Terme Ptuj sm. HOlïLS & RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. - NAGRAJUJEMO NOVE IN ZVESTE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Štajerski TEDNIK Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. Aktualno Podravje • Ormoška optika na sodni tehtnici O Stran 2 Ptuj, petek, 11. decembra 2015 letnik LXVIII • št. 96 - Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski m Ptuj • Zakulisje prazničnega decembra Zapleti pri postavitvi drsališča Še nekaj dni nazaj se ni vedelo, kje oziroma ali sploh bo drsališče postavljeno. Na občini sicer pravijo, da dvoma o tem nikoli ni bilo, na Javnih službah pa, da so jih o tem obvestili šele pred nekaj dnevi. Kje in zakaj se je letos zataknilo? Več na strani 3. Podravje Ptuj • »Državi vračate dolg, nam ne plačujete!« O Stran 6 Kmetijstvo Haloze • Od 12 milijonov evrov v Haloze le 18.000 O Stran 7 www.tednik.si IStajerskitednik - Stajerskitednik RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °ich3 www. ra d i o-ptu j. si Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Smetiscna odisejada Ne da stagniramo - stopili smo korak nazaj NAGRAJUJEMO NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! 15 % popusta na dodatno GSM-opremo v poslovalnici Telemach, Domino center Ptn), ter 25 % popusta na servisne storitve, Gubfieva 23, Ptuj. Kupon velja za eno storitev, izkoristite ga lahko do konca decembra 2015. Štajerski TEDNIK miiiit iiiiii murnih Kuponček skupaj z naročniško številko in svojimi podatki izrežete ter ga z osebnim dokumentom v podjetju MDE Danilo Milošič, s. p., Trstenjakova ulica 5 a, Ptuj, da boste lahko koristili ugodnosti za ta. Informacije na tel. 02 778 70 70 ali info@mdeptuj.si PARADA 2015 V ZIV0 ■ športna dvorana OŠ Ljudski vrt na Ptuju! V SOBOTO, 26. decembra, ob 16. uri VEČ KOT 200 NASTOPAJOČIH! Predprodaja vstopnic: Radio - Tednik Ptuj, center Jager Ptuj in Center Jager Gorišnica Maoer satirio 4PMÍM, bftow Ulica Ii, 22« PttJ 2 Štajerski Aktualno petek • 11. decembra 2015 Podravje, Slovenija • Gripa in cepljenje Vedno manj ljudi se odloča za cepljenje V zadnjih tednih so že zaznani prvi primeri sezonske gripe, in ker se ta hitro širi, pričakujejo povečanje števila obolelih. In čeprav naj bi bilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za cepljenje proti gripi odloča premalo ljudi. Najizrazitejši je padec v zadnjih treh letih: v sezoni cepiva, nato pa le še po 115.600 odmerkov. Število uporabljenih pa je še bistveno nižje. Lani se je cepilo le 68.087 ljudi. NIJZ posamezno leto naroči toliko cepiva, kolikor naročil od cepiteljev oziroma zavodov, ki to izvajajo, prejme. Še vedno pa neki delež cepiva ostane neporabljen. Za letošnjo sezono proti gripi je bilo naročenega toliko cepiva, kot v preteklih sezonah, torej 115.600 odmerkov. „Na našem zavodu spodbujamo prebivalce, da se cepijo proti gripi, cepljenje priporočamo vsem prebivalcem, še posebej pa ogroženim skupinam: starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom in njihovim družinskim članom, majhnim otrokom (od šest mesecev do drugega leta starosti) in njihovim družinskim članom, nosečnicam in družinskim članom, posameznikom, ki čakajo na sprejeme na bolnišnično zdravljenje, zdravstvenim delavcem, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe, drugim delavcem v nujnih službah, ki so pomemb- Dobave cepiva proti gripi za zadnjih pet sezon, vključno s stroški in dobaviteljem: • sezona 2011/2012 - 161.600 odmerkov (445.410 EUR), dobavitelj: Sanofi Pasteur, Francija • sezona 2012/2013 - 140.755 odmerkov (379.890 EUR), dobavitelj: Sanofi Pasteur, Francija • sezona 2013/2014 - 115.600 odmerkov (312.996 EUR), dobavitelj: Sanofi Pasteur, Francija • sezona 2014/2015 - 1 15.600 odmerkov (330.216 EUR), dobavitelj: Sanofi Pasteur, Francija • sezona 2015/2016 - 1 15.600 odmerkov (341.716 EUR), dobavitelj: Sanofi Pasteur, Francija ni za delovanje različnih dejavnosti," pojasnjujejo na NIJZ, kjer poudarjajo, da se virusi gripe stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Sicer pa po njihovih podatkih primerjave z drugimi dr- žavami kažejo, da je v Sloveniji precepljenost proti gripi med najslabšimi v državah EU. V pretekli sezoni se je skupaj cepilo 68.087 ljudi, od tega približno polovica, 30.106 zdravih, drugo so kronični bolniki. Največ se jih je cepilo v ljubljanski regiji, sledi podravska oz. mariborska regija (kamor spadajo tudi Ptuj, Ormož, Slo- Trend upadanja števila cepljenih proti gripi v Sloveniji 25ÛOOO 200000 50000 um moi iwt> mv> w um nu miru w aw venska Bistrica ...), in sicer se je za cepljenje odločilo 11.559 ljudi. Zelo podobno število cepljenih je tudi v celjski regiji, medtem ko imajo druge regije še bistveno nižjo precepljenost. Kot kažejo statistični podatki, je največji delež cepljenih po starosti nad 65 let. Od skupaj cepljenih 68.087 v lanski sezoni jih je 39.551 starih nad 65 let. Zanimivo je to, da s starostjo število cepljenih narašča. Število primerov, ko se cepijo otroci, je precej majhno (skupaj do 18. leta niti 900 primerov), nekaj manj kot 12.000 ljudi se je cepilo v starosti od 19 do 49 let, 15.713 pa v starosti od 50 do 64 let. Vsi drugi so torej starejši od 65 let. V zadnjih letih število cepljenih proti Uvodnik Je cena lokalne samostojnosti previsoka? Na občinskem in tudi na državnem parketu je že lep čas aktualna tema financiranje občin. Na veliko se praši okrog višine povprečnim - zneska na prebivalca za obvezne naloge, ki ga občine dobijo od države. Vlada je namreč določila povprečnim za prihodnje leto v višini 522 evrov, kar je po mnenju županov - pa tudi računskega sodišča - veliko premalo za pokritje stroškov zakonsko določenih nalog. Nekateri tako že opozarjajo, da manjše občine na periferiji ne bodo zmogle poplačati obveznosti, kar bo torej pomenilo počasno umiranje na obroke. Očitno je, da je sedanja vlada izbrala poskus prisile kot pot, da se občine le začnejo združevati. V Sloveniji imamo 212 občin, prav toliko županov, več kot 3.000 občinskih svetnikov ter veliko število zaposlenih na občinah. Veje lokalne samouprave so zagotovo preveč razvejane. Aparati, ki delujejo na občinah, poberejo veliko davkoplačevalskega denarja. Ena izmed občinskih anomalij je tudi ta, da ima polovica občin manj prebivalcev od zakonsko določene meje 5.000. Manjše občine pa zagotovo pomenijo večje stroške občinske uprave na prebivalca. Skratka, cena lokalne samostojnosti je visoka, vprašanje, ali ni celo previsoka. Če pogledamo drugo plat medalje, pa ne gre prezreti, da seje kakovost življenja v lokalnih skupnostih - predvsem v manjših - bistveno izboljšala. Marsikateri zaselek in vas je dobil več kilometrov asfaltiranih cest, pločnikov in razsvetljave. Odročni kraji dobivajo vodovod in kanalizacijo. Rastejo šole, vrtci in drugi javni zavodi, tudi industrijske cone. Srž celotne problematike razdrobljenosti občin pa privre na plan pri večmilijonskih skupnih projektih občin. Župani so nemalokrat neenotni, ne znajo najti skupnega jezika. Zato pa je po vodi splavalo že nekaj izjemnih projektov, ki bi prispevali k bistveno večji kakovosti življenja vseh občanov. Ne nazadnje, kaj pomenijo kilometri asfaltiranih cest do zadnjih hiš v vasi, če pa delovnih mest ni... Monika Levanič PtujOrmož • O zahtevku za vračilo evropskih sredstev Ormoška optika na sodni tehtnici Po enem letu od prvega naroka se je v začetku tedna nadaljevalo sojenje v zvezi s sporom med Republiko Slovenijo (RS) in občino Ormož. Država od občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž zaradi domnevnih nepravilnosti pri projektu gradnje optičnega omrežja terja povračilo 1,8 milijona evrov evropskih sredstev. Zagovornik občine Ormož Aleksij Mužina je na obravnavi uvodoma povedal, da tožena stranka trdi, da zahtevek RS za vračilo denarja ni utemeljen in se z njim ne strinjajo. Nadalje je vprašanje, ali je na podlagi pogodbe, sklenjene med RS in občino Ormož, dopustno uveljavljati finančne popravke - glede na to, da je država vsa izplačila sredstev preverila. Vprašanje je tudi, če je dopustno uveljavljati pavšalne finančne popravke (v odstotkih). Odvetnik Mužina je sodišču predložil šest odločitev Vrhovnega sodišča RS, pri katerih je sodišče dopustilo možnost revizije. Če bi se ugotovilo, da bi bilo tudi v ormoškem primeru smotrno oz. relevantno najprej izvesti revizijo, sodišču predlaga prekinitev postopka. Odvetnik občine Ormož je prepričan, da so izpolnjeni tudi pogoji zastaranja, saj da roki tečejo od časa, ko naj bi se domnevne nepravilnosti izvršile. Državna pravobranilka je navedbe odvetnika Mužine prerekala, za odločitve Vrhovnega sodišča glede revizij, ki jih je odvetnik predložil sodišču, pa dejala, da jih bo potrebno prebrati, ali so bile izdane za identične oz. podobne primere, kot je dotični pravni postopek. »Če se bo izkazalo, da je Vrhovno so- dišče dopustilo revizijo v identičnih primerih, kot je ormoški, prekinitvi postopka načeloma ne nasprotujemo,« je dejala pra-vobranilka. Na ponedeljkovi glavni obravnavi je sodišče zaslišalo ormoškega župana Alojza Soka. Med zaslišanjem je župan poudaril, da je prepričan, da pri Foto: Črtomir Goznik Fotografija je simbolična. projektu niso naredili nobene napake. Čeprav se je projekt razširil in se je njegova vrednost povišala, niso razmišljali, da bi šli v nov razpis za izvajalca del oziroma v iskanje zasebnega partnerja pri projektu. Glede na vrednost projekta bi razpis bilo treba objaviti v uradnem listu EU. »Da bi morali to storiti, smo izvedeli šele lani. Ko sta se obseg in vrednost projekta razširila, smo z že izbranim zasebnim partnerjem šli v konkurenčni dialog (oz. pogajanja). Nobene stvari nismo naredili mimo ministrstva, za vse smo se posvetovali z njimi. Vedeli so za vsak naš korak, o vsem so bili obveščeni. Trdno sem prepričan, da s projektom nismo nikogar oškodovali,« je na sodišču povedal župan Sok. Okrožna sodnica Milena Vajda je za nadaljevanje glavne obravnave določila 20 . januar 2016, ko bodo zaslišali direktorico Urada RS za nadzor proračuna Natašo Prah. Po tej obravnavi se bo sodišče odločilo, ali bo sodni postopek nadaljevalo ali prekinilo. Mojca Zemljarič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Vir: N JZ petek • 11. decembra 2015 Aktualno Štajerski 3 proti gripi cepljenje najučinkovitejša zašita, se po podatkih 2011/2012 je bilo nabavljenih 161.600 odmerkov Za cepljenje se odloča premalo zdravstvenih delavcev Še vedno pa se očitno cepi premalo tudi starejših ljudi. „Delež cepljenih proti gripi se je v sezoni 2014/2015 ponovno znižal (3,3 %) in zajel le 10,9 % starih 65 let in več. V programu cepljenja in zaščite z zdravili je ir-.* V * - •-- 1 gripi upada. Cepijo se večinoma starejši od 65 let. cepljenje proti gripi, poleg kroničnim bolnikom, posebej priporočeno tudi zdravim osebam, starim 65 let in več, otrokom starim od 6 do 23 mesecev in nosečnicam, saj je pojavljanje zapletov bolezni v teh skupinah pogostejše kot v ostali populaciji. V Programu je opredeljeno tudi, da je cepljenje proti gripi, poleg že omenjenih dveh starostnih skupin, posebej priporočljivo za kronične bolnike. Sem uvrščamo osebe, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, jeter, živčno-mišične in vezivne bolezni, maligna obolenja, sladkorno bolezen, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov, bolezni, ki slabijo imunski odziv, in otroke, ki so dlje časa zdravljeni s salicilati. K dvigu precepljenosti proti gripi z zgledom bistveno premalo prispevajo tudi zdravstveni delavci, saj je delež cepljenih v tej skupini še vedno prenizek," so pojasnili na Centru za nalezljive bolezni. V Sloveniji se je lani cepilo le 9.869 zdravstvenih delavcev, tudi število cepljenih nosečnic je zelo majhno, saj se jih je v minuli sezoni cepilo le 140 v celi državi. Tveganje bolezni ali tveganje cepiva? V čem je razlog, da se Slovenci ne odločajo za cepljenje v tolikšni meri, kot bi si to želeli na NIJZ, bi težko ugibali. Sodeč po Cepljenje stane 7 ali 12 evrov Za kronične bolnike, nosečnice in starejše od 65 let je cena cepljenja proti sezonski gripi 7 evrov, za ostale 12 evrov. Za gripo vsako leto zboli približno 10 % prebivalcev, bolezen pa večinoma (pri zdravih ljudeh) poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z znaki obolenja dihal in bolečinami v mišicah in sklepih. vsakoletnih razpravah pa lahko sklepamo, da so med razlogi tudi okrnjeno zaupanje v cepljenje in strah pred morebitnimi stranskimi učinki. Enotnega mnenja o tem, ali cepiva lahko povzročijo resne stranske učinke, sicer ni. Mnogi pa poudarjajo, da se je pri cepivih smiselno vprašati, kdo je finančno podprl njihov nastanek, kakšne študije so bile izvedene in na kolikšnem številu ljudi ter na kakšen način je dokazana varnost cepiva. Sicer v Sloveniji po podatkih NIJZ beležimo zelo malo primerov stranskih učinkov, med 5 in 20 primeri letno. Najpogosteje gre za rdečino in bolečino na mestu cepljenja, včasih tudi vročino in slabo počutje. Številni pa se soočajo tudi z vprašanji o smiselnosti cepljenja, saj je učinkovitost odvisna med drugim tudi od tega, kakšen virus kroži in kakšna je sestava cepiva. Kot poudarjajo na NIJZ, učinkovitosti ni mogoče napovedati. Ne glede na to pa cepljenje priporočajo. Dženana Kmetec Ptuj • Kdaj bo odprto drsališče Drsališča še ni: tehnični razlogi ali nesoglasja akterjev? Da so bile letos stvari okrog postavitve drsališča na Ptuju negotove, so nam potrdili tudi na Javnih službah Ptuj. Še nekaj dni nazaj se bojda ni vedelo, kje oz. če sploh bo to postavljeno. Na občini sicer pravijo, da dvoma ni bilo in da so že zdavnaj vedeli, da drsališče bo, na Javnih službah pa, da so jih o tem obvestili šele pred nekaj dnevi. Je torej šlo za komunikacijski šum, slabo organizacijo ali za kaj tretjega? Ker so se v zadnjih tednih pojavljali različni predlogi, kje naj bi letos decembrski dogodki na Ptuju potekali in kje naj bo postavljeno drsališče, so se stvari očitno tako zapletle, da so nekateri akterji stvari v celoti prepustili odgovornim na ptujski občini, ki imajo zadnjo besedo. Kot je pojasnil Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj, so vsako leto v njihovem podjetju (ki je v 100-odstotni lasti ptujske občine) sodelovali pri organizaciji in izvedbi dogodkov. „Letos pa je organizacijo pre- vzela Mestna občina Ptuj, mi sodelujemo le s svojo opremo in pomagamo pri urejanju infrastrukture. Programski del letos ni v naši domeni. Res pa je, da smo zelo dolgo čakali na navodila in konkretne odgovore, kaj in kje se bodo dogodki sploh odvijali, kar je tudi razlog, da drsališče ni bilo prej postavljeno," je pojasnil Hodnik. Ker je v torek dejal, da se drsalke šele brusijo in da čakajo na nekatere tehnične dele, ki so nujno potrebni za postavitev drsališča, smo ga vprašali, zakaj so sploh čakali na december, da začnejo urejati te zadeve oz. zakaj za to niso poskrbeli prej. „Problem je v tem, da sami nismo vedeli, ali drsališče sploh bo in smo čakali navodila občine. Zakaj bi drsališče postavljali in si povzročili stroške, če pa so bile stvari nedorečene," zakasnitev pri postavitvi drsališča opravičuje direktor Javnih služb Ptuj. Za razliko od Hodnika pa na občini trdijo, da je bilo ves čas jasno, da drsališče bo. Zapisali so: „Dogovor za drsališče je bil ves čas v teku z Javnimi službami Ptuj, ki so bile obveščene, da se v okviru Ptujske pravljice postavi drsališče." Komunikacijski šum ali kaj drugega, dobra novica je, da drsališče bo postavljeno, delovati naj bi začelo ta teden, čeprav je župan Miran Senčar njegovo odprtje napovedal že za minuli teden. Ne bo pa to pokrito, kot je bilo lani. Hodnik pojasnjuje, da so imeli velike težave s težkim snegom, kar naj bi bil razlog, da letos strehe ne bo. „Dogodki v sklopu Ptujske pravljice se letos selijo s tržnice na Mestni trg, zato je bila ideja, da drsališče postavimo v neposredni bližini. Razmišljalo se je tudi o Lackovi ulici. A ker bi s tem zaprli promet, je prevladala odločitev, da bo to ponovno na tržnici," še dodaja Hodnik. Sicer pa so Javne službe letos mestne ulice in trge okrasile s 85.856 lučkami. Te bodo prižgane od 1. decembra letos do šestega januarja naslednje leto. Kar se tiče samega programa, pa ga bodo soustvarjali številni, tako zavodi, društva kot javna podjetja in organizacije. Organizatorji in soorganizatorji prireditev so: Mestna občina Ptuj, Javne službe Ptuj, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna enota Ptuj, Društvo prijateljev mladine Ptuj, Turistično društvo Ptuj, ZRS Bistra Ptuj -RD, Vrtec Ptuj, ptujske osnovne šole, Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj, kulturno-umetniška društva ter drugi javni zavodi in organizacije. Dženana Kmetec Kdaj bodo lahko letos Ptujčani in okoličani končno „zadrsali"? Foto: CG 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 11. decembra 2015 Slovenija, Podravje • Slovenski otroci na petem mestu po številu najdebelejših Debeli otroci večkrat zbolijo Slovenski otroci so na petem mestu najbolj debelih otrok med 39 sodelujočimi državami, je pokazala raziskava Z zdravjem tavljajo večjo verjetnost pojava različnih kroničnih boleznih. Po podatkih mednarodne raziskave, ki jo izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), se Slovenija po deležu prekomerno težkih in debelih 15-letnikov uvršča na 5. mesto med 39. sodelujočimi državami. Glede na razsežnost problematike po besedah Vide Turk iz NIJZ lahko že govorimo o epidemiji debelosti. „Podatki kažejo, da je prekomerno težkih in debelih več fantov (23 %) kot deklet (13 %). Podobno kažejo podatki Fakultete za šport, kjer se na podlagi merjenih podatkov iz športnega kartona že več desetletji analizirajo trendi prekomerne telesne teže in debelosti slovenskih šolarjev na osnovi IOTF-krite-rijev. Delež prekomerno težkih in debelih otrok in mladostnikov se je v zadnjih tridesetih letih podvojil. Povečanje je izrazitejše pri fantih, saj se je delež prekomerno težkih dečkov v tem obdobju povečal s 13,3 % na 19,9 %, delež debelih pa se je povečal z 2,7 % na 7,5 %. Podatki kažejo, da imamo tudi normalno težke otroke, ki nimajo dovolj mišične mase in posledično niso dovolj zmogljivi." Nekoliko bolj vzpodbudni pa so zadnji podatki, ki kažejo, da se je trend povečevanja debelosti v zadnjih letih nekoliko zaustavil, in sicer pri fantih leta 2010, pri dekletih pa leta 2011, podobno se ugotavlja tudi pri predšolskih otrocih. 