1MGLAS
^to XLlll - št. 39 - CENA 5 d
in
Kranj, torek, 22. maja 1990
«tr. 2
Pariz
via Ljubljana
str. 5
Veliko privržencev
delavskega turizma
Najnižja plačal
3685 dinarjev
str. 22, 23
Plezanje in družina sta moje veselje
Bron
za škofjeloške košarkarice
N« dnevu Gorenjcev, ki so ga v nedeljo pripravili v Preddvoru, se je zbrala vrsta obiskovalcev. Med nji-tai so bili tudi številni znani Gorenjci: Franc Košir, Tomo Česen, Franci Petek, Tof, Romana Kranj-:*•», Franci Zavrl, Mojca Dežman, Dušan Mravlje, Helena Blagne... Prireditev je uspela organizatorjem, predvsem pa smo bili zadovoljni vsi Gorenjci, ki smo prvič imeli svoj dan. V. Stanovnik, slika: G. Sinik
Gorenjsko tekmovanje v kemiji
Čigavo je orožje
Premeščanje orožja, streliva in opreme teritorialne obrambe iz nekaterih občinskih skladišč v armadne objekte na ukaz iz Beograda je osupnilo tako slovensko prebivalstvo kot njegovo vodstvo. Toda predsedstvo Slovenije je ukrepalo hitro in odločno. Zahtevalo je, naj ostane orožje v sedanjih skladiščih, varujejo pa naj ga pripadniki slovenske teritorialne obrambe.
S tem dejanjem je novo predsedstvo te na začetku svojega mandata dalo odločno vedeti zveznim organom, da ne dovoli vmešavanja v suverenost slovenske države. Čeprav je sedaj težko predvideti, kako si bodo v Beogradu razlagali neizpolnjevanje ukaza brez kakršnekoli ustavne osnove, jim najbrž tako ravnanje teritorialne obrambe v večjem delu Slovenije kot tudi v Hrvatski ni pogodu. Dejstvo pa je, da po roku za
oddajo orožja v soboto ob 23. uri oborožitev teritorialne obrambe, tudi na Gorenjskem, razen redkih izjem ostaja na svojem mestu.
Če odmislimo pomembnost odločitve političnega vrha, ob njej ni moč mimo razhajanja v ravnanju vodstva slovenske teritorialne obmmbe in njemu podrejenih poveljstev. Očitno so se v večini občinskih štabov TO po Sloveniji tudi vprašali, čigavo je navsezadnje orožje, ki ga hranijo. Takšnega razvoja v organiziranosti in opremljenosti teritorialne obrambe, kot ga poznamo v Sloveniji, gotovo ne bi bilo moč doseči brez razumevanja in podpore delavcev v številnih tovarnah. Če smo se torej skupno odločili za obstoj teritorialne obrambe in njeno delovanje, pač ne more nihče mimo nas tega onemogočati!
S. Saje
£magi v Trzic in Zin
Radovljica, 21. maja - Pod pokroviteljstvom Kemične tovarne Podnart so radovljiški šolniki v petek priredili gorenjsko tekmovanje učencev sedmih in osmih razredov osnovnih šol v kemiji- Med sedmošolci je bila najboljša Helga Dobrin iz tržiške šole heroja Grajzerja, drugo mesto je pripadlo Andreju Studnu, tretje Pa Blažu Markunu, oba Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj, ^nagovalec med osmošolci je postal Gašper Cankar iz žirovske °°le Padli prvoborci, drugo mesto delijo Gregor Bavdek (France ^ešeren Kranj), Peter Šuštar in Maša Čemažar (oba Simon Jen-*° Kranj), medtem ko je bil tretji Marko štefančič iz "domače" s°le A. T. Linharta Radovljica. Najboljše čaka še preskus na republiškem tekmovanju.
H. J.
Železarna
kot delniška družba
Jesenice, 21. maja - Danes bo redna seja delavskega sveta jeseniške Železarne, na kateri bodo med drugim razpravljali o spremembi notranje organiziranosti z ustanovitvijo dela podjetja s pooblastili in o začetku postopka za ustanovitev javnega podjetja ter o začetku postopka za preobrazbo družbenega podjetja v delniško družbo.
Predlagatelji menijo, da dosedanji razvoj kaže, da je nujna preobrazba družbenega podjetja v delniško družbo. Predvsem pa je nujna določitev lastnika in lastnikov za pospešitev razvoja železarne. V to, pravijo, jih ne nazadnje sili vsota obveznic 25 milijonov dinarjev, ki jih je slovenskim železarnam za prestrukturiranje odobril slovenski izvršni svet.
D. S.
Tehnika za okolje
Več kot le sejem
Ljubljana, 21. maja - Jutri se začenja na ljubljanskem gospodarskem razstavišču Že 11. mednarodni sejem Tehnika za okolje, ki ima poleg komercialnega tudi didaktični in posvetovalni pomen. Ob osrednji informativni razstavi pod geslom "Za polna pljuča dobrega zraka" bosta na ogled še dve specializirani razstavi, od torka do petka, pa bo sejemsko dogajanje spremljal tudi Zeleni forum. Na njem bodo izmenjali svoja mnenja ekološki strokovnjaki, predstavniki zeleno obarvanih političnih strank ter nekateri razstavljal-ci.
Predragi zase in za tujce
Majski dnevi in vročina so znanilci prihajajočega Poletja, počitnic in oddiha. Radovedno si ogledujemo cene po naših obmorskih hotelih in kampih, po zdra-viliščih in marsikdo tudi po gorskih letoviščih, ki ob fadnja leta umazanem morju postajajo vse bolj privlačna za počitnikovanje. Kot *e nekaj zadnjih let ugotavljamo, da počitnice postajajo drage, večinoma preduge za naše skromne zaslužke. Včasih smo se zanašali na sindikalne prikolice P stanovanja, letos pa so se cene počitniških kapacitet v večini podjetij tako povzpele, da se prav lahko primerjajo z agencijskimi. Tako seveda ni čudno, da nas je vse manj tistih, ki še lahko jjačrtujemo počitnice kje d,je od doma...
Treba je priznati, da se mnoge agencije (posebno Vsebniki) trudijo, da bi Prek različnih zanimivih cenovnih ponudb zbrali čim-eč gostov. Hkrati pa je tre-
ba povedati, da se delež domaČih gostov v naših počitniških krajih iz leta v leto občutno zmanjšuje. Medtem ko je po Evropi (zlasti v Nemčiji) vedno večje zanimanje za vedno daljše počitnice, smo pri nas najprej začeli varčevati ravno pri počitnikovanju. Pa ne le zato, ker so počitnice za naše žepe drage, tudi zato, ker mnogi nimajo več niti časa zanje. Mnogim je prosti čas, ki ga imajo v razvitih deželah ljudje vedno več, edina možnost, da si postavijo hiše, da obdelajo vrtove, da pomagajo znancem in sorodnikom pri različnih delih in zato jeseni dobijo ozimnico ali pa jim ti pomoč kasneje vrnejo, da še kaj dodatno zaslužijo, da....
Te dni mnogi naši turistični delavci in gospodarstveniki zelo različno napovedujejo prihajajočo turistično sezono. Nekateri vztrajno trdijo, da se turizem kot gospodarska panoga dobro
razvija in da lahko od njega v prihodnjih letih pričakujemo velikih zaslužkov, drugi pa opozarjajo, da s takšnim odnosom do turizma in gostov ne bo razvoja... Sosednje Avstrijce, ki so ob lepih prvomajskih dneh prišli na krajše počitnice k nam je skoraj "šokiralo" dejstvo, da je pri nas večina stvari dražjih kot pri njih doma in da so cene od lani tako poskočile. (Kaj si mislimo mi, ki imamo v povprečju petkrat slabše plače?!) Se bolj kot skok cen pa jih čudi dejstvo, da se ponudba ni prav nič izboljšala in da večina naših gostincev in trgovcev še vedno na goste gleda kot na nujno zlo in ne kot na tiste, ki jim prinašajo zaslužek.
Dokler bo tako (pa naj bodo gostje tuji ali domači), imajo mnoge napovedi o vzponu našega turizma zelo prazen zven.
V. Stanovnik
Pod naslovom
BLED
VREDEN
OBISKA
v današnjem Gorenjskem glasu objavljamo posebno prilogo na osmih straneh. Poleg rednih naročnikov pošiljamo današnjo številko Gorenjskega glasa skupaj s prilogo še sedem tisoč gospodinjstvom v Kranju (pošta Kranj).
Tehnološke revolucije v proizvodnji so prinesle s seboj izkoriščanje naravnih virov in prostora do te mere, da si moramo danes, čeprav že dokaj pozno, odgovoriti na vsaj dve bistveni vprašanji. Najprej se moramo vprašati, koliko in česa še lahko prenese naš prostor, ki je že nadvse obremenjen. Zvedeti moramo tudi, kaj in kako, potem ko bodo izkoriščene razpoložljive prostorske zmogljivosti. Ker so vsi elementi za normalno življenje živih bitij - od zraka do hrane -čedalje bolj ogroženi, se je že pred dobrim desetletjem porodila ideja za sejem in razstavo
Tehnika za okolje, katerih namen je pokazati razmere v okolju ter ponuditi možne rešitve za varstvo prostora in naravnih virov.
Letošnji sejem, ki naj bi bil izjemen tako zaradi rekordnega števila razstavljalcev kot zaradi spremljajočih dejavnosti za širjenje ekološke zavesti med prebivalstvom, bo postavil še en pomemben mejnik. Na njem bodo dali pobudo za uvedbo znaka "Primerno za okolje", da bi spodbudili razvoj in prodajo ekološko neoporečnih proizvodov.
Stojan Saje
zaključni koncerti
*aknai^ ~~ Glasbena šola je za PriDJuček tega šolskega leta pravila tri koncertne progra-
me. Na prvem bodo v četrtek, 24. maja, ob 18. uri v dvorani Glasbene šole nastopili naj-
boljši učenci nižje stopnje (1-3. razr.), na drugem pa se bodo v petek, 25. maja, ob 19. uri v Prešernovem gledališču predstavili učenci višjih razredov.
Nastopili bodo učenci vseh oddelkov, zanimivost tega koncerta pa bodo štirje učenci iz reške Glasbene šole, ki bodo nastopili kot gostje.
V ponedeljek, 28. maja, ob 20. uri se bodo v Prešernovem gledališču na skupni prireditvi Občinskega odbora za vzgojo in izobraževanje in Glasbene šole predstavili ansambli, ki so bili nagrajeni na letošnjem republiškem in zveznem tekmovanju. Nastopili bodo: duo, trio in kvartet kljunastih flavt (z glasom) ter komorni orkester
HIFI-TV-VIDEO
ELEKTRONSKI POČITNIŠKI
rri
ZECHNER
CELOVEC - CENTER 8. - MAI - STRASSE 36 Tel.: 9943-463-512516
PARTNER
TELEFUNKEN ALI GRUNDIG TV 51 cm 830 DEM
PANASONIC TV 55 cm. TXT. 050 DEM
SHARP VIDE0REK0RDER VCA 103 666 DEM
0RI0N VIDE0REK0RDER VH 897 505 DEM
NEVERJETNO: S0NY VIDE0REK0RDER 830 DEM
BLAUPUNKT CAMC0RDER 8 mm 1000 DEM
CAMC0RDER: PANASONIC VHSC. HITACHI VHSC. PANASONIC NVMC NETO CENE • GOVORIMO SLOVENSKO • OMEJENA KOLIČINA
Glasbene šole. Ob tej priložnosti bodo ansambli prejeli nagrade, pedagoški delavci Kranja pa občinska priznanja.
Kranjska Glasbena šola bo s temi tremi nastopi dostojno zaključila eno najuspešnejših sezon v njenem 80-letnem obstajanju. Vabljeni!
P. S.
/ MIHA NAGLIC
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Pariz via Ljubljana
Pisali smo, kako sta novoizvoljena predsednika slovenskega predsedstva in skupščine napovedala osamosvojitev slovenske zunanje politike. Minuli teden je to namero potrdila še nova slovenska vlada in jo bolj natančno opredelila. Premier Lojze Peterle je v svojem nastopnem govoru zatrdil, da bodo nadaljevali s tistimi prizadevanji, v katerih je vidne rezultate dosegla že vlada predhodnica, zlasti v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran in hkrati napovedala možnost samostojnih slovenskih diplomatskih dejanj in zastopstev v deželah, s katerimi največ sodelujemo in v katerih nas jugoslovanska (beri: srbska) diplomacija ne zastopa tako, kot bi bilo treba.
Dr. Dimitrij Rupel, novi slovenski zunanji minister, je na tiskovni konferenci potrdil, da gre v boj za mednarodno priznanje Slovenije. Shivenci se moramo sami in neposredno uveljaviti v svetu. Ker je očitno, da nas Beograd v tem oziru ne namerava zastopati, moramo v svet naravnost iz Ljubljane. Zdi se, da bodo poslej večje pozornosti deležni tudi Slovenci v zamejstvu, zdomstvu in iz-seljenstvu, saj bo zanje skrbel dr. Janez Dular, minister brez listnice.
Ko to pišem, se nehote spominjam svojega bivanja v Parizu in svojih tamkajšnjih srečanj z jugoslovansko diplomacijo. Ta v tem svetovljanskem mestu premore kar štiri imenitne rezidence oz. lo-kacijeiveleposlaništvo, konzulat, veleposlanikovo rezidenco, vse v elitnem šestnajstem okrožju in za povrh še kulturni center, ki leži prav nasproti slovitemu kulturnemu centru Georges Pompidou. O kadrih, ki v teh stavbah prebivajo in delajo, pa bi težko govorili v superlativih in več kot očitno je, da so pretežno srbsko-udbovske provenience. Kje so že časi, ko je Tito pošiljal v Pariz take svetovljanske osebnosti, kakršni sta bila srbski pesnik Marko Ristič ali pa slovenski diplomat dr. Aleš Bebler! Ko danes stopiš v jugoslovanski konzulat, imaš občutek, da si prišel v počitniški dom za zaslužne udbovce; ko uslužbenca, ki te mrko motri, kaj vprašaš, ti osorno odvrne, da najprej preberi, kar piše na steni. Za Slovence, ki bi želeli potni list, praviloma nimajo takega, ki bi bil natisnjen v slovenščini, Hrvati po istem pravilu dobijo »putovnicu« v cirilici ali morda v slovenščini - tako je prejšnji teden na zagrebški TV zatrdil dr. Franjo Tudjman sam. Naj se torej ve, da je diplomacija srbska domena.
Ko sem bil nedavno spet v Parizu, sem se pri slovenskih znancih pozanimal, kako je kaj v jugoslovanskem kulturnem centru, v katerega smo pred leti pogosto in radi zahajali. Povedali so mi, da ga že lep čas bojkotirajo, pravijo pa mu kar srbski kulturni center.
Ravno tiste dni so v njem pripravili razstavo del srbskih slikarjev, namenjenih Jistim, ki so vpisali najvišje zneske posojila za preporod Srbije. Vabila na otvoritev so bila dvojezična:v cirilici in v francoščini.
Ko so pred leti pariški Slovenci ustanovili svoje kulturno društvo (Lipa), jih je moral takratni veleposlanik Boris Šnuderl zagovarjati pred srbskimi nestrpneži, ki so godrnjali, da se Slovenci spet gremo nekaj posebnega. In ravno za to gre: če hočemo, da nas bodo Francozi spoznali in pripoznali, moramo nastopiti posebej, mimo Beograda. Veliko je bilo v tem oziru že storjenega, posebej na gospodarskem in kulturnem polju, skoraj nič pa na političnem.
IMV-Renault, Cimos-Citroen... pa tisto, kar sta o nas dobrega povedala pisatelja Peter Handke in Milan Kundera in vse, kar počne naš neformalni kulturni ataše Evgen Bavčar - to je že nekaj. Omenimo še Plečnikovo razstavo, ob kateri so »naši« protestirali, ker je bilo omenjeno, da je bil predvsem slovenski in ne le jugoslovanski arhitekt. In še nekaj: že omenjena Lipa je naposled le navezala stike s slovensko katoliško skupnostjo v pariškem južnem predmestju Chatillon. ki jo je doslej ignorirala, češ da z njimi živi tudi domobranski duhovnik Ignacij Cretnik...
Razmere se torej spreminjajo in to hitreje, kot bi mislili. Z Brnika v Pariz te Adriino letalo zdaj prepelje v poldrugi uri. Še ne dolgo tega se je bilo treba cijaziti celih dvajset ur v balkanskem Simplon ekspresu!
Gorenjci v slovenskem parlamentu
Kmalu pred delegati zvezne skupščine
Napovedane spremembe pokojninskega zakona
Beograd, 19. maja - Zvezni izvršni svet je skupščini Jugoslavije poslal predlog sprememb zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Predlog med drugim vsebuje obvezno pokojninsko zavarovanje kmetovalcev, to zavarovanje pa bo zajemalo tudi ustanovitelje zasebnih podjetij ali delavnic, ne glede na njihovo državljanstvo. Sicer pa je zvezna vlada ocenila, da nadaljnje povišanje pokojnin ne pride v poštev, saj po najnovejših podatkih pokojnine spremljajo rast osebnih dohodkov. Vsako povišanje pokojnin in invalidnin pa bi, po trditvah zvezne vlade, porušilo odnos med pokojninami in osebnimi dohodki. _
@®mHKyj@IESGLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za
narod s srebrno zvezdo _«* •
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska ČGP Delo Ljubljana_
Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal_
Naročnina za 1. trimesečje 100 din___
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor). U-opoldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (šport. • luri/em, poslovne informacije). Danica Dolenc (za dom in družino, tradicije NOB. Tržič), Danica Zavrl Zlebir (socialna politika, sindikati). Joie Košnjek (notranja politiku, sport). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS. ekologija). Dušan Humer (sport). Vine Bester (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Sinlk (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje). Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje)._
Naslov uredništva in uprave: Kranj, M oš* Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Uredništvo tel. 21860
Gorenjska ima skupne interese
Predvsem zato je razmisleka vredna ideja, da bi na Gorenjskem oblikovali klub gorenjskih poslancev v republiškem parlamentu.
V družbenopolitičnem zboru republiške skupščine, v zboru združenega dela in v zboru občin sedi nad 20 poslancev z Gorenjske. Dejstvo je, da ta del Slovenije v republiškem parlamentu še nikdar ni bil tako številčno zastopan kot tokrat in to prednost kaže izkoristiti. V neformalnih pogovorih med poslanci je bila že navržena ideja o oblikovanju kluba gorenjskih poslancev, ki bi se sestajal pred obravnavo za Gorenjsko pomembnih vprašanj. Naše območje ima avtonomne interese in o njih bi morali predvsem sami najprej povedati svoja stališča, svoje poglede, svoje predloge rešitev. Skrajni čas je, ml je dejal pretekli teden poslanec v republiškem zboru združenega dela Andrej Šter iz Kranja, da to sami začenjamo početi. Nekaj časa so nam številčno močni Štajerci krojili usodo, nekaj časa delegati in drugi vplivni možje s Primorske, prav pa bi bilo, da imamo glavno besedo pri odločitvah predvsem Gorenjci sami.
Seveda se je ob tej ideji treba zavedati, da imamo sedaj strankarsko sestavljeni parlament in da bo težišče usklajevanja dela poslancev in končno tudi sodelovanja z volilci poslanski klub stranke. Taki klubi so že ustanovljeni, bodisi po regijah ali volilnih enotah ali pa na republiški ravni, v okviru strankarskih central. To
sta že pokazali uvodni zasedanji slovenskega parlamenta. Kljub temu pa se na Gorenjskem že srečujemo ali pa se še bomo srečevali s problemi in namerami, ki morajo biti domena vseh Gorenjcev in tako bi morali te stvari jemati tudi poslanci. Prav kmalu se utegne zgoditi, da bodo na poslanskih klopeh žgoči gorenjski proble-
mi, o katerih imamo tudi doma lahko različne sodbe, vendar pretirane razdvojenosti na dvorani republiške skupščine ne bi kazalo kazati. Mogoče nam kdo zaradi tega utegne očitati "lokalpatriotizem" ali kaj podobnega, vendar se za take očitke ne kaže pretirano meniti, saj gre predvsem za nas. Mnoge stvari, ki jih površno
Konstitutivna seja kranjskega parlamenta
ogledane, za republiške, segajo krepko na Gorenjsko, začenši pri zdravljenju gospodarstva, varovanju okolja, gradnji prometnic in drugih naprav, pa tudi pri nalogah, ki jih imajo pred seboj nove občinske vlade, od tega, kako narediti delo bolj strokovno, do same organizacije občin kot pomembne lokalne skupnosti. Na vseh omenjenih področjih, vseh verjetno še našteli nismo, bodo interesi različni in vedno ne po meri in izkušnjah Gorenjske. Kaj pa je za nas najboljše, pa sami najbolje vemo in predvsem v tem smislu kaže zagrabiti ponujeno idejo o sodelovanju gorenjskih poslancev, nekakšnem klubu gorenjskih poslancev.
J. Košnjek
Vitomir Gros postal novi kranjski župan
Kandidat za predsednika kranjske vlade je Vladimir Mohorič, član Demosa, za predsednike vseh treh zborov kranjske skupščine so bili prav tako izvoljeni člani Demosa.
Kranj, 14. maja - Konstitutivna seja kranjske skupščine je dokaj mirno in strpno skupaj z ločenimi sejami posameznih zborov potekala dobrih sedem ur, saj je bilo zaradi tajnih volitev in nekaj proceduralnih zapletov potrebnih več prekinitev. Najstarejši delegat Ivan Košir jo je odločno vodil in bil ob koncu deležen tudi pohvale.
Na ločenih sejah so se najprej sestali vsi trije zbori občinske skupščine, najbolj živahna je bila po pričakovanju seja družbenopolitičnega zbora, ki se je tudi najdlje zavlekla. Kljub predhodnim dogovorom med strankami je bila kandidatna lista vse do seje skrivnost, ko so v Demos združene stranke za predsednika zbora predlagale Stanislava Isteniča, ZSMS-liberalna stranka za podpredsednika Darka Zupan-ca, ZKS-stranka demokratične prenove pa svojih kandidatov ni imela, je postalo jasno, da so se liberalci odločili za koalicijo z Demosom. Zahteva komunistov po spoštovanju slovenske ustave, ki za vsako funkcijo zahteva po dva kandidata, je
povzročila proceduralne zaplete, saj so morali predlagati "rezervne" kandidate, liberalci, ki imajo v DPZ-ju 10 odbornikov in Demos, ki jih ima 21, pa so morali pri tem paziti, da ima vsak kandidat podpise desetih. Kljub podaljšani poti je bil na tajnih volitvah za predsednika izvoljen Stanislav Istenič in za podpredsednika Darko Zupane. Za tajnico zbora pa je bila izvoljena Nada Bogataj - Kr-žan, ki je že doslej opravljala to delo, prav tako pa je imela protikandidata.
V zboru združenega dela je bil za predsednika izvoljen član Demosa Miro Koželj, za podpredsednika neopredeljeni kandidat Darko Šegula, tajnik zbora pa je Marjan Trbič.
V zboru krajevnih skupnosti je bil za predsednika izvoljen član Demosa Darko Jarc, za podpredsednico arija Krajnik, prav tako članica Demosa, tajnik je Ivan Mihovec.
Tudi za skupno sejo kranjske skupščine nihče ni pripravil pisnega predloga, temveč so kandidate za funkcionarje predlagali na seji. Demos je za predsednika občinske skupščine predlagal Vitomira Grosa, ZSMS-liberalna stranka pa za podpredsednika Saša Govekar-ja, nakar je Jože Kristan, član ZKS-stranke demokatične prenove ponovil opozorilo o spoštovanju slovenske ustave. Demos je kot "rezervnega" kandidata predlagal Janeza Hafnerja, liberalci pa Petro Škofic. Vendar pa je Hafner kandidaturo takoj umaknil, ko je skupina neopredeljenih delegatov za predsednika skupščine predlagala Jožeta Zormana. Na tajnih volitvah je bil nato za pred-
sednika skupščine izvoljen Vitomir Gros, ki je dobil 71 glasov, Jože Zorman pa je dobil 53 glasov. Za podpredsednika je bil izvoljen Sašo Govekar, ki je dobil 93 glasov, Petra Škofic pa je dobila 31 glasov. Na javnem glasovanju je bil z veliko večino za tajnika skupščine izvoljen Branko Grims, za njego- < vega namestnika pa Branko Vukanac.
Brez opozoril so postopek z dvema kandidatoma nato spoštovali tudi pri izvolitvi kandidata za predsednika izvršnega sveta. Demos je najprej predlagal Vladimirja Mohoriča, ker drugih predlogov ni bilo, nato še Jakoba Vrečka. Izvoljen je bil Vladimir Mohorič, ki je dobil 85 glasov, Jakob Vreček pa je dobil 31 glasov.
M. Volčjak P. S. Poročilo je bilo pripravljeno za petkovo številko in je pomotoma izpadlo pri izdelavi časopisa.
Odločila bo nova skupščina
Policijska postaja ali kaj drugega
Tržič, maja - Na zadnji seji starega izvršnega sveta skupščine občine Tržič so člani obravnavali tudi usodo objekta na Deteljici, ki je namenjen tržiškim miličnikom, vendar Tržičane že od vsega začetka buri zaradi svoje neprimerne lege, zdaj pa zanj še zmanjkuje denarja. Bo to postaja milice ali ne, je zdaj prepuščen^ v odločitev novi skupščinski vladi Tržiča. Investicija pa je trenutno "zamrznje-
Gradnja objekta Postaje milice Tržič je stekla po planu občine Tržič za srednjeročno obdobje 1986-90 v letu 1989. Poleg sredstev občinskega proračuna so bila za gradnjo predvidena še namenska sredstva RSNZ za reševanje stanovanjskih potreb delavcev milice, namenski krediti, občinska sredstva za gradnjo zaklonišč, namenski del prispevne stopnje za SLO, sredstva od prodaje stare postaje milice v Tržiču, kredit izvajalca del in sredstva republiškega proračuna. Objekt je trenutno v tretji fazi gradnje, do zdaj je stal 2,5 milijona din, a še tu je večji znesek neporavnan, predvideno sofinanciranje gradnje s strani republiškega proračuna je v letu 1989 izpadlo v celoti, slabo pa kaže tudi za letošnje leto, do zaključka pa bo potrebnih še novih 9 milijonov din.
Tolikšnih sredstev Tržič ne premore, ne premore jih tudi izvajalec del. Če bi bila za do-v končanje gradnje zagotovljena
sredstva iz republiškega proračuna v višini 9 milijonov dinarjev, bi bila postaja LM v Tržiču letos lahko vseljena. Če bi šli v etapno gradnjo, bi bilo potrebnih letos 6 milijonov din, ostalo pa v letu 1991. Če z republike ne bo denarja, bodo investicijo zaenkrat morali ustaviti. Omenjena pa je bila tudi četrta varianta, da bi se spremenila namembnost gradnje, da bi ta objekt namenili poslovnim prostorom, za postajo LM pa iskali novo rešitev. Vendar je objekt grajen tako namensko, da bi se v njem ne mogel urediti na primer motel ali kaj podobnega, temveč bi z manjšimi posegi lahko iz njega dobili nekaj poslovnih prostorov, tudi nekaj manjših trgovskih lokalov, zgoraj pa bi lahko bile turistične sobe.
Tržiški miličniki vsekakor nujno potrebujejo svoje prostore in za opravljanje njihovega zahtevnega dela - oteženo je tudi zaradi bližine meje - je lokacija na Deteljici kot nalašč. Za-
gotovo pa to ni prijetna lokacija za turiste, za tujce, ki bodo morali trdo mimo policije voziti v mesto, na Deteljico. Psihološko je to slabo izbrana lokacija in bi sodila za vse prej, kot
za miličniško postajo. Vendar danes je tu, gradnja je strogo namenska, poskrbeti bo treba le za denar. Novo skupščino torej že čaka en trd oreh.
D. Dolen«
Borci Gorenjskega vojnega področja:
Ne smemo živeti brezperspektivno
Republiški odbor bi moral odločneje reagirati na podtikanja
Kranj, 11. maja - Kot že toliko letnih skupščin zveze borcev po Go-'tnjskem, je pretekli petek tudi skupščina borcev Gorenjskega voj-Dega področja kritično ocenila današnji čas strank, blatenj borcev, spodkopavanja enotnosti Slovencev. Da je napad vse hujši, so krivi tadi borci sami in njihov republiški odbor, ki odločneje ne ragirajo podla podtikanja, na negiranje narodnoosvobodilnega boja in "jegovih pridobitev.
Najbolj jih je prizadela izja-*J dr. Franceta Bučarja, da je *e 45 let po vojni živel v vojni, °a bo šele zdaj pravi konec državljanske vojne in prava svoboda v Sloveniji. Tako grobo Se nihče ni blatil naše svobode, So poudarili borci. Toliko dragocenih žrtev je padlo zanjo •bed borbo. In po vojni! Toliko ^ladih je doštudiralo, toliko je °ilo zgrajenega, pridobljenega v teh letih, dosežen nesluten
razvoj. Socializem ni več tak, kot smo ga hoteli, pa tudi kapitalizem ni več tak, kot je bil, prav po naši zaslugi, razmišljajo borci.
In sprava? Ne more je biti. Belogardisti so bili na napačni strani in tega ne bo mogel nihče nikdar popraviti. Danes je dr. France Bučar, ki je bil sam borec Kokrškega odreda, ki je videl padati soborce, proti te-
mu, da se v skupščini posveti 1-minutni molk žrtvam proti fašizmu. Česa takšnega bi si danes ne privoščila nobena napredna vlada v svetu. In Tita naj iz Beograda vzamejo kar Hrvatje v svoj Kumrovec? Vsaj mrtvim pustimo njihov mir. Bratstva in enotnosti praktično ni več. Če bi vlada polagala čiste račune, do tega ne bi prišlo. Danes pa so se proti Slovencem dvignili celo borci iz drugih republik.
Razočaranj je toliko, da si borci prigovarjajo le, da naj pazijo na svoje zdravje, naj posvetijo več časa drug drugemu, zdravi naj obiskujejo bolne, ne smejo pa živeti brezperspektivno. Če ne danes, bo zgodovi-
na nekoč spet spregovorila o njihovem boju, o njihovih žrtvah. Drugi, neprizadeti, bodo drugače, bolj jasno videli, da v Sloveniji ni bilo državljanske vojne, da je bil le narodnoosvobodilni boj proti okupatorju in njegovim pomagačem.
Borci Gorenjskega vojnega področja so izvolili novi upravni odbor in sprejeli program dela za naprej. Veliko dela jih čaka okrog pisanja zgodovine, skrbi za spomenike padlim, za prenašanje njihovih tradicij na mlade, pri organizaciji spominskih pohodov na Porezen, ki so postali množična manifestacija najtežjih dni njihovega boja.
D. Dolenc
U. sejem Tehnika za okolje
Letos največ razstavljalcev
J-Jublja na, 18. maja - Gospodarsko razstavišče v Ljubljani bo med in 25. majem prizorišče tradicionalne mednarodne prireditve ^hnika za okolje. Letošnji sejem, ki bo že enajstič zapored, bo j^prl predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan. Medtem *° se je na prejšnjem sejmu predstavilo 110 razstavljalcev, jih letos pričakujejo blizu 150, za javnost pa bodo posebno zanimive razne spremljevalne prireditve.
Temelje današnjega sejma s° postavili že 1976. leta z raz-stavo ob jugoslovanskem po-vetu o odpadkih - surovinah. Se je na začetku izgledalo de-Wnj« revolucionarno, je čas Vendarle hitro potrdil pravil-nost odločitve organizatorja za Jjadaljevanje prireditev, je med drugim naglasil med četrtkovo tiskovno konferenco pomočnik oirektorja Gospodarskega razstavišča Ljubljana Borut Jerše.
Se je že začelo
Izrazil je tudi ponos, da so toliko let nazaj postavili izhodišča sejma, na katerem sodeluje vse več razstavljalcev, za prireditev pa se zaradi vse večjih problemov z onesnaženim okoljem širi zanimanje tudi med prebivalstvom.
Med 142 razstavljala iz 7 držav, ki se bodo predstavili v halah A in A2 s komercialno ponudbo izdelkov za varstvo okolja, bo tudi nekaj gorenj-
skih delovnih organizacij, poleg kranjske Save še 3 lesne tovarne pa naša naravovarstvena organizacija Triglavski narodni park z Bleda. Osrednjo vzgojno informativno razstavo "Za polna pljuča zraka", katere naslov že pove njen cilj, bo republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora pripravil v hali B. V hali C bo specializirana razstava "Varčevanje z energijo v zgradbah" v organizaciji podjetja Šolar +, v levem prizidku hale A pa razstava Do-musa "Zdrav bivalni prostor".
Posebnost letošnjega sejma bo Zeleni forum, odprt avditorij za strokovnjake s področja ekologije, razstavljalce in ekološko usmerjene politike. Zače-
li ga bodo v torek dopoldan s predstavitvijo projekta "Ekološki znak kakovosti"; te znake nameravajo podeljevati za okolje primernim proizvodom ob vsakokratnem sejmu, letos pa bo ocenjevalna komisija podelila proizvajalcem 1 plaketo in 6 diplom. Prve tri dopoldneve bodo posvetili obravnavi problemov pri varstvu zraka, petek bodo zapolnile razprave o varčevanju energije v zgradbah, popoldnevi pa bodo namenjeni predvsem strokovnim predavanjem. Najzanimivejši del dogajanj Zelenega foruma v hali B2 za javnost bo gotovo predstavitev ekoloških programov političnih strank v četrtek popoldan.
S. Saje
Je mar res najbolj pomembno ime
Borci so proti spreminjanju imen šol, ulic, društev...
pkofja Loka, 14. maja - Predsednica Slovenske demokratične zveze - odbora za Škofjo Loko Alenka otočnik - Lauko je že konec marca poslala skupščini občine Škofja Loka predlog, da se spremenijo ^ena izobraževalnih in kulturnih institucij v občini. Konkretno predlaga, da se preimenujeta osnovni v Železnikih in Žireh. "Res je nekulturno in čudno, da se že prvošolčki vpisujejjo v "brigado" in »led padle borce in talce", piše v svojem pismu in poudarja, da upa, da bodo njihovi predlogi upošte-Mi, "saj so v razmerah političnega in strankarskega pluralizma nujni". Škofjeloški borci pa se spra-
j^jejo, ali ni bolj od imena pomemben učni program, usposabljanje kadrov in podobno, česar naj bi se
na novo zagnani pedagoški strokovnjaki.
K.o je o zahtevi po preimenovanju šol 10. maja poročal l'rovski radio, se je takoj sesta-i° Predsedstvo Občinskega od-J°ra ZB NOV Škofja Loka. j °rci ugotavljajo, da se je torej ^ dalj časa napovedani proces crnosa za preimenovanja jav-L,n ustanov, že začel in pričakati je, da se bodo lotili tudi ""en ulic, društev in tako na-
5w   ^ °^ J*n ^oc^e Osnovna I 'a Prešernove brigade v Žepkih in Osnovna šola pad-
lih prvoborcev v 2ireh. Bodo za njo na vrsti Osnovna šola Blaža Ostrovrharja, Petra kav-čiča, Strelska družina bratov Kavčič, Jegorovo predmestje, Blaževa ulica, Partizanska cesta? Če bodo hoteli preimenovati vse, kar je v zvezi z narodnoosvobodilnim bojem v Škof-ji Loki, bo imel Demos veliko dela. Člani predsedstva občinskega odbora zveze borcev, nestrankarske organizacije, se sprašujejo, kaj bodo vendar o
tem rekli njihovi člani, ki so danes po raznih strankah, tudi v Demosovih. Zagotovo ne bodo ravnodušni do takega ravnanja. Predsedstvu se ne zdi logično, da se Laukova, ki je v svoji stroki zadolžena za reformo šolstva, ukvarja s tako obrobnimi problemi, kot so imena, ko stoji pred šolstvom vendar toliko bistvenih vprašanj, kot so učni programi, strokovno usposabljanje šolskih kadrov, odnos učitelj -
učenec in podobno.
Predsedstvo ocenjuje, da gre v tem primeru za zelo ozko ideološko nestrpno politiko posameznikov. Zavedati se moramo, so poudarili, da vsakršna nestrpnost, naj si bo politična ali verska, samo še poglablja razdor in zaostruje napetosti med ljudmi. Spremeni naj se samo tisto, kar je izrazito negativno in tedaj, ko je to v prid skupnosti nujno potrebno.
D. Dolenc
Izguba Kovinarja se povečuje
Višje cene za prečiščevanje odplak
csenice, 21. maja - Jeseniški izvršni svet je obravnaval poslovale komunalnega podjetja Kovinar Jesenice, kjer so nastale teža-e z&to, ker po odločbi ustavnega sodišča podjetje ne sme več zaznavati prispevka za razširjeno reprodukcijo.
^ Zaradi odločbe ustavnega sodišča, po katerih jeseniški p-ovinar občanom ne sme več zaračunavati prispevka za razširilo reprodukcijo, so se delovni organizaciji prilivi zmanjšali .e za 34 odstotkov realizacije, predvidevajo pa, da bo izpad .ar 65 odstotkov sredstev. Pri Kovinarju bi zato morali zmanj-celo najnujnejše redno vzdrževanje komunalnih objektov s*upne rabe.
j    Zato je problematiko ponovno obravnaval jeseniški izvrši svet. Ugotovili so, da na Jesenicah dosegajo 64 odstotkov J^prečne cene enostavne reprodukcije pri kanalščini in prepevanju odplak, pri odvozu odpadkov pa le 46 odstotkov re-
publiške povprečne cene. Pri razširjeni reprodukciji je bil ta odstotek višji, večina občin v republiki razširjeno reprodukcijo tudi zaračunava, na Jesenicah pa je z odločbo ustavnega sodišča zaračunavanje razveljavljeno. Posledica nizkih cen je izguba, ki se nadaljuje v letošnjem letu in utegne povzročiti resne motnje pri poslovanju.
Jeseniški izvršni svet je ocenil, da zmanjševanje dejavnosti na teh področjih, predvsem prečiščevanje odplak ni sprejemljivo. Potrdili so v povprečju za 40 odstotkov višje cene storitev prečiščevanja odplak. Nove cene se bodo uporavljale od 1. junija dalje in veljajo za vse koristnike čistilne naprave.
Tako bo za gospodinjstva od 1. junija dalje cena 0,90 dinarja za kubični meter, za gospodarstvo 3,20 dinarja za kubični meter, delovne organizacije pa bodo po samoupravnem sporazumu plačevale 2,20 dinarja za kubični meter.
D. Sedej
Bavčarjevega odbora- ni več
Zadnji politični proces?
Ni še tako dolgo nazaj, kot nas že prve dni poveljevanja spominja novi federalni "prvi med enakimi", ko smo dnevno čakali novih sporočil Odbora za zaščito pravic Janeza Janše oziroma Odbora za varstvo človekovih pravic, kot se je že po nekaj dneh uveljavilo ime svojevrstnega fenomena. Dobro se spominjam ustanovnega sestanka na Kersnikovi 4 in množice odprtih vprašanj, ki so lebdela nad navzočimi, pa kasneje neštetih tiskovnih konferenc, protestnih prireditev in zbiranja vedno premalo zadostnih informacij. Gibanje, kije tiste poletne dni leta 1988 zajelo celotno Slovenijo, bo vsekakor svetlo zapisano na straneh, ki bodo govorile o državljanskem pogumu naroda, za katerega sicer mnogi pravijo, da v sebi nima prav preveč tovrstnega značaja.
Pred dnevi smo po več kot sto Odborovih izjavah za javnost končno prišli tudi do zadnje, namreč izjave o razpustitvi. Resda je že nekaj časa deloval samo kolegij, pa še ta v dokaj okrnjeni sestavi, vendar se to, tako kot notranji prepiri in baje malverzacije posameznih članov kolegija, v tem kontekstu ne zdi pomembno.
Bistveno delo, ki ga je Odbor opravil, zapišimo resnici na ljubo, tudi na račun neformalnega vodje Igorja Bavčarja (kije delal tudi napake, spomnimo se samo zapiskov in Čelika), je vsekakor v prvi vrsti zavzemanje za četverico in na, širše gledano, pomembnejši ravni, odkrivanju silnic nesvoboščin tega sistema.
Povsem mirno seveda lahko zapišemo, da je bila etapa delovanja Odbora pomemben mejnik tako imenovane slovenske pomladi in da so rezultati vloženega dela veliko širši, kot je to videti na prvi pogled, čeprav so bili vsi štirje iz primera JBTZ za rešetkami oziroma je eden zakonsko še vedno.
Zame osebno se zgodba na tem mestu konča, kajti špekulacije o časovno usklajeni ukinitvi Odbora in postavitvi Bavčarja za policijskega ministra sodijo v drugačne vrste čtiv. Ko pa smo že pri tej temi, so se z novima funkcijama tako Bavčarja in ključne osebe procesa, Janše, končno odprle možnosti, da ljubljanski proces res pripeljemo do konca in razkrijemo ozadja, ki so ostala zakrita naprimer tudi "Ravnikarje-vi" skupščinski komisiji?
V ine Bešter
Gradbeni odbor za gimnazijo
Jesenice, 21. maja - Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so po predhodni obravnavi problematike razvoja srednjega šolstva sprejeli sklep, da se imenuje gradbeni odbor za obnovo stavbe gimnazije. DPredlog za sestavo gradbenega odbora je pripravil odbor za izobraževanje pri strokovni službi za družbene dejavnosti in gospodarsko infrastrukturo, predsednik odbora pa je vodja družboslovno zdravstvene usmeritve enote Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice Zdravko Kavčič.
Gradbeni odbor za obnovo stavbe gimnazije naj bi predvsem sodeloval pri pripravi idejno programske vsebinske zasnove, izbral ustrezno ponudbo za projektiranje in ustreznega izvajalca del, se opredelil do finančne konstrukcije projekta in spremljal potek gradnje do zaključka adaptacije in telovadnice- D. S.
Sporočilo volilcem
Delegati ZKS-Stranke demokratičpe prenove v družbenopolitičnem zboru skupščine ocenjujemo, da smo dolžni volilcem pojasnilo.
Najprej v zvezi z izjavo Vitomirja Grosa, ki zatrjuje, da je naša stranka hotela preveč oz. vse, dobila pa ni nič. Natančnost, točnost in resničnost pač niso lastnosti, ki naj bi jih imele te izjave oz. njihov avtor. Iz njegovih izjav namreč izhaja, da naj bi pri pripravi prve seje občinske skupščine sodelovali samo predstavniki koalicije Demos in naša stranka. To ni res, kar ve tudi Vitomir Gros. V razgovorih so vseskozi sodelovali kot pobudniki in sogovorniki tudi ZSMS-liberalna stranka, Socialistična zveza in Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov. Vsem, razen Vitomirju Gro-su, je pri tem seveda jasno, da vsi, ki niso v Demosu, pač niso že samo zato v stranki ZKS-SDP.
V skladu s tem so že na prvem sestanku stranke izven Demosa, glede na volilni rezultat (53,3 odstotka za Demos in 46,7 odstotka ostale stranke) predlagale razmerje funkcij v predsedstvu občine (to so predsednik in podpredsednik skupščine, ter predsedniki in podpredsedniki treh zborov) 4 : 4.
To razmerje je bilo izhodišče strank, ki niso v Demosu, tudi na drugem razgovoru. Razmerja, kijih navaja Vitomir Gros nikoli niso bila ponudba Demosa ZKS-SDP, ampak vsem strankam in tudi tistim izven strank (neodvisni). Ko nas je v razgovorih ZSMS-liberalna stranka podprla, da bi dobili mesto predsednika družbenopolitičnega zbora, jim je predstavnik Demosa dal vedeti, da potem ne bo nič z mestom podpredsednika občinske skupščine. To opozorilo pa je bila posledica posebnega dogovora ZSMS - Demos, v skladu s katerim naj bi liberalci poleg mesta podpredsednika družbenopolitičnega zbora, ki so ga vseskozi zahtevali, dobili še mesto podpredsednika skupščine občine.
Ob takšni sklenjeni volilni koaliciji Demos - liberalci, bi bil možen samo nenačelen dogovor na račun večine v ZZD, to je neodvisnih delegatov. Tega pa nismo hoteli.
Objektivno to pomeni dvoje.
Prvič, volilna koalicija Demos-liberalci, ki pred volitvami ni bila možna - zato je prišlo celo do sprememb v vodstvu liberalne stranke - pa se je uresničila takoj, ko je šlo za konkretno delitev funkcij v predsedstvu skupščine. Iz tega je razvidno, kako so delegati liberalne stranke oz. njeno vodstvo, razumeli zaupanje svojih volilcev in svoj deklarirani »nevtralni« položaj. Upamo le, da volilna koalicija oz. rezultati volitev za predsednika občine ne pomeni že tudi vnaprejšnje programske koalicije.
