preteklem letu. Ustano-r.ovitev žtrpnjh okrožij se Je dobro obnesla. O delovanju društva samega je navajal, da je bilo vedno objavljeno v sokolskem Vestniku, katerega uredništvo je po odstopu brata Ambrozija prevzel podstarosia Verij Svajgar. Omeniti je nadalje še predloga, ki jih društvo namerava staviti pred letošnji s?bor, namreč glede stalnega sedeža Saveza ln Izdanja sok. znakov potom Saveza. Načelnik župe br. Ambrožič je zatem navajal o ustanovitvi Trednjaškega tečaja, katerejra je obiskovalo 32 članov. Župni zlet v Kamnik ie uspel v vsakem oziru povoljno, za da ni bilo velike udeležbe Poročal je tudi o važnejših prireditvah v bodočem letu in je obenan ožigosal delovanj nekaterih včlanjenih društev, katera Imajo premalo telovadcev In to vsled malomarnosti društvenih voditeljev. N2-čelo, da je za č!nnstvo telovadba do 26 leta obvezna, se naj Izvaja z vso strogostjo; izvzeti so Ie oni, katerim je zdravniško prepovedano telovatliti. Za njim je dr. Pestotnik poročal o dejanskih vzrokih umika mladine pred telovadbo. Današnja generacija išče predvsem zabave v plesu in drugih sličnih pr redit-vah. Govornik sicer ni proti plesu, vendar a mnema, da naj se mladini v starosti 12 do 14 let prepove plesanje. Društva sama predvsem predniaki morajo poznati dobro sokolsko literaturo ker le na ta nač n se bo mladina da^a resno vzgojiti. Opažati je tudi, da vsa društva trpijo na pomanjkanju sokolski-h delavcev. Z izvajanji dr. Pestotnika se je strinjal načelnik Ambrožič naglašajoč. da je res premalo delavcev, ki bi se žrtvovali za sokolsko idejo in delo. PoročHa vseh referentov so bfa vzeta z odobravanjem na znanje. Sledila so še poročila blazainTka Kociana nadzornika Drenika in statlstlčnr-ja Sva'garja. nakar so se vršile volitve, izvoljen Je bil ta-le odbor: starosta dr. V. Krejči. Ljubljana I, podstarosta Verli Sv?l-gar. Ljubljana I, dr. Schiffrer, Rfbn'ca In dr. Jože Eavdek, Cerknica, načelnik M. Ambrožič, načelnica Anuška Cigojeva odborniki: Brce. Capuder, Drenik, Jeras, Ko-cijan, Podgornik, dr. Sajcvtc In Selan. namestniki: Bricelj, Gorjanc Jože. dr. Sobic in sestra Frisova; pregledovale! računov: Gorup. Lovšin in Lunder, za zastopnika v Savezni odbor dr. Krejči, njegov namestnik dr. Pestotnik. Delegate za savezno skup- odllčna. solidna zveza štirih enako glasbeno ubranili umetnikov, ki so si z veliko vneto- Ič'no, sabor in kandidacijski odbor določi aHo la itobokim raiwtvanicm sastavili aa- * »upno starešinstvo. aai Stev. ?6 Dnevne vesti. V Lmbtfanu dne 12. februar ta 1924. VPNSKI NA"OD< dne 13. februarja 1924. Stran 3 »Moderne okoliščine.« Klerikalcem je naše narodno uči-teljstvo že od nekdaj trn v peti, kar ie tudi razumljivo. Učitelj je pač poleg duhovniki edini prosvetni faktor, ki je v neposrednih stikih z ljudstvom in lahko vpliva na intelektualni razvoj najširših plasti naroda. Tam, kjer se učitelj ni mogel povzpeti do lastnega svetovnega naziranja, t. j. da ni bil v svojem poklicu docela neodvisen, marveč je mislil in deloval v okviru sugeriranih načel in diktirane ideologije, jc bilo razmerje med njim in duhovščino v nalepšem redu. Duhovnik je bil v intelektualnem ožini nekaka vis maior, učitelj pa eksekutivni organ. Kjer pa se je uČitel.stvo iz lastnega nagiba emancipiralo od duhovščine in hodilo v pouku mladine svoja pota, ne da bi se brezpogojno in slepo strinjalo z duhovščino, tam je nastal med obema hud boj in pogosto je moral učitelj zapustiti ali menjati svoje službeno mesto samo zato, ker ni bil po volji dotičnemu župniku. Po ujedinjenju Je postalo učitelj-stvo še važnejši faktor, ka.ti njegova prosvetna misija obsega sedaj poleg pouka tudi vzgojo naše mladine v nacijo-nalnem in jugoslovenskem duhu, kar pod Avstrijo ni bilo mogoče. To važno funkcijo vrši naše narodno učiteljstvo ne glede na težke gmotne razmere nad vse častno, ker se pač dobro zaveda, da je od vzgoje mladine v smeri k duševnemu ujedinjenju jugoslovenskega naroda odvisna tudi bodočnost mlade države. Za to svoje delo zasluži v polni meri priznanje in pohvalo vseh iskrenih Jugoslovenov, obenem pa tudi jezo ln ogorčenje klerikalizma, ki sovraži in negira vse, kar je jugoslovenskega. To svojo jezo skrivajo klerikalci pod krinko »modernih okoliščin« in da-našnji »Slovenec« je posvetil slovenskemu učiteljstvu uvodnik, v katerem pravi med drugim, da bi katoliška cerkev zaupala poleg duhovščine tudi drugim, »če bi ne bile zlasti modeme okoliščine take, da ne mijajo zadostnih garancij tako v pogledu trdnega verskega prepričan i a vsakega laika kakor fl-s'ega znanja osnovnih krščanskih resnic, kakor jih ima še kmetska al] malomeščanska mati.