ISSN03S0-SS61
ZA iiofi^c t«dna
Delno se bo zjasnilo.
številka 6
četrtek, 13. februarja 2003
280 SfT
KillHO VIJIJ^KJI^
Veienje žaluje za dvema ponesrečenima rudarjema
Včasih je narava močnejša ...
Na žuljih rudarjev je zraslo Velenje in tradicija rudarstva Je tu globoko zakorenirye-n,ia. Povezanost in solidarnost sta prisotna še toliko holj. kadar pride do neljubih dogodkov vJami.VelenjeJe /adn.je dni spet odeto v žalost, žaluje za dvema ponesrečenima rudarjema.
V juî^ncm krilu Jame Prdogc (odkop k--90 C) 455 metrov pod površjem je prišlo v četrtek, (h februarja, popoldne 4 minule po 17. uri do povečane koncenlracije jamskili plinov
- mclana in ogljikovega dioksida.
Na dclovfíču, kjer je takrat delalo 26 rudarjev, je bilo deset dclavccv i?^p<isiavljcnih povečani konccnlraciji- PretislalL ki so si uspeli pravtíčas-no nadeti/S^išcilne maske, so pri/adetim lakoj priskočili na pomoč, takoj (le minuto po dogodku) pa je stekla ludi reševalna akcija. Žal, je bilo tudi takojšnje ukrepanje za dva rudarja. •14-letne^^a Mirana Koželja in 35-letneg;i Janeza Kt)tnika, oba i/ Velenja. Že prepozno.
Dalje nastrani
Zelena priloga Q Q Q O 0|
Skoraj tretjino v asfalt O
Notranje rezerve smo že izkoristili O
SLOVENIJA. 19.9.	im«Bn«a IS20
I N
R
0
DOBRODOŠLI V VELENJU, Šalek 112
^^emona o&ala kop«r d.d.
Citiyola
KAJ?
Nojiepie slike: od veselega snezalca do pisane pustne maske, od nasmejanih krofov do rozigrane snežinke«
KAKO?
Z barvami in nekaj domiiljije
KDO?
Otroci od 3« let dalje -sami, s starii, prijoteljl, s skupino ix vrtca ali s sošolci«
KDAJ?
18.-27.2.2003
od 9. do 20* ure
Za poročno pogodbo -pogodba o zaposlitvi
'Al irtifeo« o Hehvtiih niztficr/ih, ki je zaéei fť-Ijali 1. januarja, pravijo, da je ei/rop$ki. Poln nomsti. Bisluena je pogotllja. Ureja oiinose wed delavci m dtilO' dajalci. V tew odnosu pa je de-I avec vedno v podrejenem po-hta ju. Šibkejši siroti t<2ga razmerja. Ae zato ga je dol^(/ poznali. Bral!. Imeli pri sehi. Po}iiiilba o zaposlitvi ureja V6e, kar jep/}}nemOnega vodnosu meddeloda-/al cen i in delaiM:em in to i« vsako delo na konkretnem delovnem tnealu. Cesar ni urejenega v zakonu, v kolekliuni pogodbi, v pO' gfKÍbí o zaposlitvi, tega ne delavec in ne delo-dajalec ne moreia ztihievaù. /akftn med dni-gim doloma, da mora vsak, ki se m novo zaposluje, predlog pc>godùc dobili najmanj tri dni prej. Da jo prebere, se posveluje - z odvetnikom, sindikalno pravno pomočjo ... ^ o predlogu pogf>dhe. Da tako zavaruje svoje pravice in interese. -Navado imam reči, da je pogrMa o zaposlitvi za poročno pogodbo druga najpomti>nbnejŠa pogfjdba v človekovem življenju," Si) besede Gregorja MikliČa iz
Tako mislim
/SSS. Bo že držalo.
/jjkon je torej pomemben. Ima pa, vsaj na z^Čethi, eno temeljno p<jmani-kljivost. Tako delodajalci kol delavci so z njim f/remalo seznanjeni. V sindikatih se iTHiiijo in na različnih oblikah usposablja' nja za sindikalne zaupnike svetujejo, razlagajo, pojasnjujejo, odgovarjajo... A to je premalo. Poznali ga bo moral vsak delodajalec^ teh pa je v Sloveniji blizu 140.000, od teh veČina majhnih, lakih, ki zapcjslujejo f)rj le po nekaj delavcevf nekateri enega ali dva. Poznat: bi ga morali lielavci. iz svfjjih interesov. ÍWjŠnji zákony veljal je kakih dvanajst let, je namreč pokazal, da je veliko sporov na delovnih sodiščih zaradi neznafjja. Nezelo, ker hi delodajalec Želel škodovati delavcu, ampak zdto, ker ni poznal zakonodaje. V tem trenutku, na začetku, pa je zadeva Še manj pregledna, /w je bistveno bolj pomembna. Ker Mikuje življenje ogromne veČine prebivalcev Slovenije.
m Milena Hrstič - Planine
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
»"HIAS 13. februarja 2003
n ONOVitEC e
Upokojencem je dovolj!
VELENJE, 10. jiiRuarjH • Med upokujťnci cwluljt bolj vre. In to 7Jiradi pokojnin. V Vclvnju seje v ponedeljek scsla) OhmoCni (idhor sindikati upokojencev Slovenije Velenje, predseduje mu Rudi Boh, Kier so CSani obnivnavuli i^utovitve, »ihteve in Ktnii^, ki jih Je sprejel že l/v rsni i»dl)or sindikata U|M>ki>jencev Slovenije v zvexi z usklnjevflnjcm in izplačevanjem pokojnin v Sloveniji. Z njimi Si) v popolnosti soglasji.
Med upokojcnci sc povečuje nezadovoljstvo zaradi ncuslrezne-ga usklajeviuija pokojnin zrastjo plač, povezuje pa sc tudi število uptiktfjcncev»kJ poskúiůno zaradi lega posiajstjt) socialno ogroženi. /aio upi>kojenci svojih organizacij - pokojninskeg:H in invalidskega ziivarovanja, druSlev upokojencev in DcSUSa zahtevajo in pri<iakujejo, da tx^dozaiiilili njihove inierese tn preprečili nadaljnje padanje pcwprecnih pokojnin v primerjavi z rastjo plac.
Med upc^kojenci je vse bolj prisoten tudi tlvom v koreklm"«« dosedanjih statističnih podatkov o rasti poprečnih plač, ki so osnova za usklajevanje pokojnin. Upravnemu odboru /Pl/.-a zato predlagajo, da pred vsakokratnim usklajevanjem p^-^kojnin zahteva celovito pi^ročilo o gibanju vseh plač in drugih prejemkov zavarovancev, od katerih sc plačujejo prispevki za p*.ikojninsko zavarovanje.
Obenem v sindikatu upokojencev - deluje pt>d okriljem /veze svobt)dnih .sindikatw SUtvenije pr<ivijo,da htxk") uspe^ejžj, Če jih bose več. VOtîmoêno organizacijo Velenje jih je vključenih pri-bhžnolSi).
■	mkp
Trgovci protestirali zaradi deia na iiuiturni dan
LIUBLIANA • .številni pnidajaki in prodajalke m* sc ob slovenskem kulturnem prazniku ogorčeno obra6ili na Sindikat delavcev irpovinc Slovenije, da la opozori slovensko javnosi na ravnanje delodajalcev, kijih prisiljujcji) delati (udi na kuliurni praznik-dela prosti dan.
V Sindikatu delavcev ij^ovine Slovenije sc sprašujejo, zakaj je potrebnem na ta dan, v interesu domačih in tujih kapitalisiov, prodajali tudi tehnično blago in blago, ki ni nujno življenjska potrebščina. Sprašujese komu je pravzaprav namenjen kulrumi praznik, ali samo za elito ali imajo do praznovanja pravico vsi državljani?
■	mz
Visješolski program komercialist
SLOVENJ (iRADEC • Vi^ja strokovna i^ohi Slovenj (iradoe ho v ^(udgskum lutu 2003/2(KK4 vpisala te četrto generacijo studentov v pn^ram po.slovni sekretar In drugo j^eneracijo Mudentov v program komercialist • odrasli. Skupno i^lcvilo vpisnih mest seje^^lede na lansko število povečalo še za 45 vpisnih mest v programu komercialist - mladina, tako da je letošnje skupno število vpisnih mesi kar 255. Program je primeren /a vse, ki se odločajo za dinamično delo v komerciali. Podrobnejša predstavitev pn)Kraniov bo na informativnem dnevu, ki Im 14. in 15. februarja 2003 v prostorih višje Šole.
VisjeiU>lsk(i M r^'^kovno izobraževanje pi^teka dve leti. trenutno je vpisanih pri mladini in odraslih 291 študentov. Decembra so podelili diplome prvim 4? dipk>manJom programa poslovni sekrelar.
Na višji Solijimje (»novnovodilo nenehno prizadevanje za dvig kvalilete in pogojev <iela šiudentiw in predavjiieljev. V letošnjem študijskem letu so pridobih sodobno opremljene prostore. Pri lem velja i^meniti ntwtî računalniško učiinitx> s 24 računalniki, ki omogočajo kakovosUio izvedbo ne samo predavanj in vaj pri računalništvu in informatiki, ampak ludi pri astalih strokovnih predmeiih.
Za ceste ie 10 miiljonov SiT
ŠMAR'I'NO OB PAKJ - Po izdelanem predlogu letošnjega proračuna naj bi v občini Šmartno ob Paki namenili za cestno dejavnost manj denarja kot minula leta, približno 10 milijonov V programu niso predvideli kakšne novc^gradnje ali večjih obnov, ampak posodobitve obstoječih lokalnih cest, llierati je župan Alojz Podgckršek na zadnji seji občinske^ sveta predlagal, da bi vaški odbori letos pripravili predloge oziroma programe za novogradnje in obnove cestniii odsekcjv. odbor za gospodarstvo in občinski svet pa naj bi določila prednostni vrstni red in merila za st>financiranje zainteresiranih občanov.
Naročiii bodo meritve sevanja
ŠMARTNO OB PAKI - Kljub nasprotovanju krajanov in tukajšnje občinske uprave oziroma svetnikov so delavci izvajalca del prejšnji teden priključili mobilno bazno p<isiajt>pri železniški postaji na omrežje. Šmarški župan Alojz Podgoršek je ob tem povedal, da bodo v leh dneh naročili meritve sevanj pri nevtralni organizaciji, Takih naj bi bilo v Sloveniji pel. Čeprav se vodilni predsiavniki Mobitela iz Ljubljane na pisne in siceršnje pozive doslej niso odzivali, bodo p(x^k'uiali dogovoriti srečanje z njimi,
■	tp
Svet zavoda prediagai Čopa
^OS'I'ANJ -Svet Zavoda za kulturen Šoštanj se je odlo^iil svetu občine predlagali, da za prvega direktorja zavoda imenuje Kajetana Copu, Občinski svet naj bi o predlogu odlt'val na seji, ki bo predvidoma 3. marca.
■	mkp
DonacIJsko darilo zdravstvene zava^ rovalnice Vzajemna
Lučke za naše ljubčke
SLOVENJ GRADEC, 7. februarja - V knjižnici otroške-ua oddelkii Splošne Iminišnice Slovenj Gradec Je bila priložnostna slovesnost, na ksiteri so predstavniki Vzajemne zdravstvene zavamvulnice izročili viKl.stvii bolnišnice siido-bno foloterapusko luč /a zdrav-ljenje zlatenice pri novorojencih. Dunatorsko darilo Je vredno blizu 700 ti^ifK* tolarjev.
Po besedah Ale^ IvkoviČa, di-rekioija trženja pri Vzajemni, pri tej zdravsiveni zavarovalnici vsako leto izpeljejo večjo dona-ton>koakcij<3. Lani sosc (xliočili za nakup omenjenih Ibtoicra-pijskih lučk, podelili pa so jih
vsem 13 porodnišnicam v Sloveniji in Pediatrični kliniki v Ljubljani. Zň akcijo, ki so jo poimenovali Lučke za naše ljubčke, so namenili več kol 10 milijonov tolarjev. Slovenje-graška bolnišnica jo je dobila med zadnjimi.
Direktor bolnišnice Vladimir T<jpler, dr. med. ob icm ni skrival zadovoljstva. »Denarja imamo za nujn<'> potrebne posodobitve premalo, zalo smo toliko bolj veseli vsake pozornosti ne glede na njeno vrednast. Vsaka pomeni posodobitev tehnologije, s icm boljše in Ličink<Miejše zdravljenje.» Po navedbah Toplerja so v minulih šlirih letih
Ojb preddji fototerapijske tući zd zdravljenje zlatenice pri novorojencih.
prejeli precej voč donacijskih sredstev kol jih namenijo v enem lelu za celotno amortizacijo bolni.^nicc.
Predstojnica otrci^kcga oddelka bolnišnica Zdenki) Lužnik dr. med. pa je pcfvcdala, da so doslej imeli le dve foioterapijski lučki za zdravljenjezlaicnicc pri novorojenčkih. OIh.' sla žc stari, lani
poleti pa so sijih morali cclo iz-postxlili v mariborski bolnišnici.
Kot smo slišali, so leta 2fi02 v tej bolnišnici opravili <Ji)3 porode in pomagali na svet 912 novorojencem, kar je nekaj manj kot leto prej. Šc dobrih 10 lel nazaj pa se jc v bolnišnici rodilo več kot 2200 otrok.
■ Tp
Spremenjeni pogoji za Izdajo dovoljenj za bivanje tujcev pri nas
Primerno stanovanje ni več pogoj
VELENJE - V druui polovici novembra Je v Sloveniji začel veljati spremenjen Zakon o tujcih. Spremif^ia p())>(>|e in pristoj-no.sti za izdajo dovoljenj ter širi krog »seb, ki so upravičene do dovuljer^ /a brvar^e pri nas. 'HiJ-ci namreč brez dovoljei^a za bi-varye, v Sloveniji ne morejo bivati dUe kot 90 dni.
»Pri pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje, so pogi)ji laki, kot so bili pred spremembami, Opuščen je edino pogoj zagotovljenega primernegaslano-vanja in olajšano izpolnjevanje pogojazdravsivciiega zavartwa-nja. Tujcv mora imeti ustrezno zdravstveno zavarovanje, ne glede na to, ali to pokriva vsa tveganja ali nc. Prlsojnosli/a izda-
jo dovoljenj pa se od 16. maja dalje z ministrstva za notranje zadeve prenašajo na upravne enote v katerih tujci bivajo. Pred tem so bile upravne enote pristojne samo za sprejemanje vlog. dovoljenje za prebivanje pa je izdalo ministrstvo,« pojasnjuje Andreja Mevc. vodja oddelka za upravne in notranje zadeve Upravne cnoie Velenje. Z območja UE Velenje jc lani 56 tujcev podalo vloge za izdajo lega dovoljenja. Ministrstvo je 32 dovoljenj že izdalo, 24 pa jih Še rešuje.
Cden od razlogov, da labko lu-jcc pridobi dovoljenje za bivanje pri nas, je sklenitev zakonske zveze. »Zakon ščiti družino kot osnovno življenjsko eclico
vsakega posameznika. Zato imajo tujci pravico zaprosili za dovoljenje za prebivanje v Sloveniji ludi za svoje zakoncc, partnerje in mladoletne oiroke. V pošte v pa pride .samo .sklenjena zakonska zveza, ne pa izvenzakonska,« pravi Mcvčeva. Upravne enote bodo imele tudi možntwl razveljavitve dovoljenja in zavrnitev izdaje prvega dtïvoljenja za zaććisno prebivanje lujcu. To v primeru, Če se ugotovi, daje ta že pred tem nezakonito prebival na območju Slovenije. Tudi »navidezna« zakonska zveza je na novo opredeljena kot razlog za zavrnitev dovoljenja »Zakon določa, da se tujcu dovoljenje ne izda, če je očitno, da je bila zakonska
zveza sklenjena izključno ali predvsem z namenom pridobil -ve dovoljenja za prebivanje,« pravi vodja oddelka za upravne in notranje zadeve. Zakon pa navaja Še druge ra/loge: ce ob-stajasum, da bo prebivanje tujca v državi povezano z izvajanjem terorističnih ali drugih nasilnih dejanj, nezakonitimi obveščevalnimi dejavntxîimi, posredovanjem mamil ali izvrševanjem drugih kaznivih dejanj.
Od uveljavitve sprememb, torej od 16, novembra 21)02, pa ni več mogoče vložiti prc^njeza izdajo dovoljenja iz humanilamih razlogov.
■ Milena Hrstič - Ptaninc
Pester počitniški program
ŠMARTNO OB PAKI - Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki bo med letošnjimi zimski počitnicami na široko odprl vrata in skupaj s člani tamkajšnjega društva prijateb Jev mladine povabil predšolske otroke, šolarje, dijake, študente in tudi druge na pe.ster poijit* ništd pro$>rani. Ob tej pniožnos« ti Jim Im) na voljo (»premljena in« lonnativna pisarna, prostori i^a-lerije z najsodobnejšo opremo za predvajanje DVD, večna-
menski pnistor z avdio opremo, spletna mčunalnišlia kavarna in pn^stort /a ustvarjalne delavnice. Aktivnosti se bodo odvgale od sobote, 15. do nedelje, 23. februar;ja.
V soboto bodo na likovnih delavnicah otroci izdelovali pastnc maske, v ponedeljek bodo zanje pripravili ure pravljic, v torek jih bodo pwabili v igralnico, v sredo na ustvarjalne delavnice, v petek, 21. lebruarja péi v otroški disco (vse aktivnos-
ti bodood 10, do 12. ure). Nekoliko starejši si bodo lahko ogledali dve filmski predstavi, in sicer v nedeljo 16. in teden dni kasneje, vedno ob 18. uri), v soboto 22. februarja (oh 16. uri) pa bodo gostili čarovnika Medžika. Za odrasle pa so pripravili v soboto ob 20. uri družabni večer, v petek, 2L februarja ob 19. uri po-topisno predavanje Prosta plezanje v Indiji, dan luisneje pa večer s čarovnikom Medžik.
■ tp
Koncesionarja še nI
Kdck bo v občini Šmartno ob Paki c^pravijaldejavnosl dimnikarske službe, za zdaj Še ni znano. Na razpis, ki ga jc zii izvajanje le de-javncisii konec lanskega leta objavila občinska uprava, sta prispeli dve ponudbi. Člani p<*>ebej imendane komisije sc) na osnovi ra^^xv ložljíve dokumentacije izbrali podjetje iz Raven na Korc^škem. Na negativno odločbo pa se je prittížil drugi ponudnik Dimnikarsto PeCnik iz Velenja. Zadevxi sedaj presojala šmarški Župan in pof>bja^čena pravna služtia.
■ tp
RAČUNALNIŠKO GRAVIRANJE KOVIN IN PLASTIKE RAČUNALNIŠKO IZREZOVANJE FOLIJ RAZNIH TRDOT IN DEBELIN SITOTISK NA PAPIR. PlASTIKO, KOVINE
FIRME - REKLAMNE TABLE • ČELNE PLOSČE ZAAPARATE, KOMANDNE PLOŠČE . SAMOLEPILNI DISPLEJI. NAPISNE PLOŠČICE ZA PROSTORE. STROJE, NAPRAVE, INVEÏ^AR, PRIPONKE
POCENI VAM tZDElAMO TUDI VIZITKE, VABILA, DIPLOME IN PODOBNO.
NOVO I
NAL£PK6 $ ČRTNIMI KOOAtŘi VSEH VRST EAT^, EAN.13, EAN-14. COOE POF^ir.
CODCS^.COOE izerro.
SPOROČITE NAM VA&Z PO'mEBE IN 2EUE. POSLALI VAM SOMO VZORCE IN PCNUDSO (

T«) 03 897 00 20
Fax 03 897 00 21
3320 Velenje, Cesta IV/11
^meiJ ; BttDrsSfwi-n«^ * wNww síioria.si

VELENJE. Prešernova 1A TEL: 03 898 47 24 SLOVENJ GRADEC. Celjska 45 TEL: 02 681 2500
mum miA
GOLF 1.4 Basis, 5 vrat, let.99,	1.990.000,00 SIT KIA PflIDE 1.3 GLX1. let.99, OK 690.000,00 SIT
HONDA AERODECK1.4. KLIMA. l6t.98/99. OK	1.840.000.00 SIT
FIAT BRAVA 1.6 SX KLIMA. let98/99. OK	1.450.000,00 SIT
MERCEDES BENZ C180 ELEGANCE. lBt.S5/09. OK	2.200.000.00 SIT
AUDI A6 2,4. let.99, OK	4.000.000.00 SrT
U80DME mùiosn FIHMICmHJA, STARO ZA MVO...
KOVO VAVTOSALOMIH FORI ■ POOBUiŠČElIA PRODAJA MOTOCmVAPRIUA ■ POPUSTt od 4% do 10%. k:
			
fïTîl ^JT^ AAŠ i'J» Bdala: Câwpisna-zalonlika in RTV ■lÉÉkfLiLJ dmlba, lo.o. Velenje Izhaia ob čeirtUh. Cena posame?ne^ cvoda 280 S(T. mesečna naroCnina 1,100 SIT. trtmessina naroCnlra 3,150 SIT. poifetna narcčnlrá 6100 Sfl. letna naročnind 11 .S50 SIT	Urednisrvo: Bons Z^oSek (direhiar in glavn ur^dniK), Stane Vqi1( (odgovorni u/Kinik), Milena KrsSC-Planinc (pomočnica urednika). Janez Pldsnik. Tstisna Podgoršek, 8otana Špegel (novinarji). Ulr^ Zakoâ«); (urednica radija), Jan)a Košuta-Špegei (tatinICna urednica), TorraS èerSak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jucj (vodja propagande], Sašo	KoneCnik, Jure Beriânik (propagandfita): Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje. Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 89817 SO. telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB. Vetenje- 02426-0020133854 E^mail: press @ nsscss.sl	Oblikovanje in graf, priprava: ^Jaâ čas ď.o.o, Ti^ Ts^ma SET dd, NaUada: S 400 Izvctov Nenaroćenjh fotografij in rokopisov ne vrátíme! Po zatenu o DDV|8 'Naš čas' uvrSfian med pnxívocle íilormatívne^ zmtzfl 23 kaieie sa plačuje davek po fi,5% zn&ani stopnji.
3839999000015
13. februarja 2003 ""^S
DOGODKI
Katere ceste bodo letos posodabljali v mestni občini Velenje?
Skoraj desetino proračuna v »asfalt«
Zjiobnovo in posodobile\'cest ho mvsln» občina Velenj« nii-mťnila i/, ktošnje^a proniciina dobrih 427 miiii<m<»v lohirjev. <kJ lejiđ kiir342 milijt)nt>v/a lokal ne ceste.
62 milijonov jc namenjenih /a redno v/držcvanjc lokiilnih ccsi, 8 milijonov /a v/držcvanje signalizacij, nivojskih krii^anj javnih poli z ?£Íe7iiico in strokovno tehniška opravila, 37 milijonov pa za /imsko službo. P^) pet milijonov bodo porabili 7a investicijsko v/dr^evanje cesi Zgornje La/c - Spcidnjc La^c in Sembric - Smartinskc Cirkovce, 30 milijonov pa /a rc konstrukcij o Kidričeve, od rondoja do Rudar-
skega doma, kjer jc predvideno še eno krc^žíSíe. /a to naložbo ho sredsiva prispevala ludi drsava, /a ukinilcv proge ícz C'esio talcev je nanx'njenih 5 milijonov, za izvedbo odmer na kategoriziranih lokalnih cestah pa 12nillijoncw tolaijev. Prav toliko bodo iz občinskega proračuna poratnll tudi za pridobitev strokovno tehnične dokumentacije na dn>avnih ecstah (to so .študije o i/vedbi, projektna dokumentacija, nadzor in inženiring). Večji poseg je načrtovan tudi na eesii Paka - Lopatnik, zanjo bodo porabili 5 milijonov, prav toliko pa tudi za investicijsko vz-dr;^cvanjc in obnovo ceste Jeze-
ro - klasirnica. /.a sanacijo PreSerntn'e ceste sta vleu^Snjem proračunu rezervirana dva in pol milijona tolarjev, 7a Jenkovo pa 8 milijoncTv. Postxiobili bcxlo ludi Uriskovo v Pcsju, zanjo namenjajo l^n^milijonov.za sanacijo Kardeljevega trga 8 milijo-rekonstrukcijo plix^nika ob Foilovi 8 milijt>nov, za obnovo Sončne^ parka 3f) milijonov, 7a Sianekfvo cesto 23 milijonov, za cesto Oorica- Bevče 8 milijonov in za cesto Skale -Clrkovcc - Skaiske (Irkovce 8 milijonov. Precejšen poseg je predviden tudi v krii^iSču na cesti Velenje — Ćrnova, iz proračuna bodo zanj namenili 12 milijonov tolarjev.
/ii prometno študij o občiaskega cesinegii omrežja bodo porabili y milijonov, za ureditev in zaris kolesarskih stez 13 milijonov, za medsebojno pt.)vczavo semaforjev na Kidričevi eesii 3 milijone in za ureditev scmalbrskih glav Šaleške in Foitove 6 milijonov.
Za javne poti namenjajo iz le-loSnjega proračuna dobrih milijonov. 30 milijonov je rezerviranih za njihovo redno vz-dr>^evanjc, 15 milijonov za zimsko službo, 27 za investicijsko v/dr^evanje, () milijonih za izvedbo (3d mer in dobre 4 milij(V ne za vzdrževanje gozdnih cest.
■ Mira Zakošek
Za ClPS'Om prvi mesec delovanja
Nekatere pripelje radovednost
C]PS, c«nr«r /a informiranje in poklicni) svetovanje, kJ so pred mesecem dni «Klprli v avli Območne službe /avoda Re-piihiike Slovenije za /aposh^ vanje Velenje, se počasi in vz-inijno p<»lni. Zlasil živahno je v času. ko se /itk(jučiije pouk med 13. in 15. uro. ko mi se učenci in dijaki na (»»H Iz «Šole oglasijo v njem. Nekaj obiska Iwležijo tudi dofMildne, ko prihajajo na /a-víkí brezposelni, ki obisk izkoristijo i>e /Al kakšno inlormaci-jo, ki jo najdejo lu. Nekatere \m je v CI PS privedbi tudi nido>'ed-
nosr kako sivar deluje.
Sevedu pa CIPS st ni za?ivel tako kot si na zavodu želijo, da bi. Kot s^ka novi\st tudi ta pt)irc-buje čas. da se »prime.« Najbrž ho obisk dosegel vrh v času, ko bo treba f.c rcsnt^ razmišljati o vključitvi v nadaljnje izobrai^cvan-je in s prvimi prijavami niika/ali izobraževalne namea* za prosta mesta vsrednjih in visokih Solalî ter fakultetah- >*C'IPS pa ni namenjen samo šolajočim se in brezposelnim, ampak najSirSi javnosti, vsem. ki iSčejo informacije o poklicih, o mo?nc»tih za-
poslovanja in j^lanj a. Želimo si, da bi bilo to mesto uporabljeno v ČimveČjimeri indaslopnovsem, ki take informacije iščejo,« pravi Robert Rajšter iz Območne službe Velenje. Poleg informacij, kijih obiskovalci lahko sami poidejo, s've t ovH Ici ziivixla nudijo informacije in svetwanje tudi brezposelnim.
Računíilnik, ki obiskovalce vodi do želenih |>odatk(w, ni noben l)av-bav, program je prilagojen široki uporabi, tako da lahko vsak, ki pozna nekaj osnovnih stvari, sam išče tisto, kar potre-
buje, »Tisti, ki tega ne zmorejo in ne znajo, so morda starejSi. Tem, /lasti, če so iz vrst brezposelnih, tudi pomagamo. Na voljo pa je tudi veliko pisnega gradiva, tako daje računalnik samo eden od pripc^mt^kov.«
V prihodnje na zavodu načrtujejo organiziran ogled ClPS-a za Šolske skupine. Predstavil i jim bi'idodelovanje in vsebine, kijih ponuja, tako da bodo kdaj kasneje. ko bodo potrebovali informacijo, pripravljeni na samostojen obisk.
■ /n^p
Ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin s sodelavci v Gorenju
Znanje, inovativnost...
VELENJE« 5.fehruurja-(îorenJejeohi.skahi niini.stríca za ^o->ipodarstvo dr.leu Pctrin> ki stajo spremljala drža>na sekretar* ka mag. Mateja Me^l in državni sekretar Matjaž ÍM^ar ter dru-^i sodelavci.
Vodstvo C/orenja je predstavilo razvojne dosežke zadnjih let in nadaljnje načrte, áe ptvsebej pa cilje» ki jih udejanjajo z last' nim inovacijsko razvojnim centrom za prenos znanja in belo knjigo mencdžmenta znanja, kot eno od ptxllag za nov inovacijski zagon v (iorenju. Predstavili so tudi svoje izkušnje pri državnem sofinanciranju raA'ojno raziskcnalne dejavnosti, raziskovalno enoto Ciorenja, pa^jekte iz javnih razpísiw, na katere se je (Jorenje prijnvilo v zadnjih petih lelih, projekte, ki jih je Mîflnaneirala Vlade RS v zadnjih petih letih in nove projekte, ki jih načrtuje.
Posebno pozornsot so v pogovoru namenili uvajanju stalnib t/lHdj^av; tako imenovanemu projektu dvajsetih ključev. Gorenje seje konec leta 20t}t) odzvalo na pobudo takratnega Minis* trstva /a gospodarske dejavnosti in se s petimi podjetji pridružilo temu projektu. Metodu je zaokrožila vTsto aktivnosti na ra/.nth področjih poslovanja pod skupno streho in dala usmeritev vam prihodnje aktivnosti. V letu 2(H)2 dobljeno priznanje /a **Naj podjetje 20 ključev** polrjuje uspešnost Gore« n ja pri izvajanju projekta. Uspei^no delo in dolgoročna up(»ra-Iki pridobljenega znanja, ki se izkazuje v dokazani gospodarski kori.sti, p<»trjuje ne samo pravilno usmeritev Ministrstvu za g<>spmla^st^'o v spodbujanje nenehnega napredka, unipuk polrjuje tudi dobra izbiro konkretne metode 20 ključev.
Ministrica Peîrinova je obiskv Ciorenju skleniUi z nJistednjimi besedamhffMed obiskom smo se lahko prepričali, da v Crore-nju svoj razvoj in uspeh gradijo na podjetnKlvu, íniívatKm>stí in znanju. S svojo belo knjigo inovacijskega menedžmenta in me-nedžmenla znanja, ki jo bodo še dop<ilnjevali, pa lo namero 5e utrjujejo. Vse skupaj uspešno kombinirajo s proaklivnlm nastopom na mednarodnih trgih. Veseli nas, da se Gorenje kol eno najbtiljiiih slovenskih pt>djclij vključuje v inovalivne ukrepe Ministrstva za gospcxJarstvo in s tem polrjuje pravilnost pro-aktivne p^iliHkepodjctnii^tva in konkurenčnosti. Še več. v partnerskem odnosu prispeva k stalnemu dograjevanju in izpopolnjevanju te politike.«
■ Mira Zakošek
AVTOSKORJANEC ODSLEJ TUDI V VELENJU
Avto ikorionec {e poobloiieni pro jajabc in serviser vozil KIA Motors In Dalhotsu u celjsko In koroško regl|o. Je usebno pod|et|e, ki se lahko pohvali x bogato tradicijo, sg| ]b v lonslcem letu proznovol d¥Ojseto obletnico delovonjo. Sïoje enole Ima v Celju na HudInjI, v Indtistrljskl coni v Celju (wvis), v ientturiu In po novem tudi v Velenju, no Portlranski 10.
Ponudbo nove velenjske enole je enoka kol v njiliovi centrolnl enoti v Celju. Pohvalijo se lahko t tuedno bogato ponudbo reiervnlhdrioi^ tako originalnih,kot tistih cenejših, In to 10 vse vrsle in tipe voill. Ponujajo vam avtomobilske pnevmatike vseh proiivafalcev in Imo^o bogalo iibiro ovtomobilsUh stelol (ki jih tudi montirojo), zavornih elementov^ omortberjev In izupuhou Z rezervnimi tleli odcrbuiejo tudi trgovine, delovnice In podjetje z voznimi porkl, vefjlm kupcem po nudijo dodotne ugodnosti. Avto Škorjanec se ponošo z zastopstvom Slevllnih proizvajalcev motornih olj (Shell, Vohrotine, Control..) ter zastopstvom ravomlh sistemov AH In Lukos, amortizerjev Monroe in izpuhov Waiker 1er prHjoznil^ in kovAiov znonega prolzvojolca Thuie,
V svojem osnovnem prodajnem in servisnem programu Avto Škorjanec ponu|a vse modele koroškega avtomobildcego prolzvojaico KIA Motors. Gre za ponudbo vozli, ki so zastopana v vseh segmentih avtomobilskega trga. Odlikujejo se po kvaliteti in izredno ugodnih CMoh. Pnrv v teh dnrt vam pri nakupu vozil KIA nudijo neverjetne popuste od 90.000 po vse do 700.000 tolarjem Za nekotera vozila vel jo celo petletno gorandjo no motor In menjalnik oziromo do 160.000 prevoienih kllometrovL
Poleg prodaje novih ovtomobilov se pri Avtu ikorjonec ukvarjalo tudi t odkupom In prodojo vseh vnt rabitenih vozil Omogočajo vam tudi avto vleko oziroma prevoz poikodovanih vozit lo jih lahko odkupijoali pa popravijo.Za to usiugo so vam no voljo 24 ur na dan na telefonski številki 041/667380.
Pri Avtu ikorjanec so vam vedno no voljo za vse informodje. Z veseijemvam bodoodgovorliina vso voia vprašanja vsolonu v Celju, no Marlborsld 1IS In odsiiî ludi v Wlenju no PortizonskI 10, telefon: 898 34 92, od 8.00 do 17.00 ure In ob sobotoh od 8.00 do 13.00 ure.
à SKOlUANEC
d.0.0.
Pooblaščeni prodajalec in serviser
KIA MOTORS


