YU ISSN 0372-8633 ŽELEZARSKI ZBORN I K stran VSEBINA Anton Šteblaj, A. Ažman — Železarna Jesenice Razplinjanje jekla po dupleks postopku EO peč — I VOD naprava Jože Segel — Železarna Ravne Računalniško podprto krmiljenje proizvodnje in 7 procesov Za boljši jezik 13 LETO 20 ŠT. ŽEZB BQ 20 (1) 1 — 1986 1 — 16 (1986) IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE,RAVNE,ŠTORE IN METALURŠKI INŠTITUT h ■t ZELEZARSKI ZBORNIK IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE, ŠTORE IN METALURŠKI INŠTITUT LETO 20 LJUBLJANA MAREC 1986 Vsebina stran A. Šteblaj, A. Ažman Razpljnjanje jekla po du-pleks postopku EO peč — VOD naprava l UDK: 669.187.036:620.17 ASM/SLA: D 8 m, Q 29 m, 06 J. Segel Računalniško podprto krmiljenje proizvodnje in procesov 7 UDK: 681.3.01:681.3.02:681.3.06 ASM/SLA: X 14, X 14 k Inhalt Seite A. Šteblaj, A. Ažman Entgasung von Stahl nach dem Duplex Verfahren LB Ofen - VOD Anlage 1 UDK: 669.187.036:620.17 ASM/SLA: D 8 m, Q 29 m, Q6 J. Šegel Reehnerisch unterstiizte Ste-uerung der Prozesse und der Produktion 7 UDK: 681.3.01:681.3.02:681.3.06 ASM/SLA: X 14, X 14 k Contents Page A. Šteblaj, A. Ažman Degassing of Steel by the Duplex EAF-VOD Process 1 UDK: 669.187.036:620.17 ASM/SLA: D 8 m, Q 29 m, Q6 J. Šegel Computer Supported Con-trol of Manufacturing Cycles and of Processes 7 UDK: 681.3.01:681.3.02:681.3.06 ASM/SLA: X 14, X 14 k Cojtep/Kaiuie CTpaHHua A. Šteblaj, A. Ažman /fei aiauim cia.in .ivii.ickc cnoco6o\i — jyi oBan jjieK-rponeih (^311) — ycrpoii-CTBO .1.1 h OKHCJieHlie B Ba- Kyywe (yOB). 1 UDK: 669.187.036:620.17 ASM/SLA: D 8 m, Q 29 m, Q6 J. Šegel ynpaBjiemie npoiUBojciBa ii npoueccoB npii no.i/iep-UIKH C BhlMHCJIilie.lhlloii MauiiiHoii. UDK: 681.3.01:681.3.02:681.3.06 ASM/SLA: X 14, X 14 k O 229280 ŽELEZARSKI ZBORNIK IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE, ŠTORE IN METALURŠKI INŠTITUT LETO 20 LJUBLJANA 1986 Razporejanje jekla po dup/eks postopku EO peč — VOD naprava UDK: 669.187.036 : 620. A. ASM: D8 m, Q29 m, Q6 A. Šteblaj, A. Ažman UVOD Z izgradnjo VOD naprave v jeklarni se je železarna Jesenice uvrstila med železarne z moderno sekundarno metalurgijo. Naprava je bila zgrajena za izdelavo: — nerjavnih jekel — dinamo in nizkoogljičnih jekel — jekel z garantirano količino plinov v jeklu. Danes od jekla ne zahtevamo več samo pravilno kemično sestavo, ampak tudi garantirano količino plinov v jeklu. Takih jekel pred izgradnjo VOD naprave železarna ni mogla proizvajati. Zato se ji je z izgradnjo VOD naprave odprla tudi proizvodnja jekel z garantirano količino plinov v jeklu. Poleg tega pa se je povečal izkoristek jekel pri kvalitetah, kjer so plini povzročali težave. IZDELAVA JEKLA Kemična analiza in uporaba jekla: Jeklo se valja v pločevino, debeline 6—25 mm, in se ustrezno toplotno obdela. Kemična analiza jekla je razvidna iz tabele 1. Tabela I: Predpisana kemična sestava jekla Element (%) C Si Mn P S Cr Cu Al Sn Mo 0.20 0.26 0.90 1.10 1.10 maks.maks. 0.75 maks. 0.025 maks. 0.30 1.30 0.020 0.020 0.90 0.20 0.050 0.030 0.40 Izdelava jekla v EO peči in VOD napravi: Jeklo je izdelano po klasičnem dvožlindrnem postopku. Pregled posameznih stopenj izdelave jekla v peči in vakuumski napravi je prikazan na tabeli 2 in sliki 1. Šaržo odlijemo s temperaturo 1720°C v dobro ogreto ponev (900— 1000 °C) skupaj s pečno žlindro. Ponev dvignemo na stojišče za posnemanje žlindre in ob pomoči argona posnamemo žlindro. Po snemanju žlindre postavimo ponev v vakuumsko komoro, priključimo argon in naredimo novo žlindro iz CaO in CaF2. Pome- rimo temperaturo, ki je pred vakuumiranjem 1635—1640°C. Komoro pokrijemo in začnemo z eva-kuiranjem. Cilj je, da čim hitreje dosežemo globoki vakuum, to je pod 10 mbar. Te vrednosti dosežemo po petih do šestih minutah. Najnižji tlak, ki ga dosegamo, je okrog 1 mbar. V času vakuumiranja imamo argon odprt, da talino intenzivno premešava. Količina argona je okrog 100 l/minuto. V času vakuumiranja nam temperatura pada za okrog 1,5 do 2,5 "C/minuto, odvisno od predgretja ponve in dodatkov. Prav zato je važna startna temperatura in dobra pregretost ponve, saj je od teh dveh parametrov direktno odvisen čas vakuumiranja jekla. Za normalno razplinjevanje jekla naj bi zadoščalo dvajsetminutno vakuumiranje in od tega minimalno deset minut v globokem vakuumu. V času vakuumiranja izvedemo še zadnjo korekturo vsebnosti Si in Al. Ker v času vakuumiranja nimamo možnosti kontrolirati temperaturo, po dvajsetih minutah vzpostavimo normalni tlak in odpremo pokrov vakuumske naprave. Sledi kontrola temperature in kontrola kemične sestave jekla. Izvedemo morebitno korekturo kemične sestave jekla, in s pomočjo argona nastavimo pravilno livno temperaturo, kije 1540°C. Ko sestava jekla in temperatura taline ustrezata zaželjenim vrednostim, pokrijemo talino z izolacijskim praškom in začnemo vlivati jeklo. REZULTATI RAZPLINJANJA Plin v talini jekla: V tekočem jeklu imamo prisotne pline, kot so dušik, vodik, kisik in ogljikov monoksid. Ti plini se različno obnašajo in imajo različne posledice na kvaliteto izdelanega jekla. Kisik pride v talino iz atmosfere, s pihanjem kisika med oksidacijo, z rudo in škajo, če ju dodajamo. Dušik pride iz atmosfere. Vodik nastaja z razkrajanjem vlage iz atmosfere, ferozlitin in snovi, ki jih dodajamo v peč. Ogljikov monoksid nastaja z oksidacijo ogljika. Vodik v talini jekla: V raztaljenem stanju jeklo topi mnogo vodika. Topnost se močno zmanjša med strjevanjem, ohlajevanjem Tabela 2: Pregled posameznih faz izdelave jekla Stopnja Kemična sestava jekla (%) Temperatura Dodatki izdelave C Si Mn S P Cr Mo Al (°C) 1 0.70 0.05 0.30 0.040 0.023 0.15 1550 CaC03, ruda, 02, FeMo 2 0.15 0 0.25 0.032 0.012 0.12 0.30 1680 FeSi, Al, CaO, CaF2, FeMn aff, FeCr aff 3 0.19 0.20 1.15 0.025 0.015 0.80 0.30 0.015 1720 C, FeSi 4 0.23 0.40 1.15 0.017 0.015 0.80 0.30 0.010 1635 FeSi, Al, CaO, CaF2 5 0.23 0.95 1.15 0.004 0.015 0.80 0.30 0.027 1540 po njem. Grafični prikaz rezultatov je na sliki 2. Povprečna vsebnost vodika pred vakuumiranjem je bila 3.94 ml/100 gr taline, po vakuuumiranju pa 2.58ml/100gr taline. Povprečno smo odstranili 1.36 ml/100 gr taline ali 34.5% vodika iz taline. Talina se je vakuumirala dvajset minut, s tem da je bila v globokem vakuumu več kot deset minut. o n E cn O o 20 40 60 80 100 120 1« 160 Čas ( min) Slika 1 Pregled posameznih faz izdelave jekla