« Klerikalno in katoliško zaupanje zaslužite torej samo še kmetska ali malomeščanska mati, vsi drugi faktorji, v prvi vrsti seveda napredno učiteljstvo, pa je versko nezanesljivo. S to odkrito in značilno trditvijo je povedano vse. Kmetska in malomeščanska mati je preobložena z delom, da bi mislila z lastno glavo in vzgajala svojo deco tako kakor ji narekuje človeško pojmovanje življenja. Ona je intelektualno tako malo razvita, da je prišla v popolno duševno suženjstvo in oblast duhovščine, da avtomatično ponavlja doma samo to, kar je čula v cerkvi in spovednici. Zato je umevno, da ji cerkev lahko zaupa. Še bolj imenitna pa je druga »Slo-venčeva« ugotovitev, »da imaš teoretično lahko o katoliški veri več znanja, nego pobožna ženica, pa ne sodiš za verskega vzgojitelja, ker tvoja vera ni zasidrana v duši, ampak samo v pameti in se ne kaže v življe-n j u.« Koliko pa ima katoliška cerkev duhovnikov, ki bi jim biTa vera res zasidrana v duši in bi se kazala v živlie-niu? Na prste jih lahko seštejemo. To so častne izjeme, navadno pozabljene in zapostavljane, vsi drugi pa so poosebljena negacija praktičnega izvajanja tega. kar uče in oznanjajo v teorii. Da. Čisto prav pravi »Slovenec« — magister doce te ipsum, kako je treba živeti po krščanskih načelih in kakšna mora biti vera, če hočemo, da bo res dosegla svoj namen. Klerikalizem naj najprej bere levite svojim pristašem ter :ih pouči, kaj je učil Krist in kaj počenjajo njegovi nasledniki, potem pa naj očita učiteljstvu, da v veri ni dovolj podkovano. 1 ★ ★ ★ — Manifestacija v Nancyju za Ju-goslovene. V nedeljo 17. t m. priredi Francoska liga za prosveto na inicijativo Slovanskega instituta v Parizu veliko manifestacijo v Nancvju za zbli-žanje z Jugosloveni. Manifestacija se bo vršila v mestni zbornici. Slavnosti se udeleže prefekt, mestni župan z občinskim svetom, vseučiliški rektor s profesorji in vsi drugi dostojanstveniki. Na sporedu je pozdravni govor dekana književne fakultete g. Oerbacha in slavnostno predavane profesorja Ar-navtovića. Aranžma umetniškega dela prireditve je prevzel ravnatelj konservatoriia v Nancvju. Izvajale se bodo izključno jugoslovenske glasbene točke. — -Socialno SLS« imenuje današnji »Slovenec« klerikalizem in se jezi na napredno zmago na Koroški Beli, češ. da sta se našla v boju zoper klerikalce kapitalizem in socijalizem. Kaj pa. če omenimo cerkvenega dostojanstvenika, vnetega zagovornika in pristaša »socialne SLS«, ki ima posestvo s približno 20.725 ha, dva grada, en sa- mostan, ža&o s Stiriiia ja^vka^ gra^J^fipfSbgto _ mm mM mm 'm m* "~ ~tmmt i . ščino in še eno žago? AH Je to tudi »socialno« in »protikapitalistično«? Čudimo se, odkod črpajo gotovi ljudje predrznost in toliko kosmato vest, da neprestano bobnajo v svet o svoji socijalni pravičnosti in ljubezni do bližnjega, obenem pa so prototipi ljudi, ki žive od tujega dela in na tuj račun. Naj bi vsaj molčali in tudi teoretično priznavali to, kar tako očitno kažejo v praksi na vsakem koraku. To bi bilo vsaj pošteno. — Obletnica papeževega kronanja. Povodom prve obletnice kronanja papeža Pija XI. je bila po poročilu iz Beograda v tamošnji katoliški kapeli svečana služba božja s »Tedeum-om, kateri so prisostvovali vsi katoliški poslanci in drugi katoliki Beograda. — Previetje mestne hranilnica JJu' Ijan-sfca. Včeraj popoldne je dosedanji gerent Mestne hranilnice ljubljanske g. Rcbert Kollman službeno Izročil upravo Mestne hranilnice novemu ravnateljstvu. Pri izročitvi Je bil navzoč tudi vladni kom'sar dv. svetnik Janko Kretnenšek. Novi predsednik upravnega odbora Mestne hranilnice je. kakor znano, socijalist ing. Stcbi. podpredsednik pa klerikalec dr. Stanovnik. — Klerikalci in moderni plesi. Današnji »Slovenec« poroča: »Kardinal Begin v Ouebecu je izdal pastirsko pismo, v katerem najostreje obsoja moderne plese in nenaravne gledališke igre. Znano je, kako silno so obsodili cerkveni očetje plese, ki so bili v čislih pri poganih. Ker hoče današnji svet te vrste plese zopet uvesti, se moramo proti njim obrniti z istim orož;em. Kardinal izrecno imenuje plese »fox trott«, »tango«, »shimmv«, »one step« in vse druge istovrstne plese...