41 % kroničnih bolezni, povezanih s prehranskimi dejavniki tveganja Čezmerna hranjenost in debelost otrok in mladostnikov vplivata na slabšo kakovost življenja, krajšo pričakovano življenjsko dobo otrok in večjo verjetnost pojava različnih kroničnih nenalezljivih bolezni. Debelost je namreč povezana z večjim tveganjem za nastanek sladkorne bolezni ter bolezni srca in ožilja, kot so zamašče- Hitro do zdravnika, hitreje nazaj Mar ne bi bilo vse enostavnejše, če bi si lahko zagotovili hiter dostop do zdravnika specialista ter bili brez skrbi, koliko vas bodo stali vsi potrebni posegi, medtem ko bivamtermin in ustrezno obravnavo pomagali poiskati za to usposobljeni strokovnjaki? Celovita zdravstvena obravnava Triglav, Zdravstvene zavaro-valnicevam ponuja rešitev. Celovita zdravstvena obravnava združuje dve vrsti zavarovanj. Pri zavarovanju specialistično ambulan-tnega zdravljenja vam bo zavarovalnica krila stroške specialistične obravnave, pripadajočih diagnostičnih postopkov, stroške posegov v dnevni bolnišnici oziroma ambulanti, predpisanih zdravil na beli recept ter ambulantne rehabilitacije. Zavarovanec lahko zdravstvene storitve iz tega zavarovanja uveljavlja pri izvajalcih v Sloveniji ali drugih državah EU. Zavarovanje operacij pa vam omogoča izplačilo denarnega nadomestila za izvedbo več kot 700 različnih primerov operacij, izvedenih v Sloveniji ali drugih državah EU in Švici. Mesečna premija od 17,90 evrov dalje Celovita zdravstvena obravnava vam zagotavlja hiter dostop do zdravnika specialista in drugih zdravstvenih storitev. Osebje na Zdravstveni točki vam bo nudilo vse potrebne informacije o mreži izvajalcev, s katerimi ima Triglav, Zdravstvena zavarovalnica vzpostavljeno poslovno sodelovanje, vam pomagalo pri organizaciji termina obravnav in vam olajšalo izbiro najustreznejše poti do želenih zdravstvenih storitev. Cena zavarovalnega paketa se pri odraslih giblje od 17,90 EUR/ mesec, odvisna pa je od starosti zavarovanca in izbrane soudeležbe. V primeru zavarovanja celotne družine zavarovalnica ponuja tudi posebne družinske popuste. Vse informacije o Celoviti zdravstveni obravnavi lahko dobite na Zdravstveni točki na 080 66 22 11 ali tocka@zdravstvena.net in na spletni strani www.enostavnodozdra-vnika.si. oglasno sporočilo | Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d. Hitro do zdravnika, hitreje nazaj. Do specialista v manjkot 3 tednih. Celovita zdravstvena obravnava -J\ Zdravstvena točka Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d. triglav www.zdravstvena.net nost jeter, povišan holesterol v krvi, povišan krvni tlak in zgodnje aterosklerotične spremembe na žilju, našteva Tur-kova in še doda; „Ocene kažejo, da kar 25 % debelih otrok trpi za glukozno intoleranco, otroci z razvitim diabetesom tipa II pa lahko izgubijo 17 do 26 let pričakovane življenjske dobe." Po izračunih je kar 41 % kroničnih nenalezljivih bolezni pomembno povezanih s prehranskimi dejavniki tveganja, pri 38 % pa prehrana igra ključno vlogo pri nastanku teh bolezni. Debeli otroci in mladostniki imajo lahko tudi slabšo samopodobo. Zato je zdravo prehranjevanje in redna telesna dejavnost med odraščanjem izjemnega pomena, saj zagotavljata optimalno rast in razvoj, izboljšujeta počutje in delovno storilnost kasneje v odrasli dobi, dolgoročno pa predvsem krepita zdravje, počutje, kakovost življenja in prispevata k aktivnejšemu in zdravemu staranju. Za prehrano otrok v prvi vrsti odgovorni starši Kot še pravi Turkova, določeni prehranski vzorci spadajo med dejavnike tveganja, ki ogrožajo zdravje ter povzročajo večjo obolevnost in celo prezgodnjo smrt. Kako pa se posameznik prehranjuje, je odvisno od mnogih dejavnikov (npr. od znanja, odločenosti posameznika, da se bo zdravo prehranjeval, možnosti za zdrave izbire). A kot opozarja, so za prehrano otrok v prvi vrsti odgovorni starši, zato naj primerno poskrbijo zanje. Na pre-hranske navade otrok pa poleg domačega močno vpliva tudi šolsko okolje. „Začetek prekomerne hranjenosti in debelosti je najprej povezan z nezdravimi prehranskimi navadami v družini, v obdobju mladostni-štva pa se pretirano hranjenje povezuje z iskanjem nadomestkov v hrani in z ugodjem, ki ga uživanje hrane prinese. Hrana ima torej psihološki in socialni pomen in vpliva na trenutno počutje, razpoloženje in kognitivne zmožnosti ter na njihovo samopodobo. Hrana je v otrokovem doživljanju povezana s prvimi zadovoljujočimi občutji in mu lahko ostane še kasneje v podzavesti kot prispodoba ugodja, zadovoljenosti in tolažbe. Hrana lahko že zgodaj dobi vlogo nagrade ali kazni, postane sredstvo dokazovanja skrbi, naklonjenosti, podkupovanja ali izsiljevanja. Tudi zunaj Milijon evrov za dva projekta Ministrstvo za zdravje skupaj s strokovnjaki iz NIJZ sodeluje v projektih, ki spodbujajo zdravo prehranjevanje otrok, to je npr. Shema šolskega sadja in zelenjave, ki se izvaja v večini slovenskih osnovnih šol. Drugi projekt, ki se mu pridružuje ministrstvo pa je Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je letos potekal že peto leto. „Oba navedena ukrepa se izvajata v sodelovanju treh ministrstev; kmetijskega, šolskega in zdravstvenega. Ministrstvo za kmetijstvo sofinancira nakup živil v višini približno 870.000 evrov za shemo šolskega sadja in zelenjave ter okvirno 130.000 evrov za Tradicionalni slovenski zajtrk," so sporočili z ministrstva ter še dodali, da so pred leti izpeljali medijsko kampanjo za zmanjševanje uživanja soli v živilih, ciljano na celotno populacijo, s svojimi strokovnimi usmeritvami pa sodelujejo tudi pri izvajanju projektov, ki jih delno sofinancira EU, npr. program »Sveže in naravno«, ki ga izvaja GIZ Slovenska zelenjava. Koliko sredstev so namenili za te naštete projekte, pa nam niso znali petek • 11. decembra 2015 Tednikov objektiv Štajerski 5 otrok za kroničnimi boleznimi povezano vedenje. Večina debelih otrok ostane debelih tudi v odrasli dobi, pri debelih otrocih pa zdravniki specialisti ugo- Foto: Črtomir Goznik družine se hrana vključuje v medosebne odnose na različne načine." Ne nasedajte na modne shujševalne nizkokalorične diete Če ima otrok prekomerno telesno težo, se o tem posve-tujmo z zdravnikom, še svetuje. Otrok naj hujša pod zdravniškim nadzorom v skladu s strokovno doktrino, usmerjeno v somatsko in psihično komponento. Tako zdravljenje poteka v |l v na več načinov, z dietoterapijo, fizično aktivnostjo, spremembo življenjskega sloga. Nikar pa ne nasedajte na številne »modne« shujševalne, nizkokalorič-ne diete z različnimi imeni, ki niso strokovno vodene, še opozarja: „Lahko so energijsko zelo omejene in obljubljajo hitro hujšanje. Pri hitrem hujšanju zgubljamo predvsem mišično maso in vodo, maščobnega tkiva pa zelo malo. Po navadi ne prinašajo trajnega uspeha, niso pestro sestavljene in ne vsebujejo dovolj nujno potrebnih esencialnih hranilnih snovi za naše telo. »Modne« shujševalne diete, kot primer nepravilno izbranega modela prehranjevanja, lahko pripelje do pomanjkanja posameznih hranil, to pa naprej v bolezen (npr. slabokrvnost), psihične spremembe, motnje krvnega obtoka ter srčnega utripa itd. ter do jo-jo efekta, kjer telesna teža po koncu dietnega prehranjevanja naraste pogosto celo nad prvotno vrednost. Lahko pa nas privedejo celo do pre-hranskih motenj." Zmanjševanje telesne teže pri debelih otrocih in mlado- Delež različno prehranjenih otrok po regijah v letu 2013 ■ Podhranjenost ■ Normalno prehranjenost ■ Preddebelost ] Debelost 20,9% 10,1% Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhodna Slovenija Osrednjeslovenska Gorenjska Notranjsko-kraška Goriška Obaino-kraška Vir: podatkovna zbirka SLOFit - Športnovzgojni karton 1988-2013 19,4% 6.6 20,1% 7,1% stnikih mora biti dolgoročno učinkovito, zato je nujna njihova obravnava v sklopu okolja, v katerem živijo. Družinsko okolje je v tem primeru izredno pomembno in dolgoročno vpliva na otrokovo vedenje vključno s prehranskimi in gibalnimi navadami, kar je treba upoštevati. „V Sloveniji so že razviti programi, ki obravnavajo prekomerno telesno težke in debele odrasle, te programe bi bilo smiselno nadgraditi na ta način, da bi bil program prilagojen tudi otrokom in mladostnikom, s tem pa bi bili ti programi medsebojno komplementarni in učinkoviti. Učinkoviti programi vključujejo poleg otrok oz. mladostnikov tudi njihove starše, saj ponavadi otrokove prehranjevalne navade zrcalijo družinske navade." Področje zdrave prehrane pogosto tema nacionalnih politik Glede na razširjenost problematike je sicer v zadnjih desetletjih področje zdrave prehrane pogosta tema nacionalnih politik in mednarodnih organizacij (Svetovne zdravstvene organizacije, Svetovne organizacije za hrano, Evropske unije, itd.). Julija letos je DZ RS potrdil Resolucijo o Nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 20152025, ki jo je sooblikoval NIJZ v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in drugimi. „Resolu-cija prvič združuje ukrepe na področju zdravega prehranjevanja in ukrepe za spodbujanje vsakodnevne telesne dejavnosti, v želji po več zdravja, boljši kvaliteti življenja ter zmanjšanju kroničnih bolezni in debelosti. V resoluciji so zajeti ukrepi zdravega prehranjevanja in redne telesne dejavnosti od najzgodnejšega obdobja življenja in vse do starosti. V okoljih, kjer otroci in mladostniki preživijo večino svojega časa (doma, v vrtcu, v šoli, v lokalni skupnost), je pomembno, da jih podpremo z zdravimi izbirami. Za dosego tega pa je treba izvesti ukrepe, ki jih predvideva desetletni nacionalni program za izboljšanje zdravja otrok. Med pomembnejšimi ukrepi so: uskladitev prehrane otrok in mladostnikov v vrtcih in šolah v skladu s prehranski-mi smernicami in priporočili; spreminjanje sestave živilskih izdelkov (preoblikovanje) z zniževanjem vsebnosti sladkorjev, sladil, trans-maščobnih kislin, nasičenih maščob ter jedilne soli; krepitev učinkovitih projektov (npr. Shema šolskega sadja in zelenjave, Tradicionalni slovenski zajtrk) z izborom priporočenih lokalno pridelanih živil; priprava smernic za omejevanje trženja nezdravih izbir otrokom; spodbujanje uživanja pitne vode ter vsakodnevne telesne dejavnosti." V Sloveniji imamo sicer po besedah Turkove kar nekaj dobrih programov za ozaveščanje otrok in mladostnikov o zdravem načinu prehranjevanja, npr. Model zdrav življenjski Na kratko slog, ukrep Shema šolskega sadja in zelenjave, Tradicionalni slovenski zajtrk, uvajanje prehranskih vsebin v šolski ku-rikul. Dobre učinke pa dobimo tudi pri sistemskih ukrepih, kot so zdrava in uravnotežena prehrana v šolah in vrtcih, ki je tudi vzgled šolarjem za zdravo prehranjevanje. V zdravstvenem sistemu pa v okviru zdravstvenega varstva pri rednih sistematskih pregledih poteka vzgoja za zdravje za šolske otroke in mladostnike, ki vključuje tudi področje zdrave prehrane. Monika Levanič Ptuj * Društvo Sožitje Ptuj, ki združuje 95 oseb z motnjami v duševnem razvoju in 150 njihovih svojcev, je tudi letos za svoje člane pripravilo veliko miklavževanje v gasilskem domu v Skorbi. Očitno so bili pridni, saj jih je prvi dobri mož lepo obdaril. December bo kot vsako leto tudi tokrat pri njih še posebej pester, saj so minuli teden organizirali miklavževanje, v sredo pa so tisti, ki so v Varstveno-delovnem centru, obiskali tudi prestolnico. Vse, ki jih zanima, kako delujejo in kaj počnejo, pa vabijo tudi na svojo stojnico, ki jo imajo v decembru postavljeno v Q-cen-tru. Svoje unikatne izdelke ponujajo tudi na Rajšpovi, na svojem sedežu, kjer imajo trgovino, v kateri ponujajo številne izdelke, primerne tudi za obdarovanje najbližjih. DK Otroška rekreacija Foto: RM Gorišnica * Gorišniška Športna zveza je v začetku oktobra sprejela odločitev, da v okviru projekta Gorišnica se giblje ponovno organizira telovadbo za otroke. Da je bila odločitev pravilna, kaže vedno večji obisk malčkov, ki telovadijo pod vodstvom zakoncev Saša in Tanje Majerič. Brezplačne vaje so vsak četrtek med 17. in 18. uro. Na prvem terminu se je zbralo 10, na zadnjem pa že več kot 20 otrok. Ta rekreacija poteka že sedmo leto, izvaja pa se samo v jesenskem in zimskem času, od oktobra do konca marca. Namen otroške vadbe je otroke spoznati z različnimi športnimi zvrstmi . Za začetek se izvajajo elementarne igre in naravne oblike gibanja, nato sledijo športi in igre z žogo. Vse aktivnosti temeljijo na igri in dobrem počutju otrok v želji, da bi vsak otrok našel šport, ki ga še posebej veseli. RM Foto: DK 6 Štajerski Podravje petek • 11. decembra 2015 Ptuj • Bolnišnica dobaviteljem dolguje več kot 4 milijone evrov „Državi vračate dolg, nam ne plačujete!" Medtem ko je lani v prvih devetih mesecih ptujska Bolnišnica izkazovala 700.000 evrov težek primanjkljaj, so letos številke bistveno bolj optimistične, saj imajo v enakem obdobju 18.000 evrov presežka prihodkov nad odhodki. A to je le kaplja v morje celovitemu vpogledu v njihovo finančno stanje. Iz preteklih let imajo namreč še vedno kumulativno izgubo 6,5 milijona evrov. Svet zavoda budno spremlja dogajanje v ptujski Bolnišnici, ki je lani obeležila 140-letnico delovanja. Vsi se zavedajo, da je sedanje stanje posledica napačnih odločitev in potez v preteklosti. Vodstvo se po najboljših močeh trudi stvari postaviti na pravo pot. Ena izmed največjih težav ptujske Bolnišnice je tudi v tem, da je bila ta v preteklosti s svojimi programi premalo plačana s strani zdravstvene zavarovalnice. Tako od zdravstvene zavarovalnice kot od države so dobivali polovico manj sredstev kot primerljive bolnišnice. Te težave naj bi se pojavljale tudi zaradi malomarnega kodiranja, zato je bila utež, po kateri bolnišnice dobivajo plačilo za svoje programe, premalo priznana. Letos naj bi na račun tega, da so jim uspeli priznati višji znesek za izvedbo programov, dobili kar 600.000 evrov več. In najpomembnejša vprašanja ostajajo: kako to pokriti in državo prepričati, da pri tem aktivno pomaga, ter kako doseči, da bodo dolgovi do dobaviteljev plačani v rokih? Da so poslovni rezultati v primerjavi z lanskim letom boljši in da sledijo zastavljenim ciljem v finančnem načrtu, je na seji sveta zavoda Bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj minuli teden izpostavil direktor tega zavoda Andrej Levanič. „Seveda pa se likvidnostna situacija s tem še ni bistveno izboljšala, tako da trenutno svojim dobaviteljem dolgujemo malo čez 4 milijone evrov zapadlih obveznosti, ki jih poravnamo nekje v obdobju 120-150 dni. Precej smo povečali investicijsko aktivnost, tako da smo ob koncu lanskega leta nabavili tri nove UZ-aparate, letos dva sodobna digitalna RTG-apa-rata skupaj z ustrezno ureditvijo prostorov za njihovo delovanje," je na seji sveta zavoda minuli teden povedal direktor ptujske Bolnišnice. Kljub težkemu finančnemu stanju so namreč prepričani, da so investicije v opremo in kader nujne za dobro oskrbo pacientov. Želeli bi si jih še veliko, a so zelo zadovoljni že s tem, kar jim je v zadnjem letu uspelo. Zamenjujejo namreč tudi 20 let staro opremo, amortizacija te pa je v ptujski bolnišnici kar 90-odsto-tna. Nekaj izboljšav je v zadnjih mesecih tudi na področju pridobivanja kadra, še vedno pa mrzlično iščejo nekatere profile zdravnikov specialistov. Največ težav je na oddelkih internistike in anestezije. „Smo pa na dobri poti, končno nam je uspelo dokazati, da Ptuj ni le predmestje Maribora," je med drugim izpostavil Levanič. Estetska kirurgija -ustvarja dobiček ali izgubo? Prvič so bili na tokratni seji sveta zavoda Bolnišnice Ptuj prisotni tudi trije novi člani, ki jih je na septembrski seji imenovala vlada RS. To so Miran Golub, Julija Karlovšek in Elda Gregorič Rogelj. Ti so imeli precej vprašanj, kar se tiče poslovanja in programov. Glavni finančnik Boris Kmetec in Andrej Leva-nič sta novim članom sveta pojasnil številne dejavnike, ki so vplivali na to, da so se znašli v nezavidljivem položaju. Kmetec je prepričan, da je nujno, da se čim prej najde ustrezna rešitev, ki jo vidijo v kreditu oziroma pomoči države, a jih ta vedno znova napoti na komercialne banke z oderuškimi obrestmi. Dnevno se namreč soočajo s pritiski dobaviteljev. Nekateri že po nekaj dneh zapadlosti računa grozijo, da z Bolnišnico ne bodo več sodelovali, spet drugi so zelo razumevajoči in jim, kot je dejal Kmetec, »gredo na roko«. A dolgoročno to ni rešitev. Vsi si želijo eno: da bi prišli na zeleno vejo in da bi vse račune poravnali v rokih. „Nekateri dobavitelji so glasni. Pravijo: državi lahko vračate, nam pa ne plačujete," je pojasnil glavni finančnik ter dodal, da je pet dobaviteljev takšnih, ki jim dolgujejo skoraj polovico celotnega zneska dolga, pri določenih presegajo tudi 180 dni plačila. „Eno je obrat, ki nam ga je uspelo doseči pri tekočem poslovanju, da stvari ne poslabšujemo dodatno. Stare zgodbe pa naš sistem sam nikoli ne bo mogel rešiti," je poudaril direktor ptujske Bolnišnice in dodal, da se sicer zakonskih rokov ne morejo držati, držijo pa se pri plačilu dobaviteljem vsaj konsenza, ki so ga z njimi dosegli. In prav zato, da bi se finančno stanje izboljšalo, iščejo tudi različne vire prihodkov. Tu so pomembni tudi dodatni programi, ki lahko prinesejo tudi pozitiven finančni učinek. S tem namenom so ponudili tudi estetsko kirurgijo, ki po besedah Leva-niča daje tudi dodano vrednost programom ptujske Bolnišnice. Je pa novo članico sveta zavoda Eldo Gregorič Rogelj zanimalo, ali je to tudi razlog, da so stroški zunanjih izvajalcev za 100.000 evrov višji kot lani in ali to pomeni, da se s tem programom namesto dobička ustvarja izguba. Direktor je dejal, da estetika predstavlja le en odstotek prihodkov, da so naredili 180.000 evrov prometa v devetih mesecih in da je od tega okrog 20 odstotkov dobička. „Če bi to pomenilo slabitev bolnišnice, tega zagotovo ne bi izvajali," je pojasnil Levanič. Dženana Kmetec Za urgentni center 1,9 milijona evrov iz državnega proračuna Z oktobrom je stekel program Telekap, nabavljena je hise-roskopska kamera in CTG-aparat za potrebe ginekološko-poro-dnega oddelka, pa nov fiksni in prenosni respirator za intenzivno enoto, prihodnji teden pa je načrtovan začetek delovanja programa Dora. Pri tem bo ptujska Bolnišnica postavila pomemben mejnik, saj bodo prvi zunanji izvajalec tega programa v državi. Najpomembnejša investicija v prihodnjih letih bo seveda urgentni center, ki ga je Ptuju vendarle uspelo priboriti. Ta je uvrščen v državno mrežo in bo zanj iz državnega proračuna zagotovljeno 1,9 milijona evrov, razliko - okrog 600.00 evrov -pa bo morala zagotoviti ptujska Bolnišnica sama. Stroji naj bi se pognali naslednje leto, zaključek del in odprtje urgentnega centra Ptuj pa načrtujejo za začetek leta 2017. Ptuj, Slovenija • Vsak je lahko Božiček za en dan Božiček za 9000 otrok Ni otroka na svetu, ki v teh dneh ne bi upal, da ga bo konec meseca obiskal Božiček. K nekaterim bo prišel, spet pri drugih bo zamudil ali pa bo bistveno skromnejši, kot si želijo. Da bi čim večje število otrok dočakalo svoje darilo pod smrekico, pa so poskrbeli tudi z akcijo Božiček za en dan, ki so se ji pridružili tudi Ptujčani. Akciji Božiček za en dan so se pridružili vsi, ki so želeli s svojim prispevkom nekomu polepšati letošnje praznike. Svojega Božička bo dočakalo 8.680 otrok iz Slovenije in BiH, ki svoja darila nestrpno pričakujejo, njihovi starši pa si teh ne morejo privoščiti. Darila, ki jih bodo dobivali otroci, so kreativna, posebna in predvsem polna srčnosti in dobrega namena. V projektu je sodelovalo več kot 80 centrov za socialno delo, varnih hiš, materinskih domov, osnovnih šol, vrtcev ter različnih društev, zavodov in organizacij, ki so priča stiski ljudi. Darila so do včeraj zbirali tudi na Ptuju, v Centru interesnih dejavnosti, ki pri projektu sodeluje že tretje leto. Do četrtka se je nabralo okrog 250 paketov. „Glede na izkušnje iz preteklih let pa pričakujemo, da se jih bo prav v zadnjem dnevu nabralo še veliko, veliko več. CID Ptuj je eno izmed več kot 40 zbirnih mest po Sloveniji," je pojasnila Mateja Lapuh, strokovna delavka na CID Ptuj. Darila, ki so jih pripravljali posamezniki, pa so bila raznolika. Je pa vsaka škatla vsebovala igračo, nekaj za osebno higieno, šolske potrebščine, kos oblačila in sladkarije. Kot pojasnjuje Lapuhova, so sodelujoči v tej akciji pokazali izjemno veliko kreativnosti in dobrosrčnosti. Dženana Kmetec Markovci • 15. miklavžev koncert 15 zaigranih skladb Člani Godbe na pihala občine Markovci so letos pripravili že 15. miklavžev koncert. Gre za prireditev, ki jo mar-kovski godbeniki tradicionalno prirejajo vsako leto ob vstopu v praznični december. Pod vodstvom dirigenta Petra Gojkoška so zaigrali 15 skladb domačih in tujih avtorjev. Koncert so začeli s koračnico Aloj- za Krajnčana Na Rogli, končali pa z Avsenikovo Na Golici. Pri pesmi Med iskrenimi ljudmi je solo zapela Vanesa Tomažič. Pri nekaterih skladbah je igranje godbe spremljal klavir. Nanj sta zaigrala Nina Tomažič in Niko Kostanjevec. Obiskovalce je skozi koncert z zanimivimi govornimi vložki in napovedmi spremljal akademski igralec Slovenskega mladinskega gledališča Blaž Šef. Tudi letos so vsi nastopajoči navdušili obiskovalce koncerta. MZ Foto: CG Foto: MZ petek • 11. decembra 2015 Podravje Štajerski 7 Podravje, Slovenija • Na razpis za mlade prevzemnike se je prijavil zgolj en haloški kmet Od 12 milijonov evrov v Haloze le 18.000! Da se starost nosilcev kmetij iz leta v leto povečuje, naslednikov na kmetijah pa zaradi depopulacije mladine ni, opozarjajo v Iniciativnem odboru za kmetijski in gospodarski razvoj Haloz. Čeprav je kmetijsko ministrstvo letos objavilo razpis za pomoč mladim prevzemnikom kmetij, pa je denar s tega razpisa, opozarjajo v iniciativi, za haloške kmete nedosegljiv. Da bi se mladi odločili k pre-vzetju kmetij, je ministrstvo konec julija objavilo razpis, ki se je končal sredi septembra. Upravičenci so bili mladi kmetje, ki so na dan oddaje vloge na javni razpis stari od 18 do vključno 40 let, in imajo ustrezno znanje in usposobljenost ter prvič vzpostavljajo kmetijo. Okvirna višina razpisanih nepovratnih sredstev je znašala do vključno 12 milijonov evrov. A kot opozarjajo v iniciativi, so bili haloški kmetje tudi za ta sredstva prikrajšani: »Kot že omenjeno, razpisi za nepovratna sredstva so za nas spet nedosegljivi. Vsi vstopni pogoji so za nas previsoki. Na primer razpis Pomoč za mlade kmete zahteva najmanj šest hektarjev primerljivih kmetijskih površin, kar v našem primeru pomeni 12 hektarjev travnikov. Povprečna kmetija v Halozah pa je velika 4,8 hektarja. In v Halozah, kjer se mladi s kmetij najbolj odseljujejo, jim država ne želi pomagati, raje jim zaostruje kriterije. Druga zah- Mojca V teva tega razpisa je, da je mladi kmet kmečko zavarovan, torej je zaposlen na domači kmetiji. V Halozah pa je večina gospodar- jev kmetij zaposlenih drugje, da lahko vzdržuje kmetije in namesto da bi država tukaj pomagala, raje zaostri vstopne kriterije. V letu 2015 se je z območja Haloz, ki je veliko 241 km2, na razpis za Pomoč za mlade kmete prijavil samo eden. Torej od 12 milijo- nov evrov, kolikor je namenjenih za ta razpis za leto 2015, bo v Haloze prispelo samo 18.000 evrov. To je več kot zgovoren po- datek, kam je naravnana kmetijska politika.« Po statističnih podatkih za leto 2013, ki jih je zbrala delovna skupina za razvoj Haloz, je bilo na tem območju nekaj več kot 13 % prebivalcev starih do 16 let, kar je manj od regijskega in državnega povprečja. Posledice depopulacije vplivajo na starostno, izobrazbeno in dejavno-stno sestavo prebivalcev. Nizek delež mladih je v dobri polovici haloških naselij, od tega je v dvajsetih naseljih celo nižji od 10 %. Največ takšnih naselij je na območju Leskovca, Žetal in Maj-šperka. In kot opozarjajo v iniciativi, se bodo posledično vsako leto pojavljale nove zapuščene površine. »Ostajale bodo površine, ki jih zaradi starosti ali pa smrti nosilcev kmetij ne bo več nihče obdeloval in bodo podvržene zaraščanju. Brez denarne pomoči države ne pričakujte, da bi se obdelanost površin ohranila vsaj v sedanjem obsegu,« opozarjajo v iniciativi. Mojca Vtič Lenart • S sestanka o financiranju Knjižnice Lenart Sredstva za delovanje da, za kombibus ne? Župani UE Lenart so se v začetku tedna ponovno sestali na sestanku glede financiranja Knjižnice Lenart. Sestanka smo se želeli udeležiti tudi mi, a so nas pustili pred vrati. Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, so se župani na 5. kolegiju županov UE Lenart seznanili s programom in finančnimi izračuni za delovanje Knjižnice Lenart za leto 2016 in 2017, a so sklenili, da se bodo zaradi obsežnosti problematike na to temo posebej sestali. Direktorica Knjižnice Lenart Marija Šauperl je namreč opozorila na težave glede financiranja knjižnice, saj nekatere občine ne zagotavljajo dogovorjenih sredstev za delovanje javne knjižnične službe v skupni višini 220.000 evrov. Prav tako pa je direktorica za zagotavljanje knjižnične dejavnosti v skladu z zakonodajo kot najcenejšo varianto predlagala nakup kombibusa v naslednjih letih. Župani so se na to temo ponovno sestali v ponedeljek. Sestanek je bil sicer za zaprtimi vrati, kljub temu, da so bili nanj novinarji najprej povabljeni. Nato pa postavljeni pred vrata ... Najpomembnejši je dogovor glede financiranja, ki smo ga sprejeli za celo leto naprej. Z mirnejšim občutkom grem v leto 2016, saj ne bom trepetala iz dneva v dan, ali bo denar za plače." V izjavi za javnost je Šauperlo-va med drugim povedala: »Najpomembnejši je dogovor glede financiranja, ki smo ga z župani sprejeli za celo leto naprej. Z mirnejšim občutkom grem v leto 2016, saj ne bom trepetala iz dneva v dan, ali bo denar za plače." Financiranje knjižnice bo sicer ostalo v enakem obsegu kot doslej. Konkretne odločitve glede nabave kombibusa pa tudi tokratni sestanek ni prinesel. „Točne odločitve še nismo sprejeli. Počakali bomo na razpis Ministrstva za kulturo. Ta predlog je bil sicer podan iz razloga racionalizacije, saj so po mojem mnenju stroški krajevnih knjižnic višji. Nekateri so izrazili dvom, zato sem jih povabila na ogled enega izmed takšnih projektov." Kot je še razložila, nekateri župani nabavi kombibusa niso naklonjeni, ker so bili doslej usmerjeni h krajevnim knjižnicam. Občini Cerkve-njak in Sveta Ana tako že imata krajevni knjižnici, ki pa jih v prihodnje nameravata še nadgraditi. Tudi v Voličini v občini Lenart je krajevna knjižnica, medtem ko občine Benedikt, Sveta Trojica in Sveti Jurij v Slov. goricah krajevnih knjižnic nimajo. Monika Levanič Foto: ML Podarimo vam: • vodenje DBS osebnega računa in DBS računa za dopolnilno dejavnost (12 mesecev), • izdajo plačilne kartice Activa Maestro, • enoletno članarino za plačilno kartico Activa MasterCard, • pristop k spletni banki DBS NET, • generator enkratnih gesel, s katerim lahko dostopate do spletne banke DBS NET s kateregakoli računalnika z internetnim priključkom in do mobilne banke mDBS prek pametnega telefona ali tablice, • storitev DBS-VARNOST SMS-obveščanje (6 mesecev) ob sklenitvi zavarovanja vsaj ene plačilne kartice, • brezplačno dvigovanje gotovine na bankomatih vseh bank v Sloveniji in v evroobmočju. Pri prevzemu kmetije vam v DBS pomagamo še z UGODNEJŠO OBRESTNO MERO ZA KREDIT in za DEPOZIT NAD 181 DNI. Več informacij v 85 poslovalnicah DBS in na prenovljeni spletni strani www.dbs.si S Deželna Banka Slovenije 8 Štajerski Podravje petek • 11. decembra 2015 Ptuj • Spodnjepodravski župani enotni Poziv državi za višjo povprečnino Župani občin Spodnjega Podravja so na ponedeljkovem kolegiju izrazili nezadovoljstvo nad znižanjem povprečnin za občine. Kot so se dogovorili, bodo še pred novim letom predvidoma v Dornavi pripravili skupno sejo občinskih svetov vseh občin, na kateri bodo državo pozvali k ponovnemu razmisleku. "Pri tem ne zagovarjamo interesov občine, pač pa predvsem interese občanov, saj je denar, ki ga ne dobimo, tisti, ki zagotavlja primerne pogoje za življenje v občini," je dejal Senčar in spomnil, da bi morala višina povprečnine, če bi se strogo držali zakona, znašati celo 652 evrov, kar pomeni, da so občine že tako močno popustile. Vsak občan tako po njegovih besedah izgubi več kot sto evrov, zaradi česar občine ne bodo mogle investirati v ceste, kanalizacijo, zamenjavo azbestnih cevi, obnovo vrtcev in podobno, kar pomeni, da država od njih zahteva, da se odrečejo "nadstandardu", občani pa se s tem najverjetneje ne bodo strinjali. Župan Žetal Anton Butolen pa se sprašuje, kje so združenja sploh prišla do številke, o kateri se pogajajo, saj zakonska določba zahteva višjo številko, k temu pa je treba prišteti še indeks glede na razvitost območja, kar pomeni, da so demografsko ogrožene občine še bolj prizadete. "Našemu občanu se je odvzelo 188 evrov, torej še več kot razvitejšim občinam," je dejal Butolen. (sta) Kidričevo • Na problematiko ogrevanja opozarja tudi krajevni odbor Razmejiti je treba pravice in Po tem, ko so o problemih ogrevanja razpravljali že na zboru občanov, so sredi prejšnjega tedna Kot je poudarila predsednica krajevnega odbora Kidričevo Suzana Koderman, se s problematiko ogrevanja blokovskega naselja intenzivno spopadajo že vsaj tri leta. O tem so razpravljali tudi na nedavni javni tribuni, kjer so uporabniki od novega koncesionarja ogrevanja, družbe Petrol, želeli izvedeti predvsem, zakaj so na nekaterih odjemnih mestih poračuni za ogrevanje tako visoki. A z odgovori niso bili povsem zadovoljni, saj so ugotovili, da prihaja do večje porabe toplote tudi zaradi tega, ker je daljinsko ogrevanje potekalo izven dogovorjenega časa. Kidričevski župan Anton Leskovar je prepričan, da so se težave z ogrevanjem začele stopnjevati, ko na občini niso več dovolili pokrivanja izgube, ki so jo za ogrevanje naselja že nekaj časa izkazovali na Ptujski Komunali. Občina je nato razpisala koncesijo in kot najugodnejšega ponudnika izbrala družbo Petrol: »Ugotavljamo, da se je ta svoje naloge lotila resno in odgovorno,« je bil prepričljiv župan. To so po njegovih besedah dokazali tudi s tem, da so se lotili modernizacije tistega dela sistema ogrevanja, ki je v njihovi pristojnosti. In medtem ko je imela včasih Komunala za ogrevanje tudi do 120.000 evrov neplačanih računov, naj bi sedaj imeli z neplač-niki bistveno manj težav, saj so se pri Petrolu zadeve lotili na učinkovit način. »Žal upravljavec toplotnega sistema ugotavlja, da je stanje ogrevalnih naprav, predvsem izmenjevalcev toplote, ki so v lasti stanovalcev, v zelo slabem stanju. Glede očitkov za ogrevanje izven dogovorjenega časa stroka govori v prid temu, da je poraba energenta nižja, če je tudi ponoči cevovod na nizkotemperaturnem ogrevanju. Sicer pa v hujši zimi Silkem ni sposoben zagotoviti dovolj velike količine toplote, tako da so morali v špici zaganjati dodatne kotle, ki so ogrevani na plin, zato so zahtevali povišanje cene za dobavljeno toploto. In zato sedanji koncesionar spodbuja nizkotemperaturno gretje tudi v nočnem času,« je dodal župan Leskovar, ki je Ormož • Sirija in begunski eksodus Resnični teroristi pijejo viski z ledom v hotelu „Resnični teroristi pridejo obriti in pijejo viski v hotelu. Verjetno niso tako neumni, da bi se mučili 2000 km peš, imajo dovolj virov za elegantnejši način," pravi izredni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in dober poznavalec Sirije Peter Simonič. Zgodovinsko društvo Ormož v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož nadaljuje ciklus predavanj in srečanj. Na drugem jesenskem dogodku so v Beli dvorani Grajske pristave minuli torek pripravili predavanje na aktualno temo o Siriji in množičnem izseljevanju, saj je mnogo posploševanj v zvezi z begunci, migranti oz. prebe-žniki. Predsednik društva Tone Luskovič je v uvodu dejal, da se je marsikdo v zadnjih mesecih spraševal, kam drvi ta ponoreli svet, kaj je generator zla in groze, ki strašita po tem našem planetu. Ali to, kar trdijo islamski skrajneži, da se le maščujejo za stoletja krivic, ki so jim jih povzročili »neverniki« ali pa to, da se tisti svet, ki se šteje za demokratičnega in svobodnega, za teroristične napade maščuje z novimi plohami bomb, ki jih francoska, ameriška, ruska in še čigava letala neusmiljeno si-pajo po Siriji in Iraku. Gre za spor, kdo bo pobiral ekstremne zaslužke od energentov Predavatelj Peter Simonič, izredni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pravi, da v osnovi ne gre samo za verski spor, kot ga prikazujejo mediji, ampak za celo vrsto vzrokov. Med njimi je okoljska klimatska sprememba, ki se je v Siriji začela leta 2003 in trajala celih šest let. Ta sprememba je onemogočila kmetijstvo in povzročila obsežne notranje migracije. Drugi dejavnik je vojna v Iraku, ki je v Sirijo pripeljala dva milijona beguncev, kar je gospodarsko situacijo še dodatno ohromilo. Po besedah Simoniča pa je pomemben dejavnik pridobivanje energen-tov - naftovodi, plinovodi ter posledično spor med Saudsko V Beli dvorani grajske pristave je množica zbranih z zanimanjem prisluhnila predavanju o aktualni temi Sirija in begunski eksodus. Arabijo, Katarjem in Sirijo. „Na eni strani želijo iz Katarja napeljati plinovod iz Sirije proti Sredozemlju, na drugi strani iz Irana, tretja pot pa je južni tok, ki je tudi nam znan - torej preko Turčije in Srbije do Slovenije. V resnici gre za eksistenčen spor, kako preživeti na tem območju in kdo bo pobiral ekstremne dobičke od teh energentov, od katerih smo odvisno tudi mi. Premalo je samo govoriti o divjakih z Bližnjega vzhoda, ki so versko blazni in se niso sposobni dogovoriti, gre za to, da se spopadajo s tistimi viri, ki jih v Evropi na veliko odkupujemo." Nekoč berlinski zid, danes bodeča žica Glede zapiranja mej držav z bodečimi žicami pa Simonič pravi, da gre za vrnitev v srednjeveško miselnost. Današnja Evropa se ob begunski in migrantski humanitarni katastrofi ne znajde. »Ne rešujemo vzroka, ukvarjamo se z razlogi. Na koncu koncev pa Evropa žanje grenke plodove svoje ignorance do begunske problematike.« Simonič še zaključuje: »Gotovo je lahko med migranti tudi kakšen terorist oz. kdo, ki ima takšne namene. Gre za zelo radikalno ideologijo, povezano s Savdsko Arabijo, sanjami ka-lifata in tako naprej, ne bi pa teroristov povezal z begunci. Strinjal bi se z besedami, ki sem jih slišal, da resnični teroristi pridejo obriti in pijejo viski v hotelu." Monika Levanič Šentilj • Pri reševanju migrantske krize pomagajo tudi vojaki V Slovenski vojski porabili že prek tri milijone evrov V okviru migrantske krize je projekt vojaškega zdravstva razdeljen na dve dejavnosti; prvo opravlja slovenska vojska z vojaško zdravstveno enoto, ki skrbi za oskrbo gasilcev, policije, civilne zaščite in vojakov na terenu, drugo pa dopolnjuje vojaška služba čeških oboroženih sil s terensko bolnišnico Roler 1, ki skrbi za zdravstveno oskrbo migrantov. Kot je ob predstavitvi zdravstvene dejavnosti pri oskrbi migrantov v namestitvenem centru v Šentilju poudaril operativni častnik major Matjaž Bončina, je nosilec naloge, za katero skrbijo že od 22. oktobra, vojaška zdravstvena enota SV: »V tem projektu sodeluje zdravstveno osebje slovenske vojske, diplomirani zdravstveniki, bolničarji in medicinski tehniki. Naša naloga je zdravstvena oskrba pripadnikov CZ, policije in slovenske vojske. Do danes smo imeli že 164 intervencij, večinoma je šlo za manjše poškodbe, ureznine in lažja obolenja. Sodelujemo tudi pri prevozih naših pripadnikov v zdravstvene domove ali bolnišnice. Sodelujemo tudi z našo veterinarsko enoto, katere pripadniki sproti dezin-ficirajo in deratizirajo objekte in vozila, v katerih so bili migranti. Dnevno sodeluje v intervencijah okoli 20 pripadnikov vojaške zdravstvene enote z 10 vozili za nujno medicinsko pomoč. Naša vojaška zdravstvena lekarna pa pripadnike na terenu oskrbuje tudi s potrebnimi zdravili in sanitetnim materialom.« Doslej so samo za zaščitna in dezinfekcijska sredstva vojaške zdravstvene enote porabili okoli 92.000 evrov, kot je pojasnil tiskovni predstavnik slovenske vojske Simon Korez, pa so za sodelovanje pri reševanju begunske in migrantske krize v slovenski vojski porabili že dobre tri milijone evrov. Ker je zaradi vsesplošnega varčevanja financiranje strogo omejeno, pričakujejo, da jim bo država sredstva povrnila, saj v rednem proračunu za delovanje slovenske vojske letos ta sredstva niso bila predvidena. Za zdravje migrantov skrbijo pripadniki čeških oboroženih sil Pripadniki zdravstvene enote Slovenske vojske vsakodnevno sodelujejo tudi s češkimi kolegi, ki skrbijo predvsem za zdravstveno oskrbo migrantov. V namestitvenem centru v Šentilju namreč od 13. novembra deluje tudi 12 pripadnikov čeških oboroženih sil, ki skrbijo za zdravstveno oskrbo migrantov v terenski zdravstveni postaji Role 1. Doslej so sprejeli okoli 280 bolnikov, v glavnem lažje primere. Trenutna ekipa bo ostala v Sloveniji do 15. decembra, v začetku januarja pa naj bi jo nadomestila nova ekipa. Čeprav minuli konec tedna v šentiljskem centru ni bilo beguncev, je bilo vsak dan vedno v pripravljenosti okoli 50 oseb, v glavnem predstavnikov CZ in zaposlenih prek javnih del, ki so do prihoda naslednje skupine beguncev čistili in urejali prostore namestitvenega centra. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Starešina češke vojske Aleš Rybka: »V tej zdravstveni postaji Role 1 deluje 12 pripadnikov čeških oboroženih sil, ki skrbijo za zdravstveno oskrbo migrantov.« Foto: ML petek • 11. decembra 2015 Podravje Štajerski 9 dolžnosti uporabnikov in koncesionarja! na nejasnosti, ki so povezane s to perečo problematiko, opozorili tudi na krajevnem odboru naselja Kidričevo. Foto: M. Ozmec Na vprašanja Suzane Koderman in drugih Kidričanov (levo) sta odgovarjala Barbara Malenšek in Matjaž Homar iz Petrola (desno). zaradi vsega tega prepričan, da je veliko težav in nesoglasij zato, »ker nekaterim uporabnikom ogrevanja še vedno ni jasno, kaj je njihova lastnina in posredno, kaj je njihova skrb, oziroma zakonska dolžnost; ter na drugi strani, do kod segajo pravice in dolžnosti konce-sionarja, zato je treba eno in drugo natančno razmejiti in se tega držati, pa bo problemov bistveno manj.« Na Petrolu niso posebej zaskrbljeni Sicer pa zaradi številnih vprašanj odjemalcev toplote v Kidričevem na Petrolu niso posebej zaskrbljeni, saj je Barbara Malenšek pojasnila, da so se takoj lotili obnove dotrajane regulacije v toplotnih postajah. Dosedanja regulacijska oprema namreč ni omogočala tekočega spremljanja in nastavitve dogovorjenih režimov ogrevanja, zato je prihajalo do odstopanj. »Trenutno nastavljeni parametri omogočajo ogrevanje med 5. in 22. uro, a se lahko to spremeni s pisnim soglasjem večine stano- valcev v posameznem objektu. Dela na sekundarnem sistemu ogrevanja, kot so obnova toplotnih postaj, dvižnih vodov ali instalacijske obnove, oziroma menjave ogrevalnih teles v individualnih stanovanjih niso predmet koncesijske pogodbe, ki jo je Petrol sklenil z Občino Kidričevo. Za stavbe, iz katerih bomo prejeli pobude za obnove, bomo pripravili ponudbe, če pa se bodo stanovalci odločili, da ta dela izvedejo za njih drugi izvajalci, nas morajo o tem predhodno obvestiti, da poskrbimo za ustrezen nadzor nad delom, ki bi lahko vplival na sistem daljinskega ogrevanja.« Sicer pa naj bi Petrol že konec tedna po kidričevskih blokih izobesil obvestila o tem, kdaj in kako je treba ukrepati, če uporabniki ne bodo zadovoljni z ogrevanjem ali če se pojavi kakšna napaka. Zaradi sledljivosti in izključitve zlorabe bodo morali vse napake ali spremembe javljati koncesionarju v pisni obliki oz. po elektronski pošti. Ker si tudi v Petrolu želijo boljšega sodelovanja, pa so se odločili, da bodo poleg dežurne službe, ki je stalno na voljo, enkrat mesečno uvedli še srečanja z odjemalci. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Ce odpove še edina delujoča črpalka, bodo stanovalci na hladnem Kot je zatrdil Matjaž Homar, ki je na Petrolu odgovoren za nadzor daljinskega ogrevanja naselja Kidričevo, imajo celoten sistem nadzora urejen prek daljinskega vodenja: »Po prevzemu koncesije smo takoj stopili korak naprej in investirali v posodobitve, zamenjali smo tudi regulatorje na vseh ogrevalnih postajah, tako da je sedaj nadzor nad celotnim omrežjem ogrevanja natančnejši. Vedeti pa je treba, da Petrol kot koncesionar dostopa le do primarne strani sistema, ventil, ki je na primarni strani, je še pod našim nadzorom, vse drugo, od izmenjevalca toplote naprej, na sekundarni strani, pa je v rokah stanovalcev, ki so lastniki teh naprav. Sicer so dvojne črpalke, a deluje le še ena, pa še ta je v zadnjih vzdihljajih. Če še ta odpove, potem bodo stanovalci brez ogrevanja. Če bodo lastniki izrazili interes, smo pripravljeni izdelati ponudbo za čimprejšnjo sanacijo, a treba bo pohiteti.« Zanimivo je, da so po koncu prvega leta obratovanja v Petrolu analizirali obratovanje sistema daljinskega ogrevanja in primerjava kaže, da je naselje Kidričevo v zadnji ogrevalni sezoni porabilo 3.744 MWh toplote oziroma 3 % več kot v ogrevalni sezoni 2013/2014: »Vsi odjemalci so v oktobru prejeli letno poročilo, v katerem so prikazane značilnosti porabe posameznega odjemalca in so bile tudi osnova za poračun, izveden v septembru.« 10 Štajerski Kultura petek • 11. decembra 2015 Dornava • Učenci navdušujejo s knjigami V enem letu izšle tri knjige učenk Za prihodnost pisateljstva v Dornavi se očitno ni treba bati. Samo v enem letu so učenci OŠ dr. Franja Žgeča izdali kar tri zabavne, zanimive in poučne knjige z raznoliko vsebino. Z njimi so se predstavljali tudi na knjižnih sejmih, kjer so odnesli vse pohvale tako za izvirnost kot izvedbo. Prva dornavska „šolska" knjiga, ki so jo izdali novembra lani, nosi naslov Miha spozna, kako je nastala Slovenija, avtorici pa sta devetošolki Tajda Špes in Jana Meško. Knjigo je založila Založba PIKA in je poučna slikanica za otroke. Poleg besedil sta kar sami poskrbeli tudi za ilustracije 22 strani dolge knjige. Skupaj z Mardetkom in učiteljico Zlatko Zelenik so uspeli pripraviti zanimivo branje, s katerim so se predstavili tudi na 31. knjižnem sejmu v Ljubljani. In ker na OŠ Dornava dajejo velik poudarek prazniku Rudolfa Maistra, je druga knjiga nastala ravno na to temo. „V zadnjih letih sta bila zgodovina Slovenije in z njo domoljubje potisnjena na stran. Prireditve, namenjene domovini, so postale nepotrebne in nemoderne. Vendar se domoljubje začne na domačem pragu. Imeti varen dom in domovino je v današnjem času glede na svetovne razmere privilegij. Živimo v kraju, ki ima veliko naravnih lepot, kulturnih znamenitosti in predanih ljudi. Prav je, da tudi mladi začutijo pripadnost šoli, kraju in občini, v kateri živijo. Tako smo lani v OŠ izvedli prvo tematsko domoljubno prireditev, ki je bila namenjena domačim društvom in prireditvam, ki jih ta društva organizirajo. Letošnja tema prireditve je bil dornavski dvorec. Poznati svoj kraj in biti nanj ponosen je glavni moto naših prireditev," pojasnjuje Zelenikova. Drugo knjigo so tako izdali junija letos, njen naslov pa je Rudolf Maister - vojak, pesnik, junak. Avtorici sta Katja Šacer in Alina Hojnik, ilustratorka pa Valentina Lovrec. To so tudi avtorice zadnje v sklopu teh knjig, pridružila pa se jim je še učenka Ariana Horvat. Naslovili so jo Ljubezenske skrivnosti dvorca Dornava, izšla pa je konec novembra. Kot poudarja Mardetko, se je ideja, da napišejo in objavijo knjige, porodila povsem spontano. „Med uro pouka so dekleta izrazila željo, da predstavijo svoj pogled na zgodovino. Spodbudil sem jih, da so same začele pristopati in tako smo s pomočjo občine in šole izdali že tri knjige. V prihodnosti je možno, da bo še kakšna, saj so odzivi zelo pozitivni. Prepričan sem, da ima šola ogromno vlogo pri spodbujanju mladih h kreativnosti. V rednem izobraževalnem procesu dobijo ogromno podatkov, jih nato predelajo v svojih glavah, se naučijo za oceno in potem to izpuhti. Dejstvo je, da otroci veliko znajo in da so ustvarjalni. Naša naloga pa je najti področja, na katerih so močni in dobri ter jim pokazati pot, kako to količino podatkov koristno porabiti v življenju," je prepričan Mardet-ko eden izmed dveh mentorjev, ki so sodelovali pri izdaji vseh treh dornavskih knjig. Tudi stroške izdaje vseh treh knjig jim je uspelo pokriti, večino z donacijami občine, šole, Združenja veteranov vojne za Slovenijo, s prostovoljnimi prispevki ... Pravijo, da so s tem dokazali, da kjer je volja, je tudi pot. Dženana Kmetec Ptuj • Vox Arsana s prvim studijskim albumom Vstopnica za svetovne glasbene odre Ptujska vokalna skupina Vox Arsana, ki velja za vodilni vokalni kvartet v JV Evropi, je letos izdala svoj prvi studijski album. Posneli so ga z Big Bandom RTV Slovenija Gre za brez dvoma enega od novih vrhuncev te skupine, ki nastopa od leta 2007. Že pred tem pa so nastopili z BB HRT, BB Dom in Totim BB Maribor. Že dve leti pa delujejo pod mentorstvom New York Voices iz ZDA, dvakratnimi grammyjevci. Domače in tuje poslušalce navdušujejo z modernim swingom, ritmi jazza ter večglasnim petjem, ki se spogleduje z legendarnimi zasedbami Manhattan Fransfer in New York Voices. Snemanje prvega studijskega albuma je bilo izjemno naporno, a so nanj izjemno ponosni, tudi zato, ker se ne zgodi vsak dan, da snemaš z vrhunskim državnim orkestrom in ker so ob Žanu Tetičkoviču edini Ptujčani, ki jim je to uspelo. Zagotovo je to dosežek in presežek dosedanjega dela, predvsem pa leta 2015, hkrati pa dragocena vstopnica, ki jim bo odpirala vrata na svetovne festivale, na svetovno glasbeno sceno. Studijski album Turn it up osvaja s priredbami in avtorskimi skladbami za vokalni jazz kvartet in big band. Ob Mlade- Foto: Črtomir Goznik Člani vokalne skupine Vox Arsana (od leve) Samo Ivačič, Teja Letonja, Ana Delin in Mladen Delin so posneli prvi studijski album. O tem so govorili na novembrski tiskovni konferenci v prostorih Doma kulture Muzikafe na Ptuju. nu Delinu in Samu Ivačiču se je pod njim podpisala tudi mednarodno uveljavljena ameriška skladateljica Rosana Eckert. Nekaj aranžmajev je prispeval še dirigent Big banda RTV Lojze Krajnčan. Na novem albumu je tudi posnetek izvedbe New York Voices in Vox Arsane Orange Colored Sky, ki so jo skupaj zapeli na koncertu s Big bandom RTV Slovenije v Cankarjevem domu. V skladbi Over the Rainbow pa se jim je pridružila izvrstna slovenska pevska solistka Nina Strnad. Prvi studijski album vokalnega kvarteta Vox Arsana je izšel v nakladi 1500 izvodov. Naprodaj je v Bigbangovih prodajalnah, v Mullerju in tudi na sedežu Vox Arsane v Jadranski ulici na Ptuju. Te dni pa je luč sveta ugledal tudi njihov videospot za svetovno znano filmsko uspešnico My Favorite Things, ki je prav tako ena izmed pesmi na njihovem prvem albumu. Posneli so ga z režiserjem Matjažem Latinom in snemalcem Andražem Fištrav-cem v prostorih Muzikafeja in v okolici najstarejšega slovenskega mesta. MG Tednikova knjigarnica Moja, tvoja, njegova družina Slovar slovenskega rr» knjižnega jezika (2014) pravi na strani 302, da je družina skupnost enega ali dveh staršev z otrokom, otroki. Pod 2 je brati na naslednji strani, da je družina skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina. Pod 3 slovar navaja, da je navadno s prilastkom lahko družina skupina ljudi, ki jih druži skupno organizirano delo (na primer igralska, ribiška, strelska, dramska .. ,).Pod 4 je navedena stara raba besede družina za služabnike, na primer gospodar je nadzoroval družino na polju. Tudi pod 5 je zastarela oblika za druščino, družbo, na primer imel je prijetno družino. Pod 6 je družina v sistematiki biologije - čebelja družina, družina psov ... Seveda slovar ne more zajeti celotne rabe besede družina, kot na primer sveta družina, črkovna družina . In res: če bi rekli, koliko dreves - toliko čudes, bi enako lahko veljalo za družine, kot piše v nagrajeni slikanici Vse naše družine (Alexandra Maxeiner. Ilustrirala Anke Kuhl. Prevedla Neža Božič. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012. Zbirka Velike slikanice). že podnaslov zajema pestrost družinskega in sorodstvenega življenja in se glasi. O otroku nove punce brata očetove nekdanje žene in drugih sorodnikih. Odlično hu-morno ilustrirana slikanica začenja s podobami iz živalskega sveta in iz prazgodovine ter pravi: živali v naravi največkrat ne živijo same, temveč skupaj z drugimi. Tudi ljudje so pred več kot deset tisoč leti, v kameni dobi, živeli v skupinah. Tako so se varovali, skrbeli drug za drugega in si pomagali. Največkrat je več družin živelo v eni jami. V starih časih so bile družine pogosto zelo velike. Neredko je pod eno streho živelo deset ali več otrok s starimi starši in starši. danes so tako velike družine redke. Nato so z besedo in sliko predstavljene različne družine. Jakobova je sestavljena družina. Izraz prihaja iz angleške besede patchwork, ki pomeni odejo, sestavljeno iz različnih kosov blaga. Tako kot odeja so tudi sestavljene družine iz različnih delov, torej članov več družin. Tudi Zojina in Petrova družina je sestavljena, saj en teden živita pri dveh mamah, drugi pa pri dveh očetih. Ilustracija prikazuje klopco v parku, kjer sedita dve ženski z dvema otrokoma. Stara gospa, ki vodi po parku psa, vpraša: »No, katera je mama?« Najmlajši otrok odgovori: »Obe!« Nato slikanica nadaljuje s pojasnjevanjem tako imenovane mavrične družine. Sledijo špasne ilustracije staršev in otrok, ki svoje roditelje, skrbnike, ali lahko rečem svoje odrasle kličejo na različne načine: mamca, majka, čiči, očko, mamika, tata. matka, tatek ... ali pa jih kličejo po imenu. Sledijo prikazi enostarševske družine, pa take, kjer otroci iz tega ali onega razloga dobijo nove starše, ali pa sploh ne živijo pri svojih starših. Tako pravi: V starih zgodbah in pravljicah se nova mama pogosto imenuje mačeha in je hudobna, grda ženska. V resnici pa je nova mama podobna prvi, svoje otroke ima rada, čeprav je tudi ona včasih jezna, žalostna ali sitna in kriči. Na Švedskem pa recimo rečejo novim staršem plastična mama in plastični oče. Seveda pa veliko ljudi nima otrok, a so kljub temu družina, z možem ali ženo, s starši, z brati in sestrami, z nečaki in nečakinjami, nekateri ljudje imajo za družino svoje prijatelje ali svoje domače živali. Vsak si pač izbere svojo družino. Avtorici nato lepo razlagata o ljubezni v družini, o tem, da si si s svojo družino včasih tako blizu, da se kar čudiš. Spet drugič nastane družinski prepir, a veliko družin se nato pobota. In nekateri ljudje s svojimi družinami nočejo imeti opravka. So družine, ki so precej glasne, v nekaterih je vedno zelo tiho in celo prdcev ni slišati, razen morda v stranišču. Nekatere družine se zelo premikajo, druge pa ves čas tekajo naokoli, v nekaterih veliko kuhajo, v drugih pa le tu in tam. Družine so različne, zelo različne. Osebno sem najbolj ZA tiste, ki se pogosto smejijo in jim od ljubezni oči žarijo. Liljana Klemenčič Športnik leta 2015 Med najboljšimi tudi Markovičeva in Gajser Strani 12 Rokomet Trije klubi, brez osmine finala Stran 12 Karate Štiri medalje za hajdinske karateiste Stran 13 Boks V dvoboju kroga Lazar ugnal Venka Stran 13 PARKL PARKL v polnem zamahu-že 19. leto Stran 14 Strelstvo V 2. krogu najboljša Sara Srne Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Za zaključek želijo preskočiti Krko v- ■■ Vmmu Pred nogometaši v 1. ligi je le še sklepno dejanje prvega dela sezone - zadnji, 22. krog. Čeprav je jesenski prvak že znan (Olimpija), ta s sabo prinaša nekatere zanimive obračune. Ti bodo odigrani v senci najdražjega prestopa v zgodovini slovenske lige: najboljši strelec lige Andraž Foto: Črtomir Goznik Rok Zorko (Zavrč, beli dres) je odlično odprl letošnjo sezono, v drugem delu dobiva malo priložnosti za dokazovanje. 1. SNL, 22. krog: Zavrč - Krka, petek, 11. decembra, ob 18.00 v Zavrču Nogomet • 2. SNL Izenačenost v vseh ozirih Nogometaši, ki igrajo v 2. ligi, so trenutno na zasluženem odmoru, v tem času pa se lahko sprehodimo skozi statistične podatke po končanem jesenskem delu. Tako kot sama lestvica tudi statistika govori o izjemni izenačenosti ekip in posameznikov. Na vrhu je pričakovano ekipa iz Radomelj, ki se je po enoletni avanturi v 1. ligi vrnila v nižji rang. S praktično identično igralsko in trenersko zasedbo je četa Dejana Djuranovica celoten jesenski del narekovala tempo, dvakrat jih je ugnal le Triglav, enkrat pa Drava. Prav Ptujča-ni so najprijetnejše presenečenje sezone, saj so pristali na 2. mestu. Največja dodana vrednost ekipe je kapetan Nastja Čeh, ki je s svojimi goli in asistencami pri 37. letih pravi vodja ekipe. Obe omenjeni ekipi sta najbolje izkoriščali prednost domačih stadionov, kjer sta redko oddajali točke. Vodilnima dvema sledi skupina petih ekip, ki jih ločijo le štiri točke. Veržejci so tretji in so bili pod vodstvom Zlatka Gabora uspešni predvsem na gostovanjih, kjer so zbrali 15, doma le 9 točk! Mnogi so Dob in Aluminij iz te skupine pričakovali bližje vrhu, a jima to ni uspelo, zasedata 4. in 5. mesto. Po vseh parametrih v sredino tudi sodita ... Radomljani imajo najboljšo obrambo in najboljši napad lige, saj so povprečno prejeli manj kot zadetek na tek- mo (16 tekem, 14 zadetkov), dosegli pa skoraj dva. Zanimivost: izmed 30 doseženih golov so jih proti Aluminiju v dveh tekmah dosegli 10. Drugo najboljšo obrambo lige ima Triglav, drugi najboljši napad pa Veržej. Iz te ekipe prihaja tudi najboljši strelec, Sebastjan Petek je dosegel 9 zadetkov. Lestvica po jesenskem delu: 1. K. RADOMLJE 16 9 4 3 30:14 31 2. DRAVA PTUJ 16 8 4 4 24:21 28 3. FARM. VERŽEJ 16 6 6 4 29:23 24 4. ROLTEK DOB 16 7 3 6 27:22 24 5. ALUMINIJ 16 6 5 5 26:25 23 6. TRIGLAV KRANJ 16 5 7 4 22:17 22 7. ANKARAN 16 5 5 6 17:26 20 8. ZARICA KRANJ 16 4 5 7 16:29 17 9. TKK TOLMIN 16 3 5 8 25:29 14 10. ŠENČUR 16 2 6 8 22:32 12 Lestvica doma: 1. K. RADOMLJE 8 5 2 1 16:7 17 2. DRAVA PTUJ 8 5 1 2 12:10 16 3. ALUMINIJ 8 3 3 2 12:12 12 4. ROLTEK DOB 8 3 2 3 13:12 11 5. ANKARAN 1. FARM. VERŽEJ 8 2. K. RADOMLJE 8 3. ROLTEK DOB 8 4. TRIGLAV KRANJ 8 5. DRAVA PTUJ 8 6. ALUMINIJ 8 7. ANKARAN 8 8. ZARICA KRANJ 8 9. TKK TOLMIN 8 10. ŠENČUR 8 3 2 3 2 3 3 2 2 4 1 3 4 1 3 4 Lestvice fair play: 1. ŠENČUR 2. TRIGLAV KRANJ 3. ZARICA KRANJ 4. KALCER RADOMLJE 5. ROLTEK DOB 6. FARMTECH VERŽEJ 7. ALUMINIJ 8. ANKARAN 9. TKK TOLMIN 10. DRAVA PTUJ 78 89 94 112 117 122 130 132 152 153 Šporar se je namreč za nekaj manj kot 4 milijone evrov iz Olimpije preselil k švicarskemu prvaku Baslu. Poraz, remi - sledi zmaga? Zavrčani v zadnjem krogu na domačem igrišču v petek, 11. 12., pričakujejo Novome-ščane. S temi imajo v zadnjih dveh letih skupnega tekmovanja v 1. ligi pozitivno bilanco (5 zmag, 1 remi, 4 porazi), a so zadnje medsebojne tekme vedno izjemno izenačene in napete do konca. Tako so igralci Krke v Zavrču v 4. krogu celo zmagali (0:1, Ejup), čeprav so bili varovanci Ivice Solomuna boljši praktično celo tekmo. V Novem mestu sta se ekipi v 13. krogu razšli z remijem, tokrat si domačini želijo kolekcijo dopolniti z zmago. Ta bi bila zelo pomembna za miren odhod na odmor, saj ekipa iz Haloz ni slavila že pet krogov (2 remija, 3 porazi). »Na vsaki tekmi si želimo zmago, a je to seveda zelo težko doseči. Tudi tokrat bomo storili vse, da se do nje dokopljemo, zagotovo bomo morali prikazati borbeno predstavo, potrebovali pa bomo tudi kanček sreče,« je povedal Rok Zorko, ki je v letošnji sezoni dosegel en zadetek in vpisal dve asistenci. Tokrat bo trener Solomun pogrešal obrambna igralca Davorja Rogača in Stefana Petroviča (kartoni), gostujoči strateg Kastrevec ne bo mogel računati na Bruna Marotti-ja in Jamila Collinsa. Tekma so bo začela ob 18. uri. m 8 3 2 3 10:13 11 6. TRIGLAV KRANJ 8 2 4 2 TJ 10 7. FARM. VERŽEJ 8 2 3 3 14:12 9 8. ZARICA KRANJ 8 2 3 3 8:13 9 9. TKK TOLMIN 8 2 2 4 14:15 8 10. ŠENČUR 8 13 4 14:17 6 Lestvica v gosteh: 4 3 1 15:11 15 4 2 2 14:7 14 4 1 3 14:10 13 3 3 2 15:10 12 3 3 2 12:11 12 14:13 11 7:13 9 8:16 8 11:14 6 8:15 6 Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave (v modrih dresih) so lahko zelo zadovoljni z jesenskim delom prvenstva v 2. ligi, Kidričani nekoliko manj. Lista strelcev: 9 zadetkov: Sebastjan Petek (Farmtech Veržej); 7 zadetkov: Lovro Bizjak (Alu- minij), Dejan Sokanovič (TKK Tolmin); 6 zadetkov: Igor Ba-rukčič (Kalcer Radomlje), Pa-trik Bordon (Ankaran), Samo Kokalj (Šenčur), Liridon Osmanaj (Kalcer Radomlje), Bede Osuji Amarachi (TKK Tolmin), Arpad Vaš (Farmtech Veržej). Jože Mohorič NAGRADNA IGRA S SMUČARSKIM KLUBOM PTUJ Naj gre vaš otrok za 3 dni med božično-novoletnimi počitnicami v šolo smučanja brezplačno! VPRAŠANJE: Katera slovenska smučarka je osvojila zlato medaljo na Olimpijskih igrah v Sočiju 2014? A) Tina Maze B) Ana Drev (pravilno obkroži) (ime in priimek otroka, starost) (kraj prebivališča)__ kPt (e-mail starša)_ SmučarSKIklub PTUJ Kupon izrežite in ga v celoti izpolnjenega pošljite na naslov SK Ptuj, Orešje 169, 2250 Ptuj, do vključno 17. decembra2015. Pet srečnih nagrajencevbomo izžrebali na Radiu-Tedniku 18. decembra 2015 ob 7. uri. Več info na naši spletni strani www.smucarski-klub-ptui.si ali na FB strani Smučarski klub Ptuj 12 Štajerski Šport petek • 11. decembra 2015 Rokomet • Pokal Slovenije, 1/16 finala Trije klubi, brez osmine finala Rokometaši Drave so z ekipo Slovenj Gradca bili trd boj, na koncu pa položili orožje ... Drava Ptuj - Slovenj Gradec 2011 36:38 (13:16, 30:30) DRAVA PTUJ: Šulek, Cvetko 3, Janžekovič 3, Verdenik, Jensterle 3, Drobež 7, Bra-čič, Maroh, Fridrih, Bedenik, Sabo, Hrupič 7. Bedeti 1, Jerenec 8, Lesjak 4; Trener: Uroš Šerbec. Rokometno dramo, ki se je na koncu odvila v prid Slovenj Gradca 2011, je v športni dvorani Ljudski vrt videlo vsaj 200 gledalcev. Ti so spremljali zares dobro predstavo Ptujčanov, ki so bili blizu presenečenju, da bi izločili prvo-ligaško ekipo, vendar ... Korošci so začeli na polno, saj so izkoristili fizično premoč in močno stisnili v obrambi. S hitro in učinkovito igro so prišli do prednosti 5:8. Na domači strani je bil razpoložen ostrostrelec Je-renec, ki je zabijal s položaja levega zunanjega, pridružil se mu je z uspešnimi zaključki tudi Lesjak (10:11). Nekaj nezbranosti je omogočilo Korošcem, da so si priigrali v prvem delu najvišjo prednost 10:14 in so na odmor odšli s prednostjo treh zadetkov. Bolj kot ta zaostanek je gledalce skrbel sodniški kriterij, saj bi morala Čretnik in Nahtigal zaradi namernega udarca s komolcem (skupil jo je Maroh) pri gostih izključiti »robustnega« Suholežnika, tudi v nadaljevanju sta sprejela nekaj čudnih odločitev v škodo domače ekipe. Ta se je v drugi polčas podala odločno: z obrambo 6-0 ali 5-1 so bili dovolj agresivni, stekel jim je tudi napad. Ne glede na visok obrambni zid Slovenj Gradca so ga na začetku drugega polčasa rešetali Hrupič, Jerenec in Jensterle, ki je v 39. minuti tekme poravnal izid na 19:19. Po seriji izenačenj je Drava z zadetkom Jerenca šest minut kasneje prišla do prvega vodstva na tekmi 22:21 in sledil je »mrtvi tek« do konca rednega dela tekme. V njem se je z dvema ubranjenima 7-m in nekaj streli izkazal mladi domači vratar Šulek, kar je v izjemnem boju dalo dodatne moči njegovim soigralcem. Na drugi strani so bili večino tekme strelsko najbolj razpoloženi Kobolt, Zbičajnik in Malus - slednji je po ukradeni žogi v rednem delu rezultat izenačil 17 sekund pred koncem tekme (30:30). Sledila sta podaljška dvakrat po pet minut in v prvem so z zadetki Drobeža in Janžekoviča dravaši še bili v prednosti, medtem ko je na drugi strani dobesedno »eksplodiral« Levc, saj je vseh šest svojih zadetkov dosegel v podaljških. Ptujčani zanj enostavno niso imeli rešitve in Slovenjgradčani so se odlepili na dva zadetka prednosti, ki so jo domačini preko Hru-piča, Drobeža in Janžekoviča zmeraj znova nižali, a na koncu je za ponoven preobrat zmanjkalo nekaj sreče. David Breznik Moškanjci-Gorišnica - Dobova 22:34 (9:20) RD MOŠKANJCI-GORIŠNI- CA: Bratuša, Kovač 4, Be-drač 1, Balas 1, Lozinšek 1, Geč 1, Ranfl, Tement, Žuran, Preac, Šincek 3, Stopar 6, Koštomaj 5. Trener: Boštjan Strašek. Prvoligaš Dobova, ki je v zadnjem obdobju precej dvignila formo, se je v Gorišnici v pokalu izkazala za pretrdega tekmeca za domačine. Zmagovalec ni bil vprašljiv v nobenem trenutku, vprašanje je bila le končna razlika. Kljub temu so domačini pustili soliden vtis, se potrudili po najboljših močeh, na roke pa jim nista šli niti odsotnost Valenka niti težave z ramenom Bedrača, ki je igral le nekaj minut. V 18. minuti je bilo že 4:12, do polčasa je prednost narasla na +11. Nadaljevanje je bilo precej bolj izenačeno, domači fantje so uvideli, da se lahko kosajo s 1. A-ligašem, kar je prav gotovo najpomembnejše spoznanje te pokalne tekme. Rumeno-črni so se nekajkrat spustili na -10, toda bližje jih fizično izredno močni Posav-ci, za katere je Hotko zabil 8 golov, niso spustili. Za varovance Boštjana Stra-ška bo pomembnejša tekma v soboto, ko se bodo v ligaškem Zan Košir in Mina Markovič Jan Kozamernik (odbojka), Tina Maze i Športnik leta 2015 Mazejeva, Prevc in odbojkarji, mei Foto: Črtomir Goznik tekmovanju v gosteh pomerili z Mokerc-Igom, od katerega jih na lestvici loči le mesto. tp Ribnica - Jeruzalem 34:25 (16:9) JERUZALEM: Šutalo, Balent; Horvat, Bogadi 1, Radujkovic 2, Čudič 6 (5), Veselko, Žuran 7, Kocbek 2, Kosi 2, Ozmec, Petrovič 1, Rajšp 2, Cirar 1, Kolmančič 1. Trener: Saša Prapotnik. Rokometašem Jeruzalema ni uspelo v gosteh presenetiti Ribnice in sledil je izpad iz pokalnega tekmovanja. Čeprav brez obeh krožnih napadalcev (Mesaric - poškodba; Kavčič - bolezen) so Or-možani dobro začeli tekmo in povedli 1:3, ob tem pa zapravili dva napada za povišanje prednosti. Ribnici je v 9. minuti najprej uspelo izid izenačiti na štiri, šest minut kasneje pa že povesti z 8:4. Praktično edini, ki je dosegal zadetke za Ormožane, je bil Rok Žuran, ki je 1. polčas končal s šestimi doseženimi goli od le devetih svoje ekipe. Že do odmora so si gostitelji po boljši igri ustvarili prednost sedmih golov (16:9) in to prednost v nadaljevanju dvignili celo na + 11 (33:22). Ormožanom ni uspelo zaustaviti Blaža Nosa-na, ki je natresel kar osem zadetkov, ter glavnega dirigenta ribniške ladje Patrika Lebana, ki je tekmo končal s šestimi goli ob stoodstotnem izkupičku meta. Ormožanom do konca sezone preostane še tekmovanje v državnem prvenstvu. Jasno je, da je forma Jeruzalema v padcu, kar je bilo slej ko prej pričakovati. Kar nekaj poškodb še ni zakrpanih, kar se jasno odraža na igri nekaterih posameznikov. Do konca leta 2015 sta na sporedu še tekmi proti Mariboru v gosteh in proti Celju doma. V Mariboru je sosedski derbi na sporedu v nedeljo, 13. decembra, ob 18. uri. V Maribor se odpravlja prava invazija ormoških navijačev, ki bo poskušala svoji ekipi pomagati pri senzaciji. Spomnimo se 1. kroga, ko so Ormožani že presenetili vijoličaste ... Uroš Krstič Najboljša športnika Slovenije v letu 2015 sta tako kot lani in predlani alpska smučarka Tina Maze in smučarski skakalec Peter Prevc, najboljša ekipa leta po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) pa je odbojkarska reprezentanca Slovenije. Mazejeva je nagrado prejela šestič, Prevc tretjič, odbojkarska reprezentanca pa prvič. Dvakratna svetovna prvakinja zmagovalka Tina Maze, tudi druga v skupni razvrstitvi svetovnega pokala, je v glasovanju 131 članov DŠNS dobila 376 točk in prehitela svetovno prvakinjo v judu Tino Trste-njak (177) in športno plezalko Mino Markovič (150), evropsko prvakinjo in zmagovalko skupne razvrstitve svetovnega pokala v težavnosti. Za Petrom Prevcem, ki je za las izgubil prvo mesto v skupni razvrstitvi svetovnega pokala in je osvojil mali globus v poletih ter v glasovanju dobil 236 točk, sta se razvrstila svetovni biatlonski prvak Jakov Fak (177), ki je bil tudi tretji skupno v svetovnem pokalu, in deskar na snegu Žan Košir (133). Slednji je bil svetovni podprvak v paralelnem veleslalomu, osvojil je prvo mesto skupno v svetovnem pokalu ter mala kristalna globusa za paralelni slalom in veleslalom. Slovenski odbojkarji so po srebru rokometašev na domačem prvenstvu postali šele druga članska reprezentanca v igrah z žogo (prvi so bili rokometaši), ki je na velikem tekmovanju osvojila me- daljo. Najprej so se po zmagi v evropski ligi uvrstili v svetovno ligo, poraz s Francijo v finalu evropskega prvenstva v Sofiji pa so slovenski uporabniki spletnih omrežij označili za zlato. Razmišljanje večine je najbolje povzela Tina Maze: »S pravimi vodji in trenerji je Slovenija najboljša ... tudi v ekipnih športih.« Nagrado za izstopajočo mlado športno osebnost leta, ta nagrada je bila podeljena drugič, je prejel motokro-sist Tim Gajser, ki je osvojil prvo mesto v skupni razvrstitvi SP v razredu MX2. Priznanja najboljšim so izročili nekateri letos upokojeni nekdanji vrhunski športniki Dejan Zavec, Mitja Petkovšek, Tomaž Razingar, Mateja Pintar in Lucija Mlinarič; Karate • Svetovno prvenstvo v Mariboru Štiri medalje za hajdinske karateis WKSA Maribor in WKSA Hajdina sta se podpisala pod organizacijo velikega med-generacijskega tekmovanja karateistov, ki je pred časom potekalo v športni dvorani Tabor v Mariboru. Na blazinah je nastopilo blizu tisoč tekmovalcev iz 26 držav. V treh dneh je tekmovanje potekalo v športnih bojih posamezno in ekipno. Za otroke od 7. do 14. leta starosti so bile v Mariboru organizirane svetovne igre, za kadete in mladince svetovno prvenstvo, za člane in veterane pa svetovni pokal. Šlo je za kompleksno športno tekmovanje, na katerem je bilo zabeleženih več kot 2000 nastopov. V njih so se odlično odrezali slovenski reprezentanti iz različnih klubov: izstopal je WKSA Hajdina, ki je osvojil štiri medalje. Na poti do tega uspeha so hajdinski predstavniki opravili niz posebnih priprav in treningov pod vodstvom trenerja Ljuba Javorška. Ves trud je bil poplačan, saj se je to svetovno prvenstvo začelo z vrhunskim odprtjem, na katerem so nastopili Helena Blagne, Pajdaši, Garda slovenske vojske, pevski zbor učiteljic OŠ Hajdina, Lukasovi frajtonarji, Pihalna godna Podlehnik in Twirling demo team Slovenije. Posebna gosta na odprtju sta bila predsednik Vlade Republike Slovenije Miro Cerar in predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec. Po spektakularnem odprtju je sledilo zanimivo dogajanje tudi v športnem delu. Iz WKSA Hajdina je v kategoriji do 55 kg do 14. leta starosti v borbah Jaka Javoršek osvojil 3. mesto. Aljoša Plajn-šek je osvojil zlato medaljo v borbah v kategoriji nad 55 kg do 14. leta starosti, naslov svetovnega prvaka je v športnih bojih kadetov A do 62 kg osvojil še Mitja Koderman. Ob teh medaljah so hajdinski borci dodali še eno ekipno srebrno, saj so bili Mitja Ko- Mitja Koderman in Ljubo Javoršek OR, 5.-B. l| Z01S_J _ Ekipa s Hajdine je osvojila 2. mesto med kadeti A. petek • 11. decembra 2015 Šport ŠtajerskiTEBUlK 13 i Peter Prevc Tim Gajser d elito tudi Markovičeva in Gajser Vrstni red glasovanja: - športnik leta: Peter Prevc (smučarski skoki) 236 Jakov Fak (biatlon) 177 Žan Košir (deskanje na snegu) 133 Tine Urnaut (odbojka) 69 Tim Gajser (motokros) 44 Filip Flisar (sm. prostega sloga) 40 Benjamin Savšek (kajakaštvo) 22 Jan Oblak (nogomet) 22 Simon Špilak (kolesarstvo) 14 Sašo Bertoncelj (gimnastika) 8 Rajko Hrvat (veslanje) 4 Senad Salkič (padalstvo) 4 Boštjan Maček (strelstvo) 3 Jan Polanc (kolesarstvo) 2 Dejan Zavec (boks) Domen Škofic (športno plezanje) Goran Dragic (košarka) Josip Iličic (nogomet) Matej Bečan (padalstvo, paraski) Milivoje Novakovič (nogomet) Mitja Gasparini (odbojka) Samir Handanovič (nogomet) - športnica leta: Tina Maze (alpsko smučanje) 376 Tina Trstenjak (judo) 177 Mina Markovič (šp. plezanje) 150 Teja Belak (gimnastika) 35 Ana Velenšek (judo) 30 Maja Mihalinec (atletika) 7 Katja Višnar (smučarski tek) 3 Janja Garnbret (športno plezanje) 2 Kristina Erman (nogomet) 2 Tanja Žakelj (gorsko kolesarstvo) 2 Katarina Srebotnik (tenis) 1 Lucija Krkoč (atletika) 1 ■ ekipa leta: odbojkarska rep. Slovenije 119 padalska rep. Slovenije 4 rep. Slovenije v šp. plezanju 3 Tina Mrak, Veronika Macarol 2 kanuistična rep. Slovenije 2 nogometni klub Maribor 1 - izstopajoča mlada športna osebnost: Tim Gajser letošnje leto je bilo, kar se tiče športnih upokojitev, na žalost ljubiteljev športa eno najbolj bogatih v slovenski zgodovini. DŠNS je najboljše športnike sezone razglasilo na tradicionalni prireditvi Športnik leta v Cankarjevem domu v Ljubljani. DŠNS je prireditev te, dve zlati derman, Žiga Javoršek, Jaka Javoršek in Vid Veren Hochstetter (op. p., vse štiri trenira Ljubo Javoršek) ekipno 2. med kadeti A. Na poti do medalje so bili v prvem krogu prosti, v drugem so s 3:0 premagali Češko, v polfinalu so z 2:1 ugnali favorizirane Italijane, medtem ko so v finalu z 1:2 izgubili z Angleži. S to ekipno medaljo so dopolnili lepo zbirko medalj. Za organizacijo tekmovanja je skrbela uigrana ekipa, ki je številne naloge opravila na visokem nivoju, tako da je celoten dogodek dobro uspel. David Breznik Mitja Koderman: »Na to tekmovanje smo se trdo pripravljali. Srečen sem, da je moja zlata medalja čista kot solze sreče in žalosti, ki sem jih prestajal na svoji poti do želenega naslova. Sem kapetan ekipe, ki je osvojila srebrno medaljo, kar je poseben čar. Nismo še rekli zadnje, kljub temu da smo imeli na tatamijih več nasprotnikov kot samo Italijane, Romune in Angleže.