249« itm.
Poštnina plačana v gotovini.
M Uubliant, v tetrtefc 3» novembra
nitritni rn**r:.yui
Posamezna žtev. 50 par m K 2*
Leto V.
lalisja eaEass riaeieil In praEBsikev vsa!?, dau ©fe 1©» KPi dep@ItiR©»
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1,, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se ue priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust.
Glasilo lugosfov. soclisBne - demokrafiln« stranke.
TeJeJ&Ks&a št. 312«
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 338, za pol leta K 168, za četrt leta K 84, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540.
Reklamacije za list so poštnine prost«.
Upravništvo jc v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1., Učiteljska tiskarn«.
Kralj Aleksander v Belgrsdu.
če premotrivamo vse dogodke od smrti kralja Petra pa do teh dni, nas nehote stvar pričenja zanimati, ker ne poznamo pravih vzrokov dogodkom, pa bi jih radi našli. Odsotnost regenta, odsotnost kralja, bolezen, vrne se, ne vrne se, pa se zopet vrne in končno je že doma ter z njim tudi ministrski predsednik Pašič, ki se je precej ča§a mudil v inozemstvu. Romantično inscenira-na historija je s prihodom Aleksandra v Belgrad končana.
Prva stvar, ki jo bo sedaj poli- , tična uprava izvedla, bo prisega novega kralja Aleksandra na ustavo pred narodno skupščino. Zaprisegi bodo sledile običajne slavnosti. Poslanci se nahajajo že v Belgra-du, narodna skupščina bo zborovala.
Vse to so stvari, ki jih meščanska vlada organizira po svojem principu in okusu, da položi v dogodke več senzacije, agitacije za gospodarski sistem, kateremu vlada. In njena dolžnost je to, zakaj delati mora v intencijah tistih, ki jih fcastopa.
Nas kot državljane pa tudi zanima, kaj bo delala narodna skupščina; njeno delo bi radi poznali in viden', zakaj z dnem, ko se izvrši ceremonija prisege kralja, je tudi država v splošnem zgrajena, čeprav ne dograjena. Imamo ustavo in v zmislu te kralja.
Ni pa to zadosti, če se rešijo navedene zadeve, ker ta nova država silno trpi na slabi upravi in pa posledicah vojne. Krivo bi bilo mnenje, da je z ustavo in vladarjem ustvarjena realna podlaga za saniranje socijalnih in političnih razmer; te razmere se bodo preminile le tedaj, če dobi narodna skupščina v ustavi zajamčene garancije v svoje roke in tudi res da s svojim delom pravec gospodarstvu in politiki.
Ali smemo to pričakovati od te skupščine ali ne, je vprašanje, ki nas malo navdušuje. Dosedanje delo je lezlo in leze po polževo in naj-brže bo politika sedanjega parlamenta ostala taka.
Tu potrebujemo temeljitega gospodarskega, socijalnega pa korenitega dela. In tega ni.
Kdaj bo?
III. glavni zbor S. D. J. Z. „Svobode“ dne 30. oktobra 1821.
Po dveletnem delovanju vsak na svojem mestu smo se zbrali, da si povemo uspehe in neuspehe in iz uspehov ter neuspehov potegnemo črto, smernico bodočega dela. Gotovo, položaj, ki nam ga narekuje naše mišljenje sredi tisočvrstnega mišljenja nasprotnega razreda, nas sili k čisto samosvojemu načinu delovanja, za kakršnega nam meščanska okolica ne more nuditi nobenega vzora. Zato je razumlijvo, da niso sami uspehi, kar smo mogli na tem sestanku ugotoviti.
In vendar smemo trditi, da Je bila ugotovitev v splošnme zelo razveseljiva in. kar je glavno, takšna, da nam je dala nezlomljive pobude za nadaljnje delo. Kdor je videl pred seboj toliko čistili, navdušenih obrazov, kdor je videl, kako smo se polotili novih, težjih nalog, ker smo prejšnje, lažje deloma že izvedli ali pa so postale za naše gibanje že vse premalenkostne, ta ve, da stopamo S trdim korakom v svojo moško dobo.
Ob devetih zjutraj se je napolnila dvorana mestne posvetovalnice v Ljubljani do zadnjega kotička z zastopniki in voditelji našega izobraževalnega gibanja po vsej Sloveniji, resni obrazi, mladi in obrazi v boju osiveli. Prehajamo z enim stavkom preko formalnosti in raz-
ličnih poročil k poročilu zvezinega tajnika s. Gogale. Iz poročila je razvidno, da se „Svoboda“ v preteklem letu ni mogla tako razviti, kakor je nje namen. Predvsem raditega, ker je še vedno manjkalo voditeljev iz vrst inteligence, torej tistega sloja, ki bi mogel dati iz svojega prišola-nega bogastva košček tudi manj pri-šolanemu sloju; dalje ker je časih primanjkovalo denarnih sredstev — ne smemo se sramovati take izpovedi, reven stan smo in kar si ustvarimo, poteče iz naših žuljev — in predvsem, ker ni bilo stalne vodilne glave čez vso organizacijo. Te pomanjkljivosti mora zbor pretresti in jih za bodoče zabraniti. Vendar pa je treba povedati, da se je delo po podružnicah v tem času veselo razvijalo in postajalo velikopotezno. Ustvarjala se je tedaj v tem letu podlaga za delo novega leta.
Isto sliko so nudila poročila posameznih podružnic. Zanimivo je, kako so se neke podružnice specializirale na poedina polja, na telovadno, športno, književno itd. Seveda, temelj vsestranskemu delovanju se bo zidal tekom časa. Najprvo moramo gledati na to, da privedemo delavstvo do spoznanja in ga popolnoma pritegnemo k sebi s sredstvi, ki so poedinemu delavstvu pač primerna.
In pozdraviti moramo sklep, da agitacijska sredstva za naše izobraževalno socialistično delo ne morejo biti nepoštena, demagoška, temveč smejo biti in bodo samo odkrita, čista in, kakor pravi Nemec, iz celega lesa. To dela našo kulturno organizacijo res kulturno.
S. Dražil, dosedanji predsednik, je potem v krepkih besedah povedal, kaj je prvi pogoj, da more živeti taka velika organizacija, kakor je naša: Brezpogojno sodelovanje med centralo in podružnicami, brezpogojno izvrševanje dolžnosti na obeh straneh. V tem stavku vidimo mi ves program, kolikor ga gre za tem, da postane organizacija kot taka ne-razrušljivo močna.
Sledili so referati. Treba je bilo v njih podati smernic, da si »Svoboda* po njih uravna pot v prihodnjem letu. Nekateri teh referatov so naravnost sijajni in jih je vredno radi premnogih velikih idej priobčiti. Kar bo tudi storjeno, deloma v našem listu, deloma pa v „Kresu„. V tem članku le par vodilnih misli:
S. Slanovec je še pred zaključkom prve seje ob pol 13. podal v prekrasnem, ognjevitem govoru svoje misli k mladinski socialistični vzgoji. Mladina je noslteljlca bodočega socializma, nositeljica bodoče socialistične zmage, zato je treba, da jo kolikor mogoče odtegnemo vplivu sedanje buržoazne šole in jo vzgojimo duševno in telesno zadostno za boje, ki jo čakajo. — Po pri-.četku druge seje ob 15. je govoril s. Kralj o osamosvojitvi na športnem polju. Naše delavstvo šport premalo ceni, vendar bi se moralo v tem ravnati po uspehih inostranega proletariata. — S. Vehovec poda temperamenten referat o našem dramatičnem gibanju. Temeljna misel našega dela v tem oziru: Ne slabih, temveč izključno dobre umetniške ustvaritve moramo uprizarjati po naših odrih in — dobro uprizarjati, |če ne raje nič. — S. Čelešnik pove mnogo načelnega o delavski telovadbi. Vzgled našemu telovadnemu gibanju
—	češkoslovaške D. T. J. In brezpogojna zahteva: Vsak razredno zavedni proletarec mora izstopiti iz meščanskih telovadnih organizacij, ker se v njih propagira duh vodenega sodelovanja z buržoazijo, ker je tem organizacijam najvišje, do česar se morejo povzpeti, nacionalizem ali katerikoli izmed drugih pretiranih meščanskih principov, ker imamo mi delavci kot razred vse drugačne bojne namene. Ta zahteva, kakor boste videli, je bila potem sprejeta v končni resoluciji. — Sžca Rakovčeva nam očrta namen socialistične vzgoje pri ženski. Referat je radi svoje izbornosti žel burno odobravanje. — Bojevnik našega anti-alkoholnega gibanja s. Cerkvenik
; govori o tem vprašanju. Govori temperamentno, lepo kakor umetnik, žgoče, sarkastično: Kako moreš biti socialist, če se ne odpoveš svojim j alkoholnim strastem, poedinec v j prid skupnosti? — S. Kocjančič naznani nakratko ustanovitev Delav-I ske šahovske zveze. — S. Lehpa-' mer govori: Po vseh naših podruž-. nicah naj se glasbeno in pevsko delovanje (samo dobra muzika in le-
po petje!) organizira po enotnem načrtu. — S. Slanovec povzame še enkrat besedo in referira o propa« gandnem in izobraževalnem delu, „Kres!“ Dalje o reorganizaciji S. D. J. Z. po novih upravnih razmerah v( Sloveniji in za vso državo. Njegova izvajanja so bila merodajna pri se« stavi'novega programa sklepčne ret solucije.
(Dalje prihodnjič.)
Sscifalne razmere in alkoholizem.