« Ako »Slovenec« s kardinalom Beginom obsoja moderne plese, kako to, da so prav njegovi somišljeniki največji čestilci teh plesov? Prav katoliška akademska mladina pleše na žive in mrtve te po kardinalu Be-ginu proklete plese. V Ljubljani je znano, da je katoliška akademska mladina veselo plesala ves advent in imela svoje plesne prireditve prav ob petkih, kar se baje za pravoverne katolike tudi ne sposobi, hudobni jeziki tudi trde, da so celo plesali v svetem kvaternem tednu, kar je po cerkvenih predpisih ba?e smrten greh, in sicer celo »tango«, ki ga pobožni kardinal Begin navaja med onimi prepovedanimi razuzdanimi plesi. Ali bo vladika Jeglič tudi proti tem katoliškim grešnikom izdal posebno pastirsko pismo? — Številni slnča'*i Iegarja v Bud!m. peštL Po poročilu listov se je legar v Budimpešti pojavil epidemično. Ugotovljeni so že štirje smrtni slučaji. — Francoski slikar Rafaeli umrl. Po poročilu iz Pariza je včeraj 11. t. m. umrl v Parizu francoski slikar Rafaeli. — Upokojeni učitelji. Ministrstvo pro-svete je upokojilo naslednje učitelje v področju Slovenije: Albino Kocijančlč-Až-man v Ljubljani; Cecilijo Kocbek v Do-brovcah: Rozo Salberger v Mostah; Ma-ro Opašič-Vrišer v Lajtersberg-Krčevini; Pavlo Režek-Zurc v Novem mestu; Irmo Pakač v Kapci; Franja Petrič v Ljubljani; Jakoba Kovačič v Pragerskem I verouči-telja Regalata Čebulja v Ljubljani. — Imenovanje med učlteljstvom. Ministrstvo prosvete je imenovalo za stalne učiteljice ročnih del v HI. kategoriji, 1. skupini; Karolino Vrečko v Slovenjgrad-cu; Matildo Zvinšek v Narapljah: Marico Pauišek v Racah; Ivano Brus v Mariboru; Emo Kranjc v Mariboru; Beato Se-devčič v Mariboru; Angelo Karba v Ljutomeru; Terezijo Kunej-Borštner v Trbovljah; Marijo Lazni-k v Hrastniku; Ano Gr-movšek v Pilštanju; Marico Trarrrpuž na Homcu; Matildo Vudler na Rečici; Marijo Pečar pri št Pavlu nad Preboldom; Josipino Tratnik v Celju; v III. kategoriji, 2. skupini: Ano Smolnikar v Vojniku; Nežo Meiač v Motniku; Terezijo Doganoć v Velikih Laščah; Marijo Godnrč v srečah; Jožico Kavšek v Radečah; Ljudmilo Arzenšek v Trbovljah; Gizelo Žen v Soteski: Marijo Avbelj v Ljubljani; Ivanko Demšar v Ljubljani; Cecilijo Skubic v Ljubljani; Karolino Zehrer v Mostah; Ido Kotnik v Selnici; Emo Sešek-Cajnko pri Sv. Bolfenku; Marijo Kit v Rogaški Slatini; Ano Povh pri Sv. Venčeslavu; Marico Trobej v Šoštanju; v III. kategoriji, 3. skupini: Rozalijo Gaberc v Lehnu; Franjo Urbas v Braslovčah. Za stalne ve mučitelje so imenovani v II. kategoriji, 1. skupini: Ignac Za-plotnik v Ljubljani; Andrej Ažman v Ljubljani: Anten Cadež v Ljubljani; v II. kategorijo, 2. skupini: Franjo Kogej v Sem Vidu nad Ljjubljano; Franjo Bonač v Liubljani; Pavel Zaje v Lhibljani Valentin Tomec v Ljubljani; Martin Pete-linšek v Mariboru; v II. kategoriji, 3 skupini: Janez Žerjav v Ljubljani; Anton An-Žič v Ljubljani: Janez Jalen v Mostah; v n. kategoriji, 4. skupini: Franjo Ltrkman v Celju; Josip Žužek v Kranju: Vinko LavriC v Kočevju; Ivan Pintar v Ljubljani Vsi veroučitelji dobe svojo redovno plačo povečano za 10% v smislu ČL 7 uradniškega zakona. — Promocija. Iz Kčlna na Reni nam poročajo; Na tukajšnjem vseučilišču Je bf! dne 5. t m. promoviran za doktorja državnih ved g. Ferdo C rob a t h, trgovec in družabnik tvrdke Fran Crrbath v Kranju. Njegova disertacija se je glasila: »Jugoslavija kot zaokroženo gospodarsko oxen> — Redek Jo* Iej. Pretekli teden je praznoval svojo SO letnico g. Jože Stor, sluga Trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani. Obenem Je slavil tudi 50 letnico svoje po-oke. Jubilant ie kljub svoji visoki starosti fe telesno In duševno čil ln čvrst n opravlja svoje posle z največjo vnemo In vestnostjo. Še na mnoga leta! — Uradi železniškega ravnateljstva, ki so nastanjeni v vojašnici Vojvode Mišica, se presele v avgustu, ko bo dograjen Ljubljanski dvor, v to poslopje. V izpraznjene lokale te vojašnice se na to presele uradi Dravske divizijske oblasti, nastanjeni sedaj v Kazini. — Hndožestveaikl v Zagreba. Od nedelje gostujejo v Zagrebu umetniki moskovskega hudofestvenega teatra pod vedstvom Šarova. V nedeljo so Igrali »Crešnjev vrte, danes pa igrajo dramo Andrejeva »Jekaterl-no Ivanovno«. Ruski umetniki igrajo, kakor ponavadi, sllajno. Gledališče je razprodano, navdušenje velikansko. — PreseF'ev dr. Rybareve ob'te»Jl Iz LJubljane. Rodbina g. dr. Otokarla Rybara, ki je dnsedaj b:vala v Ljubljani, se je stalno presel'Ia v Beograd. Soproga g. dr. Ry-bara ga. Z!nka je v nedeljo popoldne z družino odpotovala v Beograd. Na kolodvoru so se od gospe poslovite n katere članice Kluba Primork. Od Kluba Primork smo dobili dopis, v katerem pravijo: *Gospem« zlasti Tržačankam. ki so pnd vodstvom ge. RvbaFeve sodelovale z velikim uspehom pri narodnem delu v našem lepem Trstu. Je bilo slovo nad vse težko. Ž*Pwio dr. Pvba-fevi obitelji v njenem bivališču v kraljevskem Beogradu vse najboljše.