INFORMATOR
gorenje
tlenje, 13. septembra 1993 'x Leto XXVII.	Številka 23
'W#m	SSK	•S:?:?*			SSS-:		&Pkwss;:	SSSK			ft:	
					i££S:		skskssssss:				S	
Sodelovanje delavcev pri upravljanju
l0n&c meseca avgusta je bila v ,°reniu Gospodinjski aparati seja de-(,gfsl(e9a sveta, na kateri so bili dele-V' Poleg rezultatov poslovanja v /Vefn polletju 1993 seznanjeni tudi z l v° sprejeto zakonodajo o sode-,^aniu delavcev pri upravljanju msPodarskih družb.
p 6rn zakonom so bili določeni načini in n 9°ji sodelovanja delavcev pri povijanju. Poleg drugih oblik zakon I edvideva tudi formiranje sveta de-cev. Gorenje Gospodinjski aparati je j °'Zmed redkih podjetij, v katerem še t^i.e delavski svet, zato se je le-ta lahko P*0! preimenoval v svet delavcev in JVzel pristojnosti po novosprejetem Konu. Ena izmed prvih nalog tega sveta s l® pripraviti predlog pisnega dogovora, dol -•e.r'm bodo delavci in delodajalec ! °čili konkretne načine in pogoje sode-,?nia pri upravljanju.
Pri	zakon o sodslovanju dslavcsv
' uPravljanju, se sodelovanje uresničuje Naslednje načine:
S
0d Pravico do pobude in s pravico do 9°vora na to pobudo,
s Pravico do obveščenosti,
5S Pravico dajanja mnenj in predlogov ter Pravico do odgovora nanje,
>
3 možnostjo ali obveznostjo skupnih Svetovanj z delodajalcem,
5 Pravico soodločanja,
's
..^Pravico zadržanja odločitev deloda-
p ®vice v zvezi s sodelovanjem delavcev p uPravljanju uresničujejo delavci kot samezniki ali kolektivno preko:
5Veta delavcev ali delavskega zaupnika,
*°ra delavcev,
^edstavnikov delavcev v organih druž-
V sredo, 8. septembra 1993, si je proizvodnjo v Gorenju Gospodinjski aparati ogledal dr. Rado Bohinc, minister za znanost in tehnologijo (drugi z leve).
Podpora raziskovalno-razvojni dejavnosti
V	Velenju so sredi prejšnjega tedna, 8. septembra 1993, ustanovili Tehnološki center - zavod za razis-kovalno-razvojne službe in tehnološko infrastrukturo, med ustanovitelji pa sta tudi podjetji Gorenje Gospodinjski aparati in Gorenje Inova.
V	občini Velenje so se za ustanovitev takšnega centra odločili zaradi več vzrokov in povodov, predvsem pa bi naj združili znanja in materialne pogoje za nove projekte ter na nek način zajezili beg strokovnjakov iz tega okolja.
Pobuda Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje in nekaterih podjetij je kaj hitro naletela na razumevanje in nihče ni pričakoval, da bodo Tehnološki center ustanovili po tako hitrem postopku. Slovesne otvoritve so se udeležili poleg predstavnikov ustanoviteljev še minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc, ministrica za delo Jožica Puhar in državni sekretar za energetiko Boris Sovič.
Po ustanovitvi so bili gostje povabljeni v posamezna podjetja, dr. Rado Bohinc pa je z večjo skupino prišel v Gorenje. Namestnik generalnega direktorja za področje ekonomike in financ Gorenja
Gospodinjski aparati Borut Meh je prisotne seznanil s položajem Gorenja, s posebnim poudarkom na prizadevanjih za obvladovanje visokega deleža proizvodnje gospodinjskih aparatov za izvoz na svetovna tržišča. Na kratko je o uresničevanju razvojnih in raziskovalnih nalogah terprojektih, kijihje sofinanciralo tudi ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, goste seznanil namestnik generalnega direktorja za tehnično področje mag. Jože Dolinar, o razvojno-raziskovalni dejavnosti pa so spregovorili še direktor za raziskovalno-razvojno dejavnost Gorenja Gospodinjski aparati Peter Krepel, direktor TCL dr. Franc Seme in direktor Gorenja Inova Viktor Vaupot.
Minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc je izrekel priznanje Gorenju kot naprednemu predstavniku slovenskega gospodarstva, ki mu uspeva kar 95-odstotni izvoz svoje proizvodnje. Kot je poudaril na ustanovitvi Tehnološkega centra in ponovil tudi na pogovoru v Gorenju, je ustanovitev takšnega centra pomemben korak na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti, prav pa je, da velenjska podjetja, med njimi tudi
(Nadaljevanje na 2. strani)
PROIZVODNJA, RAZVOJ, TEHNOLOGIJA
Podpora raziskovalno-razvojni dejavnosti
(Nadaljevanje s 1. strani)
Gorenjeva že sedaj uspešno koristijo denar ministrstva za znanost in tehnologijo.
Seveda je bil minister pred tem kar dobro seznanjen s stanjem na tem področju v Gorenju, zato je izrazil podporo takim prizadevanjem tudi v bodoče. Dejal je, med drugim, da ni prav, če raziskovalne in razvojne naloge ostajajo v predalih. Torej bi morali še več storiti, da bi kar največ nalog bilo uresničenih v proizvodnji. Zavzel se bo tudi za podporo nekaterih pobud in idej, kako povezovati raziskoval no-razvojno dejavnost inštitutov z industrijo, kako več storiti za različne olajšave velikim izvoznikom, za davčne olajšave tistim, ki vlagajo v znanost in
tehnologijo ter tudi za ustanovitev tehnološkega sklada.
Takšno seznanjanje in dogovarjanje lahko ocenimo kot pozitivno, minister pa je skupaj z drugimi udeleženci pogovora v Gorenju odšel tudi na kratek ogled proizvodnje v programih Kuhalni aparati in Hladilno-zamrzovalni aparati. Res pa je, kot je tudi poudaril Borut Meh ob sklepu pogovora, da se bo treba tudi v bodoče predvsem zanesti nase in v svoje delo, seveda pa vselej z veliko mero pripravljenosti za sodelovanje na različnih področjih. Eno izmed takšnih, sicer tudi zelo pomembnih, pa je raziskovalno-raz-vojna dejavnost.
H.J.
Posodobitve v programu Hladilno-zamrzovalni aparati
Da je bil letošnji sicer podaljšan kolektivni dopust dobrodošel tudi za obsežna dela v programu Hladilno-zamrzovalni aparati, o tem ni nobeneba dvoma. Zastavili so si pomembne naloge in jih, po besedah vodje tehnologije Boruta Jerabeka, tudi izpolnili nadvse uspešno.
Seveda sodi uvedba nove tehnologije proizvodnje hladilno-zamrzovalnih aparatov brez ozonu škodljivih substanc med dosežke, ki nekaj pomenijo tudi v svetovnem merilu. Ob tako posodobljenem obratu Hladilniki je velika pridobitev za obrat Zamrzovalne omare uvedba skrajšane 100 odstotne kontrole, proizvodnjo v obratu Zamrzovalne skrinje pa so prilagodili tako, da je mogoča proizvodnja tekoimenovanega vertikalnega programa vseh širin.
Polnjenje hladilnega sistema z novim sredstvom
Poleg teh je bilo opravljenih še veliko preventivnih vzdrževalnih del, je poudaril Boro Jerabek in omenil, da si pač vsi, ki so sodelovali pri teh delih, zaslužijo priznanja. Hvale vredno pa je tudi sodelovanje med sodelavci tehnologije in razvoja ter proizvodnje programa Hladilno-zamrzovalni aparati in Vzdrževanja ter Investicij Gorenja Gospodinjski aparati. Vodja obrata Hladilniki Zdenko Brložnik je prav tako izrazil zadovoljstvo nad opravljenim delom v času kolektivnega dopusta in tudi pozneje, da je lahko stekla proizvodnja hladilno-zamrzovalnih aparatov po novi tehnologiji. Ker bo še vedno možno izdelovati aparate po starem sistemu, bodo v obratu Hladilniki svoj proizvodni program že v septembru letos razširili na 22 osnovnih tipov aparatov širin 500, 540 in 600 mm, izdelanih v samostojni, vgradni ali integrirani inačici.