po dupleks postopku EO-VOD Fig. 1 Presentation of single steel manufacturing stages by the duplex EAF-VOD process in prehodom iz gama v alfa strukturo. Zato vodik povzroča mnogo napak: mehurje, naraslo glavo bloka, raztrganine na valjancih in kosmiče. Prav zato je vodik nezaželjen v jeklu in ga želimo čim bolj odstraniti iz taline jekla. To odstranjevanje vodika iz jekla nam je na VOD napravi omogočeno in rezultati, ki smo jih dosegli, so naslednji: Ker v času vakuumiranja nimamo možnosti jemanja vzorcev jekla, smo vzeli vzorce pred vakuumiranjem in 80 70 60 50 40 30-20-10 5 10 15 20 čas ( min) Slika 2 Rezultati odstranjevanja vodika Fig. 2 Results of removing hvdrogen Dušik v talini jekla: Podobno odvisnost topnosti od temperature kot pri vodiku najdemo tudi pri dušiku. Rezultati, ki smo jih dobili, so grafično prikazani na sliki 3. Povprečna vsebnost dušika pred vakuumiranjem je bila 69 ppm in po vakuumiranju 51 ppm. Torej seje povprečno odstranilo 18 ppm dušika ali 26%. Vendar za našo kvaliteto jekla vsebnost dušika ni bistvena, ker ga v končni fazi še dolegiramo. Kisik v talini jekla: Rezultati odstranjevanja kisika so navedeni na sliki 4. Povprečna vsebnost kisika pred vakuumiranjem je bila 98 ppm in po vakuumiranju 55 ppm kisika. Torej smo odstranili 43 ppm ali 44 %. Verjetno bi z daljšim časom vakuumiranja v globokem vakuumu dobili še boljše rezultate. Vendar si daljšega vakuumiranja nismo dovolili, ker ni bilo možno med vakuumiranjem kontrolirati temperature. Naprava se sedaj predeluje in ko bo obstajala možnost kontrole temperature med vakuumiranjem, se bo čas vaku- O jO E 80 70 60 50 A0 30 10 2 20- z A0 - 10 Cas (min) Slika 3 Rezultati odstranjevanja dušika Fig. 3 Results of removing hydrogen. o E 80 70 60 50-A0 30 20 10 £ Q Q Izkoristek pri valjanju v slabe: Jeklo v jeklarni vlijemo v brame, teže 9300 kg. V globinskih pečeh brame dogrejemo na temperaturo valjanja in v bluming valjarni izvaljamo v slabe. Na škarjah odrežemo »glavo« in »nogo« brame, tako da dobimo slab, debeline 60—120 mm, širine 1000 mm in dolžine do 5000 mm. Podatki o izkoristkih pri valjanju bram v slabe so razvidni iz tabele 3. Tabela 3: Izkoristki jekla na Blumingu Leto Vložek Glava Noga Metal, napake Cišč. Valjav. napake Izplen (kg) (%) (%) (%) (%) (%) (%) 1984 1983 1.724.000 999.110 13,2 7,5 12,1 8,4 8,2 15,1 0,4 1,5 _ 70,7 62,9 umiranja lahko še podaljšal in bodo dobljeni rezultati še boljši. REZULTATI PREDELAVE JEKLA Pri predelavi jekla bi si bolje ogledali rezultate, ki smo jih dosegli pri jeklu, ki ni bilo vakuumirano, in pri jeklu, ki je bilo vakuumirano. Opomba: 1984 — vakuumirano jeklo 1983 — nevakuumirano jeklo Če si rezultate iz tabele 3 natančneje ogledamo, vidimo naslednje: Izkoristek pri »glavi« se je poslabšal za 1,1 %, vendar je to posledica slabega lunkeritnega praška in ne tehnologije. Izkoristek pri »nogi« se je izboljšal za 0,9 %. Bistveno odstopanje pa beležimo pri deležu metalurških napak. Ta delež se je znižal za 6,9 % in vzrok za to izboljšanje je vakuumska obdelava jekla. Predvsem se je zmanjšal delež površinskih napak. To nam potrjuje tudi podatek, da se je znižal delež čiščenja slabov kar za 1,1 %, tako da se je dvignil izkoristek jekla za 62,9 % v letu 1983 na 70,7 % v letu 1984 ali za 7,8 %. To pa je bistveno povečanje, ki je povezano z velikimi prihranki energije. Na sliki 5 vidimo, kakšen je bil videz površine slabov pred uvedbo vakuumske obdelave jekla in po njej. Vidna je velika razlika, kar samo še potrjuje v tabeli 3 navedene podatke. Mehanske lastnosti jekla: Oceno kvalitete jekla nam med drugim dajo tudi mehanske lastnosti, zato si jih oglejmo. Primerjali bomo obdobje brez vakuumske obdelave in obdobje z uporabo vakuumske obdelave jekla. Rezultati o trdnosti jekla so razvidni s slike 6. Vidimo, da pri trdnosti ni bistvene razlike, čeprav ima vakuumirano jeklo malo višjo trdnost. Podobno kot za trdnost lahko ugotovimo s slike 7 za trdoto jekla. V trdoti ni bistvene razlike, čeprav ima vakuumirano jeklo malo višjo trdoto. Do podobnih ugotovitev pridemo tudi pri raztezku in kontrakciji. Pri enem kot pri drugem ni bistvenih odstopanj, čeprav so zopet vrednosti pri vakuumiranem jeklu višje. Rezultati so grafično prikazani na sliki 8 in 9. Vendar pa moramo povedati, da so trdnost, trdota, raztezek in kontrakcija posledica toplotne obdelave in zato niti ne moremo in ne smemo pričakovati bistvenih odstopanj med vakuumiranim in nevakuumiranim jeklom. Precejšnje odstopanje navzgor pa zabeležimo pri ži-lavosti jekla. Grafični prikaz je na sliki 10. Žilavost je pri vakuumiranem jeklu višja za 11.65 J/cm2 ali za 16,6 %. To je pa lastnost, ki ni odvisna od toplotne obdelave in je izključno posledica vakuumske obdelave jekla. 5 10 15 20 Čas (min) Slika 4 Rezultati odstranjevanja kisika Fig. 4 Results of removing oxygen \ Slika 5 Izgledi površine slabov pred in po uvedbi vakuumske obdelave jekla a. — površina slaba brez vakuumske obdelave b. — površina slaba z vakuumsko obdelavo Fig. 5 Appearance of surface of slabs before and after the vacuum treatment of steel a. surface of slab without vacuum treatment b. surface of slab being vacuum-treated ZAKLJUČEK S pričetkom obratovanja vakuumske naprave se je železarni Jesenice odprla nova možnost, da v svoj program proizvodnje uvede tudi jeklo z garantirano količino plinov. Rezultati, ki smo jih dosegli, do sedaj niso slabi in kažejo, da bo tehnologija vakuumskega razpli-njanja jekla kmalu osvojena in bodo rezultati še boljši. Kar se tiče doseženih rezultatov pri kvaliteti jekla, ki jo obravnavamo, pa naslednje: Dupleks postopek EO-VOD napravo obvladamo. Pri razplinjanju povprečno odstranimo «35% vodika, = 26 % dušika in «45 % kisika. S podaljšanjem časa va-kuumiranja, kar nam bo omogočeno z meritvami temperature med vakuumiranjem, bodo ti odstotki narasli. Pri jeklu smo povečali izkoristek v valjarnah kar za 7,8%, kar je zelo velik prihranek surovin in energije. 1680 1660 1640 1620 1600 - 1580 CNJ | 1560 3 1540 1520 ti> o 1500 £ 1480-1460 1440 1420-1400 --x = 152y 3 N/mm ( VOD.EP ) - X- 1520 8 N / mm2 ( EP) o o O O o«c Število preiskav Slika 6 Rezultati primerjav trdnosti pri vakuumiranem in nevakuumira-nem jeklu Fig. 6 Results of compared strengths of vacuum-treated and not vacuum-treated steel 510 500 490 480-£ 470 S 460 o £ 450 440 430 420 o----X=4441 HB (VOD. EP) •- X = 435.1 HB (EP) 300. 