Upton Sinclair je zapisal:
»Ako mora človek živeti v peklu, bo v njem rajše pijan nego trezen.« ) Socijalistično gibanje vidi v alkoholizmu močno oviro pri delu za osvobojenje delavskega razreda. Zato deluje že mnogo let z vsemi močmi, da prepriča delavstvo o neizmerni škodljivosti uživanja moč-! nih alkoholnih pijač. Ali socijalistič-| ne stranke vedo, da je alkoholizem j posledica, a ne vzrok današnjih I strašnih socijalnih razmer, v katerih živi proletarijat po vsern svetu. Vedo, da ni alkoholizem vprašanje, ki se zamore rešiti samo, ločeno od ostalih socijalnih vprašanj; alkoholizem je člen v verigi družabne bede. Zato so socijalisti prepričani, da se bo vprašanje alkoholizma resnično rešilo šele takrat, kadar bodo rešena druga važnejša socijalna vprašanja, kot vprašanja o delovnem času, stanovanjski bedi, nezadostni prehrani itd.
Eden glavnih vzrokov pijančevanja med revnim ljudstvom je beda, med denarno gospodo pa pre-ostajanje časa in kupi denarja. Z orgijami rajanja in pijančevanja zapravljajo oboje, čas in denar. Drugače je med maso v nižinah.
Skrajno naporna dela in predolgi delovni čas zapelje predvsem veliko število delavcev, da segajo po močnih alkoholnih pijačah, tako, da jim škodujejo na telesnih in duševnih močeh. Kdor mora delati po deset, dvanajst ur v slabo prezračenih prostorih, v vročini in prahu, je umevno, da mu opešajo moči in da seže po strupu, da vsaj nekaj tre-notkov lahko dela. In ko pride Izmučen domov, si ga tudi privošči požirek. V družbi piiejo, »da so veseli"; in današnja družba je taka, da odteguje delavcem skoro vsako trezno zabavo, ker se v svoji utrujenosti sploh ne morejo zabavati, ako ni stimulacij. Pijača učinkuje, ljudje se razvedre in so veseli, ampak slaba, nezdrava je zabava, ki jo spremlja alkohol!
V	ljudstvu je zelo ukoreninjeno naziranje. da alkohol osveži telesne in duševne moči, in dobe se celo inteligentni delavci, ki verujejo v to. Ali alkohol je le bič, ki užge trenot-no moč, a trajno ne osveži.
Nizke mezde, ki ne dopuščajo, da bi delavstvo kupovalo zase in za svoje družine Izdatne, tečne hrane, so tudi vzrok, da je uprav med de« lavstvom žganje tako priljubljeno. Ako nima delavec tečne hrane, ki bi mu dajala potrebne moči in energl« Jo, seže po alkoholu, ker meni, da mu ta da moč In da ga osveži.
In kakšni so tisočeri delavski domovi? Izmučen, premražen pri-* haja delavec v golo, vlažno, neza-i kurjeno sobo in v tej luknji naj dobi njegovo telo odpočitka. tukaj naj se razvedri njegova duša? In na tiso« če je delavcev, ki imenujejo svojo last le košček take mrzle, neprijetne sobe, ker si ne morejo vsled nizke-« ga zaslužka najeti boljšega stanova* nja. Ce je delavec oženjen in je pri« siljena tudi njegova žena, da dela ves dan izven doma, kakšno je tako domovanje? In na stotisoče omože« nih žensk je, ki se mučijo po tov ar« naii in delavnicah, da pomagajo vz« drže vali domovanja,, ki pa so v da« našnji družbi za delavske družine v večini slučajih le prostor, kjer se je In spi, torej daleč od tega, kar bi do« movanje moralo biti.
Beda in pijančevanje sta v naj« tesnejši, dostikrat v nerazdružljivi zvezi. Kakor hitro pa pride delav« stvo do boljših mezd in s tem seve« da do boljše, tečnejše hrane, zdra« vejših stanovanj, tedaj pa se po« slovi od žganja in pije le vino ali pivo. Povsod se pa piva niti ne dobi, kajti tako daleč trgovina ni uspe« la. Pivo pa je prav tako dvom« ljive vrednosti.
Da ostane v delavcu poželjenje po vinu ali pivu vzlic boljši mezdi, le pač vzrok ta, da se njegove delavne razmere niso izpremenile. Dokazano pa je, da je pitje alkohol« ndi pijač med delavstvom silno pon jenjalo povsod tam, kjer so se živ« ljenske razmere temeljito predru« gačile njemu v prid.
Vsako zlo, ki naj se trajno od« pravi, se mora izruvati pri korenini. Uničujoča razširjenost alkoholizma v današnji dobi je posledica socijal« nih razmer. Te se morajo izpreme« niti in alkoholizem bo pojenjal. So« cijalizem vzlic temu spoznanju vodi le poseben boj proti alkoholu in za abstinenco. Vse soeijalistične stran«
LISTEK.
H.	Mann — Ivan Albreht:
SIROMAKI.
(Dalje.)
Roman.
Balrieh je odvrnil:
„Ne. Nočem.“
In šel je po travniku proti hiši B. Hans Buck je zaklical za njim:
»Jutri zvečer spet!“
«Pa ne zaradi tebe.“ je pomislil Balrieh. „Tn vilo Višino,1 to prisegam, bom videl spet čele tedaj, ko bo moja. Potlej pridem in vas pomečem ven.“
To noč je za svojo mizo vendarle mnogo mislil na Hansa Bucka. Kar mu je bil dal Klin-kormu s seboj, je bilo kmalu dodelano, svojih lastnih knjig pa še ni imel. Prav lahko bi biP sel s Iildo, zvečer, ko je bila prilezla za njim prav. na stopnice. Toda potisnil jo je proč in 1 Je mislil raje, radi varčnosti pri mesečini, naf finega m zvitega dečka iz vile »Višine" in na svidenje ž njim.
V	pondeljek po končanem delu sta se seveda sesla pri Klinkorumu. po pouku pa je'
Hans Buck razodel svoj veliki sklep: da bi šla skupaj v mesto; denar bo njegova skrb. Bal-ricli pa je temnega obraza pokazal kup knjig, ki jih je bil dobil.
»Šest ur do jutra — to bo komaj dovo!j.“
In popustil je lahkomišljeneža.
Šele v nedeljo je privolil, da sta šla na sprehod. Težak vzduh, sajast sončni zahod — in ker Balrieh ni dopustil nič drugega, sta šla po polju in mimo delavskih vil, prav tam, kjer je nekoč hodil s Tildo. Tudi zdaj je prevladovala resnoba; Hans Buck je hodil umerjeno in je premišljal.
,.Sedem noči je že zdaj,“ je dejal, „ln ti imaš rdeče oči.“
, .Drugače ne gre," je odločil Balrieh. Bogati tovariš je, pritrdil, z naglasom visokega spoštovanja.
„Ne. Saj ti se hočeš v enem letu naučiti vsega, za kar so meni dali na gimnaziji pet ali šest let — pa jaz še ne znam.“
Hipoma je vzbudilo njegovo pozornost igranje otrok, kraj mlakužastega jarka, v ka- I <ercga je drug drugemu skušal potopiti obraz, j
,,Zlobni so in umazani,“ je pripomnil; in : zatrdil jc: „Ce bi ne bili, bi se ti ne bilo treba tako strašansko mnogo učiti.“
Kako? Sam bi si težko razložil to. Le čutil je: najpreje biti lep —■ in dostojen človek. Učenje je potem postranska stvar.
»Boljše nego učenje jc premišljevanje; premišljevanje pa je najlažje, dokler človek ne misli nanj,“ je izjavil.
Balrieh je suho dejal: »To je nesmisel. Mogoče, če ima človek denar. Tako pa, če hočem tukajle ven," — pokazal je na jarek — se moram učiti —“ Sovražno godrnjaje: »Kakor žival."
Hans Buck tega ni popolnoma razumel, a
skušal se je uživeti. ,.Saj jaz tudi nikoli nimam denarja. In celo papanu ga daje največkrat le, stric Hessling. On ima preveč, v tem oziru imate vi drugi prav. Mojemu papanu bi moral dajati več. Meni pa bi spet papa moral dajati več. Resnično dostojen ni nihče."
Balrieh je zdaj že vedel, da se celo najbogatejši razlikujejo med seboj. Z zaničevanjem je pomislil: ..Sami drvite pod nož."
Hans Buck je hipoma ostal zadaj; bilo je jasno, da se skriva za večjega. In Balrieh, ki je takoj spoznal položaj, je postal, eno nogo nekoliko spredaj, v pozi branitelja. »Je oni rusolasec tamkaj?" je vprašal, pogled uprt v bližnji rob »Delavskega gozda."	‘
Da, rusolasec je bil. Bil je naravni sovraž« nik mladega Bucka, in treba ni bilo ne odpo« vedi, ne prerekanja. Zdavnaj sta že prežala drug na drugega in le v odločilnem trenotku Buck ni bil dovolj pripravljen. Balrieh je sil« šal, da prijatelju pohaja sapa.
»Naj le pride," je godrnjal. „Bo že dobil svoj del."
Hans Buck je mukoma odvrnil:
„Ne smeš To je moja stvar."
Balrieh je videl prihajati rusolasca in je! videl, da je močnejši.
„Ce je to tvoja stvar, potem imaš pa$ daljše noge. Beži!" je svetoval.
„To je pa zoper mojo čast," je rekel deček iz vile ..Višine", — nakar je delavec skomignil z rameni in se nato zasmejal, začetkoma lah« no mrmraje, nazadnje pa z divjim grohotom. Med tem je stopil Hans Buck izza njega, je naredil par korakov in se je razkoračil. Vzpel se je, je bil večji in je zadobil trde pestk Sovražnik se je plazil prihuljeno in njegove roke so se dotikale trave. Prišedši na ovinek, je postal — in je krenil v stran. Hans Buck1 je ostal v svoji pozi, dokler ni začel široko« pleči človek, od strani škileč nanj, teči, prav res teči. Nato se je vrnil k Balrichu.
