24. 11. – 
2. 12. 2018 

Ljubljana Ptuj Koper Maribor Bistrica ob Sotli Idrija Trst 


Decembra lahko svoje prijatelje in družino obdarite z darilno ponudbo Slovenske kinoteke in jih razveselite z nepozabnimi filmskimi doživetji. 
Podarite lahko: 

*  
vstopnice za silvestrsko predstavo klasike Apartma (Billy Wilder, 1960); 

*  
darilne bone Slovenske kinoteke za 2, 3 ali 5 vstopnic; 

*  
clanstvo v kinotecnem klubu Kinopolis; 

*  
narocnino na revijo za film in televizijo Ekran; 


*  
paket Podarite filmsko leto: narocnina na Ekran + clanstvo v klubu Kinopolis; 

*  
filmske knjige in publikacije; 

*  
filmske plakate. 



Ob vsakem nakupu prejmete darilo. 


Akcija traja do 10. januarja 2019. 

Vec informacij najdete tudi na www.kinoteka.si. 
petek, 23. 11.  sobota, 24. 11.  sobota, 1. 12.  petek, 21. 12.  
20.00 CD, knjižni sejem: Slovenska LGBT literatura  19.00  Škuc – Kulturni center Q (Tiffany) Urban Belina in Daniel Petkovic: Lažna dojka –  23.00 Škuc-Kulturni center Q (Tiffany) in Škuc-LL (Monokel): zakljucni žur  20.30 Galerija Škuc: tradicionalni vecer zbirke Lambda!  

predstava 




Spremljevalne prireditve 
23.00 Kinodvor: 
otvoritveni koktajl parti 
VABILO NA 
SCENARISTICNO­
FILMSKO DELAVNICO 
Scenaristicni del s Suzano Tratnik in Majo Weiss 
Sobota, 17. 11. 2018, 15h-19h, Metelkova 
Filmski del z Majo Weiss – Avdicija za film Ime mi je Damjan 
Nedelja, 25. 11., 11h-17h, Kinoteka 
Snemanje s kamero vseh zainteresira­nih za nastop v filmu Ime mi je Damjan in ustvarjanje kataloga za casting. Vaje v slogu na podlagi izbrane sekvence iz scenarija za film. Poziv na avdicijo za vse, ki jih zanima igrati vloge ali statirati v filmu Ime mi je Damjan, stare od 15 do 40 let, bo javno objavljen dva tedna prej. Prijave za avdicijo: ales.festival@gmail.com 

Pomagaj festivalu 
Svoj prispevek lahko nakažeš na Škuc, 
Stari trg 21, Ljubljana, racun: SI56 0208 
3001 7013 681, sklic: 00-703, namen: 
prispevek FGLF 

Promocija lgbt branja 

Zaradi izjemnega odziva na akcijo 
Promocija LGBT branja, bomo letos 
z njo nadaljevali. Obiskovalci bodo na 
nekaterih filmskih projekcijah prejeli 
tudi knjigo. Seveda pa se bodo knjige 
zbirk Lambda in Vizibilija prodajale v 
preddverju Kinoteke ves cas festivala. 
VABILO NA KRITIŠKO 

DELAVNICO 
Letošnji Festival LGBT filma (organi­zator Škuc), v sodelovanju z Društvom slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI, ponovno organizira brezplacno filmsko--kritiško delavnico. Ob ogledu izbranih filmov letošnjega Festivala LGBT filma bomo spoznavali specifike filmske forme in vsebine, filmskih kontekstov in zgodo-vine ter pisanja o filmu, s poudarkom na LGBT/kvir filmski kritiki. Prijave na mail: jasmina.sepetavc@gmail.com 