00 o oojo 000 o 00 -t-*— T«—.-? 0 WiT--•--- f_OOOO a m_OO » O 00 o g B Število preiskov Slika 7 Rezultati primerjav trdote pri vakuumiranem in nevakuumira-nem jeklu Fig. 7 Results of compared hardnesses of vacuum-treated and not vacuum-treated steel 50 49 48 47 46 45 44 43 42 41 40 39 38 37 36 35 34 33 32 31 ----X = 41.01°/. (EP. VOD) -- X = 39 3T/. ( EP) o----X=12 28°/. (EP. VOD) -- X=11.96*/. (EP) o o O o _••£•8®__»»» «_• * MO »«»__KHOCTb bbccth b nporpaM-My npoH3BoacTBa CTajib c rapaHTHpoBaHHbiM coaep-»aHHe.M ra30B. chx nop nojiyneHHbie pe3yjibTaTbi BecbMa yaoBJteTBopHTejibHbi h noKa3biBaK>T, hto Tex-HOJtorHH BaKyyMHOH aera3auHH 6yaeT BCKope BnojiHe ycBoeHa, TaK hto pe3yjtbTaTbi yjiyHiuaTbcsi. Mto Kaca-eTCH nojiyHeHHbix pe3yjibTaTOB KanecTBa CTajiH, to Haao cna3aTb CJieayioiuee: ZlynjjeKC cnoco6 ^3n-Y0B BnojiHe ycBoeH. flpn aera3aunn CTajiH yaajiaeTca b cpeaHeM okojio 35 % bo- aopoaa, 26 % a30Ta h npH6n. 45 % Kncjiopo.ua. C yBe-jihiehnem npoaojukhtejibhocth aera3auhh, hmea b bh-ay H3MepeHHH TeMn-bi bo Bpe\ia caMoro npouecca, ao-jih yaa.neHHa 3thx ra30B noBbimaioTca. B npoKaTHOM »e uexe yBejiHHeH Bbixoa, hto npea-CTaBJiHeT co6oii 3HaHHTejibHyK) 3kohomhk> Cbipba h 3HeprHH. TaK)Ke yjiyHineHbi MexaHHHecKne CBOHCTBa CTajiH, b 0C06eHH0CTH Ba3K0CTb. Ha ochob3hhh Bbiuje ynoMHHyToro mokho CKa3aTb, hto BaKyyMHoe ycTpoH-ctbo b CTajienjiaBHjibHOM uexe ywe aajio nepBbie 6jra-ronpHHTHbie pe3yjtbTaTbi hto KacaeTca KanecTBa CTajiH H 3k0h0mhh erO H3rOTOBJieHH$I. Računalniško podprto krmiljenje proizvodnje in procesov UDK: 681.3.01 : 681.3.02 : 861.3.06 ASM/SLA: X14, X14k Jože Šegel Krmiljenje proizvodnje in procesov (KPP) se lahko obravnava iz različnih gledišč, med katerimi je aktualen in zanimiv računalniški vidik. Vendar so tudi pri tem možne različne obravnave, kot so: # hierarhija krmiljenja proizvodnje in procesov 0 razvoj in osvajanje novih izdelkov • model uporabe in funkcionalnost vključitve računalnika Za obravnavano KPP pride v poštev elektronska oprema, kot so mini in mikro računalniki (MR), programibilni krmilniki (PC), numerično krmiljeni stroji (NC) in razna druga specifična oprema. Oprema mora biti med sabo smiselno in funkcionalno povezana, kar pri velikih informacijskih in komunikacijskih zahtevah ni lahka naloga, in to še posebej v primerih, ko je treba povezovati opremo različnih proizvajalcev. CILJI UPORABE RAČUNALNIKA Ob opredeljevanju vzrokov uporabe računalnika pri KPP se srečamo z osnovnimi razvojnimi vprašanji, ki so splošna in veljajo tudi za računalniško področje. Na sliki 1 vidimo tri ključna vprašanja, na katera skušamo odgovoriti pred in med razvojem projekta v naslednjem vrstnem redu: Zakaj? Kaj? Kako? Ta vprašanja imajo drugačne razsežnosti pri razi-skovalcih-znanstvenih delavcih kot pri uporabnikih v industriji. V prispevku se bomo večkrat mudili ravno pri teh osnovnih vprašanjih. Osnovni cilji (odgovor na vprašanje zakaj) so jasni, vendar jih razdelimo v neposredne in posredne. Prve lahko vrednotimo neposredno, druge pa ne. Neposredni (merljivi): a) Znižanje specifične porabe energije in materiala b) Povečanje produktivnosti c) Povečanje proizvodnih kapacitet d) Znižanje zalog e) Znižanje stroškov vzdrževanja f) Znižanje stroškov dela Posredni (težje merljivi): a) Hitrejše vpeljevanje novih proizvodov in povečanje fleksibilnosti proizvodnje b) Povečanje enakomernosti in kakovosti proizvodov c) Držanje terminov V to skupino spadajo subjektivni cilji, kot so: a) Boljše informacije za vodenje proizvodnje in procesov Jože Šegel, dipl. ing. met. je vodja službe za APP v Železarni Ravne Slika 1 Zaporedje razvoja, osnovna vprašanja inovacijskega postopka Fig. I Sequence of the development, basic questions of the inovation process b) Izboljšanje kakovosti in obsega informacij za inženiring, razvoj novih izdelkov in tehnologije, c) Izboljšanje informiranosti in vpliva samoupra-vljalcev pri odločanju HIERARHIJA KRMILJENJA PROIZVODNJE IN PROCESOV (KPP) Za jasnejšo sliko si KPP ponazorimo v obliki »krmilne piramide«. Slika 2 kaže eno od možnih prezenta-cij v obliki petih nivojev, med katerimi potujejo informacije gor in dol iz nivoja na nivo. KPP zahteva interakcije med veliko aktivnostmi, pri tem pa je treba upoštevati tudi zelo pomembne interakcije med tozdi in vključevanje tozda v delovno organizacijo. Nivo strojne opreme — procesni nivo Prvi nivo je neposredno povezan s Fizično opremo delovnih postaj, ki bodo krmiljene. To je nivo, kjer so senzorji in krmilne enote fizično povezane z delovnimi postajami v proizvodnji. Uporabljajo se naslednji senzorji: končno stikalo, stikalo, merilec temperature, ta-homer in podobno. Izhodne enote vključujejo starterje, / / Nivo / DELOVNE ORGANIZACIJE Slika 2 Petnivojska piramida krmiljenja temeljne organizacije Fig. 2 Five-level pyramid of the control of the basic organization alarmne signale, indikatorje, servomotorje in podobno. Procesi in strojna oprema je različna, vendar se vse na neki način povezuje s krmilno opremo. Nivo delovne postaje Drugi nivo se ukvarja z uporabo krmilnikov pri aktualni strojni opremi delovne postaje. Krmilna oprema na tem nivoju vključuje programabilne kontrolerje (PC), kartični nivo mikro računalnikov, distribuirane krmilne module, inteligentne vhode in izhode, računalniško krmiljene stroje (CNC) in podobno. Za uporabnika je vključen zaslonski terminal, tiskalnik in krmilne table. Nivo proizvodne celice Koordinacija pretoka materiala med operacijami na različnih delovnih postajah je funkcija tretjega nivoja. To je nivo, kjer se individualne operacije integrirajo v avtomatiziran sistem. Prične se oblikovati računalniško podprto KPP tozda. Krmilna oprema na tem nivoju vključuje sodobne prog. kontrolerje (PC), porazdeljeno numerično kontrolo (DNC), avtomatske linije, samostojno delujoče industrijske mikroračunalnike, osebne računalnike in mini računalnike. Sodoben komunikacijski medij za uporabnika je barvni grafični terminal, medtem ko je za lokalno mrežo med krmilnimi enotami uporabljena podatkovna avtocesta z ustreznimi priključki na mini računalniku. Nivo proizvodnega centra ali obrata Četrti nivo skrbi za fino planiranje proizvodnje in pripravo informacij za vodenje. Na tem nivoju se spremlja in nadzira proizvodnja centra oziroma obrata. Za to so potrebni mini računalniki s terminali, sistemski