Drugič, s tem ko nimamo funkcionarja v predsedstvu občine, tudi ne moremo biti soodgovorni za poteze in politiko njenega vodstva.
Vsekakor pa smo kot druga stranka po moči soodgovorni za takšno delovanje skupščine, ki bo imelo za posledico boljši Kranj.
Za delegate ZKS-SDP v DPZ skupščine občine Kranj Aleksander Ravnikar
^m^^mrnoiAs  4. STRAN
Torek, 22. maja 1990
Še kilometer urejene ceste v Davčo - Ko smo pred dobrim poldrugim mesecem na Novinarskem večeru v Davči podelili priznanje tej krajevni skupnosti v škofjeloški občini za delo in uspehe v minulem obdobju, so delavci Tehnika iz Škofje Loke že urejali približno kilometer dolg odsek te deset kilometrov dolge ceste od Davškega mostu do Davče. Pred dnevi smo se pogovarjali s predsednik krajevne skupnosti Lojzetom Jelencem. Povedal je, da velja Tehniku iz Škofje Loke vsa pohvala, saj bo kmalu gotov še en kilometer ceste. Tako bo treba v prihodnje urediti le Še dva kilometra in nazadnje še asfaltirati štiri kilometre urejene ceste. Zvedeli pa smo tudi, da priprave na veliko telefonsko akcijo v krajevni skupnosti dobro kažejo. Davčarji še vedno upajo, da bodo morda še letos zazvonili telefoni. Na sliki: še en kilometer dolge ceste od Žbontarskega mostu proti Španovim malnom bo kmalu urejen. - A. Ž.
V soboto na Gorjušah
Novinarski večer
Že nekaj dni pred Novinarskim večerom v Davči konec marca letos smo napovedali, da s podeljevanjem priznanj Gorenjskega glasa krajanom oziroma krajevnim skupnostim za dosežene uspehe in uresničene programe v minulem obdobju ne mislimo odnehati. Takrat smo "namignili", da bo naslednji takšen večer še pred poletjem najbrž v radovljiški občini.
No, zdaj je tudi to odločeno. Tokrat je krajevna skupnost Koprivnik - Gorjuše tista, ki ji bomo podelili naše priznanje na Novinarskem večeru. Kot smo že napovedali, bo prireditev to soboto, 26. maja, ob 19. uri v dvorani Gasilskega doma na Gorjušah. Kar precej smo razmišljali, kje naj pripravimo srečanje s Koprivnikarji in Gorjušci, saj imajo oboji gasilsko društvo in tudi gasilska domova z dvoranama; no Koprivnikarji ga še dograjujejo. Kot je že v navadi, bomo našo odločitev za prireditev v tej krajevni skupnosti utemeljili v petkovem Gorenjskem glasu. Eno je gotovo, to kar so v tej krajevni skupnosti naredili v zadnjih nekaj letih, seveda tudi ob pomoči širše skupnosti, prav gotovo opravičuje našo odločitev.
Tudi tokrat bo tradicionalni pokrovitelj zdaj že tudi kar tradicionalne prireditve Ljubljanska banka-Gorenjska banka d. d. Kranj. Tako kot na dosedanjih, se bomo tudi tokrat novinarji z vodstom podjetja in Gorenjskega glasa pogovarjali s krajani in seveda tudi z gosti. Ob zanimivem, prijetnem, veselem, družabnem prelistavanju časopisa v živo pa ne bo manjkal tudi ansambel. Tokrat bo to ansambel Lipa, ki je požel že nekaj lepih uspehov in ga prav gotovo poznate tudi z lestvice domačih. Pa tudi nagrade bodo. Poleg pokrovitelja in nas seveda bo tudi tokrat nagradila tri izžrebane Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska skupnost Kranj.
Kot rečeno, bomo več o sobotni prireditvi in podelitvi priznanja napovedali v petkovem Gorenjskem glasu. Tokrat le opozorilo Koprivnikarjem in Gorjušcem. Vstopnice po 5 in 10 dinarjev bodo od jutri naprej v predprodaji v obeh trgovinah v krajevni skupnosti.
A. Žalar
Čolnarji očistili nabrežja save bohinjke in
DOLINKE - Člani Splavarsko čolnarskega društva Raftina iz Radovljice so organizirali dve soboti zapored očiščevalni akciji ob bregovih Save. 12. maja so se spustili po Savi Bohinjki od Bohinjskega jezera do Radovljice, kjer je več kot 50 čolnarjev iz Radovljice, Tržiča in Ljubljane pa nekaj kajakašev in ribičev nabralo številne kupe odpadkov, ki so jih odpeljali radovljiški komunalci. Pri čiščenju nabrežja Save Dolinke 19. maja je sodelovalo približno pol manj ljudi, radovljiškim čolnarjem so se pridružili še jamarji iz Podnarta, vendar je bilo tudi odpadkov ob bregovih od Radovljice do Podnarta nekaj manj. Čolnarjem je treba priznati, da so storili koristno delo, ob tem pa bi bilo treba pokarati prebivalce vseh naselij ob Savi, ki so dokazali brezbrižen odnos do okolja.
Besedilo in slika: S. Saje
ureja1 ANDREJ ŽALAR
Novo vodstvo v krajevni skupnosti Brezje
Podpora načelu: čimveč delovnih akcij za lepši kraj
Do izteka sedanjega krajevnega samoprispevka bo tudi za novo vodstvo KS Brezje v radovljiški občini glavna naloga uresničitev referendumskega programa. Po tem pa bo program takšen, kakor bodo želeli krajani.
Brezje, 21. maja - Po volitvah minuli mesec in praznovanju praznika v začetku maja so v krajevni skupnosti Brezje v radovljiški občini dobili tudi novo vodstvo. Čeprav bi zamenjavo ob izteku mandata sedanjemu svetu in skupščini lahko opravili jeseni ali pa spomladi prihodnje leto ob izteku krajevnega samoprispevka, so skupaj ocenili, da so volitve pravzaprav najbolj primeren terenutek. Posebej še, ker se je novo vodstvo (poslej bo to svet krajevne skupnosti brez skupščine KS) zavzelo, da je treba dosledno uresničiti referendumski program iz leta 1986.
izven tega programa (ki je bil sicer prav tako precej obsežen), pa ostaja nekaj nalog, ki bodo najbrž opredeljene tudi za naslednje obdobje.
"Zame delo v krajevni skupnosti, ko sem prevzel nalogo predsednika, ni novo," je poudaril Jakob Langus. "Pri treh dose-danjnih akcijah sem bil že podpredsednik gradbenega odbora in sicer pri urejanju ceste Črnivec-Noše-Brezje, pri urejanju mostu med radovljiško in tržiško občino na našem območju in pri mrliških vežicah. Sicer pa smo v devetčlanskem svetu že po prvi seji "zastavili" delo precej na široko. Ob ureditvi cestne povezave Brezje -Peračica nameravamo urediti tudi vsa dvorišča. Skupno akcijo krajani podpirajo, saj bo vsaka hiša prispevala povprečno 10 tisoč dinarjev. Na tej cesti bo zdaj ozko grlo le še most, ki ga bo treba čimprej obnoviti in razširiti. Projekti zanj so že in upam, da se bo našel tudi denar. Druga naloga bo celovita ureditev kraja od trgovine na Brezjah do priključka. Na tem delu smo že začeli obnavljati pločnik in upam, da se ne bo kaj zapletlo. Rešiti pa moramo čimprej tudi problem vzdrževanja doma. Prepričan sem, da se bomo z organizacijami in društvi
Nevarno ozko grlo na cesti Peračica Brezje bo zdaj vsekakor sedanji most...
Janez Zupan
Novi predsednik 9-članskega sveta krajevne skupnosti Brezje je Jakob Langus s Črnivca. Ko smo se pred dnevi pogovarjali z obema -z novim predsednikom in dosedanjim Janezom Zupanom, sta Jakob Langus obadva ocenjeva-
la, da bo glavni, referendumski program tega srednjeročnega obdobja uresničen,
Mladi na Hujah
Prosti čas v klubu
Kranj, maja - Mladi v krajevni skupnosti Huje-Planina v Kranju se že od lanske jeseni naprej najraje zbirajo v klubu v kletnih prostorih krajevne skupnosti, kjer so si ga sami uredili. Junija pa načrtujejo tudi prireditve na prostem.
Potem ko so mladi na Hujah in na Planini ob podpori krajevne skupnosti uredili v kleti uredili mladinski klub in so premagali "začetne težave", ki so jih imeli zaradi reda in "vsiljivcev", se zdaj že od lanske jeseni ob koncu tedna redno zbirajo v "svojem kotičku". "Z redom nimamo težav. Skrbno pazimo, da nam morebitni vsiljivci ne bi spet povzročili nevšečnosti. Sicer pa smo aprila organizirali nogometni turnir, maja imamo v programu srečanja z mladimi iz Sv. Duha, prihodnji mesec pa načrtujemo različne prireditve pred Čebelico, tipamo, da bomo dobili vsa potrebna dovoljenja," je povedal predsednik organizacije mladih na Hujah Dejan Kondič.
"Včasih smo na Hujah in Planini načrtovali različne dejavnosti za leto dni naprej. Tovrstnih programov zdaj ne delamo. Prilagajamo se denarnim možnostim in se odločamo za mesec dni naprej. Poleg aktivnosti, ki jih je že omenil Dejan, pa je kar za veliko večino klub že nekaj časa prostor za prosti čas. Vse več jih je, ki radi zahajajo sem. Trudimo se, da bi bili zadovoljni, sicer pa je klub odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 18. do 22. ure. Tako vodja kluba Ljubo Stevanovič. Brane Manojlovič, ki ima v klubu na skrbi izbiro najbolj željene in popularne glasbe za ples in tudi za uho, pa je med nedavnim obiskom povedal, da je trenutno najbolj priljubljena glasba "haus".
Vsi skupaj pa so ob koncu zaprosili, da se v imenu mladih zahvaljujejo za sodelovanje in delo Samu Zupančiču, ki skrbi
za kasetofon, ojačevalec in razsvetljavo, pa Maretu Zupanu za športne aktivnosti in Igorju Zaletelu za pomoč pri opremljanju kluba. ^ ^
odločili za skupno in najbolj primerno rešitev."
Sicer pa, kot rečeno, novo vodstvo z Jakobom Langusom namerava dosledno uresničiti sedanji referendumski program. Kar pa zadeva načrtovanje in opredeljevanje za naprej, sprejete smernice kažejo, da bo tudi novo vodstvo zagovorrnik skupnih želja in potreb krajanov in to na način, ki je bil že doslej v krajevni skupnosti večkrat potrjen kot najbolj učinkovit. V smernice so namreč zapisali, da bodo tudi v prihodnje v krajevni skupnosti podpirali Čimveč delovnih akcij za lepši in prijaznejši kraj. Kakšne in katere bodo, pa bodo skušali do konca tega leta ugotoviti z anketo med vsemi krajani v krajevni skupnosti. Odgovori v anketi bodo potem tudi osnova za sestavo programa po izteku samoprispevka.
Dosedanji predsednik sveta Janez Zupan pa je povedal, da so referendumski program iz 1986. leta že skoraj uresničili in da velja zahvala za uspešno delovanje vsem članom sveta. "Niti enkrat v štirih letih se ni primerilo, da bi bil svet na seji nesklepčen. Tudi to je eden od razlogov, da smo pred dvema letoma zgradili mrliške vežice. Ta del programa smo "razširili" potem še na razširitev pokopališča. Gasilci so sami zgradili načrtovani požarni bazen za zahodni del Brezij in si tako zdaj zagotovili iz samoprispevka denar še za en takšen bazen. Ob vseh akcijah in delu nam je pomagala tudi cestno-komunalna skupnost, ki je v celoti prevzela ureditev ceste Peračica -Brezje, mi pa smo na ta način uredili cesto za Dobro polje. Lani smo asfaltirali tudi prostor pred vežicami. Ob teh glavnih referendumskih točkah programa pa je bilo v tem obdobju še sedemnajst večjih in manjših akcij. Najtežja pa je prav gotovo občinsko odlagališče, ki je Še vedno nerešena. Odprto je tudi vprašanje cestninske postaje, ureditev divjih odlagališč na breški planoti in nenazadnje financiranje krajevnih skupnosti nasploh in s tem v zvezi tudi vzdrževanje doma... Ob vsem tem pa sem prepričan, da bomo tudi v prihodnje s skupnimi močmi reševali in urejevali želje in potrebe v krajevni skupnosti."
A. Žalar
Prva stopnica ansambla Karavanke
Kaseta z dvanajstimi melodijami
Kranj, 22. maja - Že na Novinarskem večeru v Ratečah v jeseniški občini konec minulega leta, ko je za prijetno razpoloženje skrbel ansambel Karavanke, je vodja ansambla Jure Slivnik povedal, da je njihov cilj in želja izdaja kasete. No, ta je zdaj izšla in je od danes naprej že v prodaji.
sambla Franci Fabjan. Poskrbeli smo, da bodo kasete v vseh trgovinah s tovrstnimi izdelki, v kratkem pa bodo melodije slišali tudi poslušalci gorenjskih lokalnih radijskih postaj. Sicer pa že razmišljamo o novi kaseti. Melodij imamo dovolj, le časa, se bojim, bo bolj malo. Kaže, da bo koledar čez poletje kar poln; načrtujemo tudi nastop v Štever-jani in jeseni na Ptuju, pa tudi onkraj meje," je povedal vodja ansambla Jure Slivnik. 16. junija bo ansambel igral v Tržiču, 23. pa v Škofji Loki. Sicer pa se organizatorji različnih prireditev še vedno lahko obrnete nanj. Pokličite na telefon 064/73-162 ali 74-140.
A. Ž.
O izdaji kasete so člani ansambla Janez Lipičnik (harmonika), Niko Podgornik (trobenta), Jure Slivnik (klarinet in vodja ansambla), Bogdan Ču-far (ritem kitara), Janez Štular (bas kitara) in pevka Ingrid Antolin razmišljali že nekaj časa. Potem pa so konec minulega leta sklenili, da je čakanja in odlašanja dovolj. Po trdem delu jim je prvi korak na tovrstni stopnici kakovosti uspel.
"Predstavitev kasete je bila 1. maja na Šobcu, ko so se organizatorji vsakoletnega srečanja zadnji hip vendarle odločili, da tudi letos pripravijo prvomajsko srečanje. Na kaseti je dvanajst skladb ansambla in od teh so tri, ki jih je prispeval mentor an-
Brane Manojlovič
Torek,22. maja 1990
Pred letošnjimi počitnicami
5. stran (mjmms^mGLAs
Veliko privržencev delavskega turizma
Zanimanje za letovanje v počitniških prikolicah, hišicah, domovih in drugih objektih delavskega turizma, je tudi letos veliko, cene pa so med 70 in 180 dinarji na dan.
Ce hočemo jeseni za strojem zdravega, spočitega, produktivnega delavca, mu moramo privoščiti teden ali dva počitnic ob morju, je v v naši anketi povsem poslovno razmišljal sindikalist. Najcenejša Počitniška možnost je bržkone letovanje v prikolicah, apartmajih in Počitniških domovih, kjer tovarne prevzamejo del stroškov za svoje delavce, predtem pa jim izplačajo tudi počitniški regres.
Tudi na Gorenjskem so v tovarnah večidel že razporedili, kdaj in kje bodo letovali delavci, ki so se prijavili za počitni-kovanje. V škofjeloški Odeji, kjer razpolagajo s 6 prikolicami, 4 garsonjerami in počitniško hišico v toplicah, imajo zasedene že vse roke. V prikolicah lahko delavci (160 jih je zaposlenih v tovarni) letujejo že za 100 dinarjev dnevno, medtem ko za udobnejše garsonjere in hišico odštejejo 160 dinarjev. Cene kompenzirajo z regresom, ki ga nameravajo razdeliti konec junija, da ga bodo delavci res namenili za počitnice. Sicer pa pravijo, da se bo jetošnje poletje v njihovih objektih zvrstila polovica zaposlenih.
V Almiri v Radovljici so po-
čitniške možnosti še vedno na oglasnih deskah. 700 zaposlenih se lahko odloča za počitniški dom z 12 sobami v Kraljevici ali za eno od prikolic v Poreču, Umagu ali toplicah. V prikolici jih dan počitnic velja 80 dinarjev, v domu 100 (oziroma 170 za zakonca), v toplicah pa 110 dinarjev. Koliko delavcev se je pod temi pogoji odločilo za letovanje, je pred iztekom razpisa težko reči. V Almiri zatrjujejo, da ni zanimanja nič manj kot prejšnja leta. Tudi regres so že razdelili, in sicer v dveh delih.
Med 530 zaposlenimi v jeseniški bolnišnici jih bo v domačih počitniških kapacitetah letovalo polovico. Imajo 5 prikolic, za katere so postavili ceno 125 dinarjev dnevno, in poči-
tniško hišico, ki jo nudijo za 200 dinarjev dnevno, pred in po sezoni pa je mogoče letovati že za 800, oziroma 1250 dinarjev v desetih dneh. Zanimanja za takšno počitnikovanje je prav toliko kot prejšnja leta, le predtermini ne vlečejo. Zaposleni so prejeli tudi prvo polovico regresa, kako pa bo z drugo, nam niso vedeli povedati.
Za 1200 zaposlenih v trgovski firmi Živila Kranj obstoječe počitniške zmogljivosti komajda zadoščajo. Imajo namreč 16 prikolic in 14 garsonjer, ki so letos med 21. junijem in 30. avgustom dobro zasedene, »izposodili« pa so si tudi počitniški dom tržiške BPT v Materadi, ki je izven kolektivnih dopustov premalo zaseden. Sami priznavajo, da so letošnje cene kar visoke: 1400 dinarjev za desetdnevno letovanje v prikolici in 1600 do 2000 dinarjev v apartmajih, v domu BPT pa 160 dinarjev dnevno. Cene so nedvomno tudi vzrok, da se je le kaka četrtina delavcev odločila
za takšno dopustovanje, medtem ko so bili prejšnja leta vajeni 40-odstotnega odziva. Tudi v Živilih je že bil regres, pred prvomajskimi prazniki.
Vprašali smo še v tržiški BPT, kjer bi za okoli 900 zaposlenih obstoječe počitniške kapacitete povsem zadoščale, če bi bilo le mogoče enakomernejše razporediti dopuste. Tako pa je v kolektivnem dopustu 175 bungalovov v počitniškem domu tako rekoč razgrabljenih. Vendar niso v zadregi, saj socialna merila določajo, kdo ima med več kandidati prednost pri letovanju: troizmensko delo, proizvodno delo, oba zakonca zaposlena v BPT in podobno. Tudi cena je socialna, saj za penzion odštejejo 120 dinarjev, pa tudi kvaliteti storitev v počitniškem domu ni kaj reči. Podobo letne idile greni le dejstvo, da še ni bilo regresa. Najbrž zato, ker gre tovarni slabo.
D. Z. Žlebir
Sindikalna lista
Miloš Št u par: »V Iskri, kjer sem zaposlen, je sicer na voljo nekaj počitniških mest v prikolicah in apartmajih, toda jaz raje letujem na svoje, da si lahko svobodno izbiram kraj in datum. Za letos se še nisem odločil, kje bom počitnikoval, najbrž pa s prijatelji pod šotorom.«
Francka Smolej: »Dolgo že nisem letovala. Prejšnja leta zato, ker sem negovala bolno mater, zdaj zato, ker mi nagaja poškodovana noga, zaradi katere si sama ne upam na dopust. Drugi razlog pa je materialni: živim namreč od pokojnine, ki jo razen za vsakdanje stroške izdajam tudi za vzdrževanje hiše. Kljub vsemu bi si kdaj rada privoščila počitnice na morju.«
Boris Ciglič: »Letos sem že počitnikoval, in sicer v Puli, kjer sem se udeležil šahovskega turnirja. Običajno letujem tako, da združim šah in počitnice. Pri gasilcih, kjer sem zaposlen, se doslej še nisem zanimal za letovanje v prikolicah. Bolj mi ustreza tako, kot sem bil vajen doslej.«
Drago Papler: »15 let zapored sem letoval v počitniški hišici Elcktra v Simonovem zalivu, najprej s starši, zadnja leta s svojo družino, letos pa grem na Rab, kjer ima taista firma svoje počitniške kapacitete. Ne bo drago, saj nas desetdnevno letovanje ob popolni oskrbi vse štiri pride okoli 4500 dinarjev. Lani je bilo tako letovanje cenejše kot tako imenovana samooskrba.«
SVET BREZ BLEŠČIC
Vesti
Prestane krivice utrdijo človeka
Če bi hotela zapisati Verino *8odbo, ki mi jo je razpredala y dveh dopoldnevih, bi potrebovala knjigo in ne dveh časovnih stolpcev. Začela bi pri P^ih mladostnih krivicah, ko ■}' liso privoščili štipendije, za-^ ni mogla nadaljevati šolanja, pOrala je v svet, kjer je dožive-a toliko grenkega, kolikor se .ježka zgrne na enega samega J°yeka. Naj omenim le sum *raJe v službi pred poldrugim Qesetletjem, ki ga je menda zadesila sodelavka, toda njene Veze in partijska pripadnost ^aJ bi jo rešila posledic, zato p jih je trpela Vera. Odpustili d° jo iz službe, zaradi hudih uševnih stisk je zbolela, predla troje operacij, kalvarijo v kanju najprej službe, kasneje
Pa
•nvalidske upokojitve...
Toda zgodba bi bila predol-p omenjam jo le zato, ker je prepričana, da v dogodil'1 izpred petnajstih let koreni-^ tudi njeno današnje zlo. * o so gornji sosedje v bloku *d toliko  leti  izvedeli za v fnnevno krajo v mojem bi-v$Cln Podjetju, so mi začeli na I d e. kriplje nagajati,« pripove-tJ?' »Razbijali so po podu in
%'atorJ'n' v naJD0U nemogo-bočnih urah vabili hrupno
druščino, polivali rože na mojem balkonu, ščuvali otroke proti meni. Posebno hudo je bilo tedaj, ko sem se po operacijah borila s hudo boleznijo in duševno stisko. Ko se je zgornji sosed izselil, mi je zapretil, da bo poskrbel, da se v stanovanje naselijo južnjaki. Tako se je tudi zgodilo in nagajanje se je nadaljevalo še v večji meri kot poprej, čeprav smo si bili z novimi sosedi docela neznani in naj si ne bi bili sovražni. Toda odtlej nimam mirnega dneva, čeprav smo stanovanje dodobra izolirali pred hrupom in okna zaprli z roloji, čeprav skorajda ne hodim več ven, ker si ne upam. Neštetokrat je posredovala policija, pa ni nič pomagalo. Vsakič ko so miličniki odšli, je bilo spet huje. Ker mi ni bilo več živeti, sem pri Dom-planu prosila, naj ukrepajo zoper gornje stanovalce.«
Pravnica pri Domplanu nam je razložila, da so bili vsi poskusi sprave med Vero in njenimi zgornjimi sosedi zaman, zato je po pooblastilu tovarne, ki je lastnik obeh stanovanj, lani vložila tožbo zoper Verinega soseda in terjala odpoved stanovanjske pravice. Na kranjskem sodišču in na višjem so-
dišču v Ljubljani so tožbo zavrnili, prav tako je izgubljeno tudi upanje za revizijo na sodišču, ker lastnik stanovanja upra-vljalcu za to ni dal pooblastila. In kako da je sodišče razsodilo Veri v škodo, če se ji je godila očitna krivica? Tudi sama prizna, da se je sama ujela v past, ko je na vprašanje, ali jo hrup iz gornjega nadstropja moti, na sodišču odvrnila, da ne, temveč jo moti, da se nekdo lahko naseli v stanovanje z očitnim namenom, da nagaja drugemu. Tako je sama pobila glavni argument tožbe, to pa zato, ker se je zlonamernih sosedov bala.
Potem ko je z Višjega sodišča dobila negativen odgovor, ji sosedje nagajajo še z večjim veseljem. Življenje je neznosno, toda vdati se noče. Če ne bo šlo drugače, bo na sodišču vložila zasebno tožbo. Današnje muke zaradi sosedov pa ji vsak dan oživljajo tudi bridke spomine izpred petnajstih let, ko je bila ob službo, čeprav ji niso dokazali kraje, zato hoče priti tudi do tega zapoznelega zadoščenja. Kljub bolezni in dolgoletnih izčrpajočim krivicam ji ne manjka energije. Kot bi jo črpala ravno iz njih!
D. Z. Žlebir
Dan invalidov v Škof ji Loki
Društvo invalidov iz Škofje Loke obvešča svoje člane, da bo praznovanje dneva invalidov 26. maja v restavraciji Gra-disa na Trati pri Škofji Loki. Praznovanje se bo začelo ob 15. uri. Vljudno vabljeni!
Enodnevni izlet za sladkorne bolnike
Društvo sladkornih bolnikov Kranj vabi člane in svojce na enodnevni izlet v Goriška brda, z ogledom Nove in Stare Gorice ter vrste zanimivosti severne Primorske. Izlet bo v soboto, 9. junija. Odhod je ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejema blagajničarka v čakalnici diabetične ambulante v kranjskem zdravstvenem domu, in sicer v torek, četrtek in petek, od 8.30 do 12. ure, ko dobite tudi vse ostale informacije.
Najnižja placa 3685 dinarjev
Po sindikalni listi, ki jo vsakič objavlja glasilo Delavska enotnost, naj bi najnižja plača februarja znašala 3685 dinarjev, zajamčena pa od 1. marca 1870 dinarjev.
Povprečna plača v gospodarstvu je do februarja znašala 4023 dinarjev. V sindikalni listi so poleg najnižje plače določeni tudi drugi prejemki, ki jih prejemajo delavci v zvezi z delom. Tako regres za prehrano znaša 804,60 dinarja. Za izmensko delo mora delavec prejeti dodatek v zneski 10 odstotkov mesečne akontacije OD, za nočno 30 odstotkov akontacije, za delo v prazničnih dneh 50 odstotkov, prav toliko za nadurno delo. Za prekinjeni delovni čas (prekinitev traja najmanj uro) dobi delavec 321,80 dinarja. Pripravniki prejemajo 70 odstotkov dohodka, ki je predviden za delovno mesto, za katerega se usposabljajo, vendar ne sme biti nižji od zajamčene plače.
Ta čas so delavci dobili tudi regres za letni dopust. Po sindikalni listi naj bi v povprečju znašal 2413,80 dinarjev. Jubilejne nagrade naj bi bile takšnele: za 10 let delovne dobe 2011, za 20 let 3017 in za 30 let 4023 dinarjev. Ob upokojitvi ima delavec pravico do nagrade v višini 12.069 dinarjev. Določena je tudi višina odpravnine, in sicer 24.138 dinarjev. V sindikalni listi ostajajo tudi drugi materialni stroški, ki nastajajo v zvezi z delom, dnevnice.
POMISEL
Veliko pričakovanje?
Ko smo oni dan besedovali v zdravstvenih krogih, so tamkajšnji ljudje z drobcem bojazni razmišljali, kaj čaka njihovo dejavnost z novo slovensko vlado. S staro nimajo posebno dobrih izkušenj, o čemer Driča tudi ooozorilni štraik komaj mesec dni pred menjavo straže. Poživilna injekcija, ki je je bil tik pred slovesom Šinigojeve vlade deležen Klinični center, je za zdravstvo v celoti bolj slaba tolažba. Ljudje v belih haljah ta čas tuhtajo, ali bodo novi oblastniki prevzeli star (trdijo da mačehovski) odnos do zdravstva, ali bodo stvari popolnoma obrnili na glavo. Bo treba tudi novim spet in spet dopovedovati, kje so ključni problemi dejavnosti, ki skrbi za narodovo zdravje?
Precej dvomov je razgnal že prvi obisk nove ministrice za zdravstvo med velenjskimi zdravniki. Tu se je izkazalo, da nova oblast ni tako ozkosrčna, da bi se ustavljala na drobnih vprašanjih in odvračala pozornost od velikih problemov. Nihče ne zmanjšuje pomembnosti splava, o katerem je bilo v predvolilni bitki veliko rečenega, toda svojega zdravljenja zdravstva nova vlada prav gotovo ne more začeti s tem. Prav tako bi bilo nesmiselno obnavljati dolgotrajne mučne razprave o pomembnosti zdravstvene participacije. Prišel je namreč čas, ko jo je treba bodisi radikalno ukiniti bodisi predpisati širšemu krogu upravičencev s socialnimi (in ne statusnimi) izjemami. Stara vlada je novi zapustila neporavnan dolg, mnogo pomembnejši od isker, ki so jih kresale predvolilne razprave -preureditev zdravstvenega sistema, ki naj ne bo omejeval dosedanjih pravic, pač pa ustoličil vsem dostopen nacionalni zdravstveni program, za ostalo ponudbo te dejavnosti pa vpeljal nove vire financiranja. Gre za načelo zavarovalništva, ki pa ni edini tržni element, ki prihaja v zdravstvo. V novih okoliščinah je pričakovati tudi skorajšnjo uveljavitev zasebne prakse v zdravstvu. Pacienti jo pričakujemo odprtih rok, uradno zdravstvo malo manj, obojim pa bo najbrž pogodu, če zdravstvo ne bi bilo podrejeno izključno tržni logiki, temveč tudi solidarnosti. Sicer pa se prepustimo pričakovanju!
D. Z. Žlebir
Ze četrtič letos
Pokojnine bodo višje za 6,7 odstotka
Pokojninski dir za plačami se nadaljuje. Potem ko so statistiki izračunali, da je marčevska povprečna plača znašala 4917 dinarjev, so v predsedstvu SPIZ sklenili z osebnimi dohodki uskladiti prejemke slovenskih upokojencev. Tokrat se povečujejo za 6,7 odstotka.
Pokojnine, povečane od 1. marca, bodo upokojenci prejeli konec maja, z njimi pa 12,5 odstotka razlike za nazaj in regres za rekreacijo. Slednji bo znašal 1365 dinarjev za tiste upokojence, katerih pokojnina ne presega najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, in 910 dinarjev za ostale.
Oglejmo si, koliko bosta po četrtem letošnjem povečanju znašali najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo in najvišja pokojnina. Prva znaša po novem 3089 dinarjev, z razliko vred pa 3477 dinarjev. Najvišja pokojnina bo 14.640, s poračunom vred 16.478 dinarjev. Usklajeni so tudi pokojninski dodatki. Tako višji dodatek za pomoč in postrežno znaša 2059 dinarjev (z razliko vred 2317), nižji pa polovico manj. Tudi preživnine kmetov se povečujejo na enak način, invalidnine in starostne kmečke pokojnine pa se za 6,7 odstotka povečujejo s 1. majem. Starostna kmečka pokojnina znaša 1544 dinarjev.
Z igro do spretnosti D 1
Kranj, 18. maja - Z igro do spretnosti, so poimenovali razstavo, ki jo je kranjska Vzgojno varstvena organizacija prejšnji teden priredila v vrtcih Janina in Mojca. Prikazane so igrače, ki so jih izdelale kranjske vzgojiteljice iz odpadnih materialov in bodo v prihodnje služile igri in razvoju ročnih spretnosti otrok od jasli do šole.,-__^ .___
JUGOSLOVANSKA »LJUDSKA« ARMADA NADALJUJE Z NEZAUPANJEM
ljudstva. To ni dobro! Moje mne-
njeje torej vprašanje javnosti.
Če pa je navedeni ukaz o oddaji orožja resničen, zlasti pa še, če je že kaka dva meseca znan in teče tudi izvajanje, je moje vprašanje tudi protest. Sprašujem najodgovornejše v republiki,
V teh dneh je med ljudmi, ki jim ni vseeno, kaj se na področju obrambe dogaja, mnogo govora o ukazu, da se mora takoj, to je do 19. maja, preseliti vse teritorialno orožje, ki je skladiščeno v skladiščih teritorialne obrambe, v kasarne, pod ključe redne vojske. Ukaz naj bi podpisal general Kolšak, komandant 5. ar-madnega območa v Zagrebu. Pred njim ter še za katerega komandanta armade naj bi dokument podpisal njim nadrejeni general v beograjskem generalštabu oziroma zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo. Ali se res nadaljuje razoroževanje naroda, ko se orožje teritorialne vojske, kije last občin, delavcev, (Kupili so ga iz svojega, ne zveznega denarja!) seli iznekaj sto teritorialnih skladišč po Sloveniji, v »bolj varna« (zlasti pa teri-torialcem nedostopna) vojaška skladišča? Zakaj? Morda zaradi Hrvaške demokratične skupnosti, zaradi stališč ministra Janeza Janše, zaradi demokracije? Vse kaže, da se res dogaja razoroževanje slovenskega naroda: partizanska razorožitev leta 1945; sklep, da ne more biti komandant bivšega ljubljanskega armadnega območja Slovenec; razformiranje 9. armade ljubljanskega armadnega območja, decembra 1988; in 19. maja 1990 razorožitev teritorialne obrambe. Ali bo armadni prispevek k stabilizaciji popolna ukinitev teritorialne obrambe, ne pa zmanjševanje drage in številne redne armade?
Višek cinizma v ukazu je menda razorožitev stalne sestave TO, torej profesionalnih starešin oziroma rezervistov, ki redno, po inšpekcijskih poročilih pa tudi uspešno, delajo v štabu TO Slovenije. Oficir odda svoje orožje, službeno pištolo, ko je razoro-žen.je premagan! Kaj so potem-
ztasti predsedstvo republike Slovenije, kako bo, če bo, lahko še ugotavljalo uresničevanje 128. člena republiškega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti?
Janko S. Stušek Radovljica
takem naši teritorialci starešine ? V tem dejanju je mnogo simbolike.
Drugi cinizem pa je v tem, da teritorialci lahko obdržijo proti avionske topove, vendar brez municije, da ne bi bilo pomote!
V ukazu, kot se sliši, naj bi ne manjkalo tudi taktike. Nekaj enot, ki spadajo v A ešalon teritorialne vojske in so že doslej imeli orožje doma, (še) niso razorožili.
Pri tem ne smemo biti začudeni! Kdor pozna vojaško strategijo, logiko in metodo dela, ne bo dolgo ubogal, do kdaj naj bo njihovo orožje »izven kontrole«!
Dr. Borislav Jovič, novi predsednik predsedstva SFRJ, je že na nastopnem govoru krepko udrihal čez predvolilno napovedano in še prav nič obdelano možnost formiranja (delno) nacionalne vojske. Pravzaprav je šlo za služenje vojaškega roka v matični republiki. Je bil morda tako ekspeditiven, da je predsedstvo države že ukrepalo in izdalo vojski ustrezne usmeritve?
Ob zgoraj navedenem in že menda izvajanem ukrepu zagrebškega armadnega območja republiškemu štabu teritorialne obrambe se sprašujem, kako razmišlja in na žalitev njegovih oficirjev reagira komandant republiškega štaba TO Slovenije? Sprašujem se, kako na žaljitev narodne samoobrambne zavesti reagira naše republiško politično vodstvo? Sprašujem se tudi, ali je o ukazu republiškega štaba TO, če naj po Joviču velja ustavnost in zakonitost, seznanjeno republiško predsedstvo in kako bo ukrepalo? Bo protestiralo? Odločno reagirati in protestirati bi morali mi vsi, če so govorice dejstvo. Jemljejo nam našo opremo, naše orožje, naš denar!? Jugoslovanska armada se tako kaže ljudska zgolj v nezaupanju do
POPOVO
Gorenjski glas, 10. aprila 1990
V Gorenjskem glasu št. 28 z dne 10. 4. 1990 je v rubriki Male gorenjske vasi o vasi Popovo v zadnjem delu članka nekaj netočnosti, nepoznavanja razmer ali pa celo podtikanja svetu KS Lese. Zato svet KS Lese navedene trditve zavrača z naslednjimi pojasnili:
1. Vzdrževanje cest v KS je že nekaj let problematično, ker na številne razpise za to delo enostavno ni prijav. To je gotovo znano tudi krajanu Slavku, saj je njegov brat Samo pred tem opravljal dolžnosti tajnika KS, v prejšnjem mandatnem obdobju pa eno leto dolžnosti predsednika sveta KS in se s to problematiko redno srečeval. Zato ne morem verjeti krajanu Slavku, da mu je ta problematika povsem neznana.
Svet KS ne more z odločbo postaviti cestarja v nobeni vasi. Od članov sveta pa tudi ni pričakovati, da bodo sami opravljali to delo po vaseh, čeprav nekateri krajani temu ne bi nasprotovali, saj bi tako še lažje stopili v senco in vse svoje moči ter sposobnosti usmerili v kritizerstvo.
2. Glede peska bi poudaril samo to, da morajo vaščani Popova sami razvozljati, zakaj ni pesek deponiran ob cesti in se tudi dogovoriti, kam in na katero zemljišče ob cesti se pesek lahko deponira. Posamezniki so z vzroki seznanjeni in prav zato nam je nerazumljiva   razlaga krajana
Slavka, da pesna ne dobijo. Svet K S izda le naročilnico Komunalnemu podjetju in te je tudi izdal 9. 5. 1989 in 30. 10. 1989. Več kot to pa svet KS ne more storiti.
3. Kaj bi pridobili vaščani v tej ali drugi KS je odprto vprašanje. Predvidevanja se nam zdijo zelo varljiva. Povemo lahko to, da je bila v zadnjih mandatih uresničena investicija v avtobusno postajališč v vasi Popovo, s čimer je vas le nekaj pridobila.
Asfaltirana cesta v vas naj bi bila še večja pridobitev. Te bi bil vesel tudi svet KS, vendar o teh zadevah svet ne odloča. Svet meni, da se z besedami ali očitki do take investicije ne pride, pač pa s konkretnimi predlogi in to takimi, kakršne so dali predčasno vaščani Palovič, ki so se s sredstvi in delom vključili v uresničitev naloge. Take ali podobne pobude pa s strani krajana Slavka do sedaj še ni bilo slišati.
4. Pogledov na odcepitev pa svet na želi pojasnjevati, saj meni, da bo čas prinesel svoje, le prehitevati ga ne smemo.
Leše, dne 17. 4. 1990
Predsednik sveta: Janez Bogataj
PRESTOP DELEGATKE
V 35. številki Gorenjskega glasa z dne 8. 5. 1990 smo lahko prebrali sporočilo javnosti predsednika Občinske konference Socialistične zveze Škofja Loka Blaža Kujundžiča o »prestopu delegatke«.
46 AUTDCOMMGRC€
— TRGOVINA KRANJ, C. JLA 14 POSEBNA PONUDBA
CASTROL GTX 3 3 L ... 196,00 din
del. čas: od 7.30 do 15.30, sobota od 8.00 do 12.00
Ne spuščamo se v način in izrazoslovje sporočila Blaža Kujundžiča, saj je ta donedavni član ZKS - SDP (izstopil 7. 1. 1990) v zadnjem obdobju v svojih člankih in nastopih večkrat nekritično in nedobronamerno obravnaval aktivnosti in programsko usmerjenost ZKS -SDP.
Glede vsebine pa je resnica naslednja: pri O K ZKS - SDP Škofja Loka se je oblikoval klub delegatov članov ZKS - SDP, izvoljenih v zbore občinske skupščine. Na prvem informativnem sestanku smo govorili predvsem o načinu dela kluba. Klub delegatov deluje predvsem kot posvetovalni organ pred zasedanji skupščine. K obravnavi posameznih vprašanj, ki bodo v interesu nadaljnjega razvoja občine, bomo vabili tudi druge zainteresirane delegate brez obveznosti spoštovanja načel strankarske discipline. Končno, delegati v zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela bodo v prvi vrsti morali zastopati interese okolij, v katerih so bili izvoljeni.
Tako je na seji kluba sodelovala tudi tov. Bogomila Mitič, sicer tudi članica ZKS - SDP, ki je bila izvoljena na listi Socialistične zveze.
Ali je udeležba na takšnem odprtem sestanku res prestop, naj presodijo bralci sami, kot naj presodijo tudi izjavo Blaža Kujundžiča, da s tem Bogomila Mitič ni več socialistična, ampak komunistična delegatka v občinski skupščini. Nekaterim je pripravljenost na razgovore RES NENORMALNA.
Predsedstvo OK ZKS - SDP Škofja Loka Franc Benedik
ODPRTO PISMO RTV LJUBLJANA
V nedeljo, 13. maja 1990, je na prvem programu radia Ljubljana napovedovalka povedala kot posebno duhovitost razpoznavne značilnosti, ki da so jih za nekatere narodnosti objavili nemški hotelirji.
Ti pa za Slovence niso imeli nobene posebne značilnosti. Zato sije napovedovalka pomagala z oceno srbske novinarke. (Povedala je tudi njeno ime.)
Kot naše razpoznavane posebnosti je naštela naslednje: »Slovenec je neumen, nosi irhovke in flanelasto karirasto srajco...«
Na koncu je svojo duhovitost še poudarila z mnenjem, da »so to dovolj razpoznavne lastnosti, mar ne!?«
Komaj sem mogel verjeti, da nam tako sodbo nameni organ medija, ki ima pač drugačno poslanstvo. Ta primer štejem kot v resnici nekaj nezaslišanega. Zavračam morebitni izgovor, da je to sodba srbske novinarke, ko pa nam je bila posredovana brez vsakršnega komentarja, še celo s posebnim dodatnim poudarkom.
Pred dnevi smo že na TV doživeli žaljivo in poniževalno oddajo, namenjeno novoizvoljenim slovenskim poslancem. Na upravičeno kritiko so prizadeti celo »odgovorili« s splošno opozorilno stavko.
Spričo tega zasluži ta ponovni primer najstrožjo obsodbo!
Boste mar novinarski mediji za spremljavo nove slovenske državnosti, parlamenta in predsedstva ubrali tako nečastno pot!?
Janez Kunšič Zasip
MIHA NAGLIC
KAR ČLOVEK NE ZMORE, BOG POMORE
Pogovor z Viktorijanom Demšarjem, malteškim vitezom iz Komende
Je bilo tedaj že odločeno, da svoje življenje posvetite duhovniškemu poklicu?
Ne še. Mama si je sicer želela prav to. Ko je imel novo mašo Abrahtov Nejko iz Sovre (27. 5. 1917, na Binkoštno nedeljo 1917), mi je pisala, kako lepo je bilo in dodala: "O, da bi bila kmalu še katera!" Tedaj sem videl, česa si želi.
Odločil sem se po hudih bojih v sebi, za katere ni vedel nihče. Je pa tako: če bi ostal do konca v škofovih zavodih (tu sem bil pet let, nakar sem šel na državno klasično gimnazijo v Kranj), potem gotovo ne bi postal duhovnik. Tako pa je naneslo, da je starejša sestra Pavlina z možem, ki je bil šef finančne policije, prišla v Kranj in me je vzela k sebi, ker je bilo šolanje tako pač cenejše.
In še to: V zavodih sem se čutil nekako vklenjenega, pač do-raščajoča doba. Še danes sem hvaležen tej vzorni ustanovi za privzgojitev čuta odgovornosti in reda, ki so ga znali profesorji in prefekti kar najbolje približati svojim gojencem. Kljub temu pa meje tedaj to zavodsko vzdušje nekako morilo in če bi ostal tam, ne bi nikoli postal duhovnik. Zunaj pa sem vse skupaj doživljal čisto drugače. V osmem razredu (1923/24) smo morali vložiti prošnjo za maturo in v njej navesti, kaj želimo študirati. Vpisal sem teologijo. Eden od profesorjev, bil je Srb, poučeval je srbščino in ni nikoli spregovoril slovensko, me je tiste dni srečal v mestu in me zbodel: "Pa kako to, da idete u popove? Bolje bi bilo, da idete u glumce!" - "A tako? Gospod profesor, vam je še zmeraj odprta pot, tudi za glumca," sem odvrnil. Bil sem odločen. Profesor Dolar, Plemljev protikandidat za matematično stolico na ljubljanski univerzi, je bil v teh rečeh drugačen: pošten in objektiven, čeprav liberal in kot tak cerkvi politično nasproten. Nihče od profesorjev, razen omenjenega, mi ni zaradi moje odločitve izrekel žal besede. Ja, to je ta srbska nestrpnost, prav tista, s katero imamo zdaj spet opraviti.
Je bila takrat kranjska gimnazija dobra šola?
O, ja. Tudi profesorji so bili prav imenitni. Poleg že omenjenega matematika Dolarja še pisatelj Ivan Pregelj, pa Košnik in za risanje akademski slikar Franjo Kopač, novovaški rojak, dober v stroki in po značaju.
S kranjske gimnazije na ljubljansko bogoslovje Vas je vodila pot in novo mašo ste peli v Žireh. V tukajšnji župnijski kroniki piše: "29. junija 1928 je bil v Ljubljani posvečen v mašnika g. Viktorijan Demšar.
