1 ,1
strlfe.
^i"........11 l, 1 irol.
V Trslu, v saboto 7. aprila 1883.
Tečaj Vm. .
!
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»V t^iiifU >• m«I
„ v„ r«? ?^'	9, k,:a ™ teden vaako ini« In ulit« o poludne. Cena
ŽEJiičJ**	za P°lu .letR 3 " leta *gld. SOkr - Posamezne
d°b'vaJ° Prn opravniitvu in v trafikah t Trat« po 5 kr., v Gorioi in Al^vičiai po O kr. -	reklarna.-.j« in inaerate prejemk Oprav aiftv« .vil Za.uV
Val dnvta ne pošiljajo Urednlitvu >vU Tarrente« Nuova tipografijajvstik mora biti frankiran. Rokopisi brar posebne vrednosti au ne vračajo. — ImeraLi (razne vrste nazna-U in poalanice) te Zitračunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi kami ae plačuje za vaako beaedo 2 kr.
Socijalizem, strah Evropi.
IU.
V obeh poprejšnjih člankih smo govorili o uzrokih pretiranja socialističnih načel tn o zgodovini socijalizma; denes pa hočemo govoriti o sredstvih, s katerimi bi se mogla zajeziti ta bolezen človeSkega društva. Pred vsein je treba, da poznamo zahteve najpametnejših socijalistov, kateri delajo na postavnem mirnem potu za premembe osnove sedanjega človeSkega društva in v tem obziru moramo najprej v po-Btev jemati šolo nemških socijalistov, kajti nemški narod je najozbiljnejši in na Nemškem se prvi po vsej Evropi priznani učenjaki pečajo s tem praSanjem.
Pruski socijalni demokrat in učenjak, dr. Ivan Ja-coby zahteva v prvej vrsti odstranjenje dnine pri de-lalcih, vpeljanje svobodnih zadrug, (načelo kooperacije ali sodelovanja) prehod od dnine na načelo zadružnega dela. V političnem obziru priporoča, občno volilno pravico in pa glasovanje vseh državljanov o vsakej novej postavi. Jacobyf kakor tudi vsi švicarski socijalisti se nadejajo, da pride po takej voliinej postavi četrti ali defalski stan na državno krmilo in da potem izvrši nadaljne tirjatve socijalistov, kakorSne so: Zemljišče naj postane občna lastnina ljudstva, država naj delalcem preskrbi potrebnega kapitala, da zadnji snujejo produktivna druStva, fabrike, podjetja itd., odstrani naj se pravo podedovanja itd. Nemški socijalisti pa tlrjajo v političnem pogledu: postavo-dajstvo po liudstvu po enakomernem sploSnem volilnem pravu, tajno volitev v parlament, jjudsko glasovanje o vsakej postavi, pravico volilcem, da smejo odstaviti svoje poslance, imenovanje javnih uradnikov po ljudstvu, in častnikov po vojakih; poduk mora po. stati splošen in enak za vse otroke in prelaz v vi§e Sole ne sme biti odvisen od roditeljev, ampak od zmožnosti otrok, v katerih odgojo posežeta torej občina in država s praktičnim pospeševanjem. V socijalnom pogledu pa terjajo: priznanje naravnega prava, torej popolno svobodo, odpravljenje vsacega izkori-stenja posameznega človeka ali države po stanovih uživajočib predpravice; vsakemu državljanu naj država enako omogoči in jamči izobraženje in izpolnjenje svojih zmožnosti in vporabo svoje moči za skupno produkcijo, delo naj se odškoduje po dohodku dotičnih zadrug; bratovska Jjubezen naj stopi na mesto tekmovalnega ali konkurenčnega boja in produkcije brez vsake meje in vsacega načrta, tako, da bratovska natanjčno organizovana zadruga objema vse de-lalno ljudstvo, naposled naj solidarnost vseh narodov pospesuie nadaljni skupni in enakomerni napredek vsega človeštva.
S temi načeli hočejo socijalisti odpraviti vsako razliko po stanovih in svet nivelirati. Glede deljenja
Podlistek.
(Spisal J. Turgenjev, preloži M. M&lovrh.)
I.
(Dalje.)
»Vas je Darja Mihajlovna k meni poslala, rekli ste?« vpraša ona Pandalevskega.
»Da, oni so me poslali,« odgovori on; »oni žel6 in Vas prosijo najsrčnejše, izvolite k njim na obed priti. Oni (Kandalevskij o gospeh govoreč, rabil je vedno množino), oni dočakujejo denes novega gosta, s katerim vas na vsak način želć vspoznati.«
• Kdo je to?a
»Neki MufTel, baron i kamerjunker iz Petro-burga. Darja Mihajlovna vspoznali so se ž njim ne davno pri knezu Garinu, ter ga slavijo i hvalijo kot ljubeznjivega in izobraženega moža. G. baron se bavi tudi s književnostjo — ab, kako lep metulj, izvolite ga pogledati — ali rajše se bavi s politično ekonomijo. Spisal je razpravo o nekem vrlo važnem vprašanji — ter želi, da jo Darja Mihajlovna presodi.
»Politično-ekonomično razpravo?«
»O jeziku, Aleksandra Pavlovna, o jeziku. Menim, da Vam jp znano, da so Darja Mihajlovna tudi tu ve-Sčakinja. Zukovskij1) se je ž njimi o jeziku posetoval, a moj dobrotnik v Odesi, vredni starček Roksolan Medijarovič Ksandrika — gotovo vam je ime znano?«
»Ne, še nikdar ga nisem čula.«
»O tem možu še niste nikdar nič slišali? Čudno I Hotel sein reči, da je tudi Roksolan Medijarič visoko cenil znanje ruščine Darje Mihajlovne.«
»A je li ta baron pedant?«
dohodkov po delu so si socijalisti navskriŽ s komunisti; prvi pravijo: »vsakdo naj uživa po svojej zaslugi,« drugi pa pravijo: »vsakdo naj uživa po svojem naporu«. Komunisti namreč trde: da j« človek bolj zmožen, to ni njegova zasluga; pravičnejše je torej, da se odSkortuje po pridnosti primernejšej njegovej dušnej in fizičnej zmožnosti; eden lažje dela in se malo napenja, drugemu gre teško In se mora silno napenjati, da dosrje v delu to, ali še manj, nego prvi; torej po muki, po zastavljenju moči in ne po množini dela naj se ljudje odškodujejo. Kakor se vidi iz tega, je načelo komunistov enakosti najbliže. To so načela socijalistov, katera so na Nemškem iz-budila pozornost tudi prvih učenjakov, tako sicer, da se je začela na Nemškem močna agitacija proti Man-Besterskej šoli proste, svobodne konkurence, katerej so bili udani do ne davno skoraj vsi nemški učenjaki na narodno-gospodarskem polju in da so se prvi nemški učenjaki obrnoli bolj na Btran socijalistov gled6 za h te vanj a, da država poseže v zadeve delalcev; ti učenjaki so v obče za državno podporo in za državno nadzorstvo delalcem ugodnih zavodov. Ti odlični učenjaki so imeli leta 1872 pod predsedniStvom imenitnega vseučiliSčnesa profesorja Gneist-a, kateri je poznan tudi mej južnimi Slovani (pisec teh vrst je slišal Gneista govoriti o priliki odpretja hrvatske univerze in se prepričal, da pošteni Nemci o Slovanih vse drugače sodijo, nego pa naši Velikonemci; on je izrekel, da edino Hrvatje, in ne Nemci, imajo poklic Siriti kulturo po Balkanskem poluotoku) v Eisenachu zborovanje in ta zbor je postavil ta-le načela: Svobodo združevanja mora država pripoznati, prav tako mora postavno varovati rokodelska drufitva, delalske podporne zadruge in njihove založne in pomočne denarnice, drŽava mora v ta namen preskrbeti postave, katere določujejo v glavnih potezah to državno varstvo; država mora tudi osnovati mirovne sodnlje za rokodelce; fabrike morajo stati pod strogo državno kontrolo, paziti pa se mora. da se dela trajanje in način tako uredi, da delalcem ne nastane škoda na fizičnih močeh; mladi delalci in delalke morajo obiskovati napredovalne In obrtnijske šole.
To so glavna načela onih zmernih nemških socijalistov, in ker v vrsto teh večinoma spadajo učeni profesorji, imenujejo jih na Nemškem tudi »katederske socijaliste«. A kakor se vidi, poslušal je Bismark sam te gospode, ker |e v zadnjem času predložil celo vrsto
Kostav, v katerih je izrečeno državno posredovanje za oljšo osodo obrtnikov In delalcev, tako na priliko postavo o fabriškem delu, postavo o zavarovanju delalcev za slučaj, ko postanejo dela nezmožni in še več takih postav, pa s tem še ni sklenen Bistaarkov socijaino-politični načrt, ampak on pripravlja še druge postave tudi gledč razširjenja političnih pravic de-
»Ne, nikakor; Darja Mihajlovna govorć, da je vedno v njem svetski človek videti. O Bethovnu takšnim žarom govori, da je tudi starega kneza zanj navdušil. Tudi jaz sera ga radostno poslušal, a to je moje veščine zavoljo. Ali vam smem to krasno poljsko cvetje ponuditi?«
Aleksandra Pavlovna vzame cvetje in stoplvši nekoliko korakov dalje, vrže ga zopet na tla. Do njenega doma je bilo kakšnih dve sto korakov. Nedavno popravljen in pobeljen videl se je njen dvor kaj prijetno mej gostim lipovim in kostanjevim vejevjem.