programi, aplikacijski programi, lokalna mreža, vhodni priključki na podatkovne avtoceste (kot so TDC2000, Allen Bradley, Modbus in podobno). Nivo tozda Računalnik daje informacije, ki so v pomoč vodenju tozda. Krmili se proizvodnja tozda kot celote v povezavi z delovno organizacijo. Spremlja se proizvodnja z vso pripadajočo operati-vo. Uporablja se mini računalnik s terminali in primerno bazo podatkov. Pri tem nivoju se lahko razumejo tudi manjše delovne organizacije. V tem primeru se obseg aplikacij razširi tudi na finančne in druge ekonomske in administrativne aplikacije. Kadar spada tozd v večjo delovno organizacijo, v kateri je proizvodnja bolj ali manj povezana z drugimi tozdi, je treba upoštevati medsebojne poslovne in proizvodne odnose ter povezave z njimi. PRISTOP K RAZVOJU HIERARHIČNEGA KRMILJENJA Pristop k razvoju in realizaciji krmiljenja je zelo pomemben. Na sliki 3 vidimo, kako postajajo v krmilni piramidi krmilni centri vse manjši, dokler ne pridejo do vhodnih in izhodnih enot na stroju, peči in drugih delovnih postajah. Komunikacijska pot obstaja med različnimi nivoji in neposredni povezavi na istem nivoju. Nakazana je povezava z delovno organizacijo in drugimi tozdi. delovna organizacija Legenda PC - proizvodna celica D P - delovna postaja V/1 - vhodno izhodne enofe Slika 3 Komunikacijske poti med različnimi krmilnimi centri in nivoji Fig. 3 Communication paths between various control centres and levels Na ta način je omogočeno strukturiranje in modularnost ter razvoj in načrtovanje po principu od zgoraj navzdol. Pri načrtovanju je treba vključiti ljudi iz vseh oddelkov in področij, ki se bodo vključila v računalniško podprto KPP. Pri tem je mišljeno proizvodno in tehnično področje. Kadar gre za vključevanje računalnika v vse nivoje KPP, je primerno, da se avtomatizacija prične na dnu in nadaljuje proti vrhu. To je primerno zaradi tega, ker je vsak od štirih nadnivojev grajen na tehnologiji nivoja pod sabo. Pri sistemski analizi proizvodnje in procesov se poslužujemo grafičnega prikaza pretoka materialov, dokumentacije, informacij in organizacije dela. Takšni prikazi pomagajo pokazati, kje se posamezne operacije opravljajo in kako jih je treba zastaviti na novo. V vseh fazah projektiranja se priporoča, da se vključujejo prodajalčevi specialisti. Pri vsaki delovni operaciji je treba determinirati koordinacijo strojev in ostale proizvodne opreme. V to je treba vključiti analizo aktivnosti osebja na posameznem področju in nivoju. Ali oprema in delavci opravljajo planirano delo? Ali bi lahko bilo delo opravljeno bolj učinkovito? Ali bi lahko drugačna kombinacija organizacije dela, kadrov ali novejše tehnologije in opreme pomenila boljše opravljeno delo? Z odgovori na ta vprašanja se prične specifikacija potrebnih komponent za rokovanje z informacijami, komunikacijskimi uporabniškimi mediji in krmiljenje na posameznem nivoju. Ni dovolj le specificirati programibilne krmilnike (PC), mikro računalnike in drugo krmilno opremo. KPP zahteva koordinacijo in usklajeno opremo na vseh nivojih sistema (slika 4). Ključ za integracijo različnih nivojev krmiljenja so komunikacije. Poleg komunikacij med nivoji je treba upoštevati še neposredne komunikacije med enotami na istem nivoju. Komunikacijske zveze se uporabljajo na vseh nivojih za potrebe različnih uporab, kot je porazdeljeno krmiljenje, zbiranje podatkov, nadzor, prikaz, programska podpora in vodstveni informacijski sistem. V veljavo in uporabo so prišli komunikacijski standardi, ki omogočajo razvoj lokalnih mrež z možnostjo po- vezave kontrolerjev na računalnik tozda, ki ima bazo podatkov. Kot je prikazano na sliki 5, bo bodoča komu- Racunalnik T0Z0A I Računalnik i | TOZDA | Lokalna mreža (LAN, IEEE) MnesnilH za mrežo! Vtnesnik I za mrežol Vmesnik za mrežo Krmilnik obrat ali proiz celico 7 \ Krmilnik za \ obrat ali \ proz Y celico ED- 0- —E 0— —H -ED VT - - VT -E Podatkovna Podatkovna Podatkovna avtocesta avtocesta avtocesta PROIZVODNA OBRAT n PROIZVODNA \ Krmilnik za \ obrat ali \ proiz celico CELICA I CELICA II Slika 5 Bodoča komunikacijska mreža Fig. 5 Future communication network Nivoji krmrlne piramide A Nivo STROJNE in PROCESNE opreme 0 Nivo DELOVNE POSTAJE Nivo PROIZVODNE CELICE A Nivo OBRATA ali proiz. CENTRA Nivo TOZDA /—\ 0 r obrat ali ^ v center j / tozd \ INFORMACIJE .V/ I parametri, • shranjevanje, •distribucija • Status operacij, • komunikacije med postajami Trend kakovosti in količine delov ter proizvodov Podatkovna baza obrata, ažunranje distribucija Podatkovna baza tozda IS zn vodenje tozda KOMUNIKACIJE • Oddaljeni V/ I, • povezave, • direktni priključki ■ Programski prist • lokalne zanke ■ podatkovne avtoceste, . oddaljene V /1 povezave • Podatkovna avtocesta •podatkovni priključki •Lokalna mreža ■ enote priključkov na mrežo Lokalna mreža OPERATIVNI PRIKLJUČKI IN FUNKCIJE • V/1 moduli ■ diagnoshciranje • alarmne lučke • inteligentni panetni sistem • Vnos parametrov, . uporaba programov na ind. termralih • ali panelnecn sistemu • Sistem (barvne) grafičnega nadzora • priprava poročil • Programi za področno krmiljenje . vnos parametrov • Programi na velikem računalniku ■ vnos parametrov KRMILNE ENOTE • Samostojni mikro PC • releji • stikala .. • Mali PC, srednji PC, specifične V/1 enote NC/ CNQ mikro računalniki krmilniki •Veliki PC • področni krmilniki • DNC sistem • mikro in mini računalniki • Področni krmilnik • mini računalnik Veliki računalnik Slika 4 Oprema za avtomatizacijo posameznih krmilnih nivojev Fig. 4 Equpment for automation of single control levels Kemijski laboratorij Upravljanje z energijo Spremlpnje proizvodnje IS za upravljcrje Elektro obl peči Lokalna računalniška mreža Sekun metalurgija Vtiljama Kontiliv Livna jama Ogrevne peči Slika 6 Lokalna računalniška mreža za jeklarno Fig. 6 Loeal computer netvvork for the steelworks nikacijska mreža osnovana na standardiziranih komunikacijah, kot je IEEE-802. S tem bodo poenostavljeni problemi povezave opreme različnih proizvajalcev. Za jeklarsko področje nudi zanimivo rešitev Process Corporation. Na sliki 6 je prikazana lokalna mreža za priključitev ene ali več jeklarskih peči, kontiliva, kemijskega laboratorija in drugih procesov. RAZVOJ IN OSVAJANJE NOVIH IZDELKOV Iz gledišča uporabe računalnika pri razvoju proizvodnje, osvajanju novih izdelkov, razvoju tehnologije, raziskav in kontrole