Rodil se je 12. marca 1904 v Stari vasi pri Žireh, pri Česnovih. Študiral je deloma v Kranju, deloma v Št. Vidu. Na
praznično nedeljo slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda je g. novomašnik v Žireh slovesno obhajal svojo prvodaritveno po-božnost. Njegov novomašni govornik je bil nekdanji žirovski kaplan g. Janko Cegnar, točasno špiritual pri ljubljanskih ur-šulinkah. Tako slovesne in spodbudne pobožnosti, kakor je bila omenjena nova maša, Žirovci še niso pomnili. Saj pa so tudi sicer bile nove maše v Žireh velika redkost. Z izjemo g.p. Seljaka, kije med vojno zapel novo mašo le bolj na tihem, tako ali tako ni bilo v Žireh menda od pamtiveka nobenega duhovnika domačina, torej tudi ne novih maš."
Res je, prvi, ki je v tem stoletju zapel novo mašo, je bil že omenjeni Konstantin Seljak, drugi sem bil jaz, tretji je bil Balč-kov Stanko in za njim še Homcov Vojko; po vojni je bil prvi p. Pavle Košir, kapucin (Lomičarjev z Zirovskega vrha, bil je župnik pri sv. Jožefu v Mariboru) in za njim samo še Anton Mlinar.
Kaj pa Mirko Žakelj, kije za župnika v Mirnu pri Gorici?
Že, samo on ni iz Žirov. Breznica, od koder je doma, je bila takrat pod Italijo oz. pod ledinsko faro.
Ko smo hodili po Zahodnih Julijcih, smo na Svetih risarjih srečali p. Filipa?
Ja, to sta dva brata, p. Simon, ki je kapucin in p. Filip, ki je frančiškan. Z njima je bilo takole: "Bajtrček", se pravi moj stric Janez Kopač, brat Jerneja Kopača in moje mame, je še pod Italijo prodal očetu obeh patrov, ki se je pisal Rupnik. Oni so potem tudi prodali in se preselili v novoosliško župnijo. Zdaj so torej pri Bajtrčku v Grapi, po kateri vodi steza v Ledine, že tretji lastniki. Pod Italijo namreč tam ni bilo za živeti, zaradi bližine meje. Težko pa je bilo že prej, ker ni bilo zemlje; moj stari oče se je preživljal kot krojač.
Danes le še malo Žirovcev ve za Jerneja Kopača, vašega strica, v času med obema vojnama uveljavljenega slovenskega podjetnika. Kako se ga spominjate?
V Grapi se niso mogli vsi preživljati. Tako se je že kot fant odšel učit za svečarja v Ljubljano, k firmi Dolenc. Pomagalo mu je rokodelsko društvo na Komenskega cesti. Nekaj let je bil pomočnik in potem je šel v Gorico. Tam je začel na svoje in šlo mu je zelo dobro, tako daje kmalu imel delavnico z desetimi delavci. V medenem oddelku je nekaj časa delala tudi moja starejša sestra Pavlina. Svečarji so bili zase, voskarji zase in medeni prav tako. Cvetela je kupčija z medom. Stric je bil mojster v vrsti opravil, vrh tega bister in znal je jezike. Postal je znan po Goriškem,
Tržaškem in v Furlaniji. V Trstu je osnoval slovenski pogrebni zavod, ki so ga fašisti kasneje požgali.
Ko se je začela vojna, je rešil, kar se je rešiti dalo in se preselil v Ljubljano. V vojnih letih so delali zasilno, po vojni pa je kupil cel kompleks v Šiški (med pivovarno in železniškim zdravstvenim domom). Zgradil je delavnico, dva stanovanjska bloka in trgovino. Ker ni imel svojih otrok, je že pred zadnjo vojno vse izročil mojemu bratu Ronetu, ki je že prej živel in delal pri njem. Po vojni je bil za vse olajšan, od podjetnosti Kopačev in Demšarjev ni v materialnem oziru ostalo ničesar. Vse se je nekako porazgubilo, pa ne le v družbeno last, veliko tudi naravnost v žepe novih oblastnikov. Brata so hoteli celo zapreti, a so se delavci postavili zanj.
Stric je bil velik dobrotnik žirovske fare. Daroval je za razsvetljavo, okna in zvonove. Ob moji novi maši je samo za umetelno izdelane lestence po načrtih arh. prof. Vurnika izdal okrog pol milijona takratnih dinarjev, za kar bi se moglo dobiti - za primerjavo - nekaj stanovanjskih družinskih hiš za vselitev.
Ko je bil star 76 let, se je še enkrat poročil. Pred tem se je prišel k meni posvetovat ali naj to stori ali ne. Rekel sem mu, naj se kar poroči, bo vsaj kdo skrbel zanj. Dotična je potem tudi vse dobila.
Umrl je leta 1946, star 86 let.
Vrniva se na Vašo življenjsko pot. Kako so po novi maši potekala leta vašega "predmalteškega" službovanja?
Po novi maši sem postal vojaški duhovnik ljubljanske garni-zije (1928). Najprej sem imel opraviti z nekim umirajočim žan-darjem v vojaški bolnišnici na Zaloški cesti. Od vojakov sem šel med delavce, v župnijo Koroška Bela na Jesenicah. Tam sem ostal štiri leta in bilo je zelo živahno. Tu je bilo jedro socializma in vališče raznih verskih sekt. Veliko je bilo kulturnega dela. Koliko večerov sem presedel prepisujoč besedila za igre, a za to nihče ni vedel!
Leta 1934 sem se "službeno" prehladil, zbolel za centralno pljučnico. Delavci so zbrali denar in zahtevali, da grem na morje. In sem šel - za en mesec na Krk. Glavno besedo med delavci so imeli socialisti in če bi bil politikant, se gotovo ne bi zavzeli za; me. Ko sem ozdravel, sem nekaj mesecev služboval v bohinjski Srednji vasi, da bi si "odpočil". Spoznal sem torej tudi Bohinjce, ki so v marsičem podobni Žirovcem. Tudi njihova himna se začne podobno kot žirovska: "Mi Bohinjci sredi raja, trinajst mes-cov zima traja..." "Ta pravi" Gorenjci nas imajo oboje za rovtar-je. Na tem je sicer tudi nekaj resnice, a mi že vemo, pri čem smo.
Iz bohinjskega kota so me poslali v Škofjo Loko za mestnega kaplana (1935). Kaplanoval sem poldrugo leto in šel nato za rektorja in kateheta k loškim uršulinkam. Leta 1940 pa sem bi' imenovan v Ribnico, na dekanijsko mesto, do oktobra 1945.
V vseh teh letih sem imel veliko opraviti v najrazličnejših šolah in v vojaških mestih (Ljubljana, Škofja Loka, Ribnica) še t vojaško katehezo in pastoracijo.
Nove knjige slovenskih avtorjev
CAS UJET V PROZO IN POEZIJO
Za pet novih knjig slovenskih avtorjev, ki so pred kratkim izšle pri Cankarjevi založbi v Ljubljani, je urednik Tone Pavček poiskal skupno vez v razmerju med časnostjo in večnostjo, med končnostjo in neskončnostjo; premagovati to končnost pa je med drugim naloga
umetnosti.
Če kaj, potem je naloga Pesnikov, da pojejo o tem, kar W na tem svetu nenehno dogaja - namreč odhajanje s sveta, 'akšna sporočila je v svoje ver-*e zapisal pesnik Miroslav Košuta v svoji zadnji pesniški *birki Odseljeni čas, ki prihaja na knjižni trg po daljšem pesnikovem molku. Nova pesem Miroslava Košute, kot je zapisi pesnik Pavček, ki je zbirko tadi uredil, raste iz njegove Prave domačije: s Krasa in tržaškega morja in iz - bolečine. Ta dva temeljna navdiha polnita verz z nostalgijo po nekdanjem mestu ob morju, po izgi-fijajočem slovenstvu, a tudi s *'rino mediteranske odprtosti, "krati pa z molovsko melodijo *a življenjem, ki je tako neizprosno minljivo, več, ki lahko Celo mlado in še vse muževno "rine, utone, odide pod roko s snirtjo v novo večnost. Nova Pesniška zbirka Miroslava Košute je vsekakor najboljše, kar Je ta v Trstu živeči pesnik do-s'ej napisal.
Soočenje nekdanjih spominov s sedanjostjo, vračanje sPomina v kraje mladosti na •avorniku v svet otroštva, ref-'eksije na umetnost in še kaj se
zrcali v najnovejši knjigi Mlaj Pavleta Zidarja s podnaslovom Ognji gotovosti. Gre za mozaično, zgoščeno, nabito pripoved, pesniško in resnično obenem.
Najbrž marsikomu zveni znano naslov prve knjige Janeza Jezerska - Sokola Arhipelag Goli, v kateri je avtor, sam žrtev politične represije, opisal svoje zaporniške dneve na tem zloglasnem otoku. Toda kot nekdanji zaporniki dobro poznajo, se prava kalvarija začne šele po vrnitvi v svobodo, ki ni svoboda, v prostost, ki to ni, v iskanje dela, ki ga ni, prijateljstev, ki so izhlapela. Zaznamo-vanec, zavrženec so oznake, ki prav nič pretirano označujejo ne tako davni čas, kot je bilo vse to tudi mogoče doživeti na lastni koži. Druga knjiga Janeza Jezerska zanimivo opisuje njegovo vživetje v "normalno" življenje, ki ga po začetnih težavah doživlja kot ekonomist in s tem kot poznavalec in priča potem, po katerih je zavilo gospodarstvo, da bi se znašlo zdaj tu, v sedanjih nemogočih pogojih.
Teatrolog, znanstveni delavec, kritik in še kaj - Dušan
Moravec je na pisal knjigo Temelji slovenske teatrologije, ki se je tako pridružila dobremu ducatu knjig tega avtorja; od tega je kar pet knjig - vse o gledališču - izšlo pri Cankarjevi založbi. Knjiga je natančen pregled vsega, kar je spremljalo slovensko gledališče od začetkov do danes, natančneje, do leta 1945. V novejše obdobje avtor ne posega, pač z razlogom, da je vse treba ocenjevati iz oddaljenosti, potreben je časovni razmik, da bi lahko pravilno ocenili današnje gledališče. Knjigo je avtor razdeli na uvodni del z razvojem gledališke kritike, v drugem delu predstavlja vrsto portretov osvetljenih s teatrologijo: od cankarja, Župančiča, Govekar-ja, Vidmarja, Koblarja, Ocvirka, Kidriča. Dodaja pa v posebnem ironično naslovljenem sestavku "zaprašene misli" o dramaturgiji pri nas.
Čeprav je bila pesniška zbirka Ivana Hribovska s preprostim naslovom Pesmi na za-ložbini predstavitvi knjig čisto na koncu, pa po svoji pomembnosti vsekakor na zadnje mesto ne sodi. Pesniška zbirka, ki zdaj prvikrat prihaja na naš
knjižni trg namreč pomeni tisti mozaični kamenček, ki pomaga sestavljati slovensko literarno zgodovino tudi med vojnim obdobjem; le tega je zdaj preprosto preskočila in zamolčala, čeprav dejansko molka ni bilo. Hribovska, ki je utihnil pri svojih 22-letih se je namreč držala podobna usoda kot Franceta Balantiča, torej pesnikov, ki jih dosedaj zaradi ideoloških razlogov nismo priznavali, čeprav bi po svoji literarni vrednosti to zaslužili. Hribovškove pesmi so sicer že poprej zagledale luč sveta, vendar v daljnem Buenos Airesu; tokratna zbirka pa izhaja takšna, kot jo je za tisk pripravil sam pesnik še v letu 1944. Ker gre za dokaj neznano, a zanimivo pesniško ime, je k zbirki dodana obširnejša spremna beseda Franceta Pibernika. Za Ivana Hribovska je značilna posebna, povsem drugačna poetika, za katero je značilen vpliv magičnega realizma Kocbeka in vpliva še ne dovolj razsikanega kroga ustvarjalcev, ki so se navdihovali s poezijo Pvilkeja in H61-derlina.
Lea Mencinger
Razstava v Gorenjskem muzeju
MALA LJUDSKA PLASTIKA
Nekdaj so bili kiparski oz. rezbarski izdelki, kakršne srečujemo na razstavi v Gorenjskem muzeju, zelo popularni. Skoraj vsaka kmečka domačija je npr. imela nad mizo v hiši t. i. »Bohkov kot« z rezljanim Križanim na sredi in slikami na steklo ob straneh. Danes so ti stari
križi postali že prava redkost, nadomestili so jih z novejšimi izdelki ali pa odstranili. Na razstavi si jih lahko ogledamo v precejšnjem 'tevilu: preproste, ki so delo ljudskega rezbarja, pa tudi take, ki jih je v 18. ali 19. stoletju izdelala izurjena roka poklicnega podobarja.
Cela vrsta razstavljenih f^alih plastik je včasih krasila t. '• zlate oltarje, ki so v velikem Številu nastajali pri nas v 17. in *8odnjem 18. stoletju. Kot velika moda naše renesančne dobe s° nadomestili srednjeveške oltarne nastavke. Kaj pogosto so nJ'hov   stari   kiparski izraz
vključili v nastajajočo leseno arhitekturo novega oltarja in ga tako ohranili. Daleč naokoli ni dežele, ki bi se lahko pohvalila s toliko spomeniki renesančne podobarske umetnosti, kot je naša. »Zlate oltarje«, majhne in velike najdemo v najbolj revnih podružnicah kot tudi v
Naše razmišljanje
KAJ BO Z ZKOS?
V času, ko se nova politična garnitura privaja na oblastniške težave, se je marsikomu zastavilo vprašanje, kako naprej. Eden izmed njih je tudi organizacija z okoli 100.000 člani, 20 prireditvami republiškega značaja, 1.300 osnovnimi celicami in znotraj tega okrog 4.400 različnimi skupinami, vse skupaj pa javnosti bolj znano pod imenom Zveza kulturnih °rganizacij Slovenije.
Pri ZKOS pravijo, da bi lahko sodobno slovensko kulturno ljubiteljstvo opredelili kot obliko množične kulture, ki temelji na prostočasnem aktivnem kulturnem delovanju in Predvsem intuitivnemu produciranju in sprejemanju kulturnih vrednot. Skratka, tudi glede na nedavno tiskovno konfe-renco, ki je sicer zaradi slabe udeležbe odpadla, postaja ja-{*U>, da si ZKOS intenzivno išče svoj prostor tudi znotraj nove družbe". Novi izhodiščni vidiki organizacije, ki jih °Predeljujejo na štirih ravneh delovanja - kulturno družabnem, psihoterapevtskem, kulturnoumetniškem in kulturnopo-''tičnem, jasno odražajo težnjo po sveži določnosti nečesa, *ar tudi glede na številčnost članstva, ni mogoče kar tako za-yreči.
, Resda bi prehitevali v podrobnejšem razčlenjevanju *valitete novih poti ZKOS, ko pa smo šele pred nekaj dnevi a°bili novega republiškega kulturnega ministra (in z njim jasnejšo killturno politiko?); pa se kljub temu velja vprašati po *adrih, ki vlečejo odločilne poteze v (predvsem) občinskih
j^O. Če je namreč v osnovnih sredinah recimo pri pevskih *°orih, gledaliških skupinah več ali manj vse odvisno od ene-^a ali nekaj posameznih navdušencev, je marsikaj odvisno tu-
, od sposobnosti ljudi, ki zasedajo vodstvena mesta občin-ske ZKO.
Razmišljanje seveda nikakor ne gre razumeti kot splošni .n frontalni napad na vse po vrsti; želel bi samo spomniti, da |e tovrstni pretok kadrov, ki postajajo vse večje cokle, marsik-Je na škodo organizacije vse prepočasen.
Pri ljudeh pa se vse začenja in hkrati tudi končuje. Prav °oen še tako bleščeč lahko tudi prenovitveni program se na-^ eČ ne more odlepiti od papirja, če ni to podprto tudi s člo-e^ko noto, s kadri in to brez narekovajev.
Vine Bešter
bogatih cerkvah. V baročni dobi in še posebej v 19. stoletju so veliko teh spomenikov nadomestili z novimi, njihov kiparski okras je romal v ogenj ali pa v posamezne kmečke hiše, kjer ga je čez čas doletela podobna usoda. Posamezni primerki so našli pot do muzeja, kjer pričajo o visoki rezbarski kulturi tistega časa. Arhitekturo »zlatih oltarjev« nam je v številnih strokovnih prispevkih orisal pokojni umetnostni zgodovinar Milan Železnik, njihov kiparski okras pa še vedno predstavlja za domačo umetnostno zgodovino pomemben raziskovalni izziv.
Oblikovno razgibana mala plastika v podobi angelov v drugem prostoru izvira iz zgornjih delov podeželskih baročnih oltarjev, kjer je krasila t. i. atiko. Marsikje so ti drobni privlačni kipci skupaj s tistimi iz 17. stoletja postali žrtev zbiralcev in prekupčevalcev, ki so ropali po naših cerkvah. Zdaj ko zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine načrtno dokumentirajo gradivo, je sto-
rilce najti mnogo lažje, tudi če se jim posreči prenesti ukradeno blago čez mejo. Veliko bolj pozorni so postali nanje tudi cerkveni lastniki in nič manj kriminalistični organi.
Med najzanimivejše eksponate na razstavi sodijo izdelki ljudskih rezbarjev iz 19. stoletja. Njihova preprosta izdelava svetniških in drugih figur v lesu je polna ekspresivne-ga občutja, ki ga v obrtniških izdelkih najdemo le redkokdaj. Te male kipce, ki so poleti nastajali na paši, pozimi pa največkrat v revnih kajžarskih domovih, so v kasnem 19. in v našem stoletju pregnali brezčutni industrijski izdelki, ki so preplavili sejemska in romarska središča in tako za vedno uničili bogato ljudsko ustvarjalnost.
Razstava, ki pomeni le majhen izsek iz bogate zapuščine ljudske in podobarske umetnosti na Gorenjskem, ki jo hrani Gorenjski muzej, bo odprta do 10. junija. Po tem datumu jo bodo vključili v stalno zbirko.
Cene Avguštin
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja fotografije Herman Pivk.
V galerijskih prostorih Mestne hiše je na ogled razstava ljudske plastike na Gorenjskem iz zbirk Gorenjskega muzeja. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Narava v očeh otroka, razstava izdelkov predšolskih otrok.
V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava likovne ustvarjalnosti učencev osnovnih šol.
RADOVLJICA - V dvorani radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 koncert za besedo - Temne misli Gitice Jakopi-nove.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava fotografij članov Foto kino kluba Anton Ažbe Škofja Loka.
V Osnovni šoli Cvetka Golarja je na ogled razstava del slikarja Berčiča - Berka.
TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja akad. slikar Miran Prodnik.
Jutri, v sredo, ob 19. uri bodo v pionirskem oddelku Tržiške knjižnice predstavili knjigo Tadeusza Konvvickega Kronika ljubezenskih pripetljajev. Knjigo je prevedel dr. Tone Pretnar, ki bo tudi spregovoril o knjigi in avtorju, odlomke iz romana pa bo bral Janko Ropret.
KAMNIK - V avli srednješolskega centra Rudolfa Maistra bo danes, v torek, ob 19.30 nastopil Domžalski komorni zbor s Sama Vremšaka Vascit pr' Žile ( Ziljska ohcet).
V avli Srednje šole R. Maistra bo v četrtek, 24. maja, ob 20. uri gledališka skupina Pod mostom, SENŠRM Kamnik, uprizorila Oscarja Wilda Važno je imenovati se Ernest v režiji Tine Rom-šak.
V razstavišču Veronika bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del mlajših članov Likovnega društva Kamnik pod mentorskim vodstvom Lojzke Kovač.
KONCERT PEVCEV IZ PODNARTA
Naklo - Moški komorni pevski zbor iz Podnarta pod vodstvom Egija Gašperšiča praznuje letos svoj 25. letni jubilej, ki ga bo počastil z vrsto koncertnih nastopov. Tako bo zbor nastopil v nedeljo, 27. maja, ob 18.30 v Domu kokrškega odreda v Naklem. Za nastop so pripravili program pesmi primorskih skladateljev.
TRBOJSKI KULTURNI TEDEN
Trboje - Ob stoletnici trbojske šole in 65-letnici KUD Simon Jenko bodo v Trbojah pripravili vrsto prireditev, tako kulturnih kot športnih. Včeraj so v trbojski šoli odprli razstavo, ki jo je v okviru raziskovalne naloge pripravil zgodovinski krožek pod mentorstvom Katarine Kalan, zanimiva pa je tudi razstava o šolskem razredu v preteklosti, ki jo je pripravil šolski muzej iz Ljubljane.
Jutri, v sredo, ob 9. uri in v četrtek, prav tako ob 9. uri bo v Dvorani KUD mlajša dramska skupina KUD Simon Jenko uprizorila Modro vrtnico. Gre za zanimivo predstavo, ki se je pred kratkim z uspehom udeležila tudi srečanja gorenjskih otroških gledaliških skupin. Tudi starejša dramska skupina se je v tej sezoni že predstavila na domačem odru s Čudežem. Zdaj bodo predstavo v četrtek, 24. maja, ob 10.30 ponovili.
Prireditve se bodo zaokrožile v petek, 25. maja, ob 17. uri s slavnostno akademijo v Dvorani KUD, in za zaključek še s "trbojskim večerom".
_L. M.
Filmsko gledališče
BAGDAD ĆAFE
Kranj - Ta teden bo v kinematografih v Kranju, Tržiču, na Jesenicah in v Medvodah ter v Kamniku v okviru majskega filmskega gledališča na sporedu odlična aneleško nemška komedija Bagdad Cafe, režiserja Percvja Adlona z igralci Mariane Saegebrecht, C. C. Punder, Jack Palance in Cristine Kaufman. Debelušna kmečka gospodinja zapusti sitnega moža in se poda v negotovo, a omamno svobodo. Hotel Bagdad Cafe sredi pustinje postane njen novi dom. Film o posebnežih, ljubezni in neizčrpni ustvarjalnosti malih ljudi je pobral vrsto nagrad -dva cezarja, bil je prograšen za film leta 1989 v Franciji in v Evropi, nominiran je bil za oscarja...
■'>.■.'■"> _ D. Dolenc
_Ročk koncert v Kranju
NASTOP HIŠNEGA BENDA
Po dolgem času so se kranjskim ljubiteljem ročka spet v živo predstavili znani slovenski glasbeniki z gostom.
Vse skupaj se je dogajalo pretekli četrtek zvečer v Delavskem domu (kje pa drugje!). Pravzaprav je šlo, kot nam je pred koncertom povedala gonilna sila tehnične organizacije, Robert Vatovec iz Kopra, za postanek na Gorenjskem v okviru male slovenske turneje.
Celoten projekt je zasnovan na prijateljski osnovi glavnih promoterjev - Vlada Kreslina, Draga Misleja, pesnika Ivana Volariča - Feota in gosta Draga Mlinarca, kot nam je zatrdil Kreslin: "Želimo se imeti fajn." In očitno se "fajn" tudi imajo, kajti za tiste, ki so prišli uro pred napovedano uro kabareta, kot so ga tudi poimenovali, se je program praktično že začel.
Je bila slabemu obisku kriva nezadostna propaganda ali pa so se Kranjčani že povsem odvadili doma hoditi na koncerte? Kakršenkoli odgovor žeje, vsi tisti, kijih ni bilo na koncertu, ki ga je glasbeno podpiral "Hišni bend" (saksofoni: Pero Popovski, Ernest Požar, Boštjan Turk, Aleš Pelicon; trobente: Matjaž Petek, Aleš Bolje; bas: Valter Kofol; kitara: Zdenko Cotič; klaviature: Robert Vatovec in bobni: Aljoša Jerič) so zamudili simpatični rockovski večer.
Še to. Če bo šlo vse po sreči, bo koncertom po Postojni, Celju, Mariboru, Ljubljani... sledila tudi Škofja Loka.
V. B.
AjrejaL^RJENCniOT^
Ni Slovenca čez Gorenjca
Preddvor, 20. maja - Minula nedelja je bila za vse nas, Gorenjce, nekakšen praznik. Prvič smo namreč proslavili dan, ki je bil namenjen le nam. Na dnevu Gorenjcev, ki so ga pripravili ob hotelu Bor - Grad Hrib v Preddvoru, se je namreč zbralo okrog deset tisoč pravih Gorenjcev in seveda Gorenjk, manjkali pa niso tudi tisti najbolj znani in popularni...
Ce ne bo prišlo kaj vmes, računam, da bi se v novi sezoni v slalomu lahko uvrščala do petnajstega mesta, tekmovala pa bom tudi v veleslalomu."
Čeprav je bilo nedeljsko jutro malce kislo, pa pravi Gorenjci nismo mogli ostati doma. In ni nam bilo žal. V Preddvoru nas je čakalo vrsto presenečenj, seveda prijetnih.
Dopoldne so prišli na svoj račun najmlajši Gorenjci, pa tudi malo manj mladi smo radi pogledali nastope prikupnih mladih plesalcev plesne skupine Mojca's iz Ljubljane, ki so otroški evropski prvaki za leto 1990. Vsi smo se sladkali z okusnimi slaščicami, otroci pa so sami poskusili v peki.
Mirjana Alič, iz Preddvora:
"Na prireditvi sodelujejo tudi naši otroci iz Osnovne šole Matija Valjavca. Zelo nam je bila namreč všeč ideja, da bi pripravili malo gorenjsko slaščičarno, kjer bi otroci sami pekli sladice in piškote. Doma pri peki namreč mame navadno nič kaj rade ne vidimo, če se otroci vtikajo v naše delo, saj je na koncu vsa hiša od moke. Tu na prostem pa lahko "packajo" po mili volji. Tudi sicer smo domačini zelo veseli, da je prireditev "Dan Gorenjcev" ravno v Preddvoru. Mislim, da je bil že čas, da se kraj razživi, k čemur je gotovo veliko pripomogla nova direktorica hotela Barbara Gunčar."
Mladi, ki so jih starši v nedelo pripeljali v Preddvor niso mogli skriti veselja ob prisrčnih nastopih mladih plesalcev, otroški folklorni skupini iz Vopovelj, nekaj posebnega pa je bil tudi nastop Romane Kranjčan, ki je mladim predstavila svojo kaseto z otroškimi pesmicami. Otroci so skupaj z njo zaplesali, najbolj pogumni pa so tudi sami zapeli.
Osemletna Maja Robek iz Kranja je povedala: "S starši in sestrico večkrat pridemo v Preddvor, danes pa mi je še posebej všeč. Veliko je otrok, najbolj zanimiv pa je bil nastop mladih plesalcev. Tudi sama se zapela pesmico, sedajle pa bom poskušala tudi kaj speči."
Če je bil dopoldanski spored v znamenju mladih, pa je bil popoldanski zlasti v znamenju modne revije, ki jo je pripravila Kokra iz Kranja, nastopa Pihalne godbe iz Kranja, lepotnega salona s prikazom kozmetičnih in frizerskih mojstrovin in pa seveda znanih Gorenjcev, ki so številnim obiskovalcem povedali marsikaj zanimivega
o njihovem delu in seveda "go-renjstvu". Za Gorenjski glas pa so povedali:
Tof, ki je nastopil z Moped sho-wom: "Čudi me, da tudi Gorenjci niso več tisti pravi. Veliko sem jih namreč videl s steklenicami piva... in to celo s
renjcev" zelo dobra in bi jo bilo pametno pripraviti vsako leto. Dosti je namreč popularnih Gorenjcev, dosti je takih, ki veliko pomenijo tako v državi, kot v svetu... Če pomislim samo na Križaja, Petka, Česna in tudi pevce, igralce in druge
Ansambel Lipa je skrbel za glasbo in ples
kulturnike. Ni mi žal, da sem danes prišel v Preddvor, saj se res počutim pravega Gorenjca!"
Med gosti je bilo veliko svetovno znanih Gorenjcev: alpinist Tomo Česen, skakalec Franci Petek... Dušan Mravlje, maratonec iz Stražišča pa je med drugim povedal, da je v zadnjih enajstih letih pretekel kar 110 tisoč kilometrov.
polnimi. Mislim, da je na Gorenjskem treba uveljaviti parolo "NOT Z JOVIČEM !" Predlagam pa, da jo napišejo na jeseniški plavž."
Mojca Dežman, smučarka, članica   državne reprezentance:
"Zelo sem bila presenečena, ko sem izvedela za prireditev. Čas je že, da smo tudi Gorenjci dobili svojo prireditev in zelo sem vesela, da so povabili tudi mene. Sama se namreč pogosto rada pohvalim, da sem Gorenj-ka. Sicer pa so se priprave na
Franci Zavrl trenutno živi v Ljubljani, sicer pa je pravi Gorenjec: "Mama je z Jezerskega, doma sem iz Jame, tako da se res počutim pravega Gorenjca. Vedno sem bil Gorenjec in tako se tudi obnašam. Prav zato sem bil tudi tistega pol leta, kolikor sem bil v zaporu, zelo zadovoljen, saj sem takrat kar nekaj privarčeval. Imel sem zastonj hrano, zato sem navadno vzel kar dve porciji in sem se celo zredil. Trenutno opravljam tri službe. Eno na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani, drugo v Press centru (nova slovenska tiskovna agencija), pri časopisu Mladina pa sem nekakšen svetovalec za "delikatne" zadeve. Ravno zaradi "go-renjstva" sem se preselil v Ljubljano, saj bi se bilo predrago vsak dan voziti na delo... Prireditev tukaj v Preddvoru je zelo dobra, všeč mi je, da je ravno v Preddvoru in ne na Bledu, kjer je vse drago, ali na Jesenicah, kjer je preveč industrije. Všeč pa mi je tudi, ker je prireditev res kulturna in ne klasična veselica."
Vinko Janežič, vodja ansambla Lipa: "Prihajamo iz Cerkelj, prav te dni pa smo za Video-meh snemali novo pesem. Nastopili smo na Alpskem večeru, pripravljamo pa se na nastop na ljubljanski ohceti. Mislim, da je ideja za prireditev "Dan Gorenjcev" zelo dobra, ker pa sem tudi sam zaposlen v Živilih vem, da precej stane. Zato
Franc Košir: "Mislim, da je vzrok za tako veliko udeležbo na prireditvi ta, da ni vstopnine. To pa za Gorenjce ni nepomembno... Mislim pa, da je ideja za prireditev "Dan Go-
Na dnevu Gorenjcev se je bilo moč naročiti na Gorenjski glas ali pa po polovični ceni vplačati mali oglas.
novo sezono za nas smučarje te dni že začele. Imamo kondicij-ske treninge, konec meseca pa nas čakajo že skupne priprave.
Med najbolj pridnimi so bili mladi slaščičarji
upam, da je dobra naložba, ki se bo povrnila z večjim obiskom v Preddvoru."
Seveda takšna prireditev potrebuje tudi sponzorje. Poleg kranjskih Živil je.sodeloval tudi Gorenjski Glas, Jelovica iz Škofje Loke, Kokra iz Kranja, LB - Gorenjska banka iz Kranja, Emona - Dietetika in Sa-troni. Pri prireditvi so pomagali tudi člani Turističnega društva iz Preddvora in domači gasilci, ki so pripravili srečelov. Barbara Gunčar, vodja hotela Bor - Grad Hrib v Preddvoru: "Za tako prireditev je potrebno veliko dela, pa tudi nekdo, ki si prireditev zamisli in jo izpelje. Tako smo z navdušenjem sprejeli zamisel Mirana Šubica, da bi se v Preddvoru dogajalo kaj zanimivega. To soupada tudi z 20-letnico našega hotela, zami-
Na Kokrini reviji smo videli, v čem bomo letos najbolj moderni. Povezovala jo je Nataša Bešter, ki je poleg Mirana Šubica vodila prireditev.
sel pa je Dodprl tudi generalni direktor Živil, Branko Remic. S pomočjo celotnega našega go-
Veliko pohval so doživeli tudi mladi klekijarji iz Žirov, ki jih je vodila Marica Albreht.
V prvi polovici 19. stoletja se je v Besnici zadrževala skupina rokov-njačev. Še danes lahko tam vidite njihovo naravno skrivališče, ki je po vodji dobilo ime Dimežova vukna. Na prireditvi so jo predstavili Besničani.
Plesalci Mojčine skupine so dokazali, da zaslužijo naslov evropskih prvakov.
stinstva nam je uspelo pripraviti raznovrstno ponudbo, seveda pa smo najbolj veseli, ker je prišlo tako veliko obiskovalcev."
Peter Zavrl, pomočnik direktorja Živil: "Tukaj smo se predstavili z vso ponudbo, ki jo imamo. Osnovni namen prireditve pa je, da Preddvor bolj zaživi, da spet zaživi folklora in da se predstavijo na prireditvi. Naš namen ni zaslužiti, temveč predstaviti svojo ponudbo. Upam, da bo prireditev postala tradicionalna."
Vilma Stanovnik slike: Gorazd Šinik
Moped show je zabelil nekaj krepkih...
3. junija 1990
Torek, 22. maja 1990
Kaj bomo kuhali ta teden
Svetuje Jože  Zalar, šef kuhinje v hotelu Creina v Kranju
Ponedeljek: ričet s prekajeno kračo.
Torek: nadevana paprika, pire krompir, sezonska solata. Sreda: perutninska juha, svinjska zarebrnica v omaki Robert, Hlad pečen krompir s peterši-Ijem, sezonska solata. Četrtek: marelični cmoki, sadna cežana (dušeno sadje). Petek: pečena postrv v alu foliji, $lan krompir, sezonska solata. Sobota: porova juha, sesekljan zrezek, zelenjavni riž, solata. Nedelja: zdrobova juha z jajcem, kuhana govedina, nadevan pečen paradižnik s šunko in ritem.
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
Svinjska zarebrnica v omaki Robert
Za 4 osebe potrebujemo 4 kom, to je 50 do 60 dag zarebrnice, sol, 5 dag maščobe, mesno osnovo za zalivanje (Juna)» 1,5 dl španske omake, 5 dag šalotke, 1,5 dag masla, nekaj žlic belega vina, žličko gorčice, 2 dag hrena ali kislih kumaric, 2 žlici kisle smetane.
Španska omaka : 12 dag maščobe, 14 dag moke, 3,5 1 kostne juhe, 10 dag paradižnikove mezge, 3 do 5 dl črnega vina. Na maščobi prepražimo moko, dodamo paradižnikovo mezgo in prilijemo kostno juho, gladko razmešamo. Kuhamo 2 do 3 ure, proti koncu dodamo še vino in omako precedimo skozi gosto cedilo.
Med kuhanjem pobiramo maščobo po vrhu, če pa se omaka preveč zgosti, zalijemo še s kostno juho. To omako lahko hranite dalj časa hermetično zaprto v hladilniku, še dlje pa v zamrzovalni skrinji.
To je osnova za naslednje omake: burgundska, gobova pikantna, Robert, ciganska omaka in številne druge omake, ki jih bomo še predstavljali na tej strani, zato si jo velja zapomniti ali izrezati in posebej shraniti v domačo kuharsko knjigo.
9. STRAN
GLASj
Arhitekt svetuje
Novi kotiček v stanovanju
Spoštovani! Najprej vas prav lepo pozdravljava. Oglašava se s Prošnjo, ali bi nama lahko pomagali opremiti kuhinjo in dnevno sobo. V kuhinji želiva pod oknom imeti delovno površino, za dodatne elemente sva pa v dvomih. Dodatnega prostora za shrambo nimava. V dnevni sobi bo kmečka peč in okrog nje klop. Imava tudi zelo staro a lepo ohranjeno skrinjo, vendar ne veva, kam bi jo lahko postavila. Prilagava tudi mere.
Za pomoč že vnaprej lepa hvala! Mojca in Janez Odgovor:
Narisala sem vam dve osnovni razporeditvi opreme. 1. Kuhinjski niz v obliki L se zaključi z jedilno mizo, ki jo ob večji kuhi lahko Uporabljate kot delovno površino. Elementi so razporejeni v smislu poteka delovnega procesa, nad njimi so obešene viseče omarice in police. Shranjevalni omari globine 40 cm sta postavljeni °b nasprotno steno.
Ker so bivalni prostori med seboj povezani, bodite pri izbiri opreme pozorni, da se ta stilno in estetsko ujema. Možnosti izbi-re so široke - od modernega lahkega pohištva, klasike, do podeželsko rustikalnega videza.
V dnevni sobi so ob steno za vrati postavljeni nizki elementi, ki jih dopolnjujejo slike, stđrine ali drugi okrasno - umetniški Predmeti.
Sedežno skupino tvorita dva poševno postavljena dvoseda, obrnjena v prostor proti klopi ob lončeni peči. Skrinja stoji pod oknom v niši, z daljšo stranico orientirana proti sedežem.
Za prijetno vzdušje poskrbijo svetilke, ki dodatno osvetljujejo prostor in pa usklajene barve v prostoru. Prijetno počutje prinesejo tudi naravni materiali, uporabljeni za finalno obdelavo prostorov. Stene naj bodo ometane in beljene, v kuhinji med ele-
Kava naša vsakdanja 3
Kraljevska kava s šampanjcem žn poprom
Friderik Veliki je kot goreč pristaš piva in lastnik več pivovarn leta 1727 izdal deklaracijo, s katero je pozval ljudstvo, naj ne zamenja piva za kavo, kajti če je on kot kralj odrasel s pivom, lahko to pričakuje tudi od svojega ljudstva. Za vse tiste, ki jih njegova deklaracija ni prepričala, pa je odprl 21 skladišč, ki so bila edina dovoljena mesta za kupovanje kave.
Ljudi je razdelil na dva razreda: na plemenitaše ter duhovščino; ti so lahko kupovali surovo kavo, ostali pa le praženo kavo v kovinskih škatlah. S tem je hotel preprečiti, da bi denar za kavo odtekal v tujino. Sam je pil le iz šampanjca pripravljeno in s poprom začinjeno kavo.
Kavarna - prostor, kjer ljudje hočejo biti sami, pa zato rabijo družbo
Dunajčani so odprli prvo kavarno le nekaj dni po koncu turškega obleganja. Zgodba pravi, da se je avstrijski vojak Franz Kolschitzkv med obleganjem Dunaja na cesarjevo željo preoblekel v turškega vojaka in se zvečer pritihotapil v turški tabor. Po tem je na dvoru poročal, da so turški vojaki utrujeni, brez volje, bolni od domotožja; ob ognju so pili neko pijačo, ki jih je v hipu spet spravila pokonci. Ko so se Turki po nekaj dneh umaknili, so za seboj pustili vreče kave. Franz si je za plačilo zaželel vrečo kave in z njo je odprl kavarno. Kavarne so med Dunajčani kmalu postale priljubljene - neki dunajski humorist jih je opisal kot odličen prostor za zbiranje ljudi, Je i hočejo biti sami, pa zato rabijo družbo. V slavo dunajskim kavarnam je treba povedati, da poznajo vsaj 20 različnih načinov priprave kave.
Tovori čaja v morje
V Severni Ameriki so prvo kavarno odprli leta 1689 v Bostonu; imenovala se je London Coffe House. Bila je bolj podobna našim gostilnam, saj so v njej stregli tudi mošt, pivo, vino in celo hrano. Nacionalna pijača pa je postala šele leta 1773, ko so Bo-stončani iz protesta, ker so jim Britanci obdavčili čaj, oblečeni v indijanske obleke, zmetali tovor angleškega čaja v morje in nato pretežno prešli h kavi. Dogodek je prišel v zgodovino z imenom Boston Tea Party.
menti obložene s keramiko. Tla so obložena s parketom ali ladijskim podom, lahko tudi z volnenim itisonom, v kuhinji pa s pluto ali keramiko.
2. Kuhinjski nižje bolj razpotegnjen kot v varianti 1, zato so hoj-nice daljše in je delo bolj utrujajoče. Pridobimo pa prostor za zamrzovalnik in večje shranjevalne omare. Jedilna miza stoji prosto v prostoru.
Opremo dnevne sobe tvorijo kotna sedežna garnitura in nizki elementi, postavljeni vogalno v nišo in ob steno za vrata. Skri-
nja ima opaznejšo pozicijo.
Kuhinja in dnevna soba pomenita središče družinskega življenja, zato ju opremite samo po svojih potrebah. V bivalnih prostorih naj vam bo prijetno in udobno.
Obliko interierja sem vam samo nakazala. Če želite nasvet za celovito ureditev, vas vabim, da se oglasite pri meni v salonu Lesnine - Moderni interieri v Kranju, da podrobneje opredelimo probleme in se pogovorimo še o barvah, tekstilu in drugih materialih, dekorativnih predmetih in seveda o pohištvu.
Darja Fabjan dipl. ing. arch. Lesnina - Moderni interieri
ureja DANICA DOLENC
Žrebali smo
Filmski karti
za Boži in Natašo
Glavni igralec v obeh filmih Vrnitev v prihodnost je Michael J. Fox. Izmed dopisnic s pravilnimi odgovori smo izžrebali Joži Čulibrk iz Kranja, T. Dežmana 8, in Natašo Kumer, Kranj, Drulovka 38, ki si bosta lahko v spremstvu v kranjski kino dvorani ogledali film po izbiri. Čestitamo, reševalce, ki se jih tokrat sreča ni nasmehnila, pa tolažimo, da bomo naslednji torek objavili novo filmsko nagradno uganko. Naj že tokrat povabimo k sodelovanju tudi učence iz drugih krajev Gorenjske, zlasti tistih, kjer ima Kino podjetje Kranj svoje dvorane, saj jim na ogled filma ne bo treba v Kranj.
Naše kokoši
Naše kokoši so zelo zanimive in fine. Ko zaslišijo, da prihaja ati, začnejo veselo kokodakati, seveda zato, ker jim bo dal hra-nO- Nekoč pa sem jim dala hrano deset minut, preden je prišel ab\ Vso so pojedle in se razšle, ko pa je prišel on," so se zopet *brale in tudi tokrat so vse pojedle, iz navade.
Te presnete kure! Neko popoldne je maček podil cverglo. večjih kur se seveda boji. Ko pa je prišel izza vogala, je nenadoma stal pred njim petelin. Kakšno preganjanje se je začelo okoli Piše! Končno je prišel maček do drevesa, da se je rešil, petelin pa Je ponosno in našopirjeno odkorakal proč, govorit svojim žen-*am razburljivo zgodbo.
Nekoč pa je Peter kosil, našel je kačo in jo dal kokošim. Sredi kurice je stal štedilnik in vsakokrat, ko je prišla okoli kura, je *ačo imela druga. Kakšna super dirka! Na koncu je bila kača razcefrana tako, da je imela vsaka kura en del.
Mateja Urbanija, 5. b r. OŠ Staneta Žagarja Lipnica
Pomlad
Pomlad je čas ljubezni, ko potok žubori in gozd je cel v pesmi, se vse lepo ti zdi. Lastovka prva pride nazaj, ko že pokaže se 1. maj. Kmalu bo konec pouka, ko poletje k nam pokuka. Tanja Melihen, 6. a r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka
Sklep
Bolj mraz pritisne - bolj nas zebe,
bolj nas zebe - bolj se oblečemo,
bolj se oblečemo - bolj nam je vroče,
bolj nam je vroče - manj se oblečemo.
(Ne)umen sklep: če nočemo, da nas zebe, se nič ne obleci-mo!
Romana Cerkovnik, 7. b r. OŠ bratov Žvan Gorje
Obiskala nas je Berta Golob
Mala loška medla o doživetjih z Lubnika
Učenci 4. a razreda so nam poslali novo številko svojega glasila Mala loška medla, v katerem pišejo in rišejo o svojih vtisih s poučnega pohoda na Lubnik. Tako so zapisali v uvodu:
Že pred dobrim mesecem je Majin oče, Volčič Janez, doma iz vasi Gabrovo pod Lubnikom, ponudil tovarišici, da naš razred spremlja na Lubnik, nam pove kaj o kamninah, nas pripelje v kraške jame, nas seznani z brezni, rastlinstvom in živalstvom Lubnika. V jeseni pa nam je gozdarski inženir Poljanec iz GG Kranj obljubil, da nas bo vodil na strokovno ekskurzijo v gozd. No, zamislite si, na tem pohodu se nam je pridružil tudi znani ornitolog (poznavalec ptic, op. p.) Iztok Geister...
Sledijo zapisi o tem, kako so učenci zjutraj zgodaj vstajali, kje so hodili in kaj so videli med potjo (živali, rastline), še posebej navdušeno pa so pripovedovali o vtisih iz Lubniške jame. Zraven so vpletli nekaj zgodovine, pripovedništva, nazadnje pa še o kvizu, s katerim so sklenili potepanje.