V	obratu Hladilniki so pridobili oziroma zamenjali dve maski, izdelani v Gorenju Indop, ter preselili 315-tonsko stiskalnico v obrat Zamrzovalne omare. Pripravili so namreč prostor za postavitev nove avtomatske linije za izdelovanje obodov iz predlakirane pločevine, je dodal Zdenko Brložnik.
V	obratu Zamrzovalne omare so se obnovitvenih del lotili v vseh oddelkih, je povedal vodja obrata Jurij Vaupot. Tako so v surovinskem obratu generalno obnovili linijo Miramondi za izdelavo obodov za aparate vseh širin, torej tudi za 500 in 540 mm, s čimer bodo zadostili potrebe za vse tri obrate. V lakirnicah so obnovili peči, v mali lakirnici pa so v sušilnem delu zamenjali staro peč z novo.
V	odelku poliuretana so staro krmiljenje s PIK krmilniki zamenjali z novim SIMATIC sistemom, delo pa so izredno uspešno opravili strokovnjaki iz Vzdrževanja.
Kot potisno sredstvo pri nastajanju pol1 ^ . tanske pene uporabljajo novo sredst freon 134 A
V oddelku montaže so uvedli skrajšaj
100-odstotno kontrolo in s tem nadaljuj6!
dzaP
že začeti sistem računalniškega na1
kakovosti, kot je bil vpeljan v
obrf
Hladilniki. Tudi pri tem gre za uspeš6" izrabljene domače izkušnje in znajJa strokovnjakov v tehnologiji progi-3 . Hladilno-zamrzovalni aparati in konstr ciji Vzdrževanja, procesni del (ra|šua j nike) pa so izdelali v Gorenjevi Orodja^ Poleg teh glavnih pa so opravili še v redna preventivna vzdrževalna dela, kar se Jurij Vaupot zahvaljuje vs
vzdrževalcem, tehnologom in ko n s' terjem, pa tudi Orodjarni za kvalite ^ opravljena dela.
Pi
H
3i
Pi
ti
Sl
m
jo
jč
di
Tl
Š
le
Pi
Pi
ol
Vi
'I
Čl
P1
Sl
L
H
o
ti
ti
II
ti
It
P
d
Ž
si
it
di
V obratu Zamrzovalne skrinje prihajal0 Z ^ linije aparati vseh možnih izvedb
23 11;
SREČANJE
j j Zvone Napotnik
ll 1^' z manjšimi koraki se daleč || ff,c,e>" je bila ena od misli Zvoneta 1	tehn0l09a energetike v
! ^orževanju Gorenja Gospodinjski Parati. V pogovoru je vseskozi ^ladova la energija, ta večna tema, 'Ve bistvena za delovanje slehernega Sterna, posebej za delovanje tako asovne in raznolike proizvodnje, kot Poznamo v Gorenju.
