Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorake ulico štev. 16.
Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi se no vračajo.
inserati:
Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo so popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob £». uri zvečer.
Velja
za LJabljano
v upravništvu:
za celo leto 6 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 25.
V Ljubljani v soboto 29. marcija 1884.
Tečaj I.
Vabilo na naročbo.
S 1. aprilom prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponove, da se pošiljanje lista ne pretrga. Najbolje se to učini po poštni nakaznici, na čegar od-striiek treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Za Ljubljano:
do konca junija..................gld.	1-50
„	„	septembra................ „	3'—
„	„	decembra................. „	4-50
Po pošti:
do konca junija .................gld.	2-50
„	„	septembra.................„	5'—
„	„ decembra.......................  7-50
Odličen rodoljub
nam je poslal sledečo izjavo, da jo objavimo:
Čestiti gosp. urednik! Dovolite dolgoletnemu opazovalcu naše politike, ki je celemu gibanju sledil mirno in hladnokrvno, nekoliko besedij o sedanjem položaju.
Posebno me zanimiva v tem trenotku postopanje našega glavnega lista »Slovenskega Naroda", kajti vpliva tega lista prezirati se ne more, če se govori o slovenski politiki. Kaj je nekdaj „Slovenski Narod" za slovensko stvar storil, to je vsakemu narodnjaku znano; velika nehvaležnost bi bila, če bi se radi tega, ker danes ne piše vsem po volji, reklo, da tega lista ne potrebujemo več.
Plemeniti duhovi našega naroda so v predalih tega lista, jaz bi rekel, srčno kri svojega patriotizma za boljšo bodočnost slovenskega naroda prelivali, njim na čelu nepozabljeni Jurčič, in rad priznavam, da tradicije tega lista ne dopuščajo, da bi postal vladen, kakor niso dopustile, da je postal kle-
Listek.
Dunajska pisma.
Težavno je dandanes biti slovenskim urednikom ! Dopisov sicer ne primanjkuje, uvodni članek se za silo tudi še spravi na dan, a — podlistek, feuilleton! In celo milovanja vredni urednik novo ustanovljenega „lističa“, kateri komaj životari o pičlem številu „naberačenih naročnikov", kakor je Sni dan svojim vernikom zagotavljal mladostno nagajivi razposaje-nec „Slovanov“, od kod jih hoče dobivati revež, onih pikantnih causeries pod črto! Mi ne moremo žvenketati z rumenjaki, ne moremo obljubiti toliko vabljivih daril, kakor nek drug slovensk dnevnik, zgubljeni smo, ako se nas ne usmilijo stari, dobri prijatelji!
V	tej zadregi zatekel se je urednik »Ljubi. Lista" k staremu prijatelju, k onemu veljaku, kateremu celo uajvišja avtoriteta, »Slov. Nar." senčnati njegov podlistkar, priznava, „da vselej pravo zadele". Prosili smo ga pomoči, podpore, in glej, nismo se varali! Prejemši njegov odgovor, razvedrilo se je nam resno na-
rikalen. »Slovenski Narod" se je začetkom tega leta proglasil kot nezavisen organ čegav, katere stranke, tega pa ni rekel.
Jaz spoštujem nezavisnost; menim pa, da sta dva pogoja potrebna, če hoče kak list nezavisnim biti; prvi pogoj je, da se list boruje za kako veliko idejo, katera je v obče od naroda spoznana kot koristna, drugi pogoj pa bi bil, da ima list na razpolaganje dovelj duševnih in materijalnih močij.
Če drugega pogoja nima — potem je oprostite, gospodje od „Slov. Naroda", Vaše bahanje s nezavisnostjo le — Don Quixoterija,
Vsi sloveuski listi — izvzemši od Nemcev izdanega „Kmet. Prijatelja" — borujejo se za slovensko narodnost, za ravnopravnost, za napredek slovenskega naroda — tedaj za ono idejo, za katero je „Slov. Nar." od nekdaj pisal in še danes pisati hoče. Tedaj za to idejo ni trebalo izrecno naglašati svoje neza-visnosti. Zam&n sem iskal, za katero drugo idejo „Narod" nezavisnosti potrebuje.
Morda zaradi sredstev, s katerimi misli ta svoj cilj doseči?
Menda misli, da bo to lažje proti vladi kakor z vlado dosegel?
Mogoče! — — Taaffejeva vlada pa je močna, njo podpira desnica v državnem zboru, in en del te desnice so slovenski narodni poslanci, ki zavoljo obstanka vsem narodom prijazne vlade z vlado hoditi morajo, kakor to storč čehi in Poljaci
Ima — li »Narod" dovelj moči, da tej vladi uspešno nasprotuje? — da se v protislovje postavi z lastnimi poslanci, s Čehi in Poljaci ?
Mar ne vidi »Narod", da je že danes osamljen? Žal mi je, da »Narod", katerega potrebo živo čutim, po tacih potih hodi -samemu sebi na škodo.
»Politika je umetnost", je zadnjič dejal Bismarck; pametna politika si pravih sredstev izbere, da svoj cilj doseže, pametna politika si tovariša in pomagača išče, in sicer prav mogočnega; pametna politika skuša si pridobiti prijateljev — tudi pri Nemcih, če je potrebno, pa ne bo nikoli začela pri stropu
gubančeno čelo, „Thalatta“, smo uskliknili, imamo ga feuilletonista in, če nas prav toži zaradi zlorabe uradne oblasti ali zaradi pre-lomljenja pisemske tajnosti — potisnili smo takoj odgovor njegov v roke: vedno lakomnemu stavcu! Gosp. pisatej nas ne bo sodil preostro, čitateljem svojim pa smo se sigurno prikupili z uredniško — indiskrecijo. Evo jo!
