A S 1.18. '■»-»i » C.-" ' •* - •* ' Slabi časi so dandanes za nas kmete. Nadloge na vse strani, celo zemlja, ta Sna prijateljica naša, kakor da bi nam nčbovedala. Ne redi in ne rodi nam vec f,ko kot včasih, čeprav s ubijamo m mu-So z nio celo več kot nekdaj, Kakor, da Tako čiino z njo c . nobenega »žegfia« vec v nje)! toži mnogokrat ta ali oni naš gospodar ob ckl-U uspehih svojega gospodarstva. " Pes je mnogokrat tako. Pogosto nam iiir, e povrnejo komaj seme ko bi sicer :, . Je obroditi »stoteren« sad Voda, kje so m vzroki? Teh je dovolj in, žal, navadno n,:več na naši strani. Poglejmo samo malo h ii odprto! Ali ne obdelujemo zemlje se vrho po starem, enoličnem načinu, kakor C0 10 delali naši očetje in dedje? Omalova-žu-no i, ncujokrat najbolj enostavno kolo-b- ienje (plodored), ne polagamo dovolj , ,, e zboljšanju semena, zatiranju skod-\ y rev in bolezni itd., itd. In kakšno je šele n.■ še gnojenje .111 11U., »i". ........ ! Tu je šele prava zapreka r >"emu kmetijskemu napredku. Koliko ,;imo tu grešimo, ko gnoj omalovažujemo, -;a «labo negujemo, ter naposled z njim nepravilno gnojimo. Ne mislim tu na napake ki jih mogoče storimo pn upo,30i umetnih gnojil, nego opozoril bi rad s temi vrsticami0 ponovno na strašansko nemarno ravnanje in gnojenje 7 domačim hlevskim gnojem, kakršno je, žal, po naših kmetijah še tako pogosto. Tu, kakor da ne pridemo mka- . mor naprej; naš kmetovalec — kakor da j bi prezrl in preslišal vse dobre svete, ki jih tozadevno čita ali sliši. Kakor v strniti ■ srečnih« časih, tako se i dandanes povečini ravna z gnojem v hlevu, tako na ; dvorišču. Poglejmo! Iz hleva se zmeče gnoj na -dvor«, ter se ga pusti tako, brez . vsega daljnjega, izvrženega solncu in kuram! Mesto da voz z gnojem, ko ga vozimo ^ na njivo, škriplje, kot bi bila na njem 10 hektolitrska barigla, teče voz s takim : gnojem lahko, da sc zdi: vsak jači veter ga lahko prevrže. Iz nekega kota takega dvorišča pa lepo polzi in teče naš »čilski soliter« — gnojnica v božji svet, da sc z {tubi nato nekje v vaškem jarku ali potoku. — Drugikrat gnoj na dvorišču kar »plava« ob obilnih pritokih iz celega dvorišča in streh, kadar količkaj dežuje. Seveda je poskrbljeno, da ima tudi tak »bajer« nekje odtok, da se »nesnaga« odvodi. II. In še mnogo takih brezbrižnosti z gnojem. Ni čuda, da tudi on ne more biti tako izdaten, kot bi mel biti. In še takega, na hranilnih snoveh siromašnega gnoja, navadno nimamo na preostajanje ob naši zaostali živinoreji. — Mnogo grešimo tudi o priliki gnojenja. Da vozimo na njive le svež, nerazkrojen gnoj, je itak znano. Velikokrat vozimo gnoj na njivo tudi, pa ga ne mislimo takoj podorati. Ako ga spravimo v večje kupe, dobro stlačimo, ter pokrijemo z zemljo, še ne trpi toliko na kako- vosti. Zelo nespametno pa je razvoziti ga, , po njivi v male kupe, ter ga pustiti tako izvrženega vsem zunanjim vremenskim vplivom,"da -ostane, ko ga podoravamo, le še samo stelja. Mesta pod kupi ostanijo seveda čez mero pognojena, dočim pa site- ostala zemlja strada na hranilnih snoveh Napačno je tudi, ako na njivo navo-ženi gnoj, že raztrošen, pustimo dolgo nepodoranega. Posebno ob toplem vetrovnem vremenu se nam zna v par dneh popolnoma izsušiti, ter izgino iz njega najvažnejša snov, dušik, v zrak. Popolnoma razumljivo je tedaj, da nam zemlja ob takem gnojenju ne more povoljno rediti. Jasno nam p-, more biti tudi, da moramo vnaprej, če hočemo zemlio spraviti nazaj v rodovitnost) opustiti tako nemarno