Naj ob tem razrednem časopisu tudi mi rečemo dve besedi. Mislimo, da bi takole moral izgledati pouk SND. Čestitamo učiteljici Simoni Mrak.
Ob zaključku bralne značke smo se učenci OŠ Simona Jenka Center zbrali v naši telovadnici. Obiskala nas je pisateljica Berta Golob. Povedala nam je, da kot deklica ni rada hodila v šolo. Da je bila v šolskih letih zaljubljena v tovariša slovenskega jezika, ki za to ni nič ve-
del. Ko je doštudirala, je bila tovarišica. Danes piše knjige za otroke in odrasle.
Ob koncu nam je zaželela veliko branja knjig med počitnicami.
Bojan Okoren, 1. b r. OS Simona Jenka Kranj
^avljica o čeveljčkih
p V trgovini na polici je bil par čevljev. Bil je lepe rdeče barve. j"el mesec se je dolgočasil. Nato je končno prišla Špelčina ma-jj?a- Kupila jih je za svojo slepo hčerko. Ko jih je nataknila Špel-
1 r»a noge, je deklica spregledala. Spoznali sta, da imajo ti če-. e'jčki čudežno moč. Od tedaj je bila deklica zelo srečna. Videla r.°krog sebe, očeta, mamo in svoje rdeče čeveljčke, ki so ji vrnili .O-ravje. Le sezuti jih ni smela, ker njihova moč ne bi več delova-Zelo se je bala, da bi postala zopet slepa. Čeveljčki so rasli s
Pelčino nogo. Nikoli se niso obdrgnili, nikoli umazali in raztr-*JM> Vedno so bili lepi in urejeni. Tudi ponosni so bili, ker so požgali Špelci v hudi stiski.
Tina Jenko, 2. b r. OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas
Moj odnos do prijatelja
Prijatelj je nekaj najlepšega na svetu. Imam veliko prijateljev. To so zelo prisrčni fantje. Z njimi se igram, učim, počenjamo norčije, da jih svet še ni videl.
Prijatelji si lahko zaupamo. Včasih se spremo, a čez pet minut smo zopet zavezniki.
Zato sem zelo vesel, da jih imam veliko. Brez prijateljev je pravi dolgčas.
Benjamin Prelog, 6. c r. OŠ heroja Bračiča Tržič
Uganka
lovori, pa vendar človek ni, z£zvoni, pa vendar zvonec ni. *Qdar pa nas ni, "iolči in včasih zazvoni.
Mateja Mohorič, 5. a r. OŠ Staneta Žagarja Kranj
uoppi :a31K3#
Končni izlet
Hitro se bliža konec šolskega leta. V razredu smo se s tovarišico pogovarjali o izletu. Povedala nam je, da bi šli v živalski vrt in toplice. Za izlet pa potrebujemo kar precej denarja. Zato smo se odločili, da bomo po Jezerskem zbirali star papir in prodajali rože, ki smo jih vzgojili. Potrudili se bomo, da bomo zbrali veliko papirja. Rože pa bomo prodali tudi našim mamicam, da bodo cvetele na domačih oknih. Upamo, da nam bo uspelo zbrati dovolj denarja za naš končni izlet.
Špela Tičar, 2. r. OŠ Jezersko
Akviziterji
Podpora za brezposelnost + akviziterski posel = odličen zaslužek.
Vse pogosteje trkajo na naša vrata, doma in v službi. Pred leti so zaceli s knjigami in nam jih ponujali v kompletih ali posamično ter pri tem spretno trkali na slovensko čislanje literature, čeprav so najpogosteje prodajali najrazličnejše priročnike, ki so založbam ostajali v skladiščih. Razpredli so pravo trgovsko mrežo, kolikor več jih je bilo, toliko bolj so postajali "prepričljivi", da ne rečemo nadležni in človek se jih je težko znebil, če se mu je uspelo zriniti mimo vhodnih vrat in sesti v dnevni sobi v naslonjač. Ko se je trg s knjigami zasitil, so le lotili novih poslov in zdaj nam ponujajo ameriško posodo in za pokušnjo v njej celo skuhajo večerjo, avstrijsko življenjsko zavarovanje, pojavili so se tudi brusilci nožev in škarij, prodajalci perja, italijanskih jopic in puloverjev, celo moke in fižola in še bi lahko naštevali.
Podjetniške žilice jim nikakor ne zmanjka in zgolj proti njej nikakor ne protestiramo, navsezadnje je pripravno, če vam blago pripeljejo domov. Moti nas, ker trkajo na službena vrata, kjer za takšne kupčije ni mesto. Ponekod so že reagirali in vratarjem prepovedali, da jih spustijo v tovarno, šolo in druge ustanove. Moti nas tudi, ker je to črna trgovina, nikjer prijavljena in javna skrivnost je že, kaj se trenutno najbolj splača, če zgubite delo. Vpišete se na seznam brezposelnih pri zavodu za zaposlovanje, kjer lahko dolgo ostanete, če ne boste sitnariti, da potrebujete delo. Zaposlitvena vrata so namreč v glavnem vsepovsod zaprta, v tovarnah zaposlenost zmanjšujejo tako, da upokojitev in odhodov ne nadomeščajo in trg dela v celoti še ne deluje. Dobite torej denarno podporo in delovna doba vam teče, zato se lahko prizadevno lotite akviziterstva, če boste uspešni, vas čaka odličen zaslužek, toliko boljši, če vam hitro uspe najti pomočnike, ki bodo delali za vas.
Zaslužek je seveda dober, ker ni nikjer prijavljen, ker ni treba plačati nobenih prispevkov in davkov. Akviziterji so tako rekoč uvedli sistem kosmatih plač, po načelu, kdor je prvi, največ profitira. Vse to jim seveda omogoča anarhija na prehodu v tržno gospodarstvo, ko je že dovoljeno vse, kar ni posebej prepovedano, družbena nadgradnja pa se temu še ni prilagodila. Kajti tržno gospodarstvo ni le svoboda, temveč tudi red, ki ga naša administracija v najširšem pomenu te besede še ni vzpostavila. Pouk te zgodbe je torej v tem, da jo potrebujemo, vendar drugačno kot doslej.
M. Volčjak
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Adria jeseni pričakuje dve novi letali
Minilo je leto dni, odkar je slovenski letalski prevoznik Adria Airvvavs kupila prvo letalo Airbus A320, na brniškem letališču je pristalo 18. maja lani, v redni promet pa seje na liniji Ljubljana-Beograd-Larnaka na Cipru vključilo 22. maja. Adria je z novim letalom v letu dni preletela 2.657 ur, od tega le 20 odstotkov v domačem prometu. Z njim je prepeljala 138 tisoč potnikov, od tega 73 odstotkov v mednarodnem prometu. Povprečni dnevni izkoristek letala je bil 7 ur in 18 minut.
Za letošnjo poletno sezono je Adria najela še en Airbus, zgodaj jeseni pa pričakuje dve novi letali. Pri proizvajalcu Airbus Industrie je namreč naročila sedem tovrstnih letal, eno pa je dodatno rezervirala.
Irak bo dolg vrnil še letos
Predsednik zvezne vlade Ante Markovič se je na nedavnem obisku v Iraku uspel dogovoriti, da bo Irak še letos plačal Jugoslaviji okoli 650 milijonov dolarjev dolga. Jugoslavija namreč ni samo dolžnik, temveč je tudi upnik. Jugoslovanski dolg tujini zdaj znaša približno 16,5 milijarde dolarjev, približno 6 milijard dolarjev pa so nam dolžni drugi, največ Sovjetska zveza, devizne rezerve naše države pa znašajo že 8,3 milijarde dolarjev. Razlika torej znaša le dobri 2 milijardi dolarjev, vendar pa je naše terjatve v tujini težko izterjati, predvsem pa jih ni moč čez noč, zato je Markovićev uspešen obisk v Iraku vsekakor zelo pomemben. Odplačevanje dolgov pa je seveda veliko breme, od srede lanskega decembra je morali Jugoslavija tujim upnikom za odplačilo glavnice in obresti odšteti 4,7 milijarde dolarjev. Drugače povedano, za odplačilo tujih dolgov moramo odriniti 5 odstotkov družbenega proizvoda.
"Prehodni" sistem prometnih davkov
Novi republiški minister za finance dr. Marko Kranjec je strokovnjak za davke, saj se je doslej z njimi ukvarjal na ljubljanskem Inštitutu za ekonomska raziskovanja, na področju ekonomskih znanosti pa je doktoriral prav z davčno problematiko in javnimi financami. Zato je zanimiv njegov pogled na davčno problematiko, ki jo je pred kratkim razgrnil na posvetovanju davčnih strokovnjakov v Splitu. Zvezna vlada pripravlja namreč nov davčni sistem, ki bo podoben drugim po Evropi. Prehod na drugačno obdavčevanje prometa pa ne bo hiter, po svetu so s prometnih davkov na davek na dodano vrednost prešli v povprečno sedmih letih. Dr. Marko Kranjec pa je predstavil prav "prehodni" sistem prometnih davkov, najprej namreč predlaga poenostavitve in šele nato uvedbo davka na dodano vrednost. Pravi, da je sedaj davčnih stopenj preveč in da v preteklih letih njihovi socialni cilji nikakor niso bili doseženi in predlaga le pet davčnih stopenj, kar zelo podobno stopnjam davka na dodano vrednost. Z 8-odstotno davčno stopnjo naj bila obdavčena hrana, južno sadje, kava, brezalkoholne pijače, tekstil in obutev. Kristal in blago iz nekaterih drugih dosedanjih tarifnih točk naj bi bilo obdavčeno 20-odstotno, kozmetika, ure in drage kovine 30-odstotno, alkohol in alkoholne pijače ter avtomobili 40-odstotno, nafta in njeni derivati ter tobak, ki so povsod po svetu najbolj obdavčeni, pa 70-odstotno.
ureja Marija Volčjak
K pivovarni Union se je priključila istrska pivovarna v Buzetu
UNI presega vsa pričakovanja
S sovlaganjem Italijanov so v ljubljanskem Unionu odprli nov obrat za polnjenje steklenic 0,66 litra, namenjene so italijanskemu trgu.
Ljubljana, 18. maja - Ljubljanska pivovarna Union je priključila istrsko pivovarno v Buzetu, ki je zaradi slabega poslovanja zadnja leta zmanjševala proizvodnjo, lansko leto pa končala z izgubo. Druga novost, ki je plod sovlaganja italijanske firme Marzoli-Na-nut pa je nova polnilna linija za steklenice 0,66 litra, ki so namenjene zlasti italijanskemu trgu. Nov izdelek ljubljanske pivovarne, ki so ga pripravljali šest let, pa je brezalkoholna pijača Uni, njegova prodaja presega vsa pričakovanja.
Ljubljanska pivovarna Union je pred tednom dni s sklepom delavskega sveta postala lastnica istrske pivovarne v Buzetu. Pobudo je dala istrska pivovarna, katere letna proizvodnja je približno 150 tisoč hektolitrov piva, zadnja leta pa se je zmanjševala. Direktor ljubljanske pivovarne Union Mitja La-vrič je na časnikarski konferenci dejal, da so poglavitni razlogi slabega poslovanja, ki se je konec lanskega leta odrazilo v 2 milijonih dinarjev izgube, slaba organiziranost in ograni-zacija dela ter slaba obdelava trga in kvaliteta. V ljubljanski pivovarni, kjer se ponašajo z evropsko produktivnostjo dela, na zaposlenega proizvedejo 1.600 hektolitrov piva, v istrski le 900 hektolitrov na zaposlenega.
Prevzeli bodo dolgove istrske pivovarne
"Naučili jih bomo loviti miši, ne bomo pa jih lovili zanje," je bil slikovit Mitja Lavrič, "dali jim bomo naše znanje, vodenje, prodajo, če nam proizvodnjo in kakovost v istrski pivovarni ne bo uspelo spraviti na raven Unionove, bomo imeli v Buzet le distribucijski center. Tamkajšnja pivovarna je dokaj nova, stara je le deset let, računamo, da bi z nekaj izboljšami lahko proizvajali dobro pivo unionske kakovosti."
S priključitvijo pivovarne v Buzetu je Union prevzel odplačilo njenih dolgov, ki znašajo 900 tisoč mark, reška banka mu je omogočila triletni odlog odplačila, Union pa bo pokril tudi lansko izgubo istrske pivovarne. V njej je zdaj zaposleno 140 delavcev, za tretjino bodo zaposlenost zmanjšali, zlasti režijo. Plače so zdaj polovico manjše kot v Unionu, vendar bodo ostale takšne, dokler se poslovanje ne bo izboljšalo,
predvsem dokler se ne bo dvignila produktivnost.
V Unionu računajo, da bodo s priključitvijo istrske pivovarne svoje proizvodne zmogljivosti povečali na 2 milijona hektolitrov piva, s čimer bodo še naprej ostali v družbi največjih jugoslovanskih pivovarn. Se bolje kot doslej pa bodo s tem zastopani v Istri in Dalmaciji, iz Buzeta pa bodo lažje oskrbovali tudi jadranske otoke. S pivom, ko bo na sodih imelo blagovno znamko Union, na steklenicah pa še naprej Favorit, vendar pa bo izdelano po kakovostnih merilih Uniona, torej prav tako kvalitetno kot ljubljansko, pa nameravajo prodreti tudi v notranjost Hrvaške, zlasti v Zagreb.
V Italijo bodo izvoz podvojili
Druga novost ljubljanskega Uniona, ki so jo oznanili na časnikarski konferenci, je nov obrat za polnjenje 0,66 litrskih steklenic, ki so ga pognali s sovlaganjem italijanske firme Marzoli-Nanut iz Gorice. Po pivu v takšnih steklenicah, ki niso vračljive, je namreč na italijanskem trgu veliko povpraševanje. Unionov izvoz v Italijo zdaj znaša 2 milijona dolarjev, računajo, da ga bodo s pivom v novih steklenicah podvojili. Pri velja povedati, da ima že zdaj Union kar 96 odstotni delež jugoslovanskega izvoza piva.
Pivo v samonosilnem pakiranju dvanajstih steklenic, ki niso vračljive, bo seveda zelo primerno za obmorske kraje, zlasti za jadranske otoke. Junija bo v prodaji tudi na našem trgu, vendar bo dražje, verjetno po 20 dinarjev. Kar 106 odstotni prometni davek bodo namreč zaradi nevračljivosti morali obračunati tudi na steklenice, pričakujejo, da bo konkurenčen pločevinki.
Pivo v nevračljivih steklenicah s samonosljivo embalažo je namenjeno italijanskemu trgu, pri nas ga bistveno podraži 106 odstotni prometni davek, ki se pri nevračljivih obračuna tudi na steklenice.
Unije po okusu res tako podoben pivu, da so razumljiva ugibanja, koliko alkohola vsebuje. V deklaraciji piše, da je vsebnost alkohola največ 0,5 odstotna, s čimer ustreza zahtevam za brezalkoholne pijače, kar pomeni, da tolikšno lahko najdemo tudi v drugih. Vendar pa je v Uniju celo manjša, ko sem včeraj pregledoval proizvodnjo, je bila le 0,18 odstotna, je dejal direktor Uniona Mitja Lavrič. Uni pa so Unionovi delavci-prostovoljci preizkusili sami, preden so ga poslali na trg. Preizkuse so napravili na Sodno medicinskem inštitutu, kjer so Unionovi delavci popili šest do osem litrov Unija, kolikor ga je kdo pač zmogel, vendar nato pri nobenem niso našli alkohola v krvi.
Z Unijem so že prodrli v tovarniške menze
Nov izdelek ljubljanskega Uniona pa je brezalkoholna pijača Uni, ki je na trgu mesec dni, prodaja pa je presegla vsa pričakovanja. Šest let so pripravljali recepturo in tehnološki postopek, po besedah direktorja Lavriča so imeli ponudbe treh znanih švicarskih in nemških pivovarnarjev, licenca bi jih veljala 1,3 milijona mark, vendar so se odločili, da začno na svoje. Receptura in tehnološki postopek sta jih tako veljala veliko manj, saj so vodji pro-
jekta plačali 30 tisoč mark, njegovima sodelavcema pa po 3 tisoč mark, delavski svet je to brez oklevanja potrdil, je dejal Mitja Lavrič, padle so celo pripombe, da to res ni veliko, kar kaže, da se tudi pri nas vse bolj zavedamo pomena znanja.
Uni se dobro prodaja v trgovinah, z njim pa so že prodrli tudi v tovarniške menze, železarske in podobne, kjer delavci zaradi potenja potrebujejo veliko pijače, in tam je Uni zdaj zamenjal mineralno vodo. Kot idealno pijačo so jo že sprejeli tudi nekateri športniki. Vsaj leto dni Unija še ne nameravajo izvažati, kasneje pa morda tudi s prodajo licence.
M. Volčjak
GEA College vključen v jugoslovanski projekt spodbujanja podjetništva
V Bohinju odprli novo podjetniško šolo
Bohinj, 18. maja - V prostorih Mladinskega doma so z zaključkom prvega seminarja odprli novo podjetniško šolo, ki je namenjena vsem, ki nameravajo ustanoviti svoje podjetje ali na trg pripeljati nov izdelek. Vključena je v jugoslovanski projekt ustanavljanja malih in srednjih podjetij in spodbujanja podjetništva, ki ga je sprejela zvezna vlada. GEA College so ustanovili s 560 tisoč dinarji začetnega kapitala, 35 odstotkov denarja so prispevali zasebniki in potemtakem je prva zasebna podjetniška šola pri nas.
Ugledni gostje so prisostvovali uradni otvoritvi GEA College, ki ima v najemu prostore Mladinskega doma v Bohinju. Član zvezne vlade dr. Veselin Vukotić je dejal, da je nova podjetniška šola model za izgradnjo institucij novega sistema podjetniške ekonomije, ki temelji na svobodi in ustvarjalnosti ljudi, saj ekonomske učinkovitosti ni brez ekonomske svobode, te pa ni brez politične svobode. Podjetniška učinkovitost obstoječa sestava gospodarstva ne omogoča, potrebno je lastninsko prestrukturiranje, glede preobrazbe družbene lastnine ni več dilem, je dejal dr. Vukotić, problem je le, kako jo izpeljati, zato zvezna vlada že pripravlja dopolnitve zakonov, sprejela pa je že projekt za ustanavljanje malih in srednjih podjetij ter za spodbujanje podjetništva. Lani je
bilo v Jugoslaviji ustanovljenih 15 tisoč novih podjetjih, letos jih bo še več, ustvarila bodo podjetniško vzdušje in ne smemo se bati uspešnih in bogatih ljudi, je še dejal.
Vodja projekte skupine pri zvezni vladi dr. Aleš Vahčie je dejal, da bo imela Agencija za ustanavljanje malih in srednjih podjetij zaposlenih pet ljudi in pri zvezni vladi le administrativno enoto, locirana pa bo v Ljubljani, v upravni odbor pa bodo vključili ugledne jugoslovanske gospodarstvenike, ki jih bodo povezovali z gospodarstvom. Letos bodo ustanovili osem centrov po državi, kjer bo osredotočeno znanje, domače in tuje, ter dva specializirana centra za usposabljanje podjetnikov, prvi je prav GEA College v Bohinju, drugi pa bo na Kopaoniku. Že zdaj pa se poraja interes, da bi seminarje se-
lili, zanje so že zainteresirani v Mariboru.
Novo podjetniško šolo je pohvalil tudi dr. Tone Kraševec, predsednik Društva poslovodnih delavcev, ki ima že 600 članov, Klub podjetnikov v Ljubljani pa
140, dejal je, da je šola našla podjetniško nišo. Maks Tajnikar pa je dejal, da so program šole prilagodili ljudem, ki ustanavljajo nova podjetja in imajo pogosto idejo in denar, manjka pa jim znanja, zato je njihovo geslo: iz prakse za prakso. Seminarje bodo prilagajali potrebam, v načrtu jih imajo 15, pet so jih že razpisali, dva do tri bodo šo spomladi.
Direktor podjetniške šole v Bohinju je Viljem Pšeničnv, ki nam je povedal, da začetni kapital GEA College znaša 560 tisoč dinarjev, podjetniška skupina, ki je šolo osnovala, ima 35 odstotkov kapitala, soustanovitelja sta tudi Gospodarska zbornica Slovenije in slovenski izvršni svet, ki ima po 12,5 odstotka začetnega kapitala. V najem so vzeli prostore Mladinskega doma, kjer je najemnih tudi penzion Janez. Usposabljali bodo podjetnike, ljudi,
Zanimalo nas je seveda, koliko stane seminar v novi podjetniški šoli GEA College v Bohinju. Viljem Pšenišny je povedal, da se cena petdnevnega seminarja suče od 1.000 do 1.100 mark. Je to veliko ali malo ? Malo, če se nekdo namerava resno ukvarjati s podjetništvom, saj bo tveganje bistveno zmanjšal, je dejal Pšeni-čny, ki ima tovrstne izkušnje, saj bil direktor ljubljanskega podjetja Grad.
ki imajo idejo in znanje svoje stroke, morda tudi denar in bi radi ustanovili podjetje alj spraviti na trg nov izdelek. Prvi seminarji, ki so jih že razpisali« so naleteli na dokajšnje zanimanje, seminarske skupine pa ne bodo velike, obsegale bodo le približno 20 ljudi, da bo lahko stekel med njimi tudi dialog, da bodo zamisli lahko pre-diskutirali.
M. Volčja^
I
BLED
Vi
VREDEN
I
PO TREH LETIH BREZ GRADBIŠČA
^ turističnem društvu Bled smo najbolj zadovoljni, da je Bled spet postal prijeten turi-?,icni kraj, ki ga je vredno obiskati in si ga ogledati. Letošnjo turistično sezono smo ?r*2 gradbišča, prejšnja tri leta pa je bil ves Bled kot gradbišče - gradili so trgovsko ^•"'stični center, obnavljali ceste in pločnike, urejali Zako, gradili parkirišče ob hotelu ^'fn, preurejali dvorske garaže v modno hišo, povečevali in posodabljali Festivalno ■ J'brano, se pripravljali na svetovno veslaško prvenstvo... Zdaj so zadovoljni domačini, j Priznavajo, da je kraj bolje urejen, kot je bil pred leti, pa kajpak tudi tuji gostje in tu-• Ni se jim treba več opravičevati za ropot in za druge neprijetnosti, zdaj jim imamo *i pokazati in jim ponuditi. Trgovska ponudba, o kateri smo še pred leti poslušali v pVnem same kritike, je veliko obširnejša in tudi bogatejša, podobno velja za turisti-r"° ponudbo. Ceste so obnovljene, parki urejeni. Ker je med gostinci vse večja konku-
TURISTIČNO DRUŠTVO BLED
H,
ca za goste, se mi zdi, da smo postali tudi bolj gostoljubni," je dejal Marko Poto-tajnik turističnega društva Bled.
l Sled pričakuje letošnjo po-110 turistično sezono dobro
J.pravljen in, kot smo že ome-Ijj1, brez gradbišč. Vse, kar je (JU? narejeno ali se še dela, so d' "kozmetični popravki", ri°brie malenkosti, ki pa v tu-pomenijo veliko. Omeni-0 samo nekatere! Na blej-l*^ gradu dokončujejo mu-zbirko, v kateri je še po-<Uino pomemben arheološki he 2 razstavljenim delom selškega zaklada. Na novo je javljena osvetlitev otoka. Na ir\\ ' kier so lani postavili ži-in namestili naprave za ^aževanje, opravljajo še bo a ureditvena dela Žičnica p0| Po potrebi obratovala tudi S{e6ti> sicer pa je tod tudi trim
trot9 'n ,epa ra29ledna točka r)0 " Bledu, Selu, na vasico Rib-(j"- Ob hotelu Krim so letos k^t no uredi|i parkirišče, na '*letrem bodo na^'' Prostor tudi sl©i avtODUS'. ki so Dili do" ^ic Parkirani P° pločnikih, na ^eju" skratka vsepovsod. Po ,ski cestni vpadnici je stekel
promet že pred svetovnim veslaškim prvenstvom, zdaj pa jo tudi dokončno urejajo. Pomembna je sprememba prometnega režima: doslej je bila za promet zaprta le cesta pod gradom in cesta mimo hotela Park, po novem bo zaprt tudi odsek med Veliko in Malo Zako. Vsem, ki se radi sprehajajo po Bledu, povejmo, da je od Velike Zake do bližine Vile Bled mogoč sprehod po mostovžu, ki so ga namestili lani po svetovnem veslaškem prvenstvu.
V zadnjih dveh letih 110 novih lokalov
Podatek, da so na Bledu v zadnjih dveh letih odprli 110 trgovskih, gostinskih in turističnih lokakov, pove dovolj. Ponudba je takšna, da se že zaradi tega splača pripeljati na Bled! Modna hiša Pristava na križpotju cest za Bohinj in Zako ter trgovsko turistični center v središču kraja sta objekta, ki sta s številnimi bolj ali manj majhnimi trgovinami in lokali veliko prispevala k boljši blejski ponudbi. Ker ima Bled tudi zah-
Sredi Bleda vlak za otroke
Kot pravi Marko Potočnik, se je začela spreminjati tudi turistična ponudba. Zadnje čase se je zelo povečalo zanimanje za rekreacijo. Vse več je teniških igrišč, na Bledu pa si je mogoče sposoditi tudi kolesa, se vključiti v organizirane kolesarske izlete, sprehode, oglede jame pod Babjim zobom, se vključiti v šolo jahanje na hipodromu pri Lescah, v šolo vožnje
Tudi letos bo na Bledu veliko zanimivih turističnih, zabavnih, kulturnih In športnih prireditev. Prireditve bodo na otoku, na gradu, v Festivalni dvorani, v športni dvorani, v modni hiši Pristava, na trgu trgovsko turističnega centra. Ob nedeljah bodo promenadni koncerti, ob ponedeljkih koncerti na otoku, v sredo folklorne prireditve... Vsak mesec bo tudi večja prireitev: junija bo Slovensko srečanje lovskih zborov in roglstov ter srečanje evropskih regionalnih televizijskih postaj, 21. julija bo znamenita blejska noč, agusta bo plavalni maraton, festival Idriart, kmečka ohcet In kaj. Koledar prireditev bo vsak mesec objavljen v Gorenjskem glasu.
tevne obiskovalce, izletnike in turiste, se kajpak spreminja tudi način prodaje: v kraju je že več specializiranih trgovin (prodaja izdelkov z zdravilnimi učinki), v katerih ne gre samo za prodajanje izdelkov, ampak tudi za strokovno svetovanje, če je bila še pred leti ena od "nevralgi-čnih točk" blejske zunajpenzi-onske ponudbe ponudba športne opreme, pa zdaj tega ni več mogoče trditi: na Bledu so že štiri tovrstne trgovine, uspelo pa jim je pridobiti tudi Elanov program.
s kajaki in kanuji po divjih vodah. Letos se obiskovalcem Bleda obeta še ena zanimiva novost: od julija dalje bo odprta "ledena dvorana". Čez dan se bo mogoče kopati v Blejskem jezeru in se sončiti na jezerski obali, zvečer pa si obuti drsalke in se odpraviti na drsanje. Posebno ponudbo predstavlja muzejski vlak, ki že nekaj let sopi-ha od Jesenic proti Mostu na Soči in Novi Gorici. Da, da, tudi letos bo vozil, tudi letos bo prijetno! In še zanimiva novica za otroke! Že zdaj pocukajte mamice in očke za rokav in jim povejte, da bo letos sredi Bleda (pri dvorani TVD Partizan) zaba-
viščni center, v katerem bo čisto zares vozil mali parni vlak! Že včeraj, v ponedeljek, je začel voziti turistični avtobus in sicer na relaciji blejski grad - Vintgar - golf igrišče - Savica v Bohinju. Čolnarjev, ki so vas pripravljeni popeljati na otok, in izvoščkov, ki s konjiči ubirajo pota po blejskih in okoliških poteh, pa skorajda ni treba omenjati, saj so že "železni repertoar" blejske ponudbe.
Kopalci, prosimo vas...
Ker so povprečni žepi tudi letos precej plitvi, na Bledu pričakujejo v času turistične sezo-
ne in dopustov tudi veliko kopalcev z Gorenjske, Ljubljane in tudi od drugod. Marko Potočnik pravi, da bodo letos bolj ostro kot doslej preprečevali vse oblike "divjega parkiranja in kampiranja". Ne morejo dopustiti, da avtomobili uničujejo parke, da se kurijo ražnji na jezerski obali, da nekateri v jezeru - mimogrede - očistijo še avtomobile... Letos so se na Bledu odločili, da uvedejo t.i. "consko parkiranje". Čimbližje jezeru boste parkirali, tem dražja bo parkirnina, sicer pa bo na najbolj oddaljenih parkiriščih, ki pa so še vedno zelo blizu jezera, parkiranje brezplačno.
Za konec pa še tole. po vsem, kar je bilo mogoče zadnje mesece prebrati v časopisih o Blejskem jezeru, nekateri mislijo, da je jezero že prava mla-kuža. No, še zdaleč ni tako, pravi Marko Potočnik in poudarja, da se je "cvetenje" preselilo v globino in da sicer jezero trenutno izgleda - krasno!
DEATAVDACUA
DEGATNI CENTED
BLED. Kidričeva 9 tel 064/77-277
MOJCA IN APNO PUCHED
GOSTILNA PB1 PLANINCU
BLED. Grajska 8. tel 064/78-225
LESCE
Informacij« Turistično druitvo Lesce
Camplng ŠOBEC, 64248 Lesce Tel. recepcija 78-260, 78-280
Športcenter tel. 78-071 Fax (064) 78-070
ŠPORTNI CENTER
obsega: 6 peščenih, 2 asfaltni, 1 igrišče na umetni travi in teniško steno, mali golf; igrišče za košarko, odbojko in badminton; organiziramo začetne in nadaljevalne tečaje tenisa; 20 % popust pri nakupu večjega števila kart, v času počitnic pa 50 % popusta za mlade do 18. let; izposojamo: TENIS TOP, loparje in žogice. JPri nas vam bo lepo, pridite z vso družino!
—
alpski letalski center lesce-bled
Obiščite nas, vsak dan od 9. ure dalje si lahko (ob primernem vremenu) iz letala ogledate lepote Bleda in Gorenjske!
Cena poleta za 5 oseb:
Bled z okolico -15 min. -700,00 din Bled in Bohinj - 30 min. -1400,00 din
Bled - Bohinj - Triglav - 45 min. -2100,00 din.
KOVINSKA
•4260 Itod. S»IIWi. C. 41
BLED p.o.
Za potrebe kovinsko predelovalne Industrije družbenega in zasebnega sektorja nudimo
RAZREZ NA KOORDINATNEM REZALNIKU
za vse izdelke iz pločevine poljubnih oblik, velikosti do 2000 mm širine in do 300 mm debeline. Informacije po telefonu (064) 77-416.77-417.
STRAKHOUSE
DANCING
V poletni sezoni - poleg dobre jedače in pijače tudi narodno-zabavna glasba od 20. ure dalje!
vezenine bled
Strokovno nego obraza, medicinsko nego nog vam nudi Kozmetični salon Nada Urevc, med. dipl. cosm. Ljubljanska cesta 20, Bled Tel.: (064) 77-598
KONGRESNO TURISTIČNA AGENCIJA
BLED Priprav.a in izvedDa vsen vrst strokovnih srečanj
Atraktivni rekreativni programi Posebni (incentive) programi Turistične storitve in posredovanje avto-kart Svetovanje
TOVARNA ČIPK VEZENIN IN
KONFEKCIJE
BLED, n.sol.o.
PROIZVODNI PROGRAM:
- strojno izdelovanje klekljanih čipk
- strojno izdelovanje vezenin in vezenih zaves
- izdelovanje ženskein otroške vezene konfekcije
- izdelovanje dekorativnih izdelkov in tekstilne galanterije
LASTNE PRODAJALNE:
- Tinca, Bled, Kajuhova 1
- Minca, Hoteli Bernardin, Portorož
- Eva, Ljubljana, pasaža Maximarketa
- Ana, Radovljica, Cankarjeva 78
- Lokvanj, Modna hiša Pristava, Bled
ŽIVILA KRANJ - TRGOVINA IN GOSTINSTVO
S KAKOVOSTJO IN PONUDBO DO KUPCA
Živila Kranj so znana predvsem po trgovski in gostinski dejavnosti v kranjski občini, manj pa po tem, da so dobro zastopana tudi v radovljiški občini, še posebej na Bledu, kjer imajo poleg trgovin tudi nekaj gostinske ponudbe v bifejih ob samopostrežnih trgovinah. V Živilih si želijo, da bi te trgovine tako uredili, da bi zadovoljevale potrebe domačinov in vse bolj zahtevnega turizma. Čeprav trgovin ni lahko prilagoditi turizmu, v Živilih poskušajo to z založenostjo, predvsem pa s prilagoditvijo delovneg/^^Časa.
Samopostrežna trgovina v Zaki, v kateri kupujejo predvsem turali iz bližnjega kampa, kopalci in drugi obiskovalci Bleda, je od 1. maja dalje odprta vse dni v tednu, tudi ob sobotah in nedeljah, tako pa bo vso turistično sezono. Če vas morda ob koncu tedna, ko so sicer ostale trgovine zaprte, presenetijo obiskovalci in nimate dosti zaloge, da bi jim postregli, se ne pustite zmesti: pridite na Bled, v Živilino trgovino v Zako, in tam vam bodo z veseljem postregli.
Živila imajo eno od trgovin tudi na Mlinem. Trgovina, ki je še nekdaj kazila blejsko podobo, je zdaj med najlepšimi v kraju. Gre za samopostrežno trgovino, ki je vedno "dežurna", saj je odprta vse sobote, od osmih zjutraj do sedmih zvečer . Trgovina je dobro založena, znana pa je predvsem po vinotoki in pestri izbiri slovenskih vin.
Samopostrežna prodajalna Center je za kupce privlačna zlasti zaradi tega, ker ima dovolj veliko parkirišče, tako da se je mogoče z avtom pripeljati skoraj do vrat. Kupci jo radi obiskujejo predvsem tedaj, ko si delajo zalogo oz. nameravajo kupiti kaj več kot le za ta ali naslednji dan.
Že smo v samopostrežni prodajalni Škrbina ob avtobusni
postaji. Ce, denimo, potujete z avtobusom, vam bo zelo pri roki, da med postankom nakupite še to ali ono za zajtrk, kosilo, večerjo..., ob trgovini pa je tudi bife, v katerem se je mogoče osvežiti z brezalkoholno pijačo, popiti kaj "močnejšega" ali se zadovoljiti s kavo.
če ste se odločili za večji nakup, vam Živila priporočajo obisk diskontne trgovine na
Prešernovi cesti oz. ob poti na grad. Tam je zadosti parkirnih mest. Pa ne le to: tudi cene so za deset odstotkov nižje kot so sicer v maloprodajnih trgovinah. Ponudba je pestra in prilagojena za večje nakupe, zelo dobra pa je predvsem izbira prehrambenih izdelkov, pijače, delikates in čistil. Ob diskontni trgovini je tudi skladišče veliko prodajo alkoholnih in brezalkoholnih pijač.
Izletnikom, ki se odločijo za pot na Pokljuko ter lastnikom počitniških hišic na tem območju, Živila priporočajo obisk njihove trgovine v Zgornjih Gorjah. Le zakaj bi vse nosili od do-
štefka Mijatovič, poslovodkinja Živiline trgovine v Radovljici (nasproti bencinske črpalke): "V naši trgovini kupujejo predvsem domačini in okoličani, sicer pa tudi Ljubljančani, ki Imajo na radovljiškem območju počitniške hišice. Stranke nimajo pripomb nad našo založenostjo, vsako leto pripravimo tudi akcijske prodaje po nekoliko nižjih cenah."
ma, ko pa je mogoče marsikaj kupiti v gorjanski, dobro založeni trgovini, pravijo v Živilih in poudarjajo: izrabite nakup v trgovinah tudi za obisk naših bifejev ob trgovinah Škrbina, Zgornje Gorje in Center in P hrama v središču Bleda. S terase "Peglezna", kot pravijo P hramu domačini, je lep razgled na jezero, sicer pa vam ob pijači lahko postrežejo tudi s toplimi obroki ali z jedili po naročilu.
Z Bleda pa ni prav daleč do Radovljice, kjer imajo Živila nasproti bencinske črpalke še eno
svojih samopostrežnih trgovin Ker je ob njej velik parkirni pf^ stor, je zelo primerna za teden; ske nakupe in za nakupe, P'1 katerih ne gre brez avtomobil* Trgovina se lahko pohvali z d£ kaj celovito, zaokroženo p0' nudbo, še zlasti pa z dobro Z*' loženostjo in izbiro sadja, zel*' njave, delikates in svežega m*' sa. Ob trgovini je tudi bife s p0' kritim vrtom, že dopoldne \e mogoče dobiti tople malice, s'' cer pa tudi kosila po naročilu-
★ * * * ★
G&P
OBBBPB
B L E I)
USTANOVILI SMO NOVO PODJETJE:
G P HOTELI BLED, j).o.
PA VENDAR NAS ZE VSI POZNATE!
v
KAVARNA PARK
SLAŠČIČARNA PARK
VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE Z DRUŽINO, PRIJATELJI ALI POSLOVNIMI PARTNERJI. MNOGI GOSTI Z VSEGA SVETA SO ZADOVOLJNI ODŠLI IZ NAŠIH HOTELOV IN LOKALOV IN SE VRAČAJO NA BLED. V EVROPSKEM LETU TURIZMA SE BOMO POTRUDILI, DA BODO NAŠE STORITVE KVALITETNEJŠE
KOT KDAJKOLI DOSLEJ!
DOBRODOŠLI!
KOMPASOVA HOTELA NA BLEDU IN V RIBNEM
VEČ KOT POSTELJA IN MIZA
Bled, Ribno, 18. maja - V sklopu Turistično poslovnega sistema Kompas ima tudi Bled dvoje hotelov. Nekdanji garnl hotel na Bledu, zgrajen leta 1968, ki je pred kakimi desetimi leti dobil današnjo podobo, je namenjen zlasti penzionskemu turizmu. Pred tremi leti zgrajen hotel v Ribnem pa je preizkušen tudi kot objekt poslovnega turizma in številnih izvenpenzionsklh storitev.
Mercator-Savica
Poslovni sistem Mercator, d.d. trgovinsko podjetje, Ljubljana, d.d.
Okrepčevalnica in delikatesa
Hotel Kompas na Bledu ima 96 sob s skupno 180 posteljami, restavracijo z 220 sedeži, kavarno in pizzerijo, odprto ves dan tja do polnoči, vrtno teraso, ki je polno zaživela šele zdaj, ko Bled ni več gradbišče. Gostom hotela, med katerimi že dolga leta prednjačijo oni z angleškega turističnega tržišča, ponujajo tudi manjše obroke po angleški navadi. Na voljo je solatni bife, pa sladoledi in različne slaščice. V dnevnem prostoru se gostje prijetno počutijo, lahko posodijo ob televizorju, kadar pa so športno razpoloženi, se pozabavajo z biljardom, igralnimi avtomati in video igrami. Kompasov hotel na Bledu je eden redkih, ki ima tudi nekaj garažnih objektov za svoje in goste drugih hotelov. Hotel je odprt vse leto, junija in septembra Pa ga obišče največ gostov. Kot kažejo letos napovedani obiski, bo v sezoni 80-od-stotno zaseden.
Medtem ko je Kompasov hotel na Bledu v osrčju tega turističnega kraja, je oni v Ribnem odmaknjen od ceste 'h središča, kar se je izkazalo kot prednost, saj si vse več
gostov želi miru, čemur pa je v konici sezone na Bledu težko ustreči. Z vrtne terase v Ribnem pa vidiš le Savo med zelenjem in slišiš zven kravjega zvonca z bližnjega pašnika. Hotel Kompas v Ribnem, ki se ponaša s štirimi zvezdicami, ima 63 sob s 130 ležišči. Sobe so lepo opremljene, nudijo pa tudi vse vrste udobja, kot je denimo neposredna telefonska linija iz sobe, tudi satelitska TV mreža že razpreda svojo mrežo. Iz hotela, ki se ponaša z dobro restavracijo, pa restavracijo a la carte, nočnim klubom z živo glasbo, aperitiv barom, tr-
t ,„"lj*»*
govino s spominki, je lep razgled na Savo in Jelovico s Ta-ležem. Ribenski hotel je vabljiv zlasti za aktivno strukturo gostov, kajti v sklopu hotela so tudi teniška igrišča s potrebnimi pritiklinami, tu izposojajo tudi opremo, prirejajo turnirje in tudi teniška šola ima tu svoje mesto. Ribarjenje na Savi je tudi eden od priljubljenih športov zlasti ameriških gostov. Prav te dni je tod v gosteh glavni igralec iz znane ameriške serije Dal-las, privabilo pa ga ja prav ribištvo.
Oba hotela odlikuje prijazno domače osebje in pestra ponudba, ki se ne omejuje le na hotelsko posteljo in žlico. Tako prirejajo gostom dobrodošlice s pozdravnimi napitki in predstavitvami objekta in kraja. V tedenskem programu ne manjka večer ob svečah in zvoku citer, v Ribnem pa se vrste tudi nastopi domačih folkloristov, juniorjev. Prirejajo projekcije diapozitivov, pa številne zabavne igre, piknik za goste obeh hotelov, za prevoz med obema hoteloma pa je poskrbljeno s tako imenovanim »shuttle servisom«.
TIGER
pri avtobusni postaji
Na našem senčnem vrtu si lahko pogasite žejo z brezalkoholnimi pijačami in sladoledom Ljubljanskih mlekarn. Postregli vas bomo tudi s pivom Union in drugimi pijačami.
Ali veste, zakaj hodijo Blejci v delikateso TIGER? Zato, ker smo dobro založeni in želimo vsakemu ustreči. Pri nas lahko kupujete tudi takrat, ko so ostale trgovine zaprte. Sprejemamo naročila za narezke, sirove plošče in ostalo. Odprto imamo vsak dan od 6.30 do 19. ure.
Pridite in prepričajte se tudi vi!
225982
IVI
Mercator- Savica
Poslovni sistem Mercator, d.d. trgovinsko podjetje, Ljubljana, d.d.
VINJETA
BLEJSKA TRGOVINA VINJETA - SKLADNOST DAROV NARAVE IN DUHA
Blejski trgovski center je bil deležen mnogih kritik, strokovnih in laičnih. Toda, zdaj stoji in vse, kar se v njem dogaja ali pa se še bo, bo moralo dati Bledu utrip živahnega turističnega središča, ki naj stacioniranemu ali naključnemu turistu in domačinu ponudi vse, kar premore slovenska dežela. Od darov narave, do izpovedne ustvarjalnosti.
Del tega naj bi se našlo v Vinejti, specializirani prodajalni v trgovskem centru. Trgovino je sredi letošnjega aprila odprla Mercator-Savica iz Ljubljane. To je specializirana
trgovina za prodajo delikatesnih izdelkov in najboljših slovenskih vin.
Poudarjena je izbira kraških specialitet, kot so pršut, kraški zašinek, panceta (kraška slanina), zanesljivo pa boste v njej našli tudi druge mesne delikatesne izdelke različnih proizvajalcev. Poleg izbranih mesnih izdelkov lahko izberete tudi ustrezen sir, delikatesne izdelke iz vrtnin, delikatesne solate in seveda vino, pridelano in vzgojeno v vseh slovenskih vinorodnih okoliših. Od štajerskih, posavskih do primorskih. Arhivska in vrhunska vina v posebej oblikvanih steklenicah so lahko dragocen spominek ali darilo.
Darovi narave in človekova ustvarjalnost sta združeni v blejski Vinjeti. To ni navadna prodajalna, to je tudi galerija. Umetniško obdelan prostor, v katerem je v likovni izraz akademskega slikarja Tomaža Kržišnika razpoznavno ujeta slovenska krajina v vseh letnih časih. Vinjeta je sožitje dobrot slovenske zemlje, njenega duha in svetlobe.
Vinjeta ne pomeni dobro samo za pod zob, Vinjeta pomeni tudi lepo za oko. K obojemu vas vabimo vsak dan od jutra do večera.
V GRIMŠČE PO IZBRANE PLETENINE
ar
LAN IN BOMBAŽ ZA POLETJE
almifci
Grimšče pri Bledu, maja - Morda smo zadnje čase kar malo pozabili na Grimšče in Almirino prodajalno pletenin. Naj vas spomnimo, da so zdajle spomladi Grimšče najlepše, nekakšna oaza miru. V dveh Almirinih prodajalnah pa bomo našli zagotovo nekaj zase za poletje. Takšne kvalitete zlepa ni najti nikjer, tudi čez mejo ne, cene pa so povsem zmerne. Kar prepričajte se!