Gospod urednik! Kako je mladi igralki začetnici, ko stopa prvič na oder pred razvajeno, strogosodno občinstvo, tega si jaz pač natanko in na drobno misliti ne morem. Gotovo pa ji trepeče drobno srčece, hlačice — tega ne! kolenca se ji šibč ter život ji zdaj mraz izpreletava in zdaj vročina. Tako nekako se zdaj meni godi, ko se mi je prvič prikazati )red čitateljstvom »Ljubljanskega Lista". Tu si bodete pač mislili: Kaj se mož pači! Z mlado igralko začetnico se primerja, kje pa je tukaj tisti tertium comparationis, brez katerega ni poštene primere! Ti in pa mlada igralka! Ti, ki si uže toliko papirja popisal s slovenskimi jismeni, in ne samo tega, nego napisano si tudi natisniti dal ter razposlal .po pokrajinah
zidati poslopja, pa ne bo nikoli po nepotrebnem si nakopičila sovražnikov. — „Narod“ brca v najnovejšem času tudi po narodnjakih
—	ker niso mnenja predsednika »Narodne Tiskarne". To postopanje je tudi — politika, pa ne nezavisna — marveč politika surovega terorizma, onega terorizma, ki je že enkrat — Nemcem pomagal, da so postali vladujoča stranka. V istini, žal mi je za moj narod slovenski in za moj „Slo-venski N aro d".
O dolenjski železnici.
vi.
(Konec.)
Nadejamo se, da se je nam posrečilo, do dobrega pobiti nesrečen projekt, kateri je nekoliko časa begal dolenjske rojake. Zamolčati pa vendar ne moremo, da se je mogel roditi in razvijati le vsled tega, ker se sedaj še nahajajo med narodom jako pretirane misli o velikanskih troških, katere bi stala železnica iz Ljubljane črez Novo Mesto do reške proge. In ker je denar povsod glavni faktor, hočemo na kratko se ozirati tudi na imenitno finančno vprašanje.
Znano je, da se železnice dandanes mnogo ceneje zidajo nego so se zidale pred 12 leti. Pred borznim polomom 1. 1873. gospodovala je po vseh krogih neka nenasitljiva lakomnost, ki je neizmerno podražila vsako podjetje. Auri sacra fames mamila in begala je podjetnike, vsakemu so rojili milijoni po glavi, država sama postala je molzna krava nesramnim špekulantom. Nešteti milijoni izgubivali so se v železnih blagajnicah slaboglasnih »Griin-der-jev" — in uboga para davkoplačevalec moral je s krvavim denarjem žrelo mašiti poželjivi svSjati. Hvala Bogu, svet seje streznil, vročinsko bolezen vrtoglave gospodarstvene dobe smo srečno prebili — in sedaj se zidajo tudi železnice menj potratno nego svoje dni. Takrat, ko se je trapirala dolenjska železnica, preračunali so troške za vsako miljo
slovenskih! Ti, ki si uže hvale vajen in graje, kakor berač vročine in mraza! čitateljstvo „Ljubljanskega Lista", kaj pa je druzega nego del, upamo, da precejšen del slovenskega občinstva? In tega se bodeš bal, ki te vendar uže pozna, tebe in tvojo pisavo? — Vse res, gospod urednik, in vendar je tako, kakor pravim. Verjemite mi, da sem se težko, silno težko pripravil ustreči Vaši želji, da naj stopim v Vaših sotrudnikov kolo. Res nisem več novinec, prištevati se smem pravim veteranom na slovstvenem polji slovenskem, in vendar začenjam z boječnostjo svoj posel. Gotovo Vam je znana sloveča in po pravici tolikanj hvaljena podoba Knausova, imenovana »Petdesetletnica ali zlato ženitovanje". V nedeljo popo-ludne je pod košato lipo zbrana vesela družba. Mladi svet se je sukal, saj njemu je ples vendar le vrhunec pravega veselja. „Kaj, st&ri, ko bi se tudi midva -zavrtila enkrat?" •— »»Res, res, oče, stari oče!"" prigovarjajo možu mladi moški in ženski glasovi. »Pojte, pojte", arani se mož, »kaj bom jaz? Nekdaj pač nisem bil najslabši plesalec, raca na vodi! Ali sedaj! Ne ravno, da bi bil uže tako okoren,
na 800000 gld. do 1 milijon, dandanes nam zagotavljajo strokovnjaki, med njimi oni inže-u§r, ki je zidal črto iz Trebiža v Ljubljano ter traijiral dolenjsko pr6go, da se za železnico z normalnim tirom ne potrebuje več nego 2- do 300)000 gld. za 1 miljo. Vzemimo tedaj, da bi dolenjska železnica iz Ljubljane do Kolpe imela dolgosti 15 milj, ter proračunimo za vsako miljo 300000 gld., — potem bi skupni trošek vendar le znašal 4 */, milijonov. In ta svota, ki uže sama na sebi nikakor ni ogromna, se more razdeliti na več letnih obrokov, tako da bi se tudi najbolj varčni finančni minister, navzlic denarnim stiskam naše državne polovice, lahko sprijaznil s projektom, kateri namerava povzdvigniti rentabiliteto državne Rudolfove železnice in pomagati našim hirajočim Dolenjcem.