»Kaj torej ukažete. naj Darji Mihajlovni poročim?« izpregovori Pandalevskij, zle volje zaradi cvetja; »izvolite li na obed priti? I Vaš brat je pozvan.«
»Na vsak način prideva. A kaj dela Nataša?«
»Natalija Aleksejevna so, hvala Bogu. zdravi. No mi smo uže na stezi, po katerej se gre k Darji Mi-hajlovnej. Dopustite mi, da se Vam poklonim.«
»Ali nečete pri nas vstopiti?« vpraša ga ona neodločnim glasom.
»Ne .... čemu ... .«
Pandalevskij vzdahne in z nekim značenjem v njo oči upre.
»Da se vidimo, Aleksandra Pavlovna!« reče on, po kratkem molku, nakloni se in koraca nazaj.
Aleksandra Pavlovna gre domu.
I Konstantin Dijomidič je šel svojo pot. Z njegovega lica je izginola na mah vsa radost, a to se je v svesten, malo ne surov izraz raztegnoio. .. . I*10-)* se mu je sama izpremenila. On je zdaj s i rje koracal i težje stopal. Prehodil je bil uže dve vrsti i ves čas s6 svojo palčico mahal, pa se naposled zasmijal: zapazil je na stezi mlado, čedno Icmetsko devojko, ki je teleta domov gnala. Kakor kača priplazi se Konstantin Dijomidič k dekletu in se začne
lalcev in tako vidimo prvega evropskega državnika na potu približanja zmernim socijalistom, kar kaže. da so socijalisti vendar tak važen činitelj, da bo ž njimi prej ali slej morala računiti vsa Evropa.
A tudi v Avstriji je nastopila sedanja vlada pot reforme v tem obziru; tudi naši državniki so jeli spoznavati, da je treba polastiti se novih človečan-skih ciljev in delalce voditi, da državi ne vzrastejo nad glavo in da iz neprevidnosti in kratkovidnosti državnikov ne nastanejo silni prevrati in drŽavo pre-tresujoče nevihte.
Naše ministerstvo je predložilo uže novo postavo o rokodelcih in pripravljenih ima še nekoliko drugih postav, ki vse izrekajo državno varstvo kmetijskim, obrtnijskim in delalskim stanom. Te postave pa so še le začetek socijalne reforme, ker te prenaredbe bodo same ob sebi terjale druga še bolj radikalna sredstva, da se zajezi materijalni in duševni propad nižjih stanov. Po teorijah Adam Smith-a in njegove (Manšesterske) Šole je postala svobodna konkurenca glavno načelo društvenega razvitka; po vsem svetu so se udali temu načelu; a kaj je rodilo? Na enej strani malo milijonarjev, na drugej pa milijone in milijone beračev, obupanih bitij; srednji stan pa, ki je bil prav za prav tisti, ki je vzdržaval moralo in dajal človeškemu društvu najboljše snovi, se pod tem načelom od dne do dne bolj zgublja. Ne pore-čemo, da je AngleŠkej, katera ima ves denar in ves svetovni promet v rokah, dozdaj Škodovalo to načelo v takej meri, kakor drugim državam, kajti Anglež je bil uže toliko pred vsemi državami, ko je pi o-klical to načelo, da je mogel konkurirati z vsem svetom in vsied tega je mogla angleška velika obrtnija tudi dobro plačevati in moralno podpirati nižje stanove; a Se celo na Angleškem se kaže, da tamošnji delalci vedno bolj propadajo in da je zraven neizmerne bogatije na enej strani, največje uboštvo na drugej. Če pa je uže v AngleŠkej tako, kaj se more reči še le o drugih državah?
Angleži imajo v rokah Evropsko mošnjo in torej
firevladajo tudi na denarnem trgu; njihova obrtnija ma kapitala, kolikor hoče po najnižjih obrestih, mej tem ko na priliko v Avstriji čestokrat ni denarja niti po visokih obrestih za najzdravejša podjetja. Vzemimo potem v poštev, da so se angleške fabrike uže davno izplačale in da imajo Angleži po svojih železnicah in po svojej trgovskej mornarici najceneje voŽne tarife, najceneje oglje itd. in pridemo do prepričanja, da se naša domača obrtnija ne more razvijati na zdravej podlagi, ako drŽava sama ne zajezi konkurence in obrtnije ne vzame pod svoje varstvo. — Naj govorć torej naši finančni matadorji, kar koli hočejo, uspeh govori prejasno za varstvo domače obrtnije in proti takozvanej svobodnej trgovini. To
ž njim razgovarjati. Iz začetka je molčala ona, zaru-dela in se smijala, a potem si z rokavom lica obriše, obrne se in izpregovori.
»Idi ti. gospod, z Bogom ...«
Pandalevskij jej zapreti b prstom ter od nje zahteva rožo, ki jo je na prsih imela.
»uemu tebi cvetja, hočeš li venec plesti, kaj?« izpregovori dekle; »idi ti v ime božje!«
»Poslušaj me, drago srce moje.«
»Poberi se,« zaviče ona, »evo gredo mladi gospodi.«
Konstantin Dijomidič se ogleda. Res, njemu naproti hitita Vunja in Petja, sinova Darje Mihajlovne; koj za njima njin mentor Basistov, mladenič 22 letni, ki je komaj vseučilišče svršll. Basistov je bil mladenič močan, prostega lica z velikim nosom, debelimi ustmi in plavimi očmi; nespreten no pošten, dober i iskren. Oblačil se je brez okusa, las si ni strigel, ne zavoljo mode, nego iz lenobe. Ljubil je dober prigrizek, ljubil sladke sanje, no ljubil je tudi dobro knjigo, oduševljeno besedo, a iz vse duše sovražil Pandalevskega.
Sinovi Darje Mihajlovne so Basistova jako ljubili, a bali se ga niso nič. Ostali v hiši so ga gledali iz strani, da i sama gospa, akoprem je stokrat rekla, da predsodkov ne pozna.
»Zdravi, mili moji golobki!« vsklikne Konstantin Dijomidič, »kako ste denes uranili. A jaz sem,« obrne se k Basistovu, »uže davno na nogah; moja radost je naravo uživati.«
»Videli smo, kako vi naravo uživate,« mrmlja Basistov.
»Vi materijalist uže na Bog zna kaj mislite. Jaz vas poznam 1«
Pandalevskl, govoreč z Basistovim, njemu jednakim človekom, k malu se je razjezil.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Budgetna komisija gosposki ibornice je 3. t. m. sprejela državni proračun in finančni zakon brez pro-membe.
Poslanska zbornica se je 5. t. m. zopet odprla. Načelnik se je spominjal umrlega poslanca Schreiberja. Potem seje potriiilo več novih volitev in rešilo več prošenj. Važnih zadev v prvej seji ni bilo na dnevnem redu.
Preiskava zoper znanega Schčnererja je uže dokončana in so se dotični spisi poslali državnemu pravdništvu, da svoj predlog stori. Cuje se pa, da bo državno pravdnifctvo predlagalo, naj se preiskavanje Še dalje raztegne.
Na Dunaji po našli sled, da se je dozdevni Maj-latbov morilec Sponga zadnje dni tam mudil in prenočeval v kavanah i pri malovrednih ženskih.
Poitne hranilnice jako napredujejo. Koncem meseca februarja je bilo vloženih 1.584.388 gld., koncem meseca marcija pa uže 2..'i57.403 gld. število vlog te znašalo zadnji dan mesecu februarja 4(38.246, zadnji dan meseca marcija pa 6'24.652. Posebno veselo je to, da vloge znašajo 'pačila pa je 9%. ker to je gotov dokaz, da so poštne hranilnice ljudstvu res koristne ter da podpirajo Štedljivost; tudi to je dobro znamenje, da veliko število delalc^v vlaga od teško zaslužene dnine v poštne hranilnice toliko, kolikor si more od ust pritrgati.
Volitve v Granici bodo 19. 20. ni 21. t. m. Dozdaj vse lepo in dobro kaže in priznavati moramo, da Be odlični Hrvatje kaj vrlo ponašajo o tej jako važnej političnej zadevi ter da jim ne manjka podpore od prostega ljudstva. Bog daj srečo!
Majlathov umor dela v Budapeštu veliko senzacijo. Vse kaze, da je njegov domači huzar Berecz sokriv. Pred sodnijo js on izjavil, da ni imel sočutja do Majlatba, ker mu je trikrat s zaušnicami pretil. V Sponginem kovčegu pa so našli važ>n list, na katerem so bile zapisane te le besede: »Pridi gor, mudi se.» Podpisan je bil Berecz; poštni štempelj nosi dan 26. marcija; Berecz je trdil, da je z Spongo govoril v ponedeiek, listek pa dotrjuje, da se je to zgodilo vtorek. Ko so Bereczu pokazali list, grozno se je prestrašil.
Mej Nemci in Madjari vedno bolj ugaša staro prijateljstvo, čemer se ne more čuditi nobeden, kdor pozna značaj teh dveh narodov, ker oba se povzdigujeta nad vse druge, o katerih pa sta jako slabo podučena. Zelo neprijetno je morala zadeti Madjare izjava slavnega zemljeznanca profesorja Kiepert-a v •Nationalzeitunga, da se častnemu družabništvu zemljeznanskega društva v BudapeŠti odpoveduje, ker mu je zopern napuh tega še poluazijatskega ljudstva zoper nemško kulturo.