po-iopanje in nepravilno gnojenje s hlevskim gnojem. Z malo dobre volje, pa smo hitro na nravi poti. Tu se koristimo z dragocenimi izkustvi naprednih, praktičnih gospodarjev, ter odkritji, ki nam jih je toza-! Je no podala v zadnjih desetletjih kmeti:'ko-kemijska znanost. Nimam namena ' obrazlagati to na dolgo in široko, nego naj v zaključek podam tozadevno nekatera temeljna pravila: (Konec sledi.) Pilsntasko ksne-Sltstvo, paSnlštvo in planlarstvo. (Referat okr. kmet. ref. J. Suštiča na planinskem zboru v Kamniku.)' Za planinsko kmetijo je značilen in merodajen reden pašniški obrat, ki se prične praviloma že v dolini in nadaljuje na nižjih, ali pa krr naravnost na visokih planinskih pašah. Navadno j- pašni obrat j združen z izdelavo sira. Združitev planin- j skcplanšarstvoa gospodarstva nam mora biti pred očmi i Plasti smer kupflj? z dobro plemensko ?t-i vino, za katero najdemo povsod odjemal-I cev, ako bomo kai prida nudili. Nadalje 1 jo mlekarstvo (maslarstvo, sirarstvo) smer. i ki io moramo ubirati, da postavimo plan i n-i c-ko irospf dcrslvo na zdrav kupfiHu te-i meli Poudarjam pa, da zavisi uspeh govedoreje. v pni vrsti od dobrega travništvo. dobrih oskrbovanih našnikov v dolini in v višavah planin. Travnik-pašnih-planina-živina-mlečni izdelki-gnoj-njive (t. j. poljedelstvo) s krnskimi rastlinami. Če je v tem kolobarju le en člen oslabljen, trpi in hira vse gospodarstvo, težko izhaja ali celo propada. ...... . T ravni k i so temelj kmetijstva. A naše travništvo je naravnost v obupnem stanju. Kajti pri nas vidimo z majhnimi izjemami povsod le skrajno mahovite pleve 1 n i k e namesto pravih travnikov. Mirno trdim, da je 80 odstotkov travnikov ta- ko inahovilih in zapleveljenih, da znaša izguba v.itesl manjšega in slabejšega pridelka mi ve narav i. ost strahovito gospodarico škodo, k tri: se krnet komaj zaveda. V/j .k tf-mu dejstvu jo-i.-kali v popolnoma i;, z:. !c:-tni c-.-ki '»i, nezadostnem obdelovanju in gnojenju travnikov. Le natanko po-gir jmo ravno v tem Času naše travnike in pašnike! Izgleda, kakor da bi kmet-sploh no vedel, kaj ima rasti na travnikih in kakor da bi plevelov in zajedalcev sploh ne ločil od dobrih trav. Kmetje niso najmanj poučeni o načinu zatiranja travniških in pašniških plevelov in jih to v obče tudi malo zanima, ker imajo o travništvu čisto napačne nazore. Pribijam nadalje, da najmanj 60 odstotkov planinskih kmetov komposta še ne pvzna ne. Da kmetje premalo ali nič ne gnojijo travnike, izvira iz mnogih vzrokov. Glavni vzrok ie, ker večina kmetij še vedno nima modernih gnojišč in gnojničnih jam. Neobhodno nam je potreben poseben zale on o gnojiščih, kakor ga je v zadnjem času izdelala Italija! Ta italijanski zakon predpisuje, da mora vsak posestnik zgraditi pri hlevu primerno gnojišče in gnojnično jamo in sicer v roku od IV2 "eta od dne razglasa tega zakona. Zakon predpisuje tudi, kako morata biti gnojišče in jama zgrajena in v kakem obsegu z oz.irom na število živine. Nadalje predpisuje zakon tudi vzdrževanje gnojišča in jame v dobrem stanju ter kaznuje vsako zanemarjenje vzdrževanja. Izvedba zakona se strogo nadzoruje, zato tudi uspeh ne bo izostal. Da nujno potrebujemo tudi nas podoben zakon, ne more nikdo oporekati. Zelo važen bi bil tak zakon tudi z ozirom na mlekarstvo oz. s i r a r s t v o , ne glede na zdravstvo. 