Mi tedaj ne terjamo nič prenapetega, in skrbna in pravična vlada, kakor je sedanja, sigurno ne bode zavračala utemeljenih prošenj vernoudane dežele kranjske. V državnem zboru sprožili so stvar naši poslanci — glejmo tedaj, da bode seme kmalu šlo v klasje, podpirajmo jih s složnim in razumnim delovanjem. Po dolenjskih večjih občinah naj se snujejo o pravem času lokalni odbori z namenom, da v svojem kraji po svojih moččh pospešujejo koristno zgradbo. Skrbeti jim bo v prvi vrsti, da se zemljišna razsvojitev vrši kolikor mogoče ceno, deloma celo zastonj. Zlasti kar je občinskega sveta, naj se prepusti brez odškodnine — vsaj bo železnica uže s tem, da zemljišna renta takoj poskoči za polovico, z obilnimi obrestmi vračala neznatne žrtve, s katerimi so se obremenile občine, sebi, narodu in bodočim rodovom v neizmerno korist.
In potem, dolenjski rojaki, sloga med vami! Proč z onim nespametnim zavidanjem, proč z ono bornirano trmoglavostjo, katera je uže enkrat nam zadušila dolenjsko progo! Noben inžener vam ne more graditi take železnice, da bi imela vsaka vas svojo postajo, vsaka zidanica svojo stražnico. Iznebite se enkrat kratkovidne kantonske politike, delajte s združenimi silami, in dosegel se bode skupni cilj naših naporov: srčna arterija plodunosnim našim pokrajinam, dolenjska železnica!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Klub desnega centra se je 26. t. m. razgovarjal o programu prihodnjih sej. Sklenilo se je, da pride na dnevni red najprej zakon o davku žganih pijač, bi bode zbornico cel teden zadržaval. Vsled tega se bode zakon o duhovski plači (Congruaf/esetz) obravnaval še le po velikonočnih počitnicah, ki se nehajo 24. aprila.
Klub se je tudi posvetoval o načrtu kon-grue. Dalmatinski poslanci so povdarjali, da bi se duhovnikom v Dalmaciji odločila vsaj
ali dandanes se pleše vse drugače nego seje nekdaj. Ko smo bili še mi mladi, plesalo se je vse nekako bolj mirno, spodobno, dostojno, če se je tudi semtertji krepko s peto udarilo ob tla. Zdaj pa“ — mož ne more dalje, stara družica ga je prijela črez pas ter krepko zasukala, da, hočeš, nočeš, mora za njo. — Dk, njega dni se je drugače plesalo in — pisalo. Kakor se je takrat, tisto smo še znali in ni bilo nas sram stopiti z drugimi v vrsto. Ali sedaj! — Drugi časi, druge navade. Da se je nekdaj bolje pisalo — ples pustimo za sedaj na stran — tega ne trdim, Bog ne daj; ali to pa vendar smem reči, da drugače, to ni še nikakeršno samohvalje. In kar se tiče jezika samega, naša slovenščina dobiva drugo lice od dne do dnč, ali lepše? Možno, sodijo naj drugi. Kar je bilo včeraj še dobro, pravilno, to je danes uže napačno, ali pa vsaj zastarelo. Slovenščina menjava svoje oblike, kakor gosposke ženske svoja krila, svoja naglavja. In jaz potrebujem vedno dokaj časa, da se mi oko privadi nove noše, in tako se mi godi tudi s pisavo. A zaostajati za drugimi, odlikovati se od vseh s posebnostmi svojimi, to
taka plača, kakor 6nim v Galiciji, in da je nujno potrebno, zboljšati tudi grško-orijental-skim duhovnikom skromne njih dohodke.
Imunitetni odsek je sklenil 26. t. m., da se dovoli sodniji, postopati zoper poslanca grofa Tarnovskega in dr. Blocha, ki sta tožena zaradj žaljenja časti.
Železniški odsek je 27. t. m. pretresal razne peticije, med njimi tudi jedno za gra-denje železnične proge Poljčane-Rogatec. Poslanec in predsednik odseka, baron Godel, jo je toplo podpiral.
„Pester Lloyd“ veselo pozdravlja pristop raznih n&rodov v krog konstitucijonelnega delovanja v korist domovine; zadovoljno govori o srbski konferenci (o kateri smo včeraj poročali) in pravi, da bi se sicer tu in tam dalo kaj kritikovati na njenih sklepih, a vendar se sme trdno pričakovati mirni razvoj raznih teženj, ker je sovraštvo zginilo in je nehala principijelna negacija.
Tuje dežele.
Vest, da hoče Ruska pogodbo o morskih ožinah (pri Carigradu in v Hellespontu) razveljaviti, se obče zanikuje. Posebno ruski listi so polni zatrjevanj, da Ruska noče ui-kacih pogodeb rušiti, temuč da deluje ravno obratno na vtrjenje raznih pogodeb, bodi si v Evropi ali pa v azijatskem ozemlji. Strogo spoštovanje obstoječih pogodeb je najsigur-nejši temelj in najboljši pogoj za mirni raz-vitek sosednih narodov.
„Polit. Corresp." poroča njen dopisnik iz Rima, da je vest o bližnjem odpotovanji sv. Očeta neresnična. Rimsk katolišk časnik, iz katerega so drugi listi zajemali, hotel je le opozoriti velevlasti, v kakem težavnem slučaji so sv. Oče; mogoče je, da bode prišla potreba, poprijeti se najskrajnejšega sredstva, namreč Rim popustiti in se podati v kraj, kjer bode papež zopet svoboden v svojih delih. Neprijetnih situacij je papeštvo doživelo zadnje čase mnogo; omenimo samo škandale o priliki prenešenja mrtvega Pija IX., obsodbo najvišje sodnije gledč propagande itd. Posebno prvi slučaj kaže, kako malo osebne svobode uživajo sv. Oče; ako ni varen mrtvi papež proti izgredom, kaj ima še le živi pričakovati od druhali? Vse skupaj provzročuje, da so jeli merodajni krogi misliti na odpotovanje. Laške vlade postopanje pa bode ta korak ali pospešilo ali pa vstavilo; odgovornost za ta velevažen korak pripada na vsak način njij.