« — Vsa druš'va in po^ameznri. ki se niso vrnili raz je branil državni proračun in navaal. kako postopajo razni protidržavni elementi v Bosni in Hercegovini. Nekdanji »Šuc-kori« (avstrijakanti v Bosni, ki so ova-jali pravoslavno prebivalstvo) sede sedaj na mehkih foteljih, zavzemalo vplivna mesta, a venomer kriče, kako so Srbi vse pograbili in kako jih vlada zatira. Med njegovim govorom je prišlo večkrat med bosanskimi radikali m muslimani do ostrih prepirov in med-klicev. (Sedaj ob 12.15 seja Se traja dal e.) NOV FEOGFA*>SKI DNEVNIK _ Beograd. 13. febr. (Izvir,) Danes skim podanikom ki žive ob meji in Imnjo | opoldne je zagledal svetlobo nov dnevnik vinograde na naši strani, je dovoljeno, da j ^Beograd«, za katerega so aranžerji dela- iahko brez carine prenašajo vino preko j ]j pravo amerikansko reklamo. List je vse- meje, venda pa samo v količini, ki zado- j b:nsko parlamentarne in politične kroge v stuje za domačo vporabo. j marsičem iznenadii. Prlobčuje več Člankov, — Izpostavljeno dete. Gostilničar Jer- nej Lozar s Sv. Petra ceste 11. |e našel snoči v svoji veži zavoj, v katerem se je nahajalo živo dete ženskega spola, staro približno 14 dni. Dete je bilo oddano v otroško bolnico, za brezsrčno mater pa poizveduje policija. — Zdravstveno stanje mesta LJubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 3. do 9. februarja izkazuje to-le statistiko: Umrlo je 18 oseb, 13 moškega in 5 ženskega spola (tujcev 6) Smrtni vzroki: jetika 4. druge nalezljive bolezni 1, srčna hiba. bo'ezni žrogramatIčni in dajali glavne smernice lista. Ltst v uvodniku nastopa prot! demokraciji, naglašajoč, da je njegova glavna zadača pobijati zjlo demokracije V nekem drugem članku, kar je zelo značimo, napada vojnega mhTstra general Pešica. veleč, da si je vojni minister že izbral sam svojega naslednika. Pravi, da je neki pobočnik III. armije prinesel pismo komandanta III. armije generala Terzića. ki Izjavlja, da bi bil pripravljen prevzeti posle vojnega ministrstva. Ljuto napada ministra dr. Krsto Miletića, kar Je zoper vzbud:Io senzacijo. Umevno, da so proti dT. Voji Marink o v iču radi njegovega nedeljskega predavanja o samoupravi naperjene ostre in strupene pušice. Ironične pripombe pa je v parlamentu vzbudilo senzacionalno odkritje >Beogradn*. da je romunska kraljica Marija največja republi-stopiti. — Po informacijah Vašega dopisnika je list organ leve struje bele roke In kanka in da je tudi proti njej treba na-obenem organ vojvodinskih veleposestnikov. VELIKO VZNEMIRJENJE NA ČEŠKFM RADI REPARACIJ. — Praga, 13. febr. (Itv.) Vsa lav-io5t j# dneve postala telo vznemirjenje vs'ed opozorila zunanjega nrnistra, kako ogromno sveto ima plačati Češkslovaška re*pub-lika na račun takozvanih reparacij. V ml rovnlh pogodbah se je Češkoslovaška zavezala plačati za osvobojenje 750 milijonov frankov v ilatu. Sedaj so listi, pred vsemi »Rude pravo odkrili dejstvo, da ima Češkoslovaška poleg 5 milijard za osvobojenje še 20 mf!i;ard Kč plačati na račun reparacij. Ves tisk ogorčeno protestira proti takemu postopanju zaveznikov. »Narodni Llstv« nag'ašajo, da je Češkoslovaška dobila samo svojo lastno zemljo m da se n1 teritorijalno prav nič obogatila. Protestirati ie treba tudi, da se na eni stran1 da^e'o premagnnm državam vsemogoče oMjšave ln -postila v zadevi reparac!. tako Madžarski, ki ^e bila vedno zvest r^jo-rrći centra'nih držav, dočlm Je Češkoslovaška s svojimi legijami tud: pripomo- V zmagi zaveznikov. Velika krivica je da se podpfro'o on države. Avstrija m Madžarska s posojili ln finančnimi transakcijami, čeprav so rudi te države mnogo zakrivile za izbruh svetovne voine. List? soghsno ugotavljalo, da bi zahteva po plačilu teh nr'M'ardnih reparacij pnmenja-lo ne samo gospodarsko ln finančno katastre Češkoslovaške, temveč nje popo1e» polom. POLITIČEN DVOBOJ. — Trst, 12. febr. (Irv.) Oeneralnl tajnik fašistovske organizacije post Ohmta Je imel v Rimu dvoboj z novinarjem Marljem BascggJom. ker ga }e le-ta lluto napadel r nekem beneškem listu. Dvoboj se Je vršil na sablle. Basseggio Je bil v dtiefti težko ranjen. Nasprotnika se nista JzmirUa. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 12. februarja. Sprejeto ob 13 Na današnji borzi je bil promet razmeroma še dosti živahen. V splošnem je prevladovala trg roba, katera se je proti koncu borze zopet nekoliko zadrževala in je postala vsled tega tendenca lahno čvrste'Ša. Izgleda pa. da je to umetno učvrščenje. Z ozirom na še nadaljnn čvrsto tendenco dinarja w Zurichu le prehodno. Efektni tečaji so danes izostati Ob zaključku notiraio: Devize: Curih 14.525—14625. Pariz. 