kakovosti vidimo, da so razvojne tendence jasne na področju kovinske predelave in jih poznamo pod oznakami CA D, CAM, CAE, CAP in CIM. Pri razvoju CAD-CAM sistema so prisotna prizadevanja za računalniško integracijo računalniškega konstruiranja (CAD) z NC proizvodnjo (CAM), kot je to prikazano na sliki 7 za EXAPT izvedbo. Za celovito re- šitev tako zastavljenih ciljev so potrebna velika investicijska vlaganja in znanje. Lasten razvoj CAD aplikacijskega paketa v posamezni delovni organizaciji je neracionalen in daleč prepočasen, zato se je treba nasloniti na proizvajalca posameznega paketa, ki pa mora biti kompatibilen z ostalo programsko opremo CAD-CAM. Na metalurškem področju razvoja in raziskav novih izdelkov in tehnologij se uporabljajo različni računalniški pripomočki kot: — mrežno programiranje (n. pr. PCS) — matematično modeliranje in simulacije s poudarkom na — matematično statističnih analizah in — operacijskih raziskavah Z mrežnim programiranjem in spremljanjem razvojnih in raziskovalnih projektov dosežemo boljšo organizacijo in nadzor nad delom. Žal se pri nas takšni in podobni pripomočki vse premalo uporabljajo. Zato je vse preveč improvizacij in vodenja na osnovi presenečenj. V veliko pomoč pri razvoju in osvajanju nove tehnologije in izdelkov so velike možnosti matematičnega modeliranja in simulacij. Med njimi je tudi stohastično modeliranje. Zelo aktualni so priročni programski paketi, kot n. pr. programski paket železarne Ravne za matematično statistične analize, ki je izdelan za računalnike DELTA, IBM, DEC in Honeywell. V času velikih možnosti uporabe mikro računalnikov, osebnih računalnikov in terminalov se pričakuje, da bo uporaba računalnikov pri končnih uporabnikih neposredna in interaktivna. MODELI UPORABE IN FUNKCIONALNOST VKLJUČITVE RAČUNALNIKA V praksi nastopa vrsta računalniških modelov povezave računalnika, človeka in procesa (slika 8). Pričelo seje z off-line modeli, ki so značilni za poslovno in administrativno področje. CAD - Sistem V Povezovalni modul nranie leziki in programiranje EXAPT leziku EXAPT-Sistem NC-krmllne informacije Kontrolo trotov z risalnikom • Snovanje Konstrurarje • Oetailranje • Izdelava tet"-niste dokument m • Dokončanje geometrije obdelovancev • Izdelava tehnologije obdelave • Izdelava plana obdelave ista Delovni plan obdelave Slika 7 Povezava računalniško podprtega konstruiranja z EXAPT programiranjem NC strojev Fig. 7 Connection of the computer supported designing with the EXAPT programming of NC machines PROCES J ČLOVEK j___ ~|čl0vekp ,0ff -line" model RAČUNALNIK proces računalnik | Čl ovek1 ..On - line open loop' model proces računalnik „0n-line closed-ioop" model Slika 8 Modeli povezave računalnika s procesi Fig. 8 Models for connecting the computer with the processes \fodstvo n priprava deta TOPILNICA PREDELOVALNI OBRATI RAČUNALNIK (I) Banka podatkov Kvanto meter KEMIJSKI KONTROLA KAKOVOSTI lABORATORj-l IN RAZISKAVE Slika 9 Funkcionalna področja RPIS kemijske analitike Fig. 9 Functional regions of the RPIS chemical analvtics Takšen model se še pojavlja tudi pri razvoju in krmiljenju proizvodnje. Za procesni nivo pa sta značilna druga dva on-line modela, eden je zaprtozančen in drugi odprtozančen. On-line model pomeni neposredno vključitev računalnika v proizvodni proces. Značilnost današnje stopnje razvoja je v tem, da KPP razdelimo v podsisteme in vsakemu izberemo primeren model. Pri nekaterih aplikacijah pa je težišče na funkcionalnosti rešitve. To je značilno za aplikacije, ki morajo biti prilagodljive različnim proizvodnim procesom in tudi večnamenskim aplikacijam. Takšen primer je vključitev računalniško podprtega informacijskega sistema kemijske analitike v jeklarske, livarske, kovaške in valjarske proizvodne procese, v povezavi s kontrolo kakovosti in potrebami razvoja raziskav in kemijskega laboratorija. Shematsko je to prikazano na sliki 9. Pri tem imamo lahko opravka z različno računalniško opremo, zelo različnimi zahtevami in potrebami. Literatura : 1. J. Segel: Approaches to Computer Control in Steelmaking Meltshop, Third International Iron and Steel Congress 1978, Chicago, ZDA. 2. R. Waite: »Planing for factory automation«, I&CS — The Industrial Process Control Magazine, oktober 1983. 3. D. L. Schroeder: Networking, Process Control System for Electric Furnace Steelmaking, Sixth Annual Symposium, Toronto, Canada, 1984. 4. J. Segel, A. Rozman: Uporaba računalnika na EOP in VAD napravi, Železarski zbornik, 18-1984-2, str. 49—53. ZUSAMMENFASSUNG Die Steuerung der Produktion und der Prozesse wird aus folgendem Standpunkt behandelt: — Hierarchie der Steuerung — Eintwicklung neuer Erzeugnisse — Anvvendungsmodell und Wirksamkeit der Einschlies-sung vom Rechner. Dabei ist es besonders vvichtig die Verbindung der Rechne-rischen Ausstattung verschiedener Hersteller und der Zutritt zu der Entvvicklung der hierarchischen Steuerung. Dabei soli die Einschliessung und die Anwendung des Rechners bei der Entvvicklung neuer Erzeugnisse nicht vergessen vverden. Vorteilhaft sind solche Funktionslosungen die sich in me-hrere Produktionsprozesse einschliessen. Control of manufacturing cycles and of processes is treated from the vievvpoint of: — hierarchy of control — development and mastering nevv products — model of application and functional introduction of the computer. There is important the compatibility of computer hardvvare of various producers and the access to the development of the hierarchy control. But the introduction and the application of the computer into development and mastering nevv products must not be neglected. Useful are also functional solutions enabling the inclusion into more manufacturing processes. 