DAIHATSU
NESREČA V PREMOGOVNIKU
»"HIAS 13. februarja 2003
Velenje žaluje za dvema ponesrečenima rudarjema
Včasih ie narava močneiša
Nadaljevanje s J. strani Od <wtalih ogroženih rudarjev so jih osem lakoj prepeljali na zdravljenje v Bolnišnico To-polšica. vendar ti na srečo že naslednji dan niso bili vcc v Xiv-Ijcnjski ncvarnt^sii.
Vodilni dclavci Premogovnika Velenje so se zbrali takoj po nesreči, stekla pa je ludi obsedna preiskovalna akcija.
'?x istega večera je pripravilo vodslvo premogovnika novinarsko konferenco, na kaleri je izrazil direklor premogovnika dr. Evcen Dervarič globoko prelre-senosl» več podalkov pa so javnosti lahko sporočili vpelck, ko so na novinarsko konlcrcnco pc> vabili ludi namestnika glavne republiške inspektorice za okolje in prostor in vodjo rudarskega inSpeklorata mau. Antona Phi-ninca.
Dr. Ev^«^ Derviiric je med drugim dejal, da je rudarski poklic izjemno solidaren in tudi v tem primeru je bilo tako. »Kt> so rudarji piilwřitlí mi /bomo m«sto
in videli, <la ni vseh, so si hre/ okrevanja nulaknili ^amo-reševalce in «mKIÍ pt^nui^^ili MKie-laveem. /21 dva Je hiloiUil prepozno.« Obljubil je tudi, da bodo družinam poncsrcčenili sodclav-ccv pomagali in jim omogočili dostojno življenje. Otrokom bodo dodelili i^lipendijc in jih po končanem Šolanju zaposlili.
'lehnični direktor Marjan Kolene je povedal, da so nesrečni i>dkop, v katerega je vgrajena najsodobnejša odkopna oprema, od-prli20.janu;irjaleios. Vpetekje potekalo vse normalno, napredovali pa so 67 metrov. Pri tem niso opazili nobenih poscbnasti. Ob 17iW pajc informacijski sistem zaznal trenutno skokovito povečano konccntracijo metana (preko obsega merilnega sistema). Dežurni premogovnika je lakoj v skladu z načrtom obrambe in reSevanja odredil umikz děloví^. Na oanovi inJbrmacije, da se niso vsi rudarji vrnili v »sveži /račni t<^k«, je dežurni ob J 7. iO organiziral jamske reževalne eki-
pe z drugih področij jame. '/apc-sleni so lakoj začeli nuditi prvo pomoč ponesrečenim sodelavcem, pod jaâkom NOP so oskrbo prevzela zdravniške ekipe, ob 18.10 pajc stekla tudi že preiskovalna akcija rudarskega io^pek-torata in policijske uprave. Rudarski in.lpeklorat in tehnično vodslvo premogiwnika so si ogledali mesto dogodka in ugotovili, daje do povečane koncentracije plinov prišlo 17 metrovpred odkopom v dovozni progi.
Vodja rudarskega inspektorata Anton Phminc je povedal, da vzrok nenadnega povečanja stru{x:nih plinov ^c ni znan, vse dotedanje preiskave pa so kazale, da gre za nepredviden dogodek in ga obravnavajo kot vdor nevarnih jamskih pli-novv izrednih okoliščinah. »Presenečen sem hil. kiiko Je reševanje teklo po točno določenem varnostnem sistemu, kije v Pre* molovu iku Velenje dohro oi^a-ni/iran. Dežurni rudnika je takoj, ko je sistem zaznal nevarni
pojav, ukrepal v skladu s pr4vi* li, ki Jim pruvimo Plan obrambe in reševanja in vodil preko infrormacijske^a sistema umik
in tudi takoj i/dal uka/oohlikt^ vanju Jamskih reševalnih enot. Zaenkrat ni^mo /a/nali nobenih iKistopunJ, čsisovni /^miki
iz informacijskega sistema kažejo, da Je dež.umi ukrepal v eni minuti.«
Kdo sta ponesrečena rudarja?
Miran KožetJ	Janez Kotnik
44-letni Miran Koželj je bil	lillciranega rudarja- V premo-
po poklicu kvalificirani strugar,	govniku bil zaposlen od leta
leta je opravil izpii/akva-	IQ76. Opravljal je odgovorna
dela na odkopu, med drugim je upravljal s kombajnom. Od leta je bil vodja odkopa. Po delovnem stažu je bil najstarejši vtxlja odkopa in eden najbolj izkušenih ruda rje v, več kot dve desetletji pa je bil tudi jamski reševalec. Bilje poročen in oče 22- in 17-letnih hčera.
3ć>-tctni Janez Kotnik je bil pol kvalificirani kopač, v premogovniku je bil zaposlen od leta 1985. Ves čas je bil pomi^nik rudarja na odkopu, cenili so ga kot izkušenega rudarja, /ivel je v izvenzakon!ddskupn(\sti in bil oče pet- in triletnih sinov, tretji otrok pa niki')li nebo f4>ču(il njegovi h dlani.
Za rudarje so dobro poskrbeli v Bolnišnici Topolšica
V petek smo obiskali rudarje, ki so se zdravili po »zaužitju »prevelikih količin metana tn žve-plovega dioksida v Bolnišnici Topoli>ica. Zdravnik Leopold Rezar, ki je bil v četrtek popoldne dežuren inje sprejel osem ponesrečenih rudarjev, nam je povedal, da so bile poškodbe pri treh resnejSe, zalo so jih intenzivno opazovali v enoti inten7ivne leraptjc. /c v petek se je njihovo zdravstveno stanje izboljšalo, tako da so jih že lahko premestili na oddcIkc,v soboto pa so štirje že lahko zapustili bolnišnico.
Ustavili smo se tudi v bolniSki sobi, kjer sta se zdravila Matko Vrhovnik, kije rudar že 25 lei, in .lože Gnd)elnik. ki ima 20-lelni knapcwski .si až. Oba Sla se že kar dobro počutila. Matko je sicer Še potreboval dodatni kisik, bila pa sta še vedno globoko pretresena. »Zavohal sem plin, zavpil kiimeradn naj beži in it smo tekli, videl sem samo noge, noge ... čim prej smo morali priti v sve/i zračni prostor... Tam pa smo se spoj^leda-
Leopold Rezar
li in videli, da ni vseh. Hitn» smo si nataknili sa-moreševalce in stekli na/aj. Zal Je liil<i dva
Jože Grobelnik
pre|Mi/.no, čeprav smojim takoj nudili prvo pi»-moč. Jih oživljali.... 25 let sem rudar pa taksne
Matko Vrhovnik
gro/x)te Se nisem videl ...«je s solzami v očeh pri-p(3vedoval Matko Vrhovnik.
V spomin
Miranu Koželju
(29. 8.1958-6. 2. 2003) in
Janezu Kotniku
(14. 5.1968-6. 2. 2003)
,. - tvoj fiVQi }xi je. tífwa in premog in pivlt liić na čeladi v srcfi pozabljeni sinih. f/b/er Heznimij
Ampak strahu ni. Ni ga, ko hodii» po črnih rovih in poslaías znane glasove. Udarec, klic, oddaljen g(wor, bobnenje, Škripanje, padec, áum ... In ni ga, .strahu, ko udari, ko zaboli in te zagrne tema. Pri.^li Ixído pome. Moji tovariši, .^e .sem živ, ^ i>om videl dan.
'Ibda dneva za Mirana Koželja in Janeza Komika ni bilo več.
Žalostni smo obstali in ponovno spoznali, kako nemočni smo. V nesreči smo ostali brez dveh sodelavcev, predanih delu in tovariSlvu, brez dveh očetov, brez dveh mož. brez dveh sinov, bratov, dveh prijateljev, kameradcw. Mirana Koželja in Janeza Kotnika.
Miran Koželj se je v velenjskem premogovniku zaposlilv začetku avgusta 1976 kol dvajsetletni fant. i/učen kovinostrugar. Začel je delali kot jamski ključavničar» a z dušo in srcem je bil že takrat rudar. Lc kaj drugega bi lahko bil, ."«aj to je bila
vedno njegova želja, izvor zanjo in v/^r zase pa je našel pri svojem očetu Emilu, ki je s svojo odgovornostjo in predanostjo knapovičini močno vplival nanj. Gospodar čela je bil, in to je postal tudi Miran.
Ý/Í pri tridesetih letih je opravil dovolj kvalifikacij in se tako izkazal, da je lahko prevzel vodenje odkopa. Vodja odkopa mora dobro poznati jamo, poznati in dosledno ijp<'»š(cvatj predpise, zlasti liste o varnosti, vedeli vse o stn^jiii. mora biti dober organizator, mora znaiisodelovati, voditi, odločati v konkretnih, tudi nepredvidljivih situacijah.
Miran Koželj je imel vse lastnosti dobrega gospodarja čela, bil je izkušen vodja odkopa v velenjski jami. Obvladal je svoje dek>. Bilje zagnan za deio, vedno dobre volje, izviren rétorik in izjemno lovariški, k delu je /nal pritegniti tudi svoje sodelavce. Postali so izjemna skupina, izbrana druščina, druga družina.
Jamski rcševalecjc bilzvscm svojim zavedanjem. Eden redkih, ki je lc* poslanstvo aktivno opravljal kar štiriindvajset let. Ni bilo akcijo, v kateri ne bi sodekwal, vmes pa je za svojo kondicijo in pripravljenost za reševanje še pcscK'j skrM. f^^^al je življenja in bil pripravljen žjivovati svoje.
Pri vsem lem mu je ostalo veliko volje in energije za družino. Tatjana. Katja in Janja so bile njegove punce, njegov dtímači svel in ponces. Družina mu je pomenila največ. Družina, ki si jo je sam ustvaril in tudi družina^vkateri se je rodil in odrasel v moža. Zelo je bil navezan na mamoGelco, na sestro Jano. na brata Matjaža.
Miran je bil Človek s karizmo, dobre volje, nasmejan, duhovit, vselej pobudnik pogovora in središče družbe. Pa ne samo to. Bil je ludi sočuten do malih, pravičen, prijazen do vseh.
Vedno je znal povedali vse, ludi takrat, kadar se mu je zdelo, da kaj ni prav, upal se je zavzeli za pravičnost in pošlenosl, saj taksen je bil. NavJa^n je znal navdušiti tudi druge, s sodelavci je spleiel številne vezi.
I n leh vezi je bilo veliko. Ostali smo brez predanega tovariša, odličnega sodelavca, izjemnega človeka.
.lanez Kotnik se je 14. maja rodil očetu rudarju, vodji odkopa v jami Skale in tako spoznaval knapt'kvščino celo otroštvo in mladi^si. Sposma-val tako. daje vedel, kaj nosi s sabo la poklic. Nevarnost, težko dek>, šihie v ireh izmenah, a ludi solidarnost, tovarištvo, pomoč, iskreno prijateljstvo, veselje ob dobro opravljenem delu.
Po končani osnovni Šoli seje tudi Janez odločil za rudarski poklic. Jamo je z^čel zares okušati leta 1985, kose je zaposlil v velenjskem premogovniku. Dobrci ga je spoznal. Začel je pri praktičnem izobraževanju, rudartl v vseh treh velenjskih jamah - Skalah, Prciogah in Pcsju spozjial jamsko vrtanje in delo na pripravskih doloviščih. Izkazal se je za zanesljivega rudaria, vrednega zaupanja pri dolu in med kameradi. ("'eprav mirnega značaja, je bil vedno nasmejan. Založil je čik, zagrabil za tlelo in še druge polegnil za sabo.
Kdo ne bi takšnega rudarja, klenega, izkušenega, vsega predanega rudar.skomu poklicu, za najzahtevnejša dela? Za rudarjenje na odkopu. Tam, kjer se premog it>di in zaradi česar pt>tekajo vsa dela v premogcA'niku.
Janez je pri delu pod zemljo pridno troŠil svojo energijo. Ni se ustrašil in branil nobenega dela. nobene odgovornosti. In Še vedno mu je ostajala energija, ki jo je Želel razdajali na svetlem, v naravi, med ljudmi. 7.<i mladinec se je zapisal nogo-
metu. Igral je pri nogometnem klubu Rudar, bil član Usnjarja. Ta moštvcna igra z žogo mu je dajala spretnost, moč, izk'ušnje ter ga sproščala za odgovorno in nevarno delo pt^d zemljo, V klubih je sčast^ma dal predntisl mlajšim, sam pa se je navdušil za mali nogomet, a s srcem ostal zvest pravemu nogometu. Bil je vodja navijaške skupine Rudarja. Zavedal se je, da vsako delo lažje in bolje sleče, če le pt^dpirajo tovariši, čc imaš oporo v porazih, spodbudo v težavah, če deliš veselje ob zmagi.
In življenje so zmage in porazi. Zmaga je prav gotovo rojstvo sina, najprej leia 1^97 Klemna, potem leta 20lK) še Lukasa. Bili oče, gledati, kako raste tvoj otrok, ga vodili skozi življenje, ga spodbujati, učiti, mu biti zgled. Janez je svojima si-mwoma hotel bili zgled. In zdaj, koje pričakísval tretjega otroka, se mu je želel posvetili še bolj. imeli očetovski dt^pu-si, da bi čim več časa preživel s svojimi otroki.
Potem pa je prišlo tisto četrtkovo popoldne, ki je ugasnilo dve življenji-
^.akwlni smo in potrli. Izguba je najhujša za Miranove in Janezove domače, za prijatelje, kameradc, Na sodelavca Mirana in Janeza nas veže nešteto drobnih dogt^dkov, ki jih v leh žalostnih trenutkih ne moremo povedali, a bodo ostali Zxipisani v na.ših srcih in se jih bomo spominjali.
Oba nenadi>mestljiva sodelavca bomo zelo pogrešali. Izguba je boleča in nenadome.stljjva. Izguba je obveza, da varnost Še naprej postavljamo na prvo meslo. da zanjo naredimo vse, kar jesp<i-soben storil: človek, sam in s pomočjo tehnike. Srečno!
■ Sodelavci in vodstvo Premogovnika Velenje
13. februarja 2003
NESREČA V PREMOGOVNIKU
Žalna seja v spomin na ponesrečena rudarja
Ža/ne seje so se udetežili tudi naivišji državni predstavniki, med drugim predsednik države dr. Janez Drnovšek.
V spomin na preminula lavcîi je pripravil kolckUv Premogovnika Velenje v poncdc-IjekvvelcnjskemDomu kuhu-re falno sejo» ki so se je med drugim udclc:?ili predsednik države dr. Janez Drnov.^k ter minisiri za okolje in prostor mag. Jane/ Kopaé, dom, druřini) in soeialne /adcve dr. Vlado Dimovski in promel Jakob Prescčnik. mnogi pcísianci, vodstv(5 meslnc ohčinc Vciciijc z županom Srečko Mehom na Cclu, sorodniki in sodelavei.
Pcmesrcčenima s<i delavce m a v Ca&i je igrala rudarska gt'jdba, govorila pasta direklor Premo-gcwnika Velenje dr. Evgen Der-ViiriC in minister Jane-z KopaC. Dervariii je glť^oko prizadel zaradi nesreCnega dogodka med drugim dejal: »Pretreseni smav
raziskovalnim nalogam o ne* viimostitu ki nas spR'niIJiiJti pri delu, seje /gixJila ne^^reCa.«
Obudil je spomin na s('>delaV' ea, ki soju /elo cenili, družinama pa obljubil pomoć.
Jane/ Kopaè, mini.*iicr za okolje in prasior, pod kale-rega sodi tudi rudar^ivo pa je med drugim dejal: »la nesre(:a je znova dokazalu, da so p4»se}>i ^loveki) v naravo omejeni In da Je hiti boj z naravo včasih ne-nio{;oče. Živimo v dobi moder* nih komimiksaij, v dobi računa* lnii^t\*a. v di»bi niíKlerníh tehncK louij ••• V takšnih irenulkih pa se vedno znova zavedamo, da smo prav/iiprav odvisni «hI na* ravnih virov in i»d tistih, ki ima* jt» s to naravo najbolj neposreden stik. v tem primeru so to rudarji. Brez njih, brez njiho-