O ministerski krizi se ne ve nič novega. Občno se trdi, da so Ona imena prava, ki smo jih zadnjič priobčili svojim čitateljem.
Francoze vojna v Tonkingu mnogo stane. Prvi kredit so prekoračili za 6 milijonov frankov iu menda hoče vlada še 30 milijonov zahtevati.
V	kamori je 27. t. m. stavil radikalni Barodet predlog, naj se ustava reviduje. Mi-nisterstvo se je upiralo nujnosti tega pred-
irna vedno nekaj smešnega na sebi, v noši in v pisavi. In kdo bi bil rad smešen?
To je, gospod urednik, en razlog, zakaj sem se toliko časa pomišljal, predno sem Vam obljubil; potem še delj časa pripravljal se, predno sem se pripravil, tako da ste me malo nevoljni uže enkrat rahlo podrčzali. Zdaj, upam, da sem se Vam nekoliko opravičil. A to ni še vse. Z leti mi raste moj strah pred javnostjo, moja miruljubivost in — snažnost moja. Zlasti poslednja ta slabost dela mi mnogo preglavice. Blata, nesnage se bojim bolj nego živega ognja ali bridkega meča. In človeku s to slabostjo je daudanes težko stopati v javnost, povsod, a sosebno v naši mili domovini, kjer je sedaj blato često za bojno orožje. Če mi je uže težko pisati v kak list, kaj pa še v političen list! Koliko prej poštenih mož se je uže onesnažilo s politiko. Da bi se sam onesnažil, tega se jaz sicer ne bojim
—	žalostno, ko bi se bal; — a drugi, drugH Vsaj Vi, menim, veste dovelj, kako je to! — A porečete mi: Kaj pa se je tebi pečati s pa-litiko? Pri tleh, pod črto sedčč bodeš mirno razkladal svoje modrosti; nad črto vihar, pod
loga, češ da bode samo predložilo maja meseca zbornici in senatu načrt o ustavni reviziji.
General Graham brzojavi angleški vladi iz Heribe pri Tamaniebu, v kakem redu da so prodirale angleške čete proti Tamaniebu. Hartington je čital v zbornici drugi brzojav, da so angleški vojaki sovražnika po polnem razkropili in v beg zapodili. Zgubili niso nobenega moža. — Zbornica je potem nadaljevala drugo čitanje zakona o reformi volilnega prava.
Razne vesti.
—	(Avstrijsko-ogerska država v besedi in podobi.) Cesarjevič Rudolf je sprožil in pod svoje pokroviteljstvo vzel krasno delo. Zbral je najodličnejše literarne in umetniško zastopnike cele državo in jih nagovoril, da bi združeno risali z besedo in podobo vse kraje in narode širne Avstrije. Prezanimivo to delo bode izišlo v krasni in tudi popularni, ceni izdaji Cesar je odobril pa-trijotično to misel in obljubil, da bode podjetje toplo podpiral. V soglasji s cesarjevičem naredil se je sledeči program: Naslov: Avstrijsko-oger-sko cesarstvo v besedi in podobi. 1. zvezek: Uvod, namen knjige, splošen popis države. Zgodovinski razvitek. Ustavna organizacija. Uprava. 1. oddolek (v vočjih zvezkih): Deželo, zastopane v državnem zboru. 2. oddelek (v mnogih zvezkih): Ogerske dežele. 3. oddolek (v jednem zvezku): Okupirane dežele. Konočni zvezek: Imena sodolav-cev. Viri. Vzajemni vpliv posameznih članov monarhije glede omike in gospodarstvenega razvitka. Vezi med člani: Dinastija, vojna, skupni interesi. Poklic države v tu- in inozemstvu. Svetovno stališče monarhije. O vsakem narodu obravnavale se bodo sledeče stvari: 1.) Jezik njegov; 2.) zgodovina; 3.) znanost, umetnija in poezija, posebno narodno pesništvo in glasba; 4.) narodne šege; 5.) gospodarstvo. Kakor vidimo iz programa, je podjetje volikansko in kazalo bode v besedi in podobi, kaj zamore naša Avstrija. Prve umetniške iu leposlovne sile bodo se združile k delu, ki bode noslo slavo starodavno to monarhijo mod sirni svet, ki bode zrcalo duševne zmožnosti našoga roda, poznim zanamcem v spomin in patrijotično spodbudo!
—	(Samomor.) V Gradci se je 25. t. m. vstrelil med vožnjo v fijakerju bankir Jakob Mar-purgo iz Trsta. Bival je uže od decembra pr. 1. v Gradci; star je bil 48 let. Noozdravljiva bolezen je bila uzrok nesrečnemu dejanju.
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Gosp. c. kr. deželni predsednik je imonoval računskega podčastnika pri domačem pešpolku Ant. Šivica kancelistom pri deželni vladi.
— (Razpis službe.) Razpisana jo služba stavbenega adjunkta v X. razredu pri stavbenem uradu nižje-avstrijskem. Eventuelno bode spraznjeno adjutirano mesto stavbenega praktikanta.
