GEOGRAFSKI OBZORNIK PROBLEMAT IKA OBMEJNOST I NA P R I M E R U V I N O R O D N I H H A L O Z Boštjan Gradišar, Damir Josipovič UD/C: 911.3(497.4-192.2) COB1SS: 1.04 IZVLEČEK Problematika obmejnosti na primeru vino- rodnih Haloz Prispevek obravnava problematiko novonastalega obmejnega območja ob slovensko-hrvaški meji. Bis- tvo prispevka je usmerjeno v proučevanje situacije na terenu, kjer smo s pomočjo anketnih vprašalnikov sku- šali ugotoviti mnenje prebivalcev o različnih tematikah, povezanih z obmejnostjo, hkrati pa smo skušali po- dati tudi primerjavo tega območja z obmejnimi ob- močji, ki imajo podoben status že daljše obdobje. ABSTRACT Problems of the border regions on the example of wine-growing area of Haloze The article deals with the problems of a newly established border region on the border of Slovenia and Croatia. The authors present the situation in this area where they investigated the inhabitants' opin- ion of different topics connected with the life inside the border region. They also compare this region and the border regions which have had a similar status for a longer period. AVTORJA Boštjan Gradišar Naziv: univerzitetni dipl. geograf in prof. zgodovine Naslov: Inštitut za geografijo, Trg francoske revo- lucije 7, 1000 Ljubljana, Slovenija Faks: +386(0)61 2002734 Telefon: +386 (0)61 200 27 11 E-pošta: bostjan.gradisar@ uni-lj.si Damir Josipovič Naziv: univerzitetni dipl. geograf Naslov: Glinškova 9 Faks: - Telefon: +386 (0)61 348 020 E-pošta: - Geografske značilnosti submezo- regije. Haloze so terciarno gričevje, ki leži juž- no od Dravskega in Ptujskega polja. Gričevje je v podolžni smeri dolgo okoli trideset kilome- trov in široko od šest do deset kilometrov. Vzpeto gričevje Haloz je sestavljeno iz mehkih kamnin, večinoma iz laporjev terciarne staro- sti. Značilno za tamkajšnje griče je, da so na položnih pobočjih njive, na strmih prisojnih po- bočjih so zasajeni vinogradi, osojne strmine so ostale pod gozdom, dna dolin pa so običajno zamočvirjena. V svojem južnem delu, v smeri proti Boško-Rogaški gorski pregradi, se vzpne- jo že v pravo hribovje. Za to pokrajino uporab- ljamo ljudski naziv Haloze, čeprav se prave Haloze začno šele južno od Dravinje. V »pra- vih« Halozah lahko ločimo Zahodne ali Zgor- nje Haloze med Dravskim poljem ter Bočem in Rogaško goro, kjer je relief višji in strmejši, bolj gozdnat, manj naseljen in manj vinogradniški (zato uporaba termina Gozdnate Haloze), ter Vzhodne ali Spodnje Haloze, ki segajo vse do Zavrča ob novi slovensko-hrvaški meji in so niž- je, z močno prevlado slemen v viš ini do 3 2 0 metrov. Vzhodne ali Spodnje Haloze ima- jo ugodne ekološke možnosti za rast vinske tr- te in so tudi bolj odmaknjene od prometne poti, ki vodi od Ptuja ob Dravi navzdol. Vinograd- ništvo je zato tu še posebej razvito, kar je tu- di vzrok, da to območje označujemo s terminom Vinorodne Haloze (3). Poleg Slovenskih goric so Haloze naše najbolj tipično subpanonsko vinorodno ob- močje. Ce jih primerjamo s sosednjimi Sloven- skimi goricami, ugotovimo podobnost v močno razširjenem vinogradništvu in nekdanjem veli- kem deležu zunanje zemljiške posesti (kmečka posest Polancev z Dravskega in Ptujskega po- lja, Ptujskih meščanov ali lastnikov, ki so biva- li v še bolj