\ff

četrtek popoldne sprejeli novice. dbi seje Z}^odil(> tistm Cesar se v naši dejavnosti, v na$em podjetju najlM>U lM»jim<». Veliko svoje ua znanja, dela. i/obrai^eva-nja namenjamo temu. da bi bilo delo v Jami — pri prldobivsi-nju premo^ja —varno in humano. Žal je bila narava tokrat moCneJ^ od nas. Zapustila nas Je tudi sreča, ki jo rudarji pri delu še ti\íít |M»ta'buiemo. Kljub sodobnemu vamosinemn intor-mavijskeniu sistemu, usposo* bljenim reševalcem, številnim
Mag. Janez Kopač
ve^a vsakdanjega tveganja, ne bi bilo ne tiaše|>a standarda /Iv* ljenja, ne možnosti v katerih živimo svoje vsakdanje pbnJno življenje. Na ministrstvu se Ik>-mo potrudili storiti vse, kar je v naši moći. da bi ublažili posledice te nesreče in .škodit, ki jojc povzročila. Prizadetim pa bomo skušali ustvariti oi>ćutek. da niso osamljeni.«
■ Mira ZakoŠeK foto: Stane Vovk
V nesreči so bili poškodovani:
Poškodovani so bili in se zdravili v Bolnišnici Topolsica: 21,-(etnl liroš Hladin. 27-lemi Nermin Jašarević. 28-lelni Vladimir.|akopanec.30-lcini (îre^or Jaklič. 34-lcini Uoris Ihičnik. 4()-ie!ni (inilwïnik. 42-lelni Aj^an I)ol)mič in 44-lelni Malko Vrhovnik.
Sklad za pomoč družinam ponesrečenih rudarjev
Na pobudo mnogib kolektivov in posameznikov, ki so želeli pomagali druži^Kim ponesrečenih rudarjev jc odprl poslovni račun za sklad- pomtx* družinam ponesrečenih rudarjev 02426-1Î25357609I.
Najhujše skupinske nesreče v velenjskem premogovniku
Najhujši nesreći v zgodovini premogovnika slii se/godili le-la 1893: ."^O. januarja je ob izbruhu plina umrln I l.2(J. februarja pa 21 rudarjev
21. aprila 195(1 so po vdoru ('02 in meiano umrli 4 rudarji, 31 pa so jih pravoCasno rei>iii.
10. avgusta l%2jc prišlo do Izbruha plinov, umrli so Siirje ru-darj i.
Julija 1976 je priSlo do velikega vdi'jra bi a la na čelo. Umrli so 4 rudarji.
8. januarja 1977 je izbruhnil droben premog s plinom, umrli so,^lirje rudarji.
26. julija l97Hso vpo^aru, kije izbruhnil na enem od Irans-pormih trakov in .se razširil po jami, uinrli 3 rudarji.
Zadnjaskupinska nesreča seje zgodila 15, avgusia 19Ř0. ko so ob izbruhu melana umrli trije rudarji
Posamične nesreče po drugI svetovni vojni:
v letih od 1951 in 1978 je v posamičnih nesrečah zaradi /rušenja prcm<iga na odkopu umrh^ rudarjev
Ob vdoru plina na odkop leia 1952 se je zadu.^il en rudar
Lela 1968 sta sc ob vdoru plina zadušila dva rudarja.
Dr. £vgen Oervarič
Kaj je »izrlv« nevarnih plinov?
Nevarni plini nenehno grozijo rudarjem. Prav zato jim v Premogovniku Velenje namenjajo veliko skrb, la čas opravljajo Sliri raziskave povezane z njimi. 7jc dolgo pa opravljajcî Sievil-ne preventivne meritve na odkopih. Pred priCelktim odk<îpéi pripra\djo u.sirezna Cipir/Aîrila, na kaj jc irelui pazili, čemu je treba namenili posebno pozornost, ludi v tem odkopu je bilo vse (o opravljeno.a ni l>ilo ugotovljenega nič lake^i, da bi laliko po-misldi, na kakršnokoli posebno nevarnost.
(zriv nc\'arnih plinov pomeni nenaden, nepredviden vdor plinov..
Zadnje siovo na pokopaiišču v Podkrafu
ZDRAVSTVO, GOSPODARSTVO
13. februarja 2003
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec
»Notranje rezerve smo že izkoristili«
Slrokovno:st. kakovost storitev, holjsa dos|c>pn<ist do slud-i^ih tvr prijaznost <lo bolnikov so tcmdja načel», ki si> sijih stavili v Splošni bolnišnici Slo* vcrû (áradcc. Zaradi razmer v slovenskem xdravstvu jih teÂko dosledno urťsničujtOr), kar seveda najbolj občutijo bolniki. Nadejali so se. da bodo lahko bni pristopili k iz^rmli^ji novega kirur.^ko-ginckološlkciit» bli^ k», a se to ni vévodilo. () lem in k nek!) ten h aktualnih vprašiin' jih smo se pc^ovarjali z dirvk-toijem bolniitnice Vladimirjem Toplerjem, dr med. 0 Kako dalevje izgradnja ki-rurilko-iiin^oloUkt^ b/oka? <^.Smo korak dlje. vendar ne na poli v prvotno /aćriani smeri. Mod samim projckiiranjcni so namreč strokovnjaki ugi^itwili. da sedanji kirurško-ginckoioSko blok ne usireza dannSnjim gradbenim predpisom. Zaio ga ix) potrebno v celoti porušiti. V novem pmjckiu WHO predvideli dograditev sedanjega otroškega ixldelka z nadsimpjem za urokv gijo in izgradnjo novega dela. Začetek gradbenih del načrtujemo ot*) koncu tega leta. Naj ot^ tem poudarim, da hotnii^nica
vsak mesec prispeva v sklad, v katerem zbiramodel sredstev za amortizacijo, pribliŽno4,5 milijona tolarjev. V njem se je doslej naturalo Že bli/u 250 milij^v nov srr. Po ocenah bo celotna naloiba. gradnja in oprema. MeAka« približno 2,5 milijarde SIT. Od tega naj bi država prispevala bli7u 2 milijarde, ostalo naj bi zbrala boIniSnica.-0 Haz/Jien v stovenskfffi zdravstvu so ka/astrofafne- Kje so pri vas vrzeli zaradi preskromnih Wagd/y v minutih ietih največje? »Največ te?av n:i področju infrastrukture je pravna kirurSko - ginekološkem bloku. To. kar se je zgodilo na Onkološkem institutu v Ljubljani.se îatiko zgodi tudi pri nas. Paradi načrtovane novogradnje smo se že pred leti namreč dogovorili, da v objektu, predvidenem za ruSenje. ve^ih vlaganj ne bo. Z novo lelinologljo. uvedtx^ DDV» ja. novih, praviloma dražjih zdravil, stroiki skokovito rastejo, zdnivstveni del pniračuna pa temu ne sledi. Na vse načine iščemo rešitve znotraj hiše, vendar z ukrepi lalïko kompenziramo samo del stvari. Naša bolnišnica je leta 1998 izgubila
Vtadimir Topler, dr. med., direktor Splošne botnišnice Siovenj Grddec: »V primerjd-vi z drugimi bofnišnicami je pot naše bolnišnice v pri' hodnje svetlejša. O samem sistemu zdravstva pa bodo morali ražmfitjati na vIŠJI ravni, kjer so zanj tudi odgovorni.»
odstotkov programa in zaradi tega pn:jela 7.s 9^>dstotk(>v manj denarju. Rezerve smo tako v večji meri že izkoristili. P<^do-bno kot v drugih skwemkih lx>l-nišnieah tudi mi izvajamo zdrav-
stvene storitve na izin.)^nili aparaturah. Kiir 87 ixJstotkih opreme ježe odpisane. Novc^ kupujemo s pomočjo donatoijev. Po-ložaj nam otežujejo kadrovski standardi. Če bi se pri kategorizaciji ItN^lnikov držali meril stroke, bi v naSi Ivlnjšnici mc^rali zaposliti pril>ližno 30 odstotkov več delavcev kot jih imamt^ danes, Po merilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje pa imamo kar IÍJO preveč zaposlenih in zanje denarja ne dobimo. Mimogrede - zavarovalnica nam po pog(xJb: priznava 72 zdravnikov glede na število opravljenih ur, mijih plačujemo 91« % Uvedba no^-eiia delavnega časa povzroča ponekod kar nrkaj teffiv. Tudi pri vas? »Seveda, saj novost povzroča kar precej organizacij skill .sprememb. V naši bolnišnici smo v zadnjil) K) letih.sledili predvsem poiret^am in Željam bolnikov. Zdravniki so začeli delo ob 7. uri. nato so opravili obveznosti na oddelkih, ob 8.30 uri smo začeli delo v operacij&kili dvo-ranali ali arabulanuili. Z novim delovnim časom se je vse skupaj zamakniloza eno uro. Sami ocenjujemo, da novost nc pri-
s^va k boljši izrabi čiisa in učinkovitosti, priložujejose tudibol-niki, saj sedaj čakajo teŠČ dalj časa na posegali na drugo storitev. Negativno jo ocenjujcmo še /aio, ker vzporedno niso urejene druge stvari, kot so varstvo v vrtcih, prevozi. Ob tem je treba opozorit na Še eno poselnost v zdravstvu. Dclavci namreč že sedaj ogromno prostega časa. ki ga imajo drugi, preživijo v bolnišnici. Vsak, ki dežura, preživi v bolnišnici pril>l ižno 60 noči, 60 dni je tu ccl dan, eno tretjino oziroma četrtino vseh vikendov v letu, sedaj pa še zamik delovnega časa. Vse našteto povzroča velike težave v osebnem družinskem življenju» za katerega ne moremo reči, da ni zanemarljiv pri našem delu.« # iMo 2iH)lste končati z rdečimi številkami. So rczubaii poslovo' nja bolni^nii-e v ieu 20tf2 bt^jši? «Prve ocene kažejo, da smo v lx>lnišnici lani znova opravili veliko več dela v ambulantah ter na <îddelkih. k<ft smo ga dogovorili z zdravstveno zavarcval-
nico. Zaradi več opravljenilisttv
ritev in več zaposlenih smo »přidělali« 150milijonovtola:jev izgube. Gre za grobo finančno
ocem"», saj Še nimamo vseh poda-tkiw. tudi vseh meril ^ nismo sprejeli. Mimogrede - pogodbe 7 zdravstveno zavarovalnico /a leto 2002 Se nismo p(>dpâali.« ^Kako boste pokrili iz^bo?
»V sedanjem sLstemu financiranja je ne moremo pokriti. P(v krijemo jo lahko samo tako. da zmanjšamo program. Ib pa seveda ni pt>slansivonaše bcMnišni-ce. v kateri si prizadevamo za čim večjo dostopnast lx»lnikov do kakovostnih zdravstvenili storitev. O ukrepili bo (xlločal svet z^víKia lx>lntSnice.» ^Kaj poh^ nolofhe v kimrško -pnekoioški hhk Utosh načnu-jete?
>^(Jmenjenc nidožt^e ne bomo uresničili v enem. ampak v naslednjih IciiJi, Za letos pa poleg tega načrtujemoše večja vlaganja v posodobitev predvsem rentgenske opreme. Nekaj de-naija bomo morali namenili Se zadruge dejavnosti, kot so kurilnica. hihinja. ki jih že nekaj let nismo ustrezjio opremljali, sedaj pa nas je v to prisilila nova zakonodaja.
m ip
Invalidsko podjetje Gorenje IPC pred novimi izzivi
Junija stiropor iz domače tovarne
V2eyi, da hi karn^ib<»y ustrez* rH> /itposlili detovne invalide, so v GoreT\iu leta 1991 ustiinovili hčerinsko po^c(j^><î<»rej\je IPC> kjer so ničel! sestav^oti sklope m preoram pralnih sinýev. Dve Icli kitsneje so di^avnost razii rili Še s programom grafike in yačvli tiskati navodila zn uporabo proizvodov Gorcrd^« loteva-j<i pa se (udi zahtevnejših |M)sl<tv, da sc lako, kot poudarja direktor Fr»nc Plasknn, preizkui^jo na trsu. Iveta 1995 so prevzeli Se ťleklroproj^niin (kabelski seli) nekdanjega T\'E. V <lrugi |>(»l-ovlci letošnjimi leta pa Ixido pro* i/^oclni program ra/širill s pr4^ irvcMinjo embalaže.
»Gre |H>vsein nov prodnim (HirenjH, ki ga razb ijamo sami. V (a namen smo zgradili novo 4200 kvadratnih metrov veliko projAodno halo (gradbena de» la so v zaključni fazi). V tem času sklepamo p<»godl}e ah do-Ik^vo opreme, prvo p.i bomo dobili 2e v začetku marc».« je povedal direktor Gorenja IPC IVanc Plasknn.
Načrtujejo, da bo prva faza proizvodnje v novem ol">jektu stekla I.junija,drugavzačetku septembra in tretja v začetku prihttdnjega leta. Proizvodnjo lx)do pi'ïstopoma Sirili, tako da Ixxlo embalažo izdelovali za vse nove pniizvode Gorenja.
Naložba v novi^ i wamo embalaže bo veljala okoli 10 milijonov EUR objekt skupaj s pripadajočimi instalacijami iinancira mistično podjetje, celotno tehnologijo pa pcîdjeije IPC.'lèhnologi-
Df rektor Gorenje IPC Franc Plaskan: »Dobre rezultate dosegamo kljub specifični strukturi zaposlenih.»
ja 1x3 vist^kíí avtomatizirana,
'Ib je seveda največja naložba podjetja IPCv letošnjem ietu. Njihovi razvojniki pa su nenehno na preži tudi na področju drugQi programov. Dobro sodelujejo z razvojnim i služba mi Gorenja in se vključujejt.^ v nastajanje ncwih proizvodov že v fazi njihovega snovanja- 'Ib seveda poQieni, da komponente, kijih bodo proizvajali za nov izdelek, razvijejo sami. Ob tem pa vse bolj píistxiabljajo tudi svojo tehnologijo, kar pomeni, da uvajajo v proizvodnjo vse več avtomatiziranega dela. Še posebej bi radi naredili korak naprej pri pro-izvtHjnjikalxlídcihsetw, kjer trenutno Se vedno opravijo 90 od-stcM kov del a ročno, z uvcdlx> no-
»To so nalo/J>c v j>ovečevanje prod u kovnosti«, poudarja.
H.Sicer pa mislimo, daje izreden uspeh, da dobre rezultate dosegamo kljub speeificni strukturi zaposlenih (45% sodelavcev je invalidov).« Že vse od ustanovitve podjetja, se veliko ukvarjajo z zaposlenimi. E>elo-vna mesta jim skušajo kar naj' bolj prilagoditi, tako da laliko ti kljub svojim zdravstvenim težavam, dosegajo zastavljene cilje, s tem pa se jim tudi dvigu-je samozavest. »Seveda vse ni Slo in tudi ne gre brez težav,*» pravi Plaskan, »vendar pa fahko ZH večino nai«ih zaposlenih rečem, da so to marljivi, pridni in zelo prizadevni delavci,«
V podjetju imajo lasino ka-
V novi tovarn/, gradbena dela gredo h koncu, bo Gorenje IPC proizvajalo embalažo. Naložba jih bo
veljala 10 milijonov evrov.
Visoka bolniška
Kar4.^ (xlstotkovzapoJenih je invalidov, pretežiw druge in tretje kategorije, zato je tudi bolniška v tem delovnem okolju nekoliko viSja.. 8.7-odstouia. Priziidevajo si, da bi jo zjiižali pcxl sedem odstotkov- Med drugim skaSajo delovna mesta čim Iwlj prilagodiiisodclavccmternjihoviinzdravstveniin težavam (pri tem tesno sodelujejo s ptx)t'>laiČeno zdravnja> Diii^nko JanežiČ).
ve lelinc^ogije pa se bo ta odstotek zmanjSal na50-
Direktor I'mne Plasluin je zadovoljen z lanskimi re^liati.s^ij uresničili v.se zastavljene cilje. med katerimi jc med drugim vsakoletno povečevanje dodane vrednosti za K) odstotkov.
drovsi:.o služtx^ v njej pa strokcw-njake. ki so pripravljeni prLslulv niti zapť>slcnim injim.česele da. tudi p<fmagati pri reSitvi njihov ili težav.
Za dosego iKiljSe kvalitete dela in seveda posredno Iwljlih po-sk^vnih rezultatov v(K3ijo v pod-
Defovnâ mestâ skušajo približati zaposlenim, tako da lahko kljub visokemu odstotka zaposlenih invalidov dosegajo do-
bre rezultate, (mz)
jetju štiri projekte.
S projektom optimizacije de-kwnili mest so celovito pregleda-H in ocenili vsù delovna mssta (posneli dejaasko slanje, ga analizirali, predvideli ustrezne r^'Sit-ve, kijih pc^topno tudi uvajajo v prakso).
UspeSno pa uresničujejo tudi projekt piwit ivne organiziicijske kulture. Z njim st^ že uspeli izboljšati medsebojno komunicirajte in komuniciranje navzven. »Ib seveda ne |K>meni le, iki sv zdaj lepSe obnašamo, amjMk to vvelikl meri pripomore kdose-gai\ju bíiySih rezultatov.« pravi Franc Plaskan.
S projektom 20 ključev, s ka-
terim se uvajajo izboljšave na vseh segmentih poslovanja, po-sku-sajo vplivati na slehernega zaposlenega, od snažilke do direktorja, da pt)zitivno razmSIja, da skuSii tudi sam konkretnem pri-spevati k temu, da h\ bilo delo kar najbolje in čim ceneje opravljeno in to brez nepotrebnili za-plctw. Velikokrat so p(Uem vsi skupaj presenečeni, saj imajo občutek, da so delali manj, naredili pa veliko veČ.
Zaposlene so aktivno vklju-čeviili tudi ob pridobivanju cer-tilikatov kiikovosii. Pona.Sajo se z ISOyO()l:2tK)C) in 14ÍH)(),
■ MIraZakošek
■asiMOtčiM
k I i
Svetniika pisarna
Pn uveljavljanju ustavne vloge Državnega sveta Republike Slovenije in njegovem delovanju je pomembno povezovanje državnih svetnikov z volivci. Tako bo v prostorih Mes^e občine Velenje na Titovem trgu 1 vsako prvo sœdo v mesecu od 14. do 17. ure delovala svetniška plsarr^. VeC iniormaclj vam je na voljo na telefonski številki (03) 69616 20.
Tadeja Mravljak, služba 2a odr>ose z javnostmi MOV
Sloveniia /e tudi mnogim lunaj (pre)draga
Čeprav uradno v Evropi Še tusnio, smo vendar-le z£ lahko bolj evropski. V mnono Stm se je ie sprostit tr^ nepremičnin in z nekaterimi omgif' vami si lahko tujci te kupujejo na.<o zemljo in hi^e. Na se prehmlo za take nakupe vsaj zo Xíiaj se tte zofutnajo. Čeje komu kaka iiasa uepre-mičnim ifi drafta, jim je velikokrat tudi predraga. Naše visoke cene, nad katerimi se tako jezimo. nas bodo menda rešile pred prehudo »tuji-zacijoff. Sieer pa pozftavalct pravijo, da se Irci in Nizozemci najbolj zanimajo za Kranjsko Oo' ro, Američani pa za obalo, /bnpak (o z zffdnjim množičnim navalom čUitiov posadke letalonosilke Truntan, ki so res preplavili našo ohalo, nima nič skupnefia. Za nakupe pri nas pa se zaninut» jo tiuli ljudje z vzftoda, tudi iz Rusije.
Pri nas pu Še ved/io trajajo, vCasiJi pnn' mučne, mzpruve o vkljia^cranýt v Nnio in Evropsko skupnost. O slednjem so pred drtm ruzfyruvljaU tudi f)0cljeíníki iz našegij konca. Na pogovori ki^a je prm'ii regijski kJubpodjetnikov /Jaiorog, sta pr-mžena Elkroja Marija Vrtačnik in pn>i mož Gorenja Jože Stanič dejala, da sta njuni Jirrrji na EU priprcn Ijeni./M tudi oipozorila na nekatere težin% ki jifi imala in jih, žal, Šepiičahijeta. LlkroJ najbolj moti inflacija, v Gorenju so, kot mnogi dru-zaskriifjtnizamdi Iraka in s tem povezano ceno nafte; opozarjajo tudi na problem tečaja ob prilagajanju EU. NiČ kaj povezano z Evropo pa m dogajanje med I.aŠkim in Ljubljano. Ne, tokrat ne gre za Pivovarno in Union, laška Pivovarna se je lotila kur dela. Dela z veliko začetnico. Mnogi se spra.'iujep, kaj Je f>oirehen prwvar-jem izlei med časnika/je in založnike, dnigi odgovore že poznajo in kažejo na .splet jX)vezuve^ ki se navadnim Slovenčkom zdijo kar neverjetne.
y Celju pa so dobili now pomembno regijsko pridohi/e\: Hjgnalisonow plitisko ekktntmu. Regijska }C zgolj zato. ker je zrasla na re^jskem od-
lagališču odpadkov. Iz odpadkov, kijih sem\vii-jo iz več občin našega obnwčja, torej le priluija vsaj nekaj dobrega, '/.ajeliso pline in júi fSfyrcme-nih« v iopioino in električno energijo, s tem pa so .fť očistili zrak in duli vsaj majhen prispev ek k zajezitvi preliù/v šírii\'e ozonske luhtje. l^zs'ezi z regijami prihajajo neki.signtdt tiiili od nove ministrice za regionalni niz\'oj PredsunUa je, kako naj hi med manj run'uemsjjcnndelijidefiar. ki je namenjen pmv za hitrejši razi vj lak/h območij Ni sicer govorila o absolnrni/i šievrlkuh, an^)ak o od.'^iM-kih. hihsne nuj hi l)de deležna tako manj raz\ita območja. Tudi ti kažejo, da je pomoči najlx;ljpotrebno I^>dmvje: to naj hi dobilo 26 Oilsiotko\'denarja, Savinjskû regija pa jepriiem kur na dni-ff^m mestu in bi tako naj dobila 2J odstotkov predvidenega denarja, .Sen emw soseda Ki>m(ka pa Z Ko enigowrijo o regijah Slovensko, sedm-gj lx>govaTjajo o regijah po Evropsko. Pri tem je rifl naša deželica ena lx>ma regija. Mibivseeno radi naso drim-o malo povečali in dosegU vsaj tri regije; ntčunajoč se\'eda, da bomo zato deležni malo več evropskih cekinov. O še večjih regijah govorimo v svetovnem merihi. Na e\'rop-skih tleli nekuterl govorijo o dveh: Stari in Novi Evropi, ti dve naj hi imeli različen odnos do Novega Sveta glede njenega obrtnmavanja d/žci\'e v vzhodnem s\'etu, ki zahaja zadnji čas Še posebne glavobole Američanom. Mi smo se pri vsem tem znash med kolesjem eniJi in dntgih, pa med željo po načelnostjo in željo po tem, da se ne bi nikomur za merili. In na.^a zt manja politika med tem telovadi; jwgo.^io Mj nerodno kot spremo. Ob lem je zdaj še kur sreča^ da nas mnogi sploh ne poznajo, afi nas zamenjujejo. .Smo paČ drobna pika na globusu sveta. Tako drobna, da nas včasih zanese le\'o, drugič desno. Pn čeprav na .^reČv ostajamo na južni strani Alp.
m k
Iz dela gasilskih društev; PGD Bevce
Meje med kraji niso pomembne
BEVČE, 8. februarja - V prťtťklem letu so člani pn>.st<)-voljnega ^asilnke^a društva Bevče pra/novali 50- letnico delovanja. Na občnem /boru sty med drugim u^<)t■l\ijitN. da soju-bilef^o letoza/namo\'ali x nekaterimi pridohltvami, us|>ešnim delom na .skoraj vseh piHln^cjih. Še po.s^ej veseli pa so. da so uspeli ohraniti medsebojno prijateljstva razumevanje, ustvarja lm»st in dol)n> voljo ijudi ter i delovnimi re/ultati doka/itli« da meje med kraji niso p(»membne.
Polug urjenja enot, ki so sc tudi lokrai na rekmcA'anjih (xUiřno odrezale, so lani pozornosl na-
menili preventivnemu delovanju, izobrai^evanju člansiva, vzdrževanju doma in njegwe okolice. Celo lelo so pridno zbirali ludi denar za nakup novega orodnega vo7Íla in s pomočjo Mesinc občine Velenje, KS Bevče, botrov in donatorjcv v garažo pastavili kar dve vozili v skupni vrednosti blizu 20 milijonov lolarjev. Gasilci v Bevčah že dolgo niso le gasilci, pripravi-jeni pomagali sokrajanu ob nesreći, ampak delujejo 5e kol organizatorji družabni h srečanj krajanov KS Bevče in sosednjih KS, kami'îr segii njihov pi^amo-varstveni rajon, pohodov, izle-
tov. Pod okriljem druSlva deluje kvarlel Svil s cilrarko Majo, zalo jim ludi kullumo paslansl-vo ni tuje.
V lem lelu oslajajo njihove prednostne naloge izobraževanje članstva, uspi^sabljanje cnoi za tekmovanja in morebitne intervencije, vzdrževanje opreme In doma, izvedba pokalnega lek-mtwanja Gasilske zveze Slovenije za slarejSe gasilce in gasilke, tradicionalnega lekmovanjaza memorial Ivana Crrudnika, Predvsem pa si želijo ivomega st^dc-lovanja s KS in krajam na .svojem požarno-varstvenem podrtíčju.
■ tp
Iz dela gasilskih društev: PGD Topolšica
Letos vendarle začetek izgradnje doma?
Pred nedavnim so na občnem ^boru <K'eniIi opravljeno delt» v preteklem letu člani prostovolj-nvga gasilskega društva Topolšica.
Kot so ugotavljali udeleženci občnega zbora mladine, s<) mladinci in pionirji v preleklem letu delali marljivo, saj so se vse deseiine udeležile občinskih in mcddm^ivcnih tekmovanj. Največji uspeh so med vsemi dosegle pionirke, ki so aa državnem tekmovanju v Žalcu med 40 desetinami osvojile tretje meslo.
Tudi predsednik druživa Herman Perjiovnik in poveljnik Franc Hriberíek sla v svojih poročilih p>oudarila, da jc bib leto 2002 za drastvo uspcsno. Tako kot mladi .so se ludi o.stalc desetine udeležile občinskih in î^tevilnih meddru-^lvenih tekmovanj, med večjimi akcijami pa Sla omenila požrlvovalno st)de-lovanje članov društva pri ga^n-ju gozdnega požara v Zavod-njah.
V nadaljevanju občnega zbora so opravili volitve v upravni in
nadzorni íxlbor drusivíj. V t^h je malo novih imen. Vodilne naloge - predsednik, poveljnik in tajnik- bodo te naprej opravljali dosedanji funkcionarji drastva.
V letošnjem delovnem in finančnem programu «j na prvo meslo zapisali začetek izgradnje novega gasilskega doma.
Ob koncu zbora so v svoje vrste sprejeli nove člane, najza-služnejííim pa so podelili priznanja.
■ MsrJatJ Pocajt
Projektna skupina za izvedbo projekta "Ravnanje z odpadki" MO Velenje predstavlja
Poskušamo združevati moči in znanje
Cenjene bralke in spoštovani bralci tednika Naš čas! V prejšnji številki smo objavili pogovor 2 župani treh občin Šaleške doiine o gospodarjenju z odpadki, s katerim smo pravzaprav uvedli novo rubriko v našem in vašem časopisu. Pod naslovom Projel<tna skupina za izvedbo projei^a »Ravnanje z od-padkifí MO Velenje predstavlja bomo v naslednjifi tednih in mesecih pripravljali prispevke, s katerimi vas želimo seznanjati z vsebino, cilji, namenom navedenega projekta ter predvsem z dejanskimi spremembami in konkretnimi akcijami, ki se bodo odvijale v okviru novega načina ravnanja z odpadki. Tokrat smo na pogovor povabili Mirjam Bri-tovšek, vodjo projekta Ravnanje z odpadki v Mestni občini Velenje.
# tf uradni naziv je.^'etovatka župa-na za prtýektt in nadzor v uradu z^ipana MO Velenje. Kakšna je (Ujansko vaša naloga, ki ste jo prevzeli la/tsko leto?*<
»/ zakonom o lokalni samoupravi in Zakonom o varstvu narave je bila lokalnim .«skupnostim naložena dolžnost, da organizirajo gospodarske javne službe. Mnogi pravilniki in uredbe ler drugi podzakonski akti poslavljajo Se dodaine zahteve za ravnanje z odpadki in njihovo odlaganje- K tcj,nc ravno preprosti nalogi organizirali RAVNANJE z odpadki so v Šaleški dolini pristopili tako, da so ustanovili projektni svel, imenovali projektno skupino in definirali osnovne proble-
me. Pripravila sem projektno nalogo, ki jo je potrdil projektni svel. Kol vodja projekla usklajujem aktivnosti, se skupaj .s sodelavci ukvarjam z iskanjem najugodnejših rešitev; ker naša naloga ni samo zagotovili vrsto ohjek-lov potrebnih za ravnanje z odpadki, temveč .si prizadevam<5 zago loviii dolgoročno čim ccnejše ravnanje z odpadki. V okviru projektne skupine poskušamo združevali moći in znanje na način, da bi na občinski ravni pa tudi ŠirSe dogovorili najustreznej:^c a'šiive pri tem pa tudi nekaj delovnih mesl. Zavedamo se, da je oJpndek nekaj, za kar povzročitelji niso pripravljeni plačevati visokih stroškov in žal imamo zaradi tega dejstva že sedaj v naravi preveč divjih odlagališč.
#	»Na sedanjem delovnem mestu ste príhlii/io osem me-.secev, a reševanje oknfjskih pnfNenun' zfl vas ni nécaj novega. S podofmimi stvarmi ste se ukvarjali že prej.«
»Ja, že dobro lelo preden sem prišla na občino, scmse intenzivno ukvarjala s problematiko odpadkov, pred tem pa .so bile moje področje čistilne naprave, predvwm čiščenje komunalnih odpadnih vod.«
#	»Kot ste povedali, je projekt, ki f*Q vodite, zelo ohseien. Kako hi opredelili njef^ove gltt vrte cilje?^
»Osnovni cilj, ki ga bomo skušali doseči, je zagotoviti takšno ravnanje s komunalnimi odpadki, ki bo skladno z zakonodajo, in ga organizirali lako, da bo cena lega ravnanja kar najnižja,
sprejemljiva za uporabnike. Sicer pa bi med poglavitnimi cilji projekta lahko navedla še zmanjševanje neugodnih vplivov odpadkov na okolje in zdravje ljudi lerv/p(«lavilcv sistema z^ racionalno sncîvno izrab(j odpadkov.« # »H kakšnimi ukrepi nameravate te ci*
Miri jam Britovšek
tje dos'eći?«
»Najprej moramo za učinkovito ravnanje z odpadki zagotovili vse poirel> ne obje kle: zbiralnico, zbirni center, sorllmico ločeno zbranih frakcij, kom-postamo. Vclik(5 pozorjxwli pa bomo pasvcčali tudi delu in komuniciranju z ol^čanl, saj se zavedamo, da bt^mo lahko projekl uspešno izpeljali le ob sodelovanju vseh, kise kakorkoli ukvarjajo z odpadki, (projekl na skupina, koncesionar, komunalno podjetje...) in vseh prebivalcev. P(5vzroČileIji odpadkov smo pravvsi, zato moramo pri reševanju problemov z njimi sodelovali vsi. Konec koncev gre za nas in za
naše tikoljc.«
#	»Kaj ste v tein êa.su, láje minil od sSpre-jetja programa na občinskem svetu, že uspeli nareditiîfi
»Pripravili smo potrebno dokumentacijo za postavitev 25 zbiralnic v centralnih predelih mesta, za preostalih 15 je dokumentacija v pripravi,stvornim dogovarjanjem seje precej premaknilo pri organizaciji obstoječega ravnanja, dogovaija-mo se o programu pcjrabe laks za obremenjevanje tal zaradi odlaganja odpadkov (namenili jih bomo predvsem za urejanje in izboljševanje odlagališča in ureditve zbirnega centra), naredili smo plan pristopa k sanaciji divjih odlagališč in program dela z javnostmi. Pri slednjem gre za r«iz-lične načine oliveJčanja in osveščanja različnih skupin -prebivalci, uslužbenci, šolarji, otroci v vrtcih ... V okviru teh aktivnosti ,smo Že opravili inlbrmaiKTie sestanke ob uvedbi novega tarifnega pravilnika s predstavniki in upravljavci vcčslanovanjskih stavb v dolini, pripravljamo radijske In televizijske oddaje, čez dober teden ho v občinski dvorani prireditev za učence 1. in 2. razredov, na kaicrijim bomo podarili zanje primerno knjižico o ravnanju z odpadku«
#	»Pri takem celostnem projektu morate i/neti več sodeiavcev, ljudi, ki so sint-kovnjaki na raziičnili /wdmčjih. Kdo v.ve sodeluje v projektni skupini?« »Najprej moram omenili Marijo Te-
kavec, ki je s svojim dasedanjim de-
lom vlila pečat ravnanju z odpadki v Sale.^ki dolini in ima tudi največ zaslug za občinski odlok o ravnanju in odlaganju komunalnih odpadkov, tarifni pravilnik ter program ukrepov. Drugi člani projektne skupine pa so bili imenovani zaradi strokovnih znanj s .s-vojega področja in so jih predlagala podjetja ter lokalne skupnosti, Ti člani projektne skupine so: Alenka Cenlrih, Franci Lenari, dr. Zdenka Mazej, Štefan Pražnikar, Zoran Rodič, Natalija Špeh, mag. Emil šler-benk, mag. Cvetka Tinauer in Marko Vučina.
0 »Gotovo se homo rta vas v prihodttje še vetkraf ohnuU gtede pojasnil v zve» zi z odpttdki, zaenkmt pa kvti/a za za» nimive infornutcije, kt ste nam jih po-dali. Hi za konec še kaj difdali?« »Seveda bom tudi v prihodnje z veseljem odgovarjala na vprašanja v z\'c-zi s projektom, saj si kol vodja zelo želim, da bi ga uspešno izpeljali. Za to pa je, kot sem že povedala, nujno do-but sodelovanje in pretok informacij. Zelo radi bi, da bi projekt zaživel, da bi ga sprejeli in sooblikovali ludi občani. K temu in k prepoznavnosti ter povezovanju različnih akcij bo po svoje prispevala tudi celostna podoba, ki jo želimo dati projektu. V ta namen bo v eni od prihodnjih Številk Našega Časa objavljen natečaj za oblikovanje logotipa projekta. Naj že sedaj pwa-bim k sodelovanju vse ustvarjalne someščane! Gotovo nam bo uspelo naj-li prijazno, všečno podobo, íc bo projekt približala ljudem in jih vedno znova vabila kstxlelovanju, pa tudi opo-n^injala na preudarno, gtRpodamo ravnanje z vidpadki.«
8
AKTUALNO
'"•^ČilS 13. februarja 2003
Podjetji PUP Velenje in Saubermacher Sud iz Murslte Sobote sta ustanovila
ě à ě * ^ à 4 ě ě 4 éě*éě*ě44 ě »4	ě é 4 é B 4	kéCéé« ••• »««ké*»*« ••♦»•♦»••••♦é* »••♦••♦•«•é«	ké« »é«	»é*	»é«
Hčerinsko podjetje PUP - Saubermaclier d.o.o.
Nova drii/l>a í/pi»lnjujevše porcije, (]:i Ih) pil konkurenčnih po-trojih iiudilH pov/n»êiti*lj(?m vse slorílve s piKlročj«! ravnatija z (Hlpj)dki, ^khidni» / n<»voAiko-tUKJlIjO.
Slovenija se Je s sprejemom novih predpisov o ravnanju / iKiiKulki prid ruži lil (istim evropskim držsivam, ki jim ni vseeno, kakšno okolje Iximo zapustili hoiioCiin rodovom. Vse holj pa tudi spo/.navamo, da odpadek, ni samo «Klpadek: nekuj kar hi /^ikopsOi za najbližjim voj^alom. ampak da je mogoče većino te-pi predelati in pon<»vno upom-hiti.
V podjclju PUP Velenje, kjer imajo konccsijo za zbiranje In iidslranjcvanje i">dpadkov iz ob' mi>ćlj Salcskc in Zgť^rnjc Siivinj-skc doline, st) se na nove predpise lemeljilo pripravljali, v skJiv pu tega pa so s podjetjem Sau-hermachcr Sud iz Murske Sobote usumovili h(^ennsko pt^d-jcijc, ki bo operativno izvajalo dejavnost /hiranja In odstranjevanja odpadkov od vseh povzročiteljev.
O tem, zakaj so ustanovili novo podjcije. snii) se pogovarjali z Jo/elom Mrjizom, direktorjem PUP Velenje.
# Z^kaj sle se forg íxíúí^Uí oh-
Iiki>vanje /lovcfia podjetja?
»Zelo hhro se nam prihli:?uje ilanstvo v Evropski skupnosti, kjer imajo to področje dobro urejeno. Pa tudi organizirani so bolj racionalno; p'JSiimczna podjetja pokrivajo območja / 200.000 do 40l).l)00 prebivalci. V Shwcniji nis^î redke občine, ki imajo le nekaj tisoč prebivalcev, pa Imajo samostojna komu-naJna podjetja, ki sc ukvarjajo ludi z odpadid. Ikke sredine ne bodo mogle dolgoročno zago-
Joie Mraz
tavijaii novih standardov, zalo smo jjI /clell pravočasno zagotoviti svoj prostor na tem (rgu. Resno konkuriranje na bodočem trgu pa bo mogoče le ob dobri opremljcnasli in o^gani• /i^anosli,le^kompiek.s^i ponudbi povm)čiieljem odpadkov. /. i/vedeno reorganizacijo in s povezavo z uglednim partnerjem bomo tosp;)si>bnl ponuditi.« # Torej ste povsem pripravljeni
na nove predpise?
»Nekatere že dosledno uresničujemo. na dru^ se pripravlja-mc, v skladu z zakonsko določenimi roki. Na področju zasebnih gospodinjstev so zadeve žc povsem utečene, pri blokovnih gospodinjstvih pa jih bomo. upam izpeljali do konca leta. Tu je predvsem potrebno sprejeli in uveljavili nw tarifni sistem, ki bo omogočiil obračun storitev glede na povznxcno količino odpadkov, 1er uvcsii ločeno zbiranje odpadkov na izvoru.
Usposabljamo pa se ludi na »prevzemanje« torej zbiranje in odstranjevanje odpadkov od gt>
spodarskih družb«, saj imamo mrežo in logistiko na razpolago.
#	TeRO doslej niste delali? »Ponekod smo, ponekod pa Se
vednt) operirajo razni drugi prevozniki, ki niso uspixsobljenl In registrirani za kompleksno storitev. Mi smo usposoliljcni, da pokrijemo mrežo zbiranja, odvoza in odstranjevanja odpadkov tudi v celotnem gi^spodar-stvu. Naj poudarim, da to pomeni, da smo spost>bni na izvoru prejeti prav vse odpadke, sklňdníí s zahtevami okolje varstvenega ecrlifikaia ISO. Seveda s m<i spiwobni v dogovoru s podjetji paskrbcli ludi za namestitev potrebnih prostorov oziroma posod.«
#	Na po<lro£jih individualnih go-sp()dinjsie\' je ločeno zbiranje v praksi že deset ks. Kaj pa kate praksa? Se iíf>íani držijo navo' dil?
»Moram reči, daje vsako leto boije. seveda pa je veliko go-spodinjstev. ki jim ločeno zbiranje ni mar.V MO Velenje je / delom pričela nova komunalna inšpektorica, ki bo skladno z odlokom izvajala nadzor in sankcionirala kršitelje. Upam da bodo re/.uhaii kmalu vidni. V ostalih ol>činah inšpekcija še ni v/p<v slavljena, pa bodo zadeve napredovale boj počasi - skladno z rastjo ekiiloSke zavcîHi.«
#	Zdaj se lotevate organizirane-ga ločenega zbiranja i?dpadkov tndi v blokovnih naseljih. Kako sle zastavili aktivnosti? »Najprej moramo zgradili
ustrezne zbiralnicc za ločeno zbiranje posameznih frakcij komunalnih odpadkov. V tem času se pripravljamo na gradnjo 25 zbiralnic, v naslednjih mesecih pa jih nameravamo pripravili še 15. Sprejet je ludi nov larifni
pravilnik po katerem bodo pw-zročilelji odpad k<w plučcv'ali sicv rilve po povzročeni količini ostanka odpadkov, torej tistih odpadkov, ki jih ni mogoče ponovno upi^rabiii in bodo nujno obremenili naravi^.«
#	In kilaj računate^ da ho ločeno 'hiranje (tdpadkov po blokih ste-klo?
»Postopoma do konca letošnjega leta. Potrudili se bomo, da bomo stanovalce o vsem temeljilo in natančno obve.stili. Nekaj predavanj za upravnike stanovanj in hišnike smo skupaj z MO Velenje i^e opravili. O uvajanju ločenega zbiranja bomo obve.<čali ludi preko medijev, vsako gospodinjstvo pa bo prejelo še posebno infiJrmativno zlir/enko.«
#	Mislim, da marsikdo ne i'e, da plači/je samo zbiranje in odvoz ostalih odpadkov, da torej zbira-nja sekundarnih surovin sploh ne zaračunavate? »Verjetno res. Res Je, da zbiranje. odvoz In odlaganje odpadkov zaračunavamo na asno-vi količin ostalih odpadkov, lev rej listih, kijih uporabniki odlagajo v sive piffiode. Ta račun pa naj bi pokril celotne si roške ravnanja «
^ Ti obračuni se hodo v blokovni gradnji. Iger sfi količine/tdpadkcv Zvlo razJičnc v prihodnjť spranw-nitě. Te količine se gibljejo «/ SO do 720 litrov na družinskega rte* /la. Kakobostem? »S lemi p^xlaïki bomo seznanili hišne svele in ugotovili, kolikih so nameščeni volumni po-sod potrebni in kolikoso posledica nestimulativnega obračuna storitev. Doslej so bili ljudje navajeni, da smo odpeljali vse, kar so odlo/ili ne da bi dobili višje račune. Po novem tarifnem pra-
vilniku pa ne bo več tako. Do septembra, ko naj bi začel veljali nov tarifni pravilnik bomo po-Izkašali čim bolj optimizirati na-mei^ne volumne. (Venjujemo, da je primeren normativ okoli 2lH)-220 l/^webo/mesec.«
#	('e prav raztimem. boste dobi-vali plavila na osnovi količine odpadkov. Zakaj pravzaprav io* liko propagirate ločeno zhiratije? »Ločeno zbiranje je uzakonjeno in vsi ga bt>mo morali spošltv vali, saj okolja ne smemo več obremenjevati tako koi smo bili navajeni. Poleg lega pa postajaj c sekundarne surovine vse bolj pomembne; postajajo blago. zalo smo zainteresirani, da jih iz sistema ločenega zbiranja pridobimo čim veČ«
#	I/{ni ste bili slabe volje, ker niste uspeli uveljaviti predlaganega p4)višanja cen svojih storitev v mestni občini Velenje. Zdaj so
vam svetniki pritgali zeleno luč. »Kar veliko problemov smo imeli zaradi lega, saj smo zabe-le*^llivleiu 2002 precejj^njo izgubo, saj na^a cvna Se vedno krepko zaiisiaja za inflacijo. Vse večji problem postaja tudi na§a nemoč pri izterjavi plačil Zii opravljene storilve. saj so slroSki izterjave praviiíwa večji od dolga.
Letosimeli mesinl svetniki nekoliko več razumevanja za naše ekononi.ske težave in so nam odobrili nove cene. Žal pa ludi 7 novimi cenami (za zasebna gospodinjstva 5 za blo-kiivna gospodinjstva pa 15 %) ne bomo pokrili vseh predvidenih slr<^kov, saj jih bomo verjetno smeli uveljavili šele po L maju. ko bo spri'>Sčena zamrznitev komunalnih censslranl Vlade RS.«
■ mz
Novi «lostni podobi podjetif PUP in hierinskego podfetio PUR Saobermocher
piyp
_piyp_
Sauáewtac4et'
Po sledeh dveh anonimnih pisem naših bralcev
Zakaj velenjski Interspar zmanjšuje število zaposlenih?
Spar im;i v Sloveniji že 25 tr-(tovin Sp»r ill 6 nie^amarketov Interspar. Na na^em It^u so pri* sotnl le već kol desetletje, na njem nameravajo doseči 2iWc tr^ni delež. Med lep^e urejene In nam Mí/m sïkII velenjski me-ganiaHvet Intersp^ir na Selii. Ob otvoritvi ki)Twc niesecji oktdbra su z;ip(>slílí ok<»li 130 delavcev. Skler\)ene so bile po^jodlni /it določen del(»vnl êa.s, v većini za ol)-dol)je treh mesecev. Določenim so po^Hlhe /e |>o tekle, vsem pa jih niso podaljšali, 'Ib je nekaterim (mI tistih, ki so p4i treli mesecih spet <Hlšli na Zavrni z» m-posittv'anje povzročilo veliko jeze, /ato so se obrnili ured-ništv<i Našega časa. Dobili smo namreč dve pismi hmlcev. kijih nismo mo^li objaviti, kerstii bili anonimni.
/alo smo za odgovore na glavne i">Čilke vpismih zaprosili vodstvo velenjskega Inierspara. In zakaj gre? Delavke, katerim niso poi.lalj^li pogodb, niso želele nizkril i svoje identiietc, v pismu pa so zapisale, da se jim zdi krivičnt> lo, da njihtîve pogodl>e o zaposlilvi niso bile podaljšane, saj so l ri mesece zelo veliko delale, in da jih skrbi, da ne bodo dobile plačanih nadur, ki so jih opravile predvsem vprvih dveh mesecih dela v velenjskem In-
Vodja megamarekta Inter' spar Jasmina Mlakar: -Že/Zrna si statno in zanesljivo eWpo.-
ter^aru. Drez odlašanja nam je na la očitek odgovorila vodju Interspar Velenja Jasmina Mla-kiir in pojasnila, da so ob odprtju Velenjskega Intersparja zaposlili toliko delavcev kol je bila planirano za nemoteno poslovanje. Tri mesečne Izkušnje so pokazale, da nemoteno delo lahko poteka tudi z nekoliko manjšim Številom zaposlenih v megamarekeiu Interspar. ki je odprl vse dni v tednu. .«Seveda najiiolj pridni, vestni in zitnes-lji\i ostajajo nasi sodelavci Se v
prihodr^ie'\ je dodala Mlakarjeva, ki nam je povedalal. da pogodb niso podaljšali približno 20 delavcem, nekaj pa jih je odšlo samih.
Potrdila je tudi, da so predvsem v času polnjenja in pripravljanja mcgamarkeia za ol-vorilev, naslajale nadure. Le le so izplačali vsem. nekaj ur pa so zaposleni koristili (in jih bodo j>e) v obliki prostih delovnih dni. Izvedeli smo §e, da število nadursedaj močno upada, skorajda jih ni več. ,.Na5e stališče Je. da zaposleni svoje delo opravijo v rednem del<»-vnem č»su in daje število nadur čim manjl>e^*, je dodala Mlakarjeva.
Kdo Je odšel?
Slevilo zaposlenih seje torej v Velenjskem megamarketu Interspar res zmanji^lo. Pobe.se-dah vodje Jasmine Mlakar odločitve o lem nI sprejemala sama kot ji je bilo očitano v anonims-nih pismih, temveč skupaj z vodji oddelkíW. Pri lem so up(ï^leva-li delavn^wU pridnasi in zanes-Ijivast zap(xselnih. „Določeni se kot takšni niso iz.kuzali, zaradi malomarnosti nekiiterlh pa je žal prihajalo ludi do poslovne ^k(Kle. Kar seveda ni dopustno." Na drugi strani Mlakarjeva oce-
njuje dok^ene sixielavce kot zelo pridne In delovne In dodaja: ..Želimo Imeti stalno in z^mťsljh vo ekipo."
Na txilke, da so bili delavci slabo plačani, pa smo izvedeli: Plače z;iposlenili sov skladu s l>ogodi)oo z.a|>oslitvl in v sklad» s koleklivno po^tKlIx» o trgovinski dejavnosti v Republiki Sloveniji."
Ker je bilo v enem od pisem ludi nekaj očitkov na higienske standarde, je Mlakarjeva doda-
la: „Zaposleni v megamarketu Interspar v Veicrtjuims^jo oprav« Ijene vse potrebne zdravniške In sanitarne preglede, vsi so opravili tečaj varstva pri delu, seznan^jenl so hill s po/jirnim varstvom. P4»sluJenio po visokih standardih, predvsem pri rav-n:iix)u z živili. Simlija HACC4P njitančno predpisuje ravnanje s svežimi /vili, v intersparju smo jo začeli izvajati že v mesecu decembru lanskega leta. Po pregledu zdravsoene inspekci*
je nI bilo nobenih nepravilnosti. Zaradi stalne kontrole se vsi neustrezni prehramlKni inhU ki izločijo iz prodaje in res končajo v kontejnerju;" pravi vodja megamarkela. To v podjclju utemeljujejo s kvalitetno ponudbo v trgovini in vam<.)Sijo kupcev, zato tudi zaposlenim ne dovolijo, da bi hrano, ki ji je potekel rok trajanja, odnašali domov za recimo krmljenje ^vine.
■ Bojana Špeget
Ob vstopu v megamarket nas sprejemejo prodajalke na oddelku sadja in zelenjave.
RÂDUSKIiHaSOPISHimZAlK ' UDUSKI IK OSOPISKI MOZAIK
Tomaž Geršak. oblikovalec» se nas jc žc dodobra privadil. Mi pa njega. Tako strpno in mirno reagira na vsa ko stresno situaeijo, daje pravo veselje delali z njim. Gotovo je prvi, ki se po dobrih treh mcsecih, kar je pri nas, §e ni razburil. Vsaj videli in slišali ni bilo. Sc kadar reie kaj mc^Čnega, reče moćno mirno. Se pa sliši- In včasih zavije 2 oCmL Kadar ga pokliče^^, ker 7. računalnikom nc vcŠ kam in kako, ker elektronska poi^lil ni Sla, kamor .si jo poslal, pa je morda sploh nisi... Njemu pa je stvar tako preprosta, kolje íe.stoSolcu abeceda^ Takrat in samo takrat pa so res ^udi.
/. ziniskimi poćilnicami ste si ?c na jasnem? BI sli? Nc bi? Poicm ste na istem kol smo mi.
T\jdi pri nas bodo eni ^i» eni pa ne bodo Sli.
■
Na različne načine nam sporočate dogodke, jih naptjvcdujcle ali opisujete: eni po lelefonu, drugi s pismom, Iretji s pomočjo faksa, čctrli pa - vse več vas je — s pomočjo elektronske pc^te. Ta včasih tudi zataji. Po možnosti lakrai, kol je to najmanj treba, /.alo se zgodi, da včasih njen priliod (ali odhod) spremljamo še po starem, s telefonom v roki. Kakšnem stvar spregledamo, kakSno stvar pa zamudimo za kak dan.
Se pa p(íčasi privajamo in prilagajamo. Ker smo prisiljen) slediti novim trendom.
Tomaž mirno in strpno reši vsak zaplet. (Mo: vos)
X«/«
NAKRATKO
JAZOO
Potem, ko je 2e septembra lani v Švici izšel album slovenj-graške zasedbe JAZOO s pomenljivim naslovom »ON TIME «s smo ga na prehodu v leto 2003 dočakali tudi pri nas. Distribucijo je rta slovenskem trgu prevzel Dallas.
ZABLUJENA GENERACIJA
Idrijslii rokerji v studiu RSL pripravljajo material za svoj drugi album. Pri lem jim je rahlo nagajalo vreme, saj so morali zaradi snežnih padavin in izpadov elektrike večkrat prekiniti snemanje. Novi album izidevmaiu.
ĆUKI
»Bosa« je naslov nove skladbe Narodnih Čukov, ki so ga posneli skupaj z godbo Stranje. Gre za valček, narejen v slogu, kakršna je bila slovenska ljudska glasba med obema vojnama.
EMA
V soboto, 15. febrauarja bodo na Gospodarskem razstavišču v Izubijani izbrali slovenskega predstavnika za sodelovanje na letoéniem izboru evrovizijske popevke. S telefonskimi glasovi lahko sodelujete tudi vi.
ViaORY
v pričakovanju valentinovega, praznika zaljubljencev, je skupina Viclory svoje oboževalce razveselila z novo skladbo »Dan zaljubljenih ljudi«.
SANK ROCK
Na letošnjem slalomu zvezd sta se dva člana skupine, Mat* jaz Jelen in Bor Žuljan, tako dobro odrezala, da sta se uvrstila na podobno tekmovanje v svetovnem merilu, ki bo 22. marca potekalo v Avstriii.
ve, na kateri sta sodelovala Udi pevec Elton John in igralec Kevin Spacey,
Leto Norah Jones
Leto 20D2 si bo glasbeni svet gotovo zapomnil Uidl po imenu Norah Jones, sama pa si bo to leto zapomnila kot
Aretirali Courtney Love
Ameriško rock pevko in igralko Courtney Love so prejšnji teden aretirali po prihodu na londonsko letališče Heathrow zaradi neprimernega vedenja na poletu iz Los Angelesa. Kot so pojasnili prí ietaíski dru&i Virgin Atlantic, je bila vdova nekdanjega pevca skupine Nirvana. Kurta Cobaina, žaJjIvado članov posadke ietala in povzročala nemir. zaradi česar so poklicali poifcijo, ki je po pristanku ietala pričakala pevko na letališču. Pevka naj bi se v Londonu ud^ežiia humanitarne priredit-
leto svojih velikih uspehov. Njen prvenec «Come Away With Me« so prodali v nakladi več kot sed^ milijonov primerkov» skoraj leto po izidu pa je album pristal celo na vrhu Billboardo-ve lesMce naibolje prod^anih pložč v ZOA. Poleg tega je Norah zbrala kar osem nominacij za letošnje nagrade Grammy, med drugim tudlza najboiiši album, najboljšo debitantko in za pesem leta. Tudi Norahini samostojni koncerti so se izkazali za veliko senzacijo. Avgusta 2002 je nastopila v New Orleansu in posnetek s tega nastopa bo na DVD-ju »Llve in New Or-
IVIASSIVE AHACK -10O"' Window
Skupina Massive Attack jc svoj prvcncc predstavila '2c pred dvanajstimi loti. Takrat je album »Blue Lines« v trenutku postal klasika ljubiteljev na novo nastajajočega irip hop<t. Po ducatu Ici je prod nami njihov četni studijski izdelek » too th Wind{>w«, po zadnjem album »Mezzanine« iz leta 1998 težko pričakovani prou-vod, ki razkriva velik talent njegovih ustvarjalcev, kol sta na primer Iront man skupine Blur, Damon Ala-barn, in dolgoletni sodelavec skupine Horace Andy. Vlelihod i/ida albuma »Mezzanine« se jc v skupini» kije pravzaprav nekakšna ohlapna zveza glasbenikov, Zgodilo marsikaj. Najprej je zasedlv zapusiil Adrian Vowlcs, eden od ključnih Članov skupine. Robert del Naja in Cirant Marshall .sta nato nekaj časa sodelovala / Lupinom I lowlom. nato pa sc je naveličal tudi Marshall in od originalne zasedbe je twtal le Sc del Naja. Marsikdo bi zalo pričaktwal. da bo novi album prccej drugačen od prejšnjega, a to drži le deloma. Podobno kot »Mezzanine« ludi » lOOth Window« ni ravno lahko poslusljiv album, saj glasba, ki jo proizvajajo Masive Attack, nI tiste vrsie, ki bi
vžgala v trenutku, ampak s časom prehaja v zavesi poslanica. Da bi ga prav rćizu-meli in doživeli v vsej njegovi izpovednosti in kompleksnosti ritmov, zahteva album » lOOth Window« večkratno poslušanje. Mogc>čeeek>ssIa^tl-kaini.
Će je bil prejSnji album te-
ne in Liz Fraser. O tem nas prepriča že prvi single »Special Cases«, v katerem prihaja v ospredje Sineadin značilni keltski način petja. Skladba bo podobno kot »Teardrop« z Liz Frazer na prejšnjem albumu eden od vrhuncev novega izdelka, na katerem v vlogi vokalistovnasto-
mačcn in težak, je novi za odtenek svcilejSi, a kljub temu še vedno vsebuje prep^îznaven občutek tesnobe in hipno-tičnosti, ki zaznamuje vse albume skupine Massive Attack. Na novem izdelku jc slikati manj kitare, zato pa vcč harmoničnih elektronskih zvokov, značilnih (olkalskih orkestra-cij in vpliva azijskih ritmov. Posrečeno se je v koncept skupine vključil glas irske pevke Sinead O^Connor, ki je uspešno nadomestila nekdanji vodilni pevki Tracy Thor-
pata tudi 1 lorace Andy in Robert del Naja.
Massive Attack tudi z zadnjim albumom Še vedno ostajajo eni vodilnih predstavnikov elektronske glasbe in eni <xi pionirjev .studijskega programiranja. Njihov zvok in glaslieni izraz vas ne ho prevzel že od samega začetka in prav to je ena od najboljših stvari, ko gre za skupino Massive Attack, Njihovo pravi okus začutite Šele po večkratnem žvečenju.
■ M/Č
leans« izleí kmalu po podelitvi gram-myjev, 23. februarja v New Yorku. Norah Jones bo na prireditvi ob podelit* vi tudi nastopila.
Novi single Melanie C
Prvi single s prihajajočega albuma Melanie C »Reasons«, Id bo izšel v začetku marca, je skJadba »Here it oomes again«. Pesem je Melanie C. napisala skupaj t Maiiusom de Vnesom» s katerim je sodelovaia tudi na prvencu »Northern Star« ter z Robertom Ho-wardom, ki je boli znan Kot dr.Robert iz skupine The Blow Monkeys. Pred
kratkim je Melanie C. posnela tudi vi-deospot za prvi single z režiserjem Chartesom Iniantom. Odlomek vide-ospota, ki so ga posneli v Los Ange-
lesu in na znamenitem Vasquez Rock v kalifornijski puščavi, si lahko ogledate na novi spletni strani www.melani-ec.net
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
l^or poteka vsako soboto ob 9.35 uň. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 In po poročilih ob 18.30.
1.PINK-Family	Portrait
2.	THE FLAMES • Everytime
3.	MATCHBOX TWENTY - Disease
4
Tokratna zmagovalka je še ena skladba z mega uspešnega albuma »Missundaztood« amc^ške pevke Pink, ki se je v lanskem letu v ZDA uvrstil na odlično četrto mesto Bil^ boardove lestvice najbolje prod^anih albumov. S plošče, fo so jo prodali v večini platinasti nakladi, sožepnšie u spe šn Ice » Dont Let Me Get M€<', »Get Ihe Parly Started« in »Just IJke A Pill«. Tokratna zmagovalka »Family Portrait« pa je že četrta uspešnica s tega albuma.
■ V^i »64
VALENTINOVO
Izpitno obtiobjy se bliža koncu, glave so pobe informacij, pa Se VALENTINOVO {14. februar) trka navrata. Ne veslc, kako bi presenetili svojo najdražjo oziroma najdražjega pa Se v denarnici je suša. SaJeŠki sluJenuski klub bo reSil tvojo težavo, saj ima neverjetno rešitev. Povabi svojo polovičko na VALENTINOV PLCS, Vse kar moraš .storiti jc, da pokličeš na telefonsko številko: 031 327 454 (Matjaž) ali i)31 326 802 (Tomaž) in sc prijaviS, od^tcjcá 1700 SIT in sc zabavaš do jutra z GOTER ŽUR BAND-om. Poskrbljeno ho tudi /a želtjdCke, saj nam bodo v Delavskem klubu, kjer se bo ples odvijal, pripravili okusno večerjo, aperitiv,
^uiraj pa Sc kislo župo. Zn predstavnice Icp.^ega spola pa smo pripravjb Uidi prcsenetienje. Vabljeni v.si goiobčki in iL^li, ki svoje polovičke že niste našli. Ampak piizile, to je lahko konec vašega samskega življenja!!!
Šaleški študentski klub pripravlja 18. februarja žur v prestolnici. Veselo ho v gostišču STARI GLEJ. kamor bomo povabili tudi naSc mariborske šiudenic. Zanje smo organizirali prevoz iz Maribora in nazaj, za katerega bodo odšteli 500 SIT Vstopnina za vse Člane pa zna.^a ludi 500 SIT Ohela se nora zabava po ljubljaasko s pizza-mi, zato se čimprej prijavite na teleťonski Številki: ii31326 802 (Tomaž), prijave za avtobusni preva/ pa na Številki 1031 366 244 (Iso).
I---
. LESTVICA
Vsako nedeljo ob 17,30naRadiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole sU glasovali v nedeljo, 09.02.2003:
1.JURIJ:	Vesela dekilca
2.	B.IZOPLOTNICE: Na plesu
3.	ALFI: Ostal Oom muzikant
4.	KLAVŽAR: 2agana ljubezen
5.	KRANJSKI M.: Tole je tisti krai
Predlogi za nedeljo, 16.02.2003:
1.HENČEK:	DidI boogiewoogle
2.	ROSA: Koraki pjebi
3.	SLOV MUZIKANTI: Franc v Španiji
4.	SLOVZVOW: Smeh klarineta
5.	UNIKAT: Ne cukaj me za kitke
■ ViiiGrabner
10
KULTURA
'^H'JS 13. februarja 2003
Kulturno umetniško društvo Ravne
Letos jubilejnih 20 iet
V Mcelkii (<inskvua decembra in miiuili konec t«dna so sť nn iKiru šo^hmjfiktfua domu kulture predstavili Čhini dramske skupine Kiihurno umetniškega društva R;jvne. Nastopili so s spletom skečev i/ vsakdanjega /ivijenja Smeh ni greh.
ncscnjaki,« je pwcdal /amIovo-Ijcn prcd-Síídnik druživa Peter ObfJteter, kije pri predstavi poskrbel za odrsko poslavitev in režijo, pod l>escdila skeČev pa seje podpisala Marjana Kotnik, podpredsednica druStva.
Leto 2003 je /a več ki^i 50 ćlan-
rccital<irska skupina, harmonikarji, ki so tudi sodelovali pri ^ieiu.skećev Smeh ni greh, pevski zbor, upajo pa, da se jim bodo pridružili še ravenski štraj-liarjl oviroma tamkajšnji godbeniki. Vnaslednjih dneh jih čaka kar nekaj prireditev, ko! so spo-
Ustvarjatd dobre voije oziroma izva/atci skečev iz vsakdanjega življenja so dodobra ogreíi
nabito potno dvorano
17 ilanov dramske sekcije društva je navdušilo občinstvo v dvorani. »Res smo veseli, da nam je obakrat uspelo napolniti dvorano do zadnjegii kotiCka. da smo ogreli dlani obiskovalcev To je naj IcpSc darilo/a irud> ki ga ljubiteljski gledališki dejavnosti namenjamo ravenski/la-
ško ravensko kuhurno druŽlvo jubilejno. Drušivo namreč praznuje 20-icinieo delovanja. Jubilej bodo /ii7namovali, tako kot sc spodobi • s prireditvijo koncc junija. Takrat se bodo članom dramske sekcije skoraj /iineslji-vo pridružili §e kuliumi ustvarjalci (Vstalih društvenih sekcij:
minski pohod XIV diviWje, ki ga bodo pripravili v sodcliwanju z borci, prt>slava v počastitev marca in materinskega dne, člani dranxske skupine pa imajo že kar nekaj povabil za g<^sriwanja.
■ Tp
Zgornja Savinjska dolina
Kultura \e več kot le dejavnost
NAZ4KÎK, 7. r^iruaija - Spomin na največjega sloi'enske^a pesnika in njeH<>v<» delo so v občinah Z^on^je Savinjske do* line Že 17. pt* vrsti simili v me* sec kiillurv. Letošixji pn»jekt tvth ri 29 najra/ličnejših prireditev, na »^le<l katerih l)o njihov ni/ator - Območna i/postava Javnega sklada Republike Slovenije /a kulturno dejavnost Mo/Irje - vubil v šestih občinah Zgornje Savir^ske doline vse do 1. marca.
Na sUwesni otvoritvi meseca kulture v dvorani Delavskega div ma v Nazarjah na predvečer sUv venskega kulturnega praznika, je slavnosUii govornik - Marjan Dolirovc. predsednik sveta območne izptvslcive - dejal, da je na lanskih kulturnih prirediivali.si^-delovalo blizu 2(K)0 občantw te doline, kar je razveseljivo. Poda-lek namreč nc^a mnenje, daje ljubiteljska kultura po.stavijena nastraaski lir. Po njegovih l)csc-dah je kulturni praznik pri-
ložnost, da širša družba nameni kulturi več pozorni"Kti, da nagradi tiste, ki na tem področju delajo in za načrtovanje njene pri-h;>dnostj. »Kultura je veČ kot le dejavnost. Je nekaj, kar krepi našo osebnosi, zaposli mlade med prostim časom, liste, ki se z njo ukvarjajo bogati. Poleg društev, skupin v posameznih okoljih ima izvirno posLui&tvo pri tem ludi naziirska giastvna Sda,« V nadaljevanju slovesnosti .so lia oder povabili ui kulturne zanesenjake, katerih delo .sc opazili drugi. .wt sklada pa nagradil z najvišjim priznanjem za njihovo delo na kulturnem področju. Priznanja prejeli: upokojena učiteljica lA*nka Kralj z Ljubnega, ki še danes ljubezen in spa^tovanje do domače besede, domačega kraja in njegove preteklosti spremo prenaša na druge, ljubiteljica umetnosti Anka Rakiin iz Rečice ob Savinji za delo na podrcičju kulturne v/gt^je in izobrai^evanja ter Jože
Venišnik iz Gornjega CJrada, ki so mu skoraj vsa kulturna po-dr(^čja izražanja .sopotnik skozi trnje življenja. Med nagrajenci je bila i5e nazarska glasbena Šola. Jubilejno priznanje pa je prejela za li)-lelnlco samostojnega dek>vanja.
Priložnostni kulturni program so priprh\iJi člani godalnega or-ke.stra velenjske glasbene šole. Njihov nastop, smo slišali, je bila če.st i tka mizarski glasbeni Šoli ob jubileju, nenazadnje pa ludi vsem zbranim v dvorani.
Ob rob temu zapisu še to: čt bi sodili po številu obiskovalcev osrednjega dogodka ob slovenskem kulturnem prazniku v t^činah Zgornje Savinjske doline, bi težko ocenili, da tibčani cenijo delo kulturnih zanesenjakov tega okolja. Dvorana je bila namreč precej prazna. Med obiskíwalci pa žal. nismo zasledili niti enega od županov šestih občin te doline.
■ Tp