3AKJ1IOMEHHE BbinojtHeHHe ynpaBJteHH» np0H3B0xtCTBa h npoueccoB paccMOTpeHHO Ha ochob3hmh cjteflyiomHX Tonete ipeHtt«: — wepapxnH ynpaBJieHHH; — pa3BHTHH H OBJtafleHHH HOBbIX H3HeJlHH\ — MOfleJIH npHMeHeHHSt H (f)yHKUHOHajlbHOCTH BKJlIOHe-HHfl BbtHHCJlHTejlbHOH MatllHHbl. flpH 3TOM HMeeT pOJlb 060-pyaoBaHHe chcthhkob pa3JiHHHbix h3r0t0bhtejiefi h BCTynjie-HHe k pa3BHTHK) nepaprHnecicoro ynpaBJieHHst. TaK«e Hejib3H 3a6biTb Ha BKjnoneHHe h npHMeHeHHS Bbi-HHCJlHTeitbHOH MaUIHHbl npH pa3BHTHH H OBJiafleHHH HOBbIX H3flejlHH. ri0Jie3H0 TaK)Ke ynoTpe6HTb (J)yHKUHOHajibHbie petueHHH, KOTOpbie BKUrotaiOTCJI b HeCKOJlbKO npOH3BOXtCTBeHHbIX npo-iteccoB. ZA BOLJŠI JEZIK 4. SIMPOZIJ TEHNIŠKE BESEDE dne 16. aprila 1985 v Ljubljani Že v našem vsakdanjem življenju je opaziti, da vse premalo posvečamo pozornost lepemu in pravilnemu, preprostemu in razumljivemu izražanju, na strokovnih področjih pa je položaj včasih še slabši. Tudi razvoj tehnike in znanosti močno prehiteva razvoj slovenskega strokovnega izrazoslovja tako, da smo pri novih strokovnih izrazih, ki se pojavljajo v tuji literaturi, pogosto v dilemi, ali naj jih sprejmemo kot tujke, poiščemo ali oblikujemo primeren domač izraz, ali pa naj tuji strokovni izraz enostavno opišemo z več besedami. To je samo eno od odprtih vprašanj, ki se pojavljajo. Zato je Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije v sodelovanju s Tehniško sekcijo terminološke komisije Inštituta za slovenski jezik pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU priredila 16. aprila 1985 4. simpozij tehniške besede. Prvi trije simpoziji s tega področja so bili leta 1960, 1962 in 1973. V tem času je Zveza tudi založila dve izdaji Splošnega tehniškega slovarja, prvo 1962 in 1964, drugo pa 1978 in 1981, ter Jezikovni priročnik za tehnike leta 1969. Strokovne zveze inženirjev in tehnikov, fakultete, zavodi in inštituti pa so izdali 35 slovarskih zvezkov, 3 večjezične slovarje in več publikacij, ki obravnavajo tehniško izrazje, tehnologijo in nomenklaturo novih izdelkov, kamor lahko prištejemo tudi Predlog slovenskega oz. slovensko-angleškega metalurškega slovarja, ki je 9 let v prilogah izhajal v Rudarsko-metalurškem zborniku. Simpozij se je v osmih splošnih referatih dotaknil večine odprtih vprašanj, nato pa v 25 referatih prikazal stanje, probleme in dileme, ki nastopajo v posameznih strokah. Vsebino simpozija bodo najbolje ilustrirali naslovi : J. Toporišič. Jeziko(slo)vna vprašanja pri tehniškem izrazju J. Miiller. Načela in uresničitve slovenskega tehniškega slovarstva M. Levačič-Košmrlj. Termini s stališča besedotvorja D. Posega, A. Vadnal-Marušič. Problematika strokovne terminologije v učbenikih za strokovno-teoreti-čne predmete v srednjem izobraževanju T. Korošec. (So)razmerje med slovensko splošno, tehniško in vojaško leksiko (terminološki in slovarski vidiki) B. Zatler-Zapančič. Jezik jugoslovanskih standardov, prevedenih v slovenščino F. Spiller-Muys. Terminološki problemi pri razvoju enotne nomenklature blaga in storitev M. Isakovič. Koordinacija terminološke aktivnosti V. Brezar. Medrepubliško sodelovanje fakultet za arhitekturo pri izdelavi terminološkega slovarja P. Glavič. Terminologija kemijske tehnike. Termini za fizikalne veličine. A. Hočevar. Osnovni principi oblikovanja strokovne terminologije na interdisciplinarnih področjih in napotki za njihovo uveljavljanje v praksi H. Kraigher. Gozdarska terminologija — razvoj in sedanje stanje F. Mlakar. Slovenska elektrotehniška terminologija B. Roje. Večjezični kartografski terminološki slovar P. Štular. Slovenska varilno-tehniška terminologija v okviru mednarodnega raziskovalnega projekta F. Vodopivec. Tehniška beseda v geodeziji M. Marussig. Terminološki problemi pri izrazju, povezanem z gradnjo in vzdrževanjem cest A. Paulin. O pripravi Slovensko-angleško-nemškega metalurškega slovarja F. Adamič. Razvoj in stanje terminološke dejavnosti v agroživilstvu F. Cegnar. Obseg pekarske besede A. Gregorič. Tehniška beseda v tekstilstvu S. Turk. Slovenska gradbeniška terminologija B. Kraut. Terminologija v strojništvu M. Mele. Slovenjenje strokovnih izrazov, ki se uporabljajo v sladkorni industriji S. Bonač. Terminologija papirništva J. Duhovnik. Zmeda v geološkem izrazoslovju A. Šmalc. Kemijska terminologija in nomenklatura V. Funtek. Terminologija v prometu D. Ocepek. Novejše tehniško izrazje v rudarstvu N. Kralj. Poimenovanje lesnih zvez pri konstruiranju in oblikovanju M. Kmecl. Aktualna terminološka vprašanja mlajših in interdisciplinarnih strokovnih področij T. Leben-Pivk, M. Tavzes. Računalniška obdelava gumarske terminologije A. Šebenik. Terminologija s področja polimerne kemije in inženirstva. Vsa predavanja skupaj s sklepi bodo objavljena v Zborniku, ki ga bo izdala Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije in bo predvidoma izšel novembra 1985. Zaradi pomembnosti so sklepi sprejeti na temelju referatov in diskusije 4. simpozija tehniške besede tiskani tukaj v celoti: SKLEPI SPREJETI NA TEMELJU REFERATOV IN DISKUSIJE 1. Uvodne ugotovitve 1.1 Simpozija seje udeležilo okrog 100 udeležencev iz vseh strok in z večine strokovnih področij. Med udeleženci je bilo več slavistov, ki sodelujejo pri oblikovanju slovenske tehniške besede. 1.2 Iz referatov se vidi, da je stanje terminologije v posameznih strokah zelo različno, vendar se povsod v večji ali manjši meri kažejo podobni problemi. Skoraj na vseh področjih je čutiti potrebo po poenotenju strokovnega izrazja tako znotraj posamezne stroke, kot tudi med sorodnimi strokami, saj je precejšen del poimenovanj skupen več strokam. 1.3 Ugotovljeno je bilo, daje dosedanje delo Terminološke komisije izkazano predvsem z drugo izdajo Splošnega tehniškega slovarja; ta pomeni izredno bogato zbirko tehniškega izrazja, izhajajočega iz dolgoletne zbirateljske dejavnosti pokojnega prof. Alberta Strune in dopolnjenega s prizadevnim delom članov Terminološke komisije in področjih komisij. Pod osebnim uredniškim vodstvom prof. Strune oblikovan rokopis za to izdajo slovarja pa leksikografsko še ni bil povsem dodelan, in to naj se dopolni v naslednji novi izdaji. 2. Splošni sklepi 2.1 Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije naj še nadalje vzpodbuja dejavnost področnih terminoloških ko- ŽEZB 20 (1986) »ev. 1 Za boljši je/ik misij po posameznih strokah. Posebno pozornost je treba posvetiti tistim strokam, ki še nimajo razvite terminološke dejavnosti, in jim pomagati pri ustanavljanju in delovanju novih terminoloških komisij. 2.2 Tehniška sekcija Terminološke komisije (TSTK) pri Inštitutu za slovenski jezik Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU naj bo še bolj dosledno kot doslej glavni strokovni usklajevalec med terminološkimi komisijami posameznih strok. Zaradi tega naj postanejo stalni člani TSTK-ja vodje vseh področnih terminoloških komisij, kjer pa to ni mogoče, naj z njo vsaj občasno sodelujejo. 2.3 Področne komisije in TSTK naj svoje gradivo zbirajo v kartotečni obliki; pri tem bi bilo treba zaradi lažje medsebojne izmenjave kartic poenotiti obliko in razpored podatkov. 