(D;-lic prih.)
*ke v Evropi so po svojih zborih po-vdarjale. da je boj proti alkoholu največjega pomena za razvoj soei-jallzma.
Besede ameriškega sodruga Up-ifona Sinclaira:	„Ako	mora človek
živeči v peklu, o v njem rajše živel pijan nego trezen,« ki jih je napisal v svojem romanu »Močvirje«* so grozna obsodba današnjega kapitalističnega družabnega reda. Kapitalizem 'e pahnil delavca v razmere, ob katerih bi moral zblazneti, da ni Is*<al tolažbe v alkoholu. Ali čim boli prodira ideja socijalizma med
delavstvo, čim bolj se utrjuje v delavstvu prepričanje, da mora postati vse drugače, kakor pa je, tembolj se zaveda delavstvo, da zamore ta gigantski boj izvojevati le trezen razred. Namesto črnega obupa, ki je prej tiščal delavstvo k tlom in ga silil iskati trenotnega pozabljenja v strupu, je socijalizem prežel delavstvo s svetlim upom na boljšo bodočnost. In delavstvo spoznava od d?ie do dne bolj. da alkohol ni prijatelj, temveč njegov največji sovražnik in zli duh. .
Za socialno zakonodajo.
V nedeljo, 30. pr. m. se je vršil
V	Tržiču lepo uspeli shod naše stranke. Prvi govornik, ravnatelj sodrug Lajovic, je zbranemu občinstvu poročal .o komunalni politiki Dosedanje gospodarstvo klerikalnega občinskega odbora je bilo tako, (da je vladni revizor, ki preiskuje to gospodarstvo, izjavil, da ima poslednja gorska vas boliše urejeno gospodarstvo kakor pa Tržič. Na dan bodo prišli gorostasni pogreški,
o	katerih bomo takoj poročali, kakor hitro bo revizija končana.
Drugi govornik sodrug F. Sve- j tek iz Ljubljane je obširno poročal , © položaju, na kar je bila predlaga- | na in soglasno sprejeta naslednja | resolucija:
Resolucija
sprejeta na javnem ljudskem shodu J SDS in KDZ v Tržiču dne 30. oktobri 1921.
1. Socijalno zavarovanje je nujna in odločna zahteva vsega delavstva. Izvedba zavarovanja za bolezen, nezaposlenost, nezgode. Onemoglost in starost mora odgovarjati prosvitljenim razmeram današnjega časa.
2. Ministrstvo za socijalno politiko naj v prvi vrsti upošteva mini-mlane zahteve organiziranega delavstva, kakor sta jih sklenila zagrebška in belgrajska konferenca 5. in 6. oktobra, ki so bile dne 6. oktobra predložene ministrstvu za socijalno politiko.
3. Bolniško zavarovanje v Sloveniji je centralizovano; zavod ima
4. Do novega kongresa »Save-
za« se kooptirajo štirje čalni v vodstvo ujedinjenega »Saveza«, ki dogovorno z načelstvom urede nadalj-ni razvoj železničarskega gibanja v Sloveniji.
5. Vsi sodrugi in člani podružnic se pozivajo, da zastavijo vse moči, da se število članov »Saveza« podvoji, ker leži edinole v razredni organizaciji spas železničarjev.
Sodrug Krekič je poročal o intervenciji »Saveza« pri železniškem
ministrstvu, katerega odgovor na
predložene zahteve železničarjev je bil nesprejemljiv.
Ob lepem zaključnem govoru sodruga Kopača je bil kongres ob 2. popoldne zaključen.
Ob 3. uri popoldne se je vršil shod železničarjev na »Zelenem travniku«, na katerem so poročali ss. Kopač, Prijatelj in Bahun.
S tem se je izvršilo ujedinjenje, ki bode le v korist železničarjem.
Reakcionarne sile v Zedinienih
državah.
obziren načrt za pospeševanje zdravstva in za pomoč bolnikom. Radi tega smo odločno proti delitvi zavoda, kajti decentralizacija ne odgovarja namenu zakona in ne načelu modernega zavarovanja. Mali, pritlikavi zavodi nimajo delavne zmožnosti, nasprotno le upravne stroške izdatno povečajo.
4. V bolniško zavarovanje, in sicer obvezno, naj se sprejmejo tudi vsi javni nameščenci od najnižje do kategorije z univerzitetno naobraz-bo.
5. Na shodu zbrano delavstvo je takisto proti delitvi zbornice v Sloveniji. Obrtna in trgovska zbornica je za Slovenijo samo ena, isto naj velja za delavsko. Delavska zbornica je oni kraj, kjer se obravnavajo splošni delavski interesi, ne pa vaške in krajevne malenkosti. Delavska zbornica bo le tedaj dosegla svoj namen, če bo obvladala sploš-nost
6. Zbrano delavstvo je odločno proti vsaki kršitvi osemurnega delavnika. Stoji trdno na svoji tridesetletni zahtevi:	Delavnik	bodi
osemurni!
7. Zbrano delavstvo je odločno proti pustolovščinam Karla Habsburga, ki stavijo v nevarnost vse pridobitve na socijalnem polju m ogrožajo iznova mir in demokracijo srednje Evrope. Pridružuje se protestu vseh socialističnih strank Jugoslavije in Češkoslovaške in poživlja vlado, da napravi energičen konec enkrat za vselej.
Rdeči teden za „Naprej“.
Sodrugi, potrudite se!
Dobili ste pole za rdeči teden. Veliki pomen te akcije Vam je znan.
Predobro Vam je znano, da se mora proletarijat v svojih bojih zanašati edinole v svojo moč in solidarnost. Organizirati se mora. Uspevali mora naša delavska agitacija, ki naj rodi obilne sadove. Povzdigniti moramo izobrazbo med delavstvom, odpreti še tisočim zapeljanih teptancev oči, da izprevidijo, kje je njih edina rešitev. Sodrugi, mnogo je še trde ledine, ki jo je treba preorati.
Odveč bi bilo, da bi Vam tu zopet razlagali velikanski pomen delavskega tiska, Vam, ki ste že tolikokrat izkazali zaupanje v moč naše stranke na vse razne načine.
Od 1. do 15. novembra le rdeči teden »Napreja«. Nove naročnike In prisoevke za tiskovni sklad bodo pobirali sodrugi po vseh krajih naše Slovenije potom nabiralnih pol.
Sodrugi! potrudite se, pomagajte sami sebi in delavski stvari, da se naročate vsi brez izjeme na naš list. da prispevate za njega tiskovni sklad po svojih močeh. Pokažimo, da se zavedamo, zakaj se borimo.
ZAUPNIKOM!
Tiskovine z nabiralnimi polami za rdeči teden za »Naprej« so razposlane. Ako kdo pomotoma nabiralnih pol ni dobil, naj oprosti in takoj piše na upravo »Napreja«, ki mu jih bo nemudoma poslala. Upoštevajte navodi’a! Sodrugi! Pridno in vztrajno na delo za vaš list »Naprej«.
(I. G. B.) Že iz poročila angle- j škega voditelja strokovne organizacije Walkerja, ki je zadnje poletje preiskal delovne razmere v jeklarski industriji Zedinjenih držav, smo izvedeli, da je koalicijska svoboda delavstva v področju jeklarskega trusta takorekoč ukinjena. „Vsak delavec,“ je rekel v nekem časopisnem razgovoru, „se takoj odpusti, če zvedo o njem, da je član kake strokovne organizacije.*1 To poročilo potrjuje tudi članek amerikanske-ga profesorja John A. Ryan v časopisu The American Labor Legisla-tion Review.“ ..Najrazličnejše jeklarske družbe," pravi na nekem mestu, ..zahtevajo zase koalicijsko pravico, hočejo se združevati, da določujejo mezde in tvorijo trdno fronto proti strokovnim organizacijam. Odrekajo pravico združevanja delavcem v namen določevanja mezd ali da bi vodili skupno politiko proti delavcem, ki niso združeni v strokovni organizaciji.44 Ko so nekega mogočnega jeklarskega podjetnika vprašali: „Torej jemljete si pravico za zvezo podjetnikov, ki jo odrekate delavcem?44, je odgovoril: „Da, ta namen je!“
,.Ti amerikanski gospodje jeklarski trustovci smatrajo bojkot^ kot amerikansko in krivično reč, če se ga poslužujejo delavci. Sami se pa zvezujejo, da bojkotirajo novojorške in filadelfske stavbenike, ker ne marajo sprejeti njih programa, ki je sovražen delavskim strokovnim organizacijam. Eden je celo izjavil, da se razglasi bojkot nad vsemi stavbeniki Zedinjenih držav, ki ne marajo sprejeti njih strokovnim organizacijam sovruažnega programa, če bi se jim to zdelo potrebno v dosego njih
namena.44
Kakor znano je glavno nasprotje med amerikanskimi delavci in podjetniki zlasti v boju za odprto delavnico. Stara zahteva amerikanskih strok, organizacij je že, da smejo v tovarni biti zaposleni le organizirani delavci. V imenu ..svobodnega44 dela so se podjetniki protivili. Ryan pravi kratko, zakaj se upirajo pravzaprav: ti industrijski avtokrati priznavajo," da nastopajo za odprto delavnico, za vsakogar, ki ne pripada nobeni strokovni organizaciji, da dobijo zanj delo, kadarkoli in kjerkoli
Najgrša samozavest podjetnikov pa se izraža proti neučenim delavcem. Napram njim še vedno velja stara teorija, da naj bi mezde znašale približno eksistenčni minimum.