'Î

\

Letošnji nagrajenci sveta območne izpostave: od leve proti desni: ravnateljica glasbene sole,
Jože Venisnik, Anka Rakun in Lenka Kralj
Z jubilejnega koncerta
20 let ženskega pevskega zbora Lokovlca
Bogatiio živlienje sebi in drugim
LOKOVICA, 7. februarja-Ob razmišljanju, kako bi obogatili kulturno življenje v Loko-vici. seje krajanki Štefki Strožič lela 1983 utrnila idejaoustano-vit ženskega pevskega zbora. Po domovih je obiskala dekleta, za katere je vedela, da rade prepevajo. Našla je kiir nekaj somišlje-iilc, zato je stopila še do sokra-janke Jelke AtelŠek. ki si je takrat nabirala glasbeno znanje v Mariboru, Nastal je 18 članski zbor, ki razveseljuje ljubitelje zbonwskega petja že 20 let, Jubilej so članice ženskega zbora zaznamovale s slavnistnim koncertom in skupaj z nekaterimi gcwii v dvorani domačega doma krajanov. Skoncertomsovtem kraju počastili tudi slovenski kulturni praznik.
Kot nam je ob tej priložnosti povedala predsednica zbora Fa-nlkii .lurjevec danes v zboru prepeva 19 lokoviških ptičic, od lega 8 od vsega začetka. 13 let jih vodi Simeona .Sevčnikar. Gostujejo predvsem po Šaleški dolini, so nepogrešljive na najrazličnejših priložm^tótnih priredi-
tev v domačem ki:iju. vsako leto sodelujejo na obmi>čncm srečanju pevskih zborov v Velenju, zapele so ludi žc varovancem Doma za varstvo odrjislih Velenje. Največ pa jim pomeni sodelovanje na pevskem taboru v Stični. »Ne prepevamoza priznanja, ampak za lastno dušo in za tLsie, ki imajo radi zborovsko glasbo. Nam veliko pomeni že topel aplavz predvsem domačega občinstva. S prepevanjem bogatimo življenje sebi in verjamemo, da ludi tistim, ki nam prisluhnejo.« V njihovem programu prevladujejo slovenske ljudske pesmi. Prav rade nastopajo družno z domačim moškim zborom in upajo, da bo skupnih nastopiîv vpj-ihodnje šc več. Po besediih J urjevčeve delovanju v zboru rade namenjajo nekaj svojega prostega časa, tudi den«irja (doslej so namreč Á^o-rovsko obleko kupovale iz lastnega žepa), ludi tu in lam kakšnega prepirčka ssvojim življenjskim sopotnikom zaradi od-sotnosti jim ni težko »pogladili«, saj so njihova srečanja
druženje prijetnega s koristnim.
Lokoviške ptičice srčno upajo, da jim bo zdravje loliko služilo» da bodo čez lU let praz-niwale 30 letnico del(3vanja /bo-ra. Zelo so zadovoljne, ker jim je končno uspelo pridobili pokrovitelja. Prav po njegovi zaslugi so si za slavna^tni koncert ob jubileju lahko nadele nove obleke in tudi sicer pr.iznik proslavile lose zanj spodc»bi. Načrti zbora v priliodnje? »So skromni, tako kot me. Rade se bomo LxJzvaie na vî^ko povabilo /a gostovanje, negovale slovensko ljudsko pesem, morda nam bo uspelo zbor tudi nekoliko pomladiti. Saj so se nam v letilî delovanja pridružile mlade, a so si nekatere spletle lastno gnezdo in prenehale prepevati, nekatere po s^") bile premalo vz I raj ne,« je še povedala Fanika Jurjevee.
Ob koncu koncerUi je 15 pevk zbora prejelo srebrne, njihova zborovodkinja Simeona Stra-hovnik pa zlato Ciallu.sovo značko.
■ tp
Krajevna organizacija RK Ravne
»
nismo nič krivi«
Pomoć socialno ohrožením krajanom, krvodajalstv«». ol>isk hohilh na domu, srečanje krajanov. starih već kot 75 let so le nekatere prednostne naloge pn»stc»vo(jcev krajevne (»rguni* /acije RK Ravne.
Da bi se svojo dejavnostjo še bolj približali tamkajšnjim krajanom, so jih v začetku lanskega decembra (poleg merjenja kn'nega tlaka) prvič povabili Sc na merjenje holesterola in sladkorja v krvi. Potrebne pripomočke so kupili s pomočjo sponzorjev in lastnimi sredstvi. Da so ljudje to obliko preventivnega dela v prizadevanjih za ohranitev zdravja dobro sprejeli, pa nazorno dokazuje obisk na zadnjem merjenju holesterola In .sladkorja v krvi zadnje dni prejšnjega meseca. V treh dneh se je vabilu odzvalo kar 61 krajanov. »Merjenje smo doslej organizirali pri So-vičevih.pn Kristanu in pri Kotniku. /.'d zdaj stalnega dne nis-
mo določili, ker je medicinska sestra, ki meri, /apc«!cna, Krajani, ki se teh dopoldanskih merjen ne morejo udeležili, pa bodo imeli to možtiost v nedeljo dopoldan. Razmišljamo, da bi dejavnosi organizirah v prostorih stare šole vsaj enkrat na mesec oziroma po dogovoru s krajani.« je p^wedal predsednik krajevne organizacije RK Ravne Jože Janćič in dodal: »>KljLib prizadevnemu delu prostovoljcev se je število članov RK v našem okolju zmanjšalo. Atera hivšegit vodstva RK Slovenije je
naredila svoje, mi nismo nič krivi. S pro.slovoljnim delom smo doslej lo žc dokazali in zagotavljam, da se bomo irudlli tudi v priluwJnje.«
Denarja, da bi lahko meritve opravljah brezplačno, nimajo. 71)0 SIT» kolikor morajo plačati za listič za meritve, pa je v primerjavi s pomenom preventivne dejavnosti zanemarljiv slrtiŠek. JožeJajičičje Izrazil upanje, da bodo krajani radi sodelovali na njihovih akcijah ludi v prihodnje,
■ Tp
Hra Jani so možnost prevent/vne^a merjenja holesterola in sladkorja v krvi
dobro sprejeli.
Prebivalci Šaleške doline so lani živeli dokaj varno
Manj kriminala, manj nesreč
Če bi tH;enJťVHli nasploh, na podb^i siHtistléníh poka/ute-U^v, p4»tťm bi l»hk<) rekli, d«i so prebivalci Šaleške doline lani /iveli enako varno kot lelo pred tem. Zaznan je hil sicer rahel porast ku/nivih dejai\j« a i\jih<H va struktura kai^e, da gre ta predvsem na rat^un (lažjih) kaznivih dejanj, ki se preganjajo na pred II »u oškodovanca.
Velenjski poiicisii so lani podali 1.552 kazcaskih ovadb, največji delež, 81 odstotkov, predstavlja sploSna kriminaliteta. Znotraj le tri četrtine premoženjske kriminalitete, ki je tudi najslab.ki riiyiskana
Porast kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost
»Lani smo zaznali vei kaznivih dejanj izsiljevanj in prikrivanj kaznivih dejanj zoper spolno nedoiakijivost, torej spolnih deliktw. Upamo, da se je s tem porastom samo zmanjSalo sivo polje ali drugače, da je ta porast vzrok večje osveSčenosli oí^ko-dovaneev, da jih več la kazniva dejanja I udi prijavi. Lani smo
Največ nesreč ob petkili
Anal (Ta slevila prometnih nesreč v letu 2002 je pokazala. da seje najveí prometnih nesreč pripetilo ob petkih ( t33), sledi četrtek (l()8),soboia (99). torek (95), sreda (93), ponedeljek (90). Najmanj se jih je pripetilo ob ncdeljali (78).
NesreCi.v katerih st aživ-Ijenje lani izgubili dve ^»c-bi, sta se zgodili ena v četrtek in druga v petek.
Božidar Pezćevšek: »Varnost v lanskem tetu bi nd sptoh tahko ocen// kot dobro.«
obravnavali kar 26 takih primerov. Odstotek raziskanosti teh kaznivih dejanj je dokaj velik. znaSa okoli 96 odstotkov. Od vseh kaznivili dejanj s podroćja spolnih delikt o v je osialo Se neraziskano eno. Šlo je za kaznivo dejanje spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let,« je povedal komandir Policijske Postaje Velenje Božklar IVzdevšek
Skoraj tretjina
mladoletnikov
povratnikov!
Na področju kriminalitete ne gre spregledali podatka, da so velenjski policisti lani obravnavali kar 111 kaznivih dejanj, v katerih bili osumljeni mladoletni Rlorileiî Ovadeni so bili predvsem za tatvine, pov7roćilev telesnih pa^kodb in uličnih ropov. Kar 30 odstotkw teh mladoletnikov pa je povratnikov, kar pomeni, da so bili že ovadeni za kazniva dejanja!
»Mladoletnike smo ovadili zaradi suma, da so storili 34 tatvin, 15 velikih tatvin, 9 kaznivih
dejanj lahke telesne poškodbe in kar 5 r(^v,« pravi Pezdevšek-
Glasno vpitje je kršitev
Na področju javnega reda in miru so policistov obravnavali približno enako Število krčitev predpisov kot leto pred tem, 935. Med njimi izstopa prepiranje in vpitje na javnem kraju, motenje nočnega miru in počitka ter neupoštevanje (Odredb ptv licLstiw. Kot kraj storitve izstopajo javni prostori, sledijo zasebni in gostinski objekti.
Manj prometniii nesreč, a dve smrtni
Velenjski policisti so lani obravnavali manj prometnih nesreč (69fi) kol lelo pred tem (710). tJve sla se končali, žal, s smrtjo udeležencev (predlani ena). EnasejezgodilavŠoŠla-nju, druga v Velenju, obe ?rtvi v prometu pa sta bili mladi, iz starostne skupine med 18 in 24 let »Pozitivna pa je ugotovitev, da seje lani na našem obmc^čju vpromcinih nesrečah hudo telesno poškodovalo za 65 odstotkov manj udeležencev kot leto pred tem: manj in lo za 6 odstotkov je bilo tudi lažje telesno
11 samomorov v enem letu!
Policisti so lani, na območju ŽaleSke doline, obravnavali 11 samomorov. Storilci so bili predvsem moSki, V dveh primerih so se v preiskovalna dejanja samomorov vključili tudi kriminalisti, ker je obstajal sum umora, a se je v olxíh primerih izkazalo, daje šlo za samomor.
poškodovanih. Na podlag teh podatkov ocenjujem, daje stanje, kar se prometne varnosti tiče, najboljik^,« pravi komandir velenjske policijske ptjstaje.
Med v/roki promeinih nesreč se najpogasteje pojavlja neprilagojena hitr(*it, sledi nepravilen premik z vozilom ter neupoštevanje p red nasi i.
/govoren pa je na nek način tudi podatek, daje dobrih 13 odstotkov udelc/^ncev v prometnih nesrečah lani odpeljalo s kraja jicsreče, kar se šteje, da je Šlo za nesrečo s pobegom. Večino so jih policisti razi.skali in udeležence tudi odkrili.
■ Milena Krstič - Ptaninc
Mladoletniki se običajno vrnejo sami
Lani so se policisti ukvarjali tudi z 19 primeri Iskanja pogrešanih oseb. Predvsem je Šlo za iskanje mladih, za dijake, ki so iid-šli od doma zaradi slabih ocen ali razmer v družini. Za le primere je značilno, da se v javnem sami vrnejo domov. Vsaj za 95^ ta dejstva veljajo.
Štirje primeri, v katerih ne gre za mladoletnike, pa so za policisti s lega obmc^čja trši oreh. Kje jc Marija Sredenšek iz Šoštanja? Primer se »vleče« že iz leta 1995. Marjan Antoiič iz Skornega? Nerešeno iz leta 1998. Stanislav Manve iz Velenja? Iz leta 1999. Marija Napotnik b. Florjana? Primer iz leta 2001.
Oropani mladenič Je moral po mučenju napisati poslovilno pismo
Ker je skril nekaj konoplje
ŽALI^C — Kanec Januarja so policisti v okolici Žalca obrav« navali precej nenavadno kaznivo dejanje, ki seje odigralo v stitnovanju niatere oškiKlovane-ga l7-letneoa mladeniča, iz oko*
lice Žalca. je 22. januarja /večer povabil k sebi na dom dva znanca, 24-lelnega D. K. in 20*letnega M.L), da hi skupaj pokadili konopljo.
Med kajenjem sta »gosta«
yAA mârtîn
asfofisfvc ▼ ^^^^ proiTvoOf^a
d-0.0. Hmeljarska t 3310Žalec tel.: 03/71326 21 fax: 713 26 21
Zaposlimo:
Mednarodno podjetiB MARTIN spBClalizirano za prodaio instalacijskega mat^la In sanitarne cérame, ter keramike, išče sposobne delavce za opravljanje del In naiog na lokaciji SALON KERAMIKE ADRIAKER CEUE. Bezigraiska 9, (poleg Intar^pam) za nedoločen in določen čas. s polnim delcvnlm časom h polzKusnim delom. > POSLOVODJA MALOPRODAJE (pogoji: IzkuSnje in znanje z delom v $akoru keramite. zranje angl. ali italijanskega jezika, vozniški izpit B kategorije, vsa] 5 stos^ijo t2ot)ra2be ustrezre smei. znanje uporabe računalnika WIN in OFFICE .pozitivno opravljen test znanja iz del pred interno komisijo.)
•TB80VEC (i>Qgoll:izkuSnjein2ndni9 2dejom vsaionukerBmiceln prodne instalacijskega materiala, znanje angl. alt Italijanskega jeziKa, vs^ 4.stapnjo IzobrBzde ustrezne smeri, znanje uporabe računalnlla WIN in OFFICE pozitivno opravljen test pred interno komisijo. • SKLADIŠČNIK-^OFER-KERAMIČAH (pogojk ustrezna strotovna izobrazba, izkuâJije in znanje z dalom s keramiko in polaganjem k^amâ^e ali kamna» 1er sldadiSčnim poslovanjem, pozitivno opmvijen test pred interno komisijo.
- KOMERCIALiST iz področja keramB^e, lepil in veziv, ter sanitarne opr^e (pogoii: ustrezna stnitovna izobrazba, znanje angl. ali Ralljanskega jezika, znanje uporabe računalnika WIN in OFFICE, voznISki i^itt B kategorije, znanje in izkušnje s trgom keramike.
Pisna vloge z dokazili» kratkim (^om znanja m eKušenj, ter morebitnimi pnpon)čDi posilite na naslov podlega na^sn^e do 21.2.2003. Na osnovi pisni vl09 t)omo izbrane poklicali na razgovor m nidalje na preizkus swtja.
opaxila, da jima je mladoleinik del konoplje skril. V jezi sia ga zaiela pretepali, pri tem pa uporabljala tako roke kot noge. Za lem sta v kuhinji vzela nož. Ker je bil la po njunem mnenju premalo oster, sta ga nabrusilaz brusilnim kamnom in mladoletnika z njim večkrat porezala po levem stegnu. Med mučenjem sla v kuhinji poiskala še vilico in z njo fanta wCkrat piCila v.stcg-no. Pri tem sla mu grozila in od njega zahtevala deniir, iz strahu jima je izroěil 2,50U lotaijev,
Da bi zakrila sledi svojega dejanja, je moral mladenič na kon-
cu pospraviti stanovanje in napis?Uip(xslovilnopismo. Kljub temu, daje bil mladoletnik hudo poškodovan, si dejanja ni upal lakoj naznanili.
D. K- in M. U. so policisti na podlagi zbranih obvestil osumili .storitve kaznivih dejanj ropa, hude telesne poškodbe in ogrožanja varnosti. D. K. so odvzeli prostost in zoper njega odredili policijsko pr{dr;^anje. S kazensko ovadbo je bil pripeljan preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njega odredil pripor.
Valentinova ponudba
tangice s srčki ali metuljčki spalni program s srčki rdeče perilo zanjo in zanj

Bulik sftodnjega perila Nakupovaini cenlcr \ efenje Kidričeva 2k 3320 Velenje
Jelinlčičev primer kriminalisti se preisiiujejo
Treba pa bo k sodniku za prekrške
Kol je v poncdiiljek povedala tiskovna predstavnica Policijske uprave Celje Irena Gorcniik, kriminalisti šo niso razvozJali, kaj naj bi SG 30. januarjsi xvt.'fcr, j)rL'den je poslanec in predsednik Nacionalne stranko Slovcnge iCmago Jelinčič prijavil polički, da naj l>i ga na cesti Slovenj («radec-Velenje hli/u Velenja, skušal /.riniti s ceste nv/nani vo/nik starejšega o.si>linv)(a avtomobila.
Zaradi tegii naj bi njegwo vozilo zancsk» in bočno drselo ob varnoRlni c^graji. .lelinčič je tlog^îdek prijavil s klicem na številko II?. Poklical je z bencinskega servisa v Velenju. Ker zaradi razhur-jemKti, to je povedal, ni bil	korektno opravili preizku.^a
aikolioliziranosti s pihanjem, jc v velenjskem zdravstvenem domu opravil otivzem krvi in urina.
Kriminalisti zaveznikom, ki naj bi p^wlanca .skušal zrinil i s ceste Se poizvedujejo, o njem pa menda ni ne duha ne sluha. Jelinčič pa bo vseeno moral k sodniku za prekrške. Tako predlagajo policisti, Službeni avto naj bi vozil ptîd vplivom alkohola. V krvi pa naj bi imel nad t,U g/kg alkohola.
Sneg povzročal težave z elektriko
Sneg, ki je padal prejitnji ti>rek in sredo je povzrc^čil nekaj težave v cestnem prometu. Na našem območju prectvsem na regionabii c^ti Ve« lenje - Slovenj Gradec v naselju Paka in na regionalni cesti Arja vas - Velenje na vinskogorskem klancu v kraju Vinska Cîora.
Nekaj težav seje pojavilo tudi priaslcrbi z električno energijo, predvsem lam, kjer so polomljena drevesa ali veje podrle ali poSkoikwale daljnovode. Za nekaj časa so ustali brezelektrike deli na.<ielij Polzela, Liboje in Petrovce v občini Žalec. Dežurne ekipe sn imele na terenu precej dela, a so se potrudile in ne\^čn<'»li odpravile v najkrajj>em možnem času.
Evri in računalniške igrice
MOZIRJE. 5. februarja - V sredo je neznanec izkoristil dnevno svetlobo za vlom v stanovanjsko hišo v naselju Nizka. Ogledalsi je vse prostore, odnesel pa nekaj gc")lovinc v valuti Evropske unije, mobilni telefon in ročno uro. Lastnike je o.škodt>val za 7t).0l)l) tolarjev.
ŽALEC, 9. februarja-V noči na nedeljo je neznanec izkoristikxLsot-nosl stanovalcev liiše na Kvedrovi cesti v ?!alcu in \4omil vanjo. Iz liiše, ki jtî je pred tem dobro pregledal in v njej p>leSii ludi lak(Uo,jc odnesel nekaj Jiakita in računalniških igric v skupni vrcdm'eti 200.tKK) tolarjev.
To bo telefoniral!
VINSKA GORA, 6. feliruarja -Preko noči je neznanec vbmil vEri-Do samop(">slrežnt> trgovino v Vinski Cîori. Odnesel je za 24i).IKX) tolarjev kartic za mobilni lelelon» cigarete in nekaj menjalnega denarja.
VELENJE. 10. februarja - tz prostorovpc>d,ietja Patriot na Rudarski cesti je neznanec v dneh vikenda odnesel za preko .*»60.(X)(I tolarjev mobilnih telefonov,
Plen - prazna blagajna
VELENJE. 9. februarja-Ob 1.3()je neznanec vlomil v prostore Kul-tum ice. Potem, ko je prebrskal pn'>sU)re,sije v neptx'iredni bližini pripravil Škatlo s plenom. Vmilscjevobjekl.kjerjeposku.šalodpreli manjšem blagajno, a mu lo ni uspelo. Vmes se je sprožil íe alarm. Zato je nepridiprav pograbil blagajno in zitpusii) prizorišče. Kljub temu, da je bila ta-kakinasmola(-prazjia. je povzročil za I130.IKKI tolarjev Škode.
Vlomljeno v štiri trgovine
ŽALEC, 10. januar - Na Mestnem trgu je neznanec v noči na pt^nedeljekvposlovno-stanovanjskem objektu vlc^milvšli^i trgovine. Iz njih je odnesel za okoli 80.000 tolarjev menjalnega denaija in nekaj lekstilnih iz^felkov.
PotepuškI psi v lovišču
Že vrsto let lovci ljudi seznanjamo s problemi, ki jih opažamo v swjih loviščih in že vrslo let ustno in pism^ i>pozarjamo na brezvestno ravnanje lastnikov psov, ki îe puščajo lastni usodi preživljanja.
Taki psi v loviščih povzn>čajo veliko škodo, gonijo srnjad doonc-moglosli, jo praskajo in grizejo, zadavijo in razirgajo. Obnemogla
divjad pri tekem početju zek) ir-pi. saj jo trgajo pri živem telesu. 'Ibkihdc^ajanj je iz lela v leto več. .Še posebej v hudili zimah in spomladi. ko ima divjad mladiče.
S priloženo fotografijo želimo pcmaa^riti d(^idek. koso klaieški p^i v z.ačeiku februarja v Podkra-ju. lovišču Andraž LD Velenje, razlrgali enoletnega srnjačka.
■ M. Hladin
Psi raztrgan srnjačka
12
VRTILJAK
""■^tilS 13. februarja 2003
Marjan Marinšek, organizator kulturnih prireditev v KC Ivana Napotnika Velenje se je s spominsko razstavo ob prvi obletnici smrti Astrid Lindgren, postavljeno v ljubljanski Magistrat, prikupil tamkajšnji županji Danici Simšič. Ne samo, da je bila razstava, ki jo je pripravilo veleposlaništvo kraljevine Švedske v sodelovanju z Ljubljano in društvom švedsko-slovenskega prijateljstva, odlično pripravljena, bila je tudi odlično obiskana. Velenjčani, pazite, da vam Ljubljančani ne »speijejo« Marinška! Baje bi bil odličen v podobi mestnega ministra za kulturo.

é
Bo tudi 23. marec kdaj v prihodnje slovenski praznik? Franc Sever, član izvršilnega odbora SDS je na enem izmed obiskov predsednika SDS Janeza Janše v Šaleški dolini temu zatrdil, da Vinska Gora (tam je predsednik krajevne skupnosti) zagotovo gre v Nato. Pri tem ga malo moti edino to, da bo šel tja prej Šoštanj. Že 2. marca.
Ostanimo še pri kulturi. Odgovorni urednik Našega časa Stane Vovk je Prešernov dan obeležil s slovenskim pravopisom v rokah. Pogumno dejanje za čas, ko mnogi segajo raje po angleških, nemških...
Savinjskosaleski gozdarji
..........vV-...................
Ze stiriindvajsetic za svinjsko glavo
FRKANJE
Črno zlato
žal jc treba včiusili ras kaj hudega, da sc Ludi na vrhu /avcdo, da jc premog res imo zlato.
Pljuvanje
"1'udi v Velenju se je ob /udiijein Mie/enju /.nova izlcazalo. da zaradi preobilnega .snega mnogi radi pljuvajo po drugih; pa bi bilo bolje, če bi pljunili v rolce.
Plezanje
Plezalci, ki so se v .Solčavi spoprijeli / ledeno steno, so res mojslri. Mnogim pri nas namreč že pri navadnem plezanju navzgor rado spodrsne.
Povezava
s ce.slnimi povezavami so v Velenju res ležave. Brez prevelikega pretiravanja nekateri pravijo, da hiirejc pridejo od Nove (lorice do Velenje, kot od Cioriee do Velenja.
Po starem
Kuliurni praznik je, hvala Bogii, za nami. Spel bomo lahko brez slabe vesli delali po slarem.
Telesa
Ne vemo, če se je po na.ših občinah zadnje dni Slevilo prebivalcev kaj povečalo, res pa je, da je po občinah več leles. Posamezni občinski sveli so dobili lelesa! Pri neka-lerih je bil pt)rcxl kaj ležak!
Oglato
Za	reševanje
prenekaierega problema radi sklicujemo razliCne okrtigle mize. Pa čeprav se ratio izkaže, da so riizprave na lakih okroghh mizah pt")goslo zelo oglate. In zavile.
Tradicija
Zimske počitnice so pred vrati. A še je ča.s da pobere sneg!
Brez potrebe
v nekaterih občinah se ljudje še vedno pritožujejo nad slabo urejenimi poročnimi dvoranami. Drugi .spra.šujejo, če jih še .sploh rabimo. Alije bolje urejati .skladišča koruze.
říiTíaQj
"Dírka" za svinjsko glave» se je letus iz smučišča Golte pre-.selila v Logarsko dolino. To je veleslaiomska tekma, ki Jo prirejajo gozdarji, člani Športnega društva Grča. za kmete oziroma lastnike gozdov in uporabnike lesa iz Savinjske in Šaleške doline.
V izredno hladni dolini se je od 158 prijavljenih po progi za-ptidilo l,'î4 zagrizenih smučar-
Pa imava vsak svojo glavo!
jev, ki so se potegovali za medalje, pokale in svinjske glave, (ilavna nagrada tekmovanja je osvojitev svinjske glave, ki si jo privozi predzadnji smučar. Le-los je šLoparica namenila glavo Faniki Rakun z Ljubnega med ženskami in Slavku Blažiču iz Nazarij pri moških.
Med ženskami sta bili dve zmagovalki, in sicer Mateja Oblak (Nazarje) in Marija
Šoštanjčani
Slrmnšnik (Gornji Cjrad), pri moških pa so bili zmagovalci: Tomaž Robnik (Luče), Jože Pečovnik(Solčav) ter Jelko Su-hoveršnik in Ivan Slradovnik ((jornji (>rad). med uporabniki oziroma sponzorji je bi! najboljši Bojan Napoinik (Šoštanj). Ekipe: 1. Luče, 2. Gornji Grad, 3.Šošianj.
Tomaž Gradišnik
Stari vici
BOG
Sredi noči se je Mira sama prebudila v postelji in opazila, da Stobo-dana ni v njej. Ogrnila si je haljo in po mračnih hodnikih vile na Dedi-nju pričela iskati svojega moža. V nekem trenutku se je iz teme pred njo pojavil Slobodan. "O, Bog!" se je ustrašila Mira, Slo-
bodan pa ji je rekel:
"Mira, že stokrat sem ti rekel, da
mi doma lahko rečeš Slobodan!"
ODVETNIKOV NASVET
"Zakaj pa hodiš s pomočjo palice?" "Prometna nesreča." "Ali res ne moreš brez njih?" "Zdravnik pravi da lahko, odvetnik pa da ne morem."
POTREBA
Mladenič sedi v restavraciji in opazuje žensko za sosednjo mizo. Naenkrat pristopi k njej in jo vpraša; "Oprostite, ali bi vi seksali z menoj za sto mark?"
"Le kaj si mislite!" je vzrojila ženska. "Nesramnež!" "Škoda! Pa tako nujno potrebujem denar!"

.JjJjl^i
Vrata v pomlad
v Času, ko nastaja la jc clajiek, sneg se na debelo pokriva zemljo. Koledar kaže siccr zimske mc.scce, vsi pa že nesirpno pričakujemo» dii bû sneg skop-ncL Pomlad pa nas bo, kakor vsřiko leio daslcj. prcscnclila, Verjetno se bo Se nekaj iasa obotavljala, nalo pa bo v nekaj dneh pokitfala vse svoje ort)řje. Sele ko bo posijali) prvo sonce, bíTOo pričeli pregledovali slarc zaloge gnojil ali semen. I/govor, da je ik.' čas, nas bo spravil v vrl-
narsko trgi")vino ravniî îakrai, ki") se bodo lejja spomnili vsi.
Spremembe podnebja v zadnjih letih postavljajo na glavo vrtnarski koledar. Čas, kije k* pred dobrim desetletjem veljal kol najprimernej.4i za posiimcz-no opravilo na vrlu, je sedaj drugačen. Nikakor se ne mo-remn zanaííiti na koledar, temveč Ic na vreme. Pcvieg lega jc pomlad vsako leto kraj^Ov saj poletje z visokimi temperaturam; in .suiU) nastojîi nekoliko prej. S tem se močno skrajSa
primerno obdobje za sajenje drevja, zlasti tistegii. katerega sadike imajo gole korenine. Tudi travoscjcmoprcj^sajse pogosto zgodi, da seievsrcdi maja zanidi su5e in vročine ni več uspeSna.
/ deli na vri u pa le pt'iCakajmo lako dolgo, da skopni sneg in da minejii mr/li dneva, Pripravimo si orodje in kupimo gnojila, substrate in /ašcilna sredstva. D(î prvih toplih dni btxJo Irgovine dobro založene tudi s semeni in sadikami. Ce se zima v prihodnjem tednu ne bo umaknila, si lahko najbolj vneli vrtnarji ogledamo in izberemo kakšen nov vrtnarski priročnik, kaki^ili je v naših knjigarnah karpreecj. Morda vas bo nova iníormacija spodbudila. da bosle v svojem
vrtu paskasili nekaj nove-g«-
Z niLslednjim sestavkom bi vam s kratkimi opisi in namigi radi pomagali k kar najuspeSnej.^mu priCetku vrtnarskega leta.
UsfMd mkdfe >	MlMMfafa
MrKon-S ZtM b^ kSfSoM 4 Ufii MtoL
r^M h»imli'l ta nabhta*««^
hyperox
ftrmfluids
Urfciltt» 9	tf9kh9m ithtw^a
00- f
liÉfc le I ziiiW WCř |Ae*e h biit* bWh» nw). « '
I I lllpéfctMfcl
řiúMtMMi sa »
An tec