■
Naj vam že takoj v začetku I povemo, da one prodajalne, || kjer se je dobila marsikatera I cenejša pletenina, ni več, zasedel jo je računalniški center, jI zato pa je v vili sami odprta prodajalna tam, kjer je bil do- || sedaj le razstavni prostor nagrajenih modelov, še vedno so tu nagrajeni modeli, le da niso le na ogled, temveč jih lahko kupite; tako so na voljo modeli z zadnjega beograjskega sejma mode, z lanskega ljubljanskega sejma mode -saj se spomnite nagrajene kolekcije Jaipur v rdeče rjavih barvah, z všitimi ogledalci - te* dni pa pričakujejo modele z letošnjega sejma mode v Ljubljani, ki so bili tudi nagrajeni z ljubljanskim zmajem. Poletju so namenjeni modeli La Paz v barvi žgane gline in spominjajo na bolivijsko folkloro. Vse so stoodstoni naravni materiali, mešanica lanu in bombaža, povečini uvoz iz Italije.
Tu je tudi velika izbira ročno pletenih puloverjev, dan jim je še poseben poudarek, vsak zase je unikat. Veliko je praznično belih, mornarska kombinacija je še vedno zelo iskana in modna, prevladujejo pa letos  modne  naravne barve
Restavracija
VINDGAR
Telefon (064)77-000
V naši restavraciji pred sotesko VINDGAR vam nudimo vsak dan sveže
postrvi, gobe ter ostalo jedačo po naročilu.
Poleti imamo bogato ponudbo vrtnih in gozdnih jagod ter borovnic.
Naša specialiteta - prekajena riba in gobova pašteta.
Od 1. junija dalje vam bomo v naši letni brunarici postregli s hot dogom,
pečenim krompirčkom in več vrst sladoleda.
Na zalogi imamo kvalitetna buteljčna vina, polnjena v kleti Erzetič,
Višnjevik - Dobrovo.
Odprto imamo vsak dan od 11. do 23. ure.
S priloženim oglasom vam nudimo 5 % popusta!
VEČ
mGLAS
KOT ČASOPIS
zemlje in kamenja. Ne moremo vam dopovedati vsega, morate priti pogledat. Vsaj zaradi barv in da sami otipljete kvaliteto. Resnično je odlična. Dokaz, da so cene glede na kvaliteto naravnost nizke, so prav tujci, ki si zagotovo izberejo kaj zase, če le najdejo pot v Grimšče, ta prelepi kotiček Bleda.
Večja prodajalna je na drugi strani vile, po stopnicah se povzpnete do nje, kjer je standardna prodajalna vsega, kar splete ALMIRA. Tu smo videli zanimive črtaste majice za moške, spet hladna mešanica lanu in bombaža, malce športne ženske puloverje, lepe, zanimive hlačne komplete, mo-
derne dvodelne ali tridelne komplete s črtasto jopico v naravnih barvah. Diskontna prodaja je preseljena sem gor in če malo pobrskate med puloverji, boste lep, vedno moderen pulover klasičnega kroja dobili že za 122 din, s kratkim rokavom že za 69 din in obleko ali komplet tudi že za 400 din. Le priti je treba in pogledati, potipati. Pa še to: te dni bodo pod košatimi kostanji spet postavili mizice, da se boste lahko okrepčali s kavico, se odžejali in v prijetnem zelenju spočili noge. Nasvide-nje!
Obe prodajalni sta odprti od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure.
■Scom
A
Prodajalna
Trgovski center na Bledu
Uvožena in domača obutev, cokle z anatomsko oblikovanim podplatom po izredno ugodnih cenah. Obutev za prosti čas in rekreacijo. Usnjena oblačila in galanterijo izdelujemo tudi po naročilu. Modni dodatki
Odprto vsak dan od 9.30 do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob nedeljah od 15. do 19. ure
'°rek,22. maja 1990
TRGOVSKO PODJETJE TTC BLED Ljubljanska 4
Telefon:  (o6*0 ?8-8o4
Naša trgovina na Bledu vam predstavlja
kompletno ponudbo:
VODOVODNI MATERIAL fitingi, poc. cevi, pipe, kadi itd. CENTRALNO OGREVANJE peči, cevi, radiatorji, ventili, pribor BARVE - LAKI yupol, barve za les in kovino, izravnalne mase AKUSTIKA TV color, kasetofoni, kasete, TV pribor GOSPODINJSTVO pralni stroji, hladilniki, skrinje, nape ELEKTROMATERIAL kabli, inštalacijski material, stikala, števci
POSEBNA PONUDBA - ZELO POCENI
PLOŠČICE za terase, kleti, garaže, balkone - odporne pred zmrzaljo in ostalimi vremenskimi nevšečnostmi 150,00 DIN Z DAVKOM
EKSKLUZIVNA PONUDBA - italijanske ploščice
GIRARDI (ne boste verjeli) od 164,00 din dalje! Nudimo vam tudi SANITARNE GARNITURE ustreznih barv
BLED Ji VREDEN OBISKA
V prijetnem ambientu pod palmami na oblazinjenih bambusovih stolih vam nudimo:
15. STRAN
3EHGLAS
tople in hladne napitke, ^l^acJUaii iai
velika izbira cocktailov, sladoledi in sadne kupe
TC BLED
Obiščite nas v novem trgovskem centru na Bledu
NAJNOVEJŠE!
Premazno sredstvo (uvoz) za neglazirane ploščice, klinker, marmor, kamen, beton...
TO JE PONUDBA TRGOVINE ČIP NA BLEDU - VI SAMI PA IZBERITE!
V ČIPU mislimo na vas!
otroška trgovina
-VL>~-1
MILOŠ PIVK
TTC Bled Ljubljanska c.
Vam nudi od 0-14. leta:
[UNS hlače, jakne, bermuda, *ratke hlače, krila «SE ZA DOJENČKA pliš, bombaž, chicco iz uvoza, kozmetika, zibke, stolčke, hojce, vozičke, dude, stekleničke, Pižame, trenirke iz uvoza, anoraki, Majice, bombažne hlače, oblekice I hlačna krila za punčke od 1 -H. leta_
'trezite in pohitite, kajti 5 tem oglasom vam budimo do konca maja
»0% popust!
Prilogo pripravil: Tomaž Gruden Oblikovanje: Igor Pokorn Fotografije: Gorazd Šinik
JEANS KLM3
Na Bledu v novem trgovskem centru in v Škofji Loki, Blaževa ulica 4_
Nudimo vam bogato izbiro oblačil:
ZA OTROKE ZA MLADE ZA MLADE PO SRCU!_
Obiščite nas -prepričajte se sami!
Obveščamo vas, da smo se preselili v nove poslovne prostore v Trgovski center na Bledu,in vam predstavljamo bogato ponudbo potovanj in letovanj po izredno ugodnih cenah: POTOVANJA PO EVROPI
- OPERE "AIDA", "TOSCA" IN "KARMEN" v znameniti veronski areni, 14.7.17.7., 7.8.
- RIM, 4 dni, 7.6., 14.6., 9.8., 6.9.. 13.9., 30.9., 27.9.
- PARIZ, 6 dni, 29.6., 16.6., 7.7., 13.7., 14.7., 21.7.
- LONDON, 6 dni, 7.6.
- ŠPANUA, 8 dni, odhodi do septembra, 1.300 DIN + 180 DEM
- ŠPANIJA IN PORTUGALSKA, 8 dni, 28.5., 25.6., 23.7., 30.7., 24.9., 22.10.
- MADRID IN ANDALUZIJA, 8 dni, 11.6., 9.7., 6.8., 10.9.. 8.10.
- ATENE. 7 dni, 14.6., 25.6., 2.7.
- ANTIČNA IN BIZANTINSKA GRČIJA, 8 dni, 29.6.
- ATENE, 7 dni, 26.5., 23.6., 30.6., 25.8., 31.8.. 1.200 DIN + 240 DEM
- CIPER. 8 dni, 30.5.
- ISTAMBUL IN MALA AZIJA, 8 dni, 23.9., 21.10.
- ISTAMBUL-SOLUN, 5 dni, 9.6. BLIŽNJI IN DALJNI VZHOD
KAIRO, 6 dni, 1.6., 15.6., 29.6.
EGIPT IN IZRAEL, 9 dni, 17.6.
JORDAN IN IZRAEL, 9 dni, 25.5., 21.6., 21.9., 19.10.
ALŽIR IN MAROKO, 8 dni, 21.6.
TAJSKA IN SINGAPUR, 27.5. 8.400 DIN + 120 USD; 3.6. PEKING, 8 dni, 7.6.
ZDA - ZAHODNA OBALA IN HAVAJI, 16 dni, 21.7. POTOVANJA V SOVJETSKO ZVEZO
SREDNJA AZIJA, 14 dni, 27.5., 24.6., 29.7., 26.8., 23.9.. 28.10. STARA RUSKA MESTA, 12 dni, 14.6., 12.7., 9.8. 13.9. LETOVANJA
Za vas smo rezervirali hotele, apartmaje in zasebne sobe na naši obali, otokih, v planinah in
v toplicah. Zahtevajte katalog!
TUJINA:
- ŠPANIJA -10 dni, letalski prevoz od 3.000 DIN dalje
- GRČIJA -10 dni, letalski prevoz - od 3.700 DIN dalje
- CIPER -14 dni, letalski prevoz., od 4.400 DIN dalje POPUSTI ZA OTROKE!
OGLEJTE SI Z NAMI SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V ITALIJI! ARANŽMAJI OD 1.290 DIN dalje!
PROGRAMI ZA JEZIKOVNE TEČAJE V VELIKI BRITANIJI, NEMČIJI, FRANCIJI. ITALIJI, ŠPANIJI, ŠVICI IN NA JAPONSKEM PREKO CELEGA LETA! Pokličite nas, če bi radi:
- izlet za vaš razred ali sindikat
- letalsko vozovnico za katerokoli relacijo -najeli avto
Vse podrobnejše informacije in prijave na telefonsko številko 064-77-007 in 78-970 ali v naši poslovalnci v Trgovskem centru na Bledu, Ljubljanska 4.
OBLAČILA ZA PROSTI CAS
Ljubljanska cesta 4, Bled (v novem trgovskem centru)
Trgovsko podjetje po. kranj, Tavčarjeva 31
MODNA HIŠA PRISTAVA NA BLEDU PREDSTAVLJA SVOJO POMLAD
MODA, ZAPELJIVKA ZAPELJIVA
Bled, maja - Ne recite vendar, da Modne hiše Pristava na Bledu že celo večnost niste obiskali. Kako le morete?! Saj potem vendar ne morete vedeti kakšna privlačna moda nas pričakuje to pomlad in poletje, vsaj tistih dveh kril iz nežne lahke prozorne prave svile niste videli, ki pri zagrebških modnih kreatorjih navdušujeta ves ženski svet, niste videli prelepega vltraža na steni male, v starem stilu postavljene kavarnice Mi-gnon, katere čipkasto ogrnjena okna gledajo čez livade in Savo Bohinjko v obronke Jelovice. In če niste bili na sejmu mode, si sploh ne morete zamisliti, kakšna kakaduj-ska džungla čaka vaše najmlajše pa tudi večje nadebudneže v prodajalni škofjeloške Odeje, kakšni super modeli - pa sploh ne dragi - presenečajo obiskovalce Almirine prodajalne takoj na desni ob vhodu, in ne morete vedeti, da se tu dobijo fotografije v eni uri, da so v levem gostilniškem kotu spodaj malice po 30 in kosila po 50 din, da ima Sukno na volneno blago 30, na odeje 20, BPT pa 25 odstotni popust...
Zakaj siliti v nabito Ljubljano
No, samo pomislite, česa vsega ne veste, pa smo šele na začetku naštevanja in pomladnega predstavljanja blejske modne hiše Pristava. Mar mislite, da je Ljubljana vse, da brez nje ne boste nič našli in mogli kupiti. Pa čeprav že vnaprej veste, da se boste iz toliko betona, razbeljene pločevine in asfalta vrnili uničeni, da boste samo še za pod tuš jn v trdo horizontalo, rinete tja dol. Saj vendar veste, da imate malo Ljubljano vso na enem mestu, na robu najlepšega kraja s podobo raja. Le v avto se morate usesti, se pripeljati, pogledati - našli boste zagotovo kaj, kar vas bo navdušilo. Toliko lepega je na enem samem mestu, da bi vam moralo preiti v kri in meso, da se morate vsaj vsak mesec enkrat oglasiti v svoji gorenjski modni hiši. Tako jo pa bolj poznajo vsi Angleži in Nemci in
Holandci, ki prihajajo sem kot turisti, domači, ki jim je prvenstveno namenjena, pa ne. Ne le "cunjice", kot moški radi zanič-Ijivo pravijo ženskim kosom oblačil, čeprav potihem še kako radi vidijo, da imajo ženo moderno oblečeno, tudi še vse kaj drugega boste našli tu. če smo prav pošteli, je tu zastopanih kar 23 družbenih in 14 zasebnih prodajaln. Ampak, gotovo smo
še kakšno zgrešili, saj so druga zraven druge, v velikem in malem atriju, v pritličju in v prvem nadstropju. Ne veš, kje bi prej začel, da ne bi kaj zgrešil. Edina napaka vse te blejske modne hiše je ta, da ima malo premalo izbire za moški spol. Toda, potolažite se, kar ima, je pa vredno ogleda, izbranega okusa in odlične kvalitete. In modno, seveda! Če imate pa slab dan in
pridete sem gor po sili, si hitro izgovorite svoj kotiček na levi, v gostišču Pristava, kjer točijo izbrana vina, imajo poceni in okusne malice ...
Od A do Z - od Almire do zagrebških butikov
Mi pa pojdimo kar lepo po vrsti. Pri Almiri so v izložbi črtasti kompleti za poletje v naravnih barvah in materialih, prevladujeta bombaž in lan, Jugoex-port se ponaša s kreacijami znane oblikovalke Mirjane Maric, Vezenine nam jemljejo dih z zlatim vezom na črnem tilu in s prelepimi čipkastimi zavesami za kuhinje, cene lahkim ženskim kostimom so znižali tudi do 50 odstotkov, pri PIK-POKU dobite otroške majice že za 55, 4 pa za 200 din, pri Lisci imajo že najnovejše modele kopalk, za otroke in odrasle, Elan ponuja priročne torbe za šport, bogato izbiro športnih copat, oblačil za tenis, Peko nas obuje vse po vrsti, Sukno in Rašica se v svojih volnenih blagih in pleteninah barvno čudovito dopolnjujeta, Svilanitovi kopalni plašči nas 20 odstotkov cenejši vabijo pod tuš, njegovi sosedi sta Polzela in Pletenina Ljubljana ter Gorenjska predilnica z bogato izbiro prej. Sitra je založena s spominki in majicami, Gorenjska oblačila so z oblekami z naramnicami in širokim krilom že vsa poletna, Industrija usnja Vrhnika ima trenutno 20-odstot-no znižanje cen jesensko-zim-ski kolekciji iz usnja in krzna, spodaj nas Ideja, Dekorativa,
IBI in Velana pričakujejo z modnimi dekorativnimi blagovi za naš dom. še na G astro Consulting ob vhodu naj opozorimo; tu je menjalnica, tu izveste za vse izlete sicer pa tu dobite vse informacije in svetovanja okrog urejanja hotela, kulinarike in podobno. Na vina smo pozabili! V prvem nadstropju je vinoteka Dionvsos, kjer lahko kupite celo steklenico, lahko pa le pokusite kozarček izbranega vina želenega letnika. Pravijo, da lahko zadovolje še bolj zahtevnega gosta. Eni prisegajo na Kerner -jagodni izbor, drugi na pozne trgatve rulandca, vsem so pa nadvse všeč Kogojeve ročno oblikovane steklenice... Ne moremo več naštevati, toda povejmo le še, da smo po hiši videli še toooooooliko lepega, tudi za otroke, ki tu prav res niso zapostavljeni. In cene?! Nižje so kot drugod. Res!
O kulturnih prireditvah pa drugič
Sicer pa, priti je treba, pogl* dati in hišo doživeti. Za to pol«' tje Almira, ki je lastnik, modfl« hiše Pristava - zanjo gre vsa za' hvala njenemu nekdanjemu di' rektorju Miru Rozmanu, za ur? ditev pa slikarki in arhiteK* Alenki Kham - Pičman - priprt' vlja tudi vrsto kulturnih priredi' tev. O tem pa kdaj pozneje. Z* danes imate dovolj. Morda le # to, da so prodajalne v modni h' ši Pristava odprte od 9. do 1* tudi ob sobotah, zasebne pa <A 9. do 12. in od 15. do 19. ure W ob sobotah od 9. do 12. ure; jjj nija pa bodo obratovalni ča* potegnili za uro dlje v večer
■bied**
Edinstven ambientna otoku sredi jezera. Postregli vas bomo z izbrano jedačo in pijačo. Organiziranim skupinam in vašim poslovni partnerjem nudimo
dodatni popust! Po 18. uri vas na otok prepeljemo z lastnim hidrobusom. Odprto vsak dan od 9. - 23. ure! Vse dodatne informacije in rezervacije dobite po telefonu (064)
77-820.
V svoji trgovini na Bledu vam LIP nudi
odlično kvaliteto in       sezonski popust pri nakupu
kompletnih vrat vseh vrst, oken, oblog in masivnega pohištva.
- Za gotovinsko plačilo dobite dodatnih popusta.
- Blago na kredit se prodaja na 4 obroke s30% pologom.
- Pa še tole: pri nakupu nad 10.000 din vrednosti imate brezplačen prevoz do 60 km.
- Vse te ugodnosti vam do 31. maja daje v svojih trgovinah LIP Bled.
4
Pcnzion TRIGLAV Kolodvorska 33, Bled (pri železniški postaji)
družinska kosila 150 din za 4 osebe
vsakdan od 11. od 17. ure turistični menu od 75 din dalje več vrst steakov, jagnje na ražnju, jedi po naročilu kraški in dalmatinski pršut izbrana vina
posebna soba za zaključene družbe do 25 oseb
skupinam nad 10 oseb
odobrimo 10 % popust
Vsak večer od 20. ure dalje večeri ciganske glasbe in starogradskih pesmi!
Odprto vsak dan od 7. do 01. ure! Informacije in rezervacije tel.: 77-365
Torek>22. maja 1990
J.
BLED J VREDEN OBISKA
17. STRAN 1 (SasaSSSSglEnGtAS
ALP PENZION NA BLEDU
POLEPŠAJTE SE PRED POLETJEM
Bled, 18. maja - Mnogim je nedoumljiva ženska sla po lepoti. Le predstavnica nežnega •pola najbolje razume sotrpinke, ki jih motijo kilogram preveč, nadležni celulitis, gube na vratu, nelepe brazgotine, poporodne strije... Pred poletjem, preden kopalke razkrijejo kopico drobnih napak na ženskem telesu, je skrajni čas za takšne in drugačne lepotne posege. Pri SLAVICI SRŠEN v ALP PENZIONU na Bledu delajo tako rekoč vse: Ženskam pomagajo shujšati, odpravljajo jim celulitis, gladijo gube, pomagajo napeti ihlahavo kožo in še marsikaj drugega. Ne le da je penzion opremljen z najsodobnejšemu aparaturami, njegova lastnica Slavlca je poskrbela, da k ženski lepoti pomaga tudi Več strokovnjakov.
Da se je gostinka Slavica Sršen, ki je pred šestimi leti na koncu Cankarjeve ceste na Bledu odprla zasebni penzion, zabela ukvarjati z žensko lepoto, so pravzaprav »krivi« njeni Gostje. Mikalo jih je namreč, da bi imeli savno, masažo in podobne storitve, ki pomagajo k sprostitvi, bolj pri roki. Poslušala jih je in zlagoma začela uvajali storitve drugo za drugo - ker ie bila seznanjena z novostmi v '©potni »industriji«, jih je lahko stalno dopolnjevala in ena storitev je rodila drugo. Tri leta, kar Poleg penzionskih storitev svo-j'rn gostom (pretežno tujcem) nudi tudi izvenpenzionske »lepotne storitve«, je salon izpopolnila s savno, različnimi možnostmi masaže, od ročne do *shiatsu« (ta je primerna zlasti *a športnike, za tiste, ki se pri sportu poškodujejo, pomaga Pri nevrozah, nespečnosti in Podobnih težavah). Na voljo je tudi podvodna masaža. V salonu ima Slavica tudi dva solarija, ki sta dobro obiskana, saj zlasti Pred odhodom na morje vsakdo rad pridobi malce rjave barve. Slavica pravi, da je v solariju
Ženskam, ki želijo biti lep«, ni žal časa niti denarja, ki ga namenijo za ohranitev zdravja In lepote. Enkratni obisk salona pri hujšanju, odpravi celulita, lajšanju bolečin, oteklin ali drugih zdravstvenih težav, seveda ni zadosti. Navadno je treba do deset obiskov, da se pokažejo uspehi.
Cene »lepotnih« storitev v penzionu ALP so dostopne. V solarijih si lahko nabirate barvo za 58 ali 68 dinarjev, postopek s »sllde stylwerjem« stane 58 dinarjev, fitomasaža zoper celulit 156, savna (za vso družino) je 98 dinarjev, podvodna masaža 58, shlatsu masaža 19 dinarjev.
jo. Zoper celulit se bore z ročno masažo, z vtiranjem zelišč v podkožje, s fitomasažo in na druge načine, ki jih je v časopisnem kotičku težko predstaviti.
Prihodnji mesec bodo v salonu začeli tudi s kozmetično nego obraza, ko dobe pomoč. Doslej se je namreč Slavica sama ob pomoči družine ukvarjala z vsem delom, ki ga nalaga takle družinski penzion. In še nekaj novega si kmalu obeta Alp pen-
moč dobiti dobro podlago za na morje in prvi dnevi na naravnem soncu lahko minejo brez nevše-čnih opeklin.
Pri Slavci Sršen na Bledu je mogoče tudi shujšati. V njenem salonu preizkušajo klasično metodo, pa lasersko akupresu-ro, elektrostimulacijo, kitajsko akupunkturo, bioprehrano (makrobiotiko), ena od možnosti je denimo hujšanje z ananasovimi encimi, ki jih jemljemo po vsaki jedi in pomagajo topiti maščobe. Vse te metode, ki jih je moč tudi kombinirati, potekajo ob navzočnosti zdravnikov, strokovnjakov za akupunkturo, ki
vsak ponedeljek prihajata v salon. Sicer pa Slavica sodeluje še z enim zdravnikom, dermatologom, ki pomaga obiskovalcem pri odpravljanju številnih nevšečnosti, od krčnih žil do problemov s kožo in lasiščem.
Veliko zanimanja med obiskovalci (ali bolje obiskovalkami) ALP penziona Je za odpravljanje celulitisa. številne ženske, tudi take. ki s težo nimajo opaznih težav, moti »pomaran-časta« koža na stegnih, zadnjici ali trebuhu, ki je ne odpravi niti hujšanje. V Slavičinem penzionu na Bledu poznajo vrsto metod, kako opraviti z nevšečnost-
Lepotilni salon v ALP penzionu na Bledu sprejema trikrat tedensko, ob ponedeljkih, sredah in petkih po ves dan. Ob ponedeljkih je na voljo tudi zdravnik akupunkturist, v četrtkih pa dermatolog.
zion na Bledu za svoj lepotni program, namreč aparat za mi-kroabrazijo, ki bo služil odpravljanju strij, doslej nerešenega problema številnih žensk po porodu. Gladil bo brazgotine, ki nastajajo po operacijah, hudi akni ali opeklinah, skratka nekakšna čarobna palica za nevšečnosti, ki jim je bila doslej medicina komajda kos. Takega 9aparata v nima še nihče v Jugo-"slaviji, tako da si na Bledu lahko obetajo precejšen obisk. Slavica pravi, da je aparat še na carini, vendar si ga prav kmalu obeta. Kako delati na aparature, ki vendarle terjajo nekaj znanja in spretnosti? Slavica se vsakič, ko se odloči za nakup aparature, udeleži tudi tečajev, ki uvaja-* jo v delo z nenavadnimi aparati. Tako lahko svojim lepote željnim strankam nudi res strokovno pomoč, skrbi pa tudi, da ne zaostaja za novostmi na tem podorčju. Industrija prostega časa, zlasti kozmetična, ima veliko konkurence in paziti je treba, da ne zaspiš.
HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED
KAVARNA BELVEDERE
VABI NA SVOJO TERASO
Vrsta objektov na Bledu je povezana v Hotelsko turistično podjetje Bled. Po novem naj bi bilo organizirano kot holding, v njegovem sestavu pa so hoteli Krim, Grand hotel Toplice, hotel Jelovica, hotel Lovec in hotel Vila Bled. Pod okriljem HTP je tudi Golf °lub Bled, žičnice na Zatrniku, nova dvosedežnica Straža pa tudi blejska igralnica. Obiskovalci, ki prihajajo na Bled le za nekaj uric radi obiščejo Dalmatinsko konobo, restavracijo na blejskem gradu in bistro Grand hotela Toplice. Posebno doživetje pa je °bisk kavarne Belvedere v parku Vile Bled, saj je s terase čudovit pogled na jezero z okolico in blejski otok.
*yarna Belvedere z razgledno teraso v parku Vile Bled je * *v 9otovo najlepša Izletniška točka, kjer Je moč kaj malega otok' in P°Jesti alaščico. Čudovit je tudi razgled na blejski Mo ^° kavarne lahko pridete po peš poti okrog Jezera, do-Paitz avtomobilom Pa Ja mogoč po cesti nasproti Pristave. V p"rku Vile Bled je tudi teniško igrišče, prostor za igro na njem
* 'ahko rezervirate po telefonu 77-436.
Bistro Grand hotela Toplice s svoje terase nudi lep razgled na jezero, obiskovalci pa se navadno ne morejo odreči najrazličnejšim slaščicam, zlasti kremnim rezinam. Bistro slovi tudi po okusnih pi-cah, novost letošnje ponudbe pa so posebni, ne predragi, menuji. V restavraciji je ob večerih moč zaplesati, pripravljajo pa tudi maturantske plese, različna srečanja in poročna kosila.
Bled Je gostitelj mnogih mednarodnih kongresov, srečanj in športnih tekmovanj, zato je velikega pomena prenovljena Festivalna dvorana. Kongresno prireditveni center v Festivalni dvorani je s profesionalno opremo in strokovno-or-ganizacljsklm kadrom namenjen organiziranju in vodenju najrazličnejših prireditev. Tako audio-vldeo tehnika, aparatura za simultano prevajanje, kino... omogoča najrazličnejše seje, kongrese, konference, okrogle mize, pa tudi glasbene prireditve, gledališke predstave, šahovske prireditve, kino predstave, razstave in predstavitve. V veliki dvorani je 514 sedežev, v srednji 150, v dveh malih po 45. Vso to ponudbo pa dopolnjujejo številne druge dvorane v bližnjih hotelih.
Na terasi hotela Jelovica, ki stoji prav ob novem trgovskem centru, je vedno moč kaj dobrega pojesti, saj hotel slovi po odlični kuhinji. Tisti, ki Imajo raje ribje speclalite-te, pa obiskujejo restavracijo Dalmatinska konoba, ki je odprta vsak dan od 18. do 1. ure ponoči.
:>:•!•:•!:'.---------"j
Iv
Lani decembra je bila zgrajena nova dvosedežnica na Stražo, ki je investicija vsega Bieda. Zaradi tople zime je obratovala le tri tedne, odločili pa so se, da se bo moč z njo voziti tudi poleti. Obratovati bo začela 15. junija. Na Stražo pa je tudi lep sprehod, saj je od tam čudovit razgled, ki ga Je cenil že Ar-nold Rlkll.
lil
r
MERKUR KRANJ TRGOVINA IN STORITVE
V TRGOVINI NA PREŠERNOVI NA BLEDU DOBITE
Na Bledu in v okolici Merkurjevo trgovino Železnina na Prešernovi cesti 50 dobro poznajo. Ni ravno velika, prej bi lahko rekli, da je morda malce utesnjena, vendar v njej dobite vse, kar imajo številne, tudi večje Merkurjeve trgovine po Gorenjskem in drugje. Med glavno turistično sezono poleti pa so kar pogosti obiskovalci in kupci v tej trgovini tudi tuji gostje; posebej tisti, ki so prišli na Bled kampirat.
"Res smo malce utesnjeni, vendar si prizadevamo, da kupcem v naši trgovini vedno ustrežemo," pravi Milan Kramar doma iz Most pri Žirovnici, ki je v trgovini s štirimi zaposlenimi že šesto leto poslovodja. "Zgodi se, da zaradi pomanjkanja prostora nimamo morda na zalogi posameznih različnih izdelkov, ki jih sicer imajo naše oziroma Merkurjeve trgovine. Vendar to še ne pomeni, da kupec takšnega izdelka ali materiala pri nas ne more dobiti. Stvar je preprosta. Namesto da bi kupca usmerjali drugam, izven Bleda, se mi povežemo z našo trgovino, kjer material ali izdelek imajo, in ga potem kupcu dostavimo na dom, ali pa ga lahko pride čez čas k nam iskat. To velja še posebej za večje In težje izdelke oziroma material, ki ga obi-
čajno kupec sam ne more pripeljati do doma."
Brezplačna dostava na dom je pravzaprav eno od osnovnih pravil tudi te Merkurjeve prodajalne na Bledu. Pogosto je tudi dovolj, da se kar po telefonu dogovorite za nakup, če natančno veste, kaj želite.
SIcer pa imajo v Merkurjev! Železnini na Bledu elektrood-delek z vsemi izdelki oziroma materiali, različna orodja, vo-doinštalacljskl material, material In izdelke za centralno ogrevanje, okovje in vijake... Med naštetimi oddelki pa je še posebej bogat in pester oddelek z barvami In laki. Pa tudi gradbeni material lahko dobite oziroma naročite v Železnini na Bledu. Če se odločate za nakup pralnega, pomivalnega stroja na primer ail pa za kakšen drug gospodinjski oziroma električni aparat, vam bodo v tej prodajalni prav tako svetovali, postregli In ustregli
vaši želji, da boste zadovoljni.
"Že nekaj časa, saj se je začela že tovrstna sezona, dajemo v naši prodajalni še poseben poudarek barvam in lakom. Trenutno so cene barvam Bellnke (beltop, belton, belles) znižane kar za 30 do 40 odstotkov. Znižujejo se tudi cene orodja Unior in električnega ročnega orodja Iskre in Black
& Decker. Da ne naštevam. Cene praktično pri vseh Izdelkih in na vseh področjih ta trenutek padajo In seveda tudi nI pomanjkanja posameznih Izdelkov in materialov," ugotavlja Milan Kramar.
Kot rečeno, je poudarek v tem trenutku v Železnini na Bledu na barvah. Zato se pred tovrstnim nakupom velja oglasiti v Železnini na Prešernovi cesti 50 na Bledu. Da ima ta prodajalna zares celovito ponudbo, pa nenazadnje potrjuje tudi to, da na primer v njej lahko naročite in plačate kurjavo (premog) za zimo. Sprejemajo namreč vsa tovrstna vplačila za Kurivo v Naklem.
Tako kot v drugih Merkurje-vih prodajalnah pa se tudi v Železnini lahko pri nakupu odločite za plačilo v treh ali šestih obrokih. Pri 30-odstot-nem pologu so pri plačilu v treh mesecih 3-odstotne obresti, pri plačilu v šestih mesecih pa 6-odstotne. Takšni plačilni pogoji veljajo za vse izdelke oziroma materiale in tudi za premog za zimo.
Milan Kramar
Ce boste torej v prihodnje kupovali kakršnokoli blago oziroma izdelke, po katere običajno morate v tgovino, kot so na primer Merkurjeve, pomislite najprej na Merkurjevo Železni-no na Bledu. Lahko jih najprej pokličite po telefonu (064/77-359). Sicer pa je Železnina Bledu odprta vsak dan od 8.30 do 12. in od 15. do 18. ure; ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Tako kot za vse Merkurjeve prodajalne pa tudi za Železni-no na Bledu velja: pravi ljudje na pravem mestu!
/O   ljubljanska banka
* GORENJCin FORMU
Kmetijska zadruga Bled
p. o. Bled
64260 Bled, Prešernova 11 telefon: uprava (064) 77-425, 77-453 trgovine: Bled repromaterial: (064) 77-067 Rečica gradb. mat: (054) 77-519
V naših trgovinah na Bledu in v Gorjah
vam nudimo: krmila, zaščitna sredstva, rezervne dele
za kosilnice, razno orodje in umetna gnojila za vrtička rje, velika izbira semen, škropilnice V Prodajnem skladišču na Rečici prodajamo ves gradbeni material po ugodnih cenah. Za podrobnejše informacije nas pokličite po telefonu!
Se priporočamo!
POENOSTAVIMO NAŠE SODELOVANJE
Vsi imetniki tekočega in žiro računa lahko z LB -Gorenjsko banko d.d., Kranj, poslujejo brez čakanja pred bančnimi okenci.
KAKO?
S PISMOM ZAUPANJA!
Z njim lahko:
• naročite čekovne blankete,
• plačate položnice
• sporočite vprašanja, želje, sugestije...
Izpolniti morate samo rubrike z zahtevanimi podatki, zložiti ovojnico, na kateri je že natiskan naslov in se skupaj oddati v prvi poštni nabiralnik. Stroške poštnine bo poravnala LB - Gorenjska banka d.d., Kranj.
Edini pogoj je poslovanje v skladu s pogodbo o ustanovitvi in vodenju tekočega oz. žiro računa, ter kritje na računu.
Gorenjska banka d.d., Kranj
ZA NOVE NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA 1 MALI OGLAS ZASTONJ
r
NAROČILNICA
Podpisani.......................................................
stanujoč..........................................................
pošta...............................................................
naročam Gorenjski glas na gornji naslov. Datum:
Podpis:
Vabimo vas, da se pridružite več kot 20.000 naro- J - 3C-------------
čnikom Gorenjskega glasa. Dvakrat na teden vam . |^| ipf%m        PPP7PI ArMO
bo poštar prinesel popularnega »Gorenjca« z obili- ' l\Ur wNI £LrA Di\CZ.r LMI^IVVJ
co zanimivega branja in koristnih informacij. Poleg | ORIAVO IV/I Al FfA Ofl ACA
tega imate kot naročnik 25 odstotni popust pri ob- j UDjnvu IvinLtun VULTUH
javi malih oglasov, osmrtnic in zahval. Opozarjamo i BESEDILO:.........................................................................................
vas tudi na prihranek 1 din na številko pri naročni- '
ni, saj vas redni nakup Gorenjskega g'na v kolpor- | ............................................................................................................
taži stane 5 din. Poleg naročnine na G^/enjski glas i ............................................................................................................
objavljamo tudi kupon za brezplačno objavo 1 ma- j
lega oglasa v prvi torkovi številki Gorenjskega gla- I       !    '"''."'".'"Tj
sa Velja samo skupaj s kuponom za naročnino. I £]S2?0^plfcte8t§sfcal,lni1 vO^lasnćfl«
Pošljite ju na ČP GLAS, C. JLA 16, 64000 Kranj.     j oddelku, šifra...................................................................................
Hribernikovi kmetiji v Dorfarjih
Primer kmečke podjetnosti
^ novem hlevu je bilo nekaj časa tudi skladišče, v starem bo živilska trgovina in grosistična Prodaja pijač. Glavna dejavnost ostaja kmetijstvo: v hlevu je 35 glav živine, na dveh hekta-pridelujejo krompir...
Vfarje, 19. maja - Ker so gorenjske kmetije v povprečju premajhne, da bi zagotavljale--
wo|j dohodka za človeka vredno preživljanje in za nadaljnji tehnološki in strokovni raz-i°l' si ob kmetijstvu poskušajo poiskati tudi druge finančne vire. Kmetija v Dorfarjih, na Mteri gospodarita Gašper in Marija Hribernik, je primer kmečke podjetnosti. Ko jim je ^tdolom polomil okrog tristo kubičnih metrov gozdnega drevja, so začeli graditi nov hlev.
*r je bila denarnica pretanka, posojila predraga pa tudi živinoreji se tedaj ni najbolje pi-
8,0> so nedokončani hlev ponudili škofjeloškemu LTH-ju, da je hlev začasno uporabljal I skladišče. Ko se je v denarnici spet "zaredilo" nekaj denarja, so hlev dokončali, tako da »jem zdaj že od lanske jeseni okrog 35 glav živine. Tudi stari, izpraznjeni hlev Hriber-
, -ovim ni dal miru. Da prostori ne bi bili izrabljeni, so jih ponudili Mini in Ivu Kržišni-Pi da bosta v njem uredila živilsko trgovino in veliko prodajo pijač. Otvoritev naj bi bila • junija...
"Na območju med Kranjem in Škofjo ko prevladujejo kmetijo, ki se ukvarjajo *'vinorejo in pridelovanjem krompirja. 1 nas redimo okrog 35 glav živine: devet krav, ostalo pa so telice in biki; krompir ^delujemo na dveh hektarih. V kmetij-Vu so razmere tako hitro spreminjajo, da . ne moremo odločiti samo za eno dejav-L^t- Če ni zaslužka pri bikih, je vsaj pri 'el* - in obratno. Vem, da takšna usme-,.tey ni dobra, saj zahteva več različnih (.r°jev, več je stroškov pa tudi dela in skr-'• Vendar drugače ne gre," pravi Gašper nbernik.
j   Ko je Hribernikovim pred leti žledo-r*1 polomil okrog tristo kubičnih metrov s.a. jim "ni dalo spati, da bi ga pustili se-ali da bi jim ga drugi za malenkostno j'aČilo spravili na žago". Čeprav je šlo za Kvarno in težko dostopno področje pod •anico, so se odločili, da bodo to delo Javili sami. Nekaj se je dalo postoriti s a,ktorjem, vitlo in drugimi pripomočki, .a|yeč pa sta, kot je dejal Gašper, opravila °&ra volja in cepin.
Zaslužek, ki ga je nepričakovano dal S?2(i, je na Hribernikovi kmetiji spodbu-j'1 razmišljanja o gradnji novega hleva. tari hlev je bil sicer dokaj dober in bi se »a nekako še dalo preurediti, vendar je bil reozek, ni omogočal prehoda s traktor-™n, tako da je bilo treba vso krmo preno-i*' z vilami. To je bil tudi glavni razlog, k3 so se odločili za gradnjo novega hleva. J^ed štirimi leti so začeli, pomagala jim je pdruga pa sosedje, vaščani, prijatelji, so-odniki, ženin oče... "Ker se je zaloga v
"Nekdaj je bilo tako, da si nabrusil koso in si že lahko kosil. Zdaj je drugače, stroje je treba vzdrževati, jih popravljati. Kmetija mora imeti v rezervi nekaj denarja. Če se, denimo, polomi traktor, tisoč dinarjev nič ne pomeni."
narnici pošla in ni bilo možnosti za na-
MARIJA IN GAŠPER HRIBERNIK
daljevanje gradnje, sem prostor v novem hlevu dal LTH-ju za skladišče, pomagal pa se jim tudi pri nakladanju in raztovar-janju tovornjakov. Nekaj zaslužka je bilo, prav posebno veliko pa ne, saj sem moral od najemnine, ki sem jo prejel za skladišče, plačati kar 65 odstotkov dajatev. To se mi še danes zdi nerazumljivo veliko," je dejal Gašper in poudaril, da je novi hlev služil kot skladišče približno leto; potem ko so odplačali posojila s spremenljivo obrestno mero, pa so nadaljevali z delom. Lani poleti so v novi hlev že preselili živino, zdaj jo redijo okrog petintrideset. "Lahko bi jo še več, prostora je še nekaj, vsaj za deset glav, vendar staleža za zdaj ne bomo povečevali, tudi zato ne, ker se pojavljajo presežki mleka in mesa in ker je trud v hlevu zelo slabo poplačan," pravita Gašper in Marija.
'Ko smo živino preselili v novi hlev, se je naenkrat pokazalo, da bi bili stari prostori slabo izrabljeni in da bi bili kmetiji le v breme. Prostore smo dali v najem lastnici prve zasebne živilske trgovine v Škofji Loki, Mini Kržišnik, ki bo v starem
"Kmetija, ki ne bo razvila dopolnih dejavnosti in poiskala dodatnega vira zaslužka, bo težko shajala ali bo razvojno stopicala na mestu. Ko sem hodil po Avstriji in Nemčiji, sem videl, da tudi kmetije z več zemlje, kot je naša, težko živijo samo od kmetijstva in se ukvarjajo z gostinstvom, kmečkim turizmom, trgovino..."
"Delavec in kmet sta medsebojno tesno povezna. Dokler delavec ne bo bolje živel, se tudi kmetu ne obeta kaj dobrega."
hlevu uredila trgovino s prehrambenimi izdelki, mož Ivo pa naj bi se ukvarjal z veliko prodajo pijač. Midva z ženo bova pomagala občasno, predvsem pri nakladanju in razkladanju embalaže, sicer pa je najin glavni cilj kmetija. Z denarjem, ki ga bova posredno zaslužila od trgovine, bova porabila za to, da se bova bolje pokojninsko in invalidsko zavarovala. Zdaj sva v najnižjem, prvem razredu in bi bilo zelo težko, če bi se nama kaj primerilo," je dejal Gašper in poudaril, da trgovina ne bo motila kmetijske dejavnosti. Trgovina - odprli naj bi jo prvega junija - bo imela poseben dostop in vhod in bo tudi prostorsko ločena od ostalega dela gospodarskega poslopja.
C. Zaplotnik
Andrej Tolar, kmet in delavec iz Podlonka
Zvabili so nas v dolino, zdaj pa naj bi prvi odšli
^lonk, 18. maja - Andrej Tolar je "polkmet": dopoldne je zapo-tn v Niko Železniki, popoldne pa na domači kmetiji v Podlonku.
L ^hko na kratko predstavite letijo?
r Zemlje je dvanajst hekta-U y> nekaj pa je imamo tudi v je y?u- Redimo pet glav goveja 'ivine in tri prašiče. Kmetija I Premajhna, da bi zagotavljala dovolj dohodka. Žena je do-| jaz hodim še v službo." LjJ J Podlonku dosti "polkme-
Čista kmeta sta samo dva,
vne: je še veliko ročnega dela?
"Kmetija je na osemsto metrih nadmorske višine. Traktor
sicer pa z vsake kmetije kdo še dela v tovarfii ali drugje."
So bile te kmetije nekdaj gospodarsko močnejše? So imele več zemlje?e
"Nekatere več, druge manj. Naša je bila včasih manjša, kot je zdaj. Nekaj zemlje smo dokupili."
Obdelovalne razmere so teža-
Vaška opravljivka
Dr. Marjan Rožič iz Ribčevega laza v Bohinju, zadnje ča-? znan predvsem kot politik in turistični delavec (predsednik *J*ristične zveze Slovenije), naj bi kmalu postal predsednik Za-"fužne zveze Jugoslavije. Na Gorenjskem malce zlobno pripominjajo, da bo to že zato dobra kadrovska rešitev, ker predsed-mora biti iz časov, ko so oblasti likvidirale zadružno lastni-n9 in jo velikodušno podarjale kombinatom, posestvom in družni organizacijam...Da bo vsaj vedel, za kakšno lastnino gre in *ffko jo zdaj vračati prejšnjim lastnikom! Dela mu ne bo tako }tfo zmanjkalo. V Jugoslaviji je prešlo v druge roke nekaj deset ls°( zadružnih objektov in okrog 500 tisoč hektarov zemlje.
,*Qdnja jeseniškega odseka avtomobilske ceste je med kmeti,
1 'majo zemljišča na trasi, dvignila precej prahu. Nekateri so ,f samo jezili, drugi so "nasilje" nad zemljo dokaj dobropresta-'• tretji so nasprotovali, se pritoževali, bentili nad graditelji, ki ? Pomendrali, kar jim je prišlo pod noge (tudi ograjo za elektri-„*ega pastirja, star kozolec)... Ker ima investitor za reševanje ^mljiških zadev" spretnega diplomata, so jo najbolje odnesli
"navci, najslabše pa tisti, ki so branili svojo zemljo, jezikali, se 7"ofeva/», iskali inšpektorje...
Qj hočemo?! Naši cestarski oblastniki imajo najraje ljudi, ki
0 Uho tudi tedaj, ko jim derejo kožo!
K •
tih Sem se Pre<^ nedavnim pogovarjal s kmetom, kije v petih le-,•  naredil na kmetiji več, kot marsikateri gospodar v vsem svo-^   življenju, me je posvaril: "Ne zapiši tega, sicer nihče v vasi * °o govoril z mano!"
oko se že temu reče: gorenjska "fovšarija"!
in kosilnico lahko uporabljamo, vendar brez kose za zdaj še ne gre. Nekateri v vasi imajo za spravilo sena že nakladalko, pri nas pa je tako, da ga moramo naložiti še na roke."