Ryan navaja iz nekega članka lista „Wall Street Journal44 nekaj stavkov, ki ostro osvetljujejo cinično brutalnost podjetnikov: „Ce postanejo razmere res zopet normalne, konča neučeni delavec, tam kamor spada — na najnižji stopnji. Ob dveh dolarjih na dan bo že živel, če se mu posreči, da bo ta znesek redno dobival. Zivljenski stroški se bodo sami uredili. Delavski biro bo moral opustiti nezmisel, da je potreba letno kot eksistenčni minimum 2600 dolarjev za imaginarno rodbino petih oseb. Neučeni delavec bo še hvalil nebo, da ima rodbine petih oseb, ali pa sploh koga. ki bi moral skrbeti zanj, niti ne bo tak podjetnik jemal za podlago svojih mezdnih postavk, kakor jih je predlagalo bankrotno in diskreditirano »medversko svetovno gibanje44 prismojeno predlagano ob jeklarski stavki ob površni presoji razmer.44
Ti ukrepi in izjave kažejo, kako je ukoreninjeno nazadnjaško mišljenje v materinski deželi meščanske svobode. Na srečo se pojavlja v amerikanskem delavskem gibanju in v cerkvenih krogih v Zedinjenih državah prepričanje, da meščanska čisto politična demokracija nikakor ne odpravi gospodarsko avtokracijo kapitala. Tako postaja boj za uresničenje prave amerikanske demokracije, ki mora zmagati tudi v gospodarskem življenju, samoobsebi boj proti kapitalističnemu sistemu. Naj bodo še tako različna izhodišča: v vseh deželah se končno znajdejo delavci izključno v enaki meri proti istemu sovražniku, mu ugaja. Podjetniki odklanjajo pogajanja s strokovnimi organizacijami. Se več kot to: v jeklarski industriji se nahaja družba, ki ima nalo-I go, da pazi na to, da se nastavljajo le strokovno neorganizirani delavci za preddelavce, ter da ti zopet kolikor le gre, ne nastavljajo nobenih ! strokovno organiziranih delavcev, i Z drugimi besedami: odprta delav-j nica podjetnika pomeni zaklenjeno delavnico za strokovne organizacije."
Delavski nasprclniki dvigujejo glave!
Zedinfenje železničarjev izvršeno.
V	nedeljo, dne 30. oktobra se je vršil v Celju izredni občni zbor eStrokovnega društva železničarjev za Slovenijo« z dnevnim redom:
1. Poročila: 2. ujedinjenje; 3. Volitev funkcionarjev in 4. razno. Centralo so zastopali sledeči sodrugi: Kopač, Kovač, Prijatelj, Kisovec in Marn. Savez železničarjev Jugoslavije sodrug Krekič iz Zagreba; strokovno komisijo pa posl. T o k a n. Delegatov je bilo 25 iz raznih krajev Slovenije ter 5 gostov. Društveni predsednik Jakob K o v a č je s primernim nagovorom, kateremu je sledilo poročilo o dru-Stvgnem delovanju, otvoril občni zbor; blagajniško poročilo je prinesel sodr. Marn; o organizacijskem deitt društva in o društvenem glasilu je poročal sodr. Kopač. (Natančna poročila prinese prihodnja številka »Železničarja«*). Po poročilu kontrole so delegati Izrazili odboru zaupanje in pohvalo. Pri točki »Ujedinjenje« je poročal sodr. Kopač v smislu sklepov ljubljanske konefe-rence z dne 25 septembra 1.1. V debato so posegli ponovno ss. Bahun, Postrak, Tokan. Lorgar, Jančar in drugi. Pri zaključni besedi je sedr. Kopač reasumiral razna stališča, ki so jih sodrugi delegati zavzemali o načinu ujedinjenja, dasi so bili vsi v tem edini, da je ujedinjenje nuj-n o potrebno. Končno jc predlagal
sledečo resolucijo, ki je bila soglasno brez debate sprejeta.
Resolucija o ujedinjenju:	»Ima-
joči v vidiku, da je položaj železničarjev v vsej državi enako neznosen; da pokrajinska in splošna po-cepanost železničarjev na več organizacij v državi onemogočuje uspešen boj za izboljšanje gmotnega položaja železničarjev, kar očitno kaže, da tvorijo edinstvene organizacije po industrijskih panogah mogočno barijero v zaščito razrednih interesov proletarijata in da ravno radi tega spadajo vsi železničarji v državi v edinstveno organizacijo, sklene kongres »Strokovnega društva železničarjev« z dne 30. oktobra v Celju soglasno nastopno resolucijo :
1. »Strokovno društvo železničarjev za Slovenijo« se preosnuje v »Savez železničarjev Jugoslavije; njegovi člani postanejo polnovredni čiani tega »Saveza«.
2. S sprejetjem te resolucije preneha »Strokovno društvo železničarjev za Slovenijo«, njegove krajevne skupine se preleve v direktne podružnice »Saveza železničarjev »Jugoslavije«.
3. Bivši člani »Strokovnega društva« so takoj deležni polnih pravic po pravilih »Saveza železničarjev«, .če vplačujejo od 1. decembra t. 1. dalje mesečno po 20 kron.
Glasilo dr. Kukovčevega kalibra, listič »Nova Doba* z dne 27. okto- i bra t. 1. prinaša sledeči demagoški j člmck *
" »Samo ne demagogije! Kakor j posnemamo iz socijal-demokratskih listov, so imele socijalno demokta-tične strokovne organizacije v ^e-lju pred nekaj časom protestni shod napad na 8-urni delavnik in zoper pr slabšanja bolniškega zavarovanja. Kaj je na stvari! Minister za socialno politiko pravi: Osemurni delavnik ostane kot norma in ne more in ne sme noben podjetnik delavca siliti, da dela več kot osem ur. Ce pa je delavec sam pripravljen delati mesto 8 ur po 9 in 10 ur na dan in sklene z delodajalcem tozadevno pogodbo, se za take slučaje (pa samo za male obrate, ki imajo kvečjemu do 5 delavcev!) dovoli delo do 10 ur na dan ne da bi trebalo zato prositi posebnega dovoljenja, in ta iz gospodarskega stališča zelo trezni načrt imenujejo socijalno demokratki demagogi napad na 8urnl delavnik Dalje trdi listič, da so up:li socijalni demokrati proti krivični razdelitvi bolniških blagajen in trdi, da so nastavljeni povečini socijalno demokratični agitatorji itd.
Resnici na ljubo moramo konšta-tirati predvsem to-le:
Ravno v bolniški blagajni imajo socijalni demokrati najmanj agitatorjev za svojo stranko, temveč so to uradniki, ki delajo objektivno In solidno.	,
Drugič:	O prostovoljnem delu
čez 8 ur posameznih delavcev, zlasti v industrijskih podjetjih, se pa ta prostost na tgrorski način Izrablja
od raznih kapitalistov. »Nova Doba« pravi: ono podjetje, ki šteje manj kakor 5 delavcev, naj dela po 10 ur brez posebnega dovoljenja. »Nova Doba« govori tudi o sklepanju pogodbe (najbrže take. kakor jo je predlagal dr Žerjav). Kako pa s temi pogodbami izgleda v pravi luči? Evo dokaze: Delniška pivovarna Laško, tvrdka Ivo Tea Cater v Celju, Kurka & Wddi v Polzeli, Ivan Rebek v Celju (vodja reakcionarnih »Scharfmacherjev«) in drugi delajo oziroma puste delati po 10 ur brez 50% poviška na normalno plačo, vrhu tega se pri prvo imenovanih tvrdkah predloži novo vsio-pivšemu delavcu takozvani »Re-vers«, katerega mora podpisati na 10-urno delo. Kje je tukaj prostost
In demokracija?
Iz članka je razvidna politična lumparija, katero demokratska gospoda izraža in jo hoče še nadalje izvajati. Radi takih in podobnih kapitalističnih grabljev je 8-urnik v nevarnosti. To naj si delavstvo zapomni, ako hoče pridobljene pravice obdržati. To smo povedali na shodu in bomo še povedali, dokler ne bode reakcija Rebekovega kalibra prenehala sipati ogenj na delavsko socijalno zakonodajo.
Naš opomin je! Reakcija od delavskih praviš roke proč.
__________Delavec.
Pcilltline vesti.
+ Beležke vredno. »Novi čas« piše: »Da se je Karlov puč tako hitro In brez krvavih žrtev ponesrečil, se imamo zopet zahvaliti neza-
dovoljnosti, nasprotnosti madžarskih malili posestnikov in delavstva proti obnovitvi reakcionarnega habsburškega režima.« »Novemu času« je bilo gotovo hudo pri srcu, ko ni mogel zapisati: da se je Kar* lov puč tako hitro in brez krvavih žrtev ponesrečil, se imamo zahva-> liti madžarskim škofom in klerikalk nim grofom in baronom...
+ Dr. Pirkmajer, vodja okrajnega glavarstva, je poslal na vsa županstva po deželi pozive, naj pošiljajo na kr. namestnika v Ljubljani izjave, s katerimi se mu daje popolno zaupanje itd. To smo izvedeli iz zanesljivega vira in torej te izjave prav toplo priporočamo pokrajinskemu namestništvu, da jih primerno upošteva . . .
4- Karla in Cito so odstranili iz Madžarske. Madžarska vlada je 1. t. m. obvestila našo, da je izvršena odstranitev Karla Habsburga iz Madžarske. V roku 8 dni bo izrečena potom parlamenta odstranitev Habsburžanov z madžarskega prestola. Pod strogim nadzorstvom jugoslovanskih straž je predvčerajšnjem ponoči neopaženo plul mimo Beotrrada angleški monitor s Karlom in Cito. Jugoslovanske ladje spremljajo Karla skozi Železna vrata do Negotina. Karla in Cito peljejo Angleži po Donavi v Galac, odkoder ga bodo odpeljali v internacijo na kak otok.