« Žiga Javoršek: »V uvodnih bojih ekipnega dela sem imel odličen občutek. Vse sodniško znanje je splahnelo, ko sem v posameznih bojih naletel na Italijana. Lani v Londonu sem zmagal in tudi letošnje peto mesto na prvenstvu je uspeh. V ekipnem delu sem dal svoj delež k osvojeni srebrni medalji, prepričan pa sem, da smo si zaslužili zlato.« Jaka Javoršek: »Sem najmlajši in najmanjši v ekipi. Čakam na svojo pravo priložnost, saj bom drugo leto nastopil med kadeti A. Ekipne borbe doživljam na poseben način. Srečen sem, da sem vedno v vrhu, bom pa vztrajal, da bo moja tudi zlata medalja, mogoče že drugo leto na Irskem.« Vid Veren Hochtetter: »Lepo je tekmovati v taki ekipi, kjer je pravo vzdušje. Srebrna medalja je zame zlata in to vedo vsi tisti, ki so bili tam in so to videli.« Aljoša Plajnšek: »To je moj drugi naslov in druga zlata medalja. V ekipnih bojih nisem nastopil, sem pa zadovoljen s svojimi nastopi v Mariboru.« Ljubo Javoršek (predsednik organizacijskega odbora in trener WKSA Hajdina): »Za nami je zelo velik projekt. Številne pohvale, ki jih dobivam iz vsega sveta povedo, da smo z majhno ekipo pravih prijateljev iz Maribora in Hajdine naredili pravo zgodbo - vsem se iskreno zahvaljujem. Skupno osvojenih pet zlatih, enajst srebrnih in petindvajset bronastih medalj je izkupiček 130 slovenskih tekmovalcev, ki so se zares izkazali. Tekmovanje v Mariboru so si ogledali številni visoki gostje, ki so počastili naš jubilej - 40 let WKSA Maribor, 25 let Karate zveze WKSA in deset let WKSA Hajdina. Hkrati pa sem sam obeležil 45 let delovanja v karateju in 45 uradnih nastopov na evropskih in svetovnih prvenstvenih za nekdanjo reprezentanco Jugoslavije, kar me uvršča med tri tekmovalce z največjim številom nastopov na največjih tekmovanjih v zgodovini nekdanje skupne države.« Boks • Slovenska liga, 2. krog Lazar v dvoboju kroga ugnal Venka Športnik leta v samostojni Sloveniji pripravilo petin-dvajsetič, skupaj pa je bila to že 48. prireditev. sta Boksarska zveza Slovenije je organizacijo 2. kroga slovenske boksarske lige zaupala BK Slovenske Konjice in to je bila prava poteza, saj se je v tamkajšnji športni dvorani zbralo veliko gledalcev. V ring je tokrat stopilo 42 boksarjev in boksark iz 14 klubov. Kot po navadi je bil številčno zelo dobro zastopan Boks klub Ring, medtem ko je drugi ptujski klub Dejan Zavec Boxing imel na tehtanju tri boksarje, izmed katerih je nastopil le Blaž Petek. Ta je v velterski mladinski kategoriji prikazal dobro borbo in je s soglasno sodniško odločitvijo premagal Patrika Grabenška (BK Slovenske Konjice). Izmed ringovcev je takoj navdušil šele 14-le-tni Alen Kralj, ki je imel na tribuni bučno podporo in je v svojem debitantskem obračunu že v prvi rundi prisilil tekmeca Pascala Breznerja (ŽBK Maribor) k predaji. Po dolgem času se je zares udaril Timotej Pučko, ki je proti Maticu Marinšku (BK Slovenske Konjice) vse tri runde do-miniral in je suvereno zmagal. Iz mlade ptujske garde je zmagal tudi Leon Lovrec, ki je dobil izenačeno borbo s Tilnom Stajnkom (BK Ljutomer), potem ko je zares izrazito bolje odboksal v tretji rundi. Blaž Škrjanec se še naprej lovi in je tokrat naletel na izredno razpoloženega ter vedno boljšega Tadeja Čr-noga (BK Portorož), ki ga je Ptujčan nekajkrat natančno zadel, vendar je Primorec v izredni formi in je zasluženo vpisal novo zmago. Povratnik v ring Andrey Lendel je izgubil zelo izenačen boj z Andražem Južničem (BK Knockout) predvsem zato, ker je imel tekmec na koncu več moči, ki jo je unovčil ob koncih rund za nekaj odločilnih udarcev. Eden od najbolj pričakovanih dvobojev je bil med Edi-nom Sejdinovičem (ŽBK Maribor) in Robertom Šimon-čikom (BK Ring). Šimončik, ki ima od slovenskega repre-zentanta bistveno manj dvobojev, se je držal v prvi rundi, medtem ko je naslednji dve bil Sejdinovič boljši nasprotnik. Pravo poslastico 2. kroga sta v kategoriji do 81 kg prikazala Aljaž Venko (BK Slovenska Bistrica) in Denis Lazar (BK Ring). Šlo je za zelo odprt obračun z velikim številom natančnih udarcev z obeh strani. V obračunu, ki 2. krog slovenske lige, rezultati: Pascal Brezner (ŽBK Maribor) - Alen Kralj (BK Ring Ptuj) 0:3 Timotej Pučko (BK Ring Ptuj) - Matic Marinšek (BK Slov. Konjice) 3:0 Tilen Stajnko (BK Ljutomer) - Leon Lovrec (BK Ring Ptuj) 1:2 Patrik Grabenšek (BK Slov. Konjice) - Blaž Petek (Dejan Zavec Boxing) 0:3 Blaž Škrjanec (BK Ring Ptuj) - Tadej Črnoga (BK Portorož) 0:3 Andrey Lendel (BK Ring Ptuj) - Andraž Južnič (BK Knockout) 0:3 Edin Sejdinovič (ŽBK Maribor) - Robert Šimončik (BK Ring Ptuj) 3:0 Aljaž Venko (BK Slov. Bistrica) - Denis Lazar (BK Ring Ptuj) 1:2 Lestvica: 1. BK Ring Ptuj 23 točk 2. BK Portorož 13 točk 3. BK Slovenska Bistrica 12 točk 4. BK Knockout Ljubljana 12 točk 5. KBV Sande Team Ruše 12 točk je bil zares na visokem nivoju, so sodniki tokrat dosodili zmago vedno boljšemu Lazarju, ki se je pred kratkim zelo izkazal tudi na evropskem pokalu v Vrnjački Banji. V 2. krogu slovenske boksarske lige so največ pokazali borci Boks kluba Ring, saj so zabeležili štiri zmage in tri poraze. Trenutno so z 10 točkami naskoka na prvem mestu ligaške lestvice. David Breznik Ekipa BK Ring je z dobrim izkupičkom v 2. krogu zasedla vrh lestvice. Futsal • 2. SFL 2. SFL ŠD FC PTUJ - ŠD KEBELJ 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Braček (15.), 1:1 Avguštin (31.), 2:1 Kocmut (33.). ŠD FC PTUJ: Brunčič, Ši-lec, Krajnc, Pihler, Braček, Fleten, Mulej, Kocmut, Jau-šovec, Čuček, Kavaš, Zupa-nič. Ptujčani so tokrat presenetili ekipo Keblja in ji zadali šele drugi poraz v sezoni. Domačini so odigrali zelo dobro tekmo, a so pri vodstvu 1:0 zapravili vsaj dve 100-odsto-tni priložnosti, sicer bi lahko tekmo odločili že prej. Namesto tega so gostje v 31. minuti izenačili, dve minuti kasneje pa je Dejan Kocmut znova povedel svojo ekipo v vodstvo, kar je bilo na koncu dovolj za zmago. KMN OPLAST KOBARID -KMN TOMAŽ 1:6 (0:2) STRELCI: 0:1 Školiber (1.), 0:2 Školiber (10.), 0:3 Mag-dič (30.), 0:4 Gajser (33.), 0:5 Magdič (34.), 1:5 Hrast (36.), 1:6 Gajser (38.). KMN TOMAŽ: Kolarič, Magdič, Goričan, Školiber, Gašparič, Belšak, Vočanec, T. Gajser, M. Gajser. Vodilna ekipa Tomaža v Kobaridu ni imela pretiranih težav z zadnjeuvrščeno ekipo lige in ji je nasula pol ducata zadetkov. Po dva so do- segli Domen Školiber, Miha Magdič in Tomaž Gajser. REZULTATI 8. KROGA: Gorica futsal klub - KMN Velike Lašče 2:2 (1:0), Futsal klub Stripy - Futsal klub Zavas 5:7 (1:1), ŠD FC Ptuj - ŠD Kebelj 2:1 (1:0), KMN Oplast Kobarid - KMN Tomaž 1:6 (0:2), Futsal klub Dobrepolje - ŠD Mlinše 5:5 (3:3). 1. KMN TOMAŽ 8 6 1 1 38:12 19 2. FUTSAL KLUB ZAVAS 8 5 1 2 25:15 16 3. ŠD KEBELJ 8 3 3 2 26:25 12 4. ŠD MLINŠE 8 3 3 2 31:35 12 5. GORICA 8 3 2 3 28:24 11 6. FK STRIPY 8 3 1 4 43:32 10 7. ŠD FC PTUJ 8 3 1 4 20:31 10 8. FK DOBREPOLJE 8 3 1 4 32:37 10 9. KMN VELIKE LAŠČE 8 2 1 5 20:25 7 10. OPLAST KOBARID 8 2 0 6 16:43 6 JM 14 Štajerski Šport, rekreacija petek • 11. decembra 2015 Košarka • PARKL PARKL v polnem zamahu - že 19. leto Ptujska amaterska rekreacijska košarkarska liga (PARKL) je letos vstopila v 19 sezono in je pomemben dejavnik amaterskega športa v regiji. V njej so svoj prostor našli številni nekdanji odlični igralci iz lig KZS ter številni odlični rekreativci. Ob tem je liga odlično vodena in organi- zirana na vseh nivojih. Naslov prvaka iz zadnjih dveh sezon ekipa KK Adeco Maribor, pred tem je petkrat zapored naslov osvojila ekipa Pragerskega. Tudi letos so ekipe razdeljene v 1. ter dve 2. ligi - sever in jug. Po petih odigranih krogih so le še dve neporaženi ekipi: KK Adeco in MCAPRO Rams. 1. liga 1. KK ADECCO 5 5 0 10 2. MCAPRO RAMS 5 5 0 10 3. KK AJ DAS LENART 5 3 2 8 4. ZM VESELI VIKINGI 5 3 2 8 5. ROGAŠKA REKREATIVCI 5 2 3 7 6. KK STARŠE ČIRO 5 2 3 7 7. ŠD KIDRIČEVO 5 0 5 5 8. KK RAČE 5 0 5 5 2. liga - sever 1. ADECCO OLDSTARS 2. KK RUŠE 3. KK PALOMA 4. ETI HURIKANI 5. KK STARŠE 6. BEAUJOLAIS Foto: Črtomir Goznik Ekipa KK Ptuj je v torek v domači dvorani ugnala ekipo ŠD Ptujska Gora. KK Ptuj - ŠD Ptujska Gora 72:62 (23:16, 17:15, 22: 12, 10:19) KK PTUJ: Lešnik, Rus 9, Vedernjak 4, Šomen 4, Pogladič 16, Kramberger 9, Mahorič, Brkič 17, Pož-gai 2, Žnidarič 9, Rakovec 2. ŠD Ptujska Gora: Frangež 4, Rakovec 9, Jazbec 9, R. Avguštin 3, P. Avguštin 9, Vedlin 2, Kamenšek 12, Vodušek 4, Galun 7, Sledič 3. Strelstvo • Medobčinska liga 2015/16 V 2. krogu najboljša Sara Srne 2. liga - jug 1. KK PRAGERSKO 2. EKART ŠD CIRKOVCE 3. KK PTUJ 4. ŠD PTUJSKA GORA 5. KK ČREŠNJEVEC 4 2 4 1 3 2 2 4 2 3 1 4 5 4 19 5 4 19 5 3 2 8 5 3 2 8 5 14 6 6. KK DORNAVA JACK CAFFE 5 0 5 5 JM 9. SD Selce 10. SD Vitomarci B (961) Zadnji dan oktobra se je začela nova sezona Medobčinske lige 2015/16 v streljanju s serijsko zračno puško. Med sezono se bo na strelišču v Trnovski vasi (tukaj bodo predvidoma potekali vsi krogi) zvrstilo več kot 40 tekmovalcev, ki se povezujejo v 10 ekip iz sedmih društev z območja Slovenskih goric. Ekipe tekmujejo med seboj po sistemu dvobojev, rezultati strelcev pa se upoštevajo tudi v posamični konkurenci. Rezultati 2. kroga (28. 11.): SD Benediški vrh A -SD Benediški vrh B 3:1, SD Velka - SD Cerkvenjak 3:1, SD Selce - SD Osek 1:3, SD Trnovska vas B - SD Vitomarci B 3:1, SD Vitomarci A - SD Trnovska vas A 3:1. Lestvica po 2. krogu: Strelci ekipe Trnovska vas Judo JK Drava Maribor in Lendava sta bila v soboto v znamenju juda, saj so se na tatamiju borili mladi 1. SD Velka 6 točk (1066 kr.) 2. SD Benediški vrh A 6 (1053) 3. SD Osek 6 (1022) 4. SD Vitomarci A 4 (1038) 5. SD Trnovska vas A 4 (1015) 6. SD Cerkvenjak 4 (1010) 7. SD Trnovska vas B 4 (920) 8. SD Benediški vrh B 2 (992) V posamični konkurenci trenutno tekmuje 44 strelcev. V 2. krogu je bila najboljša Sara Srne iz SD Velka s 183 zadetimi krogi. Drugi je bil Dejan Cvetko iz SD Trnovska vas s 182 krogi. Tretje mesto sta si delila Mirko Tenšek (SD Velka) in Franc Kurnik (SD Osek) s 181 krogi. Lestvica posameznikov: 1. Dejan Cvetko (SD Trnovska vas) 2. Mirko Tenšek (SD Velka) 3. Sara Srne (SD Velka) 4. Jan Soto Vargas (SD Vitomarci) 5. Franc Kurnik (SD Osek) 6. Maja Mihelak (SD Benediški vrh) 7. Danilo Huber (SD Benediški vrh) 8. Branko Korošak (SD Osek) 9. Elvir Kramberger (SD Velka) 10. Branko Peklar (SD Cerkvenjak) Naslednji, 3. krog bo na sporedu v nedeljo, 13. 12., na strelišču v Trnovski vasi. Franci Hameršak (vodja lige) judoisti in judoistke. V organizaciji JK Branik Broker je v Mariboru potekal turnir Nika Vrabla za najmlajše selekcije, in sicer za U-8 in U- 10. Tekmovalci in tekmovalke iz JK Drava so se ga udeležili z Ptujčani na turnirju v Mariboru najštevilčnejšo ekipo, saj se je borilo kar 20 njihovih predstavnikov, ki so bili zelo uspešni. V konkurenci sedmih klubov iz Štajerske in Pomurske regije so v U-8 iz ptujskega kluba zmagali Ana Tetičkovič, Teo Kostanjevec in Tilen Ivan-čič, drugi so bili Ina Mlakar, Taj Sledič in Luka Šabe-der, medtem ko so tretja mesta osvojili Leon Lesjak, Anej Kline, Mai Pak in Matic Samec. Zelo uspešni so bili tudi v kategoriji U-10, kjer so bili prvi Špela Anžel, Žanet Polanec in Jurij Farič, drugi Tadeja Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 22. KROGA - PETEK ob 18.00: Zavrč - Krka; SOBOTA ob 15.00: Domžale - Rudar, Celje - Gorica; SOBOTA ob 17.30: Krško - Olimpija; NEDELJA ob 17.30: Luka Koper - Maribor. Rokomet • 1. DRL (m) 14. KROG: Maribor Branik - Jeruzalem Ormož (NEDELJA ob 18.00) 1. B DRL (m) 12. KROG: Drava Ptuj - Brežice, Mokerc Ig - Moškanjci Gorišnica (SOBOTA ob 19.00) Boks • 35. Zlata rokavica Sobota, 12. 12., bo na Ptuju v znamenju boksa, saj bo v športni dvorani Gimnazije Ptuj od 18. ure naprej potekala 35. Zlata rokavica. Na njej bo na sporedu 10 do 12 dvobojev, v njih pa bodo nastopili številni domači boksarji iz Boks kluba Ring in Dejan Zavec Boxinga. Poleg naših najboljših boksarjev bodo v ring stopili še boksarji iz Srbije, Hrvaške, Italije in Slovaške. Na sporedu bo nekaj obračunov mlajših tekmovalcev, dve ženski borbi in šest ali sedem glavnih članskih borb. Futsal • 2. SFL 9. KROG: Tomaž Trcko - Gorica (PETEK ob 19.30); FK Zavas - FC Ptuj (SOBOTA ob 21.00). ZLMN ORMOŽ Razpored 4. kroga, nedelja, 13. 12.: Bar Ajda Hidus -AP Gaube (ob 11.00), Frankovci Gostilna Črni ribič - KOŠ (ob 11.40), Bar pri Lipi Avtoprevozništvo Jerebič - Mihaela d. o. o. (ob 12.20), Vičanci Vičar Transport - ŠD Mladost Miklavž pri Ormožu (ob 13.00), Bar Gaja Ivanjkovci - Mladina NK Ormož (ob 13.40), ŠD Pušenci - Bar Ribnik Ormož (ob 14.20). TUrnir Šampion Legionar cup Ptuj 2015 FC Hiša daril Ptuj prireja velik mednarodni turnir v malem nogometu za letnike 2003 in mlajše - Šampion Legionar cup Ptuj 2015. Tekmovanje bo v soboto, 12. 12., v športni dvorani Center na Ptuju med 9. in 18. uro. Na turnir je prijavljenih 17 ekip, ki bodo v predtekmo-vanju razdeljene v štiri skupine, po dve najboljši iz vsake skupine se bosta uvrstili v zaključne boje. Na tekmovanju bosta ob številnih ekipah iz Slovenije (Ptuja, Slovenske Bistrice, Kidričevega, Zlatoličja, Stojncev, Zavrča, Maribora, Domžal, Ljutomera ...) nastopali tudi ekipi Youngsters iz Lipnice (Avstrija) in NŠ Špartak iz Male Subotice (Hrvaška), kar daje turnirju mednarodni značaj. DB, JM, UK Nogomet • NK Drava, mladi Simonič, Anže Hrga in Patrik Vilčnik ter tretji Aljaž Jančič, Urban Tetičkovič, Staš Pevec in Teo Potočnik. Na Miklavževem turnirju v Lendavi je v starostni skupini U-12 iz JK Drava zmagal Alen Adrien Plošinjak, drugi so bili Aljaž Ajdič, Ana Vidovič in Nejc Fuks, tretja mesta so osvojili Luka Horvat, Lana Ga-špar in Taja Potočnik. J K Gorišnica Na turnirju Nika Vrabla v Mariboru je pod vodstvom Franca Naska nastopila tudi šesterica judoistov JK Gorišnica. Prav vsi so se uvrstili med dobitnike priznanj. V konkurenci U-8 je Oskar Vrabič zasedel 3. mesto v svoji kategoriji, v konkurenci U-10 pa sta Domen Bezjak in Blaž Bezjak zmagala v svojih kategorijah, druga mesta pa so osvojili Miha Valenko, Nika Murk in Maša Petek. DB, JM Različne selekcije mladih igralcev NK Drava so v zadnjem obdobju uspešno igrale na domačih in mednarodnih turnirjih. V Lipnici so tri selekcije -U-9, U-10 in U-12 - osvojile prva mesta, U-8, U-11 in U-13 pa peta mesta. Z dobrimi rezultati so ptujski nogometaši nadaljevali tudi na turnirju v Miklavžu, kjer je bila selekcija U-11 tretja in U-9 prva. Iz slednje je bil izbran najboljši vratar turnirja Domen Arnuš. Ptujska ekipa U-7 je minulo soboto igrala v avstrijskem Hartbergu, kjer je med 12 ekipami zasedla 7. mesto. Svoj niz turnirskih zmag so nadaljevali igralci U-9, saj so slavili v Murskem Središču na Hrvaškem. Med 13 ekipami so v finalnem delu ugnali Slogo (4:2) in Slobodo (4:0). Ptujska ekipa ostaja v tej sezoni neporažena, na Hrvaškem je Lukas Čeh prejel pokal za najboljšega strelca, Domen Arnuš pa je bil izbran za najboljšega vratarja turnirja. David Breznik § m, w im ' /f^^Tlp šMmt •-Au.;*- Uspešna ekipa NK Drava U-9 v tem delu sezone še ne pozna poraza. petek • 11. decembra 2015 Ljudje in dogodki Štajerski 15 Korena • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Uspelo je Ajdi, Lii in Suzani V kulturni dvorani v Koreni je bila 9. decembra zadnja prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo druge sezone. Za polfinalni vstopnici se je potegovalo skupaj 18 mladih pevcev iz osnovnih šol Duplek in Korena. Skupaj z Občino Duplek sta se na novo vključili v projekt, ki odkriva mlade nadarjene pevke in pevce ter spodbuja domoljubje. Foto: Črtomir Goznik Ajda Rojko in Lia Horvat Zupančič, zmagovalki v prvi kategoriji: „Sva najboljši prijateljici, skupaj pojeva že nekaj časa, najraje zabavne pesmi, skupaj piševa pesmi o najrazličnejših stvareh, trenutno so najine pesmi na ogled tudi v knjižnici. Upava, da bova nekoč izdali tudi pesniško zbirko. Na nastop sva se dolgo pripravljali, pomagal nama je učitelj glasbe Primož. Zmage nisva pričakovali, zelo sva veseli. Kako bo naprej, ne veva, a se bova potrudili." V Koreni so peli: Staša Alekseja Kukovec, Neža Lonec, Nives Polanec, Tia Horvat Zupančič in Sara Poštrak, Alina Bratovčak in Lara Petrovič ter Ajda Rojko in Lia Horvat Zupančič (1. do 5. razred iz OŠ Duplek), Erika Novak, Sara Glonar, Laura Petrinec in Doroteja Čeh (6. do 9. razred iz OŠ Duplek), Lan Petrič Grajfoner in Tilen Mulec (1. do 5. razred iz OŠ Korena) ter Tina Bezjak, Suzana Horvat in Žak Petrič Grajfoner (6. do 9. razred iz OŠ Korena). V imenu nosilca projekta družbe Radio-Tednik Ptuj je mlade pevce in občinstvo, ki je tudi tokrat izkazalo podporo talentom, pozdravil direktor Drago Slameršak. Zaželel jim je uspešen nastop, se zahvalil Občini Duplek ter obema osnov- nima šolama, da so skupaj prepoznali prednosti projekta, ki v ospredje postavlja slovensko pesem, hkrati pa odpira vrata mladim talentom, ki bodo, verjame, nekoč zasijali tudi na slovenski pevski oz. glasbeni sceni. Na oder sta stopila tudi ravnatelja obeh šol. Ravnatelj OŠ Korena Darko Rebernik se je zahvalil in čestital vsem pevskim talentom, da so se predstavili, posebej pa profesorju Primožu Krambergerju, ki jih je pripravljal, voditelju Daliborju Bedeniku za čudovito vodenje in družbi Radio-Tednik Ptuj za dobro idejo o ohranjanju lepe slovenske pesmi. Vsem nastopajočim je čestital tudi ravnatelj OŠ Duplek Dano Novak. V občini Duplek so na vse, ki so stopili na oder in zapeli, izjemno ponosni, dokazali so, da se Foto: Črtomir Goznik V projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so se prvič vključili tudi otroci iz občine Duplek. V kulturni dvorani v Koreni se je 9. decembra predstavilo 18 mladih pevk in pevcev. nam ni treba bati za talente in kakovostno slovensko pesem, je poudaril. Strokovna komisija družbe Radio-Tednik Ptuj, v kateri so bili tonska tehnika Tone Topo-lovec in Borut Horvat ter voditelj Dalibor Bedenik, je ocenila, Foto: Črtomir Goznik Suzana Horvat, zmagovalka v drugi kategoriji: „Pojem že dolgo, najraje angleške pesmi. Zmaga me je presenetila. Dolgo sem se pripravljala, veliko mi je pomagal učitelj Primož. Nekoč bi bila rada pevka in učiteljica petja." da sta v prvi kategoriji najbolje zapeli Ajda Rojko in Lia Horvat Zupančič, v drugi pa Suzana Horvat, ki si bodo skušale finalno vstopnico pripeti na polfinalni prireditvi, ki bo 16. decembra v Kidričevem. MG Ptuj • Ta veseli dan kulture Igrali so se z besedami ... Na rojstni dan velikana slovenske poezije dr. Franceta Prešerna so v dvorani Narodnega doma pripravili Ta veseli dan kulture, na katerem so se z besedami poigravali člani Literarnega kluba, Društva za glasbeno analizo ter pevci Komornega moškega pevskega zbora Ptuj. Po scenariju koordinatorke prireditve Nataše Petrovič so četrtkov literarno-glasbeni večer, posvečen obletnici rojstva Franceta Prešerna, s prebiranjem svojih pesmi in literarnih del prijetno obogatili člani Literarnega kluba Ptuj: Ivo Ban, Cecilija Bernjak, Janka Keček, Mirko Jaušovec, Erika Kotnik, Matilda Simonič, Melita Vidovič, Mirko Kotnik in Katja Zadravec. Ob igranju kitare je nekaj drugih in eno svojo pesem prepeval mlad ptujski glasbenik in pesnik David Ma-tiči, član Društva za glasbeno analizo, vse skupaj pa so z ubrano pesmijo zaokrožili v prijetno celoto pevci Komornega moškega pevskega zbora Ptuj pod umetniškim vodstvom dirigentke Nine Lorber. Za organizacijo kulturnega večera je poskrbela Ivanka Mohorič, za sceno in tehnično vodstvo pa Jure Meško; skratka predstavila se je cela vrsta pristnih domačih kulturnih ustvarjalcev in zgodila se je res domiselna in prijetna Igra z besedami, zato je resnično škoda, da je ni doživelo več tistih, ki so »željni pristne ustvarjalne kulture« svojih someščanov. Še dobro, da so pred nastopom in takoj po njem svojem prazne sedeže v dvorani zasedli nastopajoči ... -OM Foto: M. Ozmec Kulturni večer so z ubrano pesmijo zaokrožili pevci Komornega moškega pevskega zbora Ptuj pod umetniškim vodstvom Nine Lorber. Foto: M. Ozmec Kidričevo • Praznična dogajanja v Parku pod tisočerimi zvezdami Pravljični dogodki, pokrito drsališče in stojnice V praznično okrašenem Parku pod tisočerimi zvezdami je že ves december odprto pokrito drsališče, pred pravljično hiško zvezdne vile pa se vsak dan dogajajo pravljični in drugi zabavni dogodki za otroke vseh starosti, ki se bodo vrstili vse do 3. januarja. Tokrat so lepo okrašen Park pod tisočerimi zvezdami sredi naselja svečano odprli že v petek, 4. decembra, ko je malčke iz občine Kidričevo obiskal Miklavž s svojim spremstvom, angelčki in par-klji. Pisano druščino