Kaj redite - krave ali bike?
"V glavnem bike. Mleka ne oddajamo, je predaleč do zbiralnice."
Kmetijska zadruga Škofja Loka vam je podelila priznanje za urejanje planinskih pašnikov.
Ste ga veseli? "Vesel, še bolj pa tega, da smo s pomočjo pašnega odbora Mlake-Ratitovec uredili dvajset hektarov pašnika, popravili kočo, napravili traktorsko vlako..."
Je pašnik na nekdanji srenj-ski zemlji?
"Gre za zemljišče, ki ga je osemnajst kmetov kupilo 1901. leta, po vojni je bilo podržavljeno, zdaj pa z njim upravlja kmetijska zadruga." Se nekdanji lastniki morda
prizadevajo, da bi ga dobili nazaj?
"Tega vsaj za zdaj ni čutiti. Kmetje smo kar zadovoljni, zadruga nam gre na roko, tako da pri paši ni nobenih težav."
Bi se dalo pašnik še povečati?
"Deset hektarov zemljišča je sicer v rezervi, vendar ni potrebe, da bi ga širili. Zdaj se pripravljamo na gradnjo hleva na nižinskem pašniku, ki obsega skupno 65 hektarov zemlje."
Sami pasete ali imate pastirja?
"Na planini smo imeli pastirja, sicer pa dežuramo. Kolikor glav živine ima kdo na paši, toliko dni mora paziti na živino, jo pregledati zjutraj in zvečer."
Zadnje čase se širiji govorice, da bodo tovarne z odvečnimi delavci najprej odpustile tiste, ki imajo doma zemljo. Vas to kaj skrbi?
"Mene ne posebno, ker sem že blizu konca delovne dobe, sicer pa se bojim, da bo do tega res prišlo. Ni pošteno! Mačehovski odnos do hribovskega kmetijstva nas je spravil v dolino, ustvarili smo tovarne in možnosti tudi za zaposlovanje delavcev od drugod, zdaj pa bomo mi morali oditi."
Za konec samo še tole: kaj pričakujete od nove politike in nove vlade?
"Upam, da se bodo razmere v družbi in gospodarstvu izboljšale. Novi kmetijski minister bo moral najprej urediti kmetijski trg in zagotoviti, da bo kmetovo delo več vredno."
C. Zaplotnik
Zakon priznava več stroškov kot trg
April je bil za slovensko kmetijstvo, predvsem pa za Markovičev protiinflacijski program prelomni mesec. Stroški prireje litra mleka so bili namreč prvič po letih nebrzdane inflacije engki kot marca, izdatki prirasla kilograma govedi pa so bili celo malenkostno nižji. Nekateri traktorji so se pocenili tudi za 40 odstotkov, cena plemenske živine in telet za nadaljnjo rejo je padla povprečno za 10 odstotkov, krmila za krave so se pocenila za dva odstotka...
Kot kaže, je trg, na katerem se vse pogosteje pojavljajo uvoženi in praviloma cenejši prehrambeni izdelki, začel delovati. Čeprav je Kmetijski inštitut Slovenije izračunal, da so bili aprila stroški prirasta kilograma govedi 30 dinarjev, pa v Sloveniji trenutno ni klavnice ali mesno-predelovalnega obrata, ki bi zmogel rejcem plačati vse, v modelni kalkulaciji priznane stroške. Omejena kupna moč prebivalstva, konkurenca med slovenskimi, ostalimi jugoslovanskimi in uvoženimi izdelki ter delovanje drugih tržnih zakonitosti ne priznajo rejcem vseh izdatkov, ampak v najboljšem primeru okrog 60 odstotkov. Posledice so znane: rejci pitajo živino na pol zastonj ali celo z izgubo.
Kako nestanovitne so razmere v kmetijstvu, pove že to, da je bilo še pred enim letom drugače in da se je bolj splačalo ukvarjati s pitanjem bikov kot s prirejo mleka. Zdaj je razmerje obrnjeno: mleko je donosnejše, tudi zato, ker je republiška skupščina v strahu pred "mlečno vojno", ki se je še zaostrila z bojkotom oddaje mleka, sprejela "mlečni zakon", po katerem se odkupna cena oblikuje na podlagi stroškov, kijih za vsak mesec posebej izračuna Kmetijski inštitut Slovenije. Odkupna cena, ki se oblikuje na tak način, je ugodna, saj kmetijam z mlečnostjo 3800 litrov na kravo in s produktivnostjo, ki ustreza koncentraciji 12 krav na kmetijo, priznava vse stroške prireje, vendar je vprašljivo, koliko časa bo zdržala. Mlekarji, ki močno občutijo konkurenco poceni in kakovostno slabših sirov, bi jo že zdavnaj "zrušili", če je ne bi varoval posredno varoval zakon, neposredno pa odbor za mleko, kije bil ustanovljen na podlagi zakona.
C. Zaplotnik
MEŠETAR
Glasov Mešetar je tudi tokrat, tako kot že v prejšnji številki, pokukal v cenik Gozdnega gospodarstva Kranj in iz njega prepisal nekatere cene česnlh sortimentov. Naj povemo, da gre za prevzemne cene, ki veljajo od 1. marca dalje, pa tudi to, da veljajo za les, dostavljen na najbližjo žago, železniško postajo ali v določeno skladišče.
din/m'
sortiment	kakov, razred	gozdna površ.	negozdna površ.
hlodovina-macesen	F	2.362,56	3.056,16
(obeljena)	F	1.834,60	2.370,60
	I	1.115,69	1.437,09
	II	808,16	1.037,76
	III	655,40	839,40
piloti iglavcev (obeljeni)	do 7 m	788,73	1.012,53
	nad 7 m	963,60	1.239,60
drogovi iglavcev za hmelj			
(obeljeni)		828,26	1.063,86
tehnični les iglavcev			
za predelavo (obeljen)		742,50	952,50
hlodovina-javor	rebraš	2.805,96	3.643,56
	F	2.058,24	2.672,64
	L	1.409,01	1.829,61
	I	824,10	1.070,10
	II	661,29	858,69
hlodovina-hruška	F	1.497,45	1.944,45
	I	824,10	1.070,10
	II	594,96	772,56
hlodovina-češnja	F	2.247.18	2.917,98
	I	824,10	1.070,10
	II	661,29	858,69
hlodovina-jelša, breza,			
vrba	F	990,93	1.286,73
	L	848,89	1.102,29
	I	500,49	649,89
	II	422,10	548,10
hlodovina-črni gaber	F	1.272,33	1.652.13
	I	646,55	839,55
	II	532,65	691,65
Agroservis RAM (Anton Rotar, Podsmreka 7, 61356 Dobrova pri Ljubljani) prodaja motorne žage po cenah, kot jih navajamo:
vrsta žage	cena (din)	vrsta žage	cena (din)
Stihi 026	6.250	Stihi 034	7.180
Stihi 038	7.270	Stihi 044	8.610
Stihi 064	8.640	Husquarna 242 SG	6.980
Husquarna 66 FF	6.790	Husquarna 266 XP	7.530
V Metalki, ki ima svoje poslovalnice tudi v Ljubljani, v Domžalah in v Kamniku, pravijo, da imajo ugodne cene kmetijskih strojev in priključkov. Ali so res ugodne, pa presodite vi!
vrsta stroja ali priključka	cena (v din)
cisterna Creina 1700 litrov cisterna Creina 2200 litrov cisterna Creina 3200 litrov sadilnik krompirja SK-2 trosilnik hlevskega gnoja Tehnostroj, 32 V traktorska rotacijska diskasta kosilnica IMT enoosna kiperska prikolica Tehnostroj (3 tone) puhalnik Tajfun z elektromotorjem	25.784,00 30.809,00 32.869,00 11.188,00 55.517.00 28.630.00 30.030,00 15.965.00
ureja CVETO ZAPLOTNIK
@SJSBS5JI@SE!CftAS 20. STRAN.
OBVESTILA, OGLASI
Torek,22. maja 1990
IMA
SOCIALISTIČNA STRANKA BO
SAMOSTOJNA OPOZICIJSKA STRANKA
Namigovanja in aktivnosti nekaterih iz politične levice kažejo na bojazen pred dokončno osamosvojitvijo sedanje socialistične zveze, ki bo na junijskem kongresu tudi formalno potrdila položaj opozicijske stranke. Na prvi pogled se zdi, da bo s tem levica v slovenskem političnem prostoru   močno razdrobljena,
saj se bodo za iste volilce v perspektivi borile kar štiri stranke: socialistična, liberalna in komunistična. Uganka so krščanski socialisti, ki sicer niso organizirani v politični organizaciji, lahko pa bistveno, vsebinsko in kadrovsko, okrepijo eno od naštetih strank. Socialistična misel v pravem pomenu besede ima v Sloveniji ugledno tradicijo, ki bo še kako dobrodošla pri navezovanju stikov s strankami v zahodni Evropi, kjer socialisti pomenijo najmočnejšo politično silo. Prav tako bo program socialne države nujno potreben ter močan protipol liberalizmu in krutim pogojem tržnega sistema, ki sta na pohodu. Torej, socialistična stranka, ne samo, da bo kmalu imela številne simpatizer-je, pač pa bo ob sindikalnem or-
J-J   HTP Bled X-   Grand hotel Toplice Bled, Cesta svobode 12
po sklepu delavskega sveta
z dne 11.5. 1990 in določilih statuta Grand hotela Toplice,
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
— da ima višjo ali visoko izobrazbo
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih del v gostinstvu in turizmu
— da ima sposobnosti organiziranja in vodenja
— da obvlada en tuj jezik
Kandidat za direktorja ob prijavi predloži program dela za mandatno obdobje.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Razpisna komisija HTP Bled, Grand hotel Toplice, Cesta svobode 12, v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 10 dneh po odločitvi.
NARAVNO ZDRAVILIŠČE
lOrigl a v«
64281 MOJSTRANA
Na osnovi sklepa komisije za medsebojna delovna razmerja
Naravno zdravilišče TRIGLAV Mojstrana
objavlja prosta dela in naloge:
KV DELAVEC EKONOM, VZDRŽEVALEC
Pogoji:
- končana IV. stopnja usmerjenega izobraževanja: vodovo-darji, mizarji, ključavničarji in podobni poklici
- 1 leto delovnih izkušenj
- znanje slovenskega jezika
- poskusno delo tri mesece
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delo je samo v dopoldanskem času. Kandidati naj pismene prijave pošljejo z dokazili o izobraževanju na naslov: Naravno zdravilišče "TRIGLAV" Mojstrana, Savska c. 2 - komisija za delovna razmerja in sicer v roku 15 dni po objavi.
TEKSTILINDUS SS3EAHT«3J
Gorenjesavska 12 64001 Kranj
Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in nagrajevanje objavljamo prosta dela in naloge v ekonomskem sektorju
1. VODENJE SEKTORJA AOP
Pogoji:
— VII. stopnja zahtevnosti (diplomirani organizator dela -smer računalništvo, ali diplomirani inženir elektrotehnike - smer računalništvo)
— 4 leta delovnih izkušenj na področju AOP
— aktivno znanje angleškega jezika
— poskusno delo tri mesece
2. SAMOSTOJNI PROJEKTANT ZA EKONOMIKO
Pogoji:
— VII. stopnja zahtevnosti (diplomirani ekonomist)
— 4 leta delovnih izkušenj na ekonomskih delih
— strokovni izpit
— poskusno delo tri mesece
Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor podjetja najkasneje v 8 dneh po objavi. Informacije na štev. 26-864.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
ganiziranju ljudi tudi edina opozicijska stranka v parlamentu, ki bo ščitila interese najširšega (socialnega) sloja ljudi.
To bo še toliko bolj potrebno, če bodo »liberalci« postali res liberalci po zahodnem vzoru in če bodo komunisti še naprej kadrovsko ujeti v poslovodnih in tehnokratskih strukturah. Socialdemokrati se bodo morali »prenoviti«, ker je njihov volilni uspeh (predvsem glede vodilnih funkcij v republiki) pičel.
Ljudje, ki bodo v tej stranki sedaj prodrli, bodo pokazali, kje na levici so socialdemokrati v resnici.
Vrnimo se nazaj k socialistom. Frontovske, paradržavne SZDL že nekaj časa ni več. Socialistična stranka, ki bo pravzaprav po logiki razvoja, izhajajoč iz tradicionalne želje po neideo-loškem delovanju SZDL, prav tu najlažje pognala prave korenine, buri duhove. Nekateri ji obetajo razcvet in pomen francoskih socialistov, drugi še vedno - zaman - verjamejo v njeno zlitje s prenovitelji. In če je resnični prišel čas kapitala, čas hitrega razvoja in svobode organiziranja, podje-
tništva in ustvarjanja, ki diši po že znanih obdobjih različnih »li-beralizmov«, potem - za vsak primer - socialistični stranki pustimo dihati s polnimi pljuči. V zavetrju, ki ga bo ustvarila s programom pravične socialne države, se bomo lahko izognili marsikateremu viharju družbenih nasprotij. In ne verjemimo slepo v dobronamernost vseh, ki so pred volitvami oznanjali svetle čase Slovencem. Prav imajo tisti, ki ne verjamejo ne v komuniste, ne v demokrate, ne v te in ne v one. Verovanje je nasploh v praksi neuporaben odnos do življenja. Torej, junija bomo čisto zares dobili socialistično stranko, s sodobnim programom, z učinkovito organiziranostjo. Stranko v opoziciji, ki bo gradila svojo moč, svoj vpliv s pritiski na razreševanje konkretnih vprašanj razvoja dužbe. S poudarkom na prejšnjem življenjem na socialni varnosti, na zaščiti okolja in našega zdravja. Tega, kot celote; nam ni dala stara oblast, niti nam ga ne ponuja (v obilici) nova.
Brane Grohar
gorenjski tisk
Moše Pijadeja 1, p.p. 142 64000 Kranj
P-o.
objavlja prosta dela in naloge DEVIZNO POSLOVANJE
- VI. stopnja izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri
- 3 leta delovnih izkušenj s področja zunanjetrgovinskega poslovanja
- znanje enega tujega jezika
Delo je enoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas s petmesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba podjetja 8 dni po objavi.
Trgovina r.o. LJUBLJANA
TOE Kranj, Staneta Žagarja 30
OBJAVLJA
javno licitacijo
za prodajo pisarniške opreme (mize, omare), ki bo v ponedeljek, 28. maja 1900, ob 10.00 uri
na sedežu TOE Kranj, Staneta Žagarja 30. Ogled ob mogoč dne 28.5.1990 od 8.00 do 10.00 ure; informacije pa dobite po telefonu: 28-681, 28-682. Opremo bomo prodajali po načelu: videno - kupljeno. Izlicitirani znesek mora kupec plačati takoj po licitaciji -prometni davek plača kupec.
Prodano opremo mora kupec prevzeti isti dan.
SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO IN SPLOŠNE ZADEVE OBČINE JESENICE IN OBČINSKI ŠTAB ZA TERITORIALNO OBRAMBO OBČINE JESENICE OBJAVLJATA
JAVNO LICITACIJO ZA PRODAJO GARAŽ IN OSEBNIH AVTOMOBILOV:
1. garaža v izmeri 14,30 m2, pare. št. 481/4, k.o. Jesenice, izklicna cena 45.000,00 din
2. garaža v izmeri 12,58 m% pare št. 48/5, k.o. Jesenice, izklicna cena 42.000,00 din.
Garaži stojita ob C. M Tita pri zgradbi Geodetske uprave in sta uporabni kot skladiščni ali poslovni prostor.
3. osebni avto R 4 GTL, letnik 1985, prevoženih 52.500 km, izklicna cena 25.000,00 din
4. osebni avto R 4 GTL, letnik 1984, prevoženih 33.700 km, izklicna cena 20.000,00 din.
LICITACIJA BO V SREDO, 23. MAJA 1990, OB 15.00 URI V SEJNI DVORANI SKUPŠČINE OBČINE JESENICE, C. M. TITA 78 NA JESENICAH. Ogled garaž in vozil je možen na dan licitacije med 12.00 in 14.00 uro.
Interesenti morajo pred začetkom licitacije vplačati varščino v višini 10 % izklicne cene.
Za nakup garaž prometnega davka ni, za nakup avtomobilov pa kupec plača še 34,5 % davka od dosežene cene.
Kupnino mora kupec plačati najkasneje 10. dan po izvedeni licitaciji.
Nakup bo potekal po načelu videno - kupljeno.
TRGOVSKO PODJETJE TTC BLED Ljubljanska 4
razpisuje prosto delovno mesto POSLOVODJE TRGOVINE NA BLEDU
Pogoji:
- visoka šola ekonomske ali komercialne smeri
- izobrazba - poslovodska, komercialna ali tehnična šola ustrezne smeri za delo v trgovini - predvsem veselje do dela z ljudmi in ZA ljudi.
Obvezna praksa v trgovini vsaj 3 leta.
Pismene ponudbe na naslov: Čl P TTC Bled, Ljubljanska c.
Komunikacije, ki delujejo.
Po sklepu skupščine podjetja razpisujemo sledeče delovno mesto: Tajniško - referentska dela
Pogoji:
— končana 5. stopnja izobraževanja ekonomske smeri
— znanje slovenskega jezika
— poznavanje obdelave teksta na računalniku
— aktivno znanje angleškega jezika
— pasivno znanje nemškega jezika
— vozniški izpit B kategorije
Prošnje z ustreznimi dokazili pošljite v roku 8 dni od razpisa.
PROCOM d.oa Kranj 64000 Kranj, Koroška 20
Tel.: (064) 22 075 / Fax: (064) 28 830 / Telex: 34565 epabx yu
BLED
HOTELSKO TURISTIČNI PODJETJE BLED
TOZD hotel Lovec, Ljubljanska 6,
Bled
Komisija za delovna razmerja Hotel Lovec objavlja prosto delovno mesto natakarja za čas letne sezone v hotelu. Pogoji:
— gostinska šola IV. ali V. stopnje - smer natakar, tehnik strežbe
— tri leta delovnih izkušenj
— pogovorno znanje dveh tujih jezikov
— dvomesečno poskusno delo
Kandidati naj vloge v roku 8 dni od dneva objave pošljejo na naslov: Hotelsko turistično podjetje Bled, TOZD hotel Lovec, Ljubljanska 6, 64260 Bled. O izidu bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po objavi.
m
OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o.o. TOZD ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO GORENJSKE b.o.
Osnovno zdravstvo Gorenjske o.o., TOZD Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske b.o., Kranj, Gosposvetska ulica 12 razpisuje dela oziroma naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -VODJE TEMELJNE ORGANIZACIJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev ter pogojev dolo; čenih z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Kranj izpolnjevati še naslednje:
— da imajo visoko izobrazbo (zdravnik specialist higienske, epidemiološke ali socialnomedicinske dejavnosti
— da imajo 5 let delovnih izkušenj v stroki
— da imajo primerne osebnostne lastnosti
Imenovani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni od objave na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, TOZD Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske, TOZD Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske, Kranj, Gosposvetska ul. št. 12, z oznako »razpis za I PO«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od poteka roka za sprejemanje prijav.
^^152919
Jorek,22.
maja 1990
RAZVEDRILO^
21. stran mxmsssPsmaM
Človek premišljuje, kaj vse se bo v naslednjih štiriindvajsetih urah še zrušilo, če se je kot hišica iz kart sesul sam be-Pinjski Elan? Človek premišljuje, kaj, za vse na svetu seje dodajalo v naših SDK, kjer bi vendarle morali dnevno primerjati Podatke: ob štirih popoldne so popisane vse SDK-ajevske lift prihodkov in odhodkov in domala nemogoče je, da se niso Primerjale z bilanco firme. Človek premišljuje, kakšen je med finančniki pravzaprav medsebojni »transfer informacij«, če tudi družbenim vlagateljem, recimo, šolam, še tik pred zdajci jnhče ni hotel povedati, v kakšnifinančni poziciji je pravzaprav Elan? Človek premišljuje, kakšna vsemogočna nadnaravna sito je »vižala« vse te Elanove niti, da se toliko časa niti ena sa-toa ni natrgala, kaj šele pretrgala?
Zdaj naj bi se vse skupaj videlo nekako tako, kot da bi Preko noči na Begunje privihral kakšen orkan in bi se v eni uri totalno vse podrlo, Ampak mi, ki redno poslušamo vremenska Poročila, vemo, da v zadnjih dvajsetih letih pod Begunjščico *anesljivo ni bilo nobenih zemeljskih potresov in drugih naivnih nesreč. Elan so dolgo grizli na druge načine in ga mojstrsko ovili v neprebojni plašč: iz Elana praktično ni pricurlja-'° prav nič, kar bi mu lahko pokvarilo image paradnega konja yugo - gospodarstva.
Zdaj nimamo v štali praktično nobenega konja za parado več. Kočija rjavi. Le sem in tja jo hrabro pretegne kakšen neugleden *°njiček, ki nam poprej še mar ni bil. Prihaja iz hlevčkov majhnih - le kdo bi si mislil! - zdravih občinskih firm, za katere se nam Poprej še sanjalo ni, da sploh so, kaj šele, da bi jih malo obiskali in Predstavili. Le kaj pa je bila, lepo vas prosim, neka lokalna firma,
TEMA TEDNA
ADIJO S KOČIJO, S K0RET0 PA NAZAJ
ki že leta izdeluje kljukice za perilo, proti paradni občinski firmi, ki je bila monopolitistični ljubljenček vseh vlad in sistemov? Nič! S to razliko, da bodo kljukice za perilo še naprej na trgu, jezdeci paradnih konjev pa se bodo verjetno pojavili pred vladno preiskovalno komisijo. Če smo v Evropi zdaj, pričakujemo, da bodo preiskovalni akt - lokalpatriotizem gor ali dol, hondl je hondl - uprizorili pred televizijskimi kamerami.
Kdo naj poslej sploh še kaj in komu verjame? Komu je ob javni tajni, da je poplava stečajev na Slovenskem dejansko premišljena strategija prestruktuiranja, sploh še mar za spletke jugo - političnega vrha, ki v Beogradu spet uprizarja hajke na zahod? Če veš, da boš jutri na cesti, naj si vse take bavbavke kar lepo zataknejo za klobuk!
Saj smo se te šli vse te igrice! Am bam pet podgan... In vedno smo izpadli iz kroga in šli v kot mižat, drugi pa so se vriskoma poskrili. Če pa smo kdaj zajavkali, da ven in ven že ne bomo samo mi mižali, so nas prebrisano potrepljali po plečih: Ah, vi Slovenci ste kot Švica... Mi pa od samovšečnega ugodja spet v kot in spet mižat. Dokler se ni pred nami, ki smo kar naprej mižali, dejansko podrl še lastni svet.
Tako je* to, če si Mižek in če si Figa. Mižek Figa je tudi svet videl čisto narobe. Kako nam že pravi o svetu: v njem je miška mačko snedla, ko je žabjo volno predla..M In napredli smo ogromno žabje volne. Na bale! Predvsem tedaj, ko smo se kot baroni Miinchausnni vozili na kočijah, ki so jih vlekli naši paradni konji. Na valovih lažne samozavesti in na krilih neugna-ne samoupravne domišljije smo mislili, da smo zares v Švici.
Le kdo bi tedaj poslušal slabotne glasove, ki so priporočali opreznost in treznost, le kdo bi tedaj slišal nekatere, ki so pesimistično odkimavali z glavami. Mi smo - juhuhu! - drveli na kočijah s paradnimi konji, nejeverneži pa so sedeli v senci in brundali:
Adijo s kočijo, s koreto pa - nazaj..
D. Sedej
jj^radna igra
Videoteka A & D poklanja
Resda so se v zadnjem času videoteke tudi na Gorenjskem ^očno razmahnile, pa so vendar hkrati med njimi nastale tudi !sc večje razlike. Gre tako za količino, izbor kot kvaliteto filmov. ? v tem razredu je videoteka A & D, ki sta jo lastnika Dušan Rozman in Andrej Brešar uredila v kletnih prostorih domače hi-{ na Orehku pri Kranju, vsekakor visoko uvrščena. Sicer pa to aJbolje vedo tisti, ki so se v ponudbo že sami prepričali. . Pred nagradnim vprašanjem zapišimo še, da je fond filmov e dolgo tega presegel magično mejo 1000 filmov in, da le-ti, Predvsem nove uspešnice, prihajajo redno mesečno. . Za pravilni odgovor na nagradno vprašanje: Naštejte vsaj filma, v katerih je igral Tom Cruise, ki ga boste vključno do rnaja nalepljenega na dopisnico poslali na naslov: Videoteka ^ & D, Drolčevo naselje 10, 64000 Kranj, boste z malo sreče lah->° prejeli kaseto s posnetim filmom po želji, bonus 15 zastonj ''niskih izposoj, bonus 10 zastonj filmskih izposoj, bonus 5 za-
^i°nj filmskih izposoj. _ _
KUPON '
PRIIMEK...........................................................-••
NASLOV.............................................................
ODGOVOR ........................................................
ijgri slovenski običaji
Jfban - let' In dan zaspan
25. maja goduje zavetnik vinogradnikov, sveti Urban, po-■jj po Sloveniji pa se mu priporočajo za lepo vreme na njegov plovni dan. Imamo vrsto pregovorov: kakršno vreme sv. Urbani tako bo tudi malega srpana; če je na Urbana lepo, rado suši Poleti seno.
. Vendar je Urbanovo tudi pastirski dan, saj morajo tega dne j*stirji zgodaj vstati. Kdor pride zadnji na pašo, baje potegne m* rnuhe na svojo živino. Na njegov dan naj bi bila vsa vrata in a odprta, kajti če muhe to vidijo, letijo mimo, češ saj ni niko-Br doma...
lB Radi pa na Urbanovo zgodaj vstajajo tudi odrasli, kajti za-Panec je tisti, ki na Urbana spi: Urban, cel let in dan zaspan.. »   Na Urbana pa se ponekod po Sloveniji tudi ptički ženijo. tj°nekod pa celo verujejo, da se bo kmalu oženil ali omožil tisti, Se bo na Urbana postil...
GLASBENA LESTVICA RADIA ZIRI
Lestvico lahko poslušate na valovih Radia Žiri v sredo, 23 maja, od 16. do 19. ure. Gostje v studiu bodo člani ansambla Miho
vec!
Domača lestvica
1. Marijan Smode - Sabina
2. Simona Weiss - Sanjam
3. Pop design - Hasta la vista
4. Jasna Zlokič - Kad odu svi
5. Big ben - Nancy iz Ljubljane
6. Tajci - Hajde da ludujemo
7. Urša Drinovec - Vem
8. 12. nasprotje - Rože pomladanske
9. Veter - Neli metuljček
10. Novi fosili - Sanjala sam Novi predlog: Don Juan - Zeleni rožmarin Tuja lestvica
1. Milli Vanilli - Girl, Vm gon-na miss you
2. Sinead O'Connor - Nothing compares 2 U
3. Martika -1 feel the earth mo-ve
4. Roy Orbison - Blue baxyon
5. Gloria Estefan - Here we are
6. Joan Baez - China
PRIJAZEN NASMEH
SL0VENUA. HUJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP: NE VEDNO
Lestvico ureja Nataša Bešter
7. Elton John -1 never knew her name
8. C.C.Catch - Give me what I want
9. Madonna - Dear Jessie
10. Tinita Tinkaran - We al-most got it together Novi predlog: Toto Cotugno -Insieme 1992
-kupon
Domača pesem................................,
Tuja pesem......................................
Novi predlog...................................,
Moj naslov..............................-........,
VILI OBLAK
Kako bi ne bil postal natakar, ko pa je doma iz pivovar-niškega Laškega in rojen natakar. Poznavalci pravijo, da takšnih natakarjev, kot je Vili, ni veliko. Tako uren, tako dober, tako pozoren, tako ves predan gostu in hiši, kjer dela. Pa že mora biti tako, če se gostje zgovarjajo, da bo gostilna šla na kant, ko Vilija ne bo več pri hiši. No, tako hudo spet ni, vendar pa gre Vilija Oblaka, ki je že dobra štiri leta natakar v gostilni Kolodvor v Medvodah, resnično pohvaliti. Tako hiter je v strežbi, da mu komaj slediš od mize do mize od mi-
ze do šanka, od šanka do kuhinje in spet nazaj. Mimogrede je miza pospravljena, zamenjan prt, prazen pepelnik, že ima gost želeno na mizi. Enako hitrost zahteva tudi od kuharic. Ni ga bolj sitnega natakarja, če ni takoj pripravljeno, če ni tako aranžirano, kot si je za prav tistega gosta pri tistile mizi sam zamislil. Tudi šefica jih sliši, kajti gost je pri Viliju resnično kralj. Do vsakega je pozoren, morda pa za nianso še bolj do tistega gosta, ki je dober poznavalec tako hrane, kot pijače. Kajti ni večjega užitka zanj, kot streči poznavalca, gurmana, ki ve kaj je resnično dobro, ki si zna privoščiti. Poznavanje hrane in dobre kapljice je posebna kultura. Vili je že imel priložnost streči dobrim, zahtevnim gostom, ko je bil več let natakar v vili Široko pri Šoštanju oziroma Topolšici, kamor so vodili na poslovna kosila in večerje Rekove poslovne partnerje. Ti so bili svetovljani, pravi poznavalci. O, pa tudi tule v Bencakovi gostilni v Medvodah se najdejo. In Če pridejo, bo Vili storil vse, da bodo dobili na mizo vse, kar je najboljšega pri hiši, da bodo resnično zadovoljni. Vilijev gost mora oditi zadovoljen, to je pri njem zakon. Da o prijaznosti
ne govorimo!
D. Dolenc
Kupončke pošljite na naslov Radio Ziri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Tokrat je imela srečo Petra Grajzar, Sajovčevo naselje 9, Šenčur. Nagrada jo čaka v prodajalni Violeta v Podlubniku v Skofji Loki. V Videoteki Videotrata pa si lahko izposodite 10 kaset. Čestitamo! Sodelujte! Čakajo vas lepe nagrade.
DAHNILI SO DA:
V Škof ji Loki: Helena Koblar in Božo Cankar iz Zminca; Sonja Frelih in Franc Lotrič iz Železnikov. Čestitamo!
JJale gorenjske vasi
*apuže
Piše: D. Dolenc
^tnajst hiš in •Jdemnajst žitnikov
d^. V moji mladosti," pripove
Stanko Eržen, "so bile Za-
e izrazito obrtniška vas. Bi-
H4?° leta, ko je bilo v vasi pet-
|Jst hiš in sedemnajst obrti.
Aj    smo dve tovarni suknja,
jt'°Jz Kristan in Slavko Bole
^ 'niela vsak svojo suknarsko
j^. oba tudi pletilsko obrt.
i^j.' Kristan je imel še žago in
Wk sicer smo pa imelr kova-
lr' šiviljo, tesarja, kolarja, dve
v W-'n's špecerijo, eno Pr' nas
bila * eno sre(*' vas'' P°tem Je %     Stroju še gostilna in le-
S\
fren Va'J^n' mlin, kjer so že 'Je i ')rvo svetovno vojno lune-|jj .hko zamenjavali moko za
trgovina, ob vodi velik Va-
>ico.
Skratka, bilo je več
^> kot hiš. Bili so tudi veliki ij4 .0vneži. Tako se je zgodilo, i\ ^e Pred vojno lastnik mlina, H,jJe začel s trgovino z deželni-jai Pridelki na debelo - prodava sladkor, moko - naredil ^1« . skladišče v Lescah na *i| *n'Ški postaji, kamor je vo-\§ .agone pšenice iz Banata. vt£Je nekoč zaključil posel za Vagonov pšenice, v dveh
dneh pa se je močno dvignila cena, in ker je bila pogodba narejena, jo je pač dobil po stari, nižji ceni. V dveh dneh je tako zaslužil denarja za veliko eno-nadstropno hišo.E
Danes je vse drugače. Vas ima okrog 50 hiš, priseljenih je veliko novih ljudi, cefb štirje stanovanjski bloki so bili zgrajeni po vojni, v njih pa stanujejo delavci Sukna Zapuže. Imamo samopostrežno trgovino, trgovino Sukna, gostilno "pri Borisu", kot pravijo domačini, še vedno je tu kovačija, dobili pa smo tudi teraserja. Vse se je zasukalo. Vsaka hiša je včasih imela tudi kmetijo. Danes je čista kmetija le še pri Kralju."
Imajo nekaj, kar ni nikjer na svetu
"Pred vojno je bilo kar nekaj turističnih postelj v vasi, celo iz Trsta in iz Nemčije so hodili gostje. Moja sestra Ela je imela svoj penzion in je oddajala postelje z zajtrkom. Bilo je v letih od 1946 do 1952. Tudi po petdeset gostov je imela na kosilu, tri, štiri sobe je sama oddajala, drugi gostje pa so spali po drugih hišah. "
Prava popestritev so bili gostje za vas. Z njimi je prišel denar, pa tudi zanimivi so bili. V Novi vasi je bila vila, ki so jo imeli v lasti italijanski in nemški mogotci, dve družini. Vsako leto je ena prišla na počitnice, na lov. Tako Italijan Aliodi, kot Nemec Buchrein sta vedno prinesla kakšno šalo s seboj, da je bil v vasi smeh. Tako je bilo nekoč s posebno škatlico, na kateri so bile gole ženske, a če si jo premaknil, se je zadrla "Mama!", v Zapuže so prvič prinesli cigare, ki so nenadoma počile in podobno. Kar težko so jih pričakovali vaščani. Stanko Erženov je imel konja in kočijo, pa je vozil naokrog enega ali drueeea. Pri Lectarju
v Radovljici so bili stalni gostje. Danes je le še ena hiša, ki sprejema goste, to je pri Erženovi hčerki Bredi Kovačič; tri do štiri sobe oddaja z zajtrkom, pa še to le dobrim znancem.E
"Prav zanimivo je, kaj vse ugotavljajo tuji ljudje o tvojem kraju, ker ga imajo čas opazovati. Prof. Peternelj iz Ljubljane, Cicek so ga radi imenovali, je šel vsako jutro zgodaj na sprehod in je ugotovil nekaj prav posebnega: "Nekaj imate v Zapužah, kar nimajo nikjer na svetu!" je nekega dne dejal. "Dobrča ima ravno toliko naklona, da sonce vzhaja cel mesec isto minuto." No, kaj takega je resnično prava redkost."
Številko 1 je imela v Zapužah nekdanja Valantova, zdaj Resmano-va hiša, kjer je bil velik valjčni mlin. Betonske rake za hišo še danes pričajo, da je nekoč tu tekla voda. Zdaj že več let tu ni struge potoka, ne vode in ne mlina. Levo pa je hiša, ki je bila "zaslužena v dveh dneh". - Foto: D. D.
Skovirjeva hiša v Zapužah, št. 2, kjer je bila prvotno ledrarija, nato pa žganjarna in trgovina s špecerijo (danes je povečana in popravljena), je prva dobila elektriko. - Foto: D. D.
Vodo in elektriko v testament
Vodovod imajo v Zapužah že od leta 1908, elektriko pa so nekateri dobili že leta 1914, ko je bila zgrajena elektrarna v Mostah pri Žirovnici.E
"Moj oče je bil napreden mož," se spominja Stanko Eržen, "elektriko je takoj napeljal povsod, v vse sobe, tudi v hlev. To so imeli ljudje opraviti!" A boš prodal kravo 2 krajcarja
dražje, ker imaš luč v hlevu?" so ga zlobno spraševali. Bili pa so tudi strašni nasprotniki elektrike tod okrog. General Lien-ner, ki je, potem ko je bil upokojen, živel v Begunjah, v vili pri Elanu, je bil tak nasprotnik elektrike, da je dal v testament napisati, da se v njegovo hišo ne sme napeljati ne elektrike ne vode. Gustav Lienner, cesarsko kraljevi feldmaršal je bil poročen s hčerko Primičeve Julije."
@©I3®S$jm2GLAS 22. STRAN
V nedeljo, 10. junija
Drugi kros treh dežel
Proga od starta pri železniški postaji v Ratečah do cilja na zgornjem trgu v Podkloštru bo dolga 20 kilometrov, pravico nastopa pa imajo tekači, starejši nad 18 let.
Kranjska gora, 20. maja - Vse inforamcije o teku daje pri nas Turistično društvo Kranjska gora (telefon 88-768), sicer pa bodo prijave sprejemali do 2. junija. Startnina je 100 dinarjev, plačljiva pa je s poštno nakaznico skupaj s prijavo na Turistično društvo Kranjska gora, Tičarjeva 2, 64280, Kranjska gora. Start teka bo ob 10. uri, dovoljen čas teka pa 4 ure od časa starta.
Večini je gotovo znano, da zime brez snega druga za drugo enomogočajo izvedbo tradicionalnega Teka treh dežel od Kranjske gore do Podkloštra v Avstriji. Za smučarske tekače je bila to izredno vabljiva prireditev. Organizatorji teh tekov so našli drugo rešitev: suhi tek na 20 kilometrski progi od Rateč do Podkloštra. Letošnjega 10. junija bo na sporedu že drugi tek, družno pa ga organizirajo Ski tour 3 iz Podkloštra na avstrijskem Koroškem, in Turistična društva Trbiž, Rateče in Kranjska gora.
Start teka bo 10. junija ob 10. uri zahodno od železniške postaje v Ratečah, cilj pa na Zgornjem trgu v Podkloštru. Vsi tekači bodo tekmovali na svojo odgovornost, imeti pa morajo potni list. Vsak, ki bo plačal 100 dinarjev startnine, bo prejel startno številko, etui za potni list in vrečo za obleko, s startni-no pa bo plačan tudi avtobusni prevoz iz Podkloštra v Trbiž, kjer bo ob 16. uri razglasitev rezultatov, zagotovljen pa bo tudi avtobusni prevoz do Rateč. Vsak tekač bo dobil malico na cilju, majico in diplomo. Brez startne številke in veljavne potne listine start ne bo mogoč. Organizatorji tudi prosijo, da na prijavo napišete letnico rojstva.
Moški bodo razdeljeni v pet starostnih skupin, ženske pa v tri. Tekači bodo tekli v naslednjih skupinah: rojeni 1960 -1972, 1950 - 1959, 1940 - 1949, 1930 - 1939 in 1929 in starejši. Starostne skupine za ženske pa bodo naslednje: 1960 - 1972, 1950 - 1959 in 1949 in starejše. Desetega junija torej nasvidenje na startu v Ratečah.
J. Košnjek
Radovljiške sindikalne igre
V kegljanju zmaga Iskri Otoče in Verigi
Končano je tudi sindikalno prvenstvo v odbojki, kjer je med ženskami zmagala osnovna šola Gorje, med moškimi pa prva ekipa Elana iz Begunj.
Radovljica, 22. maja - Zveza telesnokulturnih organizacij in občinski sindikalni svet pa razpisujeta občinsko prvenstvo podjetij in ustanov za leto 1990 v streljanju z zračno puško. Tekmovanje bo v soboto, 26. in v nedeljo, 27. maja, na strelišču kulturnega doma v Mošnjah. Prijavite se čim prej na ZTKO Radovljica, Gorenjska 26, telefon 25- 350.
V kegljaškem tekmovanju ženskih ekip je zmagala prva ekipa Iskre Otoče, ki je podrla 534 kegljev. Druga je bila Iskra Lipnica, tretji LIP Bled, četrti Dom J. Benedika iz Radovljice, peti Plamen iz Krope, šesti Elan iz Begunj, sedmi PTT iz Radovljice, osma Veriga I itd. Skupno je tekmovalo 18 moštev. Pri kegljačih je bila udeležba številnejša, saj je nastopilo 29 moštev. Zmagala je prva ekipa Verige iz Lesc, ki je skupaj podrla 1024 kegljev. Sledijo ji Elan Begunje I, HTP Bled I, Veriga Lesce II, Društvo upokojencev Radovljica, Iskra Otoče I, Plamen Kropa I, Elmont Bled, Iskra Lipnica I, LIP Bled itd. Ob upoštevanju tekmovanja žensk in moških je zmagala Leska Veriga pred Elanom, Iskro Otoče, Iskro Lipnico, Lipom z Bleda, Plamenom iz Krope, Elmontom z Bleda itd. Skupno je na sindikalnem kegljaškem tekmovanju sodelovalo 24 tovarn in ustanov, v ekipah pa je kegljalo 72 žensk in 174 moških.
Odbojkarsko tekmovanje je bilo razdeljeno na predtek-movalne skupine. Odbojkarice so tekmovale v treh skupinah, v katerih so se zmagovalne ekipe uvrstile v finale, drugouvrščene pa v mali finale. V prvi skupini je zmagal LIP Bled pred Plamenom iz Krope in Iskro iz Lipnice, v drugi skupini PTT Radovljica pred Elanom iz Begunj in Radovljiško banko, v tretji skupini pa je zmagala OŠ Gorje pred radovljiško občinsko skupščino, moštvo HTP pa ni nastopilo. V velikem finalu treh najboljših je osnovna šola Gorje premagala PTT Radovljica, PTT Radovljica brez boja blejski LIP, ki je nato zgubil še z Gorjankami. Tako je končni vrstni red žensk: 1. OS Gorje, 2. PTT Radovljica, 3. LIP Bled, 4. SO Radovljica, 5. Elan Begunje, 6. Plamen Kropa, 7. Iskra Lipnica in 8. Banka Radovljica.
Enak sistem tekmovanja so imeli tudi odbojkarji. V prvi skupini je zmagal Elan Begunje I pred Obrtnim združenjem (Knjigoveznica je imela premalo igralcev), v drugi skupini Iskra Lipnica pred Verigo Lesce in Iskro iz Otoč, v tretji skupini pa LIP Bled pred Elanom Begunje II in Plamenom iz Krope. V Velikem finalu je LIP Bled premagal Iskro Lipnico, Elan Begunje I pa je premagal najprej Iskro Lipnico, nato pa še LIP Bled. Končni vrstni red moških ekip: 1. Elan Begunje I, 2. LIP Bled, 3. Iskra Lipnica, 4. Veriga Lesce, 5. Obrtno združenje Radovljica, 6. Elan Begunje II, 7. Plamen Kropa in 8. Iskra Otoče.
J. Košnjek
Tenis
Vadba za vse starosti
Kranj, 18. maja - Teniški klub Triglav iz Kranja organizira vadbo tenisa za vse ljubitelje te igre, ne glede na starost. Tečaji so enotedenski in se pričenjajo vsak ponedeljek ob 18. uri za vse starostne kategorije na teniških igriščih v Kranju. Prijave sprejemajo pol ure pred začetkom tečaja.
Prvega junija se bo začela tudi teniška šola za najmlajše, rojene leta 1982, 1983 in 1984. Šola bo celoletna in sicer tri ure tedensko.
Pojasnila dajejo osebno v Teniškem klubu Triglav, Partizanska cesta (na teniških igriščih) med 16. in 20. uro ali pa tudi po telefonu na številko 27-670.
J. K.
/ ŠPORT IN REKREACIJA'
Torek,22. maja 1990
ureja JOŽE KOŠNJEK
Pogovor s plezalcem Tomom Česnom
r;
Plezanje in družina sta moje veselje
Šele avantura, vzburjenje, včasih tudi negotovost, me popolno osrečijo.
Kranj, 14. maja - Izjemnost Česnovega alpinističnega dejanja, ko je po manj kot letu dni od samostojnega vzpona na Jannu aprila 1990 sam opravil še prvenstveni vzpon prek južne stene Lotseja, je gotovo pritegnila pozornost širšega kroga ljudi. Prav zato smo v tokratnem pogovoru s 30-Ietnim Kranjčanom za bralce Gorenjskega glasa skušali razkriti, kdo je Tomo Česen in kako sam razmišlja o alpinizmu.
Najprej bi radi zvedeli za tiste, ki se ne zanimajo za alpinizem, kaj počnete razen plezanja!
»Kadar ne plezam, sem doma in spim. No, Če povem nekoliko resneje, se približno leto dni ukvarjam samo s plezanjem. Že prej sem razmišljal o tem, da bi mi bilo delo tako ali drugače povezano s plezanjem. Kot je znano, sem se ukvarjal z višinskimi deli. Zadnje tako delo je bilo oktobra 1988, ko smo urejali televizijski stolp na Krvavcu. Po vrnitvi z Jannuja so kot prvi naredili zelo dobro potezo v ZTKO Kranj, s katero sem podpisal pogodbo o sodelovanju. Oni finančno podpirajo moje treninge in vrhunske vzpone, jaz pa sodelujem v programu njihove ponudbe na Pokljuki kot predavatelj in gorski vodnik za goste. Te obveznosti niso tako obsežne, da bi zanemarjal lastni trening. Razen tega mi ostaja več časa za družino, ženo in dva sinova. Pravzaprav imam v svojem življenju zelo malo stvari; samo družino in plezanje, kar mi povsem zadošča.«
Z alpinizmom ste se srečali pri šestnajstih letih. Kaj je odločilo, da ste mu ostali zvesti do danes?