fû
iti^
Pravila vzdrževanja higiene v hievu
Sobne lončnice pozimi
Sobne lončnice ^ojímu v stanovanjih predvsem zaradi lepih in dekorativnih listov, nekatere \va nas razveseljujejo tudi s svojim cvetjem. Za dobro rast in zdravje sohnih hmčnic so pomembni predvsem trije dejavniki - temperatura, vla-ua in svellubii. Po/imi moramo na te dejavnike .^e post^ej pa/iti in pre<lvsem ne pretiravati, kar se nam v glavnem dogaja |>ri oskrbi rastlin / vodo.
Temperatura
Cc želimo da bc.)dn rastline dobita U-spevalc. držimo temperaturo prostora Čim nii^o.vendartako.da nam bo sc wdno toplo, Ko temperatura preseže 2l)®r se prične zračna vlaga liim» nižal J. Seveda pa so tudi med lončnicami nekatere i:^me: kaktusi bodo najbolj« vsp^-vali vvročem in suhem okolju.vijolice pa bodo pri temperaturah ptKl 16*C prenehale tvoteli,
Vlaga
Večini sobnih lonCnic najbolj ustreza vlaga med 50 in /raCno vlagii zvišujemo s pogc.wtim pršenjem listov in z nameSCanjcm vlažilcev v prostor, doioCeno vlažnc«t pa u,s^'2rijo lu^li lonCniee same. z izhlapevanjem vode preko listov, iz pi^ii in skozi stene glinenih lonCkov. Pri zalivanju moramo p<«abili na pravila in umike zalivanja, saj ima vsaka lonćnica svoje zahteve, poleg tega pa je zalivanje ixlvisno tudi od vraCno vlage» vrste pn^ti in vr.sie lončka. Pred zalivanjem torej preverimo prst, ki naj i>o :>uha pribliřno 3 em v globino. Se Ixilj zanesljiv znak za zalivanje pa je, ko prst že nekoliko odstopi od roba lonOka. Najpc^'s.iejši v/rok propadanja lončnic je ravno preobilno in preveCptígcwiozalivanje, zato je bolje pustiti rastlino v nekoliko presuSeni pn^ti.kot pa v preveč namoCeni. Z zalivanjem pa jc pnptmHjljKodc »dajati tudi hr^inilne smivi z ustreznimi gnoj i h, vendar ne tako pogixsto, kot v poletnem Času. ko je dolžina dneva veliko daljf^a kot v /imskeiB Času.
Svetloba
Mnoge lonCnice izvirajo iz pra-giwda. kjer jc p(xJ mi^gočnimi drevesi svetlobe kaj malo, kljub temu pa v glavnem vse najbolje aspeva-jo v svetlih prostorih» vendar ne na
direktnem sonai, ki lahko pcvzrofa oži^ na rastlinah.
Tako kol vsa narava, ki v zimskem ča'?iipi^iva. tudi U>nCnice p<5yimi ne rastejo tako bujno. /. dal}j»an-jem dneva pa lH>do tudi lonCniee bolj zaživele. Da pa bodo imele dovolj hranilni)! snovi za rast. jim bomo pomagali lako, da jih bomo v pc^mladanskem Času pogosteje pognt^jili z ustreznimi gnť>iili.
Vzdrževanje liigiene v hlevu pomeni, da v praksi skrbimo za Čistočo in odsottiost infekcij rta do» točeni lokaciji. Bre/ stalnega v?.-drž^jvanja visokega hi}jienske}ia nivoja ne moremo dosegati dobičkonosne proizvodnje, duhivno okolje je sinho, /xlravje živali pa i/postavl jamo raznim nevarno» stí m zii zdravje.
Zagotavljanje ustreznih higien-
skih pogt>jev neobsegîi ic vprašanja skrbi /a Čistočo ^jjadh in živalskih bivaii^. Socbbna žiN^ncueja je zapletena: o)>sioj in vzdrževanj« dobrih higienskih ptigojcv temeljila na nekaterih twntsvnih pravilih gospodarjenja v praksi in načrtovanja tcwrstnili siavb.
0'eda m j bo zoprta
'la ukrep bo izboljšal imunski odziv živali določene Črede 1er zmanjkal Število zdravljenj in izgub zaradi pogina, kol pcwledice infekcij. Epidemija slinavke in parkljevke v Angliji dokazuje, kaj se lahkem Z4îodi zaradi nenadnega vdora Živali iz tujega vira. Če nîO-ramo kupiti vzrejno Čredo, naj bo nak'up skrajno omejen. obvez!ia pa jc tudi uvedba asi rezf>ť>naCrt<> vanih p<igojev kiirantene. Kupljene Živali naj izvirajo iz čretl z dokumentirano visokim zdravstvenim statusom. (Uvesti je treba tu-
di postopke, ki preprečujejo, da bi obiskovalci okužiN čredo).
Ločitev iivoli v starostno kategorijo in upoštevanje pitanja vtumusih
lo pomeni, da moramo vzdrževali sistem »all-in, all-out,« kar pc^mcni» da imamo v onem lumu-su živali enake starosti, ki istočasno zaključijo piumje. Zagotoviti pa moramo tudi temeljito čiščenje lileva med píisameznimi turnusi pitanja. Tako bomo laže vzdrževali hiiueno nazadosx^ljivi rav. nL zmanjkali resnost Infekcij in njihovega Širjenja ter poen cv>i avili prtîgrame nadz^c^ra.
Izogibajte se prevelikemu ^evilu živali na enoto ali veliki iiagnetenosti iivali v posamemi ogradi
Ta način omogoča lažje
^ dalje no Î4. strani
y/rôO^ihfiA^
M.Mmi«M-27, tSI/tTi-llt
Ko se prebuja narava, |e pravi čas, da nas obiščete, saj smo poskrbeli za vas z veliko Izbiro: ' balkonsldh rastlin (po želji tudi zasaditev balkonskih korit)
-	sadik za gredice in grobove • zelenjavnih sadik
-	krizantem - lončna In rezano cvetje ' vseh vrsi sezonske zelenjave
vmusTvoiiuHG:
UŽITEK NAKUPOVANJA
Narava se počasi prebuja in pomlad bo vsak čas tu. Da boste ohranili lep, bogat in zdrav vrt skozi vse leto, bomo poskrbeli v vrtnih centrih KALIA. Poleg bogate ponudbe pa odgovorimo na še tako zahtevno vprašanje.
ZA VRT IN PROSTI CAS
DREVESNICA
HAPOTHIK d. 0. o.
Kfltaze S b, 3301 htrovi«, Ul: (03) 570 70 81, 04f 755177
Ponujamo sadike:
•	jablan - tudi stare sorte
•	hrušk
•	češenj • tudi na šibki podlagi
•	višenj
•	breskev, nektarin, marelic
fig» murv sliv orehov nešpelj
ribeza, malin, robid vrtnic
14
ZELENA PRILOGA
13. februarja 2003
^ nadaljei'anje s 13. strani
v/.Orževunjc prtwuuiw, omejuje smiške ob izbruhu bolezni, olajša CišCenjc in razkuževanje 1er izboljša poCu!je živali. Prevelika enota ali prevelika goslotu živuli ludi pripomorcUi k siresu živali in lako ustvarila p<''goje za izliruh ra/nih bolezni in probJeme kanibalizma. Poleg lega velike cnole icžje nadzorujemo.
Prepre<1te stik vozniko/ tovwrtjako s inéo
Naćinc dostave in prevoza živalL nabave brane ter ravnanja z gnojem na proslem moramo organi/Jraîi tako, da vozniki/ uwomjaki/stroji ne predstavljajo tveganja za zdravje živali.
Gradbeno planiranje
Zgradba objektov za rejo živali oz. pretok živali skozi farmo mora potekali tako, da se živali pomikajo od porodnišnice preko v:?rej-nega Riddelka tlo končne vzrejne enote.
1 llev in njegova okolica morata bili zasnovana tako» da omcígočata prepn^sto vsakodnevno Čiščenje, omogc»Cali pa morala tudi uCin-k(wilo čiščenje med pisamezniml turnusi pitanja. Hlev mora bili načrtovan tako, da lahke» ?jvali jasno razlikujejo med različnimi ptwršinami, ki Mt namenjene hranjenju, počitku, aktivrn^stin^ in odlaganju iztrebkov.
Pri izboljšavi higienskih razmer moramo up<itevali !udi obliko hleva, razvrslitcv krmilnih posted in drugih podrc^bnosli. Krmilne po-sotie moramo razvrstiti v listi del hleva, kjer so odvijajo akl(vnt>sii, nikoli pa na mesta, kjer pričakujemo, da bodo živali odlagale iztrebke. Živalim v hlevxi moramt^ omogočili pr^w! d<v%iop do prcistora za iztrebljanje, tako da pri tem ne molijo drugih živali. Da bi se izognili n^okrim tlom in slabi higieni,napajalnike ponavadi postavimo nad tlemi z dobrim odlokom in sieer v tistem predelu staje, ki je dt>-ločen Ta odlaganje iztrebkov- toda npr. prašiči nikoli ne odlagajo iztrebkov na mcslu kjer pi-jej(5. Zalo je pomembno, da imamo na vt>ljo dovolj prc^stora za ureditev ol>eh mest, napa-jaUšča jn odlagališča iztrebkov, tako da bi sled-nje res lahko služilo Ic svojemu namenu.
Vzdrževanje dobrih higienskih pt^ojevje še posehoj pomembno pri preprečevanju bt^leziii prebavil Redno Ui sistematično čiščenje in razkuževanje lahko zmanjšata pi^javniwt različnih nalezljivih prebavnih motenj in drisk, kijih pov-zri"»čajo E. ci^li in kokcidiji.
Čiščenje in razkuževanje
Sestavni del dobrega gospodarjenja na vsa-ki farmi je vsakc^dnevno suho čiščenje hleva, s strganjem in pometanjem tal. Z visoko-ilačnim vi^dnim čiščenjem širimo bakterije in hladimo h lev, zalo lo obliko čiščenja uporabljamo le v praznem hlevu, ali če ta prostor ločimo od drugih.
Med naselitvami pt>sameznih tumas<jv živali moram<î prazne pregradne prostore vedno očistiti in razkužili. Po vsakem suhem čiščenju s s!rgak>m in medo moramo dok>čen*> enoto sprati z visokotlačno napravo za pranje. Pomembno je, da hk:ve pil pranju futrotwašimo in segrejemo. po mc^žnosti s lopi>m na vroči zrak. Četudi so hlevi piipolnoma čisti, p^w^Š!ne še vedno pokrite s plastjo umazanije, ki vsebuje vçlikekcîIfêinemikr^x^rgani/Jiiov.Cilj raidíuževa-nja je odslraniicv teh mikroorganizmov; najboljši učinek pa di*ieŽemo,če razkužujemo potem, ko jc bil prt>stor suh že nekaj ur.
Razkužila - splošni vidiki
Izlior razkužila je <xlvisen od vrste priscune-ga povzročite Ija. C.o ne upt^rabimo ustreznega razkužila, ali če uporabimo neustrezn<^ koncentracijo razkužila, bakterije in drugi piw-zjočilelji lahko razvijejo txJpi^masl na razkužil(\
Pri njihovi izbiri pa je potrebno upcx^levati Številne kriterije, ki jih je opisal Bodenschatz (1989), To so: spekter dekwanja, p^idročje up(v rabe, K^ksičnosl in vpliv na koÂ> ter ostale sluznice, vpliv na okolje, način uporabe, koncentracija, vpliv beljaktwin. vpljv snovi v katerih se mikrcx^rganizmi lahki> naliajajt'» (npr. organske snovi, ma-^obni filmi itd.), čas delovanja, vpliv plJ vrednosti, vplrv temperature, vpliv vlage, kompalibilmîst s čistilnimi sredstvi, stabilnimi in korozjvnost. Ob tem se moramo zavedali, da idealnega razkužila ni. zato moramo pri njegovi izbiri upoštevati vse kriterije v katerih ga bomo uptuabljali in tako izbrali n a jpri merncjŠega.
lako lahko npr. razkužilo z do[>rim splošnim učinkom up<irabimo tam, kjer ni resnih problemov z infekcijami. Kjerso problemi priso-lni, pa moramo vedno upc^rabiti najučinkovitejše razkužilo, čeprav to zahteva uporabo zaščitne opreme.
Priporočen postopek končnega razkuževanja hleva
Za zapravljanje zdravega tn varnega okolja ter
s tem zmun^nja možnosti za prenc» bolezni, je p^jireben učinkovil pr<\gram bioK^kevam<.»li, katerega del je ludi končno razkuževanje hleva.
Pet korakov do učinkovito oiisČonega in mkvzonoga hI ovo
Pri težavah z insekti hlev takoj po izselitvi živali paikropimt> ali zameglimo z insekticidom (Deseklin CC). Po učinkoviti ^tezinsek-ciji ziičnemo s čiSčcnjem in razkuževanjem.
1.	Iz hlevov; kijih nameravamo ra/ku/ilt, odstmnimo stari naslil, ^noj, ostanke krme in pre md kij ivo opremo.
2.	Razkužimo vodovodni sistem. Vodni zbi> ralnik izpraznimo in očistimo. Z delovnem raz-U^pino razkužila (0,5-(HÍ>toln3 raztc^pina Vir-kona S ali ().2-odstotna raztopina Ilyperoxa) napolnimo vodni zbiralnik in napajalni sistem. Po 60 (Virkon S) oz. 3ll (Hyperox) minutah sistem temeljito speremo s čisto vodo in napolnimo s svežxi vi>do.
3.	OčisHmo prostore in opremo. Prostore in opremo operemo in očistimo s čistilom, ki ga nanašamo z nizkotlaěno napravo, Najprej očistimo tla, nato še stene in pustimo, da se pmsior osuii,
4.	Očiščene in osusene prostore in opremo rHzkužím<í. Delovno razlopino razkužila {i-odstotna raztopina Virkona S ali 0.5-odstotna raztopina Hyperoxa ali Farm Fluida S) v odmerku 300 miym2 nancsemo na površine z nizkollačno napravo za razprSevanje ali s kakSnim drugim mehanskim razpršilcem. Očiščeno opreme^ poškropimo z delovnem raz-lopinti razkužila {1-odstotna raztopina Virkona S ali Hyperoksa ali (),5-odsiotna raztopina Farm Fluida S), Kopneče predpisani čas de-kwanja razkužila, pn^siore in opremo speremo s čisto vodo in pustimo, da se osuši.
5.V	hlev vmcmo premakljivo opremo in svezi nastil. Da bi preprečili p;)mwno okužbo prostora z nastllom in razkužili mesta, ki pri običajnem postopku razkuževanja niso dosegljiva, prostor sv zameglimo (Virkon S. Hjperox),
Pri tcž;ivah s kokcidiozo po čvlrtem koraku uporabimo kokcidiocid (OO-Cide), ki ziira-di svojega edinstvene}^ nadna delovanja {xiv-sem uniči oocistc kokcidij.
Naveden je le pripc^ročeni postopek končnega čiščenja in razkuževanja fileva. Če pa pride do izbruha bolezni, ki zaliieva ravnanje kot ga predpisuje zakonc^daja, moramo upoštevali specifične odredbe, ki veljajo za čiščenje in razkuževanje objektov za živali in okolico.
Redek Marjeta, dr. vet med.
Načrtovanje organskega vrta
Niirjvnovrtnaijenjc je vedno bulj zanimivo tudi pri nas, saj sc vedno zjîova lahko prepričamo, kako nezdravo hrano uživamo. Scxbbna teh-nok^jiijc v kmcIijMvo prinesla U|>iv rabo različnih tehmMogij.kalerili posledic niti iV'bny ne poznamti. Upi>-rabljamo vse več kemičnih snovi, ki uničujejo življenje v lic h in v okolju. Kljvih zalidilom kemične intiiiNtrlje, da so pcsticidi Viimizauporalx"), ne mine leto, da ne bi prepovedali kakiiie izmed njih, EVisledioc njih<Ti'c up<iiabe se lorej pi>kažeji> §eie čez nekaj Časa, mctltcm pa se nalagajo v okolju.v ra^^linah in živalih, pa tudi v «asih organi^îDï. Na žalo'it se za-taií i">nesnaženeg3 i>kolja ne irtoremo povsem izognit i obrenicnjiijočini de-javnikoin kot so i^esn;áen zrak in ^^cmljii v bližini večjih naselij. Če pa prcmvíi^enwko^kvrla na nekoliko N^ljiem njestu, pa Uihko somi pride-lamtj zelenjavo. iwliSČa in celo nekaj sadja za lai^tiie pi>trebe. Z Lisire>ii(^ ziisn^wanim kokîbariemlalikoïKi zelenjavnem vrtu, velike ní okaig 35 0)2 pridelamo skoraj vso p^Mrebno zelenjavo za Štiričhujsko tlnižino. z igc-mokn'inpiija /a ozimniax
Naravno vrtnarjenje je v bistvu sodelovanje z narav(\ saj ohrmijamo axkwitnost tal T ako, da vračamo po-rj^ljene organske snovi, uptirahlja-n\o naravno zaSčito pred ško<tijivd in boleznimi, brez uporalw kemikalij. Najpomembnejita je skrlî za tla. Na velikih nasadih ki'Tiize so kmalu ugotovili, da so lia postala manj kvalheina, zl^ita in neplodna. 7«Uo-rej je nujno, da tlom viačajuo por<ib-Ijeno organsko sncw. ki zagotavlja, da bodo tla ostala zračna in di> hro založena s hranili. S spravilom pridelktw namreč s tal odnasanîo
oiganskc snovi, ki pa jih moramo na-donKvlili z hlevskim gntiçem. kom-poslano ali zelenbn {gnojenjem.
Gnojenjeorgřinskegavrla je neko-likobolj zapleteno. Najentïsuvneje je uporabljali hlevski gnoj ali kom-pos(, vendar pa m<iriimo v<loloćenih primerili p^^seči po različnih dodatkih, na primer ob toči ali budem napadu skixlljiveev je potrebno rastline p»">pioj il i z du.šikoa). Ponavadi pri gnojenju s hlevskim gnojem nimamo piohlemov s ponuuijkanjcm hranil. saj hlevski gnoj vsebuje vsii pc<-trebna luanila, tudi različne nnkio-eleoiente. Enako bogalje tudi kom-pi^st. Pri naravnem vrlnaijenju uptv rahljamo 7á\ gnojenje tudi različne organske dodal ke. Zal se je p^kaz-i-la kostna moka možen vir okužb, tako da je za gojenje ne tipt>i <iblja-mo več. Znana in u|xirabnustî razliju gru:^ila kot na primer ribja mcv ka. moka izmorskilialg, različna te-ki^tgiojila iz^)r^<inskili snovi (morske alge. Ickoč živjilski gnoj.-.), lesni pepel, apnenee in podobno.
Tudi bolezium in škodljivcem se lahko izcignemo z uporabo naravnih metíxl- CrcTjimo samomi>čne in ztirave rastline, sadimo v ri^Klovitna tla in rastline redno zaliv.mio in gni> jimo. Rastline, pridelane na naraven način, so že same po sebi nu^nejše in bt>lj ix1p*")nK (xi nežnih in sočnih rastlin izvede proizvoil-tije. Plevele od>lranjujemo. preden razvijejo seme, vse bolne rastline pa sproti ixlstranimo in 7^gimo, Odveč tudi ni razkuževanje loncev in vrtne opreme. Napadom bt^Ieztu in sktxiijíveev se lahko izognemo ludi tako. da sktipaj sadimo različne ras-
dafjena J6. sirani
^^BtO
RANTELIA
EKOLOŠKO SVETOVANJE 01-755e-16a
Pomlad že veje s polic Košarice!
TRGOVINA KOŠARICA
Pemovo 17a (pri Vèliki PireHci)
03/ 572 90 80
Trgovina Košarica, ki ste jo v kar 13 letih obstoja spoznali tudi mnogi kupci iz Šaleške doline kot trgovino z odlično In raznovrsno ponudbo, se s svojo ponudbo že poslavlja od letošnje hude zime. Ko zadišl po pomladi, ie treba pomisliti na prva dela na vrtovih, njivah, sadovnjakih» v okolici hiš... Košarica si [e v letih svojega obstoja, v katreih posebno skrb posveča kupcem od blizu In daleč, sloves pridobila tudi zato, ker so bili eni prvih, ki so pričeli In vztrajali do današnjih dni z dobavo kupljenega blaga na dom. Poleg tega se ponašajo z odlično Izbiro mešanega blaga in blaga za kmetovalce, ves čas pa jih odlikujejo izjemno ugodne cenef
Dovolite, da vam še enkrat predstavimo ponudbo trgovine Košarica Iz Remove pri Veliki Pirešici. Trgovino lahko opišemo kot trgovino s hrano, pijačo, tekstilom, galanterijo in igračami. Poleg tega ponujajo širok spekter kmetijsko tetiničnih Izdelkov, po nakupu (ali pred njim) pa se lahko a^ okrepčate še v njihovem bistoju. Ponudbo trgovine dopolnjujejo z uslugami na področju prevozništva In gradbene mehanizacije, kar v trgovini pa
imajo tudi bankomat
Prenovljena kmetijska trgovina!
Ko prvi jug pobere sneg, je že čas za nekatera opravila, dobro podana vsem kmetovalcem irt vrtičkarjem. V prenovljenem kmetijsko tehničnem delu trgovine Košarica so police že dodobra založili z vsem tistim, kar boste potrebovali v teh dneh. Tako vam že ponujajo kvaliteten semens^ Krompir, vse vrste vrtnih semen za cvetice lit zelenjavo. Da bo zemlja pripravljena za bujno rast, boste potrebovali tudi umetr^a in naravna gnojila. Tudi njihova ponudba je že pestra. Ko boste lepšali svoj dom, boste potrebovali	^^Êî
zemljo za presajanje Košarici je
ponudba raznovrstna in cenovno ugodna, izbrali pa boste lahko tudi cvetlična korita in lončke. Da vam bo
svetovalka za področje varstva rastiin.Seveda je tudi velika izbira orodja in kmetijskih pripomočkov.
ODPRIMO SKUPAJ VRATA POMLADI
V soboto, 15. februarja ste prijazno vabljeni na OBLETNICO TRGOVINE KOŠARICA. Ob tej priložnosti bo Košarica odprla vrata novega darilnega butika In prenovlejno kmetijsko tehnično trgovino. Vsa pri njih kupljena darila bodo brezpičano aranžirali. Zaigrali in zapeli bodo Modrijani, čaka vas vrsta degustacij in ostalih presenečenji VABUENII
vse, kar boste sejali in sadili lepo uspevalo, boste potrebovali tudi škropiva, oz. sredstva za varstvo rastlin. V trgovini pa vam je na voljo tudi posebna
V Košarici pa mislijo tudi na vaše male hišne ljubljenčke. Ponujajo vam odlično izbiro hrane za pse, mačke, ptice in ostale male živali. Znani pa so tudi po zelo dobri
in cenovno ugodni portudbi Icmil in krmnih žit za vse živinorejce.
Zagotovo boste spomladi potrebovali še marsikaj, da osvežite svoj dom, ali pa pripomočke^ ki vam bodo olajšali delo. V Košarici vam ponujajo tudi zidne barve> lake, apno. cement, motorna olja, žamice in še veliko različnega materiala - vse po Izjemno ugodnih cenahi
NOVO!
Prihaja pomladno petje zaljubljenih ptičkov In za ta čas, ko se prebujamo tudi sami iz hladne zime,v Košarici presenečajo s prenovljeno živilsko trgovino in novo opremljenim oddelkom DARILNEGA BUTIKA. V njem boste Izbirali kozmetiko, steklo, porcelan in veliko lončnič-nega in rezanega cvetja ter
aranžmaiev za vse priložno^i.Vabljeni po darila za VALENTINOVO!
Cene, ki osupnejo!
Košarica je tudl^govinas hrano in pijačo, pri tej ponudbi pa se ponašajo z Izjemno izbiro različnih izdelkov in neverjetno ugodnimi cenami. Odprta je vsak dan, od ponedeljka do petka, od. 7. • 19. ure, ob sot)otah vas vabijo od 7. • 15. ure, dobn^došli pa boste tudi ob nedeljah dopoldne, med 7.30-11.30 uro. Še posebej so v svoji ponudbi ponosni na svoj darifni program. I« vas bo iz zadrege rešil tudi, če boste darilo za vam drago osebo potrebovali v zadnjem trenutku. Zanesljivo boste pri njih našli primemo darilo za kogaricoli. Poudariti moramo, da vam darila tudi modno, okusno zavíjelo. Že kmalu boste lahko to preverili tudi vi, saj se bliža praznik vseh zallubljenih in ljubljenih...
Prepričajte se, da niihav slogan »Kdor varčuje • v KoSarici kupuje«, res drži! Želeno lahko naročite tudi po telefonu, na vašožaljo pa vam večje koliiSIne naročenega blaga iz trgovine Košarica z veseljem brezplačno dostavijo na dom.
V	letu 1999 smo v PUP Velenje d.d., PE Vrtnarstvo pristopili k izgradnji nadomestnih steklenjakov, saj so bili obstoječi že starejši kot 35 let in za zaposlene življenjsko nevarni.
Površina novih steklenjakov je sicer bistveno manjša od površine bivših, vendar pa je zmanjšanje proizvodne površine zanemarljivo majhno, saj smo uvedli najsodobnejšo tehnologijo proizvodnje rastlin.
V	novih steklenjakih smo uredili tudi lep Vrtnarski center z bogato založeno drevesnico, ki bo spomladi še posebej atraktivna.
Ponudba v Vrtnarskem centru je seveda sezonskega značaja, v pomladanskem času pa vam bomo ponudili:
-	okrasno drevnino, grmovnice, trajnice, balkonsko cvetje, enoletnice in dvoletnice, večinoma iz lastne pridelave
-	drobno vrtnarsko orodje
-	semena, čebulice in gomolje
-	specialne substrate in gnojila priznanih proizvajalcev
-	širok izbor izredno kakovostnih lončnic z raznovrstno ponudbo dekorativnih posod
-	drobni notranji in zunanji dekor
-	vrtno pohištvo in starine
Opozorimo naj na strokovno svetovanje o oskrbi rastlin, kot tudi načrtovanje ter izvedbo zunanjih in notranjih ureditev. Z začetkom pomladanske sezone bo Vrtnarski center odprt po naslednjem urniku: Ponedeljek * petek 08.00 do 17.00 Sobota	08.00 do 12.00
Specializirano floristiko z dekorativnimi detajli pa vam ponujamo v naših cvetličarnah Rožca, Kidričeva (v objektu ERA Tržnica) in v Podkraju.
PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA d.d.. Koroška 37/b. 3320 Velenje, p.p. 82. PE VRTNARSTVO
mm
m
&
■
11 Ë1
m
«
■sim
m
RODENTICIDI
Vsebuje aktivno snov bromodiolon, repelent grenko snov (denolonium benzoo}], ter privlaien vonj jonezo. Vobo je priprovljeno na žitni osnovi. Posebno je primemo zo sistematske derotizocije vecjihprostorovin povriin.

[poFffljflmetea ÈiksùS "V
Vsebuje oktivno snov bromodiolon, repelent grenko snov (denotonium benzoat), ter privlačen vonj vanilje. Pripravljene vabe s parafinom po 100 oziroma 200 gramov. Uporablja se za deratizacijo v vlažnih pogojih.

Vsebuje oktivno snov klorfocinon. Vobo pripravljeno na žitni osnovi. Posebno primerna zo deratizocilo odprtih povriinvkmetijstvuin gozdarstvu.
(^VETERINA

Vsebuje oktivno snov klorfacinon. Uporablja se za samostojno pripravo vabe. Zelo ustrezen je v primerih, ko glodalci nočejo jesti priprovljenih industrijskih vab.
BRCOJDlWSfN
Vsebuje aktivno snov bromadiolon, repelent grenko snov (denatonium benzoat], ter privlačen vonj janeža. Vabo pripravljeno Iz pšenicnego zdrobo. Specialno pripravljena zozatironjemi!i.

BK&mtmN
Vsebuje aktivno snov bromodiolon, repelent grenko snov (denatonium benzoat], ter privlačen vonj jonežo. Primerna za vse vrste glodalcev.
Vsebuje oktivno snov bromadiolon, repelent grenko snov (denatonium benzoat), ter privlai!en vonj vanilje. Speciolno pripravljen vfoliji.
Dunajsko 51,1000 Ljubljana d.0.0.	01/436 92 22, Fax: 01/436 86 36
wvnv.plíva.si
INSTEKTICIDI
N
ims)!mïË©as) sws)
Insekticid z dolgotrajnim delovanjem (do 80 dni} no osnovi olfocipermetrino; zotiro žuželke, odporne no ostoleinsekticide, ne pušča sledov in jebrez vonja.
^ imsmrmoo) ms ss)
Večnamenski insektidd*ektoporazicid na osnovi permetrino za uporabo v javnem zdravstvu in veterini. Uporablja se no živalih, v prostorih in no površinah (tudi zzomegljevonjem).

i¥iS£Fjamm
se
3
m

Insekticid no osnovi diklorvoso. Uporablja se zo zatiranje škodljivih žuželk v skladiščih pred vnosom blogo, pa tudi v sadovnjakih, na polju, v plastenkah, in kar posebej poudorjomo, za zatiranje gobjih mulic
\K<S£FMmN
D
Insekticid na osnovi diMorvosa. Uporablja se za zatironje škodljivih žuželk v skiadišah in pri uskladiščenih izdelkih z metodo hladnega in toplega zamegljevanja.

Insekticid lirokego spektra delovanja zo ročno uporobo. No osnovi permetrino.
16
ZELENA PRILOGA
"»■^ĆAS 13. februarja 2003
Spomladanska opravila v vrtu
Nc glede mi vrMo in or^aoizacijo vrtii IhkIo nujnu spumladansk^ opmvil» pruivsem čiščcnjci 4il>rexovanJ<.'. i^knipKJcnjv in /a.^itži rastlin, dognojevanje, priprava tal in >saJenje.V toplejših dneh odstpuni-mo /imsko /ii^čito rasllin. sc'vtnia pa pji/jmo, da nisllin takoj ne uí^íí močno soncv. Ves VT( pregledamo in odstranimo Ixjtnein posk<»dovH-ne rastline nli dole rastlin. Vse oku/ene dele rastlin sc7|>cmo. Preglejmo in popravimo opore za rastline.
Trata
SCiSCenjcm iraic lahkopriCncmoiakoj,ko úa nisovcčznirziijena. Cira-himo z železnimi pal)]jami, šc bolje pn jc. Cc up<^Fiihiim> vcrlikutir, s katerim razrahljamo gosi iraviil spicl, ixlslranimo mah In nekatere plevele, trato pa prca'aiiino. Rtíinoéiíóínje je zelo zannidno, vendar se splaii, vaj sc iraia nato lepfe obraste. Na večjili površinah uporabLno iuoi4>rni ali električni vertikujir. ki delo opraví hitreje. V naših irgiwinah je na voljo već različnih i/vcdb: za katero se bomo odlt^ellL je otlvisno oà naših po Ircb. Trato nato pognojimo z wgimskimi gnojili. Gnoj tla, ki vsebujejo hi« lrodeluji>iduâik. uporabimo ^le, kolrataprit^nczrastjo.	tra-
to piwaljaiiio (na (o^ih tleh valjanje ni pripon^ćljivo). po potrebi popravimo po.^kcxlovanc dele in d«wejeino nekaj semena lam, kjer je stara trata redkejša. S kosiijo pri^iiiemo pravočasno.
Obrezovanje in čiščenje
5c pred pricetkom rasli obrežemo drevje in grmovnice. Uptîslevajmo. da imajo r.istline zelora'^iùie nju^ine rasli, zalo jih neobivzujemovse enako. Ce obre?xwanja nismo velíi, odstranimo le suhe ali poškodovane ali oIk»-lele pi^gaiijke, za zahteviicjiia ileia pii p^iklićiiiKi «itrokiwnjiika. Osnovnih naíel obrezovanja se îahkonauiimi'i ludi iz knjig, saj jc na Ir^iS^ dovolj dt> bre lilerature s to tematiko. Največjo Škodo lahko naredimo ravno z napačnim ob rezerva njeni dreves, saj napitk pimjivadi nikoli veČ ne morenîo pripravili. Zgodaj spomladi obrezujenu> in oblikujemo predvsem listavce, zimzelene rastlme pa šele sredi pomladi. Aprila in tnaja obreženio tudi žive meje. (»mnwniee, kicvetijovzgodnjipomladi,obrežemo?elepocvclenju. Rastline, ki močno solzijo, na primer trta. breza ali oreh.	čim-
prej, lakoj, ko nam vreme dopuŽča.Hkmti s čiSá;njcm in obrezovanjem lahko pc^sanie/ne |x>ganjke nekaterih ovjjalk ali grm^wnic pogrobanio. sćetnor bomo v priluxlnjem letu dobili nove rastline. Številne grmovni iee laliko ptv taknemo: za potaknjence izberemo ćvrsic In zdrave enolcDie poganjke.
Škropljenje
Zinjsko oziroma pred pom la dansko škropljenje je nujno. Večint>ma vsi. ki sicer neicl^ovsvi-^emvrtu up^")rabljall kemiàiih sre<lsicv, opravijo lc pixxl-pi»ml ada nsko skal pijenje sadnega drevja. Pi'iSkn'»piire'> tud t jagod ičcvje, vrtnice in liste okrasne rastline, ki sos sadnimi v lesnem sonxlslvu in imajo zalopcxiobne ali enake iktviljivee in bt^lezni, na primer okrasne japonske čeznje. Poškropile tudi tisie okrasne rasiline. za katere sic v prejšnjem letu ugotovili, da pogi>slejc ol'h^levajo.
Uporabite eno izmed mineralnih olj. a koisêièaxje (breskve, marelice, slive. Češnje...) pa enega iznjcd bakrenih pripravkov. Ker so lastninil pripravkov različne, se pred nakupt">m pozanimajte v specializiranih prodajalnah, kjer vam bíxlo svetovali tudi, ka le re snovi hhko med sebc^ mešate in kalere ne.
Dognojevanje
Spt^mladl p(^uvadl dogiïc^imo zelenjavni vrt zdoAwlim hlevskim giîo-jem.naosialc površine pa kar pozabimo. Pognojimo (raio. gredice, grmov-nice: hvalei^nopa nam bi> tudi sadno in okrasno drevje. Uporabimo doav rel konipost ali kupiiîîo kvalitetna organska gnojila in jih enakomerno po-triïsimo in vdelamo vila. (»redice pognojimo kar pripravi lal,i^grmov-nieali ali drevesih pa gnojila plitko vdciajno v iln. Če je zemlja okrog rastlin zbila, zamenjajmo zgornj<î pla.sl prsti. Enako navedimt^ s pcîsodovka-mi-ras;lllnami,ki rastejo v pos^Klah. Kiisneje, korastliiw pričenjajo z rastjo, laliko uporabimo tudi mineralna gnojila. V sezoni rasli lalikonislline gno-jimti tudi skozi liste, kar je primemo zlasli takrat, ko so oslabela zaiadi po^kixlb ali napada škodljivcev. Skozi (iste škropimo ludi drevje, saj jih je na klasičen način ck^gnojili. šc zlasti če so ve^a.
Priprava in izboljšanje vrtnih tal
Gred ne pripravimo le za zelenjavni vrt, lemv^ tudi za vse tisie rastline, kine rastejo posamič. TikII drevesa alisoliieme grruovnlce bo<lobolje uspevali, će jim pripravimo ustrezno rastisče. Pri tem nikakor ne l>i^dimo preskromni, pazimo le. da v ila ne <Uxlamo prevelike količiiie gnojil.
RodnoiU tal najla^ izbolji^inn zgn<''jcnjcm z organsko snlJ^jo. V vrtu največkrat up<'>rabljamo hlevski gnoj in kompost, v ziulnjem času pa organska gnojila tudi kupujemo. Žal pa največkrat nc vemo. kaj smo sploh kupili, saj jc meja med substraiom za sajenje in gnojilom velikokrat zabrisana. Pri nakupu se z^io natančno poz^nimajmo. kaj posamezen subsiral ali gnojilo vsebuje in v kakšen namen ga pix>jzvajalec priporoča. Razlikovati moramo substrate, kisoptimerni za sajenje v posi^de alt lončke in liste. ki dajejo naj bo ijSe rc zul I ate na gredicah, V vsakem primeru pa jebiv Ije, če na gretic dodamo kakršen koli substrat kakor pa nobenep.
S hlevskim gnojeni gnc^imo predvsem pred sajenjem, vendar mora bili gnoj pivležan. nikakt^r pa ne svež. Najprimernejši čas za uporabo hlevskega gnoja je je«ni, s zrelim gnojem pa lahko gnojinjo tudi spomladi, (inoj nu^ramo enako kakor ostala gnt»jila plitkť> zakopali v Ila.
Šola zelo dobr<î veže vtxlo in izboljša Ila. ne vsebuje pa nobenih hranil, razen če jihpr«">i7vajalecdodapc5sebej. Vsebujejo jo substrati za lončnice, za sajeiýe na vnu pa raje uporabimo kompostne substrate. V literaturi pi)gosto nalet imt^ na priporočila za upi:>rabo 5t)tc, vendar sole-ia iz drugačnega podnebja, predvsem iz zahodne Cvrtïpe. kjer pogoslo dežuje. Dodajanje sole na na^ih vrtovih lahkovsusnih podnebjih piwzrt^či veliko šktv de. saj se Šota hitro izsuši in jt) lako izsušeno zeh'j ie?Jio namočinío. Šola v susi lako nase veže vlago in jo tako odvzema rasli Ina m. Za izboljšanje tal v senci pa šoto lahko upi^iabimo. Pri nakupu .^ite ouïra mo u podléval i tudi njeno kiskwi. Kisla šota je primerna za «ijenje rastlin, ki imajo rade kisla tla, nevtrjilno idi majîj kislo Šoto pa lahko uporabimo pri sajenju drii-gih rasli in.
Sajenje
Drevje posadimo čimprej sptmiladi. <lok1er rastline ne prično o<lganja-ti. Zgodaj v sezoni je večja tudi izbira. Pohitilc z nakupom drevja, vrinic in sadik za živo ntejo» saj je le potrebno posadili najprej, pa tudi lepe in zdrave sadike najprej ptiidejo. Cirmovnice lahko posadimo tudi kasneje. §e zlasti, če kupbno sa<likc v londcih.
^ iweiafjevnnje s 13. sirani
lline. Zamelnica. na primer s svojim vonjcni prekrije vonj kapusnic. zalo jih kapusovi belini Ic^c naj<lcjo. Izločki žamelnice v tleh odganjajo ogrčice, ki napadajo kr<'>mpir. Ravno lako lahko zmiinjsaim Število lisl-nih uši. če v vrt posadimo zatnetni-cc in ognjfč, ki privabljajti naravne swra^nike uši. 'Ibvrstnih receptov je veliko, ziitojih veljapreiskiisiii,
V Holandiji uporabljajo ogromne količine heibieidov, saj Imajo velika p^lja ní^nokullur. Seveda pa so (li-Iro (gazili slabe sirani njihove upijra-be. z^lo so skovali pregovor, da je najboljši herbicid še vedno niolika. V naravnem vnu lahko veliko nare-
dimo že pri čiščenju nct'>bdelanil) lal. kjer pri prekopavanju odstranimo čimveč plevela, Zapleveljene površine, kjer žolbio imeti gredice s cvetjem ali zelenjave^, laliko za eno sezono zakadimo s «siisiilno kullur^Kc. Pasadiin<i lahko na primer kr<.>mpir; ob sajenju moramo zemljo najprej pKlo^pati, nato pa ga moranjo §e vsaj dvakrat okteti in iigmiii. S lem pre-rahljamo tla. kasneje pa rasiline razvijejo močim nadzemni <lcl, skozi katerega sc prebije manj plevela.
Za prekopavanje uporabljamo različna ortxij a. Pt>leg navatlne miv like so uporabne vlečne inotike ali r^>čne freze. s katerimi lahko <lva-kral Icdensko v najkrajšem času očistimo ves vrt plevela. Kako bo-
áW
■■■Ml	ZÎV Uje, Enou a kmeujsto sveuvanp itht
KMCfUSU ZMHiEK	KGZ Celje, Ulvi
PETROVČE	ZdruZenja etoJoShh pndeimalcav
NETovte 1	in prtd^ov^cev Ctetol)^
33D1 PHBOi/fiE	DnAvo hmsfitah Jsns Spodnje Ssvi<i|sk8 dcrime
organizirala
15. JOŽEFOV SEJEM
19. marca 2003 v Petrovčah
Prijave sprejemamo na telefon: 03 / 5-70B-173, lax: 03/ 5-708-248.
Vljudno vabljeni k sodelovanju in obisku!
mo obdelovali njcdvrstnc prostore, moramo vedeti Že pri i>elvi. da za-sejemovrste v pravilnih razdaljah.
Plevela se lahko zelo uspešno znebimo z zastirkami. En<^siaven in ee-ncn način zastiranja in gnojenja hkrati je kompostiranje na gredah, kjcrmcilvrtnine ali na	proz-
ne grede razporedimo organsko snw (pokoSeno (ravo, dele rastlin, lislje..,), V nobenem primeru ne Rmemokompt>.»;tirati plevelov, ki so že naredili seme, saj btmïo na lakSen naćin razíirili plevel po vsem vrtu. Res je. da .se med kom piîî^l ira njem temperaiura v kompostnem ktipn dvigjîc.vcndiir premalo, da bi uničila semena plevelíw. bolezni in ^kcxl-Ijivce. Kompo^iiranje na gredah je prinîerno le za iLste dele vrla. ki niso okrasni in na oCeh. ihk naiin za-sliranja in kompostiranja je primeren za nekatere zelcnjadnicc, ki imajo rade lopla lia in veliko organske smwi v tleh (na primer paradižnik, paprika ali kumare), pa tudi tiste, ki nc marajo suhih lal. Pod zastirko so tla vedno nekoliko vlažna, pa tudi izhlapevanje je manj«. Zelo pomembnih pa je, da hkrati z zaslira-njem tal llaiudi pognt:5imozdusikt> vimi gnojili, saj mikroorganizmi v tleh pri kompost iranju porabijo velike količine duSika. Kol z^istirko lahko uporabimo ludi druge organske ^novi.kisCasoma rai^adejo, na primer lubje, kije uporabno le kot za-slirka pod grmovnicami. vrtnicami In drevjem, Okrog zelik pirtrosimo rastlinske odpadke, pokojno ira-
Vse za gradbeništvo, ionetijstvo in vrtKiorstvo na enem mestn!
Zadruga mozirje
z.0.0.
Zadrirae tPflovInB - radno z rani!
KPC Ljubila Mozirje, tel.: 03 / &37 07 20 * Železnina Ratlmlr)«, tel.: 03 / 5641 372 - Želnnina Uubno: tel.: 03/ 5841 241 - Železnina Uče, tel.: 03 / 5 844 024 - Železnina Gornji Grad, tel.: 03/5 &43 016
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o.
Trg svobode 12,3325 Šoštanj teiefon: 898-49-70,898-49-78,898-49-72
KHimJSKA TRGOVINA^
C«,« talce. 2 (ob pel..-">	™ .
... .a kmetovalceinvi;^'^'-^^- -dNe in vinogradmke.
V tem letnem času ODLIČNA izbira:
. vrtnih semen,
-čebulic in gomolinic,
.sadik sodnega drevia in okrnsmhw^^^^
.semenskegokrompiriaHiilicnihvrst,
-Irovnih semen,
.raiWne vrste ieml|e(Asef,Plontela,
Humovit, PûTodiso),
-orflonskih in mineralnih gnoiil,
Jdstev 10 vorstvo rastlin (škiopiv) s
.vrtnega in kmetijskega orodio,
.cvetličnih loncev in korit.
. NOVO! Oprema lo konjerejo v kmetusto
trgovini v Velenju.
Poleg omenjenega Vam nudimo še: krmilo, îita, hrano za male zívali, itmelijske stroje in rezervne dele, in ie in ie.
Omogočamo Vom planilo na vei čekov in s kreditnimi korticami.
va, pokažimo razgradljivo lolijo ali cclo naim^cn čaM>pl<ini papir v debelejši plasti, l/berimo maleiialc, ki nc vsebujejo Jkodljivil^ prijncí.i.
Pokg škodljivih plevelov (na primer slak, pirnîca. iml,..), ki m jih rcSinio samn z vzl raj nosijo, sc v naravnem vrlu pť^avljajo ludi »dobri" plcvoli. Nekateri imajo lepo ovcio-ve, nekaieri so korisini, na primer rcgral, ki ima užiine li«e in zilravil-ne cvetove. Koprive privabljajo me-luljc. iz njih lahko naredimo Škropivo prou u^m ali mravljam. Pleveli izdi"užine mcluljnieveJtojovila dušik, navadila zvcz^lico pa pomaga pri izsuievanju pozimi namixScnih lal (polcujomoramorednoixlslra-(ijevali,siij jepi>navadi lakral xuSa),
Naravni vrl nîora bili pravihu'» oblikovan. Nekaicrc manj primerne dejavnike lahk<^ wiiiinio. na primer odslranimo rasiline, ki delajo sen-ix> ali /ai^idimo icašCito prcJ vclnmi. Nagnjena poboqa uredimo v terase. Na mokrih ilch uredimo drenažo, na slabih tleh izboljšan»^ pr>U
Čc spreminjamo že obstoječ vrt, lahko slru^ linrje leras omilimo lako, da cKlsiranimo posamezne plosee ali ilakovee iii v nastale ixîpnine posadimo <xlpomc rasiline, ki prenai^ajo siiSo b ptUrebujcju Zii ntsi veliko sonca. Poi vvitu naredimo lako, da se ponek(xl izgubi s; pogleda in ustvarja videz skrilih koli^ov. Ravne poli vizualno preveč razdelijo vrl na manjše dele. Nujnih jxHrebne [Mil do komposinika ali Ziilenjavnega vrla spcljimo ob robu gredic, lako da pol h krali loči iraio od ^de.
V	naravnem vrlu je dobrodošel tudi majhen ribnik, kjer je dom ?le-vilnih korisinih živali, KraslaCebiv do piwpravilc natlležne polže, /Jalc ribice pa ličinke komai^ev. Bi^^ vrtnarjenja si nc imwenîo/amislhi brez plic, kise hranijo s Številnimi vrsla-mi 5kod];iveev. Piice bodo v vrt prišle same, ie bodo imele na voljo skrivališča in prostore za giîe/xicnje, kjer bodo na varnem preil sovražniki C Jnezdalxxlosple lia v ne prislt^p-nih meslih, na primer v ima^lih ai i gosto zraščcnih grmih. Pticam, ki raje gnealijo v deblih, naredimo lesene hiike. ki imajo le majhne odprtine, dovolj velike le 7z pticc. če niiiiamo pn^sioru, lahkt> postavinKi le manjši i^iipajalnik za pliec.
V	naravnem vrlu jc ve^i prosior cximeijen za zelenjavni vrL Šepíise-bej, će je vrl majhen, nam bo domiselno oblikovan zelenjavni vrl po-lepsal eeloto. Čc imamo main prostora. lahko zelenjavo posadimo na visoke grede,
S premišljeno iá>iro sadne^ drevja imamt^ lahko sadje Vie lelo: vbolj skrilili količkih lahko gc^imo malijic in robidniee. na /aščiienil) legah In kislih tleh pa iuncri^c bt^nwniix.
Z manjšim ra,silinj;tkom lahktjpo-daljsanio sezono pridelovanja zelc-Ckjave in cvc^a./gixlaj,spomladi lahko gojimo sadike, pozinîi pa v njem prezimljamo občutljivejše rasiline.
V	naravnem vrlu je prostor tu<li za različne okrasne rastline. Na splošno velja, daje naravni vrl boljbo gal, čť v njem ra^^te veliko število različnih ra.silin. 'Ihko se laže ubranimo ikodijtveov in b^ilezni, vrl jc poln življenja, pa tudi vzdrževanje je Ix^lj enostavno. Okrasnih rastlin oe satlijno le zitradi njihove lept>le, temveč tudi zalo. da privabimo čimveč koristnih organizmov, ki uničujejo škodljivce ali preprečujejo njiliovo siljenje.
Naiavni vrt najlaže uredimo v pcv dcželskem slogu, ki .se lahko prilagodi vse ní vrsi am his. S sprotnim sajenjem najbolje izkoristimo razpoložljivi prostor, z gostim sajenjem pa kar najbolj onemogočimo rast plevelu.
Res je, da jc za ureditev in vzdrževanje naravnega vrla p<îlrebno veliko znanja, zato jc najbolje, če se dela loliiuo postopoma, V začelku je najbolje, da zasadiaio le nekaj gredie. nalo pa poča.si zbiramo rastline in se o njihovih lastnostih poučimo kar najbolje. Vrl jc organska ivorba. rmo se z leli spreminja. Z ra2vojem vrla se Sirijo ludi naSe izkušnje. zalo se ne l\)jm<î posegati v njegov naravni sesloj in ga prilagajali svojim ptîlrebam in okusu. Simona Hhkoéovnik, u niv.
dipl. inž. kmet
Pokrivanje gred
Spt">mladj, ko so dncvj Še Klad- Poznamo vc5 Upov folij. V gro-lahko z ra/liCmmi pokřiv- hciTi pa jih razUcîinii> n« folije kami pričaramo pravi rasUinjak. za p(^krivanje lal in folije za po-
Pomlad vas prej obišče
i-OM