0 p o s e t v i travnikov nas kmet ne sliši rad, rajši kosi prepozno, da se pleveli razsemijo in da ima sicer malo več, toda zelo slabo, olesenelo, nemlečno krmo! P o m 1 o j e n j a travnikov se loteva redkokdo. Dobre brane malokdo uporabila, travniški valjar za obdelavo travnikov je skoro docela nepoznano orodje. Kaj je tedaj neobhodno in najnujnejše potrebno? Predvsem je po trebna pre-uredba gnojišč in gnojničnih jam, urejeno gnojenje, oskrba in obdelovanje travnikov, uničevanje travniških in pašniških plevelov, podsetve travnih semen, pomlajen je prehudo zapleveljenih in opešanih travnikov, neprepozna košnja, uporaba umetnih gnojil na travnikih, gnojilni poizkusi, s katerimi se doze-ne s katerimi umetnimi gnojili se od slučaja do slučaja najbolj oziroma edino izplača gnojenje travnikov. Povečati treba pridelovanje njivske krme, upelja 1 takozvane deteljine namesto čistih čistiti doteljišč, poskušati z lucerno in grasico m iste gnojiti s primernimi umetnimi gnojili. Nadalje ie želeti, da vsaj večji posestniki upeljejo ki sanje zelenih krmil ali takozvano ansilažo, ki,nudi velike koristi in se v to investirani denar prav kmalu izplača. Opisani ukrepi so neizbegljivi. če hočemo zajeziti propadanje živinoreje in s tem celotnega planinskega kmetijstva. Ampak vse to je le pobožna želja, ker kmetje sami od sebe po večini tega ne bodo delali. Zato treba pouka in sicer urejenega, ponavljajočega se tečajnega pouka. Merodajni činitelji, kmetijsko ministrstvo in oblastni skupščina bi morali enotno omogočiti ta pouk. < lenutno je to danes neizvedljivo. Eno- do dveurna predavanja zaležejo zelo malo, zato so potrebni tečaji. A tudi tu odloča denarna stran. Vse to velja za celo vrsto drugih vej kmetijstva. (Dalje.) Spravljanje namiznega sadja. 1. Spravljaj namizno sadje, ko je zrelo, to je takrat, ko se sad rad loči od vejice, na kateri je rastel! Rane sorte spravljamo nekaj dni prej, preden so z drevesa užitne. Ko bi brali prezrele, bi še prej zmehčale in bi ne bile več za prevoz. Pa tudi okus bi bil slabejši. Jesenske sorte so zrele za trganje, ko se jamejo plodovi jasnejše barvati in ko posamezni zdravi plodovi odpadajo. Zimska jabolka in hruške pa so tem boljše in tem trpežnejše, čim dalje ostanejo na drevesu. 2. Spravljaj sadje samo ob lepem, suhemvremenulOb dežju in sploh v mokrem vremenu spravljeno sadje posebno rado gnije. Pa tudi delo samo na sebi je v dežju težavrio in nevarno. 3. Vse namizno sadje — zlasti pa tisto, ki je namenjeno za daljšo trajanje — te treba trgati ali pa obirati, tresli se sme samo tisto sadje, ki ga takoj uporabimo, torej na ta ali oni način predelamo. Pa rado mora iti z drevesa ker sicer se močno poškoduje rodni les. Kdor lomasti z drevja nezrelo sadje, ne oškoduje samo istoletnega pridelka, ampak z rodnim lesom spravi z drevja tudi pridelek prihodnjih let. 4 Namizno sadje se mora pri obiranju po klada t i v ob site p o s o d e. Ob trdih sibicah neobšitih košar se močno ob-tisci, kar se posebno pozna šele pozneje, ko je sadje godno. Prav tako bi morale biti obsite vsaj z vrečevino posode za prenašanje in prevažanje. Vozove obložimo s slamo. 5. Namizno sadje naj se z največjo previdnostjo preklada in kolikor mogoče malo pa na lahko in od blizu pretresa. Kdor ga prevaža, naj vozove dobro obloži s slamo sadje naj naloži z vrhom, potem naj ga pokrije s slamo, obloži podolgem z deskami TaVn Ve,r^ami Poveže (porajkla). vZ i0ZenM najžlahtnejša jabolka lahko vozimo brez škode. 6. Vsak sad moramo odtrgati s pecljem. Ako se pecelj odlomi ali celo fcdere ,e plod za polovico manj vreden. Pa tudi na drevo ,e treba paziti, d a s e -VaTc^c^e ve? CeŠUlie' f0dne „„ ?