»V bistvu imam danes isti odnos do hribov in plezanja kot na začetku. Aktivnost v naravi mi je tako všeč, da niti za trenutek nisem izgubil tega veselja; kvečjemu obratno, po 14 letih plezanja se sploh nisem umiril, ampak se čedalje bolj zastrupljam s tem. Gibanje v naravi je zame veliko lepše, kot da bi bi zaprt v neki telovadnici. Jaz potrebujem razburkan način življenja, saj bi se zelo težko umiril, kot večina ljudi. Če človek živi vsak dan po istem kopitu, že po nekaj letih lahko spozna, da se pravzaprav ni nič zgodilo, da je živel napol. Šele avantura, vzburjenje, včasih tudi negotovost, me navdajo s polno srečo. Ne samo plezanje, temveč tudi vse drugo v povezavi z njim, ni stoodstotno; in prav to me žene naprej.«
V razmeroma kratkem času ste na vseh področjih alpinizma dosegli vrhunske rezultate. Kako je bilo to motno in katere najbolj cenite?
»Mene na splošno veseli plezanje, pri čemer ne dajem prednosti tej ali oni zvrsti. Seveda mi za določen čas prija to in potlej drugo, osebno pa gotovo več pomeni tisto, v kar več vložiš. Od vsega začetka sem trdil, da je možno dosegati vrhunske rezultate na vseh področjih in sem to tudi dokazal. Vedno bolj se potrjuje, da moraš biti vrhunski na vseh področjih, čeprav mi tega še pred dvema letoma ni skoraj nihče verjel.
Nekatere alpinistične panoge so povezane med sabo bolj, druge pa manj. Recimo, čisto športno plezanje nima nobene podobnosti s himala-izmom, samo da gre za gibanje v isti smeri. Toda, če kla-
sični alpinist obvladuje v skali šesto težavnostno stopnjo in zmore tudi deseto stopnjo v športnem, prostem plezanju, bo sposoben mnogo več doseči v visokih gorah. Za dober občutek, uspešno psihično pripravo, je vsaj zame zelo pomembno, da počnem prav vse. To potrebujem in to mi je tudi všeč.
Pri klasičnem plezanju najbolj cenim prvo ponovitev smeri No siesta v Grandes Jorasses, ki je moj najboljši vzpon v Alpah, čeprav so bili 3 problemi Alp medijsko bolj odmevni. V prostem plezanju sem pred odpravo na Lotse soliral smeri z oceno IX, s čimer sem kar zadovoljen; rezultat pa bo v prihodnje moč premakniti še nekoliko višje. Pri odpravah imam absolutno vzeto najboljše rezultate. Prvič sem bil na odpravi pred 11 leti, leta 1979 v Južni Ameriki. Če pogledam nazaj, ugotavljam, da je ves moj razvoj šel pravzaprav postopno, kar je tudi prav. Najbolj dragocene izkušnje sem si pridobil na svoji prvi odpravi v Himalajo, na Jalung Kang 1985. leta. Nikoli prej in pozneje se nisem znašel v tako kočljivi situaciji; soplezalec Borut Bergant se je smrtno ponesrečil, jaz pa sem moral bivakirati v nemogočih razmerah, a se je zame vendar srečno končalo. Takratna spoznanja so mi pomagala, da sem se pozneje lotil z majhno mero tveganja stvari, ki se ji sicer ne bi.«
Vaša posebnost so samostojni vzponi v stenah visokih gora, na katero so nekateri sprva gledali nezaupljivo. Z lanskim vzponom na Jannu in še bolj z letošnjim na Lotse ste jih najbrž prepričali, da to terja razvoj v alpinizmu. Kaj menite sami o tem?
»Solo vzponi ne bodo nikdar splošno razširjeni. Za izredno težke smeri mora biti človek le malo drugačen od drugih, vsaj kar se psihe in " živcev tiče. Zase vem, da sem potreboval takšne vzpone, v katere sem moral ogromno vložiti, ker sem imel potem večje zadovoljstvo. Na silo se pač ne da delati teh stvari, sploh ne zgolj zaradi uspeha.
Vsa dejanja v alpinizmu, ki so bila za določen čas posebna, je javnost na začetku gledala čudno. Recimo, dvajset let nazaj, sta Nejc in Mar-jon (alpinista Zaplotnik in Manfreda - op. pisca) počela stvari, ki so bile za takrat nepojmljive. Sčasoma se je to uneslo, pozornost pa je vzbudila spet višja stopnja. V prihodnosti se bo morda našel kdo, ki bo sposoben narediti še mnogo več; najbrž se bo takrat ponovilo spet isto.
Malo ljudi pravzaprav ve, da sem pred prvimi zahtevnimi solo vzponi v osemdesetih letih presoliral na stotine lažjih smeri. To je bila dolgoletna šola; to se pravi, da mi zahteven vzpon ni uspel kar čez noč. Vendar, za javnost je bilo to skrito in je izgledalo kot dejanje od včeraj na da-
nes. Pa ni bilo tako, niti približno ne!«
S tem so gotovo povezani tudi vrhunski samostojni vzponi v Himalaji. Ali nam lahko zaupate, v čem je še skrivnost vašega uspeha v steni Lotseja, kjer so poprej že mnogim spodleteli različni poskusi vzponov?
»Že nekaj let nazaj sem uvidel, kaj se da v Himalaji narediti. Začelo se je pravzaprav z vzponom na K 2, nadaljevalo z Jannujem in se potrdilo z Lotsejem. Čutil sem, da je prišel čas, ko se to da uresničiti na podlagi vseh dosedanjih izkušenj. Moram reči, da je zelo malo ljudi verjelo v moj uspeh. Mislim, da je uspeh zato še bolj pomemben; pa ne zaradi rezultata, ampak zato, ker bi me v nasprotnem primeru gotovo obsojali, da hočem z glavo skozi zid. Na koncu imajo zmagovalci vedno prav, sicer pa bi me najbž naša alpinistična javnost poteptala.
Pomembno je, da človek ve, kaj zmore. Skrivnost uspeha je gotovo v psihi; očitno je, da imam dobre živce. Enako pomembna je vsesplošna alpinistična pripravljenost, o kateri sem že govoril. Tisti, ki so se preveč naslonili samo na svoje himalajske izkušnje, vmes pa se z ekstremnim plezanjem niso ukvarjali, gotovo niso bili sposobni reševati velikih problemov Himalaje. S tem nočem reči, zdi se mi celo noro pomisliti, da je najboljše na svetu, kar sem jaz naredil. Kdor je čustveno vezan na neko zadevo, je pač objektivno ne more in ne sme ocenjevati. Meni je pomembno, da sem splezal steno na način, kot sem si zamislil, ocenjujejo naj pa drugi!«
Podrobnosti o vzponu na Lotse so že znane. Zanima pa nas, kako ste doživeli prvenstveni vzpon na četrto goro sveta in kakšni so vaši občutki sedaj, ko je želeni cilj za vami!
»Ko sem odhajal na to odpravo, sem mislil le na najtežji del stene, ki se začenja nad 8000 metri višine. Za vse drugo sem bil prepričan, da bom lahko zmogel. To šem si potrdil med vzponom, čeprav sem imel pred njim podzavestno večje spoštovanje do Lotseja kot do tehnično zahtevnejše Jannujeve stene. Lotsejeva južna stena je bila
i s
k
vendarle tako razvpita, da podzavest nekako ni hotela mimo tega. Sploh pa bi bilo zelo težko - oziroma ne bi hotel - primerjati vzponov 1 obeh gorah. Lotse je tako kompleksen    problem, da ogromno  stvari  vpliva na uspeh. Najzahtevnejši del je bil težaven predvsem zaradi višine; če bi ga prestavil karti nižje, bi bil bistveno lažji, fc^ vendar ga je treba upoštevati D|j v dejanskih razmerah. Na vr-1 hu sem bil kar zdelan, a ob čutil sem olajšanje, da semfsp na koncu vzpona. Vedel sem, da sem en del načrta izpolni čakal pa me je še dokaj zah; teven spust po približno isti smeri.
Moji sedanji občutki nisO kaj posebni; zame bo Lots« kmalu pozabljen. Zadovoljenja pa sem, da sem si potrdil, kal sem mislil o stvari prej. 0 tem sem morda govoril prej nekoliko drugače, a le zato, ker bi mi kdo utegnil očitati neresnost.«
Ob vrnitvi domov ste izja\ vili, da je po Lotseju za nekoj časa Himalaje dovolj. Kak šen cilj bi bil ta čas še privid' čen za Toma Česna?
»Enkrat na leto imam ta' kih gora dovolj, ker je to psi' hično zahtevna stvar. Nočefl1 zajemati s preveliko žlico, kef se ti ob tem lahko zatakni Vseh ciljev, ki jih vidim, p3 se sploh ne da našteti. Zaefl' krat niso tako znani kot Lot' se, a gotovo bodo v alpinisti' čnih medijih odkrili nov p°' memben cilj. Ostaja še dovc ljenje za Anapurno, tako d? ta stena zagotovo pride pi"cJ i • ali slej na vrsto. Zanimajo me ^| tudi druge težke stene, prosto ^ plezanje in tekmovanja. TO' ^ rej, plezanja še nimam dO' \ volj.« *ii
Postali ste ena najmaf' ^ kantnejših alpinističnih oseb ^ nosti sedanjega časa. Alijet% za vas težak tovor ali zanos zđ \ nove vzpone?
»Ne, ni tovor za vzpone* ^<). je pa breme za siceršnje |^ vljenje. Nekako mi ne ustre' lf* za, če se o meni preveč gov? ^ ri. Mnogo prijetneje je hodi*' po cesti, če te nihče ne opa^1 Obenem je normalno, da p0' hvala za dobro opravlje^ delo človeku ugaja. Najbo'J pa me veseli, da je tudi z nm jo pomočjo jugoslovanski pinizem pridobil na veljavi svetu in doma.«
Besedilo: Stojan S*r Foto: G. Šin,|k
J[ek,22. maja 1990
ržavno prvenstvo v košarki za kadetinje
ŠPORT IN REKREACIJA
23. STRAN ©©S^SSJJSIKnCH-AS
iron za škofjeloške košarkarice
°fja Loka, 20. maja - Konec tedna je bil v Škofji Loki finalni /"'r kadetinj za državno prvenstvo. Organizator je bil domači .Odeja - Marmor. Vse štiri ekipe košarkaric kadetinj, ki so se *tile v finale, so pokazale dobro igro in so dokaz več, da ženska ^rka v Jugoslaviji dobiva nove, kvalitetne igralke.
jfromače košarkarice, ek;pa ^«ja - Marmor, so prvenstvo ""čale sicer malce razočaravaj se jim je v zadnji tekmi z ^Po Jezice zmaga izmuznila, •fcrn ko so skoraj vso tekmo 'jile. Hkrati pa so bile seveda povoljne, saj je že uvrstitev I štiri najboljše ekipe košaric kadetinj v državi velik Peh. Na turnirju pa so si prišle tretje mesto in bronasto
Finalni turnir se je začel v lit, 18. maja, ko sta se naj-•eJ pomerili ekipi Jezice iz 'pijane   in Hercegnovega. 'Jše so bile košarkarice Her-ovega, ki so si priborile pr-točki. V drugi tekmi so bile lsprotnice kadetinje Odeje -*rmorja in Spartaka iz Subo-J*> zmaga pa je po dobri igri upadla domačinkam. Tekmo-lJe se je nadaljevalo v sobo-.ko so v prvi tekmi Ljubljanske premagale ekipo Sparta-
Dolenc, trener ekipe Odeje *rmorja
Vladimir Pokaz, delegat košarkarske zveze Jugoslavije
ka, domače igralke pa so morale priznati premoč najboljše ekipe na turnirju, ekipe Hercegnovega. Odločilni nedeljski tekmi pa sta, v obračunu med ekipo Hercegnovega in Sparta-kom, prinesli zmago ekipi Hercegnovega, med Odejo - Marmorjem in Jezico, pa zmago Jezice. Tako so si prvo mesto na turnirju in s tem naslov državnih prvakinj za košarkarice kadetinje v letošnjem letu priborile igralke Hercegnovega, druge so košarkarice Jezice iz Ljubljane, tretje pa je škofjeloška ekipa Odeja - Marmor.
Kot odlični organizatorji so se izkazali člani košarkarskega kluba Odeja - Marmor, ki so tekmovanje izpeljali brez zapletov in pritožb. Delegat Košarkarske zveze Jugoslavije je bil Vladimir Pokaz, ki je po koncu državnega prvenstva košarkaric kadetinj povedal: "Za potek finalnega turnirja lahko rečem, da je bilo vse odlično
Kolesarska dirka "Pokal Škofje Loke"
jj^pfja Loka, 21. maja - Športni delavci iz Škofje Loke, sku-™j s kolesarskim klubom Sava iz Kranja in KK Janez Peter-B| Škofja Loka, tudi letos pripravljajo kolesarsko dirko, ki eje za točkovanje v kriteriju slovenskih mest. V lanskem le-1 se je kriterijske kolesarske dirke udeležilo 226 kolesarjev j* Vseh naših najboljših klubov, kot gostje pa so bili tudi koparski klubi iz Avstrije in Italije.
Letošnja kolesarska dirka "Po ulicah Škofje Loke - 90" J v petek, 25. maja, začela pa se bo ob 16. uri pred blagovno Nama v Škofji Loki. Prva nagrada v nagradnem skladu Je barvni TV sprejemnik.
V. S.
igaški izidi
e»ska rokometna liga, moški - Zadnja tekma v športni dvorani v Škofji Loki je prinesla poraz domači ekipi Šeširja, ki je mo-Priznati premoč ekipe Pomurke Bakovcev. Škofjeloški rokome-ftvso sicer računali na zmago, vendar pa je oslabljena ekipa gostov 0 edla in kljub izenačitvi v 25. minuti znala obdržati prednost. Na ^.ClJ je bil rezultat 25 : 29 za gostujoče moštvo. V naslednjem kolu ' / gostuje pri ekipi Jadrana.
iOv na rokometna liga, ženske - Rokometašice Kranja so tokrat go-kaje pri ekipi Jedinstva v Tuzli, kjer so imele kljub izenačeni igri ( Ijj^J več sreče gostiteljice, ki so zmagale z rezultatom 30 : 29 (14 : . \v ranJčanke so tako s 24 točkami na devetem mestu. L'iska rokometna liga, ženske - Rokometašice Alplesa, ki so gosti-ir^'Po Itasa Kočevje, so v športni dvorani Poden morale priznati 'iiih prvouvrščene ekipe iz lige. Rezultat je bil 20 : 26 za gostje, : porazu pa so se domačinke izkazale z borbeno igro. V nasled-^ kolu igrajo z ekipo Fužinarja.
V. Stanovnik
Košarkarice Odeje - Marmorja so na državnem prvenstvu osvojile tretje mesto in bronasto medaljo.
organizirano, da ni bilo nikakršnih pripomb in pritožb, pa tudi, da so se igralke in vodstvo vseh ekip obnašali kot
košarkaric kadetinj je v vseh pogledih uspelo, saj je bilo dosti kvalitetnih iger, na koncu pa so zmagale najboljše. Poleg tega so se dekleta spoznala in spoprijateljila med seboj, kar pa je tudi cilj športnih tekmovanj. Potrebno je tudi poudariti, da je v vseh teh štirih ekipah, ki so igrale na finalnem prvenstvu, nekaj zelo dobrih košarkaric, ki bodo čez nekaj let gotovo pomenile kaj tudi v jugoslovanski članski košarki." Igor Dolenc, trener ekipe kadetinj Odeja- Marmor pa takole ocenjuje igro domačih košarkaric: "Na republiškem prvenstvu smo bili drugi, zato smo se prijavili na polfinalni turnir v Novem Bečeju, kjer smo zmagali. Dekleta so že s samo uvrstitvijo v finale dosegle velik uspeh, tretje mesto in bronasta medalja pa pomenita za ekipo in loško žensko košarko novo potrditev. Premagali smo ekipo
Najboljša strelka finalnega tur nirja je bila domačinka Mateja Kržišnik.
pravi športniki. Dokaz temu je naprimer tudi to, da ni bilo na turnirju niti ene same tehnične napake in da je vse minilo v fa-ir play igri. Celotno prvenstvo
Spartaka in kljub dobri igri izgubili z Jezico in Hercegno-vim."
V. Stanovnik slike: G. Šinik
Triglavu tudi doma ni uspelo zmagati
Kranj, 20. maja - Letni bazen, Triglav : Primorje 10:10 (3:3, 2:3, 1:1, 4:3), gledalcev 1000, sodnika Prlainovič, Odalovič (oba Herceg Novi).
Triglav - Naglic, Hajdinjak, Drnasin, Peranovič, Cvitkovič, Čadež 1, Tukič 4, Grabeč, Ma-rinič 2, Ogrizek, Krivokapič, Štromajer 3, Troppan, Homo-vec.
Primorje - Petrić, Kožul, Glavan, Meden, Mamola, Fra-nuzovič, Dapčič 2, Vojinovič, Peculić 1, Unkovič 2, Novak 2, Barac, Ban.
Izključitve - Triglav 18, Primorje 24.
Četverci - Triglav 2 (1), Primorje 1 (1).
BKLZ ALKOHOLA
Ze v soboto bi morala biti v kranjskem letnem bazenu druga tekma v play outu. Srečali naj bi se ekipi Triglava in Primorja. Tekme v soboto ni bilo, ker se je pokvaril semafor. Tako je bilo srečanje v nedeljo.
Triglavu tudi v domačem letnem bazenu ni uspelo, da bi dobil drugo tekmo play outa z reškim Primorjem. Res je bil izid neodločen, a prvo tekmo na Reki je Triglav izgubil, zaradi česar je Triglav izpadel iz prve A vaterpolske lige, vanjo pa se je uvrstilo Primorje.
Z igralcem več so Kranjčani dosegli premalo zadetkov, pa tudi v drugi in tretji četrtini v dvanajstih minutah čiste igre niso dosegli gola. Ko bi pri izidu 8:8 v zadnji četrtini lahko povedli, je Krivokapič zastre-ljal četverca.
D. Humer
'TOSPORT BRUNNERr
CELOVEC, PISCHELSDORFERSTRASSE 189, Tel. 9943-463-47303 PRODAJA • SERVIS • STARO ZA NOVO • IZPOSOJANJE GORSKA, MESTNA, ŠPORTNA IN DIRKALNA KOLESA
Čeprav so kranjski vaterpolisti v povratnem srečanju z ekipo Primorja dosegli neodločen rezultat 10 : 10, to ni zadoščalo za obstanek v prvi zvezni vaterpolski ligi. Slika: G. Šinik
Kegljači KK »Ljubejj« prvaki Gorenjske
Ob množičnosti tudi kvaliteta
Pred štirimi leti so tržiški kegljači prevzeli v upravljanje kegljišče pod avtobusno postajo. V tem času so ga temeljito obnovili in pritegnili k udejstvovanju izredno veliko število prijateljev tega lepega športa.
Prva tri leta so dajali prednost rekreativnemu delovanju svojih članov. Ob vsem tem pa je zorela želja, da dosežejo napredek tudi na tekmovalnem področju. Ob različnih oblikah rekreativnih tekmovanj so pritegnili v svoje vrste precej kvalitetnih mladih kegljačev, ki so ob starejših lepo napredovali in tako je v letu 1989 prišla na dan skrita želja potegovati se za naslov prvaka Gorenjske. S tem bi bila najboljše v višji rang tekmovanja.
Začetek v gorenjski kegljaški ligi v minuli sezoni je bil zelo uspešen. Ekipo je v zmagovitem pohodu nekoliko zaustavil le poraz z Jesenicami doma in s kranjsko Savo v Kranju. Ta ekipa pa je bila tudi edini resni konkurent Tržiča-nom v boju za vrh.
Kegljači so v prvenstvu podrli povprečno po 4989,1 keglja na tekmo. Na domačem kegljišču je povprečni izid 4956,5, v gosteh pa 5021,6 keglja. V ekipi pa so v tem prvenstvu nastopali Cveto Zalokar (852,2 podrta keglja na tekmo, 856,9), Franc Nunar (839,3; 838,9; 839,7), Štefan Ahačič (829,1; 831,5; 826,2), Rudi Nunar (822,7; 808,5; 836,9), Janez Cerin (808,8; 783,4; 830), Jure Mejač (808,2), M. Slatnar (806,4) in Milan Krč (784,3).
Z osvojitvijo naslova prvaka Gorenjske so si tržiški kegljači priborili pravico nastopa na kvalifikacijah za vstop v drugo slovensko ligo. j ^.^
OD TEKME DO TEKME
Gorenjsko tekmovanje mladih tenisačev - Dvanajstega in trinajstega maja je Teniški klub Triglav iz Kranja organiziral gorenjsko tekmovanje mladih tenisačev, starih od 12 do 14 let. Med deklicami do 12 let so bile najboljše Petra Skočir, Neža Globočnik in Ana Škafar, med dečki pa Borut Škofic, Andrej Jernejšek in Jure Udovč. Med dečki do 14 let pa so prva tri mesta zasedli Samo Ošabnik, Aleš Kavčič in Uroš Jakopič.
J. K.
Uspešen nastop Darka Katrašnika v Avstriji - V Celovcu je bilo mednarodno tekmovanje v spretnostni vožnji motocikli-stov, na katerem je z motorjem Ducati 850 sodeloval tudi Darko Katrašnik iz Radovljice, član AMD Tržič. Bil je drugi med številnimi tekmovalci iz Avstrije in Jugoslavije. Po tekmovanju je bil še preizkus spretnosti montiranja gume na obroč. Tu je bil Darko najboljši in prejel za nagrado gumo za motor. Darko Katrašnik se je udeležil tudi odprtega avstrijskega prvenstva v motociklizmu, ki je bilo na Grobniku pri Reki. Darko je bil na motorju Ducati med 30 dirkači deseti.
M. Jenkole
Solidna nastopa Aleša Kunčiča - V Lenartu je bilo mednarodno tekmovanje v motokrosu, na katerem so sodelovali dirkači iz Zvezne republike Nemčije, Avstrije, Češkoslovaške in Jugoslavije. V kategoriji do 125 ccm je bil član AMD Tržič Aleš Kunčič deveti, v finalu 30 najboljših iz obeh kategorij (125 in 250 ccm) pa je bil Aleš dvajseti. V Šempasu pri Novi Gorici pa sta bili dirki za državno prvenstvo v motokrosu za kategoriji 80 in 125 ccm. V lažji kategoriji je med 27 dirkači Tomaž Zabret (AMD Tržič) zasedel 20. mesto, v močnejši kategoriji pa je bil Aleš Kunčič (Tržič),10., Andrej Ahačič (AMD Kranj) pa je bil 18.
M. Jenkole
Zmagali tržiški mesarji - Na balinišču Janeza Štefeta - Za-vrotarja je bil tradicionalni balinarski peteroboj. Zmagali so tržiški mesarji pred Pekovimi orodjarji, Obrtnim podjetjem Tržič in peki. Tekmovali so tudi posamezno. V bližanju so bili najboljši Mato Valjavec, Drago Cisič in Vili Planine, v zbijanju pa Drago Mikulandra, Marko Bahun in Peter Maje.
J. Kikel
Marmor zmagal v rekreativni košarkarski ligi - Košarkarski klub iz Gorenje vasi je organiziral tretje ligaško tekmovanje v košarki, v katerem so sodelovala štiri moštva: Marmor, mladinci, RUŽV in kadeti. V prvem kolu je RUŽV premagal kadete in mladinci Marmorja, v drugem kolu je RUŽV premagal mladince, Marmor pa kadete, v tretjem kolu pa so mladinci premagali kadete. Marmor pa RUŽV. O prvaku je odločala razlika v koših, to pa so imeli najboljšo igralci Marmorja, ki so osvojili pet točk, kolikor jih imajo tudi mladinci in RUŽV, kadeti pa 3 točke. Poseben pokal za najboljšega strelca je prejel 16-letni Matej Rupar, igralec kadetov, ki je dosegel 59 točk, drugi pa je bil s 50 točkami Zdravko Bogataj iz ekipe RUŽV.
I. Selak
Tekmovanje pri Vodovodnem stolpu - ŠD Vodovodni stolp je organiziralo prvomajsko tekmovanje v šahu in streljanju z zračno puško. Sodelovale so ekipe VP 1098, ZZB Britof, ZZB Vodovodni stolp in ekipe domačega športnega društva. V šahu so zmagali borci Vodovodnega stolpa z 19 točkami pred ŠD Vodovodni stolp I z 12 točkami, VP 1098 11 točk in ŠD Vodovodni stolp II s 6 točkami. V strelskem tekmovanju so bili prvi člani ŠD Vodovodni stolp s 490 krogi pred žensko ekipo ŠD Vodovodni stolp 473 krogov in VP 1098 411 krogov.
J. Zagore
V Grčijo na Olimp
Planinska sekcija »Alpetour« Škofja Loka organizira konec junija izlet v Grčijo. Na dvanajstdnevnem potovanju od 29. junija do 10. julija 1990 z modernim tudrističnim avtobusom bodo udeleženci poleg Olimpa obiskali še Solun, Atene, Tebe, Pirej, Korint... Vzpon na znani Olimp, kopanje v toplem Egejskem morju, obisk vrste znamenitosti, prenočevanje v turističnih kampih, vesela družba... Pridružite se jim. Vse informacije in prijave pri Jožetu Škorcu, tel.: 064-46-400.
/ ureja JOŽE KOŠNJEK
• VGRADNI ELEKTR0INŠTALAC1JSKI MATERIAL
• VODOVODNI MATERIAL
• MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE
POPUST VELJA ZA GOTOVINSKI NAKUP, ZA PRODAJO NA POTROŠNIŠKA POSOJILA IN ZA ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG.
UGODNOST SE UPOŠTEVA PRI MINIMALNEM NAKUPU NAD 500,00 DIN.
PODROBNEJŠE INFORMACIJE DOBITE V NAŠIH PRODAJALNAH.
MERKUR VAS VABI
OBVESTILO
Obveščamo vse naše kupce, da dne 23. maja 1990 popoldne pričnemo z obratovanjem bencinskega servisa
v Kranju, na Zlatem polju, Koroška c. 53/b.
Istočasno pa na isti naslov selimo tudi upravo teritorialne organizacijske enote Kranj.
Bencinski servis bo obratoval neprekinjeno, obenem pa
b.s. Labore II. preneha z nočno izmeno.
Priporočamo se za OBISK in vam želimo SREČNO VOŽNJO!
iti
-J*
1WI
BRt/ ALKOHOLA
JELOVICA
SEHMUIK
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
SGP Tehnik in Lokainvest Škofja Loka z dolgoletnimi izkušnjami in doseženim priznanjem najcenejše kvalitetne gradnje stanovanj v Sloveniji NUDITA MOŽNOST OBROČNEGA NAKUPA omejenega števila stanovanj v gradnji na Trati - Frankovo naselje v Škofji Loki. Informacije, prospekti in sklepanje pogodbe Lokainvest Škofja Loka, Titov trg 3 a,telefon: 064/621-781.
Priporočamo, da se čimprej odločite!
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA
OBČINA RADOVLJICA
SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE
OBVESTILO OBČANOM BOHINJA
Na podlagi odredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Radovljica, ki jo je IS SO Radovljica sprejel na 141. seji dne 15. 5. 1990 Sekretariat za notranje zadeve občine Radovljica obvešča občane matičnega območja Bohinja, da bodo zaradi zmanjšanja števila zaposlenih matičarjev uradni dnevi pri Krajevnem uradu v Bohinjski Bistrici od 21. maja letos do nadaljnjega ob torkih, sredah in petkih. Ob ponedeljkih in četrtkih Krajevni urad ne bo posloval. Hvala za razumevanje.
Sekretar Peter Šlegel
Iskra UniTEL Podjetje telekomunikacij, računalništva in elektronike, p. o. 64273 Blejska Dobrava 124 Telefon: 064 82 861
Objavljamo javno dražbo rabljenih osnovnih sredstev, ki bo v prostorih prodaje dne 29.5.90 ob 15. uri na Blejski Dobravi 124 in nato vsak prvi torek v mesecu ob isti uri, pod istimi pogoji.
OSNOVNA SREDSTVA
NAZIV OPREME	TIP	PROIZVAJALEC	INVENTARNA ŠTEVILKA	IZKLICNA C DIN	OPOMBA
1 Uporovna dekada	L 111	Iskra	87842	700 00	
2 Kondenz dekada	MA2404	Iskra	84670	132800	
3 upor 100 ohm. 1,8 A	PRN320	Iskra	84477	550 00	
4 Osciloskop	D 10	Tektronix	43934	3500	Deluie 20 MHz
5 Vanak	HSN0300	Iskra Horjul	084630	1717	Sek 300V10A
					max Dela
6 Stroj za krtačenje	SEHO 7325	SE-	88905	40000	širina traku
		ITZ & GMBH			250 mm
7 El viličar bočni	ESM-1000	Primat	57351	70000	Baterija slaba.
					1000 kg
8 Stroj za krivljenje					Zrak 6 bar,
uporov					1985, malo
	BV-08	Geissler	85411	28000	rabljen
9 Koncentrator, JUPAC	MPD 108/4	Dvnatech	100157	16000	L 1981, DELA
10 Terminal	IVEL 110	IVASIM	82576	2000	L 1985 DELA
11 Pnevmatska stiskalnica					L 1971 Tlak
	0840	Bosch	28801	5000	800 Kp
12 Controler					SOmchdisc,
	61 C	IBM	086835	12000	dela
13 Terminal	3178 C	IBM	087204	3000	Dela
14 Navijalni stroj	WEK	Aumann	20682	4000	
15 Kamp prikolica	ADRIA 450	IMV Novo	DO-113.93001	5500	Teža 850 kg
		mesto			
16 In ostala osnovna sredstva po seznamu, ki si ga lahko ogledate v podjetju
Ogled O. S. vsak delovni dan od 8. do 14. ure
Varščino v višini 10 % od izklicne cene bomo sprejemali na dan javne dražbe.
Nakup bo po sistemu »VIDENO-KUPUENO«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Kupec plača in odpelje kupljeno najkasneje v roku pet (5) dni po javni dražbi.
Prometni davek ni vračunan v ceno.
== zavarovalna skupnost triglav
n. sol. o. Ijubljana
GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST n. sub.o.
640UI KHAN.I Oldhgnitkj 2 * talctrm IOC41 rjfjl  — v P 191
Odbor za medsebojna delovna razmerja pri delovni skupnosti ZS Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj, objavlja naslednja prosta dela in naloge:
SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ, ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ V ZASTOPU JESENICE - PLAVŽ
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s poskusnim delom do štiri mesece.
Za opravljanje navedneih del in nalog mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da ima srednjo oz. najmanj poklicno šolo neopredeljene smeri, 1 leto delovnih izkušenj, starost najmanj 18 let, (moški) odslužen vojaški rok, veselje do terenskega dela in do dela z ljudmi ter da stanuje v zastopu oz. njegovi neposredni bližini.
Kandidati za opravljanje navedenih prostih del in nalog naj svoje prošnje, napisane lastnoročno pošljejo na naslov: Delovna skupnost Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj, sektor za samoupravno organiziranost in kadre.
K prošnji je treba predložiti tudi zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih pogojev.
Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objavnega roka.
CESTNO PODJETJE KRANJ p. o.
KRANJ. JEZERSKA C 20 S TEL 26861. TELEX 37720 CP KRN YU
Po sklepu komisije za delovna razmerja, objavljamo prosto delovno mesto:
OPRAVLJANJE PRAVNIH ZADEV - 1 DELAVEC
Pogoji:
diplomirani pravnik, 5 let ustreznih delovnih izkušenj, pravosodni izpit, 3 mesečno poskusno delo. Za objavljeno delovno mesto bomo z delavcem sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: CESTNO PODJETJE KRANJ, Jezerska cesta 20.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po sprejemu sklepa.
HOTEL
GRAJSKI DVOR RADOVLJICA
Komisija za delovna razmerja Hotela Grajski dvor Radovljica razpisujejo prosta dela in naloge: KUHARJA Pogoj:
— srednja šola gostinske usmeritve IV. ali V. stopnje, delovne izkušnje zaželene.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s poskusnim delom 2 meseca. Pisne vloge z dokazili sprejema 15 dni po objavi za delovna razmerja Hotela Grajski dvor Radovljica, Kranjska ul. 2. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh.
Tovarna obutve "PEKO" Tržič, p. o.
razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja dela in naloge
DIREKTORJA TEP PGP
Pogoji za sprejem:
- dipl. inženir kemijske tehnologije, dipl. inženir strojništva, dipl. organizator dela in 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu,
- izpit iz varstva pri delu
- šola za poslovodne kadre
- aktivno znanje enega tujega jezika
- pasivno znanje enega tujega jezika DIREKTORJA INVESTICIJSKEGA SEKTORJA Pogoji za sprejem:
- dipl. gradbeni inženir z opravljenim strokovnim izpitom,
- dipl. ekonomist
- 3 leta delovnih izkušenj
Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi v časopisu Gorenjski glas na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Ma-rie aux Mineš 5.
O izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku prijavnega roka.
Izbrani kandidat bo združil delo za nedoločen čas za štirih' tni mandat.
Jek,22. maja 1990
/ KRONIKA
k gorenjskem delu zelene meje ni streljanj
al beguncev iz Vzhodne
25. STRAN »]I®KJ»iSIGLAS - i
vrope se je umiril
»j, 21. maja - Gorenjska ima kar 111 kilometrov državne meje z je, da bi take ljudi zavrnili že jrijo in Italijo. Nadzor nad prehajanjem meje je na mejnih pre- ob prestopu v našo državo, *«ih prvenstvena domena policije, medtem ko je za stometrski pas vendar je to odvisno od tega, zelene meje zadolžena vojska, Čeprav ima tudi tu policija obča- kakšen sporazum ima Jugosla-j* akcije, praviloma skupaj s carino in sodelovanjem vojske. Jj*ko Guzzi, vodja sektorja Uprave za notranje zadeve Kranj za Jo, pravi, da na gorenjskem delu zelene meje zlasti zadnja leta P rekoč ni streljanj ali celo žrtev, čeprav imajo vojaki v primeru jalnih prehodov meje pravico uporabiti orožje. 'Gorenjskem je šest mednarodnih mejnih prehodov, od tega 'železniški in en letališki. Koliko ljudi prestopi mejo? »Lani je bilo skupaj nekaj
vija z določeno državo. Lahko ga samo opozorimo, da bo na avstrijski ali italijanski meji zavrnjen.«
Kaj se zgodi z begunci, ki jim ne uspe na drugo stran?
Hot 18,2 milijona potnikov **jnerje med domačimi in to je bilo približno 45 proti odstotkov. Glede na visoko **jlo potnikov in vozil ter *fodno" lego mejnih preho-
* (od cestnih so kar trije na > ^morski višini tisoč metrov,
*od teh, to je Korensko sed-"i Ljubelj, je prestopilo kar milijonov ljudi) lahko re-'» da je prehodov premalo 'r0ma, so objektivni razlogi, toj promet ne poteka vselej
* zastojev. Karavanški pre-Jbo velika razbremenitev za Nje cestne mejne prehode, M>ej še za tovorni promet, Ire zdaj večinoma prek Ljute.«
Mi težnja po tisočmetrskem Rskem obmejnem pasu morda ^»i tudi nezaupnico policiji j, varovanju državne meje? *šno je vaše stališče do tega ''•loga?
?Uhko onovim stališče renskega sekretariata za no-'je zadeve Slovenije; mi P proti kilometrskemu pasu, *o bolj, ker tudi v Vzhodni F°pi padajo železne zavese, Jinski zid, žične ograje, ko "kinja brisani prostor, skrat--f ko izginjajo vse umetne ovi-m lahko preprečujejo pre-'prek meja. Razširitev pasu 0 na tisoč metrov bi marsi-- Spremenila, zlasti v Slove-Ikjer državna meja poteka mesta, vasi, bi zmotila tu-točin dela, življenja ljudi.
J£ni kot nezaupnice do mili-fnstojnosti oziroma naloge tosno razdeljene, iz poda-1 ki kažejo naše delo, pa I---
Lani je predpise, ki urejajo prehajanje prek meje in gibanje v obmejnem pasu, prekršilo rekordno število 474 ljudi (toliko so jih obravnavali), medtem ko leto prej "le" 256. Od teh je bilo 328 tujcev in 146 naših državljanov. 209 kršitev je bilo na t.i. zeleni meji. Med tujci je bilo lani največ ljudi iz Vzhodne Evrope, in sicer iz Romunije (213). Letos se je val iz Vzhodne Evrope umiril. V prvih treh mesecih smo zabeležili 41 kršitev, od teh deset poskusov ilegalnih pobegov iz Jugoslavije, 28 uspelih pobegov in tri pribege nazaj. Med znanimi 75 kršitelji je bilo samo osem Romunov, dva Čeha, dva Bolgara, deset Egipčanov, trije Maročani, devet Afganistancev, dva Turka, 39 pa je bilo naših državljanov. Večina je ekonomskih emigrantov, kar najzgovorneje potrjuje Zahodna Nemčija, ki Jugoslovanom grozi z vizumi in zelo zelo redkim, ki prosijo za politični azil, ugodi. Zakaj torej naši ljudje raje ne odhajajo na tuje s potnimi listi? Odgovor, da jim potni list ni bil izdan ali pa jim je bil odvzet, kažejo na to, da se za ekonomsko emigracijo vendarle najbrž skriva tudi kaj drugega...
pa tega predloga ne poj-
nihče ne more reči, da milica svojih nalog ne opravi.«
Kako obsežno je ilegalno prehajanje meje?
»Gre za nedovoljene prestope meje na t.i. zeleni meji, to je zunaj mejnih prehodov, oziroma za prestope brez potrebnih uradnih listin, kar pa se dogaja tudi na mejnih prehodih, posebej na železniškem. Precej je tudi primerov ponarejenih dokumentov ter prehodov z veljavnimi dokumenti, potrebnimi za našo mejo, ki pa ne zadoščajo drugi državi. Gre predvsem za ljudi brez vizumov, ki jih tuji varnostni organi zavračajo. Seveda bi bilo enostavne-
»Vseh beguncev ne moremo vrniti tja, od koder so prišli. Če
ugotovimo, da gre za begunce, v dogovoru z republiškim oziroma zveznim sekretariatom za notranje zadeve te ljudi napotimo v zbirno begunsko taborišče v Beograd, kjer čakajo na nadaljnjo usodo. Večina ne želi ostati pri nas, ampak oditi na zahod. Nekateri se naveličajo čakanja in ponovno poskušajo ilegalno priti v Avstrijo in naprej v Zahodno Nemčijo, kjer so podobno zbirna taborišča. Po naših ugotovitvah je večina beguncev neorganiziranih. Praviloma skušajo prestopiti mejo v bližini mejnega prehoda, zelo redki (razen Čehov) pa kot planinci. Z Avstrijo imamo namreč sporazum o prehajanju meje naših in njihovih planincev na planinskih prehodnih mestih Kepa, Stol, Belšči-ca, Savinjsko sedlo.«
.Ali na mejah odkrivate tudi tihotapce mamil, orožja, teroriste?
»S spremembo zakonodaje, zlasti slovenske, nedovoljene trgovine skoraj ni več. Izjema so seveda mamila, orožje in še nekatere stvari. Takšne primer, vključno s terorizmom, imajo v rokah v glavnem ljubljanski organi za notranje zadeve. Lani smo presekali kanal, ki je s Filipinov prek brniškega letališča vodil mlada dekleta ilegalno v Italijo. Ker so bili potniki za nas korektni, smo stvar lahko reševali le na ravni konzularnih predstavnikov. Sumili smo namreč, da gre za trgovino z belim blagom. Tihotapljenja mamil je kljub obsežnemu delu razmeroma malo, največkrat so skrita na vlakih, tihotapec pa ostane neznan.«
H. Jelovčan
Dolgoprsta očim in mladoletnik
Končana veriga skrivnostnih vlomov v Škofji Loki
Škofja Loka, 17. maja - V Škofji Loki in okolici je bilo od oktobra do aprila večje število vlomov v gostinske lokale, trgovine, osnovne šole in počitniške hiše. Po obsežnem delu kriminalistov UNZ Kranj in škofjeloških miličnikov sta storilca znana. To sta domačina Miha Kankelj in še ne 16-letni sin njegove žene, ki sta dejanja priznala.
NA SONČNI ^PVSTRANI ALP
Alples za čistejše okolje
Železniki, U. maja - V tamkajšnji tovarni pohištva Alples so zaradi onesnaževanja zraka odločili za temeljito čiščenje dimnih plinov iz njihove kotlovnice. V začetku junija načrtujejo montažo pilotne čistilne naprave, ki naj bi jo čez eno leto dopolnila naprava z okrog 80 odstotkov večjo zmogljivostjo. Njeno delovanje bodo kot člani novo ustanovljenega konzorcija predstavili na bližnjem sejmu Tehnika za okolje.
Sprehod po tovarniškem dvorišču prepriča naključnega obiskovalca, da je zavest o koristnosti urejenega okolja Prodrla med večino delavcev. Zlasti za vodilne delavce pa je bil v preteklosti trši oreh, kako zmanjšati onesnaženost Zraka zaradi izpuhov iz tovarniške kotlovnice, kjer so po-kurili vse gorljive odpadke. Stara čistilna naprava namreč ni več zmogla očistiti dimnih plinov do te mere, da bi zadostila novim, strožjim predpisom o dovoljenih količinah Onesnaževanja zraka.
»Prav zaradi stalnega zaostrovanja predpisov smo se odločili za nov način čiščenja dimnih plinov,« razlaga Janez Šolar, zadolžen za razvoj čistilnih naprav pri energetskih investicijah Alplesa, »s katerim bo moč zmanjšati tudi agresivnost plinov. Ljubljanski IMP in celjski EMO nam izdelujeta na osnovi projekta ljubljanske fakultete za strojništvo Pilotno čistilno napravo, ki jo bomo montirali verjetno v začetku junija. Že prej nameravamo članice konzorcija, v katerem je poleg naštetih in naše tovarne tudi inženirski biro ljubljanskega Elektroprojekta, predstaviti laboratorijski model rotacijskega izločevalnika za načrtovano čistilno napravo na Sejmu Tehnika za okolje med 22. in 25. majem v Ljubljani. m> bo prvi poskus za pridobivanje drugih naročnikov in denarja za uresničitev projekta.«
Do jeseni bodo v Alplesu merili učinkovitost pilotne čistilne naprave, za katero je že sedaj znano, da bo imela °krog 20 odstotkov zmogljivosti končne čistilne naprave. S *° napravo, ki naj bi začela obratovati Jconec leta 1991, pa začrtujejo okrog desetkratno zmanjšanje emisij glede na sedanje vrednosti onesnaževanja zraka. S. Saje
Obtožnica ju bremeni kar 29 kaznivih dejanj, od teh 20 vlomnih tatvin, štirih poskusov vlomov, treh tatvin koles in enega odvzema kolesa z motorjem ter poškodovanja tuje lastnine. Več kot 90 odstotkov ukradenih stvari so kriminalisti uspeli vrniti pravim lastnikom.
Vlamljala in kradla sta večinoma ponoči oziroma pozno zvečer. Običajno sta razbijala vrata ali okna. Pri "delu" sta praviloma uporabljala izvijač in sekiro, sledi pa zabrisala z rokavicami. Odnašala sta najrazličnejše stvari, od opreme za tenis, električnih delovnih strojev, akustičnih aparatov do kož, oblačil, hrane in pijač, zračnih pušk, žetonov za biljard in podobno. Preden so ju prijeli, sta vlomila v trgovino Ziherl v
Škofji Loki. Zanimivo je, da sta poskušala vlamljati tudi na bolj "profesionalne" načine, to je s prirejenim ključem in vrtanjem, vendar sta bila bolj slaba posnemovalca filmskih roparjev.
Da vendarle nista kakšna zakrknjena kriminalca, sta pokazala tudi v preiskovalnem postopku, ko sta kriminalistom pošteno povedala za svoja dejanja. K vlomom in tatvinam ju je gnala predvsem želja, da bi sčasoma z nakradenim orodjem opremila lastno delavnico. Od tod tudi razlaga, zakaj stvari nista prodajala naprej, ampak zadrževala pri sebi, tako da so jih oškodovanci večidel lahko dobili nazaj.
H. Jelovčan
S SODIŠČA
Eden od vlomilcev v blejsko zlatarno se je pritožil
Res nista kradla načrtno?