Vnanje dežele.
It Rima se poro&a zelo neverjetna vest, da se je mej Avstro-ogersko, Nemčijo in Italijo sklenola zveza na tej le poilogi: Italija, Nemčija in Avstro-ogerska se bodo po moči prizadevale, da se prijateljske razmere s Francosko ohranijo. Ako bi pa Francoska katero teh držav napala, tedaj boste obe drugi svojo zaveznico podpirali in vojevali zoper Francosko. A,ko bi se pa katera teh treh držav iz Katerega vzroka koli z drugo državo v vojno zaplela, tedaj je dano obema družima na voljo, vdeležiti se vojne, ali ne, nikakor pa se ne sineste združiti z ono državo, ki vojuje zoper zaveznico. — Pogoji te zveze so tako čudni, da noben pameten človek ne more verovati, da je zveza resnična.
Na Ruskem so nlhilisti izdali proglas, v katerem naznanjajo, da so svoje priprave za carjevo kronanje dokončali. Oni se nadejajo, da bodo imeli vspeh, in svarć vse, katerim je drago živenje, naj se mej slavnostj" ne mude blizu carja.
Mej Črnogorci in Albanci je staro Bovraštvo do vrha dospelo. Skoraj ne mine dan brez krvavega boja; deželni namestnik v Slcodri pa mirno gleda, kako se
pobijajo in koljejo po mestnih ulicah ter je odbil zahtevanje črnogorske vlade, naj se jej izroče morilci Vrbice.
Ta nemarnost je celo turškej vladi nepovoljnja in zato je sklenola namestnika Abdi pašo iz Albanie, poklicati, na njegovo mesto pa poslati Asim pašo z dovoljnim vojaškim krdelom, da mir in red napravi. — Ge se mu to posreči? Mi zelo dvomimo; dokler bo Albanija pod turško vrhovno oblastjo, pač ne bo miru in pokoja.
Na Francoskem dela vladi strah socijalno pra-šanje, ki se je v zadnjih dneh pojavilo; zato se vlada na vse kriplje prizadeva, kako bi pomirila valove tega prašanja. Pred vsem hoče delalcem preskrbeti obilo dela; vsled tega jej je dal «Credit foncičre«, zajem, katerega porabi tudi za to, da delalcem priskrbi cena stanovanja.
PoprejSnji egiptovski namestni kralj lsmail je napel zoper egiptovsko vlado tožbo glede povračila apanaže svojim sinovom; on zahteva le — 60 milijonov goldinarjev!
V Birminghamu na Angleškem je našla policija pri preiskavi neke hiše velike zaloge nitroglicerina v Londonu pa so 5. t. m. zaprli necega moža, ki je prišel iz ManŠestra i se sabo prinesel pušico dinamita.
Na Marokanskem so se začeli Angleži vtikati v javne zadeve in kaže se, da hrepene po vrhovnej vladi; to pa bi rodilo razpor mej Špansko in Angleško.
Domače in razne vesti.
Družabnikom polil, društva »Edinost«. O ibor je sklenol v svojej zadnjej seji, da bode občni javni zbor dne 6. junija t. 1. v Podgradu, Materiji ali Brezovici, kakor se v tem obziru pora-zuine ondotni zastopniki društva in poverjeniki, — do katerih se tudi odbor obrača s prošnjo, naj naznanijo svoje želje glede dnevnega reda in da se naznanijo odboru dolični govorniki. — Uže zdaj sklenena točka dnevnega reda je: kedaj in kde bi se osnoval tabor v sredi Istre. — Glede vsega lega
Erosi odbor istrske rodoljube, naj ga podpirajo z do-rimi nasveti in potrebnim delovanjem, katero naj se precej počne v vseh rodoljubnih krogih.
Seja mestnega zbora je bila zopet v-četrtek zvečer. — Prečitala se je spomenica na mi-nisterstvo v zadevi odpravljenja proste luke in želj TržaČanov glede odškodovanja za zgubo proste luke; (— Dotična zahteve in želje smo uže priobčili v Št. 25. našega lista) a mestnim očetom se one želje Še niso zdele zadostne in so Še nekoliko dostavili; najbrže so si mislili: treba dosti terjati, da nam dajo vsaj nekoliko. Konečno so soglasno sprejeli spomenico, katera po našem menenju dosti ne koristi, ker vlada je najbrže uže sklenola, kedaj odpravi prosto luko in na kak način hoče Trstu pomagati, — katera pomočjo tudi največ odvisna od materijalnih sredstev, o katerih razpolaga mi nisterstvo.
Tržaške novosti. Slovenci in Italijani proti Hrvatom. »Triesterca« od 4. t. m. je v uvodnem članku izobesila neko strašilo za vrabce; ne vemo pa ali je hotela strašiti Hrvate ali Italijane. Pisala je, naj bodo Italijani v Istri oprezni, ker hrvatska propaganda jim sedi na vratu, a potem pa je obrnola tako, da v Istri pride Še do tega, da se Slovenci in Italijani združijo proti Hrvatom po izgledu Srbov in Italijanov v Dalmaciji. Nek Slovenec je na to prav dobro opazil: predno se združijo Italijani in Hrvati, nego pa Italijani In Slovenci. A mi dostavljamo, da vsak pameten Slovenec vidi v zmagi Hrvatov svojo lastno zmago, — toliko smo se, hvala Bogu, uže spamtili. — Čevljar Bonelli Vincencij si je prerezal vrat z britvijo. Uboštvo ga je tiralo, da je zgubil pamet. V bolnici zdaj trpi, upanje je, da se ozdravi. — Fakin Jakop Gruden je delal na nekem parniku v novej luki, padla je iz visočine nanj teška skrinja in ga tako ranila, da zdaj leži v bolnici v smrtnej nevarnosti. — Miha Baje, zidar iz Trsta, delal je na tržaškem tlaku v ulici Goroneo, po nesreči je padla velika škrl nanj in ga močno ranila; odnesli so ga v bolnico.
se speznale denes razne evropske države in zatorej so one, mej njimi tudi Avstrija, vpeljale take čolne tarife, katere močno obdačujejo obrtne izdelke drugih držav in tako zabranjajo neznosno konkurenco do-mačej obrtniji. — Mi menimd, da je to čisto zdravo načelo, katero se umeje skoraj samo ob sebi.
Naravno je, da trgovina vsled tega trpi; a trgovina je le posredovalen, a ne tvoren činitelj in baš tuja konkurenca je v Avstriji trgovino tako pomnožila, da je postala uže jako nezdrava in da je začela v trgovini neka neredna konkurenca, državljanom v vsakem obziru jako nevarna. — Nočemo opaževati le Trata ; to vam je eminentno trgovsko mesto, ampak poglejmo na deželo. V vsakem količkaj večjem kraju je vse polno agentov, kateri trgovcem vrivajo blago se silo in da več prodajo, etablirajo vsak hip kacega mladega moža brez skušenj in kapitala, preskrbe mu kredit, mladenič živi ob tem kreditu, dokler to gre. — A kar naglo tak človek propade in upniki naj se obrišejo pod nosom. — Te razmere v notranjih deželah uplivajo posebno neugodno tudi na Trst in je to gotovo tudi velik uzrok, da tržaška trgovina gre rakovo pot. V Trstu so trg. hiše, ki delajo na velikansko, imajo prometa 2 do 3 milijone na leto; pri takem prometu bi človek sodil, da morejo delati po 2%. a to jim ni mogoče, ker najmanj Vf2 */0 morajo račun iti na vsakoletne zgube v no-tranjin deželah, tako sicer, da taka hiša mora vsako leto odpisati 30,000 do 50,000 in več gld. za same zgube pri trg. prijateljih, kar je velikansko. — Vidi se iz tega, daje kupčija postala v novejšem času jako nesolidna in to vse vsled pretirane konkurence. Kaj bi se Še le menili o fabrikantih, kateri upavajo na vse kraje na leta in dalje in zgubljavajo pri svojih kupcih vse večjej meri. — Mi vidimo torej, da taka pretirana konkurenca v obče Škoduje in upliva demoralizovalno na prebivalce. Strašno povzdigujejo privrženci svobodne svetovne trgovine velikansko pomnoženo produkcijo; a ta prenapeta produkcija, komu je koristila? — Niskim stanovom čisto nič, nasprotno, ti stanovi vedno bolj propadajo; zraven tega pa so takozvane gospodarske krize vedno gostejše, in to po zlorabljenem kreditu in po pretiranih špekulacijah; a če se ta prevelika produkcija in špekulacija ne zajezi, pride do tega, da bodo nasto-
Eale gospodarske krize vsakih par let, in kaj potem? >e redno delo pomnožuje bogastvo; posredovalno delo, kakor trgovina in borsne spekulacije tega gotovo ne delajo; a novejša doba nam je ustvarila preveč posrednikov, a premalo delalcev. — Za to pa z vso pravico smemo imenovati sedanjo dobo tudi »židovsko dobo«, kajti Žid le v redkih slučajih prime za pravo delo, on hoče le živeti od posredovanja, od trgovine in borse in to on umeje mojstersko, ker se v ta cilj poslužuje tudi prevare in fine prevare.