udeležencev je nagovoril tudi župan Anton Leskovar, ki je vsem po vrsti zaželel miren in prazničen december, nato pa so malčkom podarili predstavo učencev OŠ Kidričevo Gozdna pravljica. Od tedaj je pokrito drsališče za otroke vseh starosti odprto vsak dan, uporaba je brezplačna, omogočena je izposoja drsalk, vsak dan se dogaja kakšen pravljični ali drug zanimiv dogodek, društva in organizacije iz občine Kidričevo pa ob tem pridno skrbijo za tople napitke in lačne želodčke obiskovalcev. Za tiste, ki se na ledu še ne znajdejo najbolje, je vsako soboto in nedeljo od 13. do 14. ure odprta drsalna šola z učiteljico Heleno, vsak petek od 17. do 21. ure je poskrbljeno za drsalni disko, v Parku pod zvezdami pa so tudi številne stojnice, na katerih ponujajo svoje izdelke obrtniki, medičarji in slaščičarji. V teh prazničnih dneh si lahko posamezniki ali skupine pravljično hiško zvezdne vile tudi izposodijo že v dopoldanskem času, za praznovanje rojstnih dni, za večerno praznično druženje ob ognjišču, za klepetalnice in podobne radosti. -OM V praznično okrašenem Parku pod tisočerimi zvezdami je ves december odprto pokrito drsališče, na katerem je vsak večer živahno. Skorba • Veselo miklavževanje Darila za vse Kulturno društvo Skorba je že tradicionalno organiziralo Miklavžev večer. Tudi letos je bil Dom krajanov skoraj premajhen za vse obiskovalce. Foto: arhiv občine Malčki so si najprej navdušeno ogledali predstavo starejše otroške gledališke skupine Kulturnega društva Skorba z naslovom Praznovanje v zajčkovi shrambi. Nato so skupaj priklicali Miklavža, ki je vstopil v dvorano še z dvema par-kljema in angeli. Parklja sta bila strašna, vendar najmlajšim nista preveč nagajala, saj so bili v dvorani sami pridni otroci. Tako je povedal Miklavž, ko je pogledal v prav posebno knjigo, kjer so z zlatimi črkami zapisana imena vseh pridnih otrok. Številni otroci so zbrali pogum, stopili k njemu na oder in mu zapeli pesmico in prav nič se niso bali parkljev. Prav vsem je za konec podaril sladka presenečenja . Estera Korošec 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 11. decembra 2015 Sveti Andraž v Slov. goricah • Praznično ob 17. občinskem prazniku Plaketa občine KUD Vitomarci in Francu Čučku Občina Sveti Andraž v Slov. goricah je v minulih dneh praznovala 17. občinski praznik. Praznovanje so obeležili s paleto najrazličnejših dogodkov. Vrhunec praznovanja pa je potekal zadnjo soboto v novembru, ko je bila v lepo okrašeni telovadnici POŠ Vitomarci o Množico občanov in občank je na slavnostni prireditvi, prirejeni v čast 17. pomladi občine, pozdravila in nagovorila županja Darja Vudler. V slavnostnem govoru je nanizala nekaj pomembnih dosežkov in pridobitev v zadnjem času, hkrati pa se je ozrla še v prihodnost. Ponosno je izpostavila tudi povečanje števila rojstva otrok v občini, zato so letos jeseni odprli tudi dodatni oddelek v vrtcu. Zahvalila se je še vsem občanom, društvom, občinski upravi in svetu ter drugim, ki so na kakršen koli način prispevali k razvoju občine. V sproščenem vzdušju je potekala osrednja slovesnost, ki jo je popestrilo lepo število nastopajočih. Na odru se je igralo, pelo, plesalo in recitiralo. Zbrane so navdušili malčki iz vrtca ter učenci POŠ Vitomarci. Nastopali so še skupina Avis, Ljudske pevke Društva gospodinj Vito-marci, Recitatorska sekcija KUD Vitomarci, Mešani pevski zbor KUD Vitomarci in Tamburaški orkester KUD Vitomarci. Pro- Majšperk • 10 let nove osnovnošolske stavbe »Naša šola je danes prava desetletnica, radoživa in radovedna!« 3. decembra, ko vsi Slovenci praznujemo Ta veseli dan kulture, smo na OŠ Majšperk praznovali dan šole, ki je bil posvečen 10-letnici naše šolske stavbe. V šoli učimo in vzgajamo, zato smo v program vpletli razmišljanja o lepem vedenju in vrednotah, ki se sicer skozi čas spreminjajo, a vedno težijo k prijaznosti, poštenosti in vedenju, ki osrečuje nas in druge. Vse prisotne je pozdravila ravnateljica OŠ Majšperk Danica Lorber, ki je med drugim povedala: »Naša šola je danes prava desetletnica, radoživa in radovedna, vpeta v čas, ki zahteva posodobitve in novosti. V tem letu smo z novimi barvami osvežili del prostorov, kjer je nagajiva mladost pustila sledove svojega bivanja. Rastemo v ponosu, ko nam naključni obiskovalci povedo, da je naša šola še vedno lepa, skrbeli bomo, da bo tako tudi v prihodnosti.« K mikrofonu je pristopila tudi županja občine Majšperk Darinka Fakin, ki je izrekla zahvalo vsem, med drugim tudi bivšim delavcem te šole. Povedala je, da so to šolo predali namenu 17. septembra 2005 in v njo je takrat vstopilo življenje, v njo so vstopili učenci. Dodala je, da na tej šoli učijo učitelji, na katere smo lahko ponosni, saj otroci dosegajo lepe uspehe. Poudarila je, da so otroci naš ponos in da so s to prireditvijo vsem prinesli veliko lepega. Ob koncu nam je zapel še naš pevski zbor OŠ Majšperk. Sonja Šterbal srednja proslava s podelitvijo občinskih plaket in priznanj. II v Foto: ML Predsednik komisije za podelitev priznanj Tomaž Toš in županja Darja Vudler s prejemnikoma občinskih plaket. gram sta povezovala Mateja Toš in Kristijan Majer, s humoristič-nimi vložki pa sta se kot povezovalca odlično odrezala še člana Odrasle gledališke skupine KUD Vitomarci, ki sta pošteno nasmejala občinstvo. Vrhunec prireditve je bila podelitev županjinih priznanj in občinskih plaket, ki sta jih podelila županja in predsednik komisije za podelitev priznanj Tomaž Toš. Priznanje sta prejela Tina Brotšnajder in Jan Soto Vargas za odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole in številne dosežke na različnih tekmovanjih. Žu-panjino priznanje pa so prejeli: Bor Rehak Friš za izjemno športno nadarjenost in vse športne dosežke, Danijel Zoreč za izjemno študijsko nadarjenost in nadpovprečne rezultate v vseh letih svojega izobraževanja ter Društvo gospodinj Vitomarci za 40 let uspešnega delovanja. Plaketo občine so ob 120-letni-ci igranih iger, saj so v igralski sekciji dosegli izredne uspehe in s tem bistveno pripomogli k ugledu občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, podelili Kulturno-umetniškemu društvu Vitomarci. Plaketo občine pa so izročili še Francu Čučku, ki je s svojim prostovoljnim delom in uspehi zagotovil viden in dolgoročen razvoj občine, deloval je v korist kraja, občine in vasi ter z vrhunskimi uspehi pripomogel k ugledu občine, zato mu občina podeljuje plaketo za življenjsko delo. Monika Levanič Mentorji smo skupaj z učenci iskali, raziskovali in spraševali malo po preteklosti, malo po svojih spominih, listali po knjigah, brskali po spletu, prebudili tudi spomine drugih, se ozrli po sedanjosti, aktivirali možgane. Vse to, kar smo našli, smo predstavili našim obiskovalcem, ki smo jih ta dan povabili v našo šolo. V šolski avli so si prisotni lahko ogledali razstavo, s katero smo želeli pokazali življenje in delo na naši šoli od položitve temeljnega kamna pa do danes. V telovadnici pa je potekala kulturna prireditev pod naslovom Vedno najdemo tisto, kar iščemo. Učenci so nas z dramatizacijami, recitacijami, petjem in plesom popeljali skozi zgodovino šolstva v Majšper- ku ter nas z lepimi besedami, recitacijami in odigranimi pri-zorčki spomnili, da ima življenje pravo vrednost, če spoštujemo sebe in druge in vemo, da bonton niso le zapisana pravila, ampak pravila, ki jih živimo. Na različna glasbila so zaigrali naši učenci, ki obiskujejo Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj in glasbeno šolo Art nova. FOTO: OS Majšperk Na kratko Proslavili Ambroževo nedeljo Foto: MZ Markovci ❖ Člani Čebelarskega društva (ČD) Markovci so prvo nedeljo v decembru proslavili god zavetnika čebelarjev sv. Ambroža. V domači farni cerkvi so se udeležili sv. maše, ki jo je daroval župnik Janez Maučec. Pred cerkvijo so postavili stojnico, na kateri so ponujali med, propolis, medico in različne izdelke iz voska (figurice, svečke ...). Markovskim čebelarjem so se ta dan pridružili tudi prijatelji čebelarji iz sosednjih občin. MZ Foto: DT Žetale ❖ Anton in Kristina Černejšek iz Nadol 52 sta pred oltar in matičarja v Žetalah prvič stopila 20. novembra 1965. Kot se za zlatoporočenca spodobi, sta po pol stoletja skupnega življenja poročne zaobljube v družbi njunih najdražjih - družine in prijateljev - ponovila. Civilni obred na občini sta opravila matičarka Mira Zajšek in župan Anton Butolen, ki je zlatoporočencema ob zlatem jubileju v imenu občine Žetale izročil spominsko darilo. Po končani civilni poroki sta se zakonca ob zvokih tria Haloški črički podala še v farno cerkev sv. Mihaela, kjer je zlatoporočni cerkveni obred opravil župnik Ciril Čuš. Zlata nevesta Kristina se je rodila pred 68 leti na domačiji, kjer z možem živita še danes. Vse življenje je posvetila delu na zemlji, vodenju gospodinjstva in skrbi za otroke. Anton se je kot tretji otrok v šestčlanski družini rodil leta 1943. Zaposlil se je v Cinkarni Celje, nato pa si je, ko sta se rodila hčerka Kristina in sin Branko, poiskal službo v Tovarni volnenih izdelkov v Majšperku. V 50 skupnih letih je življenje Kristini in Antonu na skupno pot prineslo mnogo lepega ter tudi veliko težav in trpljenja. V veliko zadovoljstvo jima je, da si je sin Branko dom ustvaril v njuni neposredni bližini, saj jima je tako lahko v veliko pomoč. Prav tako pa tudi zlatoporočenca še vedno rada popri-meta za delo, kolikor jima zdravje pač dopušča. Damjan Topolovec Božična Prlekija Foto: NS Veržej ❖ Zavod Marianum iz Veržeja je pripravil že osmo razstavo jaslic v izvedbi osemindvajsetih izdelovalcev jaslic iz vse Slovenije, 21 jaslic otroških skupin in prav toliko jaslic Marije Kastelec. Slednja prihaja iz Žirov. Prvič se je resneje z izdelavo jaslic srečala leta 2005, ko je v domačem kraju sodelovala na božični razstavi. Skozi desetletno delo se je nabralo zavidljivo število jaslic, večina jih bo letos predstavila v Veržeju. Marija Kastelec je za večino lastnih jaslic izdelala načrte, svoje bogato znanje pa z veseljem prenaša na mlajši rod. Poleg klekljanih izdeluje tudi jaslice iz čebeljega voska ali jih speče iz testa. Sicer pa bo letošnja že šesta Božična Prlekija uspešno povezala razstavo jaslic v Veržeju, Božično vas Banovci, ki jo skupaj pripravljajo Turistično društvo Banovci, Terme Banovci in občina Veržej, ter Božično noč na Razkrižju tamkajšnjega Turistično narodopisnega društva. NŠ petek • 11. decembra 2015 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Ptuj • Ob 20. obletnici Mestnega gledališča Ptuj Kljub svoji majhnosti je to veliko gledališče Ta mesec Mestno gledališče Ptuj praznuje 20. obletnico profesionalizacije. Ob tej priložnosti so minuli petek organizirali pogovor s številnimi ustvarjalci, igralci in umetniki, ki so soustvarjali njegovo podobo v teh dveh desetletjih. Utrinek s petkove prireditve ob 20. obletnici profesionalizacije MGP. Sočasno z odprtjem umetniške inštalacije, ki sta jo za to priložnost izdelala Stanka Vauda Benčevič in Dušan Fišer, je potekal pogovor z nekdanjimi direktorji ptujskega gledališča kot tudi s številnimi, ki so prispevali svoj delež k temu, da je do profesionalizacije sploh prišlo. Svoje videnje takratnega in današnjega dela so tako podali Branko Brumen, predsednik izvršnega sveta občine Ptuj v času, ko se je ideja profesionalizacije sprejela in je stekel poskusni projekt Gledališča ZATO, ki je privedel do ustanovitve gledališča, Miroslav Luci je bil v tistem času župan MO Ptuj, Franc Mlakar in Rene Maurin sta delovala kot direktorja gledališča, Nenad Tokalic Nešo in Urška Vučak, igralca, ki sta na odrskih deskah ptujskega gledališča stala že pred 20 let in izjemno uspešno gradita svojo igralsko kariero še danes, ter sedanji direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič. „V pogovoru smo obudili spomine na čas, ko je na Ptuju zaživela ideja, da bi se gledališče ponovno profesionaliziralo, se dotaknili začetkov gledališča in njegovega postopnega razvoja ter ključnih mejnikov. Pogovor je potekal zelo sproščeno in hu-morno in vsak je predstavil svoj osebni pogled na tiste čase, na gledališče kot tako in predstave, ki so se nam za vedno vtisnile v spomin," je svoje videnje tokra- tnega srečanja strnil Srpčič. Kot je dejal, je ptujsko gledališče v teh dvajsetih letih prehodilo dolgo pot od svojih še bolj skromnih začetkov do današnjega trenutka. „Lepo je bilo srečati vse te znane obraze in se spomniti vseh teh lepih, zabavnih, smešnih, ganljivih trenutkov," je še dejal Srpčič in poudaril, da je narava njihovega poklica takšna, da so ves čas v pogonu, sploh v tem decembrskem času, zato so marsikoga na tokratnem dogodku pogrešali: „Ko se ozremo na bogastvo ustvarjenega v tej dvajsetih letih, smo lahko upravičeno ponosni na naše gledališče, ki je kljub svoji majhnosti postalo veliko!" Dženana Kmetec Podravje, Ptuj • Tekmovanje odraslih pevskih zasedb 2015 Zlata z odliko: komorni zbor Kor in komorni zbor Glasis V dvorani Gimnazije Ptuj je 21. novembra potekalo regijsko tekmovanje odraslih pevskih zasedb 2015 Štajerske in Prekmurja. Nastopile so male pevske skupine do 11 pevcev ter ženski, moški in mešani zbori z najmanj 12 pevci. Z regijskega tekmovanja odraslih pevskih zasedb 2015 Njihove nastope je ocenjevala tričlanska komisija, v kateri so bili Tadeja Vulc, Danica Pirečnik in Ambrož Čopi. V absolutnem vrstnem redu sta zlato priznanje z odliko prejela komorni zbor Kor iz Markovcev pod vodstvom zborovodje Daniela Tementa in komorni zbor Glasis, prav tako iz Markovcev, ki ga vodi zborovodja Ernest Kokot. Zlato priznanje je prejela vokalna skupina Vivere iz Slovenske Bistrice, ki jo vodi Nadja Stegne. Srebrni so bili vokalna skupina Beletinke iz Beltincev, ki jo vodi Tjaša Šimonka, moški vokalni kvintet Aeternum iz Čren-šovcev pod vodstvom Andreja Ti-bauta, ženski pevski zbor Okarina iz Ormoža zborovodkinje Zlatke Puklavec Banjanin, Komorni mo- ški zbor Ptuj zborovodkinje Nine Lorber, Mešani pevski zbor Štefana Kovača iz Murske Sobote pod vodstvom zborovodja Tomija Bu-šinoskega in mešani pevski zbor Drouz iz Radomelj zborovodkinje Uršule Jašovec; bronasta pa sta bila ženska vokalna skupina Jua iz Središča ob Dravi, ki jo vodi Lucija Pocrnja, in mešani pevski zbor Sveti Miklavž iz Majšperka pod vodstvom zborovodkinje Lucije Cep. Po oceni žirije si je priznanje za najboljšo malo pevsko zasedbo pripela vokalna skupina Vivere, za najboljši mešani zbor je bil izbran komorni zbor Kor, za obetavno malo pevsko skupino vokalna skupina Beletinke, za obetaven zbor komorni zbor Glasis, Foto: Langerholc za obetavno zborovodkinjo Nadja Stegne, priznanje za najboljšo zasedbo regijskega tekmovanja pa je prejel komorni zbor Kor. Priznanje za najboljšo izvedbo skladbe, napisane od 20. stoletja do danes, je prejela vokalna skupina Vivere, priznanje za najboljšo izvedbo skladbe, napisane od leta 1985 do danes, je prejel komorni zbor Kor, priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi pa komorni zbor Glasis. Ernest Kokot, zborovodja komornega zbora Glasis, pa je prejel priznanje kot zborovodja za najboljšo izbiro sporeda. Zlato priznanje z odliko pa zbor vodi na Našo pesem v Mariboru, ki poteka vsako drugo leto. MG Foto: CG Kidričevo • Svobodin Ta veseli dan kulture Srečanje s pisateljico in scenaristko Janjo Vidmar Na predvečer rojstva Franceta Prešerna je literarna sekcija Delavsko prosvetnega društva Svoboda Kidričevo pripravila Ta veseli dan kulture, tokrat s slovensko pisateljico in scenaristko Janjo Vidmar. Kot je ob prijetnem literarnem snidenju poudarila Majda Klemenčič Vodušek, predsednica DPD Svoboda Kidričevo, je bila mladinska pisateljica in scenaristka Janja Vidmar rojena v Ptuju, a se je z družino kmalu preselila v Maribor, kjer se je tudi zaposlila, od leta 1996 pa je poklicna pisateljica in ima status samostojne delavke v kulturi. Je članica društva slovenskih pisateljev in predsednica sekcije za mladinsko književnost pri Dru- H 1 ^_ Foto: M. Ozmec Pogovorni večer s pisateljico in scenaristko Janjo Vidmar (desno) je vodila Majda Vodušek Klemenčič, predsednica DPD Svoboda. štvu slovenskih pisateljev ter pobudnica nagrade Desetnica. Kot avtorica in predsednica sekcije se bori za postavitev mladinske literature v ospredje književnosti. Poleg knjig za otroke in mladostnike piše tudi scenarije za otroške oddaje. Leta 1997 je napisala scenarij za slovenski celovečerni film Blues za Saro, danes pa je znana predvsem kot avtorica mladinske realistične proze, ki se uvršča na področje socialno-psihološkega romana. Do sedaj je za svoja mladinska dela dvakrat prejela nagrado Večernica in dvakrat nagrado Desetnica. Zanimiv pogovorno-literarni večer so v prostorih knjižnice DPD Svoboda Kidričevo obogatili z razstavo grafik članov likovne sekcije in podmladka likovne sekcije DPD Svoboda, Naše Kidričevo. -OM Ptuj • Zaključek bralne značke za odrasle Dobra knjiga - vir znanja in dobrin Ta veseli dan kulture, 3. december, ki ga v Sloveniji praznujemo od leta 2000, je praznik tudi za ptujsko knjižnico. Tudi letos so ga povezali s praznovanjem dneva slovenskih, knjižnic, 20. novembrom, in svečanim zaključkom bralne značke za odrasle. Letošnja bralna značka za odrasle v zdajšnji obliki je bila že enajsta po vrsti. Bralno značko za odrasle vodita v ptujski knjižnici Liljana Klemenčič in Jožica Sajko. V enajstih letih je bilo bralcem v branje predlaganih 171 naslovov. V letu 2015 so odrasli bralci segali po naslovih, ki so bili tematsko umeščeni v dogodke ob praznovanju 60-letnice mladinskega oddelka knjižnice. Ob zaključku letošnje bralne značke je izpolnjene zloženke z izpisanimi naslovi prebranih knjig, ocenami, mislimi ter naslovi najljubših knjig iz otroštva vrnilo 113 udeležencev. Vsak izmed njih je v povprečju prebral devet knjig. Najljubša knjiga iz otroštva je bila v 23 primerih Pika Nogavička, ki je letos praznovala 70-letnico prve izdaje, je med drugim povedala Liljana Klemenčič. Tretjega decembra je bilo v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj še posebej slovesno. Vsem tistim, ki so letos osvojili bralno značko, za kar so prejeli knjižno nagrado in že tradicionalno spominsko bralno znamenje (pa tudi tortica sacher je prispevala k pozitivnemu vzdušju), so se pridružili še urednica pri Založbi Pivec Milena Pivec, literarna poznavalka Zora A. Jurič ter glasbenika Bilbi in Gregor Stermecki. Direktor knjižnice Matjaž Neudauer se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri organizaciji letošnje bralne značke za odrasle, poudaril pomen knjižnic pri širjenju bralne kulture, pridobivanju novega znanja, izmenjave informacij in kulturnih dobrin ter napovedal, da bosta rdeča nit bralne značke v letu 2016 vino in hrana. MG i ■ m ■sai e " Foto: Mira Petrovič V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča je 3. decembra potekala zaključna prireditev letošnje bralne značke za odrasle. 18 Poslovna in druga sporočila petek • 11. decembra 2015 PREDSTAVITEV IN DEGUSTACIJA MLADIH VIN petek, V I N W. 12. 2015 eni idi mlado Vabljeni! Welcome! Willkommen! do 20.00 v Qcentru o» r ocenter t c jenmif pranim h (ftßADIOPTLU VSTOPNINA! « e. MESTNA OBČINA PTUJ QLANDIA DrkU njkupcr Agro Zavarovalnica VSTOPNICE V PREDPRODAJI: ŠTUDENTJE 8€ (10€ VREDNI PRODAJI), ODRASL110€ (12€ V REDNI PRODAJI). PRODAJNA MESTAVSTOPNIC IN INFORMACIJE: KGZS ZAVOD PTUJ - DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE SPODNJE PODRAVJE - BLAGAJNA RADIA TEDNIK PTUJ - TIC PTUJ - TIC petek • 11. decembra 2015 Za kratek čas Štajerski 19 NAGRADNA KRIŽANKA: Med pravilnimi rešitvami, ki bodo pravočasno prispeli na naslov Radia-Tednik, bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli darilni bon za brezplačen pregled v poslovalnicah Planet zdravja (podjetje As An d.o.o.) sestavil edi klasinc ZAČETEK TEKMOVANJA Odpravite MAČKA v nekaj trenutkih! TTMACKOH Odpravite glavobol Umirite želodec Izboljšajte počutje AS AN d.o.o. i ¡nfo@asan.si i 01 518 76 10 STOLNI KANONIK NAS ZGODOVINAR IN POLITIK SIMONITI SOL OLJNE KISLINE BARVA KOŽE, POLT NEZAKONIT NASELJENEC SVEČANA ŽENSKA OBLEKA HRVAŠKI PEVEC DEDIČ LESENO KORITO NAD MLINOM ITALIJANSKO IME ZA ZADAR ČEBELJI SAMEC KAMNINA, NASTALA IZ GLENA AS AN d.o.o. I info@asan.si | 01 518 76 10 SPREMEMBA, MENJAVA SKLEP V FORMALNI LOGIKI GLAVNI FILMAR ITALIJANSKI PISATELJ FOSCOLO AFRIŠKO DRAŽILNO NASLADILO NEUMEN ČLOVEK, TRAPČEK EVA TERČELJ ZAGREB UROS CESAR NEDOTAKLJIV PREDMET GOSPODARSKA ZBORNICA STEBLO ŽIT IN TRAV MODEL DACIE, DŽIP DUHOVIT FILMSKI DOMISLEK ANČKA KOROŠKI PLES MLADA KRAVICA, TELICA FIZIKALNA LASTNOST TAL PLAVALKA (URŠKA) OSNOVNI TON NAS Sahist (VALTER) MUSLIMANSKI TEOLOG ARETIRAN ČLOVEK 13 MAKEDONSKI PESNIK RIŽ Z MESOM VEDA 12 NAJMOČNEJŠA KARTA ELA (LJUBKOVALNO) TRETJA OSEBA MNOŽINE DEL MIKRONEZIJE ONDREJ NEPELA IGRALEC ZALOKAR LOČILNI VEZNIK LJUBITELJ MESA BALONAR ŠORN 11 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 STANE ČESNIK Ime in priimek: . Naslov: _ KRAJ PRI PODČETRTKU DOMISLEK, ZAMISEL (STAR.) Poštna številka: NAVPIČNA PROJEKCIJA KOPRENA, PAJČOLAN, VOAL 10 Rešitev križanke je geslo iz črk na oštevilčenih poljih, ki ga napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran) in pošljite na naslov: Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, do srede, 16. decembra 2015. Nagrajenci bodo objavljeni v petek, 18. decembra 2015 v Štajerskem tedniku. Nagradno turistično vprašanje Pozitivni turistični trendi v Sloveniji in na Ptuju Prvi začasni podatki o slovenskem turizmu v prvih desetih mesecih so za Slovenijo spodbudni. Tako naj bi se glede na enako obdobje lani skupno število prihodov turistov povečalo za 11 %, njihovih prenočitev pa za 7,5 %. Številoprihodov tujih gostov je večje za 11,8 %, število tujih prenočitev za 8,1 odstotka. Ponovno je zabeležen tudi trend rasti prihodov in prenočitev domačih gostov. Število prihodov domačih gostov se je povečalo za 9,2 %, prenočitev pa za 6,5 %. Spodbudni pa so tudi podatki za ptujski turizem. Slovenski turizem je v BDP udeležen z 12 %, predstavlja 8 % celotnega izvoza in 40 % izvoza storitev. Priliv iz naslova izvoza potovanj po podatkih Banke Slovenije v devetih mesecih leta 2015 znaša 1,77 milijarde evrov. Turizem je pomembna gospodarska panoga v Sloveniji, zato mu bodo v prihodnjih letih posvetili še več pozornosti oz. konkretnih spodbud. V Direktoratu za turizem in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarstvo in tehnologijo bodo v okviru novega programskega obdobja pripravili več javnih razpi- sov za črpanje sredstev EU na produktnem in destinacijskem nivoju. Največ prenočitev so v desetih mesecih letos, 29 %, zabeležili v zdraviliških občinah, med katere se po slovenski statistiki uvršča tudi Ptuj, ker ustvari največ nočitev v Termah, sledijo gorske občine s 25 % nočitev, obmorske občine so jih imele 22 %, Ljubljana pa je prva med mesti z 12-od-stotnim deležem. Milijon prenočitev sta v tem obdobju zabeležila Ljubljana in Piran. Ptuj z okrog 132.000 prenočitvami na leto še močno zaostaja, čeprav si je mesto s turistično Nagradno turistično vprašanje Kdaj je knez Kocelj obiskal Ptuj? Ime in priimek: _ Naslov: Davčna številka: strategijo že leta 1992 zastavilo za cilj, da postane eno od petih turističnih simbolov Slovenije. Letos naj bi bolje kazalo tudi za ptujski turizem, zlasti spodbudni so podatki za poletje, k čemur je zagotovo vplivalo tudi lepo vreme. V TIC je v enajstih mesecih letos turistične in druge podatke iskalo 16.181 domačih in tujih turistov, lani jih je bilo v celem letu 16.182, kar pomeni, da bo lanski obisk presežen. Kot je povedala Romana Križanič, vodja TIC, pa na pozitiven trend kaže tudi pri prenočitvah. V desetih mesecih letos je število prenočitev znašalo Foto: Črtomir Goznik Največ turistov je bilo na Ptuju avgusta, ko je število prenočitev preseglo 23.000. 