3.825, London 359.10—362.10, Dunaj 0.1163—0.1183, Praga 242—245.30. Trsi 363 35—366.35. Newyork 83.10—84.10. Hjir dimpešta 0.27—0.305. INOZEMSKE BORZE. — Čarih, 12. februarja (Izvir.) Danav šnja borza: Beograd 6.851, Berlin 1.30.: Am^erdam 215.20 Newyork 5.75, Londop. 24.72, Pariz 26.05. Mlan 25.10 Praga 16.70 Bukarešta 2.92, Sofija 4.27, Dunaj 0.008120. — Trst. 12. febr. Beograd 27.20—27 50. Dunaj 0.0321—0.0324, Praga 66.60—66.85. Pariz 104.20—104.45. London 9850—98.70-Ne\vyork 22825—22.925 Curih 397—399. — Dunaj, 11. jan. Devize: Beo-rad 849 —S53. Lrvndcn 305.400—306.400, Milan 3100 —3121. Newyork 70.935—71.185, Pariz 3223 —323*. Praga 2063—2073, Curih 12 345—r 12.3<55. Valute: dolar 70.S60—71.260, dinar 846 -852. lira 3105—3135, češka krona 2050 —2066. ResNo H#ki Tabor! L„ Vel* iti .Slavce nns'af korzo" v L ob'l»nl va maaskarada' 2. marca 1.1. smrekovih drvi da so se pri odprt h pečnih I CEZAR BORGIA Zgodovina nam pr'povcdue o pa/peZt: Aleksandru VI. in njegovemu sinu Cezarju, in kurtizanki Lukreciji. eni na.;!ep$!*i žensk Rima — hčerki papeževi, pred kater h ob-,rua j lastjo se je tresla vsa Italija. Za časa vla-Hk° J dnja Borgijcev so odločevali moč, nasilje vratieah sušile. V sobi je ostalo troje nedoraslih nadučiteljcvlh otrok, a soproga Je šla z najstarejšo hčerko na cbisk svejih sorodnikov v njeni bližini stanuječih. Pri odhodu je sobo zatvorila s ključem. Drva ob peči so pričela goreti in nastal Je vel k dim. Soproga, domov prišedSa, je našla dvoje otrok mrtvih (zaduSenih). a najstarejšega, šestletnega otreka v nezavesti. Neuki! Na puščajte otrok samih doma! — Naudiite-Ijevi družini: Na5e globoko sožalje ob grozni izgubi! m zvijača. Gorje temu, kdor je padel v j njih roke. Po svoji krutosti, brezobzirninst j :n podlosti je bil Cezar Borgia nazvan »Ti- ! ran RImn<. Umoril je svojega brata, za- 1 peljal lastno sestro ubil njer.a dva moža I in izvrši! grozodejstva, ki prekašajo celr j domišljijo človeka. Dolgo časa je vladala i strahovlada Borgijcev — toda ne večno. ; Rimljani so se otresli suženjskih spon in i pregnali so Borgijce. Papež Aleksander jc i nenadoma umrl, Cezar pa je Padel v bitki j O Borgijcih ln njenih zločinih, kakor njih j razkošno živlienje nam podaja reelno sli- — Prepir med bratoma. V VramovV | ko fi!m >Cezar Eorgia«. ki se predvaja cfh pri Črnomlju živi rodbina Jakše. mati in sinova Matija ter France. Matija je bil i sicer starejši, vendar ker je vedno popival j mu mati ni hote!a poserva IzroČ!ti temveč J ga ic pripisala pred kratkim na ime mlajšega sina Od tega dne je bil ogenj v hiši. Matija je pričel sovražiti svojega brata in ga tudi večkrat pretepal. Pred nekaj tedni je pršel zepet vinjen domov in je brata sunfl z nožem v levo prsno stran. Poškodba je bila težka, vendar se je France zdravil doma. Rana pa se mu je v poslednjem časa sačefa močno gnojiti in moral je v ljubljansko bolnico. Njecovo stanje je precej resno. — Ubijalec narednika Tfntorft obsojen na 20 lat lece. V soboto je bil v Osjekn končan proces proti Nfkoll Mijiču ln njegovim tovarišem, ki je skupno s Carugo ubil orožniškega narednika Tin tor ja. Nikola Mijić ie bil obsojen na 20 let ječe. Umi Vnjtnič kot sokrivec na 8 let. Dušan Stankovi* na 9 let. Laka Grebenar aa 4 leta, osUtt ga o* trt »sto* jeca. od danes dalie do četrtka v kinu »Matica?. _ Policijska kronika. Izgnan je Iz Ljubljane brezposelni Fran VVolf, rodom iz Mozeli pri Kočevra. Na policijo so prispele včeraj sledeče ovadbe: 2 radi kalenja nočnega miru 8 radi prestopka cestno polic, reda, 3 radi prekoračenja polic. ure. 1 radi žaienja straže, 1 radi nevarne grožnje. 6 radi prestopka pasjega kontumaca I radi pretepa tn 2 radi nedostojnega vedenja. Aretacija je bila izvršena 1. Soprogi gimnazijskega ravnatelja Ani Burgarjevi v Kočevju je b*!