Zdaj tudi iehko umetno, zakaj se Žid in vse od njega kupljeno časnikarstvo tako ogreva za svobodno, svetovno konkurenco. — No, naravno zato, ker večja Če je konkurenca, večja produkcija, večja postane trgovina, a kam pelje to naposled ? Do sužnosti vseh onih stanov, ki so prav za prav Čebelice v državnem panju in do neusmiljenega gospodstva trotov. A kakor smo rekli v prvem članku; lačno ljudstvo obupa, in kaj vse more tako ljudstvo, to nam kaže zgodovina, to nam kažejo začetki socijalizma v zadnjih letih. — Zatorej strani se svetovno konkurenco; strani s teorijo Darvinovo, da more naravno močneji požreti slabe-jega, kar bi konečno pripeljalo do surove sile, do prvotnega stanja človeškega društva; drŽava naj varuje domaČe delo in naj zajezi nezdravo špekulacijo; ona naj skriti, da delalni stanovi postanejo zmožni duševno in materijalno, ona naj brani ubozega sla-bejega pred močnejim, to je nje krščanski in člove-čanski poklic, nje dolžnost. — Kako pa more država izvršiti to nalogo, kakih sredstev, se mora posluževati v ta namen, o tem imamo to le menenje.
(Konec prihodnjič-)
»Vi ste gotovo ono devojko za stezo vprašali?« reče Basistov i zamežika z očmi.
On je videl, kako mu Pandalevski v oči gleda, a to mu je bilo najneprijetnejše na svetu.
»Jaz Vam še enkrat velim, vi ste materijalist, i druzega nič. Vi hočete na vsakej stvari videti ono prozajično stran.......«
»Dečka!« zavpije Basestov, »ali vidita oni gozd? Kdo bode prvi tam: jeden 1 dva I tri!«
Dečka sta hitela k gozdu i Basistov za njima.
»Kmet!« pomisli Pandalevski, »skazi dečka popolen kmet?«
I oholo gleda svojo elegantno, nacifrano figurko, strese s prstom dvakrat prah z rokava svoje suknjice, popravi robec za vratom in se odpoti domov. Prišedši v svojo sobo, sleče se ter zamišljeno sede h klavirju,
II.
Posestvo Darje Mihajlovne Lažunske se je smatralo prvim v....ej guberniji. Ogromna, iz kamena sezidana hiša, olepšana po okusu prejšnjega stoletja, stala je veličastno na vrhu holmca, pod katerem je tekla jedna glavnih rek srednje Rusije. Sama Dar|a Mihajlovna je bila znamenita in bogata boljarica, vdova tajnega svetnika. Akoprem je Pandalevskij govoril, da ona vso Evropo pozna, da celo vsa Evropa njo poznal — vendar je njo Evropa slabo poznala, 1 v samem Petroburgu ni nikakeršne role igrala. Ali zato jo je v Moskvi malo in veliko poznalo, in malo in veliko k njej prihajalo. Ona je prišla iz velikega sveta in bila na glasu ženske nekoliko Čudne, ali dobre i neobično pametne. V mladosti je bila jako krasna. Pesniki so zlagali v nje slavo pesni, mladi ljudje so se zaljubili vanjo, važna gospoda je tekala za njo. No od tega časa je minolo dvajset do trideset
let, i prejšnjej krasoti dan denes niti sledu videti ni. •To-li je, vprašal bi se vsak, kdor jo zdaj vidi, ta huda, in ostronosa gospa, ona, ki je nekoč slovela po svojej lepoti?« Vsak bi se v duši Čudil menljivosti vsega zemeljskega. Res, Pandalevskij je tvrdil še vedno, da je vele lepe svoje oči vzdržala; no oni isti Pandalevskij je trdil da jo vsa Evropa pozna.
Darja Mihajlovna je prihajala vsako leto se svojimi otroki (bilo jih je troje: Natalija, osemnajstletna,
i dva sina, jeden deset, drugi devetletenj na svoje posestvo, ter ondukaj na veliko živela, ter osobito z neoženjenirni moži občila; ondotnih vlastelink nI trpela. Ali za to je i doznala, kedo so tamkajšne vlastelinke! Po njihovem pripovedanji je bila Darja Mihajlovna l ohola i nenaravna, i strašna silnica; a kar ie naj gorje, ona je toli svobodno govorila, da je strahota) Darja Mihajlovni res ni marila na deželi etiketnih okov i v svobodnej prostoti njenega občenja se je mogel opaziti tisti lahki prezir, s kojim vellko-mestne levice gledajo neznatna in temna bitja... Ona je občila tudi z mestnimi svojimi znanci jako prosto; a kakšnemu preziru ni tu sledu bilo.
Ali niste, dragi čitatelji, nikdar opazili, da človek, neobično raztresen mej svojimi vrstniki, mej višjimi osobami nikdar raztresen ni? Zakaj je neki tako? — Toda takšna prašanja ne vode nikamor.
Ko je Konstantin Dijomidič prečnil studije Pal-bereove in iz Čiste svoje sobe prišel v sobo za goste* najde tamkaj zbrano vso domače društvo.
Na širokej zofi je ležala gospa ter v nekej fran-coskej brošuri listala; poleg okna je sedela najednej strani hčerka Darje Mihajlovne, na drugej M-lle Boucourt — governantka, stara izsušena devica kakšnih šestdeset let, s črnim ehignionom pod šareno kapo in t zamašenimi ušesi: kraj vrat na oglu
se je umestil Basistov in čital novine; blizu njega sta igrala Petja in Vanjka domino; a na peč naslonjen z rokami zadej zloženimi stal je gospod nizke rasti, siv in zverousen, črnoličen in z nemirnimi črnimi očmi — z val se je Afrikan SemeniČ Pigasov.
Čuden svat je ta gospod Pigasov. Zlovoljen proti vsemu i vsakemu — posebno proti ženskim — pso-val in grdil je od ranega jutra do temnega mraka, včasih dobro, včasih vrlo glupo, no vedno s pravo naslado, Njegova razdražljivost ga je zanesla do otročje ludosti; njegov smeh, njegov glas, vse bitje njegovo, kakor da je z žolčem pomazano. Darja Mihajlovna je rada Pigasova k sebi vabila, ker jo je s svojimi opazkami razveseljeval. Njegove opazke so bile dosti zabavne. Vse povekšati, uveličati, pretirati, to mu je goreča strast. Na priliko, ako mu pripoveduješ katero koli nesrečo, da je Btrela v kakšno hišo treščila in jo zapalila, ali da je voda kakšen mlin porušila, ali da si je kakšen kmet z sekiro roko ranil, vprašal je on z veliko radovednostjo: »kako se on zove?« to je, kako se zove Ženska, ki je tej nesreči pravi uzrok, kajti po njegovem preverenji je vsacemu zlu prvi povod ženska, samo ako se stvar do dna preišče. Nekoč je on pokleknol pred skoro povsem neznano boljarico, ki ga je hotela pogostiti in jo b solznimi očmi i jezo na lici prosil, naj ga v miru pusti, ker da on nikdar tajil ni, da je ne obišče. Nekoč zopet so odpeljali splašeni konji perico Darje Mihajlovne v goro, zvrnoli jo in skoraj ubili. Od tedaj je imenoval Pigasov one konje samo: «dobri, dobri moji konjički*, a ona gora mu je bila naj romantičnejšl kraj na svetu.
(Dalje prihodnjič.)
Duhovniške spremembe. Preč. gosp. Ant. SpinČiČ, župnik v MoŠčenicah je prezentiran od c. k. namestništva za župnika in dekana ▼ Kastvu, poprej je bil dekan v Umagu in uže ved časa je poslanec v Istrskem dež. zboru. Preč. g. Anton Kalac je dobil 4 t. m. v Trstu kanonično investituro za plovanijo v Buzet-u in bil je ob enem imenovan dekanom. — Ta gospod je odličen rodoljub in dober hrvatski pesnik, ob enem najmlajši župnik naše Ško-lije, ker ima še le 33 let.
Razpisani »o darovi patrijotičnega društva tržaškega za podporo v vojni ranjenih vojakov iz Primorskega in Dalmacije. Prošnje se imajo poslali županu tržaškemu kot predsedniku društva najualje do konca meseca maja t. I. V prošnjah je treb i dokazati: 1. da dotični spada pod kako srenjo na Primorskem ali v Dalmaciji; 2. da je bil vojak, prosti ali Šarža; da je bil ranjen leta 1866 ali v poznejih vojnah ter da je postal vsled rane nezmožen za delo; 4. mca dotični eventualno naznaniti sedanji svoj stan in Število rodbine, katero mora rediti; o. družine v vojni umrlih vojakov, ali vsled ran kesneje umrlih morajo to dokazati z dokumenti in konštatirati škodo, katera jim je nastala vsled te zgube, ob enem pa tudi naznaniti kake donodke imajo, kako se žive in koliko jih je v družini. Vsi ti dokazi morajo biti potrjeni se spričevali vojaških in političnih gospo^k (okrajnih glavarstev) okraja, pod katerega spadajo prosilci. — Slovenskim prošnjam mora bili dodan italijanski prevod.
Policijsko. V ulici Laizaretto je 4. t. m. nek postopnč izrnuknol nekej gospi iz žepa listnico, v ka-terej |e bilo več denarja, gospa zapazi to in bližnjemu stražniku pokaže tatu, kateri je začel teči, a v begu vrže od sebe ukradeno listnico.
Nekega fakina ja zaprla včeraj policija, ker je v Via del Pozzo svojo ženo, ki je celo v drugem stanu, tako nabijal, da je ubožici obležali. Taki možje so hujši od zverine. — Nek lumpač je v svojej pijanosti v nekej gostilni v Riborgu toČarico in gospodinjo tako pretepel, da so morali obe peljati v bolnišnico, in to zarad tega ker se točarica ni hotela udati njegovim surovostim. — Policija je zaprla to grdobo.