126.753, lani jih je bilo v celem letu 131.844, do konca turističnega leta manjkajo podatki še za dva meseca. Statistični urad RS jih spremlja na podlagi plačila turistične takse. Že po tradiciji bodo Ptujčani tudi letos lahko silvestrovali na prostem. Osrednje dogajanje bo na Mestnem trgu, kjer bosta za silvestrsko razpoloženje skrbela dva ansambla, Nude in Štajerski fakini. Opolnoči bo mesto osvetlil krajši ognjemet, srečno in uspešno leto 2016 pa bo Ptujčanom zaželel župan MO Ptuj Miran Senčar. Florijanov spomenik na Ptuju je bil postavljen leta 1744. Nagrado za pravilen odgovor bo prejel Anton Kukovec iz Bukovcev. Danes sprašujemo, kdaj je knez Kocelj obiskal Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v termalnem parku Term Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 18. decembra. 6 4 7 D 2 8 3 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 11. decembra 2015 Piše: Mateja Toplak • Indijsko srce (8.) OVEN J (21.3. - 20.4.) Pravila džungle A si upate prečkati cesto? Čeprav promet na prvi pogled deluje kaotično, pravila vseeno obstajajo - t. i. 'pravila džungle' ali 'pravilo močnejšega'. Hitro sem se zavedla, da sem najšibkejša udeleženka v prometu, saj sem pogosto prezrta. Vozniki ne bodo zmeraj ustavili pešcem, medtem ko na primer 'sveta krava' dobi vedno pozornost, saj bi uboj le-te za tukajšnje voznike pomenil podobno, kot če bi pokopali lastno mater. Tovornjak in avtobus imata prednost pred avtomobili, motoristi pred kolesarji, samomorilske kamikaze - vozniki rikš - pa izsilijo pot tudi v najbolj nemogočih situacijah. Prerivam se skozi vrvež. Iz pločnika na cesto ter spet nazaj. Opazujem motoriste, ki se spretno prebijajo med cestnimi razpokami in ostalimi udeleženci v prometu. Spomnim se svoje prve motoristične izkušnje v Indiji. Od nje mi je ostal neprijeten 'spominek' - rana na nogi, ki že tri tedne namesto celjenja iz telesa pošilja gnojno brozgo. Pogled na 'tipično indijsko družino' me hitro odvrne od neprijetnih mislih na zdravstvene tegobe. Popolnoma nerazumljiv zakon, saj je čelada obvezna le za osebo, ki motor vozi, ne pa tudi za potnike, zmedeno ugotavljam. Oče s čelado (motoristično ali pa kar delavsko), za njim otrok ter žena, ki v naročju drži še dojenčka, je tako popolnoma običajen prizor. Ne verjamem, da je vdihavanje izpušnih plinov primerno za majhne dojenčke, saj tudi za odrasle ni. A temu zadu-šljivemu početju se v desetmilijon-skem mestu na žalost ni mogoče izogniti. Vsaj v Indiji ne. Številni vozniki rikš se poskušajo zavarovati z nošnjo zaščitnih mask ali rut, vendar tudi to ne pomaga popolnoma. Ne samo zanje, tudi za nas potnike je vožnja z rikšo skrajno zadušljiva, istočasno pa tudi neudobna, predvsem pa glasna. Kadarkoli vozniki rikš stavkajo, promet poteka gladko, nič več tako kaotično, indijsko. Kljub temu si mesto oddahne, ko se vrnejo na delo, brez njih enostavno ni moč funkcionirati, saj so poceni, hitri in skorajda zmeraj na voljo. Iznajdljivi, lahko bi celo rekla, da imajo vgrajen radar za prišleke, saj znajo iz nas iztržiti veliko več kot od domačinov. Vedno imam na voljo dve opciji: pogajanje na začetku (prevoz na črno) ali vožnjo z 'rikša-metrom', kjer bo prefrigan voznik z izbiro 'bližnjic' poskrbel, da bom plačala vsaj toli- ko, kot je zahteval, še preden sem sedla v vozilo. Če dežuje, je bolje, da s sabo tovorim dežnik, saj že ob rahlem pršenju cena prevoza z rikšo poskoči v enormne višave. Takrat so dobra alternativa nabito polni, a izredno poceni avtobusi. Ženske sedimo (če je kakšno sedi-šče še sploh prosto) spredaj, moški zadaj. »A tukaj izstopimo?« zakri-čim proti zadnjim vratom, ko že zagledam cimre, kako izstopajo iz premikajočega se avtobusa. Morda, da vanj ne bi vstopilo še več potnikov, voznik na postaji le upočasni, namesto da bi ustavil. »Izstopiti je najenostavnejše za potnike, ki visijo izza vrat, ne pa za tiste, ki sedimo!« zagodrnjam sama pri sebi. Avtobus v Indiji ne bo nikoli tako poln, da se ne bi našel prostor še za enega potnika, zato si lahko predstavljate, da izstop ni ravno enostaven. A vsaj okna in vrata so, da je mogoče sploh dihati, zmeraj odprta, pogosto pa uporabljena še za pljuvanje in odmetavanje smeti. Vsak premik po Indiji zahteva svoj čas. Da bi ga prihranili, smo se do 170 kilometrov oddaljenega mesta Mysore, namesto z neudobnim avtobusom ali počasnim vlakom odpeljali s prijateljevim Pločnik je v indijskih mestih tako rekoč center dogajanja. Uporabljen je za popoldanski počitek, prodajo hrane, pijač, oblačil in storitev, kot so: frizerske, čevljarske, šiviljske oziroma vse vrste popravljalnic. Včasih je celo lažje lomastiti po cesti ter se smukati med avtobusi, tovornjaki, avtomobili, rikšami, motoristi, kolesarji in celo kravami, kot pa se skušati prebiti med ljudmi, ki se gnetejo na pločniku. Foto: Mateja Toplak avtomobilom. Neverjetno, a vožnja v eno smer je trajala dolge štiri ure! Morda bi bilo naslednjič pametneje izbrati razklopotan vlak, saj tako vsaj ne bi bili ujeti v mestnih zama-ških. Razdalje v Indiji so iz vidika transporta daljše, kot smo jih vajeni v Evropi - večerni prevoz s taksijem do deset kilometrov oddaljene diskoteke je trajal slabo uro. Če bi lahko, bi se obrnila že po petnajstih minutah. A bilo je vredno počakati, saj sem končno odkrila, kje potekajo tiste prave indijske zabave! Indijci preplešejo cele noči in ne obsedi-jo vse do jutra. Da poudarim, to ni le enostavno gibanje 'vamo-tamo', temveč dodelana koreografija, ki jo lahko vidimo samo še v bollywood-skih filmih. Pogledam na uro - pet. Čas za odhod z zabave, pomislim. Na voljo je le en avtomobil, nas pa je dvanajst - jaz in vsi moji sostanovalci. Mi verjamete, da smo se uspeli stlačiti v en povprečeno velik džip? Na splošno lahko rečem, da bi bila vožnja po indijskih cestah lažja brez zavor kot brez troblje. Uporaba le-te ni samo za obveščanje pred nevarnostjo, je predvsem tudi preprosto opozorilo za vse udeležence v prometu: »Pozor, prihajam!« Prijetne trenutke boste preživeli v dvoje. Koristno bo delovalo druženje s prijatelji. Sprostila vas bosta tudi glasba in ples. Nakazano je, da se vam bodo odprle nove poti in čudovite priložnosti. Pridobili boste polno mero zaupanja in Dan ljubezni: petek. ^^ BIK — ( (21-4■ - 20■s') Kocke usode se bodo * zavrtele v vašo korist. Pridobili boste možnost in napredovali v pogledu službe. Kljub povečani delavnosti bo modro, da boste na delo pogledali kot izziv. Sprostila vas bo glasba, v ljubezni se boste predali čustvenim izzivom. Izrazili se boste lahko tudi čez kreativnost. m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) y,i AJ h. Partnerjeva podpora vam bo koristila. Počuti se boste pravljično, čeprav boste morali reči bobu bob. Pričakovati je več izzivov in notranje moči, zadevam boste pravzaprav v celoti kos. Vzeti si boste morali čas zase in za vse tiste dejavnost, ki vam bodo blizu. Cas prijetnih nakupov in srečanj! A RAK Finančno se bodo stvari uredile. V vašem življenju bo zelo dinamično in korak za korakom boste pohiteli naprej. Odgovornost bo nekaj normalnega, čeprav se boste borili s svojimi dvomi. Na delovnem mestu bo prijetno in harmonično. V dobrodelnosti boste dokazali zlato srce. LEV (23.7. - 22.8.) Pravzaprav ne boste smeli počivati, ampak aktivno rešujte uganke, ki jih za vas piše življenje. Borbenost vam bo v samopomoč pri zastavljenih ciljih. Kreativnost boste nahranili skozi praznično okrasitev doma. Zdrav način življenja bo dobra popotnica za trdno zdravje. DEVICA CO" TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Življenje vam bo podarilo upanje in znali se boste boriti zase. Na delovnem mestu boste prejeli neki dobiček, ampak v denarnih zadevah boste morali biti previdni. Pozitivne iztočnice bodo tiste, ki vam bodo pomagale ohraniti ravnovesje doma. Ljubezen: sladko! ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Jutra bodo za vas polna presenečenj in drobnih opazovanj. Ceprav bo zunaj puščoba, se bo veselilo vaše srce. Kovali boste nove načrte in boste v ospredju. Deloma zaradi premišljenosti in deloma zaradi spleta okoliščin. V ljubezni in denarju bo vse tako, kot si boste za- STRELEC (23.11. - 21.12.) Veliko časa boste na poti in med ljudmi. Korak za korakom boste odšli naprej. Delo vas bo okrepilo in tako bodo tudi vaše misli pozitivne. Spremljala vas bo pot, ki bo vezana na tujino. Izkupiček v poslovnem mestu bo drugačen, kot si boste želi. Srečen dan: torek. yr osamitvi, lo in priznanje. RIBI M (23.8. - 22.9.) (19.2. - 20.3.) Otroci vam bodo po- Sreča bo obida tiste, ki Otroci vam bodo podarili smisel. Sreča se skriva v majhnih rečeh in pravilno bo, da ji boste sledili. Seveda boste želeli določeno popolnost in kmalu ugotovili, daje ne bo. Bodite bolj premišljeni v besedah. Telesu boste morali v naravni vitaminov. H O R O igr KOZOROG ^ (21.6. - 22. 7.) (22.12. - 20.1.) ' Finančno se bodo stvari ^ Koristno bosta delo- vali notranja modrost in izpolnjenost. Poglobili se boste v raziskovanje. Poslovni uspehi bodo nekaj normalnega in koristnega. Bodite odprti za nova znanja. Kmalu bodo prišle spremembe in duhovno prebujenje. Tisto, česar ne boste mogli povedati glasno, si zapišite. VODNAR (21.1. -18.2.) ' Pričakovati je dinamičen teden, v katerem se vam bo izpolnila srčna želja. Ceprav bo s partnerjem bučno, sibosta javno izkazovala naklonjenost in prodanost. Po eni strani boste želeli imeti S K O P Sreča bo objela tiste, ki bodo pogumni. Po poteh življenja boste zaplavali odločneje. Imeli boste možnost, da boste dokazali lastno srečo in tako boste doživeli razcvet. Na delovnem mestu bo zelo bučno in energično. Ignorirati boste morali stres in pozitivne misli bodo popotnica za trdno zdravje. Foto: Mateja Toplak Avtobus v Indiji ne bo nikoli tako poln, da se ne bi našel prostor za še enega potnika. Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ NAUOCI1.NICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do», i Osojnlkova c. 3 2250 Ptuj i Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. petek • 11. decembra 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 I4 TEDNIK coran na arman poimmnnGEncufl Odhod v zgodnjih jutranjih urah z vstopnih postaj: 30 PTUJ (avtobusna postaja) in 5.00 MARIBOR (avtobusna postaja). V Berchtesgaden, čudovito bavarsko letovišče, ki je na območju istoimenskega narodnega parka, bomo prispeli v dopoldanskem času. Za začetek se bomo ustavili v destilarni encijana, kjer se bomo v besedi in sliki seznanili s procesom proizvodnje tega zdravilnega likerja. Sledila bo degustacija različnih likerjev, ki jih bomo v prodajalni lahko tudi kupili. Berchtesgadenska pokrajina je, podobno kot sosednje Solnograško, bogata s soljo. Pridobivanje te nekdaj zelo pomembne dobrine ima tukaj zelo dolgo tradicijo, ki jo bomo spoznali ob obisku rudnika. Oblekli se bomo v rudarska oblačila in se podali na odkrivanje podzemnega sveta. Obisk rudnika je prava dogodivščina, polna različnih atrakcij: vožnja z vlakcem, adrenalinski spust po drči, vožnja po podzemnem jezeru s splavom, multimedijske predstavitve itd. Po obisku rudnika se bomo zapeljali še do Berchtesgadna, ki se v predbožičnem času prelevi v čudovito pravljično vasico, kjer vas na vsakem koraku objame toplina adventnega razpoloženja. V popoldanskem času se bomo zapeljali do Salzburga, prestolnice Solnograške. Ob sprehodu skozi mesto si bomo ogledali njegove številne kulturnozgodovinske znamenitosti: park pred dvorcem Mirabell, glavno mestno ulico Getreidegasse, kjer je Mozartova rojstna hiša, staro mestno hišo, trg Residenzplatz, RADIOPTUJ 89,8.98,£.104,3 www.radio-tednik.si palačo Residenz, stolnico. Salzburg je vedno živahen in vredno ga je spoznati tudi v času adventa. Zato bomo imeli dovolj prostega časa, da se vsak zase podamo po njegovih ozkih ulicah in zavijemo v katero od dišečih slaščičarn ali privlačnih trgovin ter si ogledamo bogato obložene stojnice. Cena: 55€ za poslušalce in bralce 49 € M B Cena vključuje: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, cestne pristojbine in parkirnine, obisk rudnika soli v Berchtesga-dnu, ogled destilarne encijana in degusta-cijo, vstopnino v NP Berchtesgaden, zunanji ogledi po programu, osnovno nezgodno zavarovanje potnikov, vodenje in organizacijo potovanja, DDV. Možna doplačila: vožnja z gondolo na trdnjavo Hohensalzburg - 8 €, notranji ogledi na kraju samem. Opomba: program velja kot končno obvestilo. Informacije in rezervacije: Ptuj, Miklošičeva ulica 2, tel.: 02 748 1880, info@turistagent.si; Maribor, Mlinska ulica 28, tel.: 02 2350 204, 206, infomb@turistagent.si ^jP^S^jI# V€UKn BOŽIČNO-NOVOl€TNA PRIR€DIT€V »ZA MRK IN MIHE« v nedeljo, 27. decembra, ob 16. uri ^ v športni dvorani 0$ Ljudski vrt Ptuj Osrednja gostja je /I ALENKA KOLMAN glasbeno plesna zabava za otroke ^^^^ ■ dedek mraz bo razdelil bombončke in sladkarije «t-j ■ Gledališka predstava pujsa pepa ■ čarovnik avgustino & ^ ■ zmagovalci prireditve otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo ■ plesna šola mambo Ustvarjalne delavnice . ■ boxmark ■ pikapolonica r*i ^ ■ DPM Ptuj © NSJ^Rokr Ä Pokrovitelji: Voditeljica: J Natalija Škrlec i« šbfcsumm NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili x . | naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ¿lujerSKl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. lit RADIOPTUJ 89,8-98,2 .|04;3 Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času trajanja akcije, boste prejeli toplo zimsko kapo in rokavice "touch screen" - za lažje brskanje po pametnem telefonu ali tablici. NAROČILNICA ZA Štajerski ¿taiersm TEDNIK Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bll/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj radiowtedhw S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 11. decembra 2015 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZI L Znamka Letnik Oprema Barva opel zafira1.9 cdu enjoy 2008 6.350,00« serv. knjiga kov. srebrna volkswagen limuzina passat 1.9 tdihighline 2003 3.700,00« avt. klima črna renault clio 1.216vexpr.c0nf. 2006 3.950,00« prvi last. kov. siva fiat punto grande 1.4 sv dynamic 2008 4.590,00« prvi last. kov. sv. modra citroen c4 picasso 1.6 hdi dynamique 2007 5.150,00« avt. klima kov. siva renault vel satis 2.0 dci expression 2007 3.990,00« avt. klima kov. siva daewoo nubira 1.81 2004 1.690,00« avt. klima kov. modra renault megane 1.9 dci cc privilege 2005 4.350,00« avt. klima kov. Črna RENAULT KANGOOli DO FAMILY 2005 3.450,00« kuma kov. bordo renault megane 1j dci dinamique coupe 2009 7.460,00« prvi last. kov. opečna volkswagen fox 1.2 2005 3.200,00« 78.000 prev. kov. srebrna peugeot 206 2.0 hdi xt 2003 2.200,00« serv. knjiga kov. zelena volkswagen passat 1.sc0mf0rtline 1999 1.250,00« avt. klima kov. srebrna renault modus 1.2 6vexpressi0n 2012 7.490,00« 9.000 prev. kov. šampanjec foftd galaxy 2.0tdci trend 2010 10.900,00« serv. knjiga kov. črna citroen c5 2.0 hdi dynamiquetourer 2010 8.800,00« serv. knjiga kov. siva renault scenic 1.616v dynamique 2010 8.900,00« prvi last. kov. opečna ford focus c-max1.8tdci titanium 2008 5.400,00« serv. knjiga bela renaultthalia 1.4 rt 2002 990,00« prvi last. kov. t. modra fiatstil01.816v dynamic 2002 2.200,00« serv. knjiga rumena PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. \AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 M :fJ=1PI d J11 ! I MtTil 3 BWT51 O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAe OPR. AUDI A4 AVANT 2.0 TDI 2010 12.990 2.LAST. ČRNA BMW 318D UMUZINA E90 EFFICENCY DYN. 2011 12.490 1.LAST., ODLIČEN SREBRNA BMW320DT0URING 2010 11.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV BMW 320D TOURING 2011 12.390 1.LAST., VSA OPREMA BELA (BOEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI AVT 2009 6.990 1 .LAST., 7.SEDEŽEV SREBRNA (M0ENC4 GRAND PICASS01.6 HDI 2010 8.290 1.LAST.,7.SEDEŽEV MODRA CITROEN C51.6 HDI 2011 9.990 1 .LAST., KOT NOV ČRNA HYUNDAI SANTA FE 2.0 DIESEL 4X4 2006 5.290 2.LAST., TOP OPREMA SIVA MERCDESC220CDI 2006 6.790 2. LAST, ODLIČEN ZLATA OPEL INSIGNIA 2.0 CDT1C0SM0 2013 12.990 1.LAST, ODLIČEN VEČ BARV PEUGEOT 407 2.0 HDI 2007 5.390 2.LAST, VSA OPREMA SIVA SKODA 0CTAV1A COMB11.6 TDI 2013 11.290 1.LAST., TOP OPREMA SREBRNA VW GOLF 1.9 TDI PLUS 2007 7.990 1.LAST, ODLIČEN SIVA VW PASSAT 1.9 TDI VARIANT 2000 1.790 OPRAV. VE. SERVIS BELA VW PASSAT 2.0 TDI VAfi. NOV MODEL 2012 12.490 1.LAST, TOP OPREMA VEČ BARV VW TOURAN1.6 TDI VEC MODELOV 2012 11.990 1.LAST. VEČ BARV Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ PISANA ■ fABAYNfi ■ AKÎU^LNA 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Kuhinjica, pon. 10:45 Utrip Ormoža, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:35 SKL- šport mladih, 10. oddaja, pon. 13:05 Obzornik Tv Dravograd, pon. 13:35 Info kanal 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Dobrodelna dražba eko kreacij, pon. 19:20 Studio+: Tomaž Cor 20:00 Ptujska kronika, pon. 9:00 Pregled tedna, pon 9:20 Obzornik TV Dravograd, pon. 9:50 Modro, pon. 10:15 Studio+: Tomaž Cor, pon. 10:50 Sportfno): Dejan Zavec, 35. oddaja, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Gostilna »Pr Francet« 13:20 info kanal 16:00 TVGorišnica 17:00 Kuhinjica 21:30 Sekvenca, 42. oddaja, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Glasbeni predah 22:45 info kanaf 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:30 Kuhinjica, pon. 10:00 DORA - nedeljski pogovori: Evald Flisar, pon. 10:55 Onstran razuma 11:20 Studio+: Tomaž Cor, pon. 12:00 Pregled tedna 12:20 infolanal 17:30 Onstran razuma, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Glasba za vse, 24. oddaja, pon. 19:00 Sekvenca, 43. oddaja 19:20 Vox Arsana ob izidu prvega samostojnega albuma, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:20 Dobrodelna dražba ^Jco kreacij, pon. 21:10 Cista umetnost, 50. oddaja, pon. 21:45 Glasbeni predan 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Koncert Radia Kranj: Podarjeno srcu, 1. ael, pon. 23:50 info kanal 19:20 Z novembrske seje mestnega sveta MO Ptuj, pon. 20:00 Ptujska"kronika, pon. 20:30 DORA - nedeljski pogovori: Janez Skrabec 21:30 30 let Kolesarskega kluba Ptuj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Koncert Radia Kranj: Podarjeno srcu, 2. ael, pon. 23:35 Info kanal 9:00 Preglednik TV Maribor 9:30 Na obisku pri bratih r.