oddaljenih krajih). Kljub vsemu pa je relief Haloz strmejši in višj i kot v Slovenskih goricah in prav zato se kmetje nekdaj niso mo- gli tako trdno opreti na polja kot kmetje v Slo- venskih goricah, temveč so bili prepuščeni izkoriščanju tujih lastnikov ter vinogradniškim konjunkturam (3). Kmetije v Halozah so hitreje propadale, po- ložaj viničarjev in drugega agrarnega prole- 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK tariata pa je bil še slabši kot v Slovenskih go- ricah. Tudi vinogradništvo samo je bolj zaosta- lo in tradicionalno. Vinograde na slabših legah (strmejša pobočja in vinogradi, ki so bolj od- daljeni od doma) tako opuščajo. Vračanje mladih »izseljencev« je v veliki meri povezano z gradnjo počitniških hišic. V povezavi s tem opažamo, da vinogradništvo vse bolj prehaja v roke ljudi, ki gojijo vinsko trto le za lastne potrebe in za lastno rekreacijo. Nov aktualen problem, ki je nastal po letu 1991, je tudi pre- komejna zemljiška posest, ki od domačinov zahteva nove napore. Šele čas bo pokazal ali bo nova državna meja vplivala na regijo po- zitivno (razvoj vinogradništva in terciarnih dejavnosti) ali negativno (perifernost na kva- drat). Sodobni problemi Vinorodnih Haloz. Študentje geografije smo spomladi leta 1995 v okviru terenskega dela spoznavali obmejno območje Haloz. V raziskavo tega območja smo vključili naslednje vasi in zaselke: Hrastovec, Mali Okič, Sv. Florjan, Paradiž, Turški vrh, Cir- kulane in Zavrč. V teh naseljih smo skušali pred- vsem s pomočjo stikov z domačini priti do nekaterih odgovorov oziroma razlag okoliščin, ki so botrovale današnjemu stanju v Halozah. Metoda verbalne komunikacije z domačini se je pokazala kot odlična pomoč pri ocenjevanju odzivnosti ljudi na aktualne procese v družbi in prostoru. Kljub temu, da smo za sogovorni- ke izbirali pripadnike različnih izobrazbenih in ekonomskih skupin, so bila zapažanja ne- verjetno podobna. V ljudeh je čutiti odpor pro- ti zapostavljanju s strani državnega centra. V večini omenjenih naselij je še do nedav- nega potekal proces depopulacije, ki je dodo- bra zredčil prebivalstvo. Veliko hiš je opuščenih in praznih, marsikje pa so ostale le še z rastli- njem zarasle razvaline. Na nek način so tako imenovani vikendaši preprečili popolno opusto- šenje južnega območja naselja Paradiž in ob- mejnega območja naselja Turški vrh, vendar pa to k demografski obnovi naselij verjetno ne bo kaj dosti pripomoglo, saj je malo verjetno, da bi se vanju množično naseljevali mlajši ljudje iz okoliških urbanih naselij ali večjih ravninskih obdravskih vasi. Še vedno ostaja odprto vprašanje novih ob- čin. Krajani so povečini nezadovoljni z novo občinsko ureditvijo in želijo preoblikovanje se- danjih občin. Raziskano območje Vinorodnih Haloz je razdeljeno med tri novonastale obči- ne: Videm, Gorišnico in Zavrč. Od teh je po naših opažanjih najbolj problematična občina Gorišnica, ki se razprostira na obeh straneh re- ke Drave. Občina ima po popisu iz leta 1991 6094 prebivalcev, od tega na južnem, desnem bregu približno 2800. Ta del je za razliko od severnega razgiban, z malo ravninami, ki so praktično le ob desnem bregu reke Drave, in ponuja drugačne gospodarske pa tudi prostor- sko-politične možnosti kot severni, večinoma rav- ninski del. To