črto je mir! -- Ne, gospod urednik, tako ne bodete govorili Vi, ki veste, da tudi pod črto
ni miru!---------
Ali veste, kaj me še moti? Ime, ime! Feuilleton, feljton, listek, podlistek, eno kakor drugo, meni ni po volji ne to, ne ono. Sosebno pa poslednje mi jako preseda, vsaj si lahko mislite, zakaj. Na Dunaji je bila sijajna beseda
—	človeku treba na vse misliti — slovenskemu pesniku Slamorezcu na čast, ali pa slavnemu ruskemu slikarju Dolgopetovu. Na to se bere v kakem slovenskem listu: „Med odličnimi gosti videli smo tudi — podlistkarja „Ljubljanskega Lista1*. Meni to? Groza! lu-cega priimka pa vendar nisem zasluzil z vsemi svojimi grehi! Prosim Vas, gospod urednik, razpišite darilo — novo pratiko za leto 1885 -- za pošteno ime tej čudni zmesi, po vsem do sedaj zuanem naseljenem svetu feuilleton imenovani. Ime ni kar tako, še pri psu ne. Ko bi jaz svojega Peruna poklical: Cmokav-zar! težko, da bi se genil, ali pa še zarenčal bi! Kaj pa še pri poštenem pisatelji, ki je vajen, da se lepo, omikano ž njim ravni. Ker bi pa bilo predolgo čakati, da pride novi pri-
—	(P. n. gg. društvenikom in pover jenikom „Matice Slovenske“.) Knjige za leti 1882. in 1883. so bila meseca decembra 1.1. razposlane ; odbor pa je vse potrebno ukrenil, da dobe p. n. gg. matičarji letos svojo knjige še proti koncu tekočega leta. Pri tej priložnosti izreka odbor svojo iskreno zalivalo vsem dosedanjim Mati-činim podpornikom, posebno prijetna dolžnost mu je zahvaljevati se p. n. gg. poverjenikom za njihov požrtvovalni trud, kateroga so imeli pri pobiranji doneskov in pri razpošiljanji društvenih kujig. Odbor sam skrbi z vso resnobo in marljivostjo za napredek „Matice Slovenske", njegovo delovanje more vendar le tedaj roditi dober sad, ako nahaja povsod krepke podporo, ako „Matici Slovenski" ostanejo zvesti podporniki vsi dosedanji društveniki in ako se število matičarjev po vseh krajih naše slovenske zemlje od leta do leta pomnožuje. Zaradi tega stopa odbor „ Matice Slovenske" s tem pozivom pred slovensko občinstvo, uljudno vabeč je k pristopu „Matici Slovenski", in do p. n. gg. poverjenikov s prošnjo, da prevzamejo tudi nadalje ta rodoljubni posel, ter da vabijo v svojih krajih novih društvenikov in da pobirajo njih letne doneske. Da more odbor društvene knjige izdati ob določenem času, kaže se neobhodna potreba, da društveniki svoje doneske plačajo ob pravem času.
V smislu § 3. društvenih pravil ukrenil je odbor, da je letnino za leto 1884. vplačati vsaj do 1. junija t. 1. Na podlagi natančnega števila društvenikov mora še le odbor določiti, v koliko iztisih je treba tiskati društvene knjige, da se izogne vsaki denarni potrati, ko bi ležalo nerazpečane, kot mrtov kapital v društveni zalogi. Odbor torej nujno prosi, da p. n. gg. poverjeniki blagovold med društveniki v svojih krajih njih doneske do 1. junija t. 1. pobrati in Matičinemu blagajniku doposlati; isto tako naj pošljejo društveniki, živeči v krajih, kjer ni poverjenikov, svoje doneske do istega obroka neposredno Matičinemu blagajniku.
V Ljubljani 19. marcija 1884. Za odbor „Matice Slovenske": Grasselli, prvosednik. Prof. Senekovič, odbornik.
— (Klopi v Lattermannovem drevoredu) nimajo miru pred neznanimi lopovi. Uni teden so potolkli in izruvali lesene klopi na potu ob veliki cesti v Lattermannovom drevoredu, celo kamenite so prekopicnili s stojalov in jih odbili, minole dni pa so v drevoredu proti Šiški nasproti kolizejskega poslopja poškodovali mnogo lesenih klopij. To jo užo več nogo surovost. Mestni magistrat ljubljanski napravlja z nemalimi troški klopi po šotališčih, da bi so šetalci in bolehni na njih oddahnili, neznani lopovi pa v nočni tmini pokon-čujejo iz zgolj zle volje, kar se je z mnogimi troški vstvorilo. Tu bi bila, ako se pokončevalci zaslede, umestna pač jako ostra kazen.
— (Izgubil) je včeraj nekdo po poti od „ Bavarskega dvora" do frančiškanske cerkve mošnjiček, v katerem sta bila dva desetaka in vi žitnica z planiko (Edehveiss). Kdor ga je našel, naj ga izroči proti postavni nagradi mestnemu magistratu.
— (Tatvina.) Zadnje dni je prišel v gostilnico Franca Zorca v Spodnjo Hrušico št. 29
imek, poskusimo v božjem imenu brez priimka svoja »dunajska pisma".