2.4 Področne komisije naj predlagajo, kateri izrazi iz njihove ožje stroke naj gredo v splošni tehniški slovar, in iscer tako, da kartotečne listke s temi izrazi pošiljajo TSTK-ju. To naj velja zlasti za tiste izraze, ki se pojavljajo v več strokah. 2.5 Področne komisije naj predloge za dvomljive in neusklajene izraze in za izraze svoje stroke, ki se uporabljajo tudi v drugih strokah, posredujejo TSTK-ju, da jih bo dal v pretres pristojnim komisijam in po potrebi sklical sestanek za uskladitev in potrditev takih izrazov. 2.6 Področne komisije naj vključijo tudi posamezne strokovnjake, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s terminologijo ožjih strokovnih področij, pa tudi jezikoslovce, ki naj sodelujejo tudi kot souredniki tehniških slovarjev. 2.7 Prizadevati si moramo za posodobitev načina zbiranja terminološkega gradiva v TSTK-ju in v področnih komisijah s sodobnimi pomagali, tudi računalniki. Pri tem seje nujno treba odločiti za enoten pristop in za enotne računalniške programe oziroma za enotne programske rešitve. 2.8 Ugotovljeno je bilo, da vsi novi in revidirani standardi JUS-a ne izhajajo tudi v slovenskem prevodu, ampak se mnogi od njih izdajajo samo v srbohrvaškem jeziku. Tako se v tehniški praksi uvajajo za uporabljene pojme in predmete neslovenski izrazi. Zato je bilo na simpoziju predlagano, naj pristojni republiški organi od zveznih organov zahtevajo dosledno prevajanje vseh standardov JUS-a. 2.9 V zvezi z razvojem standardizacije (JUS standardov) in Enotne nomenklature proizvodov je treba sodelovati pri nastajanju skupne banke izrazov, vendar le v smislu zbiranja že potrjenih izrazov. Terminološko odločanje pa mora še naprej ostati v pristojnosti posameznih jezikovnih področij (za slovenske izraze torej v Sloveniji). 2.10 V zvezi z nastajanjem skupne banke izrazov v vseh jezikih narodov Jugoslavije in v izbranih tujih jezikih bi bilo zelo koristno v okviru TSTK-ja s sodelovanjem področnih terminoloških komisij sistematično prevesti geslovnika ISO (Mednarodna organizacija za standardizacijo) in IEC (Mednarodna elektrotehniška komisija) tudi v slovenščino. 2.11 V bodoče ne bi smelo ostati neusklajeno sodelovanje slovenskih področnih terminoloških komisij z mednarodnimi slovarji posameznih strok. Vključitev slovenskih izrazov v mednarodne slovarje je izrednega pomena, vendar naj bi načelno sledila predhodni uskladitvi z vsemi prizadetimi področnimi komisijami in soglasjem TSTK-ja. 2.12 Področni slovarji kakor tudi STS naj bodo razlagalni, kar pomeni, da je treba izrazom dodati ustrezno kratko razlago pojma oz. predmeta; geselska ureditev naj bo abecedna, ne besednodružinska. 2.13 Vse raziskovalne naloge in projekti naj na začetku navajajo uporabljene specifične izraze z razlagami. To bo zelo koristen vir strokovnih izrazov za posamezna ožja področja. 2.14 Neusklajenost strokovnega izrazja se kaže tudi v učbenikih. Za te bi moralo dosledneje veljati pravilo, da jih mora vedno pregledati tudi terminolog za ustrezno področje. 2.15 TSTK za naslednje srednjeročno obdobje planira naslednje dejavnosti: — izdelava osnutka enotne kartotečne kartice in enotnih leksikografskih osnov za pripravo tehniških slovarjev posameznih strok in za 3. izdajo STS-ja. — usklajevanje med področnimi terminološkimi komisijami — terminološki pregled slovenskih prevodov JUS standardov — terminološki pregled učbenikov — priprava nove izdaje Jezikovnega priročnika za tehnike — priprava gradiva za 3. izdajo STS-ja. 2.10 Za vse predvidene terminološke dejavnosti je treba zagotoviti zadostna finančna sredstva iz širših družbenih virov na podlagi sistemskih odločitev. 2.17 Sklepi naj se objavijo tudi v strokovnih tehniških glasilih. 3. Sklepi in smernice za terminološko delo 3.1 Osnovno načelo za tvorbo novih izrazov je predvsem funkcija predmeta oz. pojma, ki mu je treba najti nov izraz. Po obliki predmeta tvorimo izraze šele, ko gre za podrobnejše razlikovanje. 3.2 Izrazi morajo biti natančni, da ni dvoumnosti. 3.3 Izrazi naj bodo čim krajši, da se lažje in hitreje uveljavljajo. 3.4 Sinonimom se je treba izogibati, ker so lahko vzrok nesporazumov. Ce pa že obstajajo, moramo enemu izrazu določiti prednost pred drugimi. V standardnih, nomenklaturah in drugih dokumentih uporabljamo le prednostne sinonime. 3.5 Že uvedene strokovne izraze, ki niso najboljši, obenem pa ne napačni, spreminjamo le v najnujnejših primerih. 3.6 Pri tvorbi novih izrazov je koristna analogija z izrazi v drugih jezikih, vendar se pri tem ni dobro opirati samo na en tuj jezik, ampak po možnosti upoštevamo vsaj po en germanski, romanski in slovanski jezik, da najdenj za slovenščino najboljšo možnost. 3.7 Če kdo prvič uporabi kak izraz, naj ga vedno tudi razloži. Ti novi izrazi naj bodo z objavo v več strokovnih glasilih dani v širšo strokovno presojo. 3.8 Izrazov grško-latinskega izvora načeloma ne prevzemamo iz živih jezikov, ampak izhajamo iz izvirnih grških oziroma latinskih besed. 3.9 Izogibamo se nekritičnemu prevzemanju besed iz tujih jezikov, kolikor le gre in se trudimo najti ustrezne domače izraze, dostikrat tudi s prevodom. 3.10 Umetnih besed, akronimov, ne prevajamo, ampak jih prevzemamo v pregibni obliki in slovenskem branju, tudi črkovalnem, npr. radar — radarja, radarji, radarjev; laser — laserja, laserji, laserjev; ABS, ABS-a = abees, abeesa. 3.11 Zaradi ne povsem enakih mnenj glede pisave izrazov, sestavljenih iz dveh besed, od katerih je ena domačega, druga pa tujega izvora, naj dokončno odločitev čim prej poda pravopisna komsija. 3.12 Na splošno je nepriporočljivo dodajati tuja obrazila slovenskim besedam (npr. plinifikacija, toplifi- kacija, žerjavist, antidelec ipd.), pač pa lahko slovenska tujim podstavam (nemetalen), in sicer po vzorcih slovenskega besedotvorja. 3.13 Pogosto se predmeti oz. pojmi poimenujejo po njihovih odkriteljih oziroma izumiteljih. V takih primerih nastane iz lastnega imena občno ime, ki ga pišemo poslovenjeno — fonetično in z malo začetnico (npr. Rontgen rentgen, rentgenski aparat, rentgenski žarki, Diesel — dizelski motor, ipd.). Taki primeri so tudi pri pridevnikih na -ov/-ev (-in), ko označujejo vrstnost. 