Radovljica, 21. maja - Na sodbo, izrečeno 4. aprila na Temeljnem sodišču v Radovljici, se je pred uveljavitvijo pravnomočnosti pritožil eden od vlomilcev v zlatarno Alojza Pavlovskega na Bledu, Esad Ponjević. Pred Višjim sodiščem v Ljubljani bo skušal dokazati, da z Eminom Sadikovićem dejanja nista vnaprej načrtovala, ampak sta ga zagrešila naključno.
Sodišče v Radovljici ju je spoznalo za kriva in ju obsodilo vsakega na eno leto zapora. Miličniki *o ju odkrili tako rekoč pri dejanju, po naključju, ko so raziskovali neki drug primer.
22-letni Emin Sadikovič iz Todorova v občini Velika Kladu-ša in njegov leto starejši rojak Esad Ponjević, ki sicer stanuje v Ljubljani, oba brez zaposlitve, sta 15. februarja letos okoli pol treh zjutraj, ko sta šla iz diska, vlomila v zlatarno Alojza Pavlovskega na Bledu. Sadikovič je v izložbeno okno vrgel sekiro, razbil steklo, nato pa sta iz izložbe ukradla več srebrnih oziroma koralnih zapestnic, verižic, uhanov v skupni vrednosti 10.714 dinarjev.
H. J.
"Zeleni" bencin samo za tujce?
Lani sta Petrol in Istrabenz na 73 bencinskih črpalkah v Sloveniji in na treh na Hrvaškem prodala skupaj 14,3 milijona litrov neosvinčenega bencina. Glede na to, da smo ekološko čisti bencin pri nas začeli prodajati šele pred štirimi leti, je na lansko številko vsekakor treba gledati z določeno naklonjenostjo.
Na Gorenjskem imamo sedem bencinskih črpalk, kjer prodajajo neosvinčeni bencin, in sicer v Podkorenu, Kranjski gori, na Jesenicah, Bledu, v Lescah, Tržiču in Voklem, če Medvod in Domžal ne štejemo za gorenjska. Kot lahko razberemo z "zemljevida", so črpalke razporejene ob glavnih prometnih žilah, ki nas povezujejo z razvitim severom. Iz tega ter iz podatka, da večji del tega goriva prodajo poleti, ni težko napraviti zaključka, da je "zeleni" bencin namenjen predvsem voznikom, turistom s severa, kjer je ekološka osveščenost našla skupni jezik z vodilnimi proizvajalci avtomobilov.
Žal mi o takšnih vozilih domače "pameti" zaenkrat lahko le sanjamo in upamo, da ne tako dolgo kot Trnuljčica. Žal nam je veliki večini zaenkrat tudi še zaprta pot do tujih vozil na neosvinčeni bencin, čeprav bi bilo logično, da bi država takšen uvoz celo spodbujala. V številnih debatah o onesnaženosti zraka namreč slišimo tudi strokovne izjave, da k onesnaženosti (v mestih) prispeva kar tretjino promet! Dokazujejo tudi škodljivosti svinca v hrani, ki raste blizu prometnih žil in jo uživamo bodisi neposredno ali pa predelano (v mleku). Govorijo o nujnem najmanj 800-metrskem varstvenem pasu.
Prodajalci goriv obljubljajo, da bo število bencinskih črpalk z neosvinčenim bencinom še naraščalo. Njim ta bencin z višjimi maržami prinaša višji dobiček, mi pa se bomo očitno še lep čas veselo vozili s starimi smrdečimi škatlami (113 tisoč vozil je v Sloveniji starejših od deset let) in se tolažili, češ nam tujci vsaj zraka ne svinjajo, če že kakšnih drugih posebnih skupnih koristi nimamo od njih...
H. Jelovčan
VEČ   KOT ČASOPIS
SEDEM DNI
Zgorel kozolec
Žiri, 16. maja - Malo pred tretjo popoldne je ognjena strela udarila v dvojni kozolec Janeza Kavčiča na Breznici pri Žireh. Kozolec se je takoj vnel. V njem je bilo približno dvanajst ton sena in dvajset kubičnih metrov raznih desk. S pomočjo sosedov je lastnik uspel rešiti krožno žago za rezanje lesa, dočim je ostalo, tudi trosilec gnoja in tri gumijaste vozove uničil ogenj. Čeprav je prišlo na pomoč 45 gasilcev, niso imeli več kaj gasiti. Po laični oceni je škode za okrog 400.000 dinarjev.
Trojno trčenje v Virmašah
Virmaše, 16. maja - 32-letni Mihael Gril iz Podlubnika je peljal od križišča Stari dvor-Škofja Loka proti Virmašam, za njim pa 21-letni Robert Jurčič s Križne gore. Pred križiščem s stransko cesto, ki vodi do betonarne SGP Tehnik, je Jurčič kljub polni črti začel prehitevati Grila. V križišče sta pripeljala vštric. Tedaj je s stranske ceste pripeljal Jože Ravnikar, roj. 1956, iz Stare Loke, ki je z avtom zavijal desno proti Škofji Loki. Ker je bilo z njegove strani križišče nepregledno zaradi kupa zemlje, je zapeljal nekoliko na cesto, da bi se prepričal, ali je prosta. Ker sta bila takrat Gril in Jurčič vštric, je Jurčič najprej trčil v Ravnikarjevo vozilo, nakar ga je odbilo še v Grilo-vo. Po 30 metrih vožnje je Jurčiča zaneslo levo na travnik, voznik Gril pa je bil tako zmeden, da se je ustavil na travniku na desni strani ceste šele po 150 metrih. V nezgodi je bil Robert Jurčič huje ranjen.
Vinjen izsilil prednost
Kočna, 18. maja - 28-letni Suad Dedič z Jesenic, osumljen pijanosti, je ob 21.15 z osebnim avtom pripeljal po makadamski stranski cesti v križišče z regionalko Javornik-Gorje, pri čemer je izsilil prednost pred mopedistom Jankom Vebrom, ki je bil v trčenju huje ranjen in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Otrok čez cesto
Križe, 18. maja - Kranjčanka Bojana Prinčič, roj. 1961, je ob 16.45, koje vozila od Pristave proti Križam, pred križiščem pri trgovini na prehodu za pešce zbila triletnega Jana M'heliča iz Zg. Veterna, ki je takrat prišel iz trgovine, na drugi strani zagledal starega očeta in stekel proti njemu. Voznica, ki je peljala počasi, je na prehodu zavrla in ustavila, deček se je zaletel v zadnjo desno steno avta, od koder ga je odbilo in je padel. Z zlomljenima kostema goleni se že zdravi doma.
Z avtom v drevo
Lancovo, 18. maja - Ob pol devetih zvečer je 28-letni Ljubo Bremec iz Mošenj z avtom vozil od Radovljice proti Kamni gorici. V nepreglednem ovinku pred Zg. Lancovim je, očitno vinjen, zapeljal naravnost čez levi vozni pas, prek neutrjene bankine s ceste, prvo drevo oplazil, v drugo pa trčil. Imel je srečo in bil le lažje ranjen.
Nedeljska prometna gneča
Kranj, 21. maja - Ker so zaradi številnih prireditev, od miss narcis do dneva Gorenjcev, ter vračanja zdomcev na delo v tujino v nedeljo pričakovali gostejši promet na gorenjskih cestah, so se miličniki odločili za skupinski nadzor prometa s helikopterjem. Čeprav je bila večina voznikov na izletih in se jim torej nikamor ni mudilo, je bila dveurna bera prekrškov kar plodna. V dveh urah so miličniki našteli 67 kršitev predpisov; za 25 lažjih kršitev so voznike opozorili, pet se jih bo zagovarjalo pred sodnikom za prekrške za hujše kršitve, 33 so jih denarno kaznovali, enemu pa vzeli vozniško dovoljenje in prepovedali nadaljnjo vožnjo. j
reja HELENA JELOVČi
lvl*l"l ItMTl
SERVISNO PODJETJE KRANJ, p.o.
objavlja prosta dela in naloge pod št.
1. KV ZIDARJA Pogoji:
IV. ali III. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne gradbene smeri
najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj na splošno zidarskih in pečarskih delih dvemesečno poskusno delo in pod št.
2. TESARJA Pogoji:
IV. ali III. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne gradbene smeri
najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj na ustreznih delih dvemesečno poskusno delo
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Servisno podjetje Kranj p.o. Tavčarjeva ul. 45.
GRADBENI MATERIAL
Ostrešje v izmeri 20x10 m in rabljeno strešno opeko Folc, prodam. Na vasi 4, Voglje 7393
Prodam OKNO KM Logatec | 100x120. Salmič, Britof 231 B 7656 »
Kvalitetno in poceni nudim
FRIZERSKE USLUGE
na vašem domu.
Z0RICA, tel. 38-809
Gradbeno « 37-255
DVIGALO
prodam. 7671
POSESTI
Prodam nova gražna vrata Jelovica za 4000,00 din. « 83-658 7700
Prodam «26-775
gradbeno
BARAKO. 7712
Po ugodni ceni prodam cca 5 kubi kov suhih (7let) mecesnovih plohov in desk. «81-142, v sredo do
15. ure_7726
Po zelo ugodni ceni prodam novo, strešno cementno opeko ŠPIČAK. Jožefa Brečko, Sebenje 67, Bled _7739
Prodam opečne VOGALNIKE 20x19x40, 40 odstotkov ceneje. «79-415 7793
aerodrom ljubljana p.o.
Na podlagi statuta podjetja delavski svet razpisuje dela in naloge:
GLAVNEGA DIREKTORJA
Kandidati morajo poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
- visoka izobrazba družboslovne ali tehnične smeri,
- 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, zaželeno na področju prometa
- znanje enega svetovnega jezika, zaželeno angleški jezik
- sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanje zaposlitve
Od kandidatov pričakujemo predstavitev razvojnega plana letališča ter poslovne politike z delovnim programom podjetja. Glavni direktor bo imenovan za mandatno obdobje štirih let.
Vloge z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: AERODROM LJUBLJANA - Kadrovska služba - "razpisna komisija" Zg. Brnik 130 a, 64210 Brnik.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po imenovanju. ,
MALI OGLASI
© 27-960 Cesta JU 16
APARATI STROH
Prodam rabljen - obnovljen PRAL-Nl STROJ Gorenje. «46-103 7324
Japonski VIDEOREKORDER in VI-DEOKAMERO Sony novo, poceni
prodam. « 22-586_7420
Poceni prodam CIRKULAR Mio Standart trofazni motor in KUPIM rabljeno streho za Jugota. Kokrica c. na Belo 19,« 28-237 7668 Prodam dobro ohranjen skobelni stroj na 4 operacije, del š.40 cm. Perne, Zg.Besnica 20 7670
Novo prikolico za traktor Pasquali prodam. Stare, Koprivnik 57, Bohinj_7688
Prodam VIDEOREKORDER star 10 mesecev. «622-425_7705
Prodam barvni TV Nokia 51, star 3 mesece, za 8000,00 din. Ogrin Slavko, B. Bistrica, Mencingerjeva
9
7737
BRLZ ALKOHOLA
R.  BITENC.Vodopivteva 3, 64000 KRANJ
stan.: Trubarjev trg 9,     tel.: 064 23-394
OKVIRJI SLIKE OGLEDALA za stranke: 10-15, 16-19, ob sobotah zaprto
Sporočamo žalostno vest, da je umrla
MARGARETA (Metka) ERŽEN
roj. 1901
Od nje se bomo poslovili v torek, 22. 5. 1990 ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Do pogreba leži v mrliški vežici.
VSI NJENI
OBRTNIKI! Oddam v najem DELAVNICO s skladiščnimi prostori, primerno za razne vrste dejavno-stil Šifra: PRILOŽNOSTI 7651
Vseljivo hišo 8 km iz Kranja proti Gorenjski, ugodno prodam. « 70-724, popoldan 7669
Na lepi sončni lokaciji (1200 kvad.m) v bližini Tržiča (pod gorami) prodam hišo v 4-5 fazi izgradnje, najboljšemu ponudniku. Objekt je primeren za manjšo obrtno ali gostinsko dejavnost. « 50-793, od 19. do 20. ure 7672
Prodam prikolico z baldahimom Adria 310, rabljena eno sezono, ohranjena, stara 3 leta, za 53000,00 din. Ogled po 18. uri. « 27-449
_7706
PRIKOLICO Adria 465 de luxe, izvozni model, s kompletno opremo in predprostorom, še neuporabljeno, prodam. «21-840 7716
Montažni NADSTREŠEK za avto, prodam. « 27-803_7717
Prodam večjo količino poljskega SENA. Tonejc Alojz, Boh. Bela 11 7722 ■84-964 7723
VOZILA
OVERLOCK Pfaff in gospodinjski ŠIVALNI STROJ Pfaff, nova, nerabljena, ugodno prodam.« 25-650 _7747
Prodam kosilnico Reform, škropilnico 340, plug PTO 2, trosilec Vi-con« 22-831_7755
Prodam barvni TV Iskra za 3000,00 din. « 23-201 in 45-376 7767
Prodam skoraj nov AKUMULATOR za Z 101. Homan, Ljubljanska 19b, Kranj Labore_7783
Ugodno prodam GLASBENI STOLP NORDMENDE z daljinskim upravljanjem. «80-170 7785
Prodam SLAMOREZNICO s puhal-nikom. Kleindienst, Brezje 27 7789
Prodam dobro ohranjeno slamo-reznico s puhalnikom. Kleindienst Mateja, c. 26. julija 9, Naklo 7790
KOSILNICO gorenje muta 130 cm, fraza, prodam. Franc Lado, Tomšičeva 81, Jesenice 7792
mva uiti
*am nudi po UGODNIH CENAH: J
poročne obleke iz uvoženega materiala; tudi za bodoče mamice j otročke, dekliške, fantovske, ženske in močke kopalke vseh velikosti in različnih krojev
- svečane obleke
- krila in bluze
- moike, ženske in otročke pletenine
- perilo
- babv oblačila
- dekličko in otroško konfekcijo
- otroško obutev (od št. 18-34); udobne otročke copatke • cokle - s pregibnim podplatom
- medicinska obutev in obutev za prosti čas S\ZA OBISK SE PmroR0ČAMpi*s*s^
KUPIM
Kupim citre, lahko poškodovane. Sušnik, Boh. Bela 82_7760
Kupim rabljen avtomobil Z 101, Z 750 ali JUGO. «51-525 7777
trgovina - bou t ique
C. Jaka Platiše 17 Kranj, tel.: 34-002
Po konkurenčnih cenah vam nudimo:
• kozmetiko
- tudi program za nego nohtov
• drogerijske izdelke
• fino žensko spodnje perilo
• ženske kopalke
• bižuterijo in modne dodatke
• ročne ure, sončna očala, filme
Posebna ponudba opreme za tenis
Kupljeno blago po želji aranžiramo. Sprejemamo filme v razvijanje.
Priporoča se SITAR* Radovljica!
LOKALI
V okolici Kranja vzamem v najem PROSTOR za izdelavo notranje opreme za barko in ostalo mizarsko obrt. Tornar, Predoslje 110, Kranj_7643
Najamem PROSTOR za majhno tr-govino v Kranju. Šifra: DELO 7710
V najem oddam prostor za obrt, 100 kvad. m v okolici Jesenic in prodam HAB dvigalo Astra. «80-607 ali 80-134_7766
OBVESTILA
ORGANIZIRAMO tedensko dostavo manjših količin iz Munchna in okolice v Kranj ali na Jesenice. «75-337 ali 25-776_7733
ORGANIZIRAMO tedensko dostavo manjših količin iz Munchna in okolice v kranj ali na Jesenice. « 75-337 ali 25-776 7735
Podjetje na Gorenjskem s skladiščnimi prostori, pisarno in računal, opremo, prodamo ali oddamo. Možnost kredita. Šifra: IZREDNA PRILOŽNOST_7692
Eno ali več prostorov-sob oddam v središču Kranja za pisarne ali mirno dejavnost. Šifra: SREDIŠČE _ 7738
STANOVANJSKO HIŠO v centru Tržiča s centralno, telefonom, takoj vseljivo, prodam. «52-354, po 19 uri_7794
POZNANSTVA
Kranjčan, samski, brez otrok, nevezan, v tridesetih, mladosten, ne-alkoholik, zaradi prezaposlenosti brez družabnih možnosti, osamljen, blag in odločen iščem sebi primerno dekle ali žensko za trajno zvezo, videz ni zelo pomemben, lahko močnejša, šifra: JANEZ, 176/70_6816
RAZNO PRODAM
Prodam otavo, opeko špičak, kostanjeva drva in butare. Bašelj 33 _7654
Prodam SENO. «66-502, popoldan_7659
Prodam TELEVIZOR gorenje, pomivalni stroj Candy starejši in športno kolo Bottecchia. Pire, St. Žagarja 40, Kranj, « 26-984 7661
Prodam JADRALNO DESKO HI , FLY tip 500, corona Speed. Mulej Tone, Vincarje 34, Škofja Loka, «620-416, popoldan 7675
Prodam seno, cena ugodna, 700 kg. Naslov v oglasnem oddelku.
MODNI ATELJE
J. Platiše 17, Kranj_
Vam nudi:
- oblačila, usnjeno galanterijo, modne dodatke
- maja velika izbira maturantskih oblek
• čivamo tudi jo naročilu
OSTALO
Prodam pripravo za napenjanje teniških loparjev.« 66-791 7704
Vse predmete za osnovno šolo ter matematiko, fiziko, kemijo in angleščino za srednjo šolo uspešno INSTRUIRAMO« 39-865 7751
Prodam LIPOVE DESKE. Janez, Voklo 56, Šenčur
Vehovec 7787
Prodam CIRKULAR za žaganje dr 2,2 KW in harmoniko. « 632-581 _7678
Prodam   7   m   bukovih drva. « 721 -473, dopoldan ali po 20. uri _7682
Prodam polviseče PELARGONIJE po 15,00 din. Šmidova 12, Kranj Čirče_7693
Prodam brako prikolico, letnik 1988, ugodno. «81-814 7694
Prodam štedilnik Gorenje (2 + 2) in žensko kolo Rog. « 25-256 7702
Poceni prodam Tomos AVTOMA-TIK «23-811 popoldne 7334 Prodam TOMOS 14 M, letnik 1987.
Gnjezda.Zg. Duplje 97_741]
BT 50, letnik 1987, skoraj nevozen prodam. «34-744_7652
Prodam Z 101, prva reg. 1978 in B 4 GTL, letnik 1981, cena ugodna. Pavlučič Miran, Korzika 6, Gozd Martuljek 7653
od
8is
Ugodno prodam SURF.
Prodam otroški avtosedež,postelji co z jogijem, stajico, športni voziček, turno kolo Junior in SURF di-four. « 75-077, popoldan 7742
Prodam kostanjeva in hrastova drav. « 68-633, po 19. uri 7744
Prikolico BRAKO, starejšo za 3000,00 din in šotor za 4 osebe (2 spalnici) za 1500,00 din, prodma. «58-017_7745
Prodam otroški voziček kombini-ran Peg. «75-837_7746
Po polovični ceni prodam popolnoma nov kombiniran otroški VO ZIČEK Bingo. « 22-681 7748
Prodam MOTOR za čoln Tomos 4 elektronik in Maestral 18. Tisak, Trg Rivoli 3, Planina III. Kranj 7750
ATRAKJIVfJerf
ČOLN Beograd Sport — Meteor ugodno prodam. Mlakarjeva 47,, Šenčur, popoldan 7509
Prodam KOLO BMX po zelo ugod-ni ceni. «36-028_7758
Ugodno prodam gliser Glastron 140 konj. moči, letnik 1984. Prapro-tnik, Loka 12, Tržič, « 50-368 7761
VOZIČEK.
Gostilna Begič Mato obvešča cenjene goste, da smo spet odprli sezono jedi na žaru.
Odojek in jagenček po prehodnem naročilu. Začeli smo 12.5. 1990 od 17. ure dalje, ob nedeljah od 12. ure. Se priporočamo!
Prodam uvožen R 5, letnik 1987, reg. do januarja  191, dodatno opremljen, turbo look. « 57-431 _7664
Prodam JUGO KORAL 45, star 22 mesecev in motorno kolo TORV. «82-198, popoldan 7665
Prodam JUGO 45, 6/88
Zg. Duplje 40/a_
Ugodno prodam Z 750 FIČO, letnik
Meglic, 7673
1980, registriran do 29.4.1991, 2000 DEM. «78-833
cena 7676
Prodam motor za Z 101.
■67-106 7680
Prodam «45-158
otroški
7780
Prodam karamborlirano Z 101 za dele.   Ješetova   36,   Stražišče, t
«22-116_7686
Prodam R 5, star 3 mesece, ka- J* ramboliran. Ogled Kovic Mira, Pre-bačevo 50a, « 37-251_7687f>fl
Tomos avtomatik, star 3 leta in^ žensko kolo Rog 5 prestav, pro-(T\
dam. «50-633_Z^klj
Prodam MOPED APN 6. Sr. Bela I7
58, Preddvor_7691 £
Ugodno prodam osebni avto VVV. ^ cena po dogovoru. Zupan, Župan- jjni čičeva 21, Kranj, po 15. uri     7692 S
YAMAHA LUXMAN KENVVOOD SHARP NAKAMICHI JVC ITT i HI - Fl stereo center JAGER •orovlje, Loiblstr. 12/Hauptplatz 17
MIKROVALOVNA PEČICA, HITACHI MR-5900
- KOMPAKTNA   ««- j  -IDEALNA MIKROVALOVNA * fV
NAPRAVA Z     MHK      PEClCA ZA MANjSe ENOSTAVNIM MM     H GOSPODINJSTVO VODENJEM ^^"^
r
v«
S,
0fc
•  SAMO 299 DEM neto
POSEBNE LASTNOSTI:
- brezstopenjska možnost pečenja 75 - 500 W - pečica Iz lakirane Jeklene pločevine vsebina 16,4 litra • vrteči krožnik • časovno stikalo (0,30 min) • dodatna oprema: pekač s pokrovom • v beli ali rjavi barvi
SONY PIONEER TOSHIBA FISHER BLAUPUNKT PHILIPS HICHI DENON PANASONIC TEHNICS
— "51
■s
w
t t
Prodam nov kombiniran otroški VOZIČEK in kopalno previjalno mizico ter nov AVTORADIO GA-LAKSIS digitalni, zelo ugodnol « 40-358, popoldan_7784
Prodam dolgo belo poročno obel-ko št. 40. «51-686_7788
Prodam belo dolgo poročno oble-ko št.40. Košir, Log 37, Škofja Loka
STAN-OPREMA
Prodam zamrzovalno omaro Gorenje, staro eno leto. Grdič Marko, Preska 1, Tržič 7658 KAVČ in"
Prodam  FIAT  125,  letnik 1979:
Hrastje 54, Kranj_769°
Z 750, letnik 1977, registriran <*° aprila 1991, prodam. «24-336^
Prodam motor Puch, 250 kubikoj
in APN 6. « 77-964_770)
TOMOS BT 50, star dve leti, maj? vožen, kot nov in TOMOS CTX M poceni prodam. «75-742
Prodam «28-941
fotelja. 7683
Prodam trosed, 2 fotelja in 2 zim-ski gumi za R 4. « 36-642 7699 KOPALNO KAD 160x70, prodam. Ogled dopoldan ali po 19 uri. Kaju-
hova 2 (zgoraj), Kranj_7708
DVOSED raztegljiv v ležišče, širine 140, 2 komada, cena 2.000,00 din kos. Miklavčič, Vincarje 48, Škofja
Loka_ 7719
Ugodno prodam POHIŠTVO za dnevno sobo in spalnico, KAVČ in termoakumulacijsko PEČ, ŠTEDIL: NIK. Kidričeva 1, Kranj, torek od
15. do 19. ure_ 7731
Poceni prodam rabljeno POHI-ŠTVO. Letence 2_7774
STANOVANJA
Prodam STANOVANJE 80 kvad. m na Planini. « 35-585 7684
tS
MARLJIVO IN VESTNO DEKLE HONORARNO ZAPOSLIMO ZA DELO V STREŽBI V POPOLDANSKEM ČASU.
tel.:23-992
OPEL ASCONA 1,6 S GLS, z pl|(| sko napeljavo, prva registracij8 september 1987, prodaj «061/52-259
770]
FIAT UNO 60 S, letnik 1987, re0'; striran do konca septembra, gar _ žiran, olivno zelene barve, Prf« dam. «77-824_]]^
Prodam Z 101. Podbrezje 6, Dupti^
Jek,22. maja 1990
27. stran ((mssmmmxLAa
m JUGO 55 AX, letnik 1988, gracija do aprila 1991. [°gV614-233, popoldan 7714 ^am Z 126 P (650), letnik 1977, »'.ttrirana do 15.5.1991, z rezerv-?' deli, cena po dogovoru in Z ■""P, letnik 1981, neregistrirana, lJ50 DEM. Škerjanec, Senično
^gjč. « 57-882 _ 7720
, fino prodam ŠKODO 110 R B JPe, letnik 1977, vozna, neregi-i. ""»na. «57-651, od 18.-20. ure
i L____7725
3 Jjdam Z 750, letnik 1979, registri-pdo februarja 1991. «78-630, uri 7727
Zaposlim DEKLE z znanjem nemščine v pralnici perila v VILLAC-HU. Informacije na «9943-4242-21390, od 9 do 12 ure in od 14 do 18 ure_7749
Natakarja ali natakarico sprejme v redno del. razmerje Gostišče Smuk. «57-482, ali na naslov Ret-
nje 40, Tržič_7764
Podjetje z zanimivimi programi išče akviziterje in vodje skupin. Ponudbe na p.p. 197, Kranj 7772
ŽIVALI
lam PEUGEOT 205 XL, letnik • 23.000 km. Ogled po 15. uri. ^^rjeva 33, Kranj Stražišče 7729
^0S BT 50, letnik 1987, pro-jfr 75-241_7730
Nno prodam Z 128, staro dve ^pol. « 34-207_7736
dam FIAT 126 PGL, letnik 1987, 'striran do junija 1991. Kuhar, *alu 13, Naklo_7740
*am BMW 316, letnik 1984, Jalne barve, 4 vrata, cena W),00 din in barvni TV Iskra.
1^670_7742
!*am CITROEN VISO 11 RE, le-*|985. « 23-806_7756
^am dobro ohranjeno Tovota °la staro 11 let, prevoženih 7500 7763
km, garažirano ^« 50 204, zvečer
?^8m pravkar registrirano rdečo f«ARO, letnik 1987. Kuratova ^24-327_7769
zadnji odbijač za R 5 !!!iPus. Kuratova 48, « 24-327
^am RENAULT 18 TL, letnik . ■ Sajovic, C. na Klanec 17 a, JjJi__7773
Sm  MOTORNO  KOLO MZ £250, letnik 10/86, prevoženih y km. «51-352 ali Meglic Mar-LompodStoržičem 13, Tržič
^0 KORAL 55, letnik 1/89, pro-i!^« 37-814_7786
fc°dam Z 101, letnik 1984, reg. do frta 1991. Nedeljska vas 7, Kranj-!?ka__7791
*»ni  prodam   ŠKODO   100 L, *  izdelave   1973, «51-056 PAR KO 7503
Prodam dve mladi KOZICI, stari 2 meseca    za     nadaljno rejo.
«46-227, po 20. uri_7655
Prodam BIKCA simentalca nad 250 kg. Kern Stane, Čadovlje 4,
Golnik_7660
Prodam KRAVO dobro mlekarico, v 6 mesecu brejosti. Pintar Tone,
Vešter 16, Šk. Loka_7674
Prodam KRAVO po teletu. Kranjec,  Bukovica 9,  pri Vodicah,
«061/843-164_7681
Prodam kozo s kozkama. A. Tišler, Javornik 36 pod Joštom_7685
Prodam TELICO sivko, težko 300 kg in BIKCA simentalca 200 kg. Kožar, Zbilje 1 c, Medvode (Jeprca
pri cerkvi)_7689
Prodam KRAVO po teletu. Pod-brezje 72, Duplje_7698
Prodam KRAVO, tretjič brejo v 6 mesecu, s 15 litri mleka. « 621 -502_7711
Prodam rjave in grahaste JARKI-CE. Ogled po 14 uri. Potočnik Franc, Kamna gorica 27 7715
Prodam 2 bika simentalca 250-300 kg. Rezar, Hraše 6, Lesce 7724
• 79-039 7728
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in tasta
ANTONA RAVNIKARJA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, vsem darovalcem cvetja, dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, g. župniku iz Brega za pogrebni obred in vsem, ki so pospremili našega očeta na zadnjo pot.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Tiho je odšla od nas naša dolgoletna sodelavka
MARIJA BERČIČ
upokojena kuharica
Od nje smo se poslovili v sredo, 16. 5. 1990, na kranjskem pokopališču. Vestno sodelavko bomo ohranili v lepem spominu.
Kolektiv Gimnazije Kranj
Prodam KOZE. Bojan,
Prodam TELIČKO staro 5 tednov. « 70-623_ 7752
Prodam 1 teden staro TELIČKO križanko. Visoko 66, Šenčur 7753
Slamoreznico s puhalnikom z verigo in TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Sr. vas 55, Šenčur 7757
ZAPOSLITVE
Podarim 2 « 82-503
morska
PRAŠIČKA. 7759
^sobnim AKVIZITERJEM nudijo honorarno zaposlitev. Odličen 's|užek. «50-602, vsak delavnik 1? do 11 ure 7144
Prodam TELETA simentalca, starega 10 dni. Podbrezje 34 7762
jarn sposobne akviziterje z last-?j| prevozom za prodajo otroške ^akcije in uvoženih artiklov. Nr takoj I «79-043, od 19. do «re 7565
Sslim KV slikopleskarja z na 5-letnimi  delovnimi izku-''rni ter vozniškim izpitom B kadije. «24-419 7721
^tilna Aleš, Breg ob Savi, išče igramo pomoč za delo v kuhinji ^oncu tedna. «40-138
;°stTšce TULIPAN Lesce takoj p>sli natakarico za določen čas. 0rrnacije osebno v Gostišču Tu-% 7732
OPRAVIČILO
Pri zahvali za pokojnim HINKOM OZIM je prišlo do neljube pomote, in sicer je izpadlo naslednje besedilo:
— zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke ...
Za napako se opravičuje-
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
ELE MODRIJAN
rojene OSWALD
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Najlepše hvala gospodu duhovniku za poslovilne besede in pevcem za zapete pesmi.
Njeni: Jana in Alenka z družino
Kranj, 16. maja 1990
Sporočamo žalostno vest, da je umrla
MARIJA KROMAR
PTT upokojenka
Od nje smo se poslovili 16. maja 1990 na pokopališču v Tržiču. Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
Delavci PTT podjetja Kranj
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz obrata Vzdrževanje in energetika
VIKTOR BIDOVEC
Od njega so se poslovili v družinskem krogu. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ
22. maja mineva žalostno leto dni, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, očka, dedi in tast
AVGUŠTIN HRVATIN
Vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, prižigate svečke in mu poklanjate cvetje, se najlepše zahvaljujemo.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame, sestre, tete in svakinje
} MARIJE l|\ -J| BERČIČ
iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenuten stali ob strani, izrekli ustna in pisna sožalja, darovali ^tje in pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno ^ala gospodu župniku za lepo opravljen obred in pev-p*D. za lepo zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskreno hvala
VSI NJENI
Kranj, Velenje, Trbovlje
Pomlad že desetič na tvoj je vrt prišla
in sedla je na rosna tla,
vprašala, kje si ti, da te več ni in
te nikoli več ne bo,
a ljubezen tvoja, ki si jo imel za nas,
pozabljena nikdar ne bo.
V SPOMIN
Te dni mineva deset let, kar je kruta roka pretrgala nit življenja
FRANCU NAGLIČU
Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko, se ga kakorkoli spominjate, iskrena hvala. Posebno zahvala pa izrekamo strelcem iz Kranja, ki se vsako leto spomnijo in mu prinašajo prelepo cvetje.
VSI NJEGOVI
Primskovo, Hrastje, Orehek
ZAHVALA
Ob smrti našega nepozabnega
MARJANA DOLINARJA
se zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala šmarskemu župniku za lep pogrebni obred in pevskemu zboru »Loški oktet« za ganljivo zapete žalostinke. Hvala vsem za darovano cvetje in za izrečeno sožalje.
VSI NJEGOVI
V SPOMIN
Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi.
Srce v bolečini zaječi, je res, da tebe več med nami ni.
20. maja je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil
IVAN BERNIK
Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu. VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je zapustila ljubljena in nepozabna sestra in teta
JUSTINA MALI
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sočustvovali z nami in jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Udirju za njegovo dolgoletno zdravljenje in osebju internega oddelka 600 Inštituta Golnik, Cirilu Zaplotniku za poslovilne besede, g. župniku in pevcem za lep pogrebni obred. Zahvala velja tudi ZB NOV in KS Gorice.
Žalujoča: sestra Ana in ostalo sorodstvo
Letence, 5. maja 1990
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
SLAVKA HAFNERJA
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem kolektiva Sava in Iskra tozd Ero, ki so nam kakor koli pomagali, darovali cvetje in stali ob strani v teh težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo Onkološkemu inštitutu iz Ljubljane dr. prof. Debevcu in ostalemu osebju. Gospodu župniku in pevcem iz Nakla pa hvala za lepo opravljeni pogrebni obred.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, deda, brata in tasta
JULIJA BRODARICA
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalja, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku, pevcem, kolektivu Živila Kranj in Peko Tržič.
VSI NJEGOVI
/ NOVICE IN DOGODKI
Ukaz o predaji orožja TO
Na Gorenjskem brez sprememb
Kranj, 21. maja - Ukaz zveznega sekretarja za ljudsko obrambo za predajo orožja teritorialne obrambe v hrambo armadnih skladišč je povzročil ostre proteste v slovenski javnosti, obenem pa je sprožil ustrezno ukrepanje naše vlade. Kot je znano, je predsedstvo Slovenije konec minulega tedna odločilo, naj orožje ostane na dosedanjem mestu in pod varstvom slovenske teritorialne obrambe.
Zanimalo nas je, kaj se je v zvezi z omenjenim ukazom oziroma sklepom slovenskega predsedstva dogajalo na Gorenjskem, pa kakšne so razmere pri hranjenju oborožitve danes. Zato smo poklicali odgovorne v gorenjskih poveljstvih teritorialne obrambe in jih zaprosili za kratke izjave. Tole so povedali!
Janez Slapar, poveljnik pokrajinskega štaba TO za Gorenjsko: »Za nas je bila bistvena izjava predsedstva republike Slovenije, čeprav smo dolžni spoštovati vojaška povelja. Pomembno je predvsem to, da so bili odgovorni ljudje v gorenjskih občinah seznanjeni s položajem in predvidenimi spremem-
bami. Do večjih sprememb pri hranjenju orožja ni prišlo, le sami smo poskrbeli za dodatno zavarovanje.«
Bojan Šuligoj, poveljnik OŠ TO Jesenice: »Spoštovali smo sklep slovenskega predsedstva v celoti. Zaradi lažjega varovanja smo oborožitev preselili iz več manjših objektov v centralno skladišče.«
Anton Rešek, poveljnik OŠ TO Kranj: »V naših skladiščih je vse po starem. Zaradi pogostejših pregledov objektov smo se povezali tudi s poveljstvom armadne enote v Kranju, pri čemer ni bilo zapletov.« Janez Koselj, poveljnik OŠ TO Radovljica: »Tudi pri nas smo ravnali po ukazu predsedstva republike Slovenije. Zato ni nobenih sprememb pri hrambi našega orožja.« Vinko Bešter, poveljnik OŠ TO Škofja Loka: »Zaradi omenjenega ukaza nismo imeli posebnih problemov. Razmere so v glavnem nespremenjene.«
Janez Ude, poveljnik OŠ TO Tržič: »Oborožitev smo morali preseliti na eno mesto, kjer smo sami organizirali zavarovanje objekta.«
S. Saje
Dr.Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije
Mladi se zanimajo za turizem
Bled, maja - Konec prejšnjega tedna so se na Bledu zbrali turistični podmladkarji iz vseh koncev Slovenije. Med številnimi gosti, ki so obiskali festival mladih turističnih zagnancev, je bil tudi dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije.
"Mladim pogosto posvečamo manj pozornosti, kot jo v resnici zaslužijo. Mislim pa, da je prav v turizmu pomembno, da pri otrocih in mladih vzbudimo interes za dejavnost, ki pa naj ne bi bil prisiljen. Mladi se tako v turističnih krožkih zbirajo zaradi lastnega interesa, saj ti krožki niso nujnost, niso predpisana obveza. V njih pač skušajo dokazati, da smo turizem ljudje, da nas turizem vsestransko bogati. Prav pa bi bilo, da bi se na vseh osnovnih šolah med seboj povezali različni krožki - od tistih, ki se okvarjajo s starimi obrtmi, do
glasbenih in foto krožkov. Kajti skoraj vse dejavnosti so lahko hkrati tudi turizem. Precej mladih pa se zanima za turizem," razmišlja Marjan Rožič.
"Otroški turistični festival tu na Bledu me je prepričal, da je škoda, ker je takšna prireditev praktično zaprta med štiri stene in se ne dogaja kje zunaj, kjer bi si jo lahko ogledali tudi turisti in domačini. Vsako leto je kvaliteta festivala večja, letos pa so se prireditelji na Bledu še posebej potrudili. Mladi turistični zagnanci so prikazali lepe programe in škoda je, ker jih ne bo videlo več ljudi," je o letošnjem otroškem turističnem festivalu povedal Marjan Rožič.
V. Stanovnik
Učenje parlamentarne demokracije
Strankarska disciplina
Predstavlja bivša republiška ministrica za turizem in gostinstvo v škofjeloški občinski skupščini odbornico socialistov, komunistov ali pa kar obojih hkrati?
Vprašanje, ki ga bo v konkretnem primeru seveda moral razrešiti škofjeloški »levi blok« sam, postavlja v ospredje v bistvu dosedanjo nenačelnost pri strankarskem članstvu. Pomen članske izkaznice, pa ne v smislu nekdanje moči rdeče knjižice, se je v rojevanju strank in prenavljanju DPO-jev, marsikje postavljala na stranski tir. V obuditev spomina - na portoroškem kongresu ZSMS (še) ni bila sposobna jasno razpasti na stranko z ekskluziviteto članstva in družbeno asociacijo mladih, tako je bil lahko prvi človek organizacije, resda samo še kratek čas, hkrati tudi član ZKS. Podobno se je godilo tudi v SZDL, »najmlajšo slovensko stranko«, kjer naprimer še danes njihov predsednik trdno prisega na komunistično (prenovljeno) identiteto.
Disciplina je v tem smislu nekoliko boljša, če pogledamo spekter DEMOS-ovih strank, vendar jasne meje kljub vsemu tudi na tem prizorišču niso začrtane. Sicer pa, še vedno je eno aktualnih vprašanj - ali bi človek moral biti samo član ene politične grupacije in z drugo, kjer se strinja samo z delom programa, zgolj bolj ali manj intenzivno simpatizirati? Ko smo že pri programih - v kolikšni meri pravzaprav člani resnično poznajo temeljno vsebino strankarskega okostja in v kolikšni meri se v stranke vključujejo po drugotnih mehanizmih (modrost, razvpitost voditeljev...)?
Dejstvo je, da se bomo morali iz šole parlamentarne demokracije še marsičesa naučiti in ena prvih lekcij bo vsekakor morala biti vidnejša opredeljenost strankarske discipline. Temu vprid ne govori samo nedavni gorenjski primer Mitičeve, pač pa tudi posamezni dogodki iz prvega zasedanja republiške skupščine, naprimer »zanesene besede« neodvisnega sindikalista Tomšiča.
Pa vendar je politika v osnovi predvsem vsakodnevno življenje in v tej optiki pravzaprav ne more biti čudno, če se bo prenekateri poslanec sam pri sebi začel spraševati: do kdaj glasovati za nekaj po strankarskih merilih in hkrati proti svojemu prepričanju ? Slej ko prej, če namreč res želimo v razviti svet, bo potrebno temeljno vodilo dosedanjega političnega življenja »biti proti« zamenjati za konstruktivno »biti za«. Oblastnega monizma je namreč konec, ali pač ne?
Vine Bešter
Prek previsa v globino soteske
Vintgar,  13.  maja -
Okrog sedmih zjutraj sta holandska državljana v t.i. Jakobovi galeriji v Vint-garju odkrila žensko truplo. Kriminalisti UNZ Kranj so ugotovili, da gre za mladoletno, 17-letno Blejko. Sum samomora so izključili. Domnevajo, da jo je po odhodu od doma na večerni sprehod zatekla noč, da je v gozdu izgubila orientacijo in da je po bližnjici nameravala priti do lesene brvi ter po njej na blejsko stran. Za hojo po strmem terenu z nasutim listjem ni bila primerno obuta. Pri hoji ji je najbrž zdrsnilo, na kar kaže zvin gležnja; sledovi so povedali, da je po padcu deset metrov drsela prek previsa in nato padla okrog 50 metrov globoko v sotesko. Zdravnik je ugotovil, da je umrla najmanj osem ur, preden so našli njeno truplo, in sicer zaradi utopitve, čeprav so bile tudi poškodbe smrtne. Tudi iz pogovora z domačimi in znanci so razbrali, da dekle ni imela težav, zaradi katerih bi šla namenoma v smrt.
NOVTN
VEČER
V DVORANI GASILSKEGA DOMA NA GORJUŠAH
SOBOTA, 26. MAJA, OB 19. VRI
PODELILI BOMO PRIZNANJE KRAJEVNI SKUPNOSTI KOPRIVNIK-GORJUŠE
Praznik v Podjelju
Darilo za "dva šihta"
Let
St
vir sk v r Dc
Pod je I je nad Jereko, 21. maja - Takšnega slavja, kot je bilo v nedeljo popoldne v Spodnjem Podjelju nad Jereko v Bohinjskem kotu v krajevni skupnosti Srednja vas, v Bohinju že lep čas ni bilo. Okrog 2000 prebivalcev Bohinja in ljudi iz drugih krajev se je zbralo na slovesnosti, ko je maševal ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar pri kapeli sv. Martinu z novim zvonikom in zvonom.
Ko so v Podjelje gradili cesto, so pred sedmimi leti morali zaradi trase ceste prestaviti nekdanjo skoraj 200-letno kapelo. Pet let so jo gradili in se potem pred dvema letoma, ko je stala na drugem mestu, odločili, da bodo zgradili še zvonik. "Dva šihta" ali 1600 ur, kot je na nedeljski svečanosti ob pozdravu povedal predsednik gradbenega odbora Alojz Stare, so krajani Podjelja ob pomoči krajevne skupnosti s ^predsednikom Francem Cvetkom- Podravnekarjevim in delovnih organizacij opravili, da so v nedeljo z obiskom nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in številnih drugih gostov, med katerimi je bil tudi novi radovljiški župan Vladimir Černe, slovesno proslavljali.
Tudi pri pripravi nedeljskega praznika so se domačini še enkrat izkazali. Gospodinje so spekle kar 70 hlebov kruha, vsakogar pa so že ob prihodu postregli s kruhom, žganjem in pecivom. Nadškof dr. Alojzij Šuštar se je vsem, predvsem pa domačinom (na slavju se je zadržal do večera) zahvalil in jim čestital k prazniku. Domačini projektiral zvonik. Prvi pa je
pa so še posebej hvaležni tu< neznanemu darovalcu 190 kil< gramov težkega zvona, na kat< rega so v nedeljo pretrkava fantje iz Sredje vasi, kjer je d< ma tudi Jakob Pekovec, ki j
zvon zazibal Janez Svetek iz Pod Vogla, tesarski moster, ki je izdelal tudi leseni opaž kapele.
Za zgrajeno kapelo z zvoni-
ČETRTI BLAZNIKOV VEČER
Škofja Loka - Jutri, v sredo, ob 18. uri prireja Muzejsko društvo Škofja Loka IV. Blaznikov večer v okroglem stolpu Loškega gradu. Na prireditvi bo prof. Marjan Drnavšek govoril o iz-seljeništvu z Loškega do prve svetovne vojne, mag. Francka Benedikova pa o narečjih na Loškem. Zavrteli pa bodo tudi najnovejši video film o loških panjskih končnicah.
kom in zvonom bi lahko reki da je še ena uresničitev žel) domačinov ob različnih in ■ vilnih drugih akcijah v min1! lem obdobju, da bi mladi v p? hodnje raje ostajali na doma^ jah. V kulturnem programu, * je trajal do večera, rajanje P pozno v noč, so nastopili pev pod vodstvom Edija ZaverŠ"' ka, mladi in starejši folklori*' iz Srednje vasi pod vodstvo1' Minke Kocijanc, za dobro ^ ljo pa so med drugim skrb^ tudi predice iz Srendje vasi ► Pustova Minka z Jereke. Ma™ kal ni tudi srečelov, stregli r so domače, kmečke jedi.
a. wi