Ujame energijo sonca vvaS vrt, zato zgodnji in obilen pridelek;
*	/ugotovi kalivosi semena in hilro rast
*	varuje pred spomladansko pozebo
*	manj zalivanja in kemične zaScile.
Z Vrteksom prekrivamo na proslem, rastlinjakih in toplih gredah. Dimenzije; 1,55 xlOm
80 LET
NEBft IH ZAŠČITA SMHEGfl VRTfl SPOMLMI
sirokovni seminar s prikazom obrezovanla. or^nlzlramo na IJUDSKl UNÎVRRZIVELENJR (IN V SADOVNJAKU)
V floboto. 15, MARCA OB 8. URI na Ljudaki univegri Ve1en)e. THm tr^ 2.
Vsem prilavlIcnUn bomo poslali program In vabUa o Izvedbi! (nformacije in pnjdve: t^: 898-54^ in 898*34-50. ozJromo osebno na Lludski univerzi Velenje. Tllov trg 2 v Vel^jul Z znan|em do zdrave^ pridelka v sadovnjakol
krivanjc rasi lin.
Skupna značilnosi folij za pokrivanje rasilin jc, da so lankc, prasojnc in lahke, i>aj s svojo ic/o nc .smejopiMiačili nežnih rastlin. Folija mora lorej lebdeli na ras-llinah. Pri nas so najbolj razširjene vlaknate folije, ki na videz spominajjo na gazo. V ila jih vkopljcmo na vseh sianch. Pii-mcîno jc, da so folije položene lako rahlo, da nc ovirajo rasiiln. Cc bodt> foljc dlje Casa na gredi, jih moramo položiti bolj ohlapno. Tiste rasiilne. ki pa hi-I reje ra^lejo, pa pol rebujcjo poseben način polaganja. Ponavadi polagamo folijo tako, da je vkopana na vseh straneh vsaj iS centimetrov. Ce pa jo želimo med rastjo raMlin dvigovati, jo naeni strani zložimo kol harmoniko in/asujemozzcmjo. Med rasi jo rastlin folijo pop u-sčamo.
Vlaknata folija Ščiti rastline pred nizkimi tcmperatrami. podobno kakor zaprla greda. ladnost folije jc, da jezraćna in nam prihrani delo, saj ni potrebno vsakodnevno zraCcnje, kakiu pri raslilnjakiii ali lunelili. Tudi zalivanje je lažje, saj voda pronica skozi folija Cť želimo sejali vže ogrelo/e m Ijo, grede priprasnmo prej in jih pokrijemo s folijo. Si-ccT pa je bolje, da počakamo nekaj dni in sclcv opravimo v toplem vremenu. Nekaj sonca in zaSciicn prostor pod folijo bosta poskrbela, da bodo rastline hitro dohitele in v rasti ki prehitele setev na pra^iicm.
Folije ne smemo odgrniti takoj, saj lahko sonce ožge rastline ali pa jih pťwkodujeveter. Izberemo mirno in rahlo oblačno vreme.
Običajna življeaska doba folije jc dve leti, pozimi jo popravimo in jo lahko uporabimo šc v naslednji sezoni.
Zgomoijnimi begonijami lahko okrasimo zumnjosi na^iii domoa. Gojimo jih v balkomiiih koritik v visečih posodah, določene " lahko Imadimo m prosto. Cvatovi so pisani ali enobarvni (Mi nmem, marelični, oranžni, roza in fiicčil
GOMOUNE BEGONiJE
Konec februarja ali v začetku marca iUikalimo gomolje hefioni/ ť manjših lončkih premera Î0 do 12 an. Pripravimo / do 1,5 cm visoko plast drenaže iz glinopora ali manjšega kamenja. ' Z drenažo preprečimo, da hi gomolji zaradi previsoke vlage Ziićeligni/i. Gomoljnim begonijam ustreza rahlo kisla zemlja s pH vrednostjo 5 do 6.
Gomolje sadimo lako, da je ploska slnm gomolja z rahlo kotanjico obrnjena navzgor Gomolj posadimo t^iko globoko, da ga lahko prekrijemo z dvema centimetroma zemlje. Ustreza jim zmerno vlažna zemlja, zalo pazimo, da ne zalivamo preveč. Temperatura proiîtora naj ix> med 18 in 22*C. Postavimo jih na střetlo mesto, vendar ne na neposredno sonce. Po sajenju čez lonček poi^eznemo papirnato pokrovno kapo aH drug lonček. Ko so poganjki visoki dva do tri centimetre, pokrovno kapo odstranimo. Če inmmo na voljo dovoljprf)Stora. lahko mikalimo begonlje v balkonskih koritih in lisečih posodah, sicer jih vanje presadimo kasneje. Z rednim dognojevanjem pričnemo eti me.sec po presajanju. Na prosto postaxňmo posajene posode šele, ko mine nevarnost stan. torej po 15. maju.
ERIK SVETUJE:
Pred sajenjem gomolje osvežimo tako, da jih pol ure namakamo v t^i.


veďno sv6ža
tj.ú.. Kasaze 95.3301 Petrovče Tel.: 713-67-00,lax: 713-67-11 Tel.: maloprodaje: 713-67-10



bogata íďira
JABOLKA
direktno iz hladilnice
SADNIH SADIK
Del. Čas: pon. • pel 8.h • 17.h, sob. 8.h - 12.ti za (jubitelje in profesionalce
Agrogel Je bel granulat, ki ga pri presajanju rastlin zmešate z zemljo. Zmca vsrkajo vodo, se napihn^o in tako postanejo rezervoar za susne dni v času vaše odsotnosti. PROIZVAJALEC: MEUMIIi KOČEVJE, TEL01/8959356 A6R06EL lAHKO KUPITE TUDI V SPECIALIZIRANIH PRODAJALNAH.
Za kvalitetnejše življenje vaših rastlin
Vabimo vas na sejem Flora v Celje od 20. do 23. marca.
Valentinovo v ERI
Zmenkarije
Z gostom ópackČUKURH om
•	Standard Velenje
•	Nakupovalni center Era v Žalcu
Vabljeni!
#
14.2. ob 15.00 14.2. ob 18.00
Brisače Svilanit 50x100 cm
1.790 Sit
#
Obstojni tekoči puder Vitaskin
1199 Sit
Plavajoča svečka srček, 4/1
440 sit
iHifť^na pftilcah pro4a}oln f.tlA z uftnvtim asfirUinsniitL
E R'^A
18
TV SPORED
"'^CAS 13. februarja 2003
ČETRTEK, 13« februarja
SLOVENIJA 1
07.CN) D()t)ro|Uiro
09.00 PotoiHa
09.0$ Male sive c$lice. kvi?
09.5S Zgodbeizškoljke
IÛ.30 Recepizaslravo^ivljeftie
IÎ.20 VrtiCkdîji, 5. del
11.50 človek, ne ie2l
13.00 Poratila.Spofi.vrere
13.30 Csz planile
14.25 Sveiovni izzivi
IÔ.OO Po^ovctf s prised.
15.55 Bfezrrteja
15.30 PoroCiJa.ipoil,vreme
16.50 EnaístďSofa
17.20 Prva ljubezen, óok.lilm
17.40 City folk
16.10 PesmCrĐ resriCnost
1M5 Pisanha
19.00 Danes
19.05 Vamj
19 30 TV dnevnik, ^art. vreme
20.00 Tednik
21.00 Prviindrugi
21.20 Osmi dan
22.00 Odmevi, spwt, vreme
2245 Pîeserervglasoilnplesu
22.55 Orkester símlonitov In big
bdnđa Rtv Slovenija 23.45 Dnevnik jamejskerv 00.15 Resnična resni CnosT 00.45 Osmid^n 01,15 Tednik 0210 MdryTyíefMoofe 02.35 Bojevnlkova swca, Jap, î. 06.30 SPvalp.smuC.vST.
Morílzu. ponovjiev 06.00 Dorolliy Kamili, umet. drsnje, špoirí portrel
SLOVENIJA 2
08 00 Vremens^ panoTijmd 06.30 Mostovi
09.20 SPvdfp.$mut.,VSL(2),
prenos 1.vo2nje 10.30 Tv prodaná 11.00 Mariin Bay. 36/36 11.45 Vremeni p^nofaiïiâ 12.40 SPvafp.smuC.,VSi(2),
prenos 2. votnje 14.00 Vremenska panorama 14^0 Tvproddid 15.20 PomagajfTiosI 15.50 Opjca.Mie&vlčtdaliiSveiij,
dokum. o<Mi9ja 16.40 Videospoinice 17,25 Mary Tyler Moore 16.00 IzrrdSfhkrdjev 16.15 Šok
I6.4S Primorska kronika 19.00 SPvalp.smuC.vSr.Moniftj 19.30 Tv dnevnik. Spod. viema 2025 Evroliga v košarki: Panalhin
• Union Olimpija. prenos 22,15 Domov grem. pofi.fr.l 23.40 Videospoinice 0Û.25 Videostrani
06.45 09.40 10.30 IÎ.OO 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.65 17.55 16.00 19.00 20.00 2130 22.00 22.30 23,25 2330
Ko boi moja. nad. Salome, rwi. Tv proďdja Grďa Hâdkij, n^d. Nez32el|eru. nad. Nevíyorškď pol i aid. rud. Tv proddia Ricid Lake Ne^čeljena, nad. Grda Pdčka, nad. Salome, nad 24 ur-vreme KoDoi moja. nad, 24 ur Trenja
Prijatelji, nan. Moške glave. 2enske le^ve Zahodno krilo, nan XXL premiere Privid zlobna, mn.
00.2024 ur,ponovitev 01.20 Nočna panorama
AAA 11 27 46
t)9.0C Vedeminwo - dan ][uQezni. pon 10.15 Vabimokogledu 10.20 Odpna (emd, ponovitev 11.20 Naj^idneva 14.00 Videostrani
15.Û5	Vabimo k ogledu 16.10 Reg iorulne novice 16.15 Rrez panitce. mladinska
cddaja, 3.TVmre2a
16.Ô5	Naj sj»t dneva 19.00 Videostrani 19.55 Vdbimokogfedu 20.00 Klepet na kvadraj
21.00 Regiofiaine novice 21.05 Instiluciieevropske unije,
dûkurtemarndoddaiâ 21^0 Na;^đn«va 21.25 Vabimo k ogledu 2130 Nalvi&,odda|aznarQdno2ab glasbo. 90$tie: Korc^ki jefclarji 72AS Vabimokogledu 22,50 Na; spot dneva 22.55 Videostrani
PETEK, 14. februarja
SLOVENIJA 1
07.00	Dobrojutro
09.00	PoroCilđ	i
09,05	Prva ljubezen, dok. tlim	j
09.20	E(«|sta§ola	i
09.50	Oddaja za otrotè
10.05	Osupljiva narava. ^	j
10.35	Resnična œsnlinosi	i
11.05	AvtoportiTt. Adl Smolař	I
1H5	0dpiodaninnoC.4/i3	i
1215	Lii(as,4/13	i
13.00	PoroCiId. Spon. vreme	j
13.35	O 2rvallh in ljudeh. ^ Mafibof \
14.05	Vsakdanjlkinpraznik	I
1500	Prviindrugi	I
15.20	Osmi dan	j
15.55	Mostovi	i
16.30	Poroti la, Spon. vreme	i
16.50	Carc«nede2eie, 12/13	i
17.00	Izpopotnelo^	1
17.15	Mdli mojsier BdSkOťSkega	]
rokometa, dokum. nan	I
17.40	Raziskovalci naiional	i
Seograpitica. 5/7	•
13.35	PeteijiCd	i
15.45	Risanhsi	i
19.00	Danes	i
19.05	VaSkraj	i
19,30	TVdnevnlk.Spon,vreme	i
20.00	Praksa, 17/22	j
20.5Q	Tv poper	i
21 25	Homolunsticys	I
22.00	Odmevi. Spori, vreme	i
22.45	Polnoeniklub	j
OO.OO	Dnevnik zamejske Iv	:
00.25	Razisk riational geograpliica j
01.20	Mary Tyler Mooie	i
01.45	Tv poper, ponovitev	\
02 35	Hanndh in njem sesfri, am. f |
04.45	Zgodovina lige nbd, Spor f.
05 45	SP v aIp. smiiC. v St	I
MoriRu. ponovitev	I
SLOVENIJA 2
OB.OO	Vremensha pdnaama	\
08.30	Brez meja	j
09.05	Dobro jutro	j
11 05	Tv prodafa	:
11 35	Marlrn Bay, 37/38	i
12.20	Videostrani	\
14.20	Tv prodata	|
14.50	Velike vofdikff mole, 3/6	\
15,40	Sveto in svet: padli angeli	j
16.40	Videœpotnice	I
17 25	Mary Tyler Moofô	\
18.00	Iz naëiti krajev	I
16.15	VicatOODsll	i
18.35	Miniature	\
18.45	Pnmors^ kronika	I
19.00	SPvdtp.smuC.vSt.Morilzu I
19.30	Tv dnevnik, Spon, vreme	i
20.00	Skrivnost genialnosti. 4/4	j
20.50	Mannovi, 2/3	1
21.35	Amenlkipsilio.am.nim	I
23.10	TinselTown, 1/10	j
23.50	Iz sfôvenskih Jazz klubov	i
00.35	Videcspotnice	j
01 iO	Videostrani	I
08.15	Ko bos moja, nad
09.10	Salome, nad.
10.00	Tvprodatá
10,30	Srda raika, nad.
11.20	Neza2eljend. ndd.
12.15	Trenja
13.40	Tv prodaja
14.10	RickiUke
15.00	Nezaieljena, nad
15.55	Grda raCka. nad.
16.55	Salome, nad.
17.55	24 ur-vreme
18.00	Ko bo§ moja, nad
19.00	24 ur
20.00	V Imenu pravice, am film
2155	PazLkamerai
22.25	XXL premise
22.30	Tretja Izmena
23.25	Na nevarnih tleh. 2/2
01.05	24 ur, ponovitev
(S3)
kanali
46 S2
09.00 Dobro lutro. Inioimatlvno •
razvedri iru cdda^a 1000 Vabtmokoçiledu 10.05 Naj viZd, ponovitev, ^stie'
Koro^k( jeklarji 11.20 Naj spot dneva 14.00 Videœtran] 18.05 Vdbimokosledu 1810 Regionalne novice 18.15 MiS maS. otroilQ oddaia, 3. TVmre2a
18.55 Ustvarjajamsskupai. 15. odd. 19.40 t^at spot dnev? 19.45 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lolginiutnp Spodnje
Savinjske doli ne 20Í5 VfBrmonijiznaravo 2055 Reg iona Ire novice 21.00 Koncert a zaljubljene, posn. 22 30 Spo^najtejlh.dok.zapis 23.D0 Iz cddajeDcbro jutro 23.50 Vdbimo k ogledu 23.55 Videostrani
SOBOTA, 15. februarja
SLOVENIJA 1
0625 Kuliuma kronikd 06 30 Odmevi 07.00 Cezpldnke 06 00 ZçKxlbe IZ boljke
06,30	Bi$erčkii2&$er9ore
06.45	Male sive celice, kviz
09.35	Marsupiismi, 1/26
10,00	Gimnaziiasfnih src. 6/26
1045	Polnočni klub
11.55	Tednik
13.00	Poročila, špon. vreme
13.30	Studentska ulica, oddaja za
študente
14.00	Lui«s,6/I3
14.30	Komisar Rex, ^15
15,25	Sledl.tvKoper
15.55	Slovenci v liali ji
15.30	Pomnita, šport, vreme
16.45	Sne. 1/4
17,10	Ndvnu
17.35	Ozare
17,40	Osupljiva narava,
16,15	Slovertski magd7in
16.45	risanka
19.00	Ddnes
19.05	EU in mi 19.tO	Utrip
19.30	TV dnevnik, šport, vrem«
20,00	EMA 2003. prercs izboid
popevke za £vrovizi|0
22 05	Trend, oddajd O mcdi
22.35	Poroiila.Sporl.vreme
23.06	Sopranovi, 6/13 00,00	Dnevnik zamejske rv 00.30	Lepe/asi ^po gorijo, srtsk)
lilm
02.40	Na vrtu
03.05	Osuplilv» naravd, 3/6
03.35	Igra s smljo. 2/2
05.25	SPvalp.smui vSi.
Moritzu,
05.55	Pn/i m drugt
06.15	Vrtičicjrji, ponovitev
SLOVENIJA 2
06 00 Tv prodaja 06,30 Mostovi 09.00 Vremenska panorarca 09.40 SPvatp.smut.,SL(2).
prenos l.voinje 1100 Zognjemlnmećem.4/J 11.50 EvdmAdam.3/16 12 40 SPvalp.smuC.,SL(2),
prenos 2.vo2nje 14.15 Tvprodaia 1445 Slaletdmladosti 15,35 SPv5muCarsMhteWh,5km (2) inlOkm {M).posnetek 17,10 Uga prvakinj v rokometu. KrlmEtdKotex-Ferrobus. prenos
19.00 SPvalp.smui.vSt Montzu 19.30 Videospolnice 20.00 Klepetanja, nemški lilm 21.30 Ne2rB|efĐCJ/6 22.25 Sobotna noč 00.25 \^deospoinice
06.00 Dc^or Oio. ris. serija 08.10 Mjav. mjav, ris. serijd 06,20 Obuil maček, ris. serlRi 08.50 Mala Kilty, ris. serljd 09.00 Vrbjavds.ris.serija 09.30 Mo[ prijatelf RM, ns.ser.
09.40	Sicfček Benjamin, ris. ser 10.05 Mdiinjidoi, ris serijd 10.15 Robinson Crusoe, ris í.
11.05	Mall helikc^er, ris. s^ja 11.25 šolska košarkarska Ii9d
12.20	Glaven,nan
12.50	Ptmrteno
13.45	Družinsko pravo, nan
14.40	MoCno zdravilo, nan,
15.30	VnajstaKem pnmeru. nan
16,20	Resni6nisvet, dok odd.
15,50	Goodyear liga. Union Olimpijs 'Zagreb, prenos košarke
19.00	24 gr
20.00	Kongo, amer, li Im
22.00	Volk, amer, film
OO.IO	24 ur, ponovitev
Kanali 27 46 S2
09.00 Mišma§,pon 09.40 Vabimokogledu 09.45 Vharrmmiiznaravo. pon. 10.15 Najspotdneva 10.20 Videostrani 16,50 Vabimokogledu 16.55 Loh^lni utrip Zgornje Savinjske doline, pon. 19.25 Ndj spot dneva 19.30 Spos^tie Jih. ponovitev 19.55 VaPimokogledu 20,00 n53VTVmagd2)n,reg.
informativni program 20.30 Koncert za zat{ubl[ene, ponovitev
22.06	Popotnih razglednice' Avstralija, de^eld kontrastov
23.05 Vabimokogledu 23.10 Nai spot dneva 23,15 Videostrani
NEDEUA, 16. februarja
SLOVENIJA i
08.00	ČebeticaMa^, 15/25
09.50	Misn>o.. britanci,5/16
10.20	Medvalcpkfi
10.50	Sv«drvjih2i^gli.4/10
11.20	Ozare
11,30	Obzorja duha
12.00	ljudje in zeml>d
13.00	PoroCila, šport, vreme
13.15	Tistega lepega pcpokineva
13.15	Nemogoče
13.20	Čtovekinpol
13.30	Nedeljsko oko
13.40	Kulinaritg
14.00	Gravitacija
14.55	Motoring
15.00	Privlačna nasproiia
I5i0	Kislo fdbolko
15.35	Sport • na današnj i da n
15.45	Pop-oldne
16 00	Raymonda tmajo vsi radi
16.30	Pofoe»ia, Spoit. vreme
16 45	Tislega lepega popoldneva
sledi	Glasbent dvoboi
17.00	Druâbna kionika
17.10	Predmet poželenja
17.30	Vsâkdanj^kinpraznik
18.35	žrebanje lota
18 45	Risanka
19.00	Danes
19.05	Zrcalo tedna
19.30	TV dnevnik, ^rt. vreme
20.00	Človek, ne lezi se
21.00	vnifMi.e.del
21.30	Portret: Mi lo5 Mikein
22.30	Poroćild.Spon.vreme
23.00	lefalsk-d vojna na Pacíliku.
am. nim
0100	Dnevnik £jme|Sketv
01.30	Sveidwjih avail, 4/10
02.00	Mrtvi govorijo, 1/2
02i0	Tinsel tmnJ/10
03.30	Pol ici jskd postaja, 2/12
04.20	Slovenski mdgazin
04.45	Vsa^anjtk m praznik
SLOVENIJA 2
08.15	Tvprodaia
08.45	Klemperer, 6/13
09.40	SPvalp.smue..SL(M).
prenos 1. vo2nJe
11.05	Tvprodafa
11.35	RadimamLucy.111.del
12.00	Slovenski l|udski plesi
1240	SPvalp.smue.,SHMK
prenos 2.voZnje
14,35	Resnicoridajie.dok 1
15.35	OearljjvKi, nem^ifilm
17.25	Polfirule medn. l)okei lige. AcroniJesenice.âv. Maritor Olimpija, prenos
20.00	Mrtv) govorijo. 1/2
20.50	SPvalp.smue.vSt.Monizu
21.20	Frgsier.S.del
21.45	Po I icilska postaja. 2/12
22.35	Piesnagldsbdrgod l7.stol
23.25	Videospotnice
T-V/-
08.00	Doktor Olo. ris.serija
0810	MjavIMjavl, ris.serijd
08.20	Obuti mdček. ris. serija
08.50	Mala Kîtiy, ris. s^ja
09.00	Vrbjavas.ns.serija
09.30	Moj prijatelj Roki, ns.ser.
09.40	SlonCE^9enMmin.rts.ser.
10.05	MaItnjl dol. ris. serija
1015	Popotovanje v središče
zemlje, ris film
11.05	Mali helikopter, ris. serija
11.25	Solskdko^rkarskaliga
12.20	Trenja, nar.
13.45	Matinirrmiasa.đm film
15 20	Umor, ndn
16.15	Na debeli je lepo. nan
17 10	24 ur-vreme
17.15	Čudežni golf. amer lilm
19.00	24 ur
20.00	Gettetalovd liCI. am. film
22.05	športna scena
23.00	Gocdygar liga, Macobi '
Pivovarna Lašls. posn. kcšarle
00.50	24 ur, ponovitev
0150	Nočnt program
kanali
97 46
62
PONOVITEV ODDAJ: 09.00 Mil mai 09.40 Iz pon. odd. Dobro jutro 10.30 1152. vrv rrragazin 10.50 Športni lorek 11.10 Iz olimpijskih krogov 11.15 Športni gost 12.00 Vabimokogledu 12.05 NajviZd, gostje Koroški lekfarji
13.20 Izsred.odd.Dobroiuiro 14.10 Videostrani 1800 Vabimokogledu 18.05 1153, VIV magazin 18.35 Iz petkove oddaje Dobro jutro 19,25 Okrcglamiza,pogovor-Kako
onesna^ zrak dihamo? 20.25 l<^lni utnp Zgornje
Savinjske doline 20.55 Vabimokogledu 21.00 Odpna lema, ponovilev 22.05 Videostrani
PONEDELJEK, 17. februarja
SLOVENIJA 1
06.20 Eu m mi 06.25 Utrip 07 00 Dotvo \\SifO
09.05	Iz popotne torbe
09 20 Cisto pravi gusar. 1/5 t0,10 Zotltinsv«i.1.in2.del
11	00 Tistega lepega popoldneva 13.00 PcioCila. Spoti, vreme 13,15 Tîstegd lepega popoldneva
15	35 Mladi virtuozi 15.55 Dober dan. Koroš^
16	30 PwoCila, îpon. vreme 16.50 f^dovedni Taček
17.06	Pepi vse ve o arhitektun 1725 MeOvedki.^16
17	40 Mož, ki se pogovaria z levi,
poljud. oddajd 18.30 2rebanie3x3pliJ5 6 18.45 Risanka 19.00 D'ânes
19.30 TV dnevnik, špon. vreme 20.00 Pod 2flOttm soncem. 7/8 20.55 Gospodarski izzivi 2125 Opus
22,00 Odmevi, špon. vreme 22.45 Knjic^ mene briga 23,10 Kraliestvo.3/8 00.20 Dnevnik zamejske tv 00,55 Mo2. ki se pogovdtra z levi.
poljud. oddaja 01.45 Opus 02.10 Gospodarski izzivi 02.40 Trend, «klaid 0 mcdi 03.05 SlLiďrocIty 04.20 Konfinica
SLOVENIJA 2
08.30 Slov^ncivttatlji 09.05 Dobfo lulro 1105 Tvprođdjd 11.35 Mariin Bay, 3^38 12.20 $veldivjih?ivali,4/10
12	50 Návrtu 13.15 Tvprodaia
13.45 Skrivnost genialnosti, 4/4 14.35 Sobotna noč 16.40 Videc^poinice 17.30 EvainAdam.9/16 t8.00 Jasno in glasr» 19.00 Oanes 19.05 Vaš kraj 19,25 Vreme
19.^ Tv dnevnik, šport, vr«me 20.00 Koníma 2105 Stufliocily 22.00 VeltkevoMStemte.4/6 22.50 BraneRonCelizzdodra 00.15 Videospotnice
XX
07 35	Annie, amer, mladinski film
09,40	Salome, nan
10.30	Tv prodaja
11.00	Grda raCka. nad
11.50	Neaîel^ia. nad
12.45	^ponna scena
13.40	Tvprodaja
14.10	BickiLake
15.00	Neza2el|ena. nad.
15.55	Grda raOâ, nad.
16.55	Salome, nad.
17.55	24 ur-vreme
18 00	Kot»šmoja.nad.
19.00	24 ur
20.00	Sedman^sd. ran.
20.55 Ur9enca,ndn. 21 50 Knviza ljubezen, nad 22,45 XXL Premiere 22.50 Privid zločina, nan 23.40 24 Uf. ponovitev 00.30 Prijatelii, nan
kanali 27 46
62
09.00 DotKopjtro, informativno-
fdzvedrilnd oddaja tO.OO Vabimokogledu 10.05 1153, VTV magaun 10.35 Naj spot dneva 14.00 Videostrani 18.05 Vabimokogledu 18.10 Regionalne novice 16.15 Odboji, posnetek tekme SošianjTopolSica: Salonit Anhovo 19.50 Najspotdneva 19.55 Vabimokogledu 20.00 K3iprina$anovakono delovnih razmerjih? pog. 20.30 Regiore Ine novice 20.35 Hctómet. posn.tekrt». Prevent Slovenj Gradec: SD VeliKá Nedelja 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 2255 Vabimo k c^ledu 23.00 Naj spot dneva 23.05 Videostrani
TOREK, 18. februarja
SLOVENIJA i
06.25	Kult^na kronfkď
06.30	Odmevi
07.00	Dobtojutro
09.05	Radovedni TaCek
09,20	FiiperlnLopakd, 18/26
09.45	Čisto pravi gusar. 2/5
10.30	Zo1ijinsvti.3 m 4 det
11.25	Študentska u licd
1155	Pod žgoiim soncem. 7/8
13.00	Pofoiila. SpoEl. vreme
13.15	Sledi,tvKoper
13.50	Ljudte m zemlia
14.40	Poinotriktub
15	55	Potepanja
16.30	Poročila.$pon. vreme
16.50	BiseičkiizSisergore
16.55	Sprehodi v naravo
17.15	Knjiga mene briga
17.35	Skrivnosi, ponovilev
17.50	Zana&egosielrtujine
18.20	Duhovni utrip
1845	Risjnta
19.00	Danes
19.05	Vaikraj
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.00	Krka m ljudje. mes.
2055	Aiaualno
22.00	Odmevi, kulturna kronika, špon
22.45	Skrb za otroke, ang. drama
00.30	Dnevnik a mejsketv
01.00	Za naše goste i? tujine, 3^'S
01.^	Duhovni utrip Ol.SO	Krkamljudie.dokum
meseca
02.40	Aklualno
03.35	Maty Tyler Moore. 132 epizoda
04.00	Skrb&oirke.ang.drama
SLOVENIJA 2
08.30	Doberdan,Korol»u
09.15	Tvprodafa
09.50	SP v nord. smuCartju, 15km
klasično (2), prenos
1110	Vremensko pa rvrarra
11.35	Mo2. ki se pogovarja Z levi,
poljud. oddaja
12.25	Obzorja duha
12.55	Vremenska panoraiTB
14.10	Tvprodaja
14.40	Studio city
15,40	Konenica
16	40	Videos polnice 17.25	MarylylefMooîe 18.15	Pnmorski mozark 18.45	Primorska laoni la
19.00	SPvnořd.smuCanju.i5km
klasično {1). posnetek
20,35	Ugaprvakovvnosometu, Barcelona : Inter, prenos
22.35	Sel(<ilajeirâxiub(ii,ieS.f
0025	Videospoinice
08.50	Klic divjine, ris. lilm
09,40	Salome, nad.
10.30	Tvprodaja
1100	Grdara(l(a,nad
11.50	Nezaleljena, ndd.
12.45	Sedma nebesa
13.40	Tvprodaia
1410	RickIUke
15 00	Nezaželjena, nad
15Í5	Grda rdćhii, nad
16.15	Salome, ndd
17,55	24 uf-vreme
18.00	Ko boš moja. nad
19.00	24 ur
20.00	Preverjeno
21.00	Postelja laži. amer, lilm
2240	XXL Premiere, nan.
22.45	Prrvid Zločina, nan.
23.40	Prijatelji, nan
00.10	24 ur. ponovilev