PoStne hranilnice so odprli na novo na teh le poštah na Primorskem : Ajello, Barbana, Črvinjan, Čres, Grad, Jelšane, Momiauo, Rovinj, Skedenj in Sežana.
Žalostna vest. Telegraflčno se javlje iz Gorice, da je včeraj zadela kaplja tamošnjega vodjo semenišča in enega prvih linguistov na svetil, preč. Monsignora Štefana KoejaniiČ-a, polovica telesa da je zgubljena, tako sicer, da je prav malo upanja, da se ozdravi. Njegovi mnogoštevilni dijaki in česti-telji gotovo žalostnim srcoin sprejmć to vest.
Statistično. Centralna komisija za statistiko izdala je te dni I. zvezak, »Avstrijske statistike«. V Trstu (mestu) prevladajo Italijani, (vendar pa je Slovanov v Trstu nad 16U00) a v okolici (katera Šteje okolo 36000 duš in še se potegne daleč notri v mesto) pride na vsakih 106i4 Slovencev le 687 Italijanov. — Na Goriškem prevlada v Goriškem glavarstvu slovenski element, ker tam pride na 96*/# le 4% Italijanov; glavarstva Sežana iti Tolmin so pa čisto slovenska in je v obeh teh glavarstvih le 40 Italijanov. Edino glavarstva Gradiško je furlansko in še tam je blizo 14% Slovencev. Od 16 istrskih okrajev je 5 odvaž-no italijanskih, a tudi v teh prebiva znatne manjšina Hrvatov in Slovencev, 2 okraje sta čisto slovenska in 9 okrajev je čisto Hrvatskih. V slovanskih okrajih Istre prebiva le 39 Italijanov. Iz tega se razvidi, da ie Primorska dežela tudi po zadnjem številjenju, katero pa se ne more priznati kot ugodno Slovanom, ker so na priliko v Trstu in Gorici upisavali vsacega posla, ki kramlja le za silo italijansko, v rubriko italijanskega občevalnega jezika, — odvažno slovanska; pri vsem tem pa moramo, Slovani pokoriti se italijanskemu jeziku in Italijani trde, da jo to italijanska zemlja. — V Dalmaciji so razmere še ugodneje za Hrvate. Tam imajo Italijani le v Lisi večino, sicer pa so povsod v skoro zginljivi manjšini; največjih je še v Spletskem okraju.(5310) v Žadrskem (6798) v staromeškem (2214) v Šibeniku (1140). Naj bi se naša vlada učila vsaj iz številki
Se nekaj o sežanskej veselici v nedeljo, 1. t. m. Pozabili smo polivali ti vrlo deklamo-
valko, gospndičiuo Maričko G......n, ki je prav
lepa prikazen na odru in je prvikrat nastopila, a iznenadila nas, tako sicer, da želimo, da bi še večkrat nastopila.
Našim pevskim zborom, skladateljem, pevo vodjem in pevcem sploh priporočamo in polagamo na srce ta-le poziv na na-ročbo: ZnajoČ, od kolikega upljiva je za kulturo vsacega pojedinega naroda umetnost sploh, in posebno glasba, koja človeka oplemenjuje, blaži in diže iznad pozeinske prašine in primiče neumrlim stvoroviin; znajoč pa tudi to, da je vsaki pojedinec pred narodom dolžan delati za njegov kulturni napredek: odločil sem se iz ljubavi do domovine in umetnosti svoja glasbena dela javnosti predati, in to periodično v različnih knjigah. — Stopajoč jedino iz teh razlogov
I »red lice naroda, vsaki bode veroval, da se nijsem ahkoumno podal na to sveto nalogo, temveč skupil sem vse svoje sile, ne bi li tudi jaz kaj malega doprinesel k utemeljenju lepfie bodočnosti naroda in glasbe njegove. Ako tudi še omenim, da sem iz si-novske pijetete čisti prihod namenil ustanovi za postavljenje spomenika svoiemu pokojnemu očetu, slovenskemu pesniku in skladatelju — Miroslavu Vil-harju, — ne dvomim najmanje, da bode plemeniti slovenski narod odobril moj namen in podpiral moj trud. — Delo izide v velikem formatu, na krasnem papiru, v elegantnej obliki; prva knjiga obsegala bode okolo 25 tiskanih pol sč sledečo vsebine: 1. Samospevi, S. Možki ibori, 3. M elani zbori, 4. Skladbe ta glasovir. Vlastnimsvojim kompozicijam dodaval bodem
tudi očetove, in uže v prvej knjigi izide nekaj njegovih. — Ker je tiskovni trošek velik, zamore delo še le tedaj iziti, kedar se prijavi dovoljno Število naročnikov. Prosim toraj vse prijatelje glasbe, vse domoljube in vsa domača družtva, da mi pripomorejo nabirati naročnike v svojem delokrogu. Najbolji način naročevanja je dopisnica, na kojo naj bode točno napisana adresa naročnika in število naročenih iz-tisov; kedar pa delo izide, razpošlje se poštnim povzetjem. Cena je kolikor mogoče majhna, in to za naročnike dva goldinarja; kašneje v knjigarnah bode cena znatno povišana. — Slovanski narodi imajo žalibože Še vedno premalo glasbenih del, ter morajo često segati po tujem, večkrat nezrelem plodu, in čas je, da se tudi v tem pogledu vzdigamo na samostalno stopinjo; bodem li jaz, koji sem svoje življenje posvetil skladu glasov in mi je isto tako srcu
Erirasel sklad med bratskim narodom slovenskim in rvatskim, mogel kaj doseči na tem polju, izpolnjena mi bode najvročija želja. — Konečno mi je se omeniti, da zahteva tiskar, s kojim sem se radi cene uže pogodil, polovico tiskovnega troška pred začetkom dela. Ker nijsem kapitalist, da bi zamogel toliko svoto sam položiti, obračam se zaupljivo na slovenske rojake z najvljudnijo prošnjo, da ini gledć omenjene važne okolnosti naznačeno naročnino poslati blagoizvolijo; razume se, da od vsacega naročnika tega ne zahtevam, nego samo prosim one, kojim je mogočnost dana, mojej prošnji dobrovoljno zadovoljiti. F. S. Vilhar, ravnajoči učitelj mestnega glasbenega zavoda v Karlovcu (Hrvatska). Znano je uže Slovencem, da je gosp. France Vilhar, sin našega rajncega nepozabljivega Miroslava, v zadnjem času pojavil se kot eden najboljših domačih skladateljev; znano je posebno Notranjeem, In po njih tudi pripo-znano, koliko hvaležnosti je dolžan naš narod svojemu ljudskemu pesniku in skladatelju, znano je tudi da so se prekrasne pesnice rajncega Miroslava najbolj razširile mej prostim narodom ter da jih pojo tudi povsod po ogromnem slovanskem svetu, (naj pa potem naši učenjaki na pesniškem in skladateljskem polju to priznavajo ali ne), kar nam je najboljši dokaz za vrednost Vilharjevih pesni, in ker je vse to znano in se je v sinu rajncega pojavil ženijalen skladatelj, vreden sin svojega očeta, menimo, da je prav, da ga z vso močjo podpiramo v njegovem lepem započetju ter ga tako navdušujemo za nada-ljno napredovanje; kajti gotovi smo, kolikor poznamo skladatelja uže od mladih nog, da je v njem združena fenijalnost, delalnost in eneržija, da se povzdigne do visoke stopinje in da bode delal čast svojemu narodu na polju umetnosti.
Slovanstvo v Ameriki. V Ameriki so uže zdaj prav velike kolonije raznih Slovanov, posebno pa Cehov in Hrvatov. Taka močna kolonija je tudi v Bue-nos Ayres, glavnem mestu Argentinske ljudovlade.
—	Tam se je prošli mesec ustanovilo slovansko podporno društvo, ki ima uže v začetku na stotine udov. Tam izhaja tudi političen list, ki pa piše tako ostro, da le malokedaj more v Avstrijo. A včeraj smo dobili od tam tudi beletristični list »Iskra Šlavjanske Slobode«, I. številko, katera ima na čelu sliko Sko-beljeva. — V prvem članku govori urednik a Avstrijskih Slovanih sploh, pravi, da so Italijani v Bue-nes Avres najboljši bratje Slovanov, da delajo ž njimi bratsko skupaj in izraža cel6 rnenenje, da sploh Italijani Slovanom pomorejo do osvobojenja.
—	(Mogoče, a dokler imajo toliko apetita na slovanske primorske dežele, mi ne moremo tega verjeti.)
Slovanov je po podatkih, kakor je izračunil general ruskega generalnega štaba Rittich, okoli 94 milijonov, in f«cer v Evropi 90.327.573, o Aziji pa 3.672.427. Mej temi je Rusov 63.204.346, Poljakov 9.931.598, Cehoslovanov 7.576.459, brbo-Hrvatov 6.310.021, Bolgarov 5,363.072, Slovencev 1,340.094, mej temi 27.000 v Italiji. luŽiŠkih Srbov 136.000, Kašubov 111.416.
Baron Wertheim, zarad izdeljavanja najboljših železnih kas svetovno znan mož, umrl je 3. t. m. na Dunaj! v 69. letu. Mož si je prislužil z svojimi kasarni 6 milijonov goldinarjev, katere je zapustil nezakonskemu svojemu sinu. Od žene je bil ločen In zelo infctno se je nosil ter tHdil, da noben človek na svetu nema toliko redov, kolikor on, če tudi to ni bilo resnično.