3.14 Pri pisanju merskih enot zakon o merskih enotah in merilih navaja obe pisavi; večina je bila za to, da bi dali prednost domači fonetični pred tujo pisavo. Pr- vine (elemente) naj bi pisali vse le s črkami za slovenske glasove, simboli zanje pa seveda ostajajo mednarodni. Tudi imena snovi (avstenit) se lahko podomačujejo. 3.15 Tehniški priročnik je treba posodobiti v smislu sodobnega jezikoslovja v pojmovanjih, izrazju in problematiki. 3.16 Tehniški jezik je le del splošnega slovenskega jezika, zato zanj načeloma veljajo enotna merila tvorje-nja, rabe in presoje. To poročilo s sklepi simpozija bo objavljeno tudi v Rudarsko-metalurškem zborniku. Andrej Paulin Odgovorni urednik: Jože Arh, dipl. inž. — Člani:dr. Jože Rodič, dipl. inž., Franc Mlakar, dipl. inž., dr. Aleksander Kveder, dipl. inž., dr. Ferdo Grešovnik, Darko Bradaškja, tehnični urednik, prof. Regina Razinger, lektor Oproščeno plačila prometnega davka na podlagi mnenja Izvršnega sveta SRS — sekretariat za informacije št. 421-1/172 od 23. 1. 1974 Naslov uredništva: SŽ Železarna Jesenice, 64270 Jesenice, C. železarjev 8, tel. št. 064/81-341, int. 2619 - Tisk: TK Gorenjski tisk, Kranj VSEBINA UDK: 669.187.036:620.17 ASM/SLA: D 8 m. Q 29 m. Q 6 Metalurgija — Vakuumska degazacija (VD) — mehanske lastnosti A. Šteblaj, A. Ažman Razplinjanje jekla po dupleks postopku EO-VOD naprava Železarski zbornik 20 (1986) 1 s 1 - 6 Dupleks postopek EO-VOD napravo obvladamo. Pri razplinja-nju jekla povprečno odstranimo => 35 % vodika, = 26 % dušika in s= 45 % kisika. S podaljševanjem časa vakuumiranja bodo ti odstotki narasli. Pri tako obdelanem jeklu smo povečali izplen v valjar-nah kar za 7,8 %. Nenazadnje so se mehanske lastnosti jekla izboljšale, predvsem žilavost jekla. Torej lahko rečemo, da je vakuumska naprava v jeklarni že dala prve dobre rezultate, tako v kvalitetnem kot v ekonomskem pogledu. Avtorski izvleček UDK: 681.3.01:681.3.02:681.3.06 ASM/SLA: X 14. X 14 k Računalnik — digitalni računalnik J. Šegel Računalniško podprto krmiljenje proizvodnje in procesov Železarski zbornik 20 (1986) 1 s 7 — 11 Krmiljenje proizvodnje in procesov je obravnavano iz gledišča hierarhije krmiljenja, razvoja in osvajanja novih izdelkov in modela uporabe in funkcionalnosti vključitve računalnika. Pri tem je dan poudarek povezovanju računalniške opreme različnih proizvajalcev in pristop k razvoju hierarhičnega krmiljenja. Vendar se pri tem vključuje tudi uporaba računalnika v razvoj in osvajanje novih izdelkov. Koristne pa so tudi večfunkcionalne rešitve, ki se vključujejo v več proizvodnih procesov. Avtorski izvleček INHALT UDK: 681.3.01:681.3.02:681.3.06 ASM/SLA: X 14, X 14 k Rechner — Digitalrechner J. Šegel Rechnerisch unterstiizte Steuerung der Prozesst und der Produktion Železarski zbornik 20 (1986) 1 S 7-11 Die Steuerung der Produktion und der Prozesse wird vom Stand-punkt der Steuerungshierarchie, der Entvvicklung neuer Erzeugnis-se, des Anwendungsmodells und der Wirksamkeit der Einschlies-sung des Rechners behandelt. Dabei wird der Verbindung der Ausstattung der Rechner verschie-dener Hersteller und dem Zutritt zu der hierarchischen Steuerung besonderer Wert gelegt. Wichtig ist auch die Anwendung des Rechners bei der Entwicklung neuer Erzeugnisse. Vorteilhaft sind solche Funktionslosungen die sich in mehrere Produktionsprozesse ein-schliessen. Auszug des Autors UDK: 669.187.036:620.17 ASM/SLA: D 8 m. Q 29 m, Q 6 Metallurgie — Vakuumentgasung — mechanische Eigenschaften A. Šteblaj, A. Ažman Entgasung von Stahl nach dem Duplex Verfahren LB Ofen — VOD Anlage Železarski zbornik 20 (1986) 1 S 1-6 Das Duplex Verfahren und die VOD Anlage selbst wird von der Mannschaft gut beherrscht. Bei der Entgasung wird im Durch-schnilt 35 % Wasserstoff, 26 % Stickstoff und 45 % Sauerstoff abge-baut. Mit der Veriangerung der reinen Entgasung was durch die Einfuhrung der Temperaturmessung vvahrend der Entgasung mog-lich sein wird, sind noch bessere Ergebnisse zu Ervvarten. Das Aus-bringen von Stahl im Walzwerk hat sich beim so behandelten Stahl um 7,8 % erhoht. Zuletzt sind die mechanischen Eigenschaften von Stahl vor allem die Zahigkeit besser den zu vor. Es kann gesagt vverden. dass die VOD Anlage durch die guten Ergebnisse im quali-tativen vvie auch im okonomischen Sinne die Anschaffung schon gerechtfertigt hal. Austug des Autors CONTENTS UDK: 669.187.036:620.17 ASM/SLA: D 8 m, Q 29 m. Q 6 Metallurgy — Vacuum Degassing (VD) — Mechanical Properties A. Šteblaj, A. Ažman Degassing of Steel by the Duplex EAF-VOD Process Železarski zbornik 20 (1986) 1 P 1-6 Duplex EAF-VOD process is mastered. In degassing of steel in average about 35 % hydrogen, 26 % nitrogen and 45 % oxygen is re-moved. Prolonged times of exhausting will improve these per-centages. With steel trealed in this way the yield in rolling mili was increased for 7.8%. Finally, also mechanical properties, mainly toughness were improved. It can be stated that the vacuum equip-ment in the steelworks gave the first encouraging results, from the vievvpoint of quality and of economy. Author's Abstract UDK: 681.3.01:681.3.02:681.3.06 ASM/SLA: X 14, X 14 k Computer — Digital Computer J. Šegel Computer Supported Control of Manufacturing Cycles and of Pro- cesses Železarski zbornik 20 (1986) 1 P 7-11 Control of manufacturing cycles of processes is presented from the viewpoint of control hierarchy, development and mastering new products, and of model of application and functional introduc-tion of the computer. Emphasis is given to the compatibility of computer hardvvare of various manufacturers, and to the access to the development of a hierarchy control. Also the application of computer into the development and mastering new products is included. Useful are also mullifunctional solutions enabling the inclusion into more manufacturing processes. Authors Abstract C0/JEP2KAHHE UDK: 681.3.01:681.3.02:681.3.06 ASM/SLA: X 14. X 14 k BbiHHCjiHTejibHasi MauiHHa — UHfjjpoBan BbiMHCJiHTejibHaa Ma-UIHHa. J. Šegel ynpaBjiemie npoiuBoaCTBa h npoueccoB npn noaaepuiKH c bmhhc-;mrejibHOH MauiHHoii. Železarski zbornik 20 (1986) 1 C 7-11 ynpaBJieHne np0H3B0acTBa h npoueccoB paccMOTpeHHO c toh-kh 3peHHfl MepapxHH ynpaBjieHHa, pa3BHTHH h oBJiaaeHHe HOBbix H3ae^Hfi, TaK*e HMeeT b BHay Moaeab h kho CKa3aTb, hto yCTpOHCTBO aJis o6pa6oTKH CTajiH b BaKyyMe b CTajienjiaBH.nbHOM uexe ywe aaao nepBbie nojio)tcHTejib-Hbte pe3yjibTaTbt, Kan b o6jiacTH KanecTBa, TaK h b o6jiacTH 3koho- MHH. ABTope(j).