je svet goric in vinogradništva, medtem ko severno od Drave prevladuje usme- ritev v poljedelstvo. Kaže se torej izrazita dvojnost tako v reliefu kot tudi v rabi tal. Ob- činski center je v bolj obljudeni severni polovi- ci občine, ki namenja reševanju problemov »juga« le malo pozornosti. Zapostavljeni zato omenjajo kombinacijo Cirkulane, Zavrč, Lesko- vec, saj po njihovem večinskem mnenju sama občina Zavrč v današnjem obsegu nima pra- ve prihodnosti. Občina Zavrč ima po popisu iz leta 1991 le 1409 prebivalcev, z nadaljnji- mi 2800 prebivalci pa bi se lahko oblikovala notranje homogena in trdnejša nova občina s predvidenim središčem v Cirkulanah kot naj- Preglednica 1: Rast števila prebivalcev po novih občinah, ki si deli/o Haloze občina/leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 Gorišnica 5255 5 7 4 6 6082 6 5 8 6 6 5 2 9 6 3 2 6 6094 Majšperk 6198 6 7 0 7 6582 7053 " 6 4 9 7 5818 ' 5599 Videm 9258 9 5 1 7 9 3 3 7 9 2 2 0 8687 8075 7639 Zavrč ~ 1739 1975 1922 1886 1651 1495 1409 19 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika I: Cirkulane so eno izmed pomembnejših centralnih naselij v Vinorodnih Halozah in možno središče nove občine v tej regiji (foto: Boštjan Gradišar). močnejšem lokalnem centru. Cirkulane tudi prostorsko gledano zavzemajo središčni polo- žaj v možni bodoči občini, poleg tega pa so tudi populacijsko bistveno močnejše od nase- lja Zavrč. Čedalje večji problem predstavlja nereše- no vprašanje meje. Vprašljiva je tako razme- jitvena črta, kot tudi mnogi objekti neposredno ob njej (ceste, zgradbe, zemljiška posest). Prebivalci Haloz meje do danes še niso popol- noma sprejeli v svojo miselnost, zato njihovo povezovanje z ljudmi (sorodniki, poslovnimi partnerji) onstran meje dostikrat poteka mimo mejno-carinskih organov. Pri tem je treba ome- niti, da cestne povezave med naselji na obeh straneh meje dostikrat potekajo mimo postav- ljenih mejnih prehodov, oziroma se jim izog- nejo. Meja predstavlja za ljudi, ki tu živijo, v večini primerov tujek, ki povzroča dodatne zaplete in nepotrebne zmešnjave. Zelo se raz- vija čut regionalne pripadnosti, saj se ljudje ne želijo narodnostno opredeljevati. Razlog za to so tudi številni mešani zakoni med Slovenci in Hrvati. Jezik je bil v preteklosti enak na obeh straneh meje, kar je posledica oddaljenosti in zapostavljenosti obeh regij od večjih urbanih centrov, vendar se že kažejo spremembe pred- vsem na hrvaški strani zaradi forsiranja tako imenovane nove hrvaščine. Že prej omenjene, nekdaj izjemno pogoste poroke med partner- ji z različnih strani meje so praktično zamrle, pripomogle pa so k precejšnemu premešanju prebivalstva. Dvolastnikov je na slovenski strani bistveno več. Veliko zemlje se proda po izjemno nizkih cenah, saj je posest zaradi neurejenih obmej- nih razmer kljub relativni prostorski bližini po- stala preveč oddaljena. Edina naravnogeografsko haloška občina je občina Zavrč, ki kljub svoji majhnosti kaže pozitivne trende razvoja. Nekaj domačinov je že začelo z razvojem raznih trgovinskih stori- tev, med drugim s prodajo in zastopstvom av- tomobilov korejske znamke Sangyung in Kia, kupci teh avtomobilov pa v veliki meri prihaja- jo tudi z druge strani meje. Gostinska ponud- 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK ba ¡e v občini še na dokaj nizkem nivoju, po- večan prekomejni promet pa lahko privede do razcveta panoge, predvsem če bodo storitve tudi cenovno ugodne za tuje državljane. Od- pirajo se projekti vinskih cest in vinotočev. Te- melj razvoju terciarnih panog predstavlja relativno dobro razvito vinogradništvo, s kate- rim so si nekateri posestniki ustvarili solidno ka- pitalsko osnovo. V občinskem središču je predvidena tudi širitev petletne osnovne šole na osemletko. Se vedno pa ostaja dvom, ali ob- čina le ni premajhna za samostojen razvoj. Po- leg tega bi v povezavi s Cirkulanami območje lahko hitreje napredovalo. Z ekološkega vidi- ka je pomembno, da v občini Zavrč ni bistve- nih virov onesnaževanja, z izjemo nekaterih divjih odlagališč odpadkov. Problem bi lahko predstavljali radioaktivni odpadki, za katere je predvideno odlagališče (kljub ostrim nasproto- vanjem domačinov) na Korenjaku. Tu so debe- le plasti slabo prepustne ilovice, kar naj bi bilo ugodno za lociranje deponije. Za spoznavanje problematike obmejnega območja smo uporabili tudi metodo anket i - ranja. V devetih naseljih Vinorodnih Haloz (Za- vrč, Sp. in Zg. Leskovec, Cirkulane, Drenovec, Sp. in Zg. Gruškovlje, Turški vrh in Mali Okič) smo anketirali štirideset oseb, sinteza opravlje- nih anket pa nam daje vsaj delen vpogled v sta- nje, kakršno vlada na tem območju. Število opravljenih anket je prav gotovo premajhno, da bi lahko ugotovili splošno stanje v pokraji- ni, kaže pa nam smernice, s pomočjo katerih lahko iz posameznih značilnosti sklepamo na splošne. Družinska anketna pola je bila sestavljena iz tridesetih različnih vprašanj. Praviloma naj bi jo izpolnjeval »družinski poglavar«, vendar zaradi anketiranja v različnih obdobjih dneva to ni bilo vedno izvedljivo. Prva ugotovitev, dob- ljena s pomočjo anket, je bila, da se je veliko ožjih sorodnikov anketirancev izselilo iz kraja rojstva. Vzroke za to lahko iščemo v relativni nerazvitosti območja, ki mladim ni ponujalo svet- le prihodnosti. 8 0 % vprašanih je potrdilo, da se je vsaj eden izmed njihovih bližnjih izselil iz kraja rojstva. Posledica teh migracij je, da imajo mnogi sorodnike v Avstriji (29 % vpraša- nih) ali na Hrvaškem (51 % vprašanih), nihče od vprašanih pa nima sorodnikov na Madžar- skem. Mnogo ljudi se je iz teh krajev izselilo tudi v Nemčijo. Mnogi imajo svoje starše na hrvaški strani, saj je bila meja s Hrvaško do le- ta 1991 zgolj administrativna, v Avstriji pa ima- jo večinoma strice/tete ali bratrance/sestrične. Skoraj polovica vprašanih ima znance na hr- vaški strani, pri tem pa poudarjajo, da stiki z nji- mi slabijo, saj prebivalce moti nova meja, ki ima zaenkrat še vedno pomen ločnice med dve- ma narodoma. Več kot 4 0 % vprašanih ima znance tudi v Avstriji, večinoma ljudi, ki so prej živeli v Halozah. Le eden od vprašanih je po- trdil, da ima znanca na Madžarskem, pa še pri tem je šlo za poslovne stike. Velika večina vprašanih je odgovorila, da v Avstrijo potujejo redko. Slika obiskovanja Hr- vaške je povsem drugačna. 1 7 % vprašanih je Slika 2: Vinogradništvo predstavlja še danes najpomembnejšo gospodarsko dejavnost v Halozah, pomembna pa je tudi bodoča povezanost vinogradništva z razvojem turizma lfoto: Boštjan Gradišar). 