,6 se je včasih srečeval z operativnim °m, v Gorenju je začel delati kot
feavničar leta'1970, v "remontu" r,, I ec,ilnikih in pozneje v "OSP", pa se od pa 1974 naprej v Vzdrževanju vse bolj 9'ablja v naloge, kako racionalizirati pjabo vseh vrst energije - od kurilnega Plina, zraka, toplotne energije do
-Jjajveč smo storili z uvajanjem ra-nalniškega vodenja in nadziranja rabe toplotne energije, za kar smo l Povezali s svetovno znano firmo fj.pPis & Gur, ki ima svoj sedež v Švici. Phov računalniški sistem nam JPOgoča vodenje in nadzor nad po-toplotne energije, določa obra-luj^loe parametre, nadzira pretoke, r 7e in temperature. Prav s pomočjo I'■Unalniškega nadzora smo porabo „ Piotne energije bistveno zmanjšali,
^Toge pa nas ča^o tucH pri ^on
>rugih vrstah energije," je povedal
s,r !ne Napotnik, ki je ob delu končal I ^°lno tehnično šolo in tako še teoretično Popolnil številne izkušnje, pridobljene 'sm pomembnem področju. Pogostok-
°8 ODHODU
/av’ gotovo je slehernemu zaposle->hu težko opisati občutke, ki ga Rajajo ob odhodu v pokoj. Posebej j0 je tedaj, ko se okrog slavljenca, jJahko tako zapišemo, zberejo sode-fok' 'n mu drug za drugim stiskajo J° z najboljšimi željami za mirno je-n življenja.
>je bilo pred nedavnim tudi v oddelku 'fibov v p red montaži obrata Kuhalni fjjarati, ko se je od dela poslovila Vikto-k . Kri čaj, a je znala svoje občutke skri-j 1 jrdno v sebi. V Gorenju je začela sicer že leta 1960, ko so prvi štedil-
li
ifev v Velenje, na stari rudniški jašek in l9 1964 že v nove prostore lastne dii .rne- "Delala sem v stiskalnici šte-U^kov, toda zaradi otrok sem 1964. I6.^Zapustila tovarno, a se po sedmih jll^ ponovno vrnila na delo - v ema-Pico štedilnikov," je med poslavljan-^ Povedala Vika Kričaj, ki se je zaradi ravstvenih težav pred osmimi leti pre-
! na trda goriva nastajali v pozidanih 6,^kah v vasi Gorenje. Nato je sledila
Zvone Napotnik
rat se je moral kot dežurni delavec spopasti s problemi. Veliko se je naučil iz literature, čeprav v tujem jeziku. Zato se je vpisal tudi na tečaj nemščine, največ pa mu je omagalo sodelovanje s tujim partnerjem, tudi v tujem kraju.
Kot tehnolog se danes torej ne srečuje samo z operativnim vzdrževanjem energetskih naprav, temveč v veliki meri skrbi za racionalno porabo energije, proučuje sisteme, ki bi prinesli prihranke. Ti so bili resda največji pri porabi toplotne energije, toda čakajo jih številne druge naloge.
“Pripravljamo Idejne zasnove glede porabe vode pri različnih sistemih hlajenja strojev in naprav. Naš cilj mora biti vsekakor kar najmanjša poraba pitne vode, zato že sedaj zajemamo vse več vode iz Pake. V svetu pa so poznana hlajenja z uporabo toplotnih črpalk, ki so sposobne iz sistemov hlajenja potegniti zelo visoko temperaturo," je razmišljal Zvone Napotnik in de-
jal, da morajo v takih primerih idejni projekt finančno oceniti, prikazati učinke na osnovi vrednostne analize. V ekološkem pogledu so seveda takšni projekti izredno dobrodošli.
Sodelavci v Vzdrževanju Zvoneta dobro poznajo; sam se je pošalil, da bi mu pri lastninjenju pripadal večji delež, in sicer za vse tiste delovne sobote in nedelje pa dežurstva, ko je pri gradnji "šeste hale" na delu prebil po 16 urna dan. Res pa je tudi, da takšnih delavcev v Gorenju ni malo. Seveda danes takih potreb ni več toliko, vse več pa je načrtovanja dela tudi na področju energetike.
"Škoda, da včasih želimo racionalizacijo zajemati samo z visokimi odstotki, toda z manjšimi koraki, z dvema, tremi odstotki, lahko v daljšem času privarčujemo veliko," je sodil Zvone Mapotnik, ki je nenazadnje tudi uspešen inovator. Med uspešne inovacije šteje njegov predlog za spremembo ogrevanja cone A iz dotedanjega ogrevanja s kurilnim oljem na sedanje daljinsko ogrevanje.