• J.ak°i Pri obiranju strogo I o č i sorto od s o r t e I Pa to So ridovoljlAko hočeš doseči m Jdl. «S boljšo ceno, razberi vsako sorto zase vsaj v dve kakovosti. Kar je lepo razvito, brez napak ali poškodb in prilično iste debelosti, deni skupaj, drobiž, piškav-ce in pokvarjene plodove pa zopet skupaj. Prva kakovost je za prodajo, druga pa za domačo uporabo. Pomni, da boš dobil za izbrano sadje več nego za vse skupaj, ako prodaš nerazbrano. Se slabejše so pa cene, ako imaš pomešane razne sorte. Posebno važno in koristno je razbiranje pri boljših namiznih sortah. Še enkrat povdarjamo, da naj se razbiranje izvede takoj pod drevesom, da ni treba pozneje sadja še enkrat prekladati in presipavati. 8. Izbrano sadje — torej prvo kakovost — ki ze namenjena za prodajo, spravi nekam pod strehol Pri nas sadjarji še nimajo pravih sadnih shramb in prav to je krivo, da vse tako tišči s sadjem v prodajo, češ da ga nima kam spraviti in baš zato dobe zanj včasih komaj polovico toliko kakor je vredno. Vendar si pa tudi v tem oziru lahko pomagamo. Saj ga lahko začasno spravimo v kako lopo, na pod, v prazne sobe, v snažne kleti in v razne druge prostore na kupe, ki jih pokrijemo s plahtami, vrečami ali v sili tudi s slamo. Tako lahko počaka brez škode mesec dni in še dalje. Ne bojte se, da bi sadja oktobra ali novembra ne mogli prodati, ali da bi bilo cenejše nego sedaj. Nasprotno! Lahko se bo prodalo in mnogo dražje bo. Kako si lepo umijete lase? A~k° umivanju uporabljate sam0 Mlin »GAZELA«, ki se, kakor znano, (udi boljše obnese pri pranju perila, Ko"*'" lasje dovolj oprani, se jih poslednjič izpJ0 ako so svetli, s kameličnim čajem, ako ' temni, pa z rožmarinovim čajem S° feazno. g Semnji od 12. do 24. septembra: Gorenji Tuhinj (21.); Banja Loka (15.); Loški potok (12.); Ribnica (21.); Bostanj (16.); Mokronog (17.); Brezovo (15.)-Šmartno pri Litiji (13.); št. Vid pri Stični (12); st. Lambert (17.); Ljubljana (14.); Nadlesk pri Ložu (20.); Rakek (16.) Brusnice (17.); Ormošnjice (12.); Kandija £u*emberk (14.); Loka pri Žusmu (12.); Dobova (13.); Petrovče (14.); Rogatec 14 ); Vitanj (14.); Manec (14.) Zdole (15.); Ljutomer (20.); Dobma (22.); Ka-P' a (17.); Braslovče (19.); Zabukovje nad Sevnico (20.); Fram (21.); Laško (21.); Luce (21.); Podsreda (21.). Za morebitne napake uredništvo ni odgovorno. g Mlekarstvo na letošnji »Pokrajinski razstavi« v Ljubljani. Ne le praktični mlekarski mojstri, ki predelavajo mleko v maslo m sir marveč tudi lastniki mlekarn, odnosno odborniki mlekarskih zadrug so često trdno prepričani, da so njihovi mlečni izdelki najboljši. Le s kakovostnimi tekmami na razstavah je mogoče tako često povsem zmotna prepričanja uspešno ovre- N.™'.VOn|! iP°u\ k izb1°'išaniu izdelkov. Na razstavah lahko vsakdo sam primeria dobroto svojih izdelkov napram TbroU izdelkov drugih domačih ali tudi inozem skih na svetovnem trgu že vpeljanih mlekarn ter odloc. smernice sprememb v svoji izdelovalni tehniki. Vsaka šola pa neka stane. Udeleževati se razstav bodisi ko sodelujoč, bodisi kot gledalec, je dolžno* vsakega posameznika, ki se bkvi z mlekarstvom. Razstava predstavlja najcenejšo in posebej še za mlekarskega praktika K kmeta »ajboljšo šolo. Zato vsi mlekarj? na obisk v Ljubljano od 17. do 26. septembra g Vinarstvo in kletarstvo bo na leto« nji Pokrajinski razstavi docela prišlo svoj račun. Razstavljena bodo najboljša sortna vina, poleg pa tudi razni kletarski aparati in pripomočki za čiščenje vina za merjenje sladkorja, alkohola in kisline v moštu in vinu, naprave za žvepljanje sodov. Dalje razne grozdne stiskalnice, mre" že za rebljanje, kipne vehe, sterilizatorji za ohranjenje zdravega vina itd. Vsak naš vinogradnik in kletar ima torej vzroka dovolj, da si ogleda razstavo. g Poljedelce opozarjamo na veliko razstavo kmetijskih slrojev, ki se vrši v okvirju Kmetijske razstave od 17. do 26. septembra t. I. v Ljubljani. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji in orodje za kmetijstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, čebelarstvo, kletarstvo mlekarstvo in sirarstvo. Razstavljenih bo na stotine strojev v velikem paviljonu, ki m«ri 600 m2 prostora. Jio to največja, dose-daj prirejena razstava kmetijskih strojev. Poleg tega se vrši v okvirju kmetijske razstav« še sadjarska in želenjadna razstava, mlekarska, sirarska, čebelarska in vinska razstava. Dne 25. septembra, to je v nedeljo, po se poleg vsega toga vrši še velika razstava plemenskih konj, zvezana z dirko. Legitimacija stane Din 30 in dovoljuje polvično vožnjo na vseh osebnih in brzo-vlakih. Legitimacije se lehko nar/3 MIRNA. 28. avgusta so se vršili v mirenski občini trije jIkkII SLS. Na vseh treh je jioročal dr. Čampa. Jas-B0 je |*>kaza) kako je SLS, vedno zvesta svojemu programu, postopno delovala za procvit slov. naroda na vseli f>oLjfih in hoče storiti isto tudi v bodoče, počim se propadajoče stranke preoblačijo, se obe-gujo, ena na neresnega Iladiča, <.ruge se skrivajo ^ raznimi bloki in gospodarskimi strankami, na-ulopa SLS s svojim starim programom, katerega se jj ni treba sramovati v očeh ljudstva. — Vsi številni navzoči so odobravali besede govornikove in obsojali Kadiča, katerega stranka se je zadnji čas omadeževala tudi z ubojem kmeta Talana, obsojali tudi Kadičeve prijatelje v Sloveniji, ki bodo s svojimi glasovi podprli le Hrvate. — Zerjavovska demokratska stranka, ki je žalostno zaslovela s svojimi gospodarskimi polomi, s svojimi lažmi, s svojim glasovanjem proti koristim kmetskega in delavskega stanu, je sedaj še žalila verski čut katoliškega našega naroa dobro živeli zraven. A mi pa zdihujemo pod težkim jarmom strašnih davkov, da presegajo že vse mere. Se enkrat kličem: možje in fantje, ne ostali doma, pojdite na dan volitve in pokažite, da svetokrižkn župnija je še, kot je bila svoje dni, da ne posluša ne »Jutra* ali »Domovine«, ne »Kmetskega lista«. ČRNOMELJ. Neznano kam je izginil 30 letni umobolni Kralj Alojzij, doma iz Doblič št. 5 pri Črnomlju. Njegovi domači ga pogrešajo od 29. avgusta dalje. Je srednje velik, v hodni srajci in zakrpanih hlačah. Govoriti ne more. če bi kdo zanj vedel, vljud-no prosimo, da sporoči ali njegovi materi Mariji Kralj, Dobliče 5, poŠta Črnomelj, ali pa na župni urad v Črnomlju. — Ogenj. V noči 1 sept. je zlobna roka zažgala zidanico g. Ileniča na Slražnem vrhu. Zgoreli so vsi sodi. Vina pa ni bilo. — Volitve. Na volitve se dobro pripravljamo. Tudi v t?h volitvah bo SLS izšla pri nas kot zmagovalka. Vse nade in laži nasprotnikov se bodo ua dan voiltve razblinile. — Poučen izlet. 