21 Slika 3: Haloze predstavljajo eno najbolj tipičnih vinorodnih območij v Sloveniji (foto: Boštjan Cradišar). namreč zatrdilo, da obiskujejo sosednjo drža- vo vsak dan, 1 1 % večkrat tedensko, le dobrih 4 0 % pa redkeje. Skoraj polovica anketiranih potuje na Madžarsko le poredko (nakupi), kar 52 % vprašanih pa nikoli ne zaide v to so- sednjo državo. Časovna razporeditev potovanj je precej pisana. Hrvaško obiskujejo prebival- ci obravnavanega območja tako ob delavnikih kot tudi ob koncu tedna ali ob praznikih (61 % vprašanih). Avstrijo obiskujejo večinoma samo ob delavnikih, Madžarsko pa le redki obišče- jo zgolj ob delavnikih. Absolutna večina je za- trdila, da jim je vseeno, kdaj gredo tja. Zanimalo nas je tudi, zakaj se prebivalci Vinorodnih Haloz odpravljajo preko meje. Odgovori so bili za posamezne sosednje dr- žave spet različni. V Avstrijo velika večina vpra- šanih potuje zaradi nakupov (62 %), prav tako tudi na Madžarsko. Precej drugačni motivi pre- vladujejo za potovanja na Hrvaško. Večina jih želi predvsem obiskati sorodnike (32%), po- membni pa so tudi drugi razlogi (npr. lastniš- tvo zemlje na drugi strani meje, odplačevanje najetih kreditov, sodelovanje s kmetijskimi za- drugami). Le 1 2 % vprašanih se odpravlja na Hrvaško po nakupih (močnejši so obratni toko- vi). Na vprašanje, če kdo od članov družine dela onstran meje, je 24 % vprašanih odgovo- rilo pozitivno. Tudi poznavanje jezika sosednjih narodov velja za pomemben element prekomejnega so- delovanja, saj je le na ta način mogoče kultur- no, športno in drugo sodelovanje. 82 % vprašanih govori hrvaški jezik, 9 4 % vpraša- nih pa ta jezik razume. Nekoliko presenetljiva je bila ugotovitev, da le slaba četrtina govori nemški jezik, vendar ga 45 % vprašanih razu- me. Rezultati znanja in razumevanja madžar- skega jezika so bili po pričakovanju precej slabši: nihče ga ne govori, razume pa ga le 8%. V zvezi z znanjem jezikov nas je zanimalo, ka- tere jezike so znali starši anketirancev in kate- re njihovi otroci. Pričakovali smo bistvene spremembe, predvsem glede znanja nemščine in angleščine, vendar rezultati niso popolnoma ustrezali našim pričakovanjem. Vprašani so za svoje starše navedli poleg znanja slovenskega jezika (67% staršev) predvsem znanje hrvaš- 22 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 2: Mnenje prebivalcev Vinorodnih Haloz o sosednjih obmejnih območjih 1 2 3 4 5 6 Avstrije _ 1,64 ^ 6 7 M O 2,17 1,33 1,18 Hrvaške 2,20 3 ,10 3 ,00 3 ,40 2 ,50 3,55 Madžarske " 2,20 3 ,00 4 ,00 5 ,00 3,33 4 ,00 Legenda: 1 - prijetno ali neprijetno, 2 - raznoliko ali dolgočasno, 3 - čisto ali umazano, 4 - centralno ali periferno, 5 - slikovito ali neprivlačno, 6 - bogato ali revno. Opomba: Vrednosti predstavljajo povprečje »ocen«, ki segajo od 1 do 5 ¡npr. 1 - prijetno, 5 - neprijetno). kega jezika (32 % staršev) in nemščine (20%). Otroci anketiranih v največji meri obvladajo slo- venski (88% otrok), hrvaški (28%) in nemški jezik (26%). Presenetljiv je podatek, da kljub vse večjemu poudarku na učenju angleškega jezika v šolah, ta jezik govori le nekaj več kot 5 % otrok vprašanih. Posebno zanimivo se nam je zdelo mnenje ljudi o tem ali so se prekomejni odnosi po raz- padu Jugoslavije spremenili. Za odnose z Av- strijo je večina vprašanih menila, da