* ukradena ročna torbica, v katert se je nahajalo kukalo in nekaj drugih predmetov, škoda znaša 3025 Din. — Razna nesreče. Fran Jeran. hlapec pri Franu Kotnika na Viču, je peljal • parom konj teŽKe hlode domov. Pri tem je padel pnd voz. Kolesa so šla preko njega in mu zlomila več reber. Tudi je zadobil težke notranja poškodbe. — Pri delu si je zlomil levo roko premikat Južne železnice sin kočarja na R3?;d pri Turjaku jc ska-kaka! po kupu zloženih hlodov Pri tem se mu je težak hlod zvalil na levo nogo in mu jo popolnoma zmečkal. Vsi pr-škodovanci so bili prepeljani v deželno bolnico. — Nepošten trgovski pomočnik. Pri poslu ie bil zas-Čen trg. pomočnik T. K., zaposlen pri tvrdkl ?uTn:k na Zaloški cesti, ko je hotel namreč skriti nekaj orodja pnd plnSč. K. Ie b;l aret-ran in na ovadbo lasU nika tvrdke. ki Je izjavil, da mu že dalje časa zmnnikujejo gotovi predmeti, je policija odredila v stanovanju aretiranega preiskavo, kjer se Je naSlo nekaj orodja, nekaj pa ga je bilo najdenega pri mzarskemo moitsru A., kateremu ga Je K. nosil, rekoč* da ga dobi cenejše. Vsega skrpaj je bilo tvrdki ukradeno za pribl^no 5000 D raznega orod'a. od katerega se ie zaplenilo pri A. za 1300 D. K. Je bil oddan sodiSčn, A. pa sc bo moral radi nakupa ukradenega blaga isto* tako zagovarjati. — Micko. Združene mfekanre. Vojaška uHca. nasoroti be?gii«ke volnšnfce, sprejemajo zopet In to do 15. fet»rnar*a nove abonente za m'eko, kl se dos'avfia i vozml dnevno na dom tn to v polhihnl mro* nI. Garantira se za popolnoma sve*e. č'sto paster zlrano mleko s ca. 3.5% tolščnostt Naroča se lahko tudi telefonlčno. št 44£ — Telesno zaortje. Profesor Krafft % Eblng. veliki raziskovalec na tor<ču živčnega zdravoslovja. Je grenčlco »F r a n z -Josef« uoorabljal z ugodnim uspehom: za-želienj učinek se pojavi že po neka) urah. \yckoalav. Ftrfc U TrboveU. — Stanko Ttac\ ifcjfc — Zgubila te |e mala srebrna toba-kera. v petek 8. tm. med 12. m 13. uro od Vodnikovega trga do magfstr«ta od tam Po Miklošičevi cesti do glavnega kolodvora do hiše št 32. Pošten najditelj se prosi da ln odda proti dobri nagradi v trgovhrt O. r. SimoočJč Sv. Patra cesta ail aa po* Sftflfi« 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 13. februarja jggl biev. 36. Gospodarstvo. S ČIM SE OGLASI NAŠ VELESEJM SPOMLADI? Z modnim pregledom! Cuje se, da namerava uprava ljubljanskega velesejma nastopiti spomladi s posebno prireditvijo. Marsikdo je že slišal če ne videl v modernih velikih inozemskih mestih umetniško prirejene modne preglede, ld so mu gotovo v spominu leta in leta. Ljubljanski veiesejm, ld je s svojimi vsakoletnimi vzorčnimi velesejmi dal Ljubljani že itak veiikomestno obeležje, upa s prireditvijo modnega pregleda svoje delo poglobiti in obenem pri Ljubljančankah in Ljubljančanih obuditi smisel za lepo in elegantno modo. Predvsem nas vpraša čitatelj :Kaj je to, modna pregledna? Naj mu tedaj opišemo tako prireditev, kakor smo jo videli v inozemstvu. Vršila se je v gledališču v obliki prav-liicne operete »navadno orijenta'ske vsebine. N. pr. na odru se nam pokaže mlada princezinja z velikim spremstvom, k! se strašno dolgočasi. Njen dvorni maršal skuša z vsemi mogočimi sredstvi pregnati kra-lUčini dolgočasje. Prikliče sužnje, pevce In pevke, da ji zapojejo, Čarovnika, da ji predvaja svoje čarovnije, odaliske. da jI zaplešejo. Toda zaman, kraljičino dolgočasje postaja vedno večje. In že se boji dvorni maršal za svoio glavo. V tem trenotku privedejo sužnji pred kraljičino zalo damo iz za-padne dežele, ki je neobičajno lepo in privlačno Oblečena, namreč po najnovejši modi svoje dežele. Kraljičina zahteva od nje, da ji pripoveduje o svoji deželi in ji tako preganja dolgčas. Dama ji odgovori, da Ima seboj še veliko družbo m upa, da če j i polaže obleke svojih spremljevalcev p zapadnem kroju, ji bo s tem gotovo pregnala dolgčas. Pogovorita se z dvornim maršal^n princezinje in že začno prihajati na oder m ode h", dame In gospodje oblečeni po najnovejši modi. S tem se prične predvajanje modelov. Tako pride n. pr. na oder dama V krasnih čevljih tvrdke A, v nogavicah tvrdke B. večerna toaleta ali promenadni kostum tvrdke C, ali v plašču tvrdke D, katerega ie morda izgotovila šivilja E. klobuk naj bo umotvor modi^rinje F. frizura ^metno^t frizerke (J itd. Enako tudi za modele gospodov. To predvajanje modelov se je vključilo v iero kot drugo dejanje z natančno navedba porekla. V tretjem dejanju se je nadaljevala pravljica v kateri nasto- j pi poprej še orijetitalsko oblečena princezi-nja v moderni obleki m se divi zapadni modi. Igro soremlia godba 7 lahkimi, tihotni-mi melodijami. Namen, ki ga zasleduje Ljubljanski ve-lesejem s to prireditvijo, je jasen: Podati Ljubljani nov značaj razvijajočega se modernega mesta, omogočiti tvrdkam v fini "*n modemi obliki razkazovanje svojih izdelkov, plemenititi okus gledalcev z res prvovrstno m skoro bi rekel umetniško dovršeno robo in končno pa celo prireditev le-pa zaokrožiti in podati gledalcu oziroma aoalusalcu zares umetniški užitek. Poleg tega je eden izmed glavnih povodov za to prireditev namen, domačim tvrdkam orno- J sočitf dvig m jih očvrstiti napram možem- \ skfcn trrovcem. Koliko je danes v LJublja- I al ljudi, ki misni