+ Meščansko - kmečka diktatura v Bolgariji. Vsled razruvanih notranjepolitičnih razmer in velikih socialnih in gospodarskih kriz se pripravlja v Bolgariji uvedba meščansko - kmečke diktature. Bolgarski proletarijat je vsled skrajno slabih razmer zelo revolucijonarno razpoložen.
+ italijanska kraljevska dvojica je nameravala te dni posetiti Trst in Julijsko Benečijo, pa sta se sedaj zbala generalne stavke kovinarskega delavstva !n sta rajše ostala doma za nečio.
4- Portugplskl parlament se sestane 7. t. m. S komunistično revolucijo torej ni bilo nič.
Nal** ©¥©$»«?•
REAKCIJA DVIGA GLAVO.
I.DU. Belgrad, 2. nov. Tretjo redno sejo zakonodajnega odbora je otvoril ob šestnajstih predsednik Miša Trifunovič. Na dnevnem redu je bila kot prva točka volitev tajnika. za katerega je bil soglasno izvoljen posl. Ljuba Popovič Nato se je razpravljalo o zakonskem načrtu felede centralne uprave. Minister za izenačenje zakonov Trifkovič je izjavil, da je treba zmanjšati število ministrstev, da se izboljša finančno stanje. 1 aza Markovič meni, da je ministrstvo za socijalno politiko nepotrebno in naj bi se dali posli tega ministrstva kakemu drugemu ministrstvu. Posl. Milorad Vujičič se je tudi zavzel za ta predlog. Rekel je, da bi bilo treba ukiniti tudi ministrstvo za trgovino ter izročiti posle teira ministrstva poljedelskemu ali pa ministrstvu za šume in rude. Na ta način bi imeli potem namesto 12 do 13 ministrstev samo deset. Posl. Pera Markovič meni, da bi bilo gJe-de tega vprašanja treba konzultirati posamezne klube. Minister dr. Kukovec je naglašal potrebo socijalne-ga ministrstva z ozirom na važna vprašanja, ki so ravno sedaj na dnevnem redu. Dr. Momčilo Ninčič in Eehim Kurbegovič sta predlagala, naj se razprava o tem vprašanju prekine, ker nekateri poslanci želijo povprašati, preden se odločijo, za svet s\oje klube. Minister Trifkovič je naglašal, da vlada želi, da bi bil sprejet načrt tako, kakor je bil predlagan. Predsednik je dal predlog o odgoditvi tega vprašanja na glasovanje, pri katerem je bil sprejet z večino glasov. Nato se je od-gcdilo tudi poročilo druge sekcije, ker poročevalci niso bili prisotni. Seja je bila končana ob šestih.
KRVAVE DEMONSTRACIJE V ŠIBENIKU.
LDU. Zagreb. 2. nov. »Novosti« poročajo iz Splita, da so oblasti prepovedale protestno skupščino, katero so sklicali zemljoradniki v Šibenik! da bi protestirali proti naredbi
o	dokladi na vino. Včeraj ob deve-idi so zemljoradniki in komunisti priredili v Šibeniku poulično demonstracijo. pri čemer so opustošill občinsko pisarno, kjer so razmetali v«e spise in pohištvo. Prišlo je do spopada med demonstranti in oroŽ-ni?.tvom, tekom katerega je bilo več oseb ranjenih.
IZVOZ ŽIVINE.
LDU. Belgrad, 2. nov. Poleg že odobrenega kontingenta izvoza 90 tisoč kotlov in ovac v inozemstvo
je sklenil gospodarsko-finančni komite odobriti za izvoz v inozemstvo še nadaljnji kontingent 11.000 komadov koz in 5000 ovac, ki se bodo izvozile preko carinarnic v Caribro* du, Dubrovniku in Šibeniku.
ZAPRISEGA KRALJA BO V SOBOTO.
LDU Belgrad, 2. nov. Danes od 10 do 13. ie bil kronski svet poa predsedstvom kralja. Na svetu se je sklenilo sklicati za soboto ob 10. sejo narodne skupščine, na kateri bo kralj prisegel na ustavo. Na izrecno željo kralja se svečanosti ne bodo vršile, ker kralj žaluje, za očetom kraljem Petrom. Ko bo kralj odšel v soboto v skupščino, b°do samo vojaki belgrajske garnizije tvorili špalir od dvora do skupščine. Med drugim se je govorilo na posvetovanju tudi o odgovoru en-tente naši vladi. Naša vlada je odgovorila, da sprejme na znanje, da se vsej rodbini Habsburžanov odreče pravica do madžarskega prestola in izrazila zahtevo, naj se čimprej Madžarska razoroži. Če bi se tej zahtevi ne ugodilo, bo mala ententa sporazumno našla način, da izvede to zahtevo sama. Sklenilo se je tudi, da ostanejo vojaške naredbe do likvidicije spora z Madžarsko v veljavi.
PAŠIČ PREVZEL DRŽAVNE POSLE.
LDU. Belgrad, 1. nov. Ministrski predsednik g. Pašič, ki se je snoči skupno z Nj. Vel. kraljem vrnil, je od namestnika g. Trifkoviča prevzel posle ministrskega predsed-Hištva.
NAPETOST V IRSKEM VPRAŠANJU.
LDU. London, 1. nov. Kakor javljajo večerni listi, se potrjuje v vladnih krogih, da je v pogajanjih glede irskega vprašanja zadnjih 24 ar nastopil resen preokret. Nadalje se izjavlja, da se bodo razpisale nove volitve, ako se pogajanja prekinejo. Lloyd George je baje izgubil vso nado, da bi mogel prihodnji petek odpotovati v VVashington. Sklenil je, da ne zapusti dežele, ker nevarnost nove meščanske vojne na Irskem še ni odstranjena.
PREBIVALSTVO SOVJETSKE RUSIJE.
LDU. Riga, 1. nov. Po ljudskem Štetju, ki ga je izvedla sovjetska vlada, šteje Rusija sedaj 130 milijonov prebivalcev. Od teh jih živi v mestih 20 milijonov, na selih pa 110 milijonov.
SILEN VIHAR NA ANGLEŠKEM.
LDU. London, 2. nov. Na severnem obrežju Anglije so podrli viharji morske nasipe, vsled česar je velik del severnega obrežja pod vodo. Celo v Londonu so nekatere Ulice pod vodo. Velike nesreče je povzročila povodenj v Sheernessu, kjer je potonilo veliko živine.
Dnevne vesti.
»Enakost« izide jutri v petek.
Oster boj	med	klerikalci. Še
pred nedavnim smo konštatirali, da sta med klerikalci dve struji: prva klerikalistična tali recimo tercijal-ska), ki zahteva popolno nadvladje duhovščine nad ljudstvom, druga pa je tkzv. krščansko-socialna. Med obema je oster boj. To nam kažejo tudi naslednje besede klerikalistične »Naše moči«: »Kdo je kriv, da ni več krščanskih poštenih družin? Če pa so še, niso po naši zaslugi, ker krivi smo sami, da jih ni več. Vzgojili smo	politične kristijane,
vzgojili člane krščanskih društev, vzeli pa družini ono. kar označuje sv. Pavel v	pismu	Efižanom« ...
Moža in sina.	očeta	in hčere smo
vzeli družini in jih pognali na politično areno. Razpalili smo strasti, vzeli duha in nadomestili ga s potn-pom in parado. Tako stojimo le prepogosto po krivdi oficijelnih voditeljev na tem, da organizacije (n. pr. III. red sv. Frančiška, Marijine družbe) umirajo.« — Lepo priznanje Je to. Iz njega sije na eni strani naj-reakcijonarnejši duh klerikalizma in srednjeveške teme, na drugi strani pa potrjuje dejstvo, ki smo ga mi že neštetokrat beležili, da so klerikalci vero grdo zlorabljali v svoje poli-tičue svrhe in, kakor tu sami priznavajo, pokvarili s tern krščanske družine.
Seje odsekov občinskega sveta ljubljanskega se bodo vršile ves ta $pden. Odseki so že konstituirani. Včeraj je župan sklical sejo apro-vizačnega odseka, jutri pa bo seja tragistratnega gremija.
Izredna seja občinskega sveta
mariborskega. Za petek 4. t. m. ob
6.	zvečer sklicuje župan izredno sejo občinskega sveta z dnevnim redom: razni predlogi in prošnje, poročila odsekov in personalne stvari.
O	uradovanju ■ stanovanjskega urada v Ljubljani srno prejeli sledeče pritožbe-:	Mogočnost	stano-
vanjskega urada in maiobrržnost njegovega uradovanja je že v navadi. Tako pridejo stranke v urad in čakajo dve, tri ure na referenta, dokler končno milostno ne zvedo, da referenta ni, kar bi jim lahko službujoči uradniki takoj povedali. Ljudje vendar nimajo toliko časa odveč! — Pred dnevi je prišla na stanovanjski urad mati, da bi ji urad nakazal vsaj kak pošten brlog, če že ne poštenega stanovanja. Tožila je, da ima tri mesece starega otroka, s katerim stanuje v vlažni in mokri kleti; s stropa in po stenah kaplja vlaga in stanovanjca sta izpostavljena nevarnemu prepihu. Zdravnik je napravil materi zdravniško spričevalo, ki pravi, da mora z otrokom takoj zapustiti to mrtvašnico. Brihtni uradnik stanovanjskega urada pa je ubogo mater potolažil in zavrnil rekoč: Pa naj Vam zdravnik preskrbi drugo! Vsak hribovc-analfabet je bolj pameten.