___■ -I____1 -I___ Dominikancih.pon. 10:00 Glasba za vse, 24. oddaja, pon. 10:35 SKL, šport mladih, 11. oddaja « A .nc v. .L:_i:_____ 11:05 Kuhinjica, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Pomurski tednik 13:00 Povabilo na kavo: mag. Danica Starki, pon. 14:00 Irrfolcanal 17:30 Kuhinjica 18:00 Pregled tedna, pon. 18:20 Pogovor o(b) filmu Moja sestra suhica, pon. 19:10 Pogled nazaj, 12. oddaja, pon. 19:25 Glasbena osmica (slo), 64. odd., pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 DORA,- nedeljski pogovori: Janez Skrabec, pon. 21:30 Sekvenca, 43. oddaja 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Info kanal 08:00 Gori Sni ca - [z naših Krajev 09:00 Praznik Občine Sv. Andraž 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 16:00 V Majšperku pojemo in igramo 20:00 Gori Sni ca 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK vač na »platnih straneh www.siptv.sl 00:00 ŠKL 08:30 Ptujska kronika 09:00 Štajerska Frajtonarica 11:00 Koncert lamburašev Pika Poka 13:00 Kronika iz občine Dornava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Koncert Karitas 2015 £■110:30 V Majšperku pojemo in igramo ^ 20:00 40 lel MoPZ Grajena z gosli 121:30 Glasbena oddaja 08:00 Godemo in pojemo v korantovi deželi 10:00 V Majšperku pojemo in igramo 11:15 ŠKL. Ptujska kronika 12:00 Seja sveta Dornava - ponovitev 18:00 Glasbena oddaja 19:40 Ptujska Kronika 20:00 Monografija Matjaža Mlinariia 21:00 Ujemi sanje, Polka in Majolka program v žrvo tudi preko splela: www.siptv.si Oddaje iz občin Spodnjega Podravja Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30: irtfo@siptv.si Marketing: 02 74S 34 27; 031 627 340 08:00 35 let petja, vlž in plesa v Do len 09:00 ŠKL 09:30 Polka in majolka 10:30 Ptujska kronika 11:00 Ujemi sanje, Vldeo strani 18:00 Koncert tamburašev Pika Poka 20:00 Monografija Matjaža Miinariča 21:00 Godemo in pojemo v koran lovi deželi NAGRAJENCI KRIŽANKE EVITE L Geslo nagradne križanke, objavljene v petek, 4. decembra 2015, ¡e bilo: EVITEL VSE ZA TELEFON. Med pravilnimi odgovori, ki so pravočasno prispeli na naslov Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., smo izžrebali tri nagrajence: 1. Saša HORVAT, GORIŠNICA, 2. Marija TRSTENJAK, IVANJKOVCI, 3. Zinka FURBOS, PTUJ. Nagrajenci bodo potrdilo za prevzem torbice za telefon v trgovini Evitel prejeli po pošti. Nagrade podeljuje podjetje EVITEL d.o.o. iz PE Olandia Ptuj. Čestitamo! AKCIJSKA PONUDBA V A F0NGUŠTA MREŽNA PEČENKA IZ VRATU ALI RIBE SAMO 3,95 C/KG 'SV. PLEČE BREZ KOSTI^ 40 % CENEJE SAMO 2,99 €/KG <-■•"• S C MESO IZ TUNKE SAMO 4,95 C/KG Ti œ öNGS JUN. REBRA ^SAMO 3,88 C/KGJ PANIRANI STAJERSKI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI, SEDAJ 20 % CENEJE SAMO 2,40 € / 6 KOM NAKUPU C DOBITE ¿E DARILCE. 06 NAD 25 D VSE ZA KOLINE, VSE VRSTE DROBOVINE, NAKOCKANA HRBTNA SLANINA TER UMETNA IN NARAVNA ČREVA! KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Otroci pojejo slovenske pesmi i H in se veselijo. Glasbena prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bo naslednji teden dosegla vrhunec. Polfinalni prireditvi otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bosta postregli z najlepšimi slovenskimi pesmimi v izvedbi naših otrok, jutrišnjih glasbenih umetnikov, zvezd. Komu se bo uspelo prebiti v finale, kibo23.12.2015v večnamenski dvorani Ljudski vrt, kdo bo prepričal žirijo? Če želite videti glasbeni talent Podravja, ki mu ni para, se načuditi in preprosto uživati v eni najlepših glasbenih zgodb letošnjega leta, obiščite polfinalni prirediti, ki bosta: 16.12. 2015 ob 18. uriv večnamenski dvorani Kidričevo. Za finale se bodo potegovali zmagovalci predizbora naslednjih osnovnih šol: • Majšperk • Zavrč • Kidričevo • Cirkovce • Vitomarci • Starše • Mladika • Duplek - Korena • Destrnik • Trnovska vas f > 17.12. 2015 ob 18. uriv večnamenski dvorani OS Juršinci. Za finale se bodo potegovali zmagovalci predizbora naslednjih osnovnih šol: • Juršinci • Gorišnica • Ljudski vrt • Dornava • Markovci • Videm • Ogle Meglič • Breg • Fram I Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, infoSpetv.tv, www.petv.tv TgiEjjjgtt 3 '' Vstop je prost, zato gremo uživat in navijat v Kidričevo to sredo, 16.12., ob 18.00 in v Juršince ta četrtek, 17.12., ob 18.00, kjer bomo s prisotnostjo nagradili nastopajoče, ti pa bodo z nastopom osrečili nas. Mali oglasi STORITVE V FEBRUARJU 2016 potrebujemo varuško na domu za leto dni starega otroka. Najraje zanesljivo, mlado upokojenko. 070 400 830. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.rama- OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. POPRAVILO peletnih gorilnikov, elektronskih naprav, LCD TV, bele tehnike, elektro aparatov, storitve na domu. Jurič, s. p., 041 631 571. PRENAVLJATE ali gradite? Iščete zanesljivega ponudnika za prekrivanje strehe, montiranje žlebov, obrob, strešnih oken ali obrob dimnikov? Pokličite MMG-KROVSTVO, d. o. o., Taborska cesta 34, Grosuplje, telefon (040) 299 516, e-mail: mmgkrovstvo@gmail.com. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 11. decembra 2015 Oglasi in objave Štajerski 23 Prireditvenik Mali oglasi KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. ODKUP pitanih krav in telic za zakol. Plačilo takoj + (davek). Tel. 040 647 223, Marjan Pola-jžer, s. p. ODKUPUJEMO debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj!!! Tel. 040 179 780. PRODAM prašiča po izbiri, težkega od 180 do 220 kilogramov. Telefon 041 368 509. PRODAM teličko simentalko, staro 5 mesecev, ali menjam za bikca, starega 3 mesece. Telefon 041 848 359. PRODAM prašiča, težkega 150 kg in 200 kg. Telefon 02 757 39 81. PRODAMO bikca simentalca, starega 4 mesece. Telefon 031 245 101. PRODAM dva prašiča domače reje, težka od 120 do 150 kg. Telefon 031 530 498. NEPREMIČNINE V KIDRIČEVEM, Cučkova 13, v pritličju, prodamo opremljeno stanovanje v velikosti 74 m2. Telefon 031 496 584. KUPIMO ali vzamemo v najem garažo v Kidričevem. Telefon 031 797 559. DOM IN STANOVANJE NA PTUJU ali v Halozah iščem garsonjero. Telefon 041 741 865. MOTORNA VOZILA PRODAJAMO jabolka za ozimnico, sorte jonagold, zlati delišes, idared. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Telefon 769 26 91. PRODAM prašiče, težke od 30 do 100 kg, in izločene plemenske svinje ter očiščene zajce. 040 764 020. PRODAM pujske, težke od 25 do 30 kg. Cena 2,30 € za kilogram. 02/766 15 31. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. KUPIM bikca, simentalca, starega 14 dni. Prodam pa dva prašiča domače reje, težka 150 in 200 kg. Tel. 041 875 779. PRODAMO traktor RUS LTZ 55, letnik 92, cena 3.300,00 €, zaradi nakupa večjega traktorja. Tel. 031 547 002. PRODAM bikca, starega 3 mesece, za nadaljnjo rejo. Telefon 02 761 08 26 ali 051 208 622. SHRAMBA, montaža, centriranje, avtooptika in prodaja av-toplaščev, Vulkanizerstvo Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž na Dravskem polju. Tel. 02/ 629 62 77. RAZNO OSAMLJEN moški srednjih let, miren in dobrega srca, situiran, ljubitelj narave in vsega lepega. Rad bi spoznal prijazno žensko ali mamico, ki je ostala sama in bi rada znova zaživela. 041 595 403. KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon: 041-897-675 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si V I Štajerski T ED IN I K www.tednik.si tf3stajerskitednik — Stajerskitednik i i Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanj' ^101,00 kWh/m2 na leto J Mestni kino Ptuj Sobota, 12. december: 10:00 Kino vrtičkov praznični koncert Maček Muri in muca Maca z Neco Falk - razprodano; 16:00 Snoopy in Charlie Brown: Film o Arašidkih; 18:00 Ob morju; 20:00 LIFFe po LIFFu: Zenit. Nedelja, 13. december: 16:00 Snoopy in Charlie Brown: Film o Arašidkih; 18:00 Ob morju; 20:20 LIFFe po LIFFu: Zenit. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Prireditev za babice in dedke obiskal predsednik RS; Najzaslužnejši prostovoljci na sprejemu v Mestni hiši; 60 let Gasilske zveze Ptuj; Dan generala Rudolfa Maistra kot državni praznik; Zgodbo Ane Frank odkriva potujoča razstava; Svečano listino prejela Osnovna šola Mladika; 30-letni-ca Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj; Peter Zmazek, kolesar in tekač z dušo in telesom; Podelitev priznanj krvodajalcem; Svetovno prvenstvo haložana v mehurčkanju; Zaključek Bralne značke za odrasle; Letni koncert Folklorne skupine Bolnišnica Ptuj; Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Petek, 11. december 8:00 Lancova vas, društveni čebelnjak: slovesnost ob obisku predsednika ČZS Boštjana Noča in sodelavcev 16:00 Lenart, Trg osvoboditve: Božično-novoletni sejem do 21.00, 17:00 otroška gledališka predstava Osorni tečnež, dramske skupine Kali-mero Vitomarci, prihod Božička, 18:00 Miha Mihelič, Silence 16:00 Ptuj, Furstova hiša, Krempljeva ul. 1: BazArt, odprtje razstave, delavnice za otroke Zum kreativa, branje knjige Bogdana Novaka Trte umirajo stoje, ognjeni šov, avdio vizualni nastop Muzikačaka in tna Maroh 17:00 Cirkovce, vaški trg: koncert FS Vinka Koržeta Cirkovce in slavnostni prižig luči 17:00 Ormož, MCO: ustvarjalnica, snežinke, vile in storži 17:00 Ptuj, Qcenter: prireditev Veni vidi vino mlado 18:00 Slovenska Bistrica, dvorana Glasbene šole: javni nastop učencev pihal, flavta 18:00 Slovenska Bistrica, grad, Cuke kuhna: delavnica, peka prazničnih slaščic 18:00 Sveti Andraž, Bar Rola: turnir v pikadu, DU 20:00 Poljčane, Dom športa in kulture: stand up komedija Vida Valiča Sobota, 12. december 7:00 9:00 Ormož. pri stari komunali: božično-adventno potepanje po ekoloških kmetijah Prlekije in Prekmurja, Prleški vrt Lenart, Galerija Krajnc: dan odprtih vrat, razstava del, nastalih na 10. mednarodni slikarski koloniji na otoku Krku 10:00 Ptuj, Furstova hiša, Krempljeva ul. 1: BazArt, ustvarjalna delavnica Snežak, okraševanje piškotov, pokušina Norih tort, film Izgubljen, da najden, pripovedovanje za odrasle, ognjeni šov, swing plesni večer, jam session maraton, do 22.00 11:00 Ormož, Kerenčičev trg 2: dan odprtih vrat Zavoda 100 % naravno Botanik 11:00 Pragersko, Dom kulture: gledališka predstava Muca Copatarica 11:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: lutkovna predstava Kako so postali prijatelji miška, duhci in lučka 11:00 Zg. Polskava, Dom kulture: otroška predstava Snežinka potepinka 16:00 Kidričevo, Park pod tisočerimi zvezdami: lutke vesele oživijo, Muca Copatarica, lutkovno gledališče FRU FRU, Snežkina skrita želja, lutkovno gledališče Pravljičarna 16:00 Lenart, Trg osvoboditve: Božično-novoletni sejem, 17.00 otroška gledališka predstava Mačja šola, prihod Božička, 18.00 Plesna dimenzija, MPZ Obrtnik, anovški fantje 16:00 Slovenska Bistrica, grad: božična tržnica in Božičkova pošta, risanke, plesne urice, delavnica peka lucijinega kruha, gledališka predstava za otroke, Malina, gledališče KU-KUC, pravljice v cuker kuhni ob 18.00 17:00 Lenart, Radehovska cerkvica: Radehovska božičnica, uprizoritev zgodbe Zakaj je plašč Božje matere tako dolg z živimi jaslicami, KD Delavec Lenart, ob 17.00 in 19.00 18:00 Hajdoše, gasilski dom: tradicionalni decembrski kulturni večer, posvečen spominu na prvega zborovodjo Valentina Žumra 18:00 Jurovski Dol, Kulturni dom: 20. prireditev Družina poje in 60 let KD Ivana Cankarja 18:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: praznični koncert Vox Arsana in jazz trio, premiera novega videospota My favorite Things, ob 18.00 in 20.00 18:00 Zg. Polskava, Kulturni dom: gledališka predstava Niti tat ne more pošteno krast, KUD Črešnjevec 19:00 Cirkovce, Kulturna hiša tete Malčke: Festival idej, predavanje Davorina Uriha Deleže sončnega kamna, Litva, Latvija, Estonija 20:00 Cerkvenjak, Peščeni Vrh: pletenje krdebačev, Društvo mladih Vitomarci in Društvo krdebač Cerkvenjak Nedelja, 13. december 8:00 Cirkovce, vaški trg: odprtje likovne razstave V središču 10:00 Studenice, pred cerkvijo sv. Lucije: Lucijin sejem 15:00 Žetale, večnamenska dvorana: božično-novoletni koncert 16:00 Lenart, Dom kulture: božično rajanje s Twirling plesnim in mažore- tnim klubom Lenart 16:00 Slovenska Bistrica, grad: božična tržnica in Božičkova pošta, risanke, grajski lajnar, plesne urice, delavnica sajenje žita, delavnica za otroke šarkelj v pekaču, pravljice v cuker kuhni ob 18.00 17:00 Kidričevo, Park pod tisočerimi zvezdami: predstava Prijatelja za vedno, gledališče Makarenko 17:00 Lenart, Radehovska cerkvica: Radehovska božičnica, uprizoritev zgodbe Zakaj je plašč Božje matere tako dolg z živimi jaslicami, KD Delavec Lenart, ob 17.00 in 19.00 Scu/S&unach&i Slovenija za življenja vredno okolje Ulica Matije Gubca 2,9000 Murska Sobota Tel.: 02/620 23 00 odpadki@saubermacher.si, www.saubermacher.si Zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin - Obrtna cona Novi jork Saubermacher Slovenija, d. o. o., zbira ponudbe za prodajo nepremičnin - parcel v Obrtni coni Novi jork. Zemljišča, ki so na voljo, so različnih velikosti. Za podrobnejše podatke oziroma ogled nepremičnin se lahko obrnete na: Robert Čajič, 02/620-23-12, r.cajic@saubermacher.si www.tednik.si Vsi vemo, da bomo odšli, a ko pride, zaboli. ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame, sestre, tašče, babice in prababice Terezije Jurgec IZ BUKOVCEV 133, MARKOVCI Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in društvom za izrečena sožalja, sveče, cvetje in darovane maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku, govornikom, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošema in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) V družinskem krogu smo se 7. decembra 2015 poslovili od našega Alojza Cafuta - Lojza IZ POVODNOVE ULICE NA PTUJU Vsem prijateljem, sosedom in lovcem hvala za izražena ustna in pisna sožalja. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. Žalujoči: žena Angela in brat Evgen z družinama Ostali so spomini, ostala je bolečina, ostala za tabo velika je praznina. SPOMIN 9. decembra 2015 je minilo 10. leto, odkar nas je za vedno nenadoma zapustila draga žena, mama in babica Marija Matjašič PERŠONOVA 21, PTUJ Hvala vsem, ki se je spomnite in prižgete svečke na njenem preranem grobu. Tvoji najdražji: mož Ignac, hčerka Slavica, vnuka Rok in Iva, sin Rado, vnuk Luka ter prijateljica Jožica Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) SPOMIN Danes mineva pet let, odkar nas je zapustil naš ljubljeni Alojz [Slavko) Cestnik Z ZGORNJE HAJDINE 98 Pogrešamo te. Hvala vsem, ki s spominom nanj postojite ob njegovem grobu. Njegovi najdražji Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. SPOMIN Alojz - Slavko Kralj IZ MIHOVC 54 stanujoč v Avstriji Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo ali poklonite rože. Žena Danica s sinom Dadom Sp. Podravje • Navzven o solidarnosti, a v resnici s figo v žepu Stagniramo? Ne, stopili smo korak nazaj Župani 16 občin Sp. Podravja in občine Duplek se okrog podelitve koncesije za gospodarsko javno službo (GJS) ravnanja s komunalnimi odpadki in prihodnosti odlagališča Cero Gajke vrtijo kot mačka okrog vrele kaše. Po tem, ko so se to jesen vsaj dvakrat sestali za zaprtimi vrati, skriti pred očmi in ušesi javnosti, smo pričakovali konstruktivno odločitev, ki pa je spet nismo dočakali. Foto: Črtomir Goznik Namesto korak naprej so naredili dva koraka nazaj. Odločbo o podelitvi koncesije so ponovno izdali konzorciju treh podjetij Javne službe (JS), Čisto mesto in Saubermaher. Snaga kot neizbrani ponudnik se je vnovič pritožila. Štiri občine (Gorišnica, Markovci, Dornava in Hajdina) so se medtem odločile, da bi odpadke na njihovem območju odvažalo Komunalno podjetje (KP) Ptuj, ki mu lahko koncesijo oddajo neposredno, brez razpisa. Kam bo KP odvažalo in odlagalo odpadke, ni problem občin. Na ponedeljkovi seji kolegija županov se je na temo odpadkov vnela več kot uro trajajoča razprava. Sklep razprave je bil, da se bodo župani na to temo srečali še enkrat (?!). »Nazadnje smo soglašali, da gremo v skupno koncesijo. Dogovorili smo se, da želimo živeti in delati v tej regiji. Zdaj nekatere občine od tega odstopate. Ne želim, da se razbijemo. Vseeno smo toliko let ustvarjali skupaj,« je dejala županja občine Majšperk Darinka Fakin in se začudila nad tem, da konzorcij, ki so ga občine izbrale kot bodočega potencialnega koncesionarja, zdaj pred njih prihaja s predlogom za zvišanje cen. »Želite, da smo solidarni? Kako pa so bili nekateri solidarni, ko se je šlo za vodovod in so si iz sistema izplačali finančna sredstva?« je poudaril župan občine Gorišnica Jože Kokot. Ob to, da štiri občine izstopajo iz kolektivne podelitve koncesije za odpadke, sta se obregnila tudi župan Destrnika Vladimir Vin-diš in župan Juršincev Alojz Kaučič. »Tam, kjer imajo korist, bi ostali z nami. Kjer bi morali biti solidarni, pa od nas odhajajo,« je dejal Vindiš. Nadaljeval je Kaučič: »Elita gre skupaj, mi uboga gmajna pa...« Dornavski župan Rajko Janžekovič je slikovito opisal, kako »trden« je spodnjepo-dravski sistem enotnosti in solidarnosti. »Po planu bi morale okoliške občine za ptujsko knjižnico plačevati 11,5 evra po glavi občana. Dornava in Podlehnik smo plačevali ta znesek, vsi preostali manj. Občina, ki je plačevala najmanj, je plačevala samo 5,30 evra. Kje je tu enotnost?!« Cene po ponudbi za koncesijo ne morejo zagotoviti, predlagajo 33 % povišanje Direktor JS Ptuj Alen Hodnik je po obsežni razpravi županov o (ne)enotnosti v imenu konzorcija JS, Čisto mesto in Saubermacher predstavil predlog za povišanje cen. »Za 120-litrsko posodo bi se cena z 10,61 povišala na 14,14 evra ali za 33 %.« Ob tej informaciji je med župani završalo, Hodnik pa je nadaljeval: »Ponudbe za koncesijo smo dali pred dvema letoma, ko so bile okoliščine za obdelavo in odlaganje popolnoma drugačne, kot so danes. Poceni rešitev za prevzem odpadkov, kot je bil na primer letos še Ormož, jutri več ne bo. Glede na spremenjene okoliščine nimamo podlage, da bi jamčili za ceno, ki je bila dana v ponudbi.« Medtem ko je Hodnik predstavil konkretne številke, ki bi lahko občane rahlo udarile po žepu, pa je direktor Čistega mesta Janez Letnik, ki v konzorciju skupaj s svojim lastnikom Saubermacherjem prav tako nastopa kot izvajalec, stopil korak nazaj in začel zadevo zavijati v celofan, da bi cena vseeno morala biti tri leta enaka. Župan Dupleka Mitja Horvat je bil neposreden: »Ali sem premalo na nivoju, da bi to razumel, ali se pa res ne da razumeti. Eden govori, da bo cena višja, drugi govori, da bo tri leta enaka. Ali bomo Gajke imeli samo za to, da bomo občanom lahko po položnici zaračunali pet evrov višjo ceno ali ... Razpis je bil jasen - ne glede, kam se bodo smeti odvažale, bo morala cena vzdržati. Prav zaradi cene smo se odločili za podelitev koncesije izbranemu ponudniku. In mi zdaj debatiramo o novih cenah.« Kaj je razjezilo Butolena Župan občine Žetale Anton Butolen je ob celi vrsti podatkov, ki jih je slišal na seji kolegija, dejal, da ima občutek, da je ekspertna skupina za Cero Gaj-ke župane predhodno zavedla. Ta skupina je pod vodstvom Vilka Pešca, nekoč zaposlenega v hčerinski družbi Čistega mesta, izračunala, da če bi želel v posel z odpadki stopiti nov izvajalec (na primer KP Ptuj), bi ga nakup osnovnih sredstev NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO IV/il tofts...... I I, n< h'k 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE T -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI M ZELO UGOmm (vozil, posod . ) stal dva milijona evrov. In tega vhodnega stroška so se župani, kot je bilo moč razbrati iz Butolenovih besed, očitno ustrašili. »Dodatno bi še morali posebej zagotavljati denar za Gajke ... Te papirje smo imeli v roki. Zdaj pa je KP Ptuj za nekatere občine cenejša,« je bil besen prvi mož občine Žetale. Mojca Zemljarič Danes bo pretežno jasno. Predvsem zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do -5, v alpskih dolinah okoli -9, ob morju okoli 2, najvišje dnevne od 2 do 10 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo povečini sončno. Predvsem zjutraj bo ponekod po nižinah megla. V nedeljo se bo megla ali nizka oblačnost pojavila tudi na Primorskem. Vremenska slika Nad južno polovico Evrope je območje visokega zračnega tlaka. Oslabljena fronta se je pomaknila nad vzhodno Evropo. S severovzhodnim vetrom doteka nad naše kraje nekoliko hladnejši in precej suh zrak. Rajko Janžekovič, Dornava: »Sredstva iz naslova Gajk so se namensko zbirala v proračunskem skladu MO Ptuj. Iz koliko slovenskih občin so se sem vozili odpadki? Pa verjetno ne zastonj. Njihovo odlaganje je nekdo zaračunal. Nismo zdaj vsi krivi za to, da denarja za zapiranje ni.« Anton Butolen, Žetale: »Tako je, kot je pisalo v Tedniku. Nekdo je želel te Gajke imeti, zato je postal lastnik. S sredstvi, ki so se zbirala od odpadkov, je vmes reševal svojo likvidnost. S tem denarjem gospodari finančna služba MO Ptuj.« Jože Kokot, Gorišnica: »Kolikokrat sem vprašal, kje so sredstva za zapiranje deponije. Opozarjal sem, da bo prišlo do tega, da bo odlagališče treba enkrat zapreti. Še zlasti tega ni želela slišati MO Ptuj. Zdaj pa - če ste lastnik, se s tem sprijaznite. Gajke so vaša, ne naša odgovornost!« Miran Senčar, MO Ptuj: »Leto dni se okrog tega problema vrtimo kot mačka okrog vrele kaše. Predlagam, da se dobimo na izredni seji samo na temo Gajke.« družinska praznovanja prijateljska druženja poslovna srečanja zaključki ob koncu leta... Za zaključene družbe ali skupine lahko pripravimo menu po vaši želji. www.pomaranca.si Q www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28 »Ali si bomo nalili čistega vina ali pa ^^¿¡^m si odkrito priznali, da smo v sporu.« Župan občine Duplek Mitja Horvat je bil zelo neposreden. »Pustimo solidarnost ob strani. Ker je ni. Iz te ladje bomo poskakali drug za drugim, ker vidimo, da je kapitan ne pelje v pravo smer. Ptuj je pri tem v največji zagati, ker bo nazadnje sam nosil breme zapiranja odlagališča. Ampak v to zagato se je pripeljal sam. Z zapiranjem deponije okoliške občine nimamo nič. Saj tudi občina Zreče-Vitanje ali še katera druga, iz katere so se odpadki vozili v Gajke, ne bo plačevala zapiranja deponije. Pa so njihove smeti tukaj. Mi smo to vse plačali, zakaj bi v prihodnje plačevali še enkrat. Dve leti, odkar prihajam sem na sestanke, govorimo, kako smo enotni in smo si dobri. Ko pa je treba prevzeti odgovornost in odločitev, pa je odgovor, da bomo o tem odločali na naslednji seji, ki jo po možnosti še zapremo pred javnostjo. Sicer me solidarnost ne skrbi toliko, kot me skrbi predlog za dvig cene - in to še preden je sploh podpisana koncesijska pogodba. Pobuda za povišanje cen mi ni jasna, saj bi po koncesijski pogodbi morala biti cena prva tri leta enaka.« Napoved vremena za Slovenijo Dnevi od Lucije do božičnega dne vreme vseh mesecev za drugo leto povedo.