o, da as aasao aa Davala v modni trgovini ali pri krojača dobi dobre ie-delke, da ljubljanski trgovci in obrtniki tega ne zmorejo, češ da Mm manjka prepo* trebnega okusa. Dokazati ae hoče ravno nasprotno m izločiti inocemako konkureaco in prepričati nase častilke ia častilce mode, da jih zamore tudi LJubljana popotoonam zadovoljiti v njihovih željah. Katero blago naj nudi obiskovalcem teh prireditev? Čevljarske izdelke, čipke, pregrinjala, zastore, dežnike, soinčnlke, električna svetlobna telesa, klobuke damske in moške, perilo, slamnike, tekstilno robo, naramnice, nogavice, ovratnike, pletenine, kos m etične izdelke galanterijo, konfekcijo, modno blago v splošnem, izdelke usnjarske konfekcije rokavice, izdelke kro-jačev, krojačic. šivili, čevljarjev, mizarjev, frizerk. Te prireditve, ia sicer dve ae imata baje vršiti v narodnem gledališču s sodelovanjem naših režiserjev, igraBc, Igralcev Ia orkestra. Pozdravljamo za danes to misel ha vno-vič z veseljem upamo, da nam prispelo kmalu natančnejša sporočila o tej priredbi. Upravi Ljubljanskega velesejma čestitamo z željo, da se ta od nje sprožena prireditev res prvovrstno obnese, da bo zadostila tudi vsem zahtevam umetniškega užitka ra se v doglednom času zopet ponovi. Smatramo jo za nekako šolo »a tvrdke, kakor za kupujoče občinstvo. Pomanjkanje umetniškega modnega občutka opazuješ pri nas skoro povsod. Ia modo moramo smatrati za umetnost, ki ie potrebna kllpU-jočemu občinstvu, pa tudi tr*OVCU W St pač mora prilagoditi zahtevam In okusu fcupu-jočega občinstva. * ★ ★ —g Novosadska blagovna borza 11. februarja. Na produktni borzi notirajo: Pšenica baška 79-80 kg, 2%, 2 va*. 333.50 —335, ječmen baškl 67-68 kg, 3 vag. 315— 322 50, koruza btška, 10 vag. 240—245. dupl. kasa, 7 vag 247.50—250. za apiil-maj 2 vag. 251—260; f'žol beli baSki, 1 vag. 685, pisani 1 vag. 540, moka baza »0« l va«. 520—550, »2« 1 vag. 450, »6« 3 vag. 320— 330, otrobi banatski 1 vag. 175. —g Dobave. Natančnejši podatki v pisarni trgovske zbornice v Ljubljani. Dobava jermenov za mornarske lače. Odele-nje za mornarico v Zemunu sprejema do 1. marca ti. ponudbe za dobavo 3000 jermenov za mornarske hlače. Dobava koksa. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Su-botici se vrši 1. marca rl. ofertalna ucita^ clja glede dobave 200 ton koksa za livarne. Dobava desk. Pri upravi drž. monopolov v Beogradu se vrši 1. marca ti. ofertalna licitacija glede dobave 80.000 komadov desk za izdelovanje zabojev. Dobava bonov za žrebanje. Pri generalni direkciji drž. dolgov v Beogradu se vrši 18. februarja ofertalna licitacija glede dobave 3 bobnov za žrebanje obveznic 2H rente za vojno škodo. Dobava peči. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se vrši 29. febr. ofertalna licitacija glede dobave 7 peči m glede dobave 1500 kg varila, glede dobave 500 stolov In slede dobava 40 verig ia 180 polnih pnevmatik za kamion. Dobava a*retmc za lokomotiva ttd. Prt rajeva ae vrši 28. februarja ofertalna licitacija slede dobava 2 kompletnih okrtnic zm lokomotiva, 27. februarja pa ofertama licitacija glede dobave železnih pragov ia pribora za tračnice Ia oJarctnltce. Društvene — O coi*oei pisauiju Boiečku. Predavanja v društvu »Soča« min. soboto je zopet privabilo mnogo udeležencev kljub raznim prireditvam Istega dne. Predaval je g. dr. Lah o češkem in slovanskem pisatelju in pesniku H o 1 eč e k u, ki je idealno opisal narodno dušo slo van sk. plemen. Holeček je star 70 let m žM v Pragi Njegova zibelj je tekla blizu domovja J. Husa. Kot navdušen prijatelj Jugoslovenov, se je osebno udeležil in podpiral ustajo v Hercegovini in Crni gori, kjer je bil poročevalec čeških »Narodnih listove. Vedno je Živel med narodom, se užlvet v navade, običaje in tako spoznaval pravo jugosL dušo. Občeval je mnogo s junakom Marko Milj a no vi m, kateri je bil v miru zelo dobrosrčen in blag, a v boju s Turki brezobziren, pogumen in naravnost strašen človek. Ta junak mu je razložil pomeo boja sledeče: »Bol mora biti, brez boja al pravice in ne kazni za krivico!c Bfval je tudi na Bolgarskem in obelodanil: Junaške pesmi Bolgarov. Na Balkanu je živel več let In napisal nad 20 knjig o jugosl. duši. L. 1933 je spet obelodanil delo »Sokoloviće v obliki srbske narodne pesmi s 7000 verzi. Bil Je odlikovan z redom Sv. Save. Navdušenje v spoznanje Slovanstva ga je gnalo na Slovaško, Rusko In Finsko. Pri vsakem plemenu le ostal več let ae uživel v njega Življenje, delo in borbo in s svojim fflozofskokrltičnlm očesom našel pravo in popolno sliko narodne duše poedi-nfh