—	Treba pa je tudi omeniti malo-brižnost stanovanjskega urada. Na stanovanjski urad prihajajo stranke in povprašujejo, kaj je z rešitvami njihovih prošenj, katere so že pred dalj časom vložile. A mesto rešitve dobe odgovor da sploh niso vložile prošnje. Zgodili so se slučaji, da so stranke vložile že dvakrat prošnjo, toda zmirem se je izgubila ... Kje je tu krivda? Ljudje vendar nimajo toliko denarja odveč, da bi po tolikokrat vlagali prošnje in plačevali visoke kolkovne pristojbine. — Upamo, da bo nastal sedaj večji red in našla mesto socijalna obzirnost tudi v stanovanjskem uradu, ko je prešel s 1. novembrom pod upravo mestne občine ljubljanske.
Beda vdov izza dogodkov na Zaloški cesti. Prejeli smo od vdov po možeh padlih na Zaloški cesti dopis, v katerem popisujejo bedni svoj in svojih otročičev položaj. Potrebne so nujne, pomoči, ker so v zadnjih treh mesecih dobile le po 200 K podpore od poverjeništva za soc. skrb. Po 3—4krat so morale tekati za vsakim vinarjem. (Priporočamo, da naše strokovne organizacije prevzamejo inicijativo zato. da se bedni položaj vdov in sirot izza dogodkov na Zaloški cesti čimprej in čim izdatnejše izboljša. Op ur.)
Davčni administraciji v Ljubljani. Podpisano društvo prosi naslov za pismeno ali javno pojasnilo, v kakem stiku da je podpisano društvo z davčno administracijo glede odmerjevanja davkov gg. brivskim mojstrom. Nekateri gg. brivski mojstri govore namreč javno naokrog, da jih je naša organizacija naznanila pri davčni oblasti, koliko da imajo oni kosmatega letnega dobička. Največ očitajo to društvenemu tajniku, katerega je delodajalec vsled tega tudi odpustil iz službe. Vprašamo pri tej priliki tudi obrtno oblast, da-li more kdo metati ljudi iz službe na ta način, ne da bi se dotičnik kaj pregrešil zoper obrtni zakon. Ali naj bo v naši državi res dovoljeno, da si vsakdo kroji zakone po svoje?! Prosimo torej naslov, da poda pismeno ali javno izjavo, da nismo v tej opisani zadevi ž njo v nikakršnem stiku, da si bomo mogli potem poiskati zadoščenja pri višjih oblastih. — Osrednje društvo brivskih in lasničarskih pomočnikov v Ljubljani.
Zahteve poduradništva Trboveljske premogokopne družbe. Pod-uradništvo Trboveljske premogo-kopne družbe je vložilo svoje zahteve po zvišanju plač. Zahteva, da se mu razen dosedanjih prejemkov prizna tudi ista diferenca pri živilih kot delavcem od 1. januarja t. 1. in sicer: 1. za poduradnika: 27 K X 30 = 810 K; 2. za ženo: 15 K X 30 = 450 K; 3. za vsakega otroka: 13 K X 30 = 390 K. — Procentualno povišanje poduradništvo odklanja. Zahteva pavšalno povišanje. Ako se gornjim zahtevam v polnem obsegu ugodi, je poduradništvo pripravljeno odpovedati se cenejši moki in vsem dosedanjim družinskim dokladam. V slučaju, da se delavcem, ki žive v istih življenskih razmerah kakor poduradniki, diferenca na živilih zviša, se mora istočasno in v isti meri povišati tudi poduradm-kom. — Vsem tehničnim podurad-riikom (tudi zunanjim) se naj dovoli tudi isti pavšal za obleko kakor jamskim — Nadure naj se plačujejo razen ob nedeljah tudi vse dni, kadar obrat počiva, in se naj nagra-
dijo s 50% nagrado kakor pri delavcih. Nepretrgan 8-urni delavnik naj obvelja tudi za pisarniško osob-je. Stanovanja poduradnikov naj se po možnosti koncentrirajo. Vsakdo mora dobiti stanovanje takoj, ko nastopi službo. Velikost stanovanja mora odgovarjati številu družinskih članov in števiiu službenih let. Ako kdo svojega zakonito določenega dopusta ne izrabi, mora dobiti za to primerno odškodnino. — Prijemki poduradnikov so sedaj veliko nižji kakor delavski in sicer: Minimalna plača poduradnika:	1200	K;	pov-
prečna plača: 1620 K; maksimalna plača 2228 K; delavska minimalna plača 62 K X 26 = 1610 K; delavska povprečna plača: 100 K X 26 -- 2600 K; delavska maksimalna plača: 160 K X 26 = 4160 K. Pred vojno so bile plače mnogo višje in sicer- Minimalna plača poduradnika j J0 K, delavska pa 2.80 K X 26 = 75 K 14: povprečna plača poduradnika 150 K, delavca pa 4 K X 26 = 104 K: maksimalna plača poduradnika 200 K, delavca pa 7 K X 26 = 182 K.
Dobro kupčijo ie napravila naša država. Iz Nemčije dobi med drugim 51.000 konj kot vojno odškodnino. Te dni so jih prevzeli 12.000 in prodali. Toda pri prodaji je imela država ogromno izgubo, ker je prevoz konj iz Nemčije že sam po sebi več veljal, kot je bilo vrednih vseh 12.000 konj. Sedaj — sicer malo pozno — so se gospodje spomnili, da je boljše, če konje in drugo živino prodajo kar v Nemčiji. Kupčije pa belgrajski vladni funkcionarji res znajo delati ... za državo seveda.
V	petek, dne 4. t. m. odpadejo sprejemne ure pri pokrajinskemu namestniku g. ministru Ivanu Hribarju. ker službeno odpotuje.
Zabave, veselice, plesi itd. Mestni magistrat opozarja, da občinskih pristojbin in veseličnega davka od plesov in veselic vbodoče iz načelnih vzrokov pod nikakim pogojem ne bode odpisaval, vsled česar so slične prošnje za odpis popolnoma brezpredmetne.
Krvava demonstracija v Šibeniku v Dalmaciji. Dne 31. pr. m. so priredili dalmatinski zemljoradniki pod vodstvom klerikalcev shod, katerega pa je oblast prepovedala. Pri tem je prišlo do demonstracij in so demonstranti razbili občinsko hišo. Orožniki so streljali in težko ranili več oseb.
Žalostna usoda delavčeva. Železniški delavec Mihael Dodlek v Zagrebu ie bil brez stanovanja. Prenočišče si je poiskal na kolodvoru na kupu toplega rabljenega premoga. Ponoči se je vsled izpuhtevajočih premogovih plinov zadušil in so ga našli zjutraj mrtvega. Zopet kričeča žrtev kapitalistične družbe!
Profesor Zalokar se je vrnil in zopet redno ordinira od dveh do treh Dopoldne.
Nekatere tobačne trafike so razpisane na Štejerskem in v Prekmurju. Več pove „Uradni list“ št. 130.
Otvoritev telefonske centrale in javne govorilnice v Trebnjem. Pri poštnem in brzojavnem uradu Trebnje se je otvorila 17 oktobra t 1. telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni premet.
Razširjenje selske službe pri poštnem uradu Krška vas. 5 1. novembrom t. 1. se razširi pri poštnem uradu Krška vas dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši na popisni kraj Velike Malence. Dostavljalo se bo v velikih Maleucah vsak pondeliek in petek.
Preselitev poštnega urada Ljubljana 4. S 1. novembrom 1921. se preseli poštni urad Ljubljana 4, ki je bil doslej na Starem trgu štev. 34., v poslcpje poštnega ravnateljstva na Sv. Jakoba trgu štev. 2 (bivša Virantova hiša) in se bo imenoval ..Ljubljana 3“. Dosedanji poštni urad 3 na Vodnikovem trgu se bo imenoval od 1. novembra t. 1. dalje „Ljub-ljana 4“. Poštni urad Ljubljana 3 <na Sv. Jakoba trgu štev. 2) bo uradoval ob delavnikih neprenehoma od 8. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11.ure. Blagajna bo ob nedeljah zaprta.
Radi premestitve poštne nabi-ralnice Čušperk v Veliko Račno se izpremeni ime poštne nabiralnice v Čušperk p. Grosuplje v »Velika Račna« p. Grosuplje.
iz sf^nke.
Sestanek vseh članov krajevne politične organizacije JSDS na Vič-Gfincah se bo vršil v soboto, dne 5. t. m. v prostorih »Svobode« (pri Zadnikarju). Sestanek je zelo važen, zato se ga udeležite vsi sodrugi in sod rožice! Sestanek se vrši ob pol 8. url zvečer.	O d h o r.
Gospodarstvo.
—	Textilia, trgovska in industrijska d. d. v Ljubljani. Dne 29. oktobra t. 1. se je vršil v prostorih Slovenske banke, s koje sodelovanjem je bila ustanovljena omenjena družba, ustanovni občni zbor navedenega podjetja. Njegov namen je trgovina s tekstilnim blagom na debelo po vsej naši državi in ustanavljanje industrijskih zavodov za manufakturo in tkanine v Jugoslaviji.