k»naN 27 46 62
09.00 Kat prinaža nov zakon o delovnih razmerjih? pon. 09.30 Vabimokogledu 09.35 Rokomet, posn. tekme
Prevent Slovenj Gradec ŠD Velika Nedelja 14.00 Videostrani I7.S5 Vabimo k ogtedu 18.00 Rokomet, posnetektekme. Gorenje Velenje: Trimo Trebnje 19.25 Najspotdr^a 19.30 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 1154. vrv magaan 20.20 Športni lorek. športna
infomidltvna oddaja 20.40 Izoiimpijskihkrogov 20.45 športni gost, kontaktna
oddata • AljaZ pegan 21.30 Rom^i razgledi, pon 22.00 Rokomet, posnetektekme Gorenje Velenje Tnmo Trebnje, ponmitev 23.30 Vabimokogledu 23.35 Naispotdneva 23.40 Videostrani
SREDA, 19. februarja
SLOVENIJA 1
07.00	Dobro jutro
09.00	Poročila
09 05	Biseriki iz Bisefçore
09.10	Grdi raCek Trne. t6/26
09.35	Čisto pravi gusar,
10.20	Zolijinsvet.S, inô.deî
11.10	Knjiga mene brigd
11,30	Skrivnosti
1135	RadioakIiwost.3/26
12.00	Slovemki magazm
12.25	Homo turisti eus
t3.00	Poročil3.špon,vreme
1315	Trend, odda^ o modi
13.40	Opus
14.05	Kfka in ljudje, dok, mes
t4.S5	Aidualno
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, ^rt. vreme
16 50	Pod klobukom
17.50	Barve teseni
18.45	flisanka
19,00	Danes
19.05	VašN
19.30	Onevnfk, Sport, vrerre
20 00	Čas sreče, španski film
22.00	Odmevi,Spon.vreme
22.50	Kontra punki
23,50	Dnevnik zamejske tv
00.20	Barve teseni. ponovilev
01,10	Mary Tyler Moore
01.35	Bojevniki, ang film
04.55	Spori
SLOVENIJA 2
08,30 Potepanja 09,15 Tvprodaja 09.50 SP v nord. smuCanju, mno2ieni stan 30 km {M}, prenos 11.40 Ouhovnj utrip 12.00 Zaraše5osievtujinL3/5 12,30 Videosirant 15.40 Tvprodaja 16,10 Sk?vens»3 ljudmi plesi 16 40 Videospotnice 17.25 Mary Tyler Moore 18.00 Iznašihkrajev 18.15 OMhlnlj^eh 18.45 Primorska kronika f9 00 SP v nord. smuC.. mnoàCni san 30 km (M), posnetek 20.00 âportnasreda ligaprvakovv rvsçomelu, Manchesler United -Jirventus, pren.. Beat (M}-Borussia (D). posnetek; Milan -Lokomotiva, posnetek. Basel - u Coruna. posn OO.OO Piran|inblues,belg.film 01.40 Videospotnice
08.15	Zmajeva zašiita, amer, mlad film
09	40	Salome, nad. 1100	Grda raCka. red 11.50	Neza2eljena. nad 12.45	Preverjeno 13.40	Tvprodaja 14.10	RicMLake 15.00	Neza?eljena. nad 15 55	Grdaračka. nad. t6.55	Sak^me, nad. 18.00	KoboSmoju.nad 19 00	24ur
20.00	Usodnhzlet. amer, lilm
2140	Trafika, 3. del komedije
2210	NdlffajuzloCina.nan.
23.05	XXL Premiere
23.10	Privid zloCire
00.05	Prijaleljt, nan
00.35	24 ur. ponovitev
Mn«ll 27 46 92
09,00 Dobro lutro.intormaiivno-razvedrilre oddaja
10	00 Vabimokogledu 10.05 âpoinigost.ponovilev-
Aijaz Pegan 10.50 Naj spol dnevd 14.00 Videostrani 18,05 Vabimokogledu 1810 Regionalne novice t8,l5 Vrtiojemkoikiijepd
mavricd.oiroSkaoddaia, 3 TVmreZa 18.55 Najspotdneva 19.00 1154. VTV magazin, pon 19.20 Športni torek 19.40 Iz olimpijskih krogov 19.45 Videostrani t9.55 Vabimokogledu 20.00 POP CORN, kontaktna
glasbena oddaja 21.15 Begiorelne novice 21.20 NdjSpodneva 21.25 Vabimokogledu 21.30 Odpftatema. 3 TVmre2a. gosia mag. Mišo AllQjaj in Bcfut Korun, predsednik Gibdnja 23 december 22,20 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Vabimokogledu 23.30 Naj spot dneva 23,35 Videoďrani
HOROSKOP
Oven ocl21«3« do 20A.
Vsi ctoli se bodo pripravljali na paCiteh m ptosis dni, vi pa se luđi tokíal ne boslemogli cnJlofilti, kam bi s svojim časom Rjtem ps se\Qrn bo zgodilo, ds prostih dni vćasu, ko bosle vi želeli, ne boste dobili. 2b\o bi bilo veliko bolie, ča bi se naučili svoje živlie-n)e vsaj r^alo nadtovali tudi v naprej. Kar t» zelo teîko ludi ato. ker bos(e s parinef jem težko nalli skupni jezik, še težje pa kakšno skupno točko v ^v-(lenju Žal se bodo odnos; med varrs precej poslabsali.
Bik od 21.4« do 21.5*
Trmaslo bostev?trajali pi svojih načelih, ki js vam bodo lo^al posegala pr^nagaii ludi osebno krizo Čeprav vam ne bo tahko, se bosle ponudbi. I? bi vam pomenila nazadovanje, uspáno uprli Poleg lega se boste ob lem naučili ie nekaj, kar vam bo v življenju še kofislilo. Da lahkorečete Ljdi »ne«, če se vam zdi. da m te (Aof iščajo. In to so vas kar nekaj časa. Piijateijice vas bodo ob koncu ledna povabile na zanimiv dogodek Če^di se vam ne bo dalo. nikar ne oslanile don^a.
Dvojčka od 22*5 do 21.6.
Kar nekaj slabe volje m tudi giavi^olov vam je vzadnjem času povzročila služba. V leh dneh pa vsm bo jasno, da lahko usodo vzamele v svoje roke m da vam m tr^ polrett prav vsega, kar vsm nasTžejo Raje se potnjdile, delajte m molčile. z ugovarjanjem boste (renuinoslanje le še poslabšali. Zato bi bilo 2eio dobro, čebi večkrat upcrÂiii svoj šdrm,^ ga mate srce/ na pretek. Znjimiahko omehčate ludi šefa, vendar doslej sp(oh še nisle poskusili.
Rok od 21.4« do 22.7.
V	naslednjih dneh si boste kl|ub har nekaj uspehcoi pri d^u ř^eli pedvsem veliko mtru. Še najbolj všeč ^m bo, če boste lahko posedali in klepetali s prijalelji. Po lakšnih trenutkih bosle povsem sproščeni V službi se bodo n^ele strune začele rahljali, vnasled-njin dnen bosle imeli tudi manj dela. Zato vam bo vse s^pai kar
odgov^iâk) IMo boste več razmišljali o sebi m svojem řivijaiju, listem zasebnem seveda. ^e^eli SI bosle. fh bi^sm pomCad prinesla veliko ljubezen Mor(ë boc^o uspelo
Lov od 23.7. do 22.8.
Vposlu bosle zelo odločni, marsikaj vam bo uspelo, pa čeprav bo Izgledalo skoraj breziq^no. Doma pa bosle v naslednjih dneh še večja copata kol sle sicer. Godilo pa vam bo. ker v^m bo partner nqšo ponižnost in strinjanje z vsemi predlogi vračal $ številnimi malimi pozornostmi m nežnostmi, ki sle se jih sic^ že kar odvadili. I^ile pa. da v pogovoru s sorodniki ne boste povedali prav vsega, kar mislile o njihovem počelju. Lahko bi namreč prišlo do zelo hude krvi m hude zamere. Ni treba, da ste tc^at povod za kreganje prav vi.
Dovica od 23.$. do 22.9»
Čul doižnosli sas bo žrl, kosi bosle na glavo spet nakopali preveč dela. Zalo boste milo rečeno ne le raztreseni, ampak zelo nervozni To se vam bo maščevalo, saj bo vaše počulje ob koncu tega tedna dc^esedr^o na psu Ne le, da vam bo slabo, zaradi sKesa se v^m bo imunski sistem močno poslabšal, kar la^ko vodi ludi v boteien. ki ne bo minila kar čez noč Partner bo malo jezen na vas, k& boste dvomili vanj To lahko načne sicer prijeten in zdrav odnos med vama
Tohtnica od 23.9. do 22.10.
V	naslednjih dneh boste ležko tarnati, da v^m primanjkuje časa. Imeli ga bosle več kot ste navajeni, zato sam bo na Irenulke naravnost dolg čas. priznali si boste morali, da sle malo odvisni od dela. Če tega m, vam h takoj rojijo po glavi črne misli, predvsem pa se pfeveč ukvarjale s seboj in svojim počutjem. Ob
tempozabljate na vse c^ljube, ki sle si jih dali, ko časa res niste Imeli. Kaj. kobi sedaj končno naredili kaj več za svoje zdravje in boljše počulje? Že obisk s^vne. kozmetičarke ali Irizerke nekaterim pomaga okrepiti občutek, da se in^jo radi.
ikorpl|on od 23.10. do 22.11.
čeprav ste človek z bujno domišljijo, vam jo bo v pariner^m odnosu začelo kar malo primanjko^ti. Temu lahko po doneče rečele ludi naveličanosl. Do le ne bi prišlo, če bi si vzeii več Časa 23 sfarpne trenutke, tako pa je partrw ob vaših (Zveznostih, ki jih je IZ dneva v dan več. čisto preveč sam Še stvari, ki vam j^ je včasih lakofad zaupal, sedaj zadrži zase Ker že veste, da jepo loči zvoniti vedno^xe-pozftt. morda ne bo napak, če se poskušale spremenili. In lo zelo hfiro!
Stroloc od 23.11. do 21.12.
F^ile, kaj bosle v naslednjih dneh obljubljali, vsak uraden dokument pQ vsaj dvakial preberite, preden ga podpišete. Napaka vas namreč lahko vbližnji prihodnosti slane zalo veliko živcev. 5 partnerjem si bosta ravno zato, ker bosle podvomili v nekega skupnega prijalelja, kar malo segla v lase. Tokrat bo Imel partner celo prav. kar se c^ vaši preračunIjivosii zgodi le malokdaj. Počitnice bodo sicer kïatke. a l^e. Ravno prav dolge, da ne bosle pogrešali svojega h(Aijd in dovolj dolge, da si boste oddahnili od vsakdana.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Če sle še brez parinerja, vnasiednfih dneh. sploh ob vikendu, na široko odprite oči. Zvezde napovedujejo neko zelo prijelno srečanje in rtovo znanstvo, ki lahko preraste v veliko več kol le prijateljstvo. Veani pa boste v naslednjiti dneh v partnerjevi družbi Telo uMIi, kar vaju bo še močno zbližalo. Nič hudega, če bostelaradiniega zajiemarjali oslaleprijatelfe Tudi ti vas velikokrat pustijo na cedilu, ko si vi na hilro zaželile njihove družbe, če vam je partner hkrati najboljši pri-iaielj. boste nekaj časa prav srečni tudi brez večje družbe.
Vodnor od 21.1. do 19.2.
lepše se boste počutili doma Tudi. če se bosle iz službe ali Šole vračali utrujeni, boste vokotju. ki sle ga uredili svoji du^ primerno. hitro ponovno oživeli Vsekakor vam ne bi hodilo prav nič narobe, če bi že v tebnariu. ko je 2Ufiaj še zima, razmisMi še o nekaterih sotem^nbah vvašem bivalnem okolju, če se bosle anje odločili, bo r^nirećlrebažrveliv^ikobolj varčno Sicer^totakodotroznaie. sploh, če imate pred sabo jasen citj. Ljubezen bo v ?aku, v vašem srcu pa še nekaj dm bolj praznina.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Zvezde vam v ljubezni pripcvočajo veliko domišljije, pa tudi ^nček nagajivosii. $ptoh iislim. ki nisle zaljubljen i šele od včeraj. Tako boste uspeli ubežati rahli rtaveličanosti v zvsi. Počitek pa ie dobro izkorislile. tudi. Če bo le podališan vikend. Baterije irrtateprazne, veliko energije vam bo ob koncu lebruarja m začetku marca vzelo prav vsako delo. ne le lisb v službi ali v šoli. zato bosle morali poskrbeli za več sproščanja m Še več gibanja v naravi. Ni slabšega, kot če se boste začeli smilili sami sedi. Dokažite, da se se vedno znate poprijeti ludi z zelo negativnimi pialmi življenja.
Tablete in sladkorna bolezen
Vspt^miadiUîskciîîCasu bomo intenzivneje zaživeli Uidiljiidjc, ki.sc lako ali drugače kjkvurjanio b sladkorno t^okznijo. Po zu.spanom zimskem času pride na vrsto (nova) rvkreacija, pa (í^pcl) stuijšcvaliic dicic. drugdCna prehrana, morda pa ludidiugaôio /Jravljcnjc. Če ne bo zadosUwaJii 2a ureditev te dici-na prehrana, bo pred nami odloCilcv: lablelc DA ali tablete NE!?
Vsi vemo. dii jc za voiJenjc sladkorne bole/ni na voljo več zdravil. 8U% obolel iti /a j4adkorno holeaii-jo po odkritju /e v 5 lelih pi^lrebu-jejo takt> aii	ponioC za nor-
ma I ixacip njihovih vrednoslikrvne-ga sladkorja. O uporabi tablet se žc od nekdaj krei^jo mnenja: večina iiemSkcga svela jih ^i^h^vaija-večma anjileskili sol jih omejuje, na vztio-du v řevnili deJíetali pa jih pogosto sploh niniajona voljo-do inzulina in bjekeij je nekako taj^e priti! Za upt>ralxi tablet vsekakor govori dejstvo, da jc veČina »uporabnikov<» tablet po vredno-siih krvnega stad-koija bolje urejena kot prej. Drugi '/A jii dej.sivo, da s*) talikle ravni* na /atietku bolezni najbolj iifínkovite.saj je tedaj na« trebusiia slinavka še dovolj zm<^gljiva inje proizvodnja ht^rmona iiizulina dobra (le njegov uiiiiek je oslabljen).
(ilavni razlog PROTI uporabe tablet pa jc mnenje tjiidi. <ia je dieta lahko manj stroga in da so 7. zaužiljem predpisane lablelcže naredili dovi^tj m svojo sladkorno bolezen. Po:>lcdica lega je ludi pogosta veija telesna teža, saj već lablel bolje umiri krvni sladkor, već hrane pa ob tem poveva telesno ležo!
Cc ponovim osnovne zjiai^iliiosti lablel. jih (še vedno) delimo v 4 većje grupe:
najsiarcjsa vrsla so zdravila iz griipe bigvanidov. VSUwcniji jc najbolj poznan predstavnik Aglurab ali Cilua^phage, saj so nekdaj prisotno zdravilo Silubin ukinili. Pred-nost zdravila je ixlUČna u<?inkovÍ-losi v primeru povećane telesne leže in vi,stikih vrednosti hormona inzulina v krvi, saj poveča učinek inzulina v tkivih. Učinkovito deluje ludi v jetrih in v primeru uživanja hrane zavre lam (=v jeirih) vzporedno naslajanje sladkorjev iz drugih v lelesu prisotnih goriv. Slaboši so preeej nerodne in velike labletc, saj so ležkc 5x10,5 do t grama in ne monijobiiifiziCnoinanjw. Druga slabost je leoretična. loje poveljevanje kLsIili snovi (laklala) v tkivih, kar pri zdravilu Aglurab sreCamo zelo redko, već pa pri drugih predstavnikih le grupe.
najmlajši grupa zdravil svi grupa
liazolidindionovrv Sloveniji je registrirali le predstavnik Avandia, v kratkem bo Aclos. Tudi ta grupa zdravil deUije odlićno v zaćciku bolezni in podobno kot prva povečuje učinek inzulina. Njeno delovanje je prva prednost-druga je nczÁihlevno jemanje le lx dnevno. Poleg lega deluje ugodno ludi pri ljudeh s povišanim krvnim pritiskom. z motnjami strjcN'anja krvi in še kje. Slaboši je visoka cena: Čeprav se izkaže v kí>mbinaciji z drugimi grupami in samosiojno, v Sloveniji kol monotcrapija (samt^slojno) ni predvidena.
zelo dobro poznana je grupa sul-fojiilseenin: pt>znani so predstavniki Daonil. Glurcnotm, Diaprel, An-tidiab, Olueotrol. Diabinese. Aniaryi in še kakšen, Predtuisli je več: ta zdravila so poecni, zelo učinkovita, včas itî eelo preveč. Kot slabost navadno navajamo padec sladkorja oziroma hipoglikemije in povečevanje telesne leže. Druga slatK'isl pa je izčrpavanje nase trebušne slinavke, saj delujejo največ na ptwečevanje izloêiinja pripravljenega hormona inzulina iz mešičkov slinavke (kar jo z leti z dolgotrajno terapijo izčrpa). Ke-niiên(ï drugačno zdravilo s pixlob-nim učinkom sta Se NovoNomi bi Starix, ki se j ill jemlje za vi«k glede na prehrano.
med zdravila, ki so že dolgo na voljo, azmanjiouporatx) pa golo-vo s<-h1í 4,grupa: predstavnik je OlU' eobay - snov. ki v črevesu po /jiužitju hriuie upi>ča.sni presnovtî sladkorjev. Ta la.slnosl je prednost. Slabt^sl na drugi strani pa je, da se hrana dlje zadržuje v črevesu, s čiiuernastaja več plinov in napenjanja, lahko celo driska.
Kaj naj torej vpišemo v končna navodila: v primerjavi s slabimi učinki pt)višancga krvnega .sladkorja so slabi učinki lablel zane-tn arij ivi: kxlp^vorje torej DA-/.A labletc t Vendar jc od nas samih ixlvisno, kaj nam bodo p«'>mcnile: s;imo poluho, ki nam bo omogi>čila pogostejše prekrške, čeprav bi se jim lahko izognili na drug način; rc.Šitcv. ker bi brez lablel sploh ne mogli primerno uredili krvnega sladkorja in bi bili zapleti neizbežni? Menim, daje pravi iretji odgovor: pomeni - uporabimo jih tedaj, ko zaradi različnih okolLičin ne moremo izbrati dobre diete, pa bomo ob tabletah zlahka vseeno odlično uredili svoj sladkor. Kol verige na avtomobilu, na primer: izvlečejo nas iz globokega snega ali blaia in nam omogočijo nadaljevanje p*iti-a na dobrem .s"u he m as-laku nam le škodijo. Uporabimo jih torej in izktuislimo do kraja: raje )x preveč kol premalo!
KULTURA
Galerija KC Ivana Napotnika Velenje
Mladen Stropnik - Kvadrat
V počastitev slovenskega kulturnega praznika bixlo v galeriji kulturnega centra Ivana Napotnika Velenjejulri(vpeiek)ob 19. uri i»dprli razstavo mladega kreativnega ustvarjalca Mlatlena Sirc^pnika u Velenja. V lokalni pi'ostor se je vključil }.c kot srednjeâ)luc, po končani Akademiji za likovni'» umelnosi v Ljubljani pa smelo <lelujc v SirŠem shwcnskcm prostoru. Deluje kol jnenlor likovnega pouka prcdSolskih oirok, para-plegikov in sre<lnjc šolske m tad i ne. Poučuje tudi video na Visoki šoli za uporabne umelni'»sl i Famul Stuart na Fužinskem gradu.
Njegov lokratni pR>jekt z naslovom Kvadrai predsiavlja pel zanimivih avlorskih postavitev videa in slik.
Škratova slikarnica
Viorek. 18. februarja, ob 16,30 uri pa txxi o v prostorih galeriji pripravili slikarsko delavnta^ Škratova slikarnica. Delaviiic^>bov(x1ila akademska slikarka Anja Jerčič. namenjajo pa jo otrokom od 7. do tO leta sla-rosii. Otroci bodo usivaijali v različnih tehnikah na lemo tekoče razstave.
Beli gledališki abonma
V ponedeljek, 17. februarja, ob 19.30,1'sov Domu kuhure Velenje gostovalo Gledališč Koper s komedijo Carta CrokUniija »Krčmarica Mi-randolina- v primorskem dialektu, AUmma je razprodan!
Zarja na ietni konferenci
ŠOŠTAN,! - Pihalni orkester Zarja Šoštanj, ki ima v svoj: sestavi ludi mažoreike.boiuiri. 14. februarja, v proslorih menze TES-a. opravil lel-tio ki'Hiferenco. Na njej btxločlani orkestra med drugijn govorili o planu delazalcios.
V počastitev kulturnega praznika
SKALC - Krajani krajevne skupnosti Skale -Ilra^^iovec btxio zaznamovali letošnji kullumi praznik s proslavo, ki jo bixlo v sobolo. 15. tebruaijav dvorani KS pripravili člani lamkajinjcga kulturnega društva. Začeli jo bodo ob IV. uri. v kuhurnem pn^gramu pa lx>do na?itopili recilatorji, mclani ^or domačega društva 1er učenci velenjske glasbene šole.
Nagradna križanka pizzerije PICADILIY
F1ZZERMA PICAOiaV Slari trg 35, Velenje Tei: 03^869-358
Vabimo vas vsak dan. razen rtedelje, od 9. do 22. ure vnaš prijeten ambient. FVi nas vam pripravljamo 26 vrst plzz, pečenfi v pravi krušni peči, kurjeni 2 bukovimi drvrni, julie od gobove, česnove, goĚiževe do zelenjavne in čebulne,vse vrste piilog, steake z omakami, jajcem, poprovo omd<o in 12 vr^sofîû ,ludizmor-skimi Poleo pis vam v lo^jšni peâ spečemo polnjene štručke z nadevi po želji in testenine z raznimi oku». Za poslastico vam posebej priporočamo r^tle tn odlične tatice Picadilly s smetano, vroče sadje, palačinke... Kot hišno speciaBteto vam priporočamo PICADILLY LOJTRO VSAKO SREDO /svinjska rebrca, krompir iz krušne peči in omaka po želji/.
Rešeno križanko pošljite i^kasneje do 24. febnjaija na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom "PICADILLY". Izžrebali bomo tri nagrade: dve pizzi Picadilly, rezanci Iz krušne peči po Izbiri za dve osebi in dve sladici po izbiri,
NAGR/UENCI NAGRADNE KRIŽANKE »AVTO ŠOU^ BRIGITA« Šoštánj, objavljene vtedniku Naš čas 30,1.:
1.	NAGRADA: tri ure vožnje v Avto šoli erigita: MATJAŽ CVAR Stante-tova 5, Velenje
2.	NAGRADA: dve uri vožnje v Avto šoil Brigita: VOJKA VAJDtČ, Goriška 61, Velenje
3.	NAGRADA: ena ura vožnje v Avto šoli Brigita: FRANCI HUDÛMAL, Ravne 1d1, Šoštanj Nagr^enci bodo potrdila o nagradi prejel po pošti.
20
SPORT IN REKREACIJA
'^H'JS 13. februarja 2003
NK Rudar
••«•••••«••••••A
Za konec tedna v Umag?
v pciek pi>/no /vehT so sc nojsomvUiM Rudarja vniill i dru^Hi kniikili príprH> v MťJulmu. ItJcTju vse tťkJo. kolje načno>n] trener Franci Ohlak
. Otllprollw^uididvc prijalcljski tekmi. Hrvaškega ćlii »a 1. lige Scgoîo izSískii AO premagali z { ; O, z haićanskim prvcili^jscm Biiiluřiio^ljo iz Biintívjctív pa lgr;ili 1:1,	ickiwal) jcbil sirciccAnie) MujakovjC.
Vrdulncli doma ircnirajo dv.ikrai nudan. seveda pa so razmere/a vad-tK>veliko kol while v Medu I inu. Doma tudi niniořnosh za igranje prijaleljskih tekem. Pravzau^lvdoprcitvidoma juiri in vntxleljovxIpoicTvali v Umag in lani ixlígralí dve prijalelj^ki leknir.
■ VOS
NK Era Šmartno
Težave z vremenom
NoC<iinet»ši Ere mi ^e z.naUi v tc/iivah /uradi slahci*a vremena, ki iivi« ra igraicc iihjvcc pri ípmi^ju tekem. Zaradi teh ležav so odíj^ralí le oni» ickmoz Druvinjo v Slovmskih Koigkah. mlpadfa pa Je lekma proti Alii* niinijii v KltlriCevem. Zaradi Ivija >o nHirali delali tiidi v dvorani. Iger so trenirali prufv^em z /ogi», na pri»slvm pa nabirali kondícyo m hitrost.
Vîk)b<ilosogix''lovalipri tlrtJg^ílipašii v Slovenskimi Konjicah. Domači so po prvem polčasu vodili 7.2 :0. V drugem je Crin trener Borut Jarcpre-ecj spremenil moštvo, [X>maćliiinisomogJi veC slediti njihovemu ritnîu in gi.>sije z zadetkoma Bor^inarja in Ariiia Izcnaétli.
/aradi Lc^av s sineg(>nj s^^igrjlei Cre vtorckixipiiUwali vMcduliii ín tam txi igrali prijateljsko tekmo /Zagrebom. Izid je bil O : O, nalopj «î se vmi-in domov. V nedeljo bixin odíli na Mali Lošinj, med potjo pa b(xIo odi-crali na Reki ieknK> s lamkajiiijim prvoligašem,
■ Jánko Goríčník
OK Šoštanj Topolšica
Napeto do konca
nicd tednom (v sredo) so mlb(ijk«trji Šo.štanJ - Topolška v donia^l dvorani z I : 3 iz^nhili z ekipo Fitžinarja. ki pa ni hila (ako Mivvrena na parketu, kot iia papiiju. iii di>maei bi lahk<i i/tr/iM veliko već ki»t samo en niz.
V	soboto pa v Kamniku ktjub porazu (2 : navdušili polnodvoia-no. Pt> zaCcinem vod.sivu cininaćih ^ose vrnili z neveijeino igm, ř^il pajinï je ^reča obrnila hrbet. Čeprav so zmago vei ktM zasluJ^ili.
V	prvih dveh nizih soKamnii^mi v.'^:^kozi lirâli malenkostno přední ga^tje sojih ob koneu ni/xiv ujeli, imeli celo priložmwt z^ivcxlstvo. vendar j i)ii Ioni uspelo ne v prvem ne v drugem nizii in dojnači so vcxlíli z 2 ; 0. Nato jc nap«iéil <5a-s gtistov. /asluzeni> soownjili trciji. prav tako do k^^nea razhiidjiv niz. nalo pa gladko premagali d<imaOc 5e v Četnem in izenačili na 2:2.. V tiebreaku sta i^e ekipi iztisnili 5c zadnje atome moCi. lopi^l^ti ixlhi^jkarjisosiže priigrali zaključno Žop»>.pn piisuli doma^Jtm doiz^'naCen-ja. po nekaj razburljivih točkah tudi do zmage. Odbojkacjcm Šoštanj -"lopoKiea je v uteho ostala ena osvojena itxka, čeprav bi si za.-^lu/jl i v'seiri.
VťiTiij »D gr>&lovali v ^einpetrii. v soboto pa IvkIo v zadrtem kro|2U doma giiMili Salonit vodilni.
Kamnik : Šostai\i -Topolšica 3 : 2 (2H. 23, >22. -12, IK)
Šoštanj- Topolšica: NajdiC\ Í Iribcr^k, Pnmer. S<ivinek. Duplivjk, Kii-govnie. Lejo, Mihalinec, Djordjcvie. SevCnikar in trener Ptizdniak
Velenjski plavalci so se spet izkazali
Sovinekovi dvakrat prvi
Vni>v«m pokritem olinipg^kcm l>azenu Pristan v MariixtriiJe 32X plaval-cev in plaviilkiz 17 slovenskih klubov Štiri dni merilo svoje moćL Med nji-mi je nastopilo osem najboljših plavakev vt>l<ii\|sk(^a plavalnega kJiiba. ki so^essvojimi rezuliati in uvrstilvajntzekki^zali. Odliéni Mta bili sestri Ni* na in Maja Soviiiek. ki sta v absolutni konkurenci i^svojili 4 zlate in 5 srebrnih me(by. Nina je postala prvakii^a .Slovtfnije v disciplinah in in 2IHI mprtistr», M^ga pa vdÍsciplíaah5Uni in HHIm hrhtno. Migi je uspelo fudi to. dajťv vsehdi&ctplinuh hrbtne tehnike izlmlj^ala .svoje klubske rekorde. V moški koiikurenei seje zuvr^ilitvijovfiiialc Izkazal 5e Jernej Oeepek. Rezultati - ženske absolutno - 50 m pnx^lo: 1. Nina Siwinek 26.72; 100 m prosto: 2. Nina Sovi nek 57.57.4. MajaSovinek 58.H4; 2IMI m prosto: 1. NijiaSovinek 2:03.31:50m hriîtno. 1. Maja .Sovinek3(U}7(kiuhski rekcv rd)i 1(H) m hrhtno; 1. Maja.Sovinek 1:03.87 {klubski rekord): 2W>mhri>l-no: 2. Maja Síwinck 2:15.56 (klubski ivkord): 100 m deltln: 4. Nina Si> vinek 1:05.28: 100 m mc.nano: 2, Nina Sovinek 1:07.45:20i» m mešano: 2. Nina Stwinek 2:21,45; 400 m mešano: Z Nina Sovi ne k 5:00.76; .siafeta 4x H)0 m prosto; 4. Mladinski servis Velenje 4:05.83 (Nina Siwinek, Nina Ku-gonič. Maja So vi nek. Sandra Pa nd/ui); .sta ieta 4x2IH»m prosto: 4. Mladin* ski servis Velenje R:56-y3 (Nina Kugoniè, Nina Sovinek. Maja Scwinek. Sandra Pandža): štafeta 4 x lUU m mešano: 7. Mladinski servis Velenje CMaja Sovine k. Tamara Martinovič, Nina Sovi ne k. Sandra Pandža): mladmke. Ummpro.sto: 9. Sandra Pandža 1:0.^.94; 2(H} m prosto: 8. Sandra Pandža 2:18,06:50 m hrbtno: 6. Sandra Pandža .33.90; 2IM) m hrbtno:
9.	Sandra Pandiîa 2;-^7.I4; kadeti nj e - 50 m delfin: 8. Tjai^a Piišnik 33.87; 200 m lirhtno: 10. Tjaša Pusnik 2:39.81: moški absolutno -100 m prosio:
10.	Jernej CXxipek .54,03:50 m delfin: 8. Jeníej Oeepek 2fi.32 (klubski rekord); KH» m dcirm: 8. Jernej Oeepek 58,36 (klubski rekord).
■ Marko Primožič
Namizni tenis
aaa«aa«aa««a*aa*aa«aa««a
Zmaga članov, kadeti četrti
v nndaljevargu prvenstva 1. dr/avne namiznoteniške Ujie so i}jraki ve-lei\Jskesa Vť2ra<la na dontaćem parketu telovadnice o.^mctvne šole Gustava .Šililia premagali ekipo Ptuja s 6:3.
Najuspešnejši VeîenjCan je bil ponovno Jure Slatini^k, kije osvojil vse tri posamična zmage, dvakrat je znîagal Nc(W<l Boj an ič. enkrat pa DaiTU-jan Vk.xlu5ek. Ekipa Vegrada, kihov*<obologosl(wala vNiwem mesiu pri ekipi Krke. je z enajstimi ločkami trenutno na petem meslu. K;ídeií Veg-rada so n^inuli konce ledna na.siopin na ekipnem dr^asiKm prvenstvu v U v gaicu. Miha Kjjajić, Jaka CK'j|av5ek, Dejan LalUeJié, Benjamin Klaužarin Patrik Rose so osvojili četrto mesto. Miha Kljajič sije z zadnjimi u^^pe^ni-mi nastopi zagotwil tudi mesto v kadeiskl reprezentanci Slovenije iti je danei^z nji> odpotiwal v Vranje, na meilnarodni^ prvenstvo Jugoslavije.
■ ĐK
V soboto ob 19, uri: Gorenje - Trebnje
že na začetku derbi
Vrstni reti po 11. krogu: J. Mobhel Prulc (22). 2. Celje Pivovarna La<ko (20). 3. Pre-vnenl (15). 4. (iorenje p4). 5. Trimo (13). 6. lermo SL ). 7. Rudar (oba po 9 točak) ild.
Pred tekmo si ljubitelji rokometa lahko zagotovite pakel vstopnic za lekme Gorenja s IHmom, Rudaijem in Prulami pi^ prom<vijskÍ eeni
2300 sri:
Giasnost "ŠateSMh grsščakov" bo se kako potrebna.
Ta te<len .seje začela .^pomlatlans-ka tekmovalna sezona A moški dr/avni ti^ Si« »I. Vdeqjski rokomctaši sosiiioCi vosmini finala slovenskoga jokala gostili ćlana I. B lij^e Črnomelj. O izidu ne mi>rcmo poročati, je hila številka Že jiati tckmonatisiuena. V soltoto pa bo-
do na sporedu uvrnlne lekmv druge-ttu dela prvenstva. Veleiučani IkmId gostili 'IViino i/. Trebnjega, kijesku-s Preventom njihov ncpt>.srvdni tekmec za vrsokii uvrstitev;
po besedah trenerja Ivana Vajdla je moStvo dobri> pripravljeno za nadaljevanje prvenstva, čeprav neka-
teri igralci v zadnjem času niso imeli srečesp<iskixlbami (Kyvtičnik. Sovič. i>lcfanič). vseeno pa hotlodo «>bote pripravljeni za ' Trebnje je neugoden nasprotnik, toda prepričan sem. <la bomo uspei^no prebn'^dil iM)dnidv\^boj."jc p^^^:dul. Veliko pričakuje od Uranka Be-
dekoviča. ki ludi zc komajda čaka. da z,idgra. "Jeseni ni^m imel s^reČe. /,e na prvi tekmi seni se pi,>škvxloval. Željen sem bil tgre. a glede na 10. da sem pred leni igral tako v Celju kol v reprezenlanei. sem se pi>^oik^al,f)čilniisem «lel preveč Sem doUnik iz pjvegadela in upam. da bom v dnigem kar največ pripomogel k čim K:>ljši itvrç»lîlv)."
Scbas^an Sovič, kapelan, ki že dva mesecii služi civilni v\>ja ski n>k. pa jc pred .st>bo(nim derbijem pwedal: "Vsi vemo, t.la je Trimo, ki ga vcxli sclekiorNikoMarkovič. /elodtibn) moštvo. Za nas so vetlno bili neu-gixten naspnHnik, ^ /lasti v naši thtv rani. V zadnjih cKvh Iciiliso na.swd-no zeh^ namučili, smo pajewni v Trebnjem zmagali (25:21 ), Crotovo se nam lx*k'>žclelioddolžiliza ta ptv raz. zato bodo ljubitelji rokometa v s<ibt>to v Rdeči dvorani nedv\>mno vkleli Ttílo zanimivo tekmo. Upam. da bťi wliko gledalcev 'u\ da na ní btv do z navijanjem pomagali k zmagi, ki soji vsi zelo žchiiío."
■ vos
KK Elektra
Vse bližje razigravanju
Koiarkitrji Elektre so v soboto v dimiacl dvorani z^ne^livo prema-ttali sežansko ekipo Kraški zidar |9K : Prvič seje domačemu občinsiN u predstavil povratnik v ekipo Klektre - Pol/cljan Blaž kuči|*aj. V novem oko^u seje dohro znašel« saj je polej; 24 točk Še pridno pobiral žoge pod obema obroêvma in z asistencami /ap«»slovai razpoloženega Custica.
Elekira sije tokrat zmago priigrala predvsem z exiliûiim napadtîm. imeli Mí odličen mel iz igre in vodili praktično celotno srečanje.
Trvner MilosSagiulinje bil po lek-mi z seveda zad<w(>|jen; >lčk-majebilaza nas malce nevarna, kajti gv^sljc. kinas^ lovijo v borbi za vib lestvice. s<i sť |>okazal) kot ze-kvalilelno moštvo. No, mi sm<^ igrali v obrambi kolikor ti>liko Siv lidno in z dobrim napadom stalno vodili, tako da naša zmaga ni bila v nobenem trenulku vprašljiva. Priložnosti za igiiv je dobilo vseh tlva-najst jgralecv. P»>A'al bi šošlanjske in velenjske ljubitelje košarke, da
pridejo še v veqem itevilu na naše lekme- Njihtwa pomoč nanî bo sedaj zelo piitrebna, saj imamo velike n>ox3iasti, d.1 yj uvrst imo njed prvih pel."
Pred sezono so si v laboru Elektre želeli predvsem zanesljivega obstanka v ligi. S to /mago pa so se piTvzpeli ceki na peto meslo prvenstvene lestviec. imajo pa tekmo in točko manj ki>t tretja Rogla inčetrd tlelio^. Kljub vsemu pa ho hoj /A peto meslo (to prinese razigravanje za pn^aka) se vedno trd. saj je do konca §e pet krogi)v.
V nedeljo bodo gostovali pri ljubljanskem Đirokralu, kisogÂi v Šoštanju v nepcr/iibni tekmi preiuagali. potem kosovtlmgem podaljšku za Eleklro igrali samo Štiijc.
■ Tjaša Rehar
Llekira • Kraški zidar 98 : X5
(72:61,43:37. 20:17)
Klektra: ("'usiič .32 (.^6), La-twič 7. Ručigiij 24 (4-6). Gor^k 2, Dražifvič 15 (5-6), Nuhamv vič 4. Bclanovič 14
Se korak bUže ... (foto: vos)
KK Era Velenje
Pungartnik kar 84 točk
Vsi^Hito so košarkaiji velenjske Ivre v domaći telovadnici dosegli kar dva rekorda. Moštvo Žtrov so premagali 146: 74. torej z rekordno rsizNko 72 tiK'k.
Z zelo nalaiíčnim melom seje izkazal njihov dvajsetletni igralec Benjamin Pnnfsartnik. EXwgel je kar 84l<ičk in za dve mesti izboljšal sedem lel slari rekiMxl v stovcn.skih košarkarskih ligah Matjaža Tovornika (Digla).
V prvi četrtini je lienjamin Pungartnik <itisegel •|e" 16 ti>čk.vdrugi 11. virelji22 in v zadnji 35, ,Sevcda je k temu rekordu velik delež prispevala celotna domača ekipa, ki je zelo tlohr\: sodelo-v;ila / njim.
Gostje so v.se tlo zadnje sekunde tekme igrali 7eli> požriwvalno in c^irali razpoloženega Pun-gartnika na vsakem koraku, pa čeprav nisovedcU da želi doseči rekord.
To je bila že enajsta Drina zm.'tga. le dvakrat pa je iloslej izgubila. D»> konca prvensiva čakajo Vel eťij6me le tri preizkušnje. Vsolx>lnem 16, kn^gn bodo gostovali priTinejaiv Medvodah.
ICra Velenje - KK Ziri
146: 74 (.35:1.^ 27:24, 4I:2.S, 43 :10 )
Ere; Benjamin Pungiutnik (H4). PeiaiviČ(lO). M llčič (5). Aračič, Poiorevc (5), Ploj (9), i Iržen-jak ( 15). Valenčak (18). Meh. Nikoíič. Aleš Rehar (I rener).
■ Urška Bfatnik
Benjamin je za spomin domov oćnesef žogo In zapisnik, (foto: vos)
13. februarja 2003 «»^ČAS
ŠPORT IN REKREACIJA, OBJAVE
21
Ana Drev
»Niti v sanjah nisem pričakovala!«
Donus (v čctriekj Ixidu nn prin^rišću svulovne^u pr-vťitacva v Švicarskim St Muríl/u n:i vcksLalom.ski tekmi iiHivlopilii dekleta. Mťd i^imi bo ludi nAjinti\í.ša .sli>> vcihska nlpsk» smučarska rvpre£«ni2mtkA Ana Drev u SmannecH ol) Paki.
»Nili vsunjah nisem pričakoval;Ucga povabila.« nam jc dejala siiiipaiićna ne 18-lcina dijakinja pred <k1-hcxiiXTi v ponedeljek zjiiiraj. »Da bt^m nasiopila na kvc-liwnein prvenstvu mije sporoCII trener po telefonu v jîpan^ko Aiîdoro, kier «i bile leknie za evropski pokal. ^eseneCenje jc bilo zame veliko, saj nlscni l/polnlla norme, a so mi ptwedall. da so se odlotiili za moj nastop v Si. Moriizii na asnovi df^rih rezuliaiov na tek-nuivanju /a pohorsko Zl<ili> lnici. K lenm p<i dodali Sc 10, daje norma veijida za slareji^ lekmwalke.«
Na vprašanje, kaj prićukuje od nastt^pa na svctovnenî lekmi:iv,injii, je Aiia odgovorila. <ia pravzaprav niči po-•^bnega. da si zaradi lega ne bolwlilagjave. Tlije ainjo
poviietn nova preidcušnja, klsijožell/apsOTniU polem, daje pa»g;i odpeljala kolje najbolje vetlela in /nala. Na Itenin^h se ji ježe ptwoíil iniličen re/u3(ai,mordaboz malosreřc 2adovoljslvodopolnila?»e z dobro uvrstitvijo, V soholo bo Ana nasiopiia ie na sklonwki preiyJcu.^ji.
Dokonča sezone jo caka se nekaj lekem za eva^pski pokal, državne in TIS lekme ter mladitK«iko sveiovno prvcnsivo. Prav nastop na slednjem jenjen največji cilj v tej seajni. Ko bi'» ixlložila smuCi,,.,« ja Sola. Ne venu kaj naj poslavini na prvo mesto. Vem pa. da bom ob koncu tckmiwanja morala »zagrabiti« v šoli, in dabiv sta april ter maj zame Še bolj naporna kol so tekme In Ireningi. Zelo se bom p^>lrudila, da bi u?>pcsno konCala iretji letnik gimnazije.« je se povedala Ana Drev.
Ajia. icpiav ne bomo med ^lani ivojega Fan kluba, ki le btxlo spremljali na veleslalomski tekmi, vedi, da smo tudi doma s tabo!
■ Tp
NA KRATKO
Atletske novice
Na državnem prvenstvu za pionirje in pionirke v Ljubljani je Nina Kokot poncwno dokazala, da je v odliCni iormi. Po minulem vikendu, koje dosegla na mitingu v skoku v daljavo nov državni rekord, je lostv boio ski>Cila kar 594 em, kar je za 11 cm biîlje^id prejiinjega rekorda, hkraiijc to tudi niw državni rekor<l za mlajie. S tem je Nina dosegla n^irmo/ii nastop na svetovnem pr-vcnsivu za mlajSe mladinke, ki bo v Kanadi, Butala je tudi državna pr-vakinjav teku na fiO ní Kovirami. S ćasom y. 15 je premagala vso konkurenco, sedmo mesto je osvojila Htnja Strniša (9.75).
Vteku nafiO m je MlaŽtvaKo?elj-nik z osebnim rekordouî trelja, i>s-ma je bila ćasom bila Sabina šumnik. Na fiOmzoviramijebila Ki^eljnik.Tva Šesta (l(U5). Med pionirji jc Rok Rudolť o«:vo]il tretje mesto (7.63). Vskokuspalb^je naslov državne prvakinje s 300 cm osvojila UrSka Kralj, pri pioniijih pa je bil Ibmaý; Kok s M(l cm <lru-gi. V.skoku V daljino pa lânjaStmiSa enajsta (455 cm).
Alpsko smučanje
Mladi velenjski smuiaiji so z različnim uspehom nastopili na tekmovanjih konee prejšnjega tedna.
Kr.ijnska Gora - 9, pokal Roka PctroviCa, veleslalom, na štartu je 73 cicii>ank in KW ckibanov; ci-cibanke: 9. lèa ilofinger, 34. Tja^ flerlali; cicibani: 6. ^rl Cîojznik, M. Andraž Pogjadi^;
Rc^a • p»>knl Andraž, veleslalom, na startu 71 cicibank in 1cicibanov, eîbanke: 10. Teallofinper. 3L Tja.šalIerlah, 45, Larisa Petek; cicibani Črt Gojznik Črt, .12. Andraž Pogladic
Smučarski skoki
Minuli vikend je bil A>pct ^elo aktiven za skakalce SSK Velenje, saj pi>tekajo tekmovanja pokala .Slovenije indrŽavna prvenstva po skakalnicah po v^ej .Skwcniji.
V	Mo.slecu pri Ljubljani jc bilo ekipnodržavno prvenstvo za dećkc do 15 let. Zmagala je ekipa Tržiča pred domačini, skakalci SSK Velenje v sestavi Igor Žižek, Robi ilr-gola. Žiga Urleb in Klemen Omla-dič, so osvežili bronasto me<laljo.
V	Kranju je bilo pokalno tekmiv vanje za dečke do 11 let, na kale-
rem je lomaž Žižek zasedel 15. mesto, Niko I ližar Ana Totnicó4., in .lan Koradej 65. mesto. Z<i Isto kategorijo pa je bilo naslednji dan ekipno državno prvenstvo v Žlreh, kjer so asvojili O- mesto.
V	Ccr5aku pri Seiuilju pa je bilo regijsko tekmovanje. V kategoriji eicibaniwjc Urh Kiajnian osvojil 4. mesto, pri dečkih do 13 let je zmagal (îa^pcr Be riot pred Klemnom Omlad ice m. 4. mesto je zasedel Žiga. pri dečkih do 15 let je bil drugi I Irgx^ta. pri veteranih pa Silvo Kiajnčan 3.
Sn^uCar.sko skakalni klub Velenje $e naprej vabi kvpisu vnjihiwklub. kjer htxJo ludi dobili vso pi^^irebno zajetno i>premo. pričnejo pa lahko tudi z alpskimi smučmi.
v
šola skokov
V	času zimskili počitnic organizira .Smučarsko skakalni klub Vcle-lïje k)\o smučarskih sk<ikov. Tečaj se prične v petek, 14, februarja ob 15Jn uri in v ponedeljek. 17. lebru-aijaobV-uri. Vsi.kise želite preizkusiti v smučarskih skokih vabljeni ob navedenem časuv skakalni cen^ 1er oh velenjskem gradu ali pi>kličite nagsm:04l/776-tô5.
Mnenja in odmevi
Odgovor na članek: "Ne gre ji za denar, gre jI za odnos."
Na članek, ki jc bil objavljen, prvotno nisem čuti potrebe po repliki, Za to sem se odločil, ker menim, da jc v interesu javnosti, da se sliiii tudi druga plat zgodl)e.
V podjetju AVrO DOM IN imamo že več kot desetleuie izkušnje na pKxlnî<5" zastopanja zjiamke Rena-ull, kije VixiilnavSUweiiiji. Ptxljet-je je prav takt> vodiljio po stevilvi prodaje rabljenilî vozil v Veleiiju. Zadovoljstvo kupcev z vsemi na.Šinii storitvami vseskozi ugotavljamo 2 anketami, kijih izvaja podjetje Aia-gi>n Ljubljane, Rezultati anket že viMo lel izkazujejo ustrezni) viwik nivozadcMiljstva anketiranih strank. Ponosen sem, da smo skupaj z Rc-nauiiom prvi prisUipili z ^.minii akcijami sococ;isse in eurotax in lako pi^skrbeli za exist ranje va nje starih avionu'^ilov. Ker država ni subvencionirala teh akcij, kol je navada v EU, smo vso si tc>5kc»vno bre me. skupaj z RenaiiUom, nosili sajni. Učinek akcij je bil izlu^ljšana varnost v prometu ter manjša ekolaska c5bre-menitcv okolja.
S podobnim namenom smo poslovali iu<.ii zgospo Suzano Ferenc. Kupovala je namreč vozilo sta-
rejšega datuma, kije bilo izvzeto iz prej omenjenih akcij, V pvxJjctju smoji njeno takratno viy/ilo prevzeli izključno dobronamerno, da ne bi imela .slraškvwz^xisiranitvijo vozila. Ob predaji je bila sestavljena pogodba zaradi evidence, ki smo jo p<îtrebiwali pri pt>slopku odstraň it-veiji predelave vozDa. ki jo je izvfSiio ptxljctje Dini>s,
Za vozila t;ik§nega tipa in stanv sli, kt>l je bil omenjeni avtt»mobÍl.
kar nekaj casa ntvečpíwpraševa-nja. Dejslvo pa je. <la je bivši uslužbenec v času mojega dopiLsta, storil disciplin,ski prekršek. Avtomobil je v svojem imenu posredtv val skupini mlado.stnikov za "re-/,ervnc dele". Temu dejanju nisem poHvečid pewcbne pcîzomosti. v is-lem obdobju so bili namreč tarča vaiïdalizma tudi nekateri pret>stali avtomobili istega kak^iviistnega razreda, ki smo jih ka.sncje ekološko odstranili.
Prav zgoraj omenjena komisijska pogodba pa je prišla ^ kako prav gc, Ferenc, saj jo je izkazovaJa odgovornih m odstranitev avtomobila. za uničenje k.iierega smo vse stn^Ske pi>ravnali MO Velenje (gtv spa ntwinarkase le teme dotíikne z omcml>o "loje pa že druga zgt>d-ba"). Daje bil avtomobil oddan pcxijetju izključno zaradi razbremenitve plačila strosk<TV uničenja, do-
kazuje tudi cxljavijeno pnimeino dovoljenje in pogodb.i, ki ni bila ^iverjena pri notajju. Taksna pi)gixJ-ba namreč ne onH>goČa nadaljnjega promelazc>djavljenim aviotnc^ bilom. Vpcxljeljusmobili zelo presenečeni, koje ga. Ferenc pri^a le r-jat "ocenjeno vrednast" avuimobi-la. skoraj pel mesecev po uničenju avtomobila oziroma več kol po letu in p<il txl takrat, koje avto pustila pri nas.
Res sem se vdanem priment miv rebitiobna.šal manj primemo, karje razumljivo, če nekdo, ki pride nenajavljen tix/re^ali določen primer. prične skoraj pri vratih glasno predstavljati svoje poglede na zadevo. Res pa je (udi, da sem se opravičil, da takšnega načina komuniciranja nisem vešč in sem na-ilaljcval sv<yc delo po prograjiiu.
Upam, da sem bolje pojasnil za-tlevo. kol pa jo bralci vašega cenjenega časnika lahko razbrali iz mojega telegrafekega stila thdgiwar-janja navedenega v članku, Gospe novinarki se za omenjeni sk^g ixi-govarjanja opravičujem, odgovarjal sem namreč med tekočim delovnimi obveziîoàtmi. saj me za potreben razpoložljiv čas niti ni vprai>ala. sam pa nisem ^clel biti nevljuden in jo na to opozoriti,
■ Stanistav Knez, lastnik podjetja AVTO DOM in d.o.o.
Trije kralji v KS Konovo zaključili koledovanje
V siîboto, 8. februarja, .so se na Kt>novem. v domu krajanov, v nabito p<ilni dvorani s krajani zbrali kolcdniki Konovoga. Najprej so se z cnominut-nim molkom p^)klonilj umrHma rudarjema v rudarski nesreči. 6. februarja.
O i^líwenskem kulturnem prazniku in dr. Francetu Prešernu sta sprcg<woriIa predsednik krajevne skupnosti Karel Stropnik in predsednik kulturnega društva Dpa Dragan Martinfek. V programu so so-
delovali Konovski <'>ktet in Konovskišlrajharji. Predstavili so splet pesmi, ki jih bodo predstavili na go-stwanju, 22. marca, v Berlinu pri župniku Dorijuin slovenskih izscljcncih. Prvičscje na Konovem predstavili mladi ansambel narodno zabavnih melodij Unikal iz Gorice pri Slivnici.
Prisotni so bili p<5goř5čcni z narezkom domačih klobas. ki st>jih ob loloSnjem kolodtwanju po krajevni skupnasti Konovo zbrali koledniki. ki st) s sobotno predstavitvijo zaključili lctoi»njc koledovanje.
■ GustITanšek
Dovoljenje ima samo Komunalno podjetje Velenje
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje tel.: 03/89-61-100. fax: 03/69-61-127
Poslovna enotâ POKOPALIŠČE
U Po Zakonu o pol<opaliičlh in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS št.34/84 z dopolnilfvletih 5^,26/90, 10/91, 17/91, 13/93 in 66/93) ir po odločbi Ustavnega sodišča je pogrebna de|âvnosî javna gospodarska služba» kijev pristojnosti lokalne samouprave (občine ali krajevne skupnosti). Med pogrebno dejavnost sodijo: storitve grobarjev, prevozi pokojnikov, priprava mrtvih za pokop ali upepelitev, izposojanje in oprennljarje prostorov in mrliških vež, dajanje grobov v najem, po^ranje ir pospravljanje nrličev po nesrečah terur^anje in vzdrževar^e pokopališč. Za urejanje, vzdrževanje, upravljanje In izvajanje pogrebno pokc^iiške službe - pogrek^na dejavnost ' na po kopališčih Podkraj in Škale sta Mestna občina Velenje (Odlok o dolocit\ô gospodarjih javnih sluib ' Uradni vestnik Občine Velenje št. 13/93 in Uradni vdstnik Mestne občine Velenje 02/2000) ter občina Šoštanj (Uradni list ObiSne Šoštanj 03/2001) določili Komunalno podjetje Velenje. Ta izvaja celotno dejavnost od 1. januarja leta 2000 dalje. Pred tem sta dejavnost opravljala dva izvajalca in sicer pokopališko pogrebno službo Podjetje za urejanje prostora, urejanje, vzdrževanje ter upravljanje pokopališč pa Komunalno podjetje Velenje. Komunalno podjetje Velenje v 100 odstotni lasti lokalne skupnosti, lastninska deleža za pokopališče Podkraj pa ste: Mestna občina Velenjeô0,4, C^čine Šoštanj 19.6odstotke: pokopališče Škale pa jev 100 odstotni lasti Mestneobčine Velenje.
Dovoljenje ima samo Komunalno podjetje Velenje i
Komunalo podjetje Velenje je kot pooblaščeni izvajalec zavezan, da na pokopališču Podkraj in Škale pokopava samo tl^e pokojnike, za katere bo vcelo^ izvajal pokopališke in pogrebne storitve. 10. člen veljavnega Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urlanju pokopališč ZPPDUP (Uradni list SRS 34/84 in Uradni list RS št. 26/90) dobča, kdo tahko prijavi smrtni primer Navajamo: >»Pokop umrlega prijavi upravljalcu pokopališča njegov družinski član ali oseba, ki je z njinn stalno živela oziroma pa Je po prec^isih morala vzdrževati in zanj skrbeti. Ce takih oseb ni, prijavi pokop orgarvzadja združenega dela oziroma delovna sfojpnost, v kaleh je bil umrli v delovnem razmefjij, kr^evna slojpnoet» organ socialnega skrbstva, uprava bolnišnice oziroma druga zdravstvena ali socialna ustanova aii hišni svet«. Potrebno je upoštevati tuci tQ določilo, ki ga je prinesel zakon. Razlogov zanj Je več. Besedik) zakona je iz leta 1984, zato povsem ne jstreza trenutni go^odarski ureditvi.
Naročilo mora biti izvedeno na podlagi osebnega obiska sorodnika ali svojca pokojnika, razen redkih izjem. Vsebina sporočila oziroma naročila po teleionu od doma aH ustanove, kjer je pokojnik umrl, sme biti le, da se pokojrbka odpelje. Pred pokopom pa Je seveda potrebno osebno urediti vse ostalo: kje je grob, kdaj bo pogreb» kakšen bo, kdo bo še sodeloval pri sprevodu, itd... Telefonsko sporočio lahko sprejme tudi Pokopališko pogrebna služba, da lahko uredi vse po^ebo za prevoz pokojnika iz tujine al i v tujino.
Cene za najem grobov in pokopališko pogret^e storitve na Komunalnem podjetju Velenje potrjuje Skupščina Komunalnega podjetja Velenje. Že od prenosa celotne dejavnosti od PUP-a so bile cene
pokopališko pogrebnih storitev za izvajalce (samostojne podjetnike) 20 odstotkov višje. Tako je še sedaj.
V preteklem letu je stal najdražji žarni pogreb, ki so ga v celoti opravili delavci l^munalnega podjetja Velenje, 236.960,23 SIT, klasični pogreb pa 245.112.45 SIT. V to ceno so vključerv vsi stroški in storitve enega pogreba, tudi kremacije na Žalah v Ljubljani ter prevoz pokojnika oziroma žare, Po spremembi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS 80/02) se od celotnega računa za stroške pogreba odšteje 112.565,00 SIT za vsakega pokojnika, kije bil ob času smrti zavarovan. Vrednost računa za pogrdne storitve je odvisna od naročila (mrliška veža za en dan» soba za častno stražo, ozvočenje ob grobu, ali je obstoječi grob pokrit ali ni, uporaba hladilnikain nenazadnje od vrste ter opreme krste). Cene za najem grobov so bile od 1, oktobra 2002 višje zaradi spremembe DDV-ja (iz 8,5 na 20 odstotno stopnjo). Od letošnjega 1. januarja dalje pa so te (po sklepu skupščine Komunalnega podjetja Velenje) višje za 8,23 odstotka, kar je Še vedno 61,46 odstotkov manj, kot Je bila inflacija od zadnjega dviga cen.
Najeirinlna	od leta 2000	Za leto
grotX)V	do leta 2002	2003
grobnica	9.789,00	10.600,00
družinski grobovi	6.353,00	6.880,00
enqra grobovi	3.563,00	3.860,00
otroški g-obovi	2.021,00	2.190,00
žarni grobovi	2.420,00	2.620,00
Odgovoren za PE Pokopališče Anton Apat. univ. dipl. inž. grad.
22
OBVESCEVALEC
'^jIS 13. februarja 2003
KINO VELENJE v hotelu paka