atov. plemen. Karakterizira! jo jc sledeče: »Srbska duša Ima globoko ukoreninjeno odkrito ljubezen, požrtvovalnost fn značajnost, jasnost cilja in odločnost — rusko globoko mistično, a široko ljubav — sa-njavost in neodločnost m le težki zunanji pritiski Jo privedejo k odločitvi Polisk^ duša liubi romantiko, plemenitost, plemenifa-še obenem ostaja daleč v kooservarizmu. Bolgarska priroda je tartarskega Izvora s slovansko govorico, Izrazujoč se v zahrbt-nosti neznačajnosti in Črni nehvaležnosti. Je junaška, a azijsko krvoločna. Veliko razliko med srbskim plemenitim bojem za pravico fn bolgarsko zavrarno krvoločnostjo poravna med Bolgari edino njihova pravoslavna duhovščina, ker je velika večina Inteligence prorlslovanskega mišljenja. Tudi Boga si predstavlja vsako slov. pleme po svoje. Srb čutj božansko m<~*č blizu — udej-stvujočo v starejšim kateremu je zvest in pokoren. Rus čult Boga daleko kakor so nepregledne ruske ravnine, si ustvarja naj-bnineSi misticizem. Vsako slovansko pleme Ima nekaj lastno svoieca. a vsa skupai imajo i skupnost, podedvjoč io iz pradavnih časov. Slovanstvo je narod b^^čno^ri ki bode ustvaril v svoji le njemu lastni ljubezni prišedši do najvišje kulture, novo pot in način življenja za vse človeštvo O bodočnosti slovanski ie pisal nemški pesnik Herder i. dr. rfofe-Scova narodna psihologi, ja Je odkrila i tulim narodom Istinito sliko slovanske duše. katero so si predstavljali za barbarsko m nekulturno. Hoječkovo ime ostane med Slovani osobito med Jugoslo- venl zapisano z zlatimi črkami Za lepo m idealno predavanje Je žel g. predavatelj burno zahvalo. — Narodna čitalnica v Novem mesta kna izredni občni zbor v torek 19. februarja 1924 ob 20. zvečer v veliki dvorani. Dnevni red: Dopolnilna volrtev odbora, ker je več odbornikov odstopilo. Vsi člani so vabljeni. — Predavanja v draftvu »Soče« v LJubljani. Pretekli teden naznanjeno predavanje gospoda dr. Matija Ambrožič-a« šefa zavoda za socljalno,h(gijensko zaščito dece m scer o temi: »Na čem pri aaa otroci umirajo«, se vrši nepreklicno v soboto, dne 16. tm. v salonu pri Levu. Začetek ob 8. H zvečer. Vstop prost Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. =Kože divjačine= lisic, kun, dihar evf vider, za cev itd. fiUPUJEM NEPOSREDNO ZA AMERIKO. PLAČAM PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH I Od 1. januar?* zbirališče v vteh večjih mestih JUGOSLAVIJE, ITALIJE In BOLGARSKE In sicer: Zagreb: M. Klobočki, Meanička ul. br. 1; KriŽevd: Marko D utsch ; Bos Novi: Ibrahlm Memič: Beograd: Josip Fiicher (Hote! Pe» trograd); Tu*la: Braća Aiitić; Skopi e: Jeruharn Karlo sinovi; Lovinac: Mata Kovačević; Banjaluka: Mile Janković; Osijek; Herman Lederer; Sušak: Mato SUpčič; Bjelovar: Weber i drug; nadalje v Ljubljani. Nilu, Oojpičn, Sofiji in Trsta. MAVRO FISCHER, SISAK Telefon M. 30 In 61, Vsemogočni je poklical k Sebi našo nad vse 1 ju M jena, zlato in nenadomestljivo mamo, staro mamo, teto, taščo, gospo IKIariio Franzot posestaico danes ob sedmih zjutraj, previđeno s svetotajstvi za umirajoče. Pogreb predrage nepozabne se vrši v četrtek, dne 14. t. m. ob pol treh popoldne od kapelice na Spod. Rožniku na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše za dušo preblage pokojne te bodo brale v večih cerkvah. Zgor. Bolnik, 12. februarja 1924. Žalujoči otrocL za sprejmemo takoj. — Oglesiti se Je v trgovini *ax v Mariboru, VELIKA ZALOGA VSEOA elektrotehničnega materijala MOTORJEV - SVETILNIH TELES - GRADNJE ELEKTRARN - INSTALACIJE ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE LEOPOLD TRATNIK LJUBLJANA DEBELO Z SV. PETRA CESTA 29. BRESLAU SPOMLADANSKI ffll >d 9. sta 11. 1924. Tovarna v Bede Vo ver nf. Hrv. Zagorje. I*£a dra dobra »trojna ključavničarja samca. Pismene ponudbe brez spričeval je poslati na tovarno. »■■■'■■■■IHIM-H-tK DAMA se najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo 13S55 Vedno velika izbira vplefk (kit). Priporočam se za vsa lasna dela. kakor tudi za barvanje sivih las z .L' Oreal Hene", tudi v modnih barvah, BL PODKRAJSEK, riaer za dame tn gospode, Sv. Petra cesta 32 vsa pojasnila o potnih listih, dopo to valni ravici, prenočišču ter pred proda j i nakupnih kart dale EMIL FRANKL. Zagreb, Mesni ka ulica 13 ali Breslauer M es se-A m t. Pisemski papir v Sit Sfeafllab na drelmo le narodna knjigarna, LJUBLJfinfl, Prešernova nHca ?. aaanaaai r <«»nH<Ttvo za Jiigos'svi jo: Edvard Dužanee. Stross* maverieva ulica br 10. Zagreb 12 961 .Slo?. Narodu imaji L?tstni"a in tisk »Narodna tiskarne«- n^^^^HB^BBHazaRaaaaaaaaaaaaaaasaaaal 6 07