—	Ta trgovina je danes ziasti pri nas v rokah tujcev; tovarn v tej stroki pa imamo zelo malo, skoraj nič. Zato se je že lansko leto v Pragi rodila misel, stopiti v ožji stik z brati Čehi, ki imajo veliko in prvovrstno tekstilno industrijo in z njihovo pomočjo osnovati večji trgovski in industrijski zavod v Jugoslaviji; prvič zato, da se zapodi malovredno laško blago iz naše države in drugič, da se z ustanovitvijo potrebnih nam tovarn v tej stroki gospodarsko osvobodilno tudi na tem polju. — Občnemu zboru je prisostvoval tudi gospod generalni konzul Čsr. dr. Otokar Beneš, ki je povdaril, da smatra za svojo dolžnost, da podpira novo podjetje po vseh svojih močeh. Povdarjal je gospod generalni konzul, da je vladi češkoslovaške republike mnogo ležeče na tem, da se ojačijo med češkoslovaško republiko in Jugoslavijo ne le kulturni in politični, temveč prav posebno tudi gospodarski stiki. Zato bo češka vlada novo podjetje podpirala:	Poleg jugoslovanske
skupine je udeležena pri Textilia večja skupina čeških tekstilnih industrialcev, zlasti pa iz Brna in Prage. Od teh so bili na ustanovnem občnem zboru zastopani tudi naslednji češki industrije!: Eksport, d. d. čeških tekstilnih industrijcev, P. A. Šlechta in sin, A. Kraus, Mo-ravvetz in sin, Kučera, Leo Beer, Rudolf Pollak, F. Berger, M. Beran sinovi, d. d., Stiassny & Schlesinger in dr. Od jugoslovanske strani je omeniti zlasti Brate Vokač, „0bla-čilnico za Slovenijo11, predsednika Zveze industrijcev gospoda Dragotina Hribarja in dr. — Občni zbor je vodil spretno gospod Rado Legvart, predsednik Slovenske banke. Vlado ie zastopal gospod okrajni glavar dr. Ratej. Delniška glavnica znaša 12 milijonov kron, ki se pa lahko zviša brez oblastvenega dovoljenja na 40 milijonov kron. — V upravni svet so bili izvoljeni sledeči gg.: Franc Vokač, Dragotin Hribar, Rado Legvart, Hanuš Neuera. dr. Joso Kamušič, Karl Vokač, dr. Anton Andrejčič, Emil Storža, A. Prepeluh. Dve mesti sta se rezervirali še za ono češko skupino, ki vsled potnih ovir ni mogla pravočasno dospeti v Ljubljano. —-V nadzorstveni svet so bili izvoljeni gg. Josip Ku-belka, upravni svetnik Slovenske banke, Davorin Sladonja, podravna-telj Slovenske banke, Josip in Viktor Vokač, veletrgovca. — Novo podjetje, ki je zasnovano v velikem slogu, bo gotovo procvitalo, zlasti ker bo uživalo vsestransko podporo s strani češke vlade in industrije. Potem ne bo imel nihče več povoda, zalagati se s slabim laškim blagom in kupovati pri naših nemških in nemčurskih trgovcih, ki mirno sede v Ljubljani in diktirajo cene.
= Ogromen primanjkljaj v avstrijskem proračunu. Državni proračun. ki ga bo avstrijska vlada predložila parlamentu, izkazuje 130 do 160 milijard deficita.
Po svetu.
— Vihar na Dunaju. Od sobote na nedeljo je divjal na Dunaju vihar, ki je naredil mnogo škode na poslopjih. Skoda se ceni na več milijonov.
— Velika eksplozija na Italijanskem. Blizu Genove, v Vado Ligu-re, je na griču S. Flena zletel v zrak del tamošnjih utrdb. Eksplodiralo je baje v podzemeljskih prostorih 11 ton dinamita. Bil je strašen prizor. Hišna poslopja, ki se nahajajo v bližini katastrofe, so dobila velike razpoke. Grič S. Elena je popolnoma uničen. Smrtnih slučajev je 29, nad 360 oseb pa je ranjenih.
Hcupisi.
Jesenice. V nedeljo dne 30. okt. dopoldne ob pol 10. se je vršil tukaj shod naše krajevne pol. organizacije. Shod je bil nad vse pričakovanje dobro obiskan. Velika dvorana v delavskem domu je bila do zadnjega kotička zasedena. Poročal je s. Bernot o potrebi in koristi so-cijalističnega časopisja. Kako potrebno je in kako je dolžnost raz-
rednozavednega delavstva, da ■ •>, in podpira svoj lastni tisk, zakaj ako imamo dobro organiziran s . i lastni tisk in ga pridno čitarno ; podpiramo, nam bo mogoče, da s: izobrazimo in pridemo do tega, da bomo sami vedeli, kaj ram na poti do našega cilja škoduje in kaj koristi. Le tako bo mogoče preprečiti, da ne bodo razni frazerji delavstvo razkrajali v času, kadar je enotnost najbolj potrebna. In le potom vsestransko močnega časopisja nam bo mogoče odbijati zahrbtne napade meščanskih strank, katere ravno potom svojega časopisja na nesramen način lažejo in obrekujejo in mečejo blato na našo stranko, da bi tako delavstvo odvrnile od nje, in od socialističnega časopisja in delavstvo potem lažje pridobile na svoje limanicet Povedal je nadalje, da ne zadostuje, da rečemo, da smo socijabsti. pa stojimo od daleč in kritiziramo, pač pa je dolžnost vseh, kateri stojijo na stališču razrednega socijalističnega prepričanja, da pridejo, zavihajo rokave n delajo ker le s pozitivnim in resničnim socija-lii ličnim delom bo pospešena pot do cilja vsega delovnega razreda. Zborovalci so z zanimanjem sledili njegovim izvajanjem in večkrat z glasnim odobravanjem izražali, da ga razumevajo. Nato se je oglasil k besedi strok, tajnik s. Jeram, ki ie s krepkimi besedami pokazal zborovalcem. da je le v vsesplošni izobrazbi njegova rešitev, le ako se bo delavstvo v vseh smereh izobraževalo in se tudi na političnem polju udejstvovalo, mu bo mogoče si okrepiti hrbtenico, da ne bo pripogibalo hrbet pod črnim okrvaljenim bičem buržoazije. Tudi njemu so zborovalci z aplavzom povedali, da se strinjajo z njegovim izvajanjem. Nato je prosil za besedo Brtoucelj (klerikalec). Hotel je nekaj aporo-kati prejšnjima govornikoma, kar so mu je pa jako slabo obneslo, kajti zborovalci sploh niso mogli razumeti. kaj bi pravzaprav rad povedal. In tako so dobili utis, da mu je zelo žal, ker niso dobili klerikalci socijnlističnih -domov« tam doli po Srbiji, zakaj ni sodišče odločilo te zadeve njim v prilog, saj imajo vendar največ zaslug, nadalje zakaj da ni dobil v roke uprave Friderikovih posestev kak župnik ali vsaj kaplan, in nadalje, kako je to mogoče, da jeseniško delavstvo tie gre v klerikalne organizacije, ko imajo vendar ravno klerikalci največ zaslug na tem, da je prišlo do razkola in delavskega medsebojnega boja, in ko je delavstvo v skrajni potrebi glas-10 zahtevalo kruha, so bili zopet klerikalci tisti, ki so ta upravičeni klic v krvi vtopili itd. Tako približno je ljudstvo razumelo njegova izvajanja. No. naša sodruga sta ga debro razumela in ga tudi dobro plačala in tudi zborovalci so jasno povedali, da preteklih in polpreteklih časov niso prespali, ter da imajo »usluge« meščanskih strank in osobito klerikalne še prav dobro v spominu! Shod je trajal do ene ure popoldan, nakar so se zborovalci z zadovoljstvom razšli.
Lese pri Prevaljah. V nedeljo, dne 30. oktobra ob 4. uri popoldne, se je vršilo v rudniški restavraciji delavsko zborovanje. Poročal je so-drug Šrot o rezultatu pogajanj v Ljubljani glede plače, nato je govoril sodrug Hočnik o delavskih zadevah. Velika nezadovoljnost in razburjenje je med našimi delavci, ker se jim samo le obeča pa nič ne ukrene. Neštetih pritožb je bilo tudi omenjenih radi že dolgo izostale plače penzijonistov in nerednega izplačevanja delavskih plač. Oddalo se je privatnim osebam novi jamski les za drva, dočirn delavec niti starega ne dobi. Nato je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija, ki ss je poslala na Osrednji urad monti-nističnih obratov v Ljubljani. „V premogovniku na Lešah je pred kratkim padla produkcija premoga približno za tri vagone dnevno, ali to le za nekaj dni. In kdo je bil temu kriv? Obratovodja g. Jože Burnik je izjavil, da delavci izvajajo pasivno resistenco, za to ni premoga. Delavci pa pravimo, da je kriv padanja produkcije obratovodja Burnik sam, ker je imel premalo skrbi za vzdrževanje rovov. Mi hočemo imeti zadoščenje. Ne trpimo, da bi nam kdo predbacival, da izvajamo pasivno resistenco, ker smo dosedaj veljali za poštene delavce. Prosimo »Osrednji urad montanističnih obratov", da premesti g. obratovodjo Burnika v kak drugi kraj. Kaj vse si je dovolil g. obratovodja Burnik na Lešah: Prišel je meseca aprila 1921 brez oprave. Tukaj so potem delali zanj opravo tesarji in kolar več kod dva meseca na stroške
Ceteošfea cesta 83
iv'-
(vpissna taciruga * onsejenim poroštvom)
sprejema
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 1038 članov ter sledeče društvene sklade
Rezervni delež ...... K 41.647 42
Društveni sklad........................K 30.939*43
Blagovni promet za leto 1919 je zntšai K 2,829.207 94.
Clan postane lahko vsak, kdor plača vstopnino K 250 in delež K 40 -
I
 ... —. ------------ pl se s* n ta v Zagorju Ifev.	—---------------——
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
la čehosfovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19.
išče se
g$3l*e?Ja zaloga
. ii piis
se priporoma za na-I kup najboljših instru-
L
spreten organizator, vešč vseh pisarniških poslov, ter zmoJen urejevati strokovni list. Plača po dogovoru. — Nastop takoj! Ponudbe na upravništvo pod , »Strokovni tajnik".