ni prišlo do večjih sprememb, podobno pa velja tudi za Madžarsko. Povsem drugačno je mnenje ljudi o prekomejnem sodelovanju s Hrvaško, saj jih velika večina meni, da so se odnosi s Hrvaš- ko poslabšali, le 6 % jih trdi nasprotno, 3 5 % pa je prepričanih, da se prekomejni odnosi po razpadu Jugoslavije niso spremenili. Z anketiranjem smo tudi poskušali ugotovi- ti, kateri ukrepi v zvezi s sosednjimi obmejni- mi območji bi bili po mnenju anketirancev najbolj potrebni. Rezultati so pokazali, da bi bilo po mnenju vprašanih v odnosu z Avstrijo in Madžarsko najbolj potrebno okrepiti preko- mejne stike na gospodarskem področju (55% oz. 57 % vprašanih), v odnosu do Hrvaške pa naj bi bilo najbolj potrebno uvesti nekatere ome- jitve zaradi nevarnosti vnašanja orožja ali priseljevanja iz manj razvitih dežel (poudarja- li so preveliko »prepustnost« naravne meje). Metoda terenskega anketiranja se je v na- šem primeru pokazala kot zelo primerna za spoznavanje družbenih sestavin pokrajine. S pomočjo domačega prebivalstva namreč precej lažje opredelimo trende razvoja pokra- jine. Domneve, ki smo jih postavili pred odho- dom na teren, so bile večinoma potrjene. Večje presenečenje je bilo pravzaprav le raz- meroma skromno znanje angleškega jezika pri mlajših generacijah. Ostali razvojni trendi so vse bolj podobni trendom, ki jih opažamo v sta- rejših obmejnih pokrajinah (izseljevanje mlade- ga prebivalstva, razvijanje terciarnih dejavnosti, opuščanje obdelovalnih površin, staro kmečko prebivalstvo). Zaprtost meje še vedno povzro- ča nezadovoljivo prekomejno povezovanje, ven- dar je to spričo »mlade meje« pričakovano. Upamo lahko, da se bo tudi tu začela uresni- čevati evropska miselnost, ki predvideva v 21. stoletju oblikovanje tako imenovane »mehke državne meje«. Zak l juček. Ena od razvojnih hipotez za Haloze predvideva turistični razmah, kateremu pa domačini sami, brez finančne pomoči, ki bi prišla od zunaj, ne bodo kos. Začetki razvoja regije v tej smeri so sicer že opazni (vinotoči, Preglednica 3: Mnenje prebivalcev Vinorodnih Haloz o prebivalcih sosednjih obmejnih območij 1 2 3 4 5 6 7 Avstrije 3 ,00 2,13 1,44 3,38 2 ,88 2,11 2,75 Hrvaške 2,43 3,13 2,25 2,88 2,38 " 3,25 2,75 Madžarske _ 3 ,67 3,33 3 ,00 4 ,00 3,33 3 ,67 3 ,67 Legenda: 1 - odprti ali zaprti, 2 - veseli ali žalostni, 3 - delovni ali leni, 4 - radodarni ali varčni, 5 - sproščeni ali pedantni, 6 - napredni ali konzervativni, 7 - nesebični ali sebični. Opomba: Vrednosti predstavljajo povprečje »ocen«, ki segajo od I do 5 (npr. 1 - prijetno, 5 - neprijetno). 23 GEOGRAFSKI OBZORNIK turistične sobe), a predvsem zaradi preslabe- ga marketinškega odnosa (reklamiranja) so re- zultati slabši od pričakovanj. Težko je verjeti, da se bodo mladi, ki bodo ostali v regiji, za- čeli ponovno aktivneje ukvarjati s kmetijstvom. Kmetijstvo bo najbrž obstalo le kot del ponud- be turističnih kmetij. Samo po sebi pa se pri tem postavlja vprašanje, kakšen je in kakšen bo v bo- doče odnos makroregionalnega in državnega središča do nove meje. V primeru, da bo no- va meja le branik pred vplivi balkanizacije, bo območje svojo perifernost zgolj poglobilo, če pa se bodo tudi tu začele živahnejše prekomej- ne povezave, je možno, da bomo v prihodnje govorili o novi »evroregiji«. Na