60STISCE PRI MAMI
komedyâ
Režija: Etienjie Chatfliez Vloge Eric Berger. Andre Dussol^er Dolžina: 108 minut temek.1Z.Z.ob17M SobotB. 15.2..ob22.3e Nedelja. 1$. 2., ob 17.30 Tangy poučuje na univerzi, je vešč japonščine in kitaiscine. dobro se razume z liijdmi okoli sebe loda prt 2&-lalih je vedno doma, pri starših tn brez rračrtov. da bi se odselil. Da bi starša končno lahko zaživela po svoje se odločita, da bosta sinovi potuhi naredila konec...
LOMILKI SRC
romanljčria Komedija, kriminalka Re^ia Jon Ctemenls. John Muskdf Vloge Sigoumey Weaver, Jennifer Lowe Hewitt
Doliina; 123 minut Četrtek 13-2.. ob 20.00 Pelek.U.2,.Qb22.00 Nedelja. 16.2., ob 20.00 Rivlaćna Maxine us|:ešno zapeljuie moške v por^ in jih kasneje zalob v objemu Ou-gega dekleta in jih tako sfH^vi ob zajeten kupček ločitver« poravnave. Dekleskate-rim zaloti svojega moža pa Je vedrK) njena hčeílQ Page. Na vrsti je nasédnia nesrečna Jrtev, mi1|3nar Tensy toda Page se zaljubi
8o Mâxir« seddj usptio preslepit miljo-nar^a m hkrati reiitj tudi odnos s h&rko?
FORMULA 51
akcifska komedija Režijd. Rcíiny Yu Dolžina. 96 minut
Vloge: Samiel L. Jacison. Rc^rt Carfyle Dolžina; 92 minut Sobota, 15.2..ob17.30 Kerrtjski znanstvenik Elmo je naredil drogo. ki jo poimenuje Formula 51 in je močnejša od heroina, cracka m drugih kemičnih sutjstanc. Z njo se odpravi preko luže v Liverpool kjer bi jo na| vnovčil za 20 miliionov dolarjev. Pomagal nai bi mu Felix, sovražnik yenkijev, ki ga tam spozna. Toda posel pade v vodo. stvari se zapletejo.
JAMES BOND: UMRI KDAJ DRUGIČ
vohunski akcijski ^ekt^el Režija Lee Tamahon Vloge. Pierce brosnan. John Cleese, Judi Dench. Halle Berry Poltina: 123 minut Sobota, 15.2.. ob 20.00 Nedelja. 16.1, ob 22.15 Ponedeljek, 17. 2.. ob 20.3Q - počitniška predstava
Torek, 18.2., ob 23.00-p. predstava
OSTRŽEK
družinska domišiiijska komedija Režija' Roberto 8enigni
Kino nagrajuje
Izrežite kuponćek in ga poiijite ali prinesite na uredništvo. Vsak te-den bomo izžrebali M ljubitelje fiimov za brezplačen o^ed ene Izmed filmskih predstav.
Ime in prliinek:_, Noslov:
Izžrebali smo: Jože Pocait. Skale 82 b, ^^lenje; Ana Tekavc. Topolšlca 8, Topolšica: Ivan Slropnik, Lepa njiva 7, Šošlanj.
mali OGLASI
DELO
l§ČEMO zastopnike za delo na terenu. SfNKOPA, d.o.o.. Žirovnica, gsm: 031;206-560.
041/447-766
DVOSOBNO stanovanje v centru Vele-njaprodarti 6sm;041/362-837 GRADBENO parcelo. 1920 m2, v Me-(lečah, prodam. Gsm: 041/799-674.
NUDIM
PODJETJE M.AND-LINK. d,o,o,. nudi no\« mdne in honorarne oposfitve TeL: 428-2071.
KUPIM
RABLJEN barvni tvGorenie kupim. Gsm: 041/861-309. 0HRANJENpdjeksip350kupim Telefon; 02/885-5812.
IŠČEM
lâCEM honorarno dek), po možnosti čiščenje pisarn ali varovanje otrok. Gsm; 040/794-402. STAREJŠI moški ifóe osebo za pomoč pri gospodir^skih opravilih, tnkrat tedensko. možnost stanovanja v hiâi. ostak) po dogovoru, Gsm: 031/ai&-836.
NEPREMIČNINE
VELENJE - Upie - večjo gradbeno parcelo ob cesti, lepa lega. prodam. Gsm.
Rolete, žaluzije In pvc okna izdelujemo [n montiramo. Telefon; 493-1200, gsm: 041/661-194. Mik.d.0.0.
ODDAM
TRISOBNO stanovanje v Gaberkah oddam Gsm: 041/216-125. GARSONJERO v Velenju oddam v najem. Gsm' 031/319-767,031/331-445
IŠČE SE
IZGUBILA sem zlato verižico. Poltenega najditelja vljudno prosim nai pokliče r)a gsm; 031/418-249.
VOZILA
VOLKSWAGEN polo, l.Q. 37 kwj. 200D, prodam. Cena po dogovonj: Telefon: S871-490.
RAZNO
Vbge; Rotserto Benigni, Nicoletta Brasci Dolžina: 108 minut
Nedelja. U. 2.. ob 15.00 - premiera pred slovenskim slanom Torek. 18.2..otj 17.00-premiera pred slovenskim startom Ena naibolj pri^utilienih družinskih pravlfic se vrača na filmska platna po zaslugi igralca in režisena Roberta Benignija. ki je tudi odigral naslovno vingo lesene otroške lutke, ki želi postati ČIđo pravi deček, h^je-gova ladosedna dusaca ga ter napfej Sfnv-Ija v številne razbur1jr/e prfpet^aje.
8MIU
drama
Režija: Curtis Hanson
vloge; Eminem, Kim Sassinger, Britanny
Murphy
Dolžina; 111 minut
Sreda 19.2.. ob 18.30 in ob 21.00 - premieri pred slove/tsklm slarfom Jimmy Smith je mladostnik, lo s svolozga-rano mamo živi v Detnsitu v prilcsici in dela v tovarni, da se zmoreta prebiti skozi me&eo. Niegovo edino veselje je hip- hop saj je nadanen za freestyle rap. Nekoč se udeleži tekmovanja v rap besedov^lu, kar je njegova pr^ožnost. da prebije meje in si ustvari boQše življenje...
Počitniški program
v veliki dvorani od 17. 2. do 21. 21 Cena ene vstopnice je 800 SITI Ponedeljek. 17.2.: ob 15.00 • animirani film LEDENADOBAin ob 20.30-UMRI KDAJ DRUGIČ
Torek. 18,2/. ob 15.00 -animirani (flm PLANET ZAKLADOV, ob 19.30 GOSPO-DAfl PRSTANOV: STOLPA . ob 23,00 UMRI KDAJ DRUGIČ Sretfs, 10.2.: ob 15.00 GOSPODAR Pfl-STANOV:STOLPA
Ùeirtek. 20.2: (A 15.00 HARRY POT-TER IN DVORANA SKRIVNOSTI Petek. 21.2.: ob 15,00 slovenski mladinski film POZABLJENI ZAKLAD
můtá
GOSTISCE PRI MAMI
komedija
Petek. U, 2.. ob 21.00
FORMULAS!
akcijska komedija PetekJ4.2.. ob 23.00 NedeljaJ6.2„ ob18.0D In ob 20.30 Ponedeljek. 17.2., ob 21.00 - počitniška predstava
LOMILKI SRC
romantična komedija, kriminalka SobotaJS. 2..ob18.QOinob22.45 Ponedeljek. 17.2., ob IS.aO-poćftfliika predstava
VRNITEV PHRA PANA
družinski animirani film Sobota. 16.2.. ob J6.00 Nedelja. 16.2.. ob 16.00 Oln^ matineji
Filmski ciklus LAJF PO LIFFE-u: SLADKIH ŠESTNAJCT
drama
Ponedeljek, 17,2. ob 19.00 Torek. 18.2. ob 19.00
MOJA OBILNA GRŠKA POROKA
ron^ntična komedija
Torek. 18. 2.. ob 21.00. potiiniéka
predstM
Sreda. 10.2.. ob 18.00 tn ob 20.00-počitniška predstava
FRAJERSKE SUPERGE
komedija
Sreda. 19.2„ ob 16,00 - potitniika predstava
Cena vstopnic: redne predstave 700 SIT, premiere 800 SIT, otroâke matineje 400 SIT, počitniške precfetave 600 Sm
DEKLIŠKO obleko za valeto, birmo ali maturo, modra. ozka. dolga, za starost 14 let. prodam, Gsm: 031/794-792, ŠTIRI okna (120x100), pet oken (120 X140) in balkoriska vrata (190 x 80). prodam. Telefon. 5882-509. ŠTEDILNIK (2 plin m 2 elektrika) in šivalni ^mj bagat Darnca ugodno prodam Telefon 5870-017. BARVNI tfskalnik carusn bjc 6000 skar-tušami prodam. Gsm: 041/344-883 KIMONO obbko, matorat^jeno, št. 2/150, prodam. Gsm; 041/428-566. SEDEŽNO garnituro, fotelj, dvosed in riaztegljiv trosed, ugodno prodam. Gsm: 041/594-411. STOJALO 2a ročni vitalni siroj Iskra prodam. Gsm; 031/606-322. SESALEC kirbi prodam po polovični ceni. Telefon; 5881-178. KARTO za premog prodam. Gsm-041/863-344. popoldan.
STIKI < POZNANSTVA
37-LETNA. stmpabčna trgovka, s^ želi zvezo s preprostim moškim stanm do 51 let Gsm: 041/248-647.
KMET» PRIDELKI
BUKOVA m gabrova drva prodam. Telefon- 5886-267
KORUZO prodam. Telefon; 5882-564,
gsm: 041/936-919.
DOMAČE ideče vino prodam. Telefon:
5888-594.
ŽIVALI
DVE TELIČKI, sivoriavl, stari teden dni, prodam. Telefon; 891-1521. PRAŠIČE. 30 - 100 kg, ugodno prodam. Telefon, 5754-315. PRAŠIČA, za zakol, težkega 130 kg, prodam. Telefon: 5885-152. PRAŠIČE, težkeod100do120kgin fižol sivček prodam, f^ožne koline pri nas, Teleton: 5722-078, gsm: 041/783-825.
TELICO, simentalko, staro 10 mesecev. prodam. Telefon: 5883-054
DELFIN
CELJE, LjutHjansKa u
G0TQV1IUSKAPI18QJIU
Ûarancljai pladsi pokojnina
GSr^; 031/862-140. tei.: 03/492-59-56
àêààmàÊéààà
[Najmanjše obrasti v mestu za
NSKAPOSOJIIA
Pogrebna služba MORANA Tel.: 03/ 70 00 640
Računovodske In knjigovodske storitve
a iw4et|a Iff ttmo9\ofM podjotnike. URSLJA VELEN«IE i9l: 03/897-15-39.041/449-632
Girancijfl; plače, pohojitlna, kartice
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoilome zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel. : 112 œiervifana za službo nufne medicinsfís pomoù. Na to telefonsko ètevUkopokJiùiie SAMO V NUJNIH PBIMBRIN. ko je zaradi hoteznt ah poškodbe ogroženo Mie-njeirije potrebno it^panj^ ekh pesnujnomedtcinskopornot Pogcrro-ref}ateíStevil\Qsr)erT^o.ZalnÍQrmaoi' je v Tvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8990-478. dežurno siDžto pa na 89Ù5-44S.
Zdravniki:
četrlek, 13. februarja - dežurni
dopoklan Urbane, dr. med., popoldan Čolfč, dr med., nočni Blatnik, dr. med in Slavlč, dr. med. Petek, 14. februarja • dežura dopokian Blatnik, dr. med., popoklan Čolič, dr. med,, nočni Čolič, dr. med.^n Šprtal dr. med.
Sobola, 15. februarja • dežurrH Pu-vaiič.dr. med, inlazar.dr med. Nedelja, 16. februarja • dežumi Urbane, dr. med. in Čolič, dr n^d. Ponedeljek, 17. februarja - dežumi dq3. Colić. df. med., pop. Slavič, dr med., nočni Stravnik, dr, med in Sla^č, dr. med.
Torek, IB. februarja - dežumi dopddan Lazar. dr. med., popokian Čolič. dr. med., nočni Kozorog, dr. med. In Colić, dr. med.
Sreda, 19. februarja • dežumi dopoUan Čolič, dr. med., popoldan Lazar. dr. med., nočni Vklovič, dr, rn«d. inStupar.dr. med.
Zobozdravniki:
15. in 16. februarja • Cvetka Rogan. dr. ^om., v dežumi 2d)ni ambulanit. Vodnikova 1, Veénje (od 8, do 12. ui^).
Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaia nujnih zc^avil in zdravil na recepte, predpisane islega dne. Ob nedeliat^ in državT^ih praznikili je organiziran odmor za kosifo od 13.00 do 14.00, lele-fon 898-1880.
eœeœe^TÏ
Od14.feb. do21.1ebr.-Franc Blatnik, dr, vet. med., gsm 041/618-117.
_S_oli_S>^___
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Anton Stvarnik, roj. 1931, Šoštanj, Gorice. 1; Franc Kotnik, roj 1918,Gaberke21:NatalfiaDvin.r<^. 1920. Ljubljana. Martina Krpana uL 6: Justin Verboten, rc^. 1928, Velenje, Zidanškova c. 4; Branko Vajdič, rc^. 1934. Loče. Stari trg 12; Maksimilijan Tumšek, ri^. 1930, Polzela 173: Franc Kortnik, roj. 1946. Smi-fiel nad Mozirjem 16; Vinko Likeb, roj. 1930, Podgorn 26: Miran Koželj, roj. 1958, Velenje, Kersnikova c. 27; Janez Kotnik, roj. 1968, Velenje, Prešemova c. 2,

ČETRTEK. 13. feint^aila:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 řJa danaènji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila: 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komi* teja • športa za vse; 10 00 Hz svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvaztkviz; 19.00 f^a svidenje.
PETEK, 14. febnimla:
6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 řJa današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila: 19.00 f^a svidenje.
S080TA.15. februuiia:
6.00 Oobro jutro; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8,30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove-študentska oddaja; 17.45 Rockrok; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA f^broorlp:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infomiacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Dufiovna iskanja; 8.30 Poročila 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Po zdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.0011. blok čestitk; 15,45 EPF 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minule z domačimi ansambli 18,30 Poročila: 19,00 Na svidenje.
P0NEDEUÍKJ7. iebrumia:
6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila: 6.46 Na današnji dan; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije; 8,30 Poročila; 9,30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje, kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
TOREK J 8. lebruarto:
6,00 Dobra jutro; 6,30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije 7,30 Poročila; 8,00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9,00 Kme tijsk! nasveti; 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav 14,30Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila: 16.00 Kdaj,kje,ka 17,00 Naši kraji in ljudje; 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA J9.febrvarmi
6,00 Dobro jutro; 6,30 Poročila: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj.kje.kaj; 17.00 VI In mi; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 3. iebrja;]a 2003 do 9. iebaiarja 2003 so povprečne dnevne korv centracije S02, Ezmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na obitiočju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale me|ne 24-ume koncentracije 125 mil(To-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 3, februarja 2003 AMP ŠOŠTANJ 171 mikro-g S02/m3
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 i>d 3. februaria 2003 (to 9. februarja 2003 (v mikro-g S02/in3 zraka)
MESTNA OBČm VELENJE URAD ZA OKOUE fN PROSTOR
mefi vredMS' 3S0 S0^3 Siki, stn^^o	v Vti 2VSÎ 60 inK^ SO^ituS zrilu
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GCffiA 6,3320 VaEKJE, til. 03/ 891 00 3D, mob.: 050/ 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI
•	PREVOZI	[
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE J
•	NABAVA CVETJA	|
MO^OSTPLAblA NA VEČ OBROKOV PIKLUJEMO 24 UR DNEVNO
Kamnoseštvo PODPEČAN
Š8lek20,tel.:03/897 0300
Izdelovanje nagrobnikov
do1S.2.1S% popusti
ZAHVALA
Ob sliivesu dragega mořa. očeta in dedka
IVANA PAJERJA
14.11.1935-4.2.2(m
5C iskreno zahvaljujťnio soriKJnikom. prijaicijent in znanccin za izrečeno si)žalje.
darovano cvetje iiusvečc.
Vsi njffiovi
V SPOMIN
MIRAN ŠUSTER
17.5.1957-9.2.2000
Hvala vsem, ki ga niřiie pozahilL
ZAHVALA
Tilio je /akJjučll svojt> Življenjsko pot
HENRIKJAKOB
iz Pesja 12. 7.1911 • 7. 2.2003
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, piijaleijem in sosedom, ki so nani včasu
njegove bolezni in zadnjega slovesa nesebično poinagali in slali ob sirani. Zahvaljujemo se za cvetje, sveče, sv. maSe in Številna izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala !udi gospodu župniku za opravljen obi ed, gospodu VtabiČu, dr. med., m gospe
Justini.
Šc enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala.
K« njcfiovi
c\
^ ^ /
ZAHVALA
V 85. letu slarosti nas je xa vedno zapustil dragi moty oče in dedi
FRANC KOTNIK
iz (iaherk 21 191H^2003
l^abJl si zemlio in Ijabúsí mir bofi iinj poiv^na. ti Usti vočcr.
Kit riho yMFftcI si.
odipj sj mi na*, v krogu družine, oslal je poraz.
Premogovnika Skarlwnik'u
Nisi uain rvkeJ nić v sJo^n. znupiilo jv n-ofo tnhtnii Sch.
Iskreno se zahvaljujemo soriHlnikom, prijateljem in znancem za izraze soŽalja. darcA'âno cvetje in sveče ler tako Številčno spremstvo na njegovi zadnji zasneženi poli. Posebna zaiivala velja dru?Jnam Pirečnik, Sredenšek. Mikek. Rotovnik In Plcšnik. Enako zahvalo izrekamo gospodu Lazarju, dr. med, zdravstvenemu osebju Bolnišnice IbpoLšica, gospixJu Maroliu, prim. dr. med,, kolektivu Ve le tije, častni straži, piaporščakom. organizaciji ZB. govornikoma in Ahacu, gospodu dekanu za ("»pravljen obred in pogrebni služIli Komunala. Hvala vsem.
Knr pa iinvU finio
rvcií te tsj,
v^iTiVi iwá na^li iivd w dni.
i?/n Emil)
'/jtUtjofh ietta Jožica, fiin Hmit z i^no Sonjo 1er vnuk If^or z Í)Qrínko in vnukinja Darja
ZADNJE SLOVO
d i age mu prijatelju
MIRANU KOŽEUV
Živel vedno z nami, dober, nasmejan in prijazen.
Dniiini Koro.^ec in Juvan
Globoko v lemi, }fí 1' soiv s\'tiUlk, nam dnGii
.'ïstii MahmiŠič
Žalostni in pretreseni smo, ker seje pri delu v velenjskem premogovniku v četrtek. 6. februarja 2003 tragično ponesrečil
JANEZ KOTNIK
(14. 5.1968 - 6.2. 2003) Pomočnik nidarja
Spominjali sc ga l>omo kot izjemnega sodelavca in tovariía.
Sodekivciiz Premogovnika Velenje
Gh^oko v temi, Ifí v soju svfiliïk. nain tiucxi be/.tí... A'?ln MaJavaŠić
Žalostni in preiroseni srno. koř seje při delu v velenjskem premogovniku v četrtek, 6. februarja 2003 tragično ponesrečil
MIRAN KOŽELJ
(29. H. 195H-6.2.2003) Rudar • vodfa odkopa
Spominjali se ga bomo kol izjemnega sodelavea, jamskega ivíevalca in tovarlia.
Sodelavci iz Premogovnika Velenje
Ob tragični rudarski nesreči v Picmogovniku Velenje, v kateri sta izgubila življenj i i^uda rja
MIRAN KOŽELJ
m
JANEZ KOTNIK
iziekamo vsem sorodnikom, prijateljem in sodciavcem najgloblje sožalje.
SVET iN 7.VPAN MESTNE OHilNEVlilENJE
Slovenski kulturni praznik v Šoštanju
Jerca in drugi ogreli dlani
Prešern, Cankar, Hajuh ... Z fasti Kajuh Je pri Jerci Mrzel tako domaČe zsfenet. ŠOŠTANJ, (h februarja - Ijj- ki so ga »zakrivili«, pa čeprav prej. Od lod njegova da
rAÏkiï, p(» novem pa tudi poslan* ka vdrřiivntm /Jmítu, jcrca Mr-/«I in številni í/vajatci na pro* slavi v poťástítev kultiirncsa pra/nika v Šn^ianju. so doUo* hni o^^eli dlaní tistih, ki so dogodek spremljali.
Mćilo so se spotile ludi iLsiim,
pri tehničnem /apictu, ki sc je pojavil iznenada in takral. ko je biio najmanj treba, niso imeli niC. Proslava je bila vseeno lepa.
Pravnik, je razmišljal i^upan SoSlanja Milan Kopusar, je vedno prilo^nasl za pogled na-
se lokalna skupnast ludi v naprej razvija kol îrdna in notranje povezana, a hkrali dovolj odprla navzven. Na vseh področjih, gospodarskem, kulturnem in duhovnem.
■ mkp
Muzej premogovništva Slovenije Velenje
Zbirko dopolnili s prikazom sodobnega pridobivanja premoga
Z osrednle proslave ob slovenskem kulturnem prazniku v občini Šmartno ob Pakl
»Premalokrat pomislimo, j pomeni kultura!«
bene Šole i/ Smartncga ob Paki (cr domača roek skupina NKO (Nepremični kuliumi objekli).
V	nagovoru /hranim je pred-sedniea Kulturnega drušiva Smarino ob PakI Majda Drev med drugim menila, daje po zaiii>ju v občini lani kuliura doi^iveia precejšen razevei v vseh sekcijah društva. Dobri nastopi gledaiiSčnikov, folklori-stov, pevcev so v/budíli v članih 5c večje veselje in Željo po dobrem delu. »V današnjem hi-Irem življenjt) premalokrat pomislimo, kaj pomeni kuliura v Širšem pomenu. Be.seda kuliura ni samo sedenje in gledanje gledališke igre» glasbene prireditve, obisk kakšne galerije. Kultura jc mnogo več- í^ivlje-nju daje večjo vrednosi, nas pa duhovno bogati.« Ob lem dejstvu je - po njenem prepričanju • zalo toliko bolj a losi no, da samo nekaj dni v letu posvečamo kulluri (aksnopozor-nosi, kol si jo zaslugi.
O liku Prešerna je spregovoril šmarŇki župan Alojz h)dyor.sek in mod drugim pozval vse, da Čuvajo svobodo svojega jezika,
V	avli kulturnega domu jc ob tej priložnosti predstavila svoje umeinii^ke izdelke iz naravnih malerialov, poslikano svilo d<i-mačinka Ekrnarda Kovačič.
Muzej Premo|if)vniŠ1VH Slovenije Velenje je lansko WU> ol>* iskalo rekoninih 52,00U obiskovalcev. Za letos pa imajo Se večje načrt«, priča kujejo 35.(>rK1 obiskovalcev. Skupaj s p4Kl/em-nimi muzeji v Me/ici, Žele/ni Kapli, Bđd Hleiher^u in Hut-tenhenju bodo aktivnu sodeliK vali v prc»grainu Phare Festivali dveh kultur, skupaj s Skujv nost|<> mu/eje^ Slovenije pa íkk do sepreml>ni organi/i ml i med-iianKlno muz.eJsko srečanje Ci* MOSET.
Ob slovenskem kulturnem prazniku svoje zbirke oboga-lili s Šest minutno zgodbo, ki nazorno priktizujc, kako najdejo premog globoko pod zemeljskim površjem, kakšna je najso-dobnej.^a in avtomatizirana gradnja jamskih prosi orov in na koncu predstavijo ^e najsodo bnejSe meif>de pridobivanja premoga. Upi^rabili so posnetke o pridobivanju premoga v velenjskem premogovniku, z računalniško animacijo pa obiskovalcem predstavijo procese, ki jih ni mogtiče prikazali s kamero, Nazorno je predstavljeno delovanje hidravličnega pod-porja, prcxe.si zaruíevanja površin, ugrczanje piwríine in nastanek jezer. Vse je oblikovano na enostaven in tudi laičnemu obis kova le u razumljiv način.
O delu muzeja premogovništva je govoril vodja muzeja Peter Pušnik, ki je med drugim dejal: »3. julija smo na Starem jašku odprli Muzej pre m« »gov niš Iva Slovenije. kiir je pomenilo p<>p<»l* noma prenovljeno t^od» bo o slovenskem premo-)2ovni^t>'u in ne samo pre* nos zbirk iz Muzeja na gradu. Polep Idrije in Mežice smo postali tretji muzej v državi, kjer smo obiskovalce lahko popeljali v podzemlje, v avtentične prostore, ki so prej
služili /a pridobivanje premoga. Vsako leto smo obstoječim zbirkam dodali nekaj novega, atraktivnega ali pa je šlo /i\ piH se^v, ki so naredili ul>iskoval-cem mu/ej bolj prijazen. Smo edini podzemni muzej v Sloveniji, ki lahko sprejme obiskovalce ita invalidskih vozičkih.«
V dobrih treh letih so pt^iali najbolj obiskani podzemni muzej v Sloveniji» dobili pei prestižnih muzejskih nagrad, s<xle-lovali pri dveh projektih čezmej-nega sodelovanja med podzemnimi muzeji Avstrije. Italije in Slovenije ter pi.*»tali enakovredni člani Skupnosti slovenskih muzejev in Evropskega muzejskega foru m a.
»NiČesar od tega ne bi dosegli, če ne bi v<»dsFvo Premogovnik;« Velenje v muzeju prepoznalo nove razvoine možnosti za [hxí-jetje in ne bi stalno podpiralo razvoja muzeja. Pri tem ni šlo samo za potrebna finančna sredstva, ampsik preprosto za odločenost« daje (rel>a zanamcem obraniti i>o^alu telmično in kulturno dediščino sloven-
Vodja muzeja Peter Pušnik: nV našem muzeju prevladujejo obiskovalci, ki se pn/ič srečajo s tako podrobnim prikazom premogovništva in rudarstva, zato smo se odločili, da poskusimo zgodbo prenov/ti tako, da bo razu-mijtva tudi nJim. V mato ve6 kot šestih minutah smo želeti predstaviti raziskovalna deia pred odprtjem premogovnika, izgradnjo podzemnih prostO' rov In sodobno pridobivanje premoga. Želeli smo si preprosto, razumljh/o pripoved, ki bo strokovnjakom vzbujata žeijo po novih vprašanjih, lai' kom pa bo za nekaj Časa po-nudiia dovoij odgovorov.»
skega premogovništva. Muzej premogovništva je l)il vedno tudi projekt Kulturnega centra Ivana Napotnika in mestne olKine Veler^je.« je dejal PuŠnik.
O tv liri lev prenovljene scene o sod<ibnem pridobivanju premoga so popestrili z otvoritvijo fotografske razstave .\ntona Ajni-ka (ta je na ogled v črni garderobi do konca marca). Ob pred-siavitivi jc avtor dejal: »Fotogra-
5 prosidve
ŠMARTNO OB PAKI, 8. februarja - Osrednja prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku v občini Šmartno ob Paki jc bila tokrat obarvana glasbeno. Poleg domačega ma^kega pevskega zbora so na odru tamkajšnjega kulturnega doma nastopili še učenci velenjske glas-
Tp
nikoLi	3
rije so zasnovane kot kompozicije barv. Sestavljajo štiri cikluse, ki sem jih poimenoval sladke. tople, sve?o in hladne kom-pivicijc. Izbral sem ichn)ko,pri kateri s tiskalniki odtisnem fotografijo, ki JO prej naredim na diapiYzitiv«. Večer sta popestrila liarfislkii Kiitja Skriiwr in gle-daiiščnik Karli Čretnik.
■ Mira Zakošek
Fotografska razstava Antona AJnIka bo na ogied do konca prihodnjega meseca, (foto: vos)
Društvo Pust mozirski
Največ novosti v zabavnem delu praznika
Mozirski pustnjakj. ki nadaljujejo sto letno tradicijo pusto-vanja v Mozirju, se na svoj najwčji praznik v letu skrfmo pripravljajo.
Kol nam je povedal podpredsednik Društva Pusi mozirski Robert Klemenaknovi\sti v Iradieionalnem delu pustovanja ne bo, so pa jih predvideli nekaj v zabavnem delu, ki ga*/o nekaj let pripravijo pod iUnorom na parkirnem prastoru pred Mo-zin^kim gajem. »Prazntwaje ziičnemo na del^elega pusta dan. na velkii četrtek, ko bomo seveda tudi letos podelili irSke praviee zasluJ:nemu priseljencu v kraj in seveda simpatizerju mozirske-ga pusta. Kdo bo to. je ie za večino pu-sinjakov skrivnost, 'là-krat bo tudi javna skuSnja našega milozvočnega ansambla Boj-sega. Dan kasneje smo predvideli še nekatere pusI ne aktivnosti. v soboto in nedeljo pa bomo pusrnjaki gostovali. Smo namreč člani evropskega združenja karnevalskih mest in članstvo velevći, da se vsako leto udeležimc» kakšnega večjega karnevala. Lani smo bili na Reki, letos bomo gostje karnevala v Cerknici. Ti nam bodo obisk vrnili na samega pusta dan.«
Seveda ne bo manjkalo ofiranja od hise do hi^ po irgu Mozirja, obisk podjetij v tem kraju in v Nazarjah, kje bodo pu-si-njaki >»odložili«< nekaj i/boljSal za holji5e gospodarjenje. ViSek bo pra:^ nova nje doseglo na pu.sini lorek. ko bodo dan začeli z budnico, nato prevzeli cîbêiasko oblast. »Mislim, da smo eni redkih, ki jo prevzamemo. Vsi dosedanji župani so nam jo za ta dan rade volje prepustili in upamo, da bo tako storil ludi nov mozirski Župan.» Popoldanski del pustnega praznika bo zapolnil karneval z gosli. Poleg si^iednjih jJoS lanjske ga, velenjskega pusta bodo v povorki zanesljivo cerljanski laufarji, gostje iz Kotorja,pri katerih sose lani poleti mudili mtrzirski pust-njaki in skupina iz Budve. Najbrž pa se jim bo pridružil Se kdo.
Podobno kot lani so zastavili ludi žalostni del pusta-sredino pepel nico.
Na parkirišču pred Mozir.skim gajem bodo pasiavili leias večji Šotor kot lani, pričakujejo namreč blizu i.^OD obiskcwal-cev. Petdnevno veseijačenja pod Šotorsko streho bodo tokrat pripravili malo drugače, 'lako bodo med drugim v peiek. 28. fcbniaija organizirali rockžur s îsank rcK'kom. dan pred pustom pa najstniški žurz Depopom.
■ tp