TVRD §€H J.DOLiiC,
tfliišerjeva uJica št 5
mentov izvrstnih tovarn po najsolidnejših m’ nizkih cenah.
Tevarna
PSI MKBsca vsakovrstno - -
©arva  biago.
(za veliko delo) prvovrstna delavca se sprejmeta pri
Scfaurab <S Bizjak
Ljubljana, Dvorni trg 3.
Kemično cisti obleke.
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Sv€flol{kS stn^c^in^-rajce. Podružnica: Še’enburgovaul.3.  ....
Maribor
Gosposka lil. 38
Podružnice:
Novomesto
Glavni trg
Kočevje
št. 39.
Ifaknpovalna zadruga
r. z. z o. z. v Ljubljani,
Dunajska cesta št. 33 („BALKAN“)
priporoča svojim članom
nakup najrazličnejšega blaga!
izdajatelj: Ivan Mlinar.
Tisk Učiteljske tiskarne V, Ljubljani,
Odgovorni urednik: Maks Žagar,
premogovnika. Imel je služkinjo, delavci, ki so obdelovali njegovo polje, mu tresli sadje in stiskali mošt so bili plačani od premogovnika. Naročil je pri kolarju sani (Rodi) za več oseb, da se bodo mogli pozimi sankati; tudi to naj plača premogovnik. Vprašamo, ali je za vse to imel dovoljenje od Osrednjega ura-da mont. o.br. v Ljubljani? Prosimo Osrednji urad mont. obratov, da zadevo preišče, našo prošnjo ugodi m premesti krivce. Za vse to so priče na razpolago in želimo preiskave na licu mesta" Nato se je zborovanje zaključilo.
Celje. (Nesramno postopanje šolskih sester napram delavskim otrokom v osnovni šoli celjski.) Ker je svoječasno šolski svet celjski sklenil, da meščanska šola v Celju ne more prejemati otroke v šolo iz občine okolica Celje, ker ista baje k šoli nič ne prispeva radi tega je šola šolskih sester prenapoljena. Že pri prvem začetku šolskega leta se je delala otrokom delavskega stanu krivica na ta način, da so se sprejemale le one deklice v šolo, katerih starši so donašali mleko in druge stvari šolskim sestram. Delavski starši so pri tem grozno trpeli, ker niso mogli v šolo spraviti otrok. Nekaterim se je posrečilo, da so spravili otroke vzlic težkočam v šolo, kar pa seveda klerikalnim šolskim' usmiljenkam ni všeč. Začele so otroke preganjati. Dne 28. oktobra t. 1. so obdolžile učenko Anico Drobne, hčerko delavske vdove, da je vkradla 12 K, dasi ni najmanjšega povoda in dokaza za to; nagnale so jo takoj iz šole ter ukazale, da naj ne pride več v šolo. Na energično intervencijo s. Leskošeka so svojo trditev sicer umaknile, odišle v konferenčno sobo, od koder se niso vrnile. Skrile so se, ker nimajo čiste vesti. Skrajni čas bi bil, da bi se jim
šola odvzela ter Izročila javnemu učiteljstvu.
Savinjski most v Celju. O zgradbi nujno potrebnega novega mosta, se je že mnogo govorilo, razpravljalo, in tudi že pisalo. Ker pomeni zgradba novega mosta ne samo potrebo, da se bo po njem vozilo in hodilo, temveč bo na pravilnem in dobro premišljenem prostoru zgrajeni most dal mestu tudi drugo sliko. Dopisnik v „Novi Dobi“ nam je serviral še poleg znanih dveh projektov tretjega in sicer naj bi vodila cesta čez mestni vrt do ženskega kopališča in tam naj bi se napeljal novi most čez Savinjo v Jurčičevo ulico. Gotovo se je dopisnik oziral v prvi vrsti na finance in potem še le na razvoj mesta, katero se bo gotovo na isto stran razširilo. Pred očmi moramo imeti pri zgradbi tega mosta več razlogov, ki govore proti temu projektu. Most bi se na levem obrežju ne dal dobro razviti, ker bi imela glava mesta premalo prostora. Gotovo bi se dala uporabiti oba vrta na levem in :ia desnem kraju pri začetku Jurčičeve ulice. Ne smemo pa pozabiti, da je Celje kopališko mesto. In ravno v bližini tega projekta bo treba kopališče razširiti. Gotovo bo pa, če bi peljala cesta skozi mestni vrt, krasota našega lepega mestnega vrta trpela. Cesta proti Zidanem mostu se bo podržavila in potem tudi razširila. Da bo potem na njej vbodoče tudi večji promet je razumljivo. In če bi vozila v letnem času dnevno samo dva avtomobila, si lahko mislimo, kakšen bo mestni vrt. Kaj drugega bi bilo, če bi se napravila cesta z asfalta ali kamenitega tlaka. Sicer bi pa bil projekt, o katerem sem pisal, vendar cenejši od vseh drugih. Najbolj bo odgovarjal projekt, ki vodi skozi kaplanijo. Računati moramo na boljše čase, ko bo šala, če
se razdere kaka — stara bajta in se zgradi drugo lepo hišo. Veljal pa bo ta projekt vendar od vseh drugih največ. Ali se ni napravila napaka, da se je prodala hiša gostilne pri S mostu; kajti isti prostor se bo naj-| brž3 rabil. Lepo estetično siikc, bo j napravilo na obe strani projektira-| no obrežje, ker se bodo stare hiše j v Šolski ulici tekom časa obn.ile z
I	lepim obrazom proti nabrežju. Če ; bo peljala glavna cesta skozi seda-
i	nji glavni trg, se bo moraio računati ! z preložitvijo trga. Zidanje novega
I	mosta na prostoru starega, se mi ! zdi, da bi ne koristilo olepsanju tne-| sta.
Strnišče pri Ptuju. V petek 28. t. m. se je vršil shod podružnice lesnih delavcev, na katerem je poročal strokovni tajnik sodrug Bradeško. Obširno je razložil navzočemu delavstvu položaj v lesni industriji, o brezposelnosti, ki vlada v nekaterih panogah te industrije ter o vzrokih, ki brezposelnost povzročajo. Opozoril je delavstvo na razne mahinacije podjetnikov, ki gredo za tem, da se odpravi osemurni delavnik, poslabša bolniško in socijalno zavarovanje sploh ter vse druge so-cijalne pridobitve, ki si jih je delavstvo s težkimi boji in žrtvami priborilo. Pozval je navzoče člane naj razširjajo razredno zavest med indiferentnim delavstvom in naj agitirajo za strokovno organizacijo, ker le z močno organizacijo bo delavstvo v stanu obdržali že pridobljene pravice ter si nove izvojevati. Ko so še nekateri sodrugi posegli v debato, se je shod, ki je trajal dve uri, končal.
Središče. Poročali ste v „Na-preju“, da je bil pri nas dne 16. t. m. shod. To je pomota. Imeli smo pač sestanek, ker je bil ravno s. Kisovar pri nas. Shod pa priredimo v kratkem.
Zahvala.
V nedeljo, dne 23. t. m., ponoči jo izbruhnil na sedaj se ne-pojasnen način v skladiščn žvepla nase celulozne tovarne v Goričanah ogenj, ki se je bliskoma razširil na sosedne delavnice tovarniških profesijonistov. Le nadčloveškemu trudu naših tovarniških delavcev se je zahvaliti, da ogenj ni takoj preskočil tudi na tovarniško poslopje samo. Tem vrlim našim delavcem so točno prihiteli na pomoč proštov oljni gasiici iz Medvod, Freske, Pirnič in Sore, ki so se z vso požrtvovalnostjo udeležili obrambnega dela. Ker je pa vzlic temu postajala sila in nevarnost vedno hujša, prosilo je ravnateljstvo brzojavno za pomoč še gasilno in reševalno društvo v Ljubljani. Že ob 3. uri zjutraj bilo je društvo nalicu mesta ter je do poznega popoludneva vzorno in neummorno sodelovalo, dokler ni bila vsaka nevarnost odstranjena.
Častna dolžnost nam veleva, da izrekamo vsem tem vrlim društvom in pa seveda nič manj našemu požrtvovalnemu delavstvu na tem mestu najiskrenejšo zahvalo. Žalibog je postal delavec ! Jamnik žrtev človekoljubnega truda ter bomo vrlega mladeniča ohranili vedno v hvaležnem spominu. Našega iskrenega in dejanskega sočutja pa so lahko gotovi tudi ostali poškodovanci.
V Ljubljani, dne 31. oktobra 1921.
Mm jiiitii Mn, Goiita in"" ::
Avg. Agnola
Ljulilp, Majska testa 11
pripereia ?ve|o zalego
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov iu vseh v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi.
^37^37^27^37^7^37
»r-....,-,,,- . ,   ---‘ —   -     »im' ■ —— --  —  - *
Razglas.
Pcštno ravnateljstvo v Ljubljani bo v pondeljek dne 14. novembra 1.1. ob 9. uri dopoldne v prostorih gospodarskega urada poštnega ravnateljstva „Tonhal!e“, Kongresni trg št. 9 prodalo na
lavni dražbi pol vagona škartnih spremnic,
t
ki imajo radi znamk precejšnjo filatelistično vrednost. Izlicitirano ceno in kolkovioo po lestvici III. je plačati takoj. Za odvoz spremnic skrbi kupec sam. — Če bi se dražbe udeležili manj kot trije dražitelji, se bo ista vršila dne 21. novembra 1.1. ob vsaki udeležbi.
V	Ljubljani, dne 26. oktobra 1921.