primeru Haloz imamo priložnost sprem- ljati razvoj obmejne regije od trenutka, ko je le-ta postala obmejna. Pravzaprav jo kot obmej- no-periferno kljub administrativnim mejam lah- ko opredelimo že pred letom 1991 (močni procesi depopulacije, deagrarizacije, prevla- da primarnega in sekundarnega sektorja v za- poslitveni strukturi prebivalstva). Pomembno je, da lokalni prebivalci prenehajo gledati na mejo kot na tujek v pokrajini, ki otežuje njiho- vo življenje. Doseganje sožitja ljudi z novo me- jo seveda ni kratkotrajen proces. Potreben bo čas, vendar je pri tem pomembno, da se le-ta učinkovito porabi. 1. Atlas Slovenije. Mladinska knjiga. Ljubljana, 1994. 2. Gosar, A., Jeršič, M. 1995: Slovenija - tu- ristični vodnik. Mladinska knjiga. Ljubljana. 3. Ilešič, S. 1979: Pogledi na geografijo. Par- tizanska knjiga. Ljubljana. 4. Klemenčič, V. 1993: Geopolitični položaj Slo- venije in teoretično metodološke osnove za opredelitev tipov obmejnih območij. De- la 10. Ljubljana. 5. Krajevni leksikon Slovenije. DZS. Ljubljana, 1995. 6. Prebivalstvo in gospodinjstva 1948, 1953, 1961 in 1971 ter stanovanja 1971, Popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971, Pre- bivalstvo, knjiga 7, Rezultati po naseljih in občinah, 1975. Zvezni zavod za statistiko. Beograd. DOGODKI, OCENE, DRUŠTVA ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE AKAD. PROF. DR. SVETOZARJU ILEŠIČU Bibijana Mihevc Običajno so okrogle obletnice rojstev, smrti ali ve- likih dogodkov tiste, ob katerih se največkrat spomni- mo življenja in dela posameznikov, ki so pomembno prispevali k razvoju stroke. 4. februarja 1999 ni bilo tako - ni bilo potrebno čakati na okrogle obletnice, da smo se poklonili spominu na velikega znanstveni- ka in pedagoga, akademika prof. dr. Svetozarja lle- šiča. Na pobudo Zveze geografskih društev Slovenije, ob podpori osrednjih geografskih ustanov ter Ljubljan- skega geografskega društva je bila na ta dan na hi- ši llešičevih na Trstenjakovi ulici 9 v Ljubljani odkrita spominska plošča akademiku prof. dr. Svetozarju lle- šiču. Odkrila sta jo slavnostni govornik, akademik prof. dr. Ivan Gams in predsednik Slovenske akade- mije znanosti in umetnosti, akademik prof. dr. France Bernik. Odkritje spominske plošče je spremljala razstava Življenje in delo akademika prof. dr. Svetozarja lleši- ča, ki jo je pripravil Zemljepisni muzej Slovenije pri Inštitutu za geografijo. Ob njej sta akademik prof. dr. Igor Vrišer in prof. dr. Jurij Kunaver sprego- vorila o življenju ter raziskovalnem in pedagoškem de- lu Svetozarja llešiča, katerega življenjska pot se je začela 8. junija 1907 v Ljubljani. Svetozar je po ma- turi na klasični gimnaziji leta 1925 vpisal študij geo- grafije in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1930 diplomiral, leta 1933 pa uspešno ubranil doktorsko disertacijo Kmečka naselja na vzhodnem Gorenjskem. Se istega leta se je zaposlil kot asistent na Geografskem inštitutu Filozofske fakul- tete. V študijskem letu 1936/37 se je strokovno izpo- polnjeval v Franciji in leta 1940 postal privatni docent na Filozofski fakulteti. Leta 1942 je bil imenovan za docenta, od leta 1946 do 1950 je bil izredni, nato Spominsko ploščo sta odkrila akademika prof. dr. Ivan Gams in prof. dr. France Bernik. 24