1. sept. je okrog 50 belokranjskih posestnikov odšlo na poučen izlet na Gorenjsko. Pod skrbnim vodstvom g. oblast, poslanca prof. Jarca »o si ogledali vzorna posestva, hleve, ogledali elektrarno v Žirovnici, obiskali Brezje in Bled. KOLOVRAT. Preteklo nedeljo je pokazala razstava ženskih ročnih del v novopopravljeni šoli, da tudi šolski otroci zamorejo pod spretnim vodstvom marsikaj lepega napraviti. Dekletom in ženam so jako ugajale lepo barvane vezenine. Možje so pa ob tej priliki z dopadajenjem ogledovali razna popravila v šolskem poslopju, ki so se izvršila zadnje leto pod dosedanjim šol. predsednikom Fr. Brvarjem. Tako nudi majhen košček okrog župne cerkve z novimi cerkvenimi stopnjicami in lepo popravljeno šolo vsakomur prav prijeten vtis. Čeprav smo v Kolovratu bolj daleč »oico. Kako smo vese'i »ni, kaj pa naši otroci, ki so morali doslej tako daljno pot vsak dan. Vse se imamo zahvaliti oblast, poslancu g. Peter-l.inu in nar. poslancu g Škulju. Pretekli teden je bil g. poslanec Škulj v družbi našega g. župnika in g. župana osebno tu. Zmenili smo se vse potrebno, da si oskrbimo tudi vodovod. Bližnja studenca bomo napeijali v vas, kar bo ogromne koristi za gospodarstvo in za slučaj ognja, saj leta 1914. je nam pol vasi pogorelo vsled nezadostne vode. Pogovorili smo se z našimi zastopniki tudi radi ceste! Mi zaupamo g. Skulju, ker vidimo, kaj je skomandiral Osrečanom. RIBNIŠKEMU OKRAJU f Vsi priznamo in najhujši nasprotnik ne taji, da je naši dolini ogromno koristil poslanec g. Škulj, ko je že od leta 1920. z zgledno vztrajnostjo odbijal napade, ki so prihajali od raznih strani, in ki so merili na to, da se nam do cela vniči naš kruh, ki ga nam daje pravica krošnjarjenja. Pridobil nam je g. poslanec vse pravice, ki jih imamo eedaj v domači državi. Kako neovirano sedaj vršimo svojo obrt v Avstriji, ker nam je vse to zagotovljeno po trg. pogodbi, ki jo je g. Škulj zasukal nam v korist! Veliko smo dolžni vztrajnemu možu, pa potrebovali bomo njegove pomoSl še v bodoče. Dolžnost vsakega Izmed nas, ki se kakorkoli peča z lesno domačo obrtjo, Je, da gremo 11. sept. kot kompanija strnjenf »si na voHšUf- in prrpomoremo SLS do take zmage, kot je ona zasluži, po svojih vestnih kandidatih. Če tudi so mnogi po svetu, dolžnost vsakega krošnjarja je. da žrtvuje čas in stroške ob taki priliki! Če se bo ribniška dolina slabo udeležila volitev vsled odsotnosti, se že danes vprašajmo, kam bomo šli, če zgubimo svojega najboljšega zagovornika! Pokličite odsotne za nedeljo domov, vsak glas je dragocen! Hvaležnost za preteklo, je priporočilo za bodoče! Krošnjar. ŠMARTNO PRI LITIJI. Pri zadnjih občinskih volitvah so mnogi iz gospodarskih in osebnih ozirov volili nasprotne liste. Dasi se je pred volitvami izjavljalo, da niso v zvezi z demokratsko stranko, je bilo po volitvah, proti pričakovanju volivcev in odbornikov, vseh f' odbornikov javno proglašenih za pristaše SDS. Ali ni jasno, da so volivce zvodili na napačno pol? Ali moremo takim zaupati in verjeti? Ali moramo mir- 8» ne t<-.4i dati demokr. -ki »iraaki ea glas. v; ij-mo, da jo vse zapušča. da njeni lastni prU'i5i ix-i . ' • .-..' -..t sc to z:i. • :.j -,:i r..; • .-;: f-ciaLi^ti v L: ,;i. in pihajo v -.ce, 'a £ .-u Že u. Iz; . • , m ' j- i mi in \ :• • raiiKi, ia -r.r'-:a ni s'o: 3 u ras < - - - ■ ' ■ -. in .-' v-:: vi- f>;: ti.- /a In.a <::.■:• SLS -.'■•r i '.-... da .'na pokazat. v-pei:e k«.l nol ia -aj f . celo tčiiali. da dela j.-reve-f za Si: v ,-, •-■ S;r< zaupajmo svoje ||awn, Ona je daces prt- Mavi-lel; -.a Slovenije :r. bo i - ii v bo*'te. .'■>: .. jo-majamo, pomagamo sebi in celemu slovenskemu ' >■ i u. P -'.vo, gre za -: t». 1 - -'-- bornega Slovenca. Nikar sč ne pomirja jmo c.idčti (:' '• -'.r,:i.k. SLS ■>L-jj .še : ••!•; -- : . storili, k- • i ne | ;.