Ali kaj bodi predmet naročenim dopisom, o čem naj govorim, da bode po volji Vam in čitateljem Vašim? Prej je tožil, da ga skrbi oblika, sedaj mu pa še preglavico dela vsebina ? Lep zadetek! Če ne ve, ne kako bi pisal, ne kaj, to ti bode prava pomoč novemu listu! — Ne, gospod urednik, tako ne smete tolmačiti mojih besed. Ko bi ne vedel kaj pisati, gotovo bi ne vzel peresa v roko. Ne, hvala Bogu, tako prazen še nisem; misli mi dovelj roje po glavi, tem bolj. ker jim nisem dal uže toliko časa duška. Ali drugo vprašanje : bode li moje blago ugajalo slovenskemu občinstvu? Moji rojaki, kakor kaže, molijo sedaj druge bogove, časi prav čudne malike! saz dobro vem, zakaj tako govorim. Poskusil ® b>| namreč v nekem drugem listu, kate-nrva Sicer s*'no čislam, svojo srečo. Ali ta P t , P°8^ušnja mi je bila sramotno izpod-leteia. Reklo se mi je: Kaj pisariš, kar ne zanima ž,ve duše ua Slovenskem ? Še celo hud1 bodo naši čitatelji, ako jim bomo podajali tako berilo. To mi je bil hud udarec;
pod Ljubljano postopač Janez Jani iz Ljubljane. Vsede se kaj oblastno k mizi in obnaša se proti ženi gostilničarjevi, ki je bila sama doma, kot kaka višja uradniška oseba. Mož pride, ob enem pa tudi dacarji in odidejo v klet, da zadavkajo vino. Gostilničar Zorc je smatral postopača Janeza Janija za kacega višjega nadzornika dacarjev in ostavi gostilnico. Jani ukaže ženi gostilničarjevi, naj mu napravi v kuhinji „šmorn“, kar žena stori. Med tem časom, ko se je cvrl „šmorn", pa „voliki gospod" vino popije, ukrade uro z verižico in dvema srebrnima tolarjema v vrednosti 26 gld. in jo na tihem popiha pri druzih vratih.
— (Po slabi tovaršiji —glava boli.) O istinitosti tega izreka se je prepričal včeraj zjutraj kmetovalec Jarnej Burja iz Eebč, ki se je sešel nekoliko uže pijan z dvema ljubljanskima postopačema. Postopača sta veselega kmetovalca pregovorila, da so hodili od gostilne do gostilne, kjer jo povsodi Burja jako radodarno plačeval pijačo. Naposled pa sta postopača Burji, ki je bil postal uže po polnem trd, še ukrala vse njegovo imenje 25 gld. Burja je pa ovadil postopača policiji, ki je ista takoj zasledila, prijela in izročila sodniji.
— (Strašna smrt.) Mlinar M. Ogrinec iz Iške delal je 26. t. m. zjutraj v svojem mlinu, stopil je s svetilnico k vodnemu kolesu, da bi nekaj popravil, kar ga popade kolo z vso silo in mu zlomi vrat, vrh tega pa še potlači in stere desno stran. Žena njegova je našla potem nesrečnega moža pod kolesom — se ve da mrtvega. Bevež se je bil še le pred jednim mesecem oženil in bil je star stoprv 33 let.
— (Požarna kronika.) Koča Urše Lustri-kove v Sori jela je v noči 25. t. m. gonSti. V dobri poldrugi uri je pogorelo ostrešje in ž njim vred mnogo slame, spravljene pod streho. Vrh tega je neusmiljeni element pokončal celo vrsto dobrih rečij, n. pr. kup svinjskega mesa in slanine, vrečo žita in fižola ter nekaj obleke. Vsi ti zakladi so bili last Josipa Knifica, ki je stanoval v nesrečni bajti. Druzemu gostaču, Janezu Trampušu, pa bi bila skoraj žena zgorela. Ko je ogenj nastal, popadla je v naglici svoje mesec dni staro dete in ga nesla na prosto, potem je pa hitela nazaj v gorečo bajto, da bi rešila kaj obleke. Ko je iskala po sobi, vdere se v veži strop in žena ni mogla več iz hiše. Kričala je na vso moč, a nihče se ni upal v gorečo kočo. Nevarnost je postajala vedno večja — kar popade Jakob Kokalj iz Sore močan kol, vlomi navzlic veliki nevarnosti omrežje pri	oknu in potogno	prestrašeno	ženo iz
sobe, kjer	bi se bila gotovo zadušila.	Vboga
žena je bila pa svoje dete tudi preblizu ognja položila na tla — iskre in otrinki so padali na otroka in če je tudi kričal na vse pretege, nihče ga ni čul	v občni zmešnjavi.	Ko so ga	našli,
bil je hudo	ožgan po obrazu,	in bati se	je, da
izgubi desno oko. Mati sama pa ni poškodovana. Lastnica koče, Urša Lustrikova, je bila zavarovana za 200 gld.
ves preplašen in izbegan sem molčal do današnjega duč. Bilo mi je kakor mendii polžu, ko ga paglavec s šibico udari po radovednih rožičkih, da se naglo skrije v svojo hišico, iz katere se ne prikaže z lepa zopet na dan. Kako hočem pisati, če semv prišel po polnem iz dotike z občinstvom ? Če se moram vprašati pri vsaki besedi, katero hočem zapisati: kdo vč, bode li to ugajalo mojim rojakom ? In vendar naj pišem, pravite? Še prav priganjate me, kakor da bi bilo moje pisanje Bog ve kaka pomoč in podpora Vašemu težavnemu podjetju. Bodi, poskusimo še enkrat, pustivši na stran vse pomiselke, pišimo, kar nam pride ravno na misel. Dil, gospod urednik, če hočete tako, ali pa nič. Ne pričakujte od mene Bog ve kakih modrosti in učenosti. Govoril bodem, kakor se govori v izbraui druščini, o tej in 6ui stvari, kakor okolnosti naneso. Zdaj resno, zdaj šaljivo, kakor bodem ravno pri volji. So--sebno, pa, gospod urednik, ne pričakujte od mene tiste posiljene duhovitosti in neslane -dovtipnosti, ki se tako rada šopiri po vseh feuilletonih. Meni uže kar preseda. Jaz se ne bodem zvijal in pačil, kako ženitovanjski go-
Telegrami »Ljubljanskemu Listu
Trst, 28. marcija (zvečer ob 8. uri 10 min.) Pogreb Koseskega bil je velikansk; slovenske deputacije nosile so prekrasne vence pred krsto. Močan pevsk zbor je pel izborno v cerkvi in na gomili. Cegnar govoril je navdušeno.