Nesreče. V plavžu Marnaval pri Saint Bizier na Francoskem se je 2. I. m. razletel kotel ter 96 osob ponesrečil, 31 je ostalo na mestu mrtvih, več druzih pa je v smrtnej nevarnosti. — Zadnje dni minolega meseca je zadela baltiško mesto Reval grozna nesreča. Bila je v dvoranah tamošnjega društva «Lotos« beseda, katere se je vdeležilo okoli 2000 osob. Kar je zabobnelo, kakor bi bil s kanonom ustrelil in ugasnole so vse plinove luči. Ko so po nekoliko minutah prinesli luč v dvorano, odprl se je strašen pogled. Na stotine ljudi je ležalo v nezavesti, drugi pa so po ležečih sem ter tja dirjali. Mnogo ljudi je bilo uže mrtvih. Pritisk plina je imel tako moč, daje na cente teške skale vrgel v strop, tega prodrl in potem so skale in strop pale na ljudstvo ter mnogo ljudi popolnem zmečkale. — V Berolinu je 4. t. m. pogorelo največje gledališče «Nationaltheater». Ogenj je vstal mej poskušnjo, vzrok do zdaj še ni znan. Pogorelo je popolnoma z vso robo, ki je bila v njem; če tudi so ognjegasci marljivo delali, vendar nič niso oteli, ostali so goli zidovi. Sreča, da ni bil noben človek poškodovan.
Dr. Holub, slavnoznani popotovalec po Afriki, napoti se k malu zopet v Afriko, da bo tam nadaljeval svoja preiskovanja. Denarja se je v ta namen uže precej nabralo, sam cesar je podaril iz lastnega premoženja 5000 gld.
NajveCji biser na svetu je našel nek Mejikanec v kalifornskein zalivu. Poloben je jajcu ter ima svitlo barvo. Srečni vlastnik zahteva zanj 600.000 gld.
Gospodarske in trgovinske stvari,
Kraševci in njih teran.
(Spisal R. Dolenc.)
(Konec.)
Poglaviti prvi uzrok padanja cene kraškega terana je gotovo pred vsem splošna mizerija, katera se je najnižjega i srednjega stanu lotila; koj drugi pa konkurenca Črnega »Istranca« in »Furlanca«. Ta konkurenca je prav mogoča, kajti v Istri je poslednja leta črna trta — večinoma modra frankinja, katerej Italijani pravijo »borgogna« — po moči;em pone-hljaju navadne trtne bolezni — plesnobe — prav dobro obrodila, to toliko v kvalitetnem, kolikor osobito v kvantitetnem obziru. Potem so dobili Istrani tudi železnico Divača-Pulj in to je drugi glavni uzrok konkurence. Komu bi pred leti bilo v glavo padlo, v Pazin, Rovinj itd. po Črno vino hoditi? No danes se to v izobiljnej meri godi in zakaj bi se ne? Dobrega vina je tam dosti, vsled tega je prilično jako po ceni, in po železnici je skoraj lahko mogoče, da je Bohinec v 48 urah doma, v Pazinu, in z vinom zopet doma 1 In prav od tod prihaja, da je a črnini Istrancem uže skoraj vse tako rekoč preplavljeno. Pridi kamor hočeš v Vipavi, ali na Pivki, ali v Ljubljani, na Gorenjskem itd., povsod dobiš lahko Črnega Istrana, ne le po prvih krčmah, temuČ uže tudi po bolj sekundarnih. V Furlaniji se pa prideljuje tudi uže več let sem, od kar je namreč tudi tam grozdna plesnoba močno ponehala, čuda dosti in dobrega črnega vina. Res da ne več od nekdaj, iz refoška, kajti ta se je zaradi prevelike svoje občutljivosti vzlic grojzdnjej plesnobi večinoma opustil, ter z veliko manj občutljivim kor-binom — corvino — mačkovcem — »uva gata«, osobito pa z modro Frankinjo in drugimi izvrstnimi francoskimi trtami nadomestil. Res dobro vino in nizka mu cena sta privabila vinske trgovce in krč-marje v Istro in Furlanijo — Furlaneo nadomeščuje teran posebno v Trstu — Kras na strani puščaje. Konkurenca je letos tako rekoč še le v pričetku. in vendar so uže Kraševci primorani, teran veliko bolj po ceni mimo nekdaj ponujati. Ker je uže pričetek konkurence tako občutljiv, bode gotovo Še bolj njega nadaljevanje, in prav vsled tega je neizogibno potrebno, da pričnejo naši vrli Kraševci prav resno na to misliti, kako bi se dalo pritisku na ceno njih vinskega pridelka terana v okom priti. Po našem me-nenji bi se dalo to le indirektno s tem doseči, da bi Kraševci pričeli Več, veliko več Črnega vina pridelovati, nego ga dandanes pridelujejo, ako tudi ne takega, kakoršnega daje rofošk, ako tudi ni teran. To bi bilo tem bolj opravičeno, ker refošk prilično malo rodi, ker je v grozdnej bolezni preobčutljiv, in vrhu vsega tega je okus iz njega napravljenega vina za bolj oddaljene severne vinske použivalce popolnoma napačen; za domače lokalne pa po podanem pojasnilu odločno predrag. Pri nadomestitvi refoška z drugimi sortami, — katera bi se gotovo najhitrejše s tem dosegla, ako bi se refoŠk iz novih nasaditev izključil, v še mladih pa precepil — moralo bi se na to gledati, da bi se: 1. za te sorte izvolile, katere veliko več rode, nego refošk, 2. katere se grojzdnej plesnobi bolj ustavljajo, 3. katere pa tudi pred dotori, mimo refoika, in katere 4. močno, alkoholično, in temno-rudeče vino dajo. Na dandenašnji teranu karakteristični, dasi tudi »doma« tako priljubljeni okus, pa se mora resignirati, kajti on pridelvalca vina zaradi prilično majhnega pridelka preveč stane, in saj ga tudi nočejo več tako plačevati, kakor so ga nekdaj plačevali.
V razodetem smislu prave nove sorte bile bi tudi zaradi porabe »gnjeti« kaj dobre, boljše morebiti mimo refoška. No in talie kaj priporočljive sorte bi pa bile tele: 1. modra portugalka, nemški: »blauer Portu-gieser,« laški i »uva Portugese«. Ta trta je, kakor uže ime kaže, izvirna portugalska sorta, katera se je pa uže pred stoletji iz Portugala v bližino Dunaja, namreč v Baden in Voslau zanesla in tu zaplodila; in prav iz nje se napravlja po vsem svetu sloveče črno vino: »Voslauer« imenovano. Portugalka rodi prav rada in močno, dozori kaj zgodaj in daje močno, prav temno barvano vino. Vinarska Šola na Slapu pri Vipavi ima velik vinograd same te trte v popolnoma se-vernej legi; in vendar se je grozdje v tem vinogradu do zdaj vsako leto uže 2 i. avgusta, to je: na svetega Jarneja dan potrgalo. Na Slapu pridelana portugalka se prodaje jako lahko in ne preveč po ceni, kajti
Eod 25 gld. hektoliter ni padla še cena, pač pa je ila uže po 30 gld. Naj bo fie to povedano, da ima to vino rudečo peno, na kar Kraševci kaj dosti drŽ6, mi pa prav nič, in tudi sploh po svetu, na primer na Francoskem, tako rekoč domovini črniti vin — nihče se ne meoi za barvo pene. Portugalka bi bila zaradi svoje zgodnosti tudi za kupčijo z namiznim grozdjem kaj pripravna; in prav iz tega obzira je dovolil slavni deželni odbor kranjski, da se je nje letos nad 4000 kovči brezplačno mej Lozičune in pa VrabČane razdelilo.
/I. modra Frankinja, nemški: »Blaufrankisch«, laški: borgogna, francoski: pinot noir le gros. Modra Frankinja je izvirno francoska sorta, pa kaj močno
8o svetu razširjena. Večina istrskih vin ie sok te sorte, rotovo jo je zaplodil po Istri nek Calafati, to je isti mož, kateri je za časa francoske vlade v Istri mesto Koper po dolgem nasipu z Paolanskim hribom in Izolo zvezal.