Pravijo, da je kovačeva kobila navadno bosa. Kljub letošnjim obsežnim nalogam, ki so jih zaposleni v Vzdrževanju opravili med letošnjim kolektivnim dopustom, niso pozabili nase. "Da, tako je. Opravili smo rekonstrukcijo hladilnega sistema centralne kompresorske postaje, poleg tega pa tudi vsa v letnem načrtu predvidena lastna preventivna vzdrževalna dela," je povedal Zvone Napotnik.
Hinko Jenčič
selila iz emajlirnice v oddelek gumbov, pljena zavarovalna doba in izpolnjeni posedaj pa ji je bila s pomočjo podjetja doku- goji za predčasno upokojitev.	H J.
Viktorija Kričaj seje pred nedavnim poslovila od dela v Gorenju
23 '3'9-1993 - številka 23
A
Ozimnica
Kot smo zvedeli pri sindikalnih zaupnikih, je bilo zanimanje za ozimnico precejšnje, rok za prijavo pa je bil minuli ponedeljek. Sedaj člani svobodnega sindikata pričakujejo, da bodo dobili krompir po ceni, ki bo nižja od 30 SIT.
Ob ceni krompirja pa velja povedati, da je desire dražji od belega krompirja.
Še vedno pa je mogoče dobiti na ugodne popuste razne sokove, v zadnjem času pa je možno naročilo mesa ljubljanskih Mesnin, ki je pakirano v stiropomi embalaži.
Gorenje Kulturnica
Izlet v Benetke
Vedno aktualne Benetke bomo obiskali 16. oktobra 1993.
Informacije pri Tatjani Florjančič (tel. 853 321 int. 948).
Firence
Zainteresirani za izlet v Firence bodo prejeli v kratkem posebna obvestila.
Knjigarna Kulturnica ima nove knjige
Slovenski vinogradi -Joco Žnidaršič
Slovenski vinogradi: Srečna posebnost Slovenije. Mnogo je na svetu lepih dežel, a niso vse tudi srečne. Slovenija je lepa in srečna, ima vinograde.
(Spremne besede Toneta Pavčka).
Gora in človek - Frank, Trstenjak, Ramovš
Gora je človekovemu duhu simbolična hrana, za njegove osnovne potrebe po trdnosti - veri, po presežni višini in daljavi - upanju, po realizmu v zavestni vsakdanji skrbi za življenje - ljubezni.
Športna rekreacija
Prikoličarji sklenili državno prvenstvo
Na letošnjem državnem prvenstvu med vozniki motorjev s prikolicami je vrstni red nekoliko spremenjen, kljub temu pa je med prvaki naš sodelavec Romeo Bajde, sovoznik Janeza Remšeta.
Državna prvaka sta postala Janez Remše in Romeo Bajde na motorju Busch Honda (HB Racing Team) s 60 točkami, sledijo: 2. Martin Ribar - Miran Grobelnik (motor LCR Krauser, AMTK Velenje) 49 točk, 3. Berto Camlek - Bojan Jakob (Vamaha HH, AMD Velenje) z 42 točkami ter 4. Miran Bunderia - Pavel Bunderia (LCR Krauser, AMTK Velenje) s 34 točkami.
S tem pa sezona še ni pri kraju, saj jih čakajo še nastopi na pomembnejših tekmah. Kot smo zvedeli, je večkratni državni prvak Martin Ribar imel letos večkrat težave zaradi stroja, verjetno pa je z naslovom državnega podprvaka sklenil bogato pot v tem zahtevnem športu.
Pikado - proti koncu turnirja vse bolj zanimivo
Kmalu se bo izteklo nagradno tekmovanje v pikadu za pokal Polell 1993 v Starem Velenju.
Na 9. zaporednem turnirju je sodeloval” 14 udeležencev, zmagal je Aljoša Jan”
z 10. točkami.