- »tjajo narodni ••. i... A o ■"■• • bili la-z; , ).n: z p ■;•. •. v.an. 7 ' . . : v J om SLS. • ::..> ramo biti za Icvoljni. — Ece.i. ki ni SLS - "AKi '' S'< p«! LOŽI . Za 10. ■ --no ■ •• 1 do'-«' :.e «} t;.!,1;. f-. ki ". pit :,' bi!o •r»> •. ker .-e 01' -: r is :■.<>. 1. pot - , i :►!;.- . razv- '.:_v:'i .-«■■. - i. i)a ti ■/. . • :. . : in c-!o tovega odbora (vseb 23 odbornikov SLS) in župana, M 1 'mod. demokrati - prezirajoč p za V -m prcdj, ' 10 - t •:'» p »t - priziv, !:i ga •■■• pc- na P-'"' 1 in g 1 je ve! župcn zavrnil, ker je neos.iovan. Konč.-io mora obveljali lo, kar v' '/•■'• ••'. !' za V.-" Mlak. ,\a lo enakost eo bodo naši demokrati m .rali s Časom navadili, k'-r se v £LS organizirano ljudstvo ne bo pu-;f;:'» "ikomur c;.e':aritl. Tako novi odbor lahko ''■• n'! ■'■ ■'<, združeni nasprotniki pa z zabavljanjem. Za volitve 11. srplembra .-e trudijo v.-.-? uike. Pni so prosili za glasove na 3 shodih združeni k most dem<\r,ali, od Rsdiču odcepljena 'iv 1 .*< -!• '.metijca in pri nas neznani nar. so-1,sli- "-du V Iga vasi jim je naš g. župnik i/.z:iM r.:/ .d .1, da njihov nepoznani kandidat »lcef dobro govori, magari tri ure kar naprej, da je h; 1. .lo t",-.a res in da pri nas volivci že f.""več poznajo namene in dela žerjav.',vske slran-bi jo volili, (i i a v 110 agitacijo bodo izvajali ';"lnje dni liberalni trgovci in gn.Mii.ski traklor. pa bomo paziii. da bo tudi delavec in voznik užival v zakonu vsem za.iamft ao svobodo. SLS rai-una, Domsvir.a< več pisala o shodu, ome-■ - . še ^ Hio, da je s: ivtu pred- doval g. šolski vpT >'.r,.. erer. > ' M-K \ V.\s. P: ■■*- s? Iv-aejo i.^k eri pomiti jati. da bi še ši: s SLS kot doslej. Prišlo je nekaj radi požarne i Ali to • o res Nemčani, nekdaj kol zgled : ... eni v >tV>m.4ivbcr. kako Ireba na\.ius»no za • . t ino 5 :avo SLS n •>' .piti, sedaj še pomil-Ijali. ko ven ar SLS • . 11. m storila nič dr.igcga kot dobro, kar srio od nje želeli! Kdo nam je • lal most V Zatačje, kdo w«yM lepo po«lf>oro pni občini za r,."-:i • • ;j:-"tio. k lo odprl našim kn -njarjem i>ot > s ' • :'.h». k ;o nam zgradil ponosni občinski i- ;. r lEstnik sto tudi mi! Li ni to učinil naS : -k\.,i! Dvignimo -e vsi, pokažimo staro to SLS. ST \ i!» PRI STKM. Na pr.-a-iik .'dari lnega rojft.va bo v '. i !;i odkritjf iminske p|.>:r-e za padlimi vojaki. \ /.]-4 da s-? s- na c« :veno steno dve plošči z HI imeni vojakov iz okolice, odkoder pokopujefo mrliče pri župni cerkvi v št. Vidu — Bivši g vojni kua.il Vr; nc IJonač bo maševal za padh vojake in govoril. Nastopili bodo tudi drugi govorniki. Domači pevski zbor bo zapel dve pesmi. Žalne slovesnosti se udeleže bivši vojaki in vse moške organizacije. Popoldne ob ped 8 bo podobna slovesnost pri cerkvi na Muljavi, kjer je tudi pokopališče. BREZJE - MARIJA POMAGAJ f.osl zves Po sv, maii je bil pred cerkv.io ot),„ Z S. V. Otvoril ga je predsednik g. m2 larič. Pozdravil je navzoče vojne tovai ;. vsem navzočega generala Lavričaj ? - ,,r"d' kega župana okrajnega glavarja dr. Vav',',%r. V('H' teza Pogačnika, oblastnega j,osi g. Ai ' n !!' je izročil pozdrave generala drnv. divi/, . ,',' Itloviča. Z vsem navduš-njeni so pg t^ sprejeli pismeni po»Jrav gen«r.la M-ijsi j h' 1 log, da se brzojavno pozdravi s j v. I k- n ' I sander I. ' Gospodje odborniki «•> pod nI i 'i j iici svoja poročila. Novi odbor z na --ij m"°' jOrim g. Colaričem je bil z JMrvdulenjehi elS no izvoljen. Ob 2 pop. so se zbrali zastopniki • „ podružnic v samostanski dvorani in ... .,'„., notranja organiznciiska vpraS-nii 1 . • ..... , ' J ■ 1 SO n«. vembra mesca lebw sklicati c»'< dne a »upnikov. Ob 3 pop. so bile slovesne v°?