Kaj močno razširjena je Frankinja tudi po Furlaniji, po južuem Tirolskem itd. Tudi ta trta se je na Slapu do dobrega poskusila, kajti tudi nje je precej velik, na drat vezan vinograd zasajen, to pa uže v veliko boljšej, če tudi ne najboljšej legi; kajti Frankinja dozori veliko kesnejše mimo portugalke, n;imreč takrat, kadar večina drugih belih vipavskih vrst. Frankinja rodi še boljše, namreč bolj konstantno mimo portugalke. Nje vino je pa tudi veliko močnejše, po-o, ebno tiupla polnejše, še tamnejše mimo refošk o ve, s
katerim tudi barvo pene deli. Kaj posebno finega se doseže, ako se Frankinja z navadnim črnim Bur-gundcem — pinot noir — pomeša, ako sp namreč od vsacega polovico grozdja vzame, ter v vino podeli. Priporočamo torej KraSevcem III. Urni bnrgundec, iz* virno francosko sorto, katera tudi kaj dobro rodi — grozdke ima sicer majhne, pa dosti jih je — in katera sama za-se, osobito pa z Frankinjo pomešana kaj izborno francoskemu »bordeaux«-vinu popolnoma podobno vino daje. Burgundec dozori le malo pred Frankinjo, tako da se prav lahko nju grozdje pomeša. Priporočali bi Še lahko marsikatero sorto, katerih vino nas je pri razstavi v Trstu kar osupnolo, tako posebno nekatere tirolske in dalmatinske sorte; pa hočemo jih popred sami do dobrega skusiti. Sicer pa tudi ni potrebno, da bi se Bog vedi koliko sort z nova vpeljalo, malo; pa pravih, je gotovo najboljše. In konečno tudi vse domače ni, da bi se zavrglo, kakor smo iz navedenih uzrokov proti »refošku*, pa nismo proti »gričevcu« in •pinolčku«, da Še celo proti »gnjeti« ne, kajti za domačo pijačo je vse hvale vredna. No na tropinah Frankinje, ali burgundca, pinolčka po-kipela da se gotovo tudi še dobro v denar spraviti. Pinolček sam za-se, daje tako fino vino, — to vemo iz skušnje leta 1875, da zasluži popolnoma v velikej meri sajen biti; in prav v ta namen se je pričel na vinarskej šoli na Slapu lansko leto močno pomno-že vati.
Zdaj pa sklepamo to premišljevanje in svetovanje takole: *Refoik se je za Kras nadživel, gospodarsko kaže, ga opustiti, ter z drugimi sortami nadomestiti To je naše menenje. Vsaka stvarna polemika o tem nam bode ljuba, dobro došla, na nevtemeljene, le iz pričkanja želnosti izvirajoče ugovore se pa ne bodemo ozirali, kajti »stvar« nam je preresna.
Na Slapu dne 5. aprila 1883
Tržno poročilo.
Kava. — Iz glavnih trgoviSč in tudi iz Brazilije bo došla jako ugodna poročila, vsled česar je postala tudi tukaj kupčija živahnejša in so cene poskočile. Prodalo se je 4000 vreč Bio po gld. 3« do gld. 60. 2000 vreč Santos po gld. 44 do gld. 62 —, Ceylon plant velja gld. 90 do gld: 136.-, .Java gld 56 do gld. 65. - Sladkor. - Vsled pomnoženega prašavanja po tem blagu je bila kupčija zadnje dni prav živahna po vzdigajočih se cenah. Prodalo Be je nad 8000 vreč sladkorja v vrečah po gld. 30'/„ do gld. 32»/4. — Sadje. — Tudi v temblapu Živahna kupčija po trdnih cenah, cena fig je zopet poskočila. Pomeranče in limoni gld. 3 do 7, rožiči gld. 9'/, do 10, Hge v vencih gld. 23, cvebe Eleme gld. 24 do 34, aultanlnu gld. 24 do 52. — Olje. — dobra kupčija po trdnih cenah. Namizno gld. 5*2 do 66. jedilno gld. 36 do 42. - Petrolje. — Slabša kupčija, cene mlahova in s-i vtegnejo zopet pomakniti na gld. 10; denes je cena gld. 10J/t. — Domači pridelki v slabem obrajtu. Žito. — Malo kupčije. Pšenica ruska gld. 10.65, koruza gld. 7.35 do 7.65.
Dunajska borsa
dne 6. aprila.
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 78 gld. 40 kr. Enotni drž, dolg v srebru .... 78 n 80 •
Zlata renta..........98 • 10 .
5% avst. renta........93 ■ 20 »
Delnice narodne banke..... 834 » — »
Kreditne delnice........318 . 90 •
London 10 lir sterlin......119 » 50 •
Napoleon...........— » — »
C. kr. cekini.........9 • 48 »
100 državnih mark.......5 » 63 »
Gospodinja,
v vseh delih izobražena, dobi stalno službo. Samo prav poštene in dobro priporočene osobe naj se pismeno oglasijo pri gosp. Ida Kristan v Kopru.
V nedeljo, dne 8. t. m. bode v dvorani »al dardinelto« nasproti vrta »Rossetti« veselica s tem le programom: 1. Nagovor. 2. Petje pevskega zbora tržaškega. 3. Predavanje: »O nekaterih manj poznanih pisateljev na Primorskem« predava g. Lovro Žvab. 4. Petje tržaškega kvarteta. 5. Petje zbora tržaških pevcev. 6. Petje zbora tržaškega. — Po dovrfie-nem tem programu bo prosta zabava v dvorani in po mogočosti tudi majhen ples. — Začetek bode iz obzira na službene razmere družabnikov in dru-žabnic del. podp. društva uže ob url popoludnć. Vstopnina: I. prostori sč sedeži SO soldov, II. prostori IO soldov. Radodarnosti se ne stavijo meje. — Čisti dohodek je namenjen zbirki za zastavo goriškega bratskega društva.
Odbor del. pod. druStva v Trstu.
Poslano.*)
Pravo je zadel dop. «S1. N.» iz Krope, meneS, »gorje onemu, kdor jih ne voli«, in kdor se jim ne pokori, »po njem je.* Tudi jaz sem eden iz mej tistih, da se jim ne klanjam, in uŽe pred volitvo 14 dni mi je rekel prijatelj: ne hodi blizo, namen imajo, te izbacnlti, a šel sem vsejedno. Od jeze peneči niso znali, kako bi me nazivali bolj ničevo, slednjič jim pade na um beseda; češ da bi to vsaj malo materijalno občutil; in res umetniški «Lehrbursi-.ho» je prišel k volitvi! A v t^m hipu, ko Be je rodila beseda, izlezla je tudi laž; da bi bil jaz volil na milost komisije, bilo je prav narobe! Prvi, kateremu je komisija volilno pravico odrekla, bil sem jaz, a g. vlad. komisar, uvidevši me v pravici, ukazal mi je in volil sem. Kaj toraj storiti • takim, (rinola jim je misel v glavo) ki se nas ne boji, in ker ni kovač, da bi mogli pritisnoti nanj. Misel je bila rešena, In nekdo je rekel: Zup. mlajšemu bo ufe še Žal, in zopet drugi ko je rekel: dali so vas «Brenceljnu», ah povedal je celo preveč — vse nam je pojasnil.
In res popadel me je v Št 6. po jeziS. Žefl Jaka Ale-šovec, pa ne mene, ampak kruh, od kojega živim. Lepo
*} Za spise pod tem naslovom je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva	Ured.
va« prosim, g. Alešovee., n čem sem vas Žalil jaz ali «Ke-gelladen» in s čem zagrešil se proti narodu? morda vsaj ne s tem, da sem zvesto posluhnivši vašemu, ali drugih slovenskih listov klicu, hitro bil na nogah, kadar so prišle vGlitve za narodno reč. Kedo ju pa hodil pred mano, in mi pri tem delu ali poslu na prste stopal, tega <*em si dobro zapamtil in tudi njega sodruga. — Nikdar! me ne prisilite 7. vašim pekanjem se komu izmej teh klanjati.
Odločno vam povem, da sem pripravljen vse zgubiti, nego pa nemčurjem pustiti, da bi igrali z mojim značajem! Gosp, Alešovee! čemu me s tem smešite ; menda vsaj niste iiHVošljivi, ako sem šel v večjo izomiko gledž mojega dela v šlezijo? menim da saj ni greh, ako Slovenec roke stegne po napredku? Ako ste pa vi po onih voljeni v orožje proti meni, streti mojo bodočnost, vam moram povedati ; da kimal nemčurju nikdar ne bodem. Iznašel pa nisem jaz ne «Kegelladna» ne «meste* cinkastih piščal, ampak svetovno slavni mojstri! kateri devajo v orgije najfinejši cin piščalkam, in le namesto nekaterih lesenih v prvej osinioi nadomesti z cinkastirai ! In tako delam jaz z bratom v družbi, ki si prizadevava za napredek. Nobenih tvojih orgljej pa še nisem obsojal sam, ampak tisti, katerim je stvar v oblasti. Od kar sem se pa vrnol iz Slezije. ležal sem petkrat jaz in moja dela, v njihovih rokah kakor suho iistje — pa niso me štrli, menim da me tudi Repo-karska volitev ne bode!!
Kropa, dne 30. sušca 1863.
Ijp. Zupan ml.
Št. 2201
Razpis.
Pri tulcajSnej mestnej Straži javnega miru se razpisujete dvo službi nadstražnikov i več siužeb stražnikov tretjo vrste.
Nadstražniki dobijo na leto plačo po 550 gld., odškodnino za stanovanje 50 gldM in pavšal za uniforme 60 gld.
Stražnikom se nakazuje po 360 gld. na leto, odškodnino za stanovanje po 50 gld. in pavšal za uniforme 50 gld. V slučaju, da se prestopi v višji razred, povzdigne se plača na 420 gld. za stražnike drugega, a na 480 gld. za one prvega razreda.
Prošnjo se morajo vložiti podpisanemu uredu do 11. aprila t. 1. z. dokazi starosti prosilcev, da so avstrijski podanici, neomadežui v političnem in moralnem obziru, telesno sposobni, in zmožni deželnih jezikov.
Prednost imajo oni, ki dokažejo, da so uže v enacej službi zahtevam v zadovoljnost služili.
Od stražnikov se zahteva popolno znanje policijske službe.
Od Municipija V Poli, dne 6. marcija 1883.
v
Čudodelni plašter (cerot).
Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi Se tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se uže spremenile v raka, ustavlja še tako moSan glavobol, vse boleSine živcev in revmatizma v zglobah, čudodelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. HO letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno po neštevilnih spričalih, katere sa morejo pokazati vsakemu — dobiva se le v lekarni (10-10)	Rovi«, Corso it. 47.
99" Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane. ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje,
po dr. Maliču.
je odločno najboljše zdravilo zoper proti* ter revmatizcm, trganje po vdih, bolečine v krili ter Živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalival. Zahteva naj se samo *cvetn zoper trganje po dr. Alali&u» t traven stoječim, znamenjem; 1 steklenica 50 kr. (Varstvena znanilca).
Planinski žeiisčni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi,
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustite in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Krigistilne krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednera gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabadanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenlh udih, skaženem želodcu, Jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr.; jeden zavoj s (i škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavel.	20-10
Naročila Iz dežele IzvrSe se takoj
■v lekarni pri „samorogu"
Jul. pl. Trnk6czy-ja
na mcMtnem trgu \ Ljubljani.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
T priprosto iu naravno idravilo je pr>tva do— brodejna p inoA in ni tr*ba mnogih be-edi da de donita njihova čudovita moC. če se rabijo neko* liko dni, ol 'jlajo in prelenejo prav kmalu najtrdo— vrktnilrt £otod^n« bolesti. Prav izvrstno vstrezajo if»er remorojde, prrti boleznim n - jstrih in na vranici, proti č eve^nim boleznim in proti glistam pri Ionskih mlečnih nadlelnoatih, zoper beli tok, boljast, zoper sreopok ter čiati'o pokvarjene kri. One ne preg ojajo sam« omenjenih bolezni, an.pak naa obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. 10-8 Prodajajo se v vsen glavnin lakirnicah na sveta ; »a aaročuo in poli-lja ve pa edino v l>-kiirnioi Criit>foletH v fioriri, • Tntn v lekarni C. Z*n*tti i O. r. novit in O. R. Forahntchi. Ena steklenica stane 30 novoev.
Varovati se Ja pokvurji-nih pnmr.tkov, a katerimi so zavolj lnljepo AobiEku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobena tnoil in vrednosti
S « «
O M
-a
s o
« ai C , > k. t-
si!
O -ifi «8
d) o« i S -cdj) N 2 O.
cS ca
13 P
S
x>
E
~ S
Uupah garantiran I
O J= ,A © I C '
_ -i m O O « . , '
____s3,*o;s^ji"*;
►o 3 3 • 5ofj««J '
S £ -a13 -5 ^ 0
Cfl.^^^ C C O
O* a, <= 2 "E js J2

i T c
i - 5 '■«
'"O p
e
1 ' u,
t S-R
g * « - S Ž Ji 5'S1 k i A-O T3 J3 &J4 > a « -11

1 q*di» Mili
Nagla fn gotova pomoč za iolodčno bolezni i njih nattopko.
Ohranitev zdravja
je odvisna zgoll od ohranitve in poepeievanja dobrega prebavljen]«, k<" ta j* glavni pegej zdravja in teleenega la dušnega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, probavljanje vrediti, doseči primerno melon je krvi, odpraviti pokvarjene I nezdrave krvne dele, to je uze več let sploh znani in priljubljeni
dr. Rosa življenski balzam.
Napravljen iz aajboljSfh, zdrovnliko najkrepkejilh zdravll-sklh zellse, potrjen je posebno kakor gotova pomoC pri vseh slabostih prebavtjanja, posebno pri presedanjv, pa kislem dliečim riganju, napenjanja, bluvanja, pri bolefilnah v telesu In želodea. Želodčnem krSa, prenabasanjs ialodoa z Jedrni, zaslllenju, krvnem navala, hemeraldah. Ionskih boleznih, boleznih v črevlh, hlpohondrljl in mtlanholljl (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo In čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejiao moč in zdravje. Vsled te izvrstne moSi je postal gotovo in potrjeno Ijadske domače zdravilo ter se sploh razSiril,
I steklenica 50 kr., dvojna steklenica I gld.
Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na franklrana pisma proti povzetje zneska na vse strani.
Vale blagorodje I
Dalj Kasa sem bolehal na telodCnem kataru, sdrulenim s naj-hujKo mrzlico, In nuvzglie vsakovr tnlh lekarskib zdravil sem tako opeSal, da nisem mogel vM hoditi. (*!e tudi neman zaupanja do e^aclh universalnih sredstev, vendar som ni dal prinesti od Vas napmvljanl dr. Ho.iv livenski balzam ter pa uiival po predpisu. Po osem dneh sem ulo dobil slast do Jedi, in po povlitji Vtlrih velikih steklenio, bil sem ta ozdravljen. Vsi ljudje, ki me poni^Jo, ftudijo se sedaj mo—
emu zdravem« obrazu. Spoznavam tedaj za prijetno dollnost. Valnmu krepkomu ziravilu dati n^JboljKo pohvalo In priparoBitl onim, ki Imajo enak u bolesni, to vrlo dobro zdravilo. Nebranim Vam, porabiti teh vrst za zaupanje, vendar naj se zgodi brez mojega podpisa. Ker mi Je ta lek tako koristen, zato prosim, polljlte mi Be 16 steklenio proti povzetju. Podpisnjem so z vsem spoštovanjem.
J. W. o. k. nadporoCnik v 8 polj nem polku lovskem v Su i Herman nstadt).
Gospod B. Fragaer v Pragi 1
Hvaležnosti navdan Bpoznain za svojo najsvetejHo doltnost, Vam naznaniti, da so jo dr. Rosa-ov zdravilni balzam, katerega ste ml poslali pri mojej sedem letnej hudej bolezni na Gutnlcah in slabom prebavanjl prav posebno dobro obnese), tako da sem nle popolnoma zdrav. — Ulo celo leto nisem mogel oprnvil svojega poklica opravljati, 6 mesecev bil sem v dunujskej bolnišnici, — pa vse ni niS pomagalo, ~ samo to Bo« % se dobro zdravilo me je relilo mojega hadega in nestrpljivega trpanja. Zatoraj sprejmite mojo najgorkejo zahvalo in prosim mi Ko 2 steklenici dr. Rosa-ovcsa zdravilnega babama poslati.
St. Egid am Neniuald (v niže Avstr.) Cajetan 8trohmayer 1. r.
Prespoštovani Gospod!
S hvaležnim priznavanjem Vam naznanjam, da ml je Vai dr. Roaa livljenski balzam v mojej 8 mesecev trajajoCej bolezni, to je klanja v levih prsih, ki je bilo zdrulenju a hudim napenjanjem in lelodBnim krSem, popolnoma pomagal.
Od tistega Basa, kar rabim to zdravilo, popolnoma sem zdrav in se dobro ftutim, kar pri vsej zdravniikej potnoSl nisem mogel doseBl. Sprejmite tedaj, blagorodni Gospod, mojo rrCno zahvalo, in priporofiam to zdravilo vsem onim, ki imajo enake bolezni.
Trni*ny Oujezd.
Josip Typl, sodar.
H S varjenje! WM
Da se izogne neljubim napakam, zato pranim vse p. n. gg, naročnike, naj povsodi izrefino dr. Roiov Uvlj«niH-baUam iz lekarne R. Fragnnr-ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil seiu, da so naročniki na ve£ krajih dobili neuspelno zmes, ako so zahtevali samo livljenski balzam, in no izroCno ir. Koiovtga livljenskega balzama.
Pravi dr. Rosov življenski balzam
dobi se samo v glavnej zalogi izdelalcavo B. Frugntr-ja, lekarna ik Črnemu orlu« v Pragi, Ecko der Spornergaase Nr. 205—3.
V	Trstu: P. Frrndini, O. Foraboschi, Ja Ir. Serravallo in Sd. von Ltiltnbttrg, lokarniCarji.
V	Gorici: O. Critto/oUHi. lekarnifar: G. II. Pantoni, lekarnlCar It. Kilrntr, lokam Par; V Ogiiljl: Dotnaie d>Etia.
V	Zagrebu: O. Aroriia, lekarni8ar.
v*t It kar ne in vitje trgovine i materijalnim blagom vAvitro-Ogertkej imajo zalogo tega iivljentkega balzama.
Tam se tudi dobi:
Pražko domače mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se Cenam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri ftrvu v prstu iu pri nohtanji, pri zlezah, oteklinah, pri izrnaBttanjt, pri morski (mrtvi) kosti zoper revmatične otekline in putiko , zoper kronično vnetjn v kolenih, rokah, v ledji če si kdo nogo spahno, zoper burja očesa in potne noge, pri razkopanih rokah, zoper lllaje, zoper oteklino po piku mrčosov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kolo ni bolj lega zdravila, ko to mazilo.
Zaprte bule in otekline se hitro ozdravijo ; ker pa ven leče, potegne matilo v kratkem veo guojieo mi-se, in rano ozdravi. — To mazilo je zuto tako dobro, ker hitr o pomaga in ker so po njem rano p --tj ne taceli dokler «« v«a bolna gnojiea vrti potegnena. Tudi zabrani rasi divjega mesa in obvaruje pral snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeBi. — Odprte in tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti potem le le bb mazilo nanje prilepi.	16-3
Skatljice se dobode po 25 In 35 kr. Balzam ca uho.
Skuleno in po mnozlh poskusih kot najzanesljivejla sr.'dstvo znano, odstrani naglahost In po njem se dobi tndl popolno tiiu zgubljeni sluh. 1 sklenioa 1 gld. a. v.
Lastnik, društvo .EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIC.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v. Trstu.