Po 9. odigranih turnirjih je vodst prevzel Dejan Pfeifer s 64. točkah' Zvone Grmičje drugi z 61. točkarni, B°r Trs je 3. s 55. točkami, Husein Giric P četrti s 54. točkami.
Naslednji turnir bo v petek, 17. septer^ bra, ob 19. uri v Pikado centru v Stare Velenju.
Če še nimate vozniškega izpita, ali pa bi radi vozili tovornjak?
Za delavce Gorenjevih podi5}1! pripravlja Avtošola Brinovec tecal cestno-prometnih predpisov , šolanje za kategorije A, B, C, D in c P° ugodnimi pogoji.	nl.
Vpis kandidatov bo v ponedeljek, 20. sep16” bra 1993, od 13.30 do 14.30 v učilnici podJ0l) Gorenje Servis, kjer bo tudi tečaj.	.(j
Ob vpisu bodo delavci zvedeli vse podrobn o poteku šolanja, (osebni avto R5, toVoraL TAM 130 T 11 ter prikolica) ter ugodnih kr« nih pogojih ter posebnem popustu za delav Gorenja.
V	Fittnes center
- s 15% popusta!
V	Beli dvorani v Velenju so pred kratkim odprli vrata Fittnes centra, zanimivega in koristnega prostora s številnimi napravami, kijih nekateri že s pridom izkoriščajo za utrjevanje zdravja in telesne vzdržljivosti.
Še posebej pa velja priporočiti uporabo vsem delavcem Gorenja, ki so člani Društva za športno rekreacijo Gorenje, saj imajo 15 % popust pri vsakem vstopu oziroma uporabi.
Zahvale
Iskrena hvala vsem, ki ste našega imeli radi, mu darovali cvetje in ga sprem na zadnji poti. Hvala tudi prijateljem darovano pomoč!
Ada Cirar z
otr»ci
ena
Ob tragični izgubi najinega sina Klem1^ Vidakoviča se iskreno zahvaljujeva vs
* i viur\v v iov* ■ or\■ v^i i v *.ai i v
sodelavkam in sodelavcem Kuhalnih aP.e ratov za izkazano sočutje, darovano cvei
in pomoč.
Mamica Almira in ate k lvan
Malica i. menu
II. MENU
PO 20.9. TO 21.9. SR 22. 9. ČE 23.9. PE 24. 9.
Ragu stroganov, polžki, čežana, Sesekljani zrezki, pire, zelena solata Zelenjav. mesna enolončnica, zavitek Pečen puran, mlinci, zelena solata Čebulna meso, riž, zelen, solata ali rdeča pesa
Piščančji ragu, sirov zavitek Ramstek na žaru, riž, solata Telečji medaljoni, pire kromp., cvetača Špageti po bolonjsko, zelena solata Postrv po tržaško, slan krompir, solata
PO 27.9. TO 28. 9. SR 29.9. ČE 30.9.
Boranja z mesom, pecivo Ocvrt piščanec, riž, zelena solata Peklan goveji jezik, praž. krompir, hren Svinjska pečenka, pomfri, zelen, solat.
Omleta s šunko, sadni jogurt Ocvrt sir, cvetača v solati Zelenjavni zrezek, testenine, sadje Telečja pečenka, riž, solata
Ob boleči izgubi sestre Dušanke se sin ^ katu in vsem sodelavcem Galvanezahval . jem za izkazano pomoč. Posebno bi se hvalili pospodu Kralju in gospe Pavičev' izrečene besede ob slovesu!.
Stoja Podvrsti"11	,
INFORMATOR, časopis za obveščanje delag,	f
Gorenja. Urejajo: dipl. novinar Božena Gorjan, H1 . Jerčič, Dagmar Vrtačnik. Izhaja štirinajstdnevno' ( Naklada 4.200 izvodov. Grafična priprava: Pa» Velenje. Tisk in odprema: Tiskarna VeleiL Oproščeno plačila prometnega davka po sklepu 'i l 1/72 Z dne 23. 1. 1974.	j
4. stran - informator gorenje
23
13. 9. 1993 - številka