Dnnaj, 29. marcija. Odsek za novinarski kolek je sprejel Fanderlikov predlog, naj se odpravi kolek za časnike. Vladna zastopnika, dvčrna svetnika F r e i b e r g in Chiari, sta večkrat ugovarjala, češ, da se vlada ne more odpovedati novinarski kolekovini.
Petrograd, 29. marcija. Zaradi proti-židovskih izgredov je obsodilo porotno sodišče v Novomoskovsku devet kmetov nadevet-do osemnajstmesečno ječo; jednajst kmetov je bilo izročenih mirovnim sodnikom, da jih kaznijo.
London, 29. marcija. Spodnja zbornica je sprejela z 208 glasovi proti 197 predlog, naj se olajšajo lokalni davki, navzlic vladnemu ugovoru.
Pariz, 28. marcija. Vojvoda albanski, sin angleške kraljice, je umrl danes zutraj v Cannes-u vsled nesrečnega padca, ki se mu je pripetil včeraj v navtičnem društvu.
Kahira, 27. marcija. Angleži se bodo jutri vrnili v Suakim. Potem bodo menda vse pripravili za naglo vkrcanje. Iz Suakima se tudi poroča, da ima Osman Digma le še malo kopo mož pri sebi; sploh je pa neznano, kam je vbežal.
Telegrafično borzno poročilo
z dne 29. marcija.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih..............80 • ■*—
»	*	>	> srebru .  ................81-05
Zlata renta...................................101-90
5% avstr, renta.............................95'40
Delnice n&rodne banke....................... 843'	—
Kreditne delnice............................321‘30
London 10 lir sterling......................121‘30
Srebro.........................................—	•	—
20 frankovec................................... 9-61
Cekini c. kr................................... 5-68
100 drž. mark..................................59-24
Uradni glasnik
z dne 29. marcija.
Razpisano je štipendijsko mesto grof D e b 1 i n o v o moravskega oddelka v c. kr. vojaških odgojevalnih in izobraževalnih zavodih. V prvi vrsti imajo pravico do ustanove silezijski in moravski plemiči, potem pak oni iz druzih kronovin; prošnje do 31. maja c. kr. moravskemu namestništvu v Brnu.
Prostovoljne javne dražbe: V zapuščino umrlega Fr. Wilfana ml., hišn. posestnika v Šk. Loci, spadajoča hiša z barvarijo in zemljišča v dan 21. aprila ob 8. uri dopol. v Škof. Loci št. 41 na Karlovškem predmestji. Dražbeni pogoji leže pri okr. sodniji v Škof. Loci na ogled.
Eks. javne dražbe: Posestvo Jan. Rihteršičevo v Spod. Luži, sodna cena 2459 gold., v dan 29. aprila, 30. maja in 1. julija od 11. do 12. ure dop61. v Škof. Loci.
dec, da bi vzbujal smeh vesele družbe. In pa še nekaj. Kaj je listkar brez citatov in tistih tako priljubljenih Btichmannovih „krilatih besed" ? Brez tistih drugojezičnih, zlasti latinskih in francoskih ocvirkov, s katerimi naši pisatelji tako radi zabeljujejo svoje mnogokrat pogrete žgance? Tudi jaz imam tega greha nekaj na vesti, tudi meni je trkati na prsi: Mea
—	Vidite, uže zopet! Naturam — Ne, to je preveč! Kako težko se je ogniti tega greha, vendar sem sklenil, da se ga hočem ogibati, kolikor moči. Če mi pa vendar uide kateri, imejte blago potrpljenje z menoj in z mojo slabostjo.
Slednjič še nekaj: vprašali ste me, kako s podpisom? Jaz sem vedno tako sodil, da mož bodi za vsako besedo, katero da med ljudi, porok s svojim poštenim imenom. Na prosto voljo Vam je torej, pod »dunajska pisma" staviti prav razkoračeno moje pravo ime, ali pa tako izmišljeno, da ga bode vsakemu lahko uganiti, jaz ne zahtevam nikake uredniške skrivnosti. Za to, kar pišem, hočem biti sam odgovoren pred vsem svetom. Za sedaj: zdravi! Skoraj začnemo. Vaš stari
Jos. Stritar.
Umrli so:
Dne 28. marcija. Fran Ferd. Keki, c. kr. penz. major, 52 1., Rimska cesta št. 2, srčni mrtvoud. — Ant. Kumer, paznik posil. delarnice, 45 1., Poljanska cesta št. 55, kron. jetika. — Julij Klemenc, mesar, 33 1., Poljanski nasip št. 10, vnetje pljuč.
V bolnici:
D ii6 2 6. marcija. Fran Pavlič, kočar, 60 1., jetika.
Dn6 27. marcija. Janez Debevec, črevljar, 21 L, jetika.
Meteorologično poročilo.
							
Dan	Čas opazovanja	►Stanje barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm	
28.marcija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	736-65 735 13 735-85	— 0-8 +13-4 + 5-6	svsh. sl. » »	js. > zv. s.	o-oo	
trgovina s železnino in stavbinsko ključaničarstvo (ii) 6-5 Ljubljana
Gledališke ulice št. 8
priporoča svojo dobro izbrano zalogo štedilnih ognjišč, pečij in namiznih ognjišč, vseh stav-binskih okovanj, raznovrstnih železnih šibik, jezičastega in čveterovatega železa, dalje priporoča tudi priznane kot najboljše in s bronasto svetinjo povodom ljubl janske izložbe odlikovane plj-u.g-e ter razno poljedelsko orodje.