«r nakar so se tovariši za?, li razha-di 1 ' ......Jan £>nc <1 je .jm gočno vplival na vse nas z. če in vzbe željo: >Cez leto dni vsi tovarKi iz rv ' v0e vofcs na svidenje pri Mariji p.-ma.—.j. ADLESICI. Krasno uspeli shod liberalne stranke v Adle-SiČih se je končal s tem, da ni nihče zaklical živijo dr. žerjav, pač pa so poslušalci trikrat klical, z,1 vi jo dr. Korošec, živijo SLS. - Pristašem V Shod zveze bivših vojak:)v svetovne vojne nedeljo L'3. avg. je sijajno uspel, že v sobot, popoldne in v mraku 20 avg. so prihajale posamezne skupine iz raznih krajev Slovenije Pri ve-černicah je truma rnozi in mladeničev napolnila prostrano cerkev. Z veliko vnemo in resnobo so se pripravili na sv. zakramente, da se je spove-dovalo f>d 2 pop. dalje preko polnoči, že ob 4 zjutraj je bila cerkev zasedena in nepregledna množici mož in mladeničev je pobožno sprejela sv. obhajilo. Vsem se je z obraza bralo, da vso to delajo iz obljube; gotovo pa v zahvalo >Mariji Pomagaj', za prejeto pomoč, varstvo in tolažbo v strašni vojni vihri. _ V nedeljo 21 avg se ie ob 10 nad Vigred se povrne,, >,0 Do berdob« n >Oj „ soldaški boben«. Med s našo ' '-m,jo >Oj ,a soldaški boben,, 90 urJ t ' kai ^ flavnosi še povzdignilo. BREZJE - MARIJA l'OM U, ij. Obisk te-tfalskiii Slovencev. Dne avg ie prišlo na Brezje 650 Slovencev iz \er„" . Ijalo jih je 18 duhovnikov; vodil jih je g/kons" svet. Janez Kalan. Po sprejemu je < ,| .• ,.S(,„' vhod v cerkev. Razvil je dolg v ■ . . r„. vod z 9 zastavami. I'o kratkem pozdrav.- :,, .,,'■„',, so se romarji razšli, da si poišče o Ta so jim Brezjani dati v svoji prijaznosti na m-polago. Pri vočrrnicah so se zbrali v-! nc.naa duhovniki in 4 glasno peli lavreta:: ': m.,,,; ,, Množica je pa z vsem navdušenjem cd ■-.al i. V tem razpoloženju se je po »Zdravi Vari , r: ,,ih veličastna procesija z luč rami. Te navzo-i 5ki duhovniki še nikdar niso videli. (••,,! . ., j, ,a čarobni sprevod učinkoval. Zalo je bilo slivdi irla.v no molitev in navdušeno petje v slavo in čad >S|a. rije jiomagaj'. Zjutraj je veČina romariev prejela sv. obhajilo ter po':i,.številno z razvitimi zašla-vami prisostvovala slovesni sv. maši. Po Icončaneai duhovnem opravilu so se romarji s solzami v očeh poslovili od Marije Pomagaj. Marija varuj nas, Marija, brani ni-' je zalonelo po >veliš{u in romarji so odšli. V spomin ,111 svoje skupno romanje sc. prinesli podobo M. B. iz črnega v<*!-falskegi premoga. VINICA. Demokrati in samostojni kmetje, oziroma radi-čevci so iznašli nov način pridobivanja glasov. Meni nič, lebi nič vpišejo gotovo osebo za pr. Islavnika skrinjice in si mislijo; sedaj so nam li glasovi golov,-. Toda ne bo nič. Da bo malo več veselja, e\o . vam nekoliko novih glasov. Podpisani sem doznal, da sem za vo/ifve v Narodno skupščino za dne II. septembra 1.1- vpisan kot predstavnik na volišču Vinica pri Črnomlju na kandidatni listi SDS. Izjavljam, da se je ta vpis izvršil brez i"«je vednosti in privolitve, ter sem na podlagi § 35 zakona o volitvah narodnih poslancev zahteval od okrožnega sodišča, da me črta na SDS kandidatni listi, ker nisem pristaš te stranke. Rudolf Mikulič Podpisani Alfonz Mikulič, gost. sin na Vinici izjavlja, da ni bil in ni pristaš SKS in torej (udi ne prevzema predstavništva radičevske liste. Alfonz Mikulič- V vsako hišo .Domoljuba'.