Tujci.
Pri Maliči: Weil, trgovec z Dunaja. — Schvvimmer, trgovec iz Nixdorfa. — Stahler, trgovec iz Rem-scheida. — Tenger, trgovec iz Stuttgarta. — Burg-staller, trgovec iz Knittelfelda.
Pri Slonu: de Veresse, c. kr. stotnik, in Beranek, lajtenant, oba iz Strassa. — Neuwirth, trgovec iz Čakovca.
^irr^TPnuyrmT[msmTrciU()unu)rc)My.c()j(OH<>rw7n-3
Velikansko
korensko seme
(jeden koren 8 do 10 d. težak)
najboljša lncernška in štajarska detelja, vsakovrstna sladna in krmilna repa, razna najboljša semena za travnike in pripoznano najbolja carska travna mešanimi (najbolje in žlahneje vrste trav in detelj), za vsako zemljo prav godna itd., sigurno dobra in sposobna za izcimanje, se po ceni dobiva pri
R. Paulin-u, (23) 4
Pred škofijo 1 — Špitalske ulice 2.
Tudi japonska obrovska ajda, direktno odjemanje, dobiva se letos dobra in cen6.
Podpisani usoja si priporočati
i!
in drugih stvarij p. n. občinstvu;
vsakovrstne klobuke
za, gospode
posebno pa: suknene klobuke (LodenhUte) v raznih barvah, kakor svetlo- ali temnorjave, svetlo-ali temnosive, svetlo- ali temnozelene itd., po 2 gld. 20 kr.; trde klobuke, najnovejši izdelek, rjave ali črne, dobro blago, po 1 gld. 80 kr., najboljše po 2 gld. 20 kr.; svilnate cilindre, najfinejša roba in najlepši izdelek, po 4 gld. 50 kr.; klobuke za dečke po 1 gld. do 1 gld. 50 kr.; dalje
srajce sa gospode, spodnje hlače, vratnike, kravate
itd. itd.	(4)	7
mr Naročbe z dežele izvršujejo se točno in vestno poštnim povzetjem.
Odličnim spoštovanjem
Ivan Soklič
v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 6.
Račune, nakladne liste, kuverte, vizitke, sploh vsakovrstne
tiskovine
izgotovlja v mičnej izvršbi in po nizkih cenah
tiskarna Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani.
k prvemu rednemu glavnemu zboru
penzijskega društva
c. kr. poštarjev in poštnih opraviteljev
v državnem zboru zastopanih dežel
dne 22. aprila 1884 ob II. uri dopoludne v mali dvorani godbenega društva na Dunaji, umeteljniške ulice št. 3 (Wien, Kunstlergasse Nr. 3.)
3Dn.e-srxii red.:
1.) Poročilo osrednega odbora.
2.) Predložitev računov.
3.) Poročilo pregledovalcev računov; potrdilo računov.
4.) Predložitev proračuna za 1884. leto.
5.) Nakup efektov.
Da bode to zborovanje sklepično, vabijo se k zanesljivi vdeležbi prijazno vsi p. n. udje tega društva.
Udje, kateri se ne vdeleže tega zborovanja, naj blagovolijo svoja nekole-kovana pooblastila poslati podpisanemu ali društvenemu predsedništvu na Dunaj; oni pa, kateri se vdeleže tega glavnega zbora in želijo imeti znižano voznino po železnici, naj društvenemu predsedništvu na Dunaj (Wien, Beatrixgasse 25, III. Bezirk) naznanijo, po kateri železnici se voziti nameravajo, da jim taisto dotične legitimacije preskrbi.	(26)	3—1
Adoli Mull(^y.
načelnik.
(24) 26—2 ir«
A. Mayer-jeva
trgovina
|pim steklenicah!
■v Xj5-u."blja,ni ^
priporoča
carsko in izvozno marčno pivo
v zaboj čekih po 25 ali 50 steklenic.
»RJMELtERl TR0PFEN
NUR ECHT 'BEI
APOTHF.KER TRNKOCZV LAIBACH 1 STijOK zo.
J. iLMoczf, Mar pri ,pri zlatei sanrop'
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marljaceljske kapljice
za- želodec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri jedi, slab želodec, urak, vetrove, koliko, zlatenioo, bljuvanje, glavobdl, krč v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. — 1 Sklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld.,
5 tucatov samo 8 gld.	Svarilo! Opozar-
jamo, da se tiste istinite Marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri „Samorogu“ zraven rotoVža na Mestnem trgu v Ljubljani pri J.pl.Trnkoozy-ju. Razpošiljava se le jeden tucat.
Brez te varstvene »namlee, postavno zavarovano, j m a
se to zdravilo po (lr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po d.r.
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Ma-liou“ s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Zahvala.
Gospodu pl. Trnk6ozy-Ju, lekarju v Ljubljani.$
Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in
razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čimdalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prisrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani
T-u-g-, posestnik v Šmariji pri Celji.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Poiimliljevo (Dorsch)
olje
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr.
Salicilna nstna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr.	_	(6)	12—5
Kri čistilne kroglice, c. kr. priv.,
| ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat i sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa., glavobolu, otrpnenih;
, udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah & 21 kr.
| jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše se tekaj v lekarni pri ..Samorogu" i Jul. pl. TRNKOGZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. $
Odgovorni urednik prof. F r. Š uk 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & F ud. Bamberg v Ljubljani.