ŠESTI ROŽNATI 

ZMAJI 
Tokrat bomo že šestic podelili nagrade Rožnati zmaj. Enega rožnatega zmaja bo podelila publika, drugega pa mednarodna žirija. Celovecerne filme, tako igrane kot dokumentarne, ki bodo na sporedu od 
24. novembra do vkljucno 1. decembra, boste ocenjevali le gledalci_ke uradnega programa v Ljubljani. Na vstopnici bodo oznacene ocene od 1 do 5. Pri ustrezni oceni boste vstopnico natrgali in jo ob izhodu iz kinodvorane pustili v glasovalni škatli. Nagrado bo prejel film z najvišjo povprecno oceno. Nagradi bosta podelje­ni ob zadnji projekciji v Kinoteki. Rožnatega zmaja za slovenski kratki film zaradi premalo prijav ne bomo podelili. 
Projekt / festival financno podpira Slovenski filmski center, javna agencija Republike Slovenije. 
lgbtfilmfest.si / www.ljudmila.org/siqrd/fglf / www.facebook.com/slo.fglf / www.instagram.com/fglf.lj/ 
Organizator festivala in založnik filmskega kataloga
Društvo ŠKUC, Metelkova 6, Ljubljana tel./fax 01 430 3530 www.skuc.org 

Soorganizatorji 
Slovenska kinoteka, Kinodvor, Gimnazija Ptuj, IntimniKino, GT22, Mladinski center Bistrica ob Sotli, MKSMC Botegin, Filmsko gledališce Idrija, Cinema Ariston Trst 
Selekcija in organizacija 
Brane Mozetic, Jasmina Šepetavc, Luka Pieri, Suzana Tratnik, Lovro Selic in Polona Cernic. 
Posebna zahvala 
Aleš Pecnik, Aleš Zobec, Jan Vasilijevic, Jasna Klancišar, Jasmina Kožar, Jernej Škof, Maja Licen, Matjaž Koncina, Miran Šolinc, Roman Kuhar, Tadeja Pirih, Zala Hriberšek in mnogi drugi. 
Medijska podpora
Narobe (www.narobe.si), Radio Študent, Napovednik, Torek ob petih, Mladina 
Podatke o filmih uredila 
Suzana Tratnik 
Oblikovanje plakata in filmskega kataloga 
Hand Bag 
Tisk 
Nonparel 
Informacije 
Društvo Škuc, Metelkova 6, Ljubljana, tel. 01 4303 530 Slovenska kinoteka, Miklošiceva 28, Ljubljana, tel. 01 4342 520; blagajna 01 4342 524 Blagajna je odprta eno uro pred prvo predstavo, popusti na kolicinski nakup … Pod 25 in nad 55 let imajo 50% popust. 
Festival je bil prvic organiziran leta 1984 v okviru festivala Magnus in velja za najstarejši festival LGBT filma v Evropi. 
LJUBLJANA 
Kinodvor 
Otvoritev 
sobota, 24. 11. ob 21.00 

Posledice 

Consequences, Slovenija/Avstrija, 2018, barvni, 95’, ap 
Po projekciji predstavitev filmske ekipe! 
LJUBLJANA 


Slovenska kinoteka 
nedelja, 25. 11. ob 18.00 
Disconnected 
Maša Zia Lenardic in Anja Wutej, Slovenija/Nemcija, 2018, barvni, 8’, ang. 

Tisoc let ljubezni 
A Thousand Years of Love, 
M. Noe, Mjanmar, 2017, barvni, 9’, ap 

Eva in Candela 
Cómo te llamas?/Eva & Candela, Kolumbija, 2018, barvni, 90’, ap, svp 
20.15 

Mario 
Švica, 2018, barvni, 119’, ap, svp 
Po projekciji pogovor z režiserjem Marcelom Gislerjem! 
ponedeljek, 26. 11. ob 17.00 

Posledice 

Consequences, Slovenija/Avstrija, 2018, barvni, 95’, ap 
(ponovitev) 
19.00 

Carlito odide za vedno 
Carlito se va para siempre, Quentin Lazarrotto, Peru, 2018, barvni, 8’, ap 

Klicite jo Ganda 
Call her Ganda, ZDA/Filipini, 2018, barvni, 98’, ap, svp 
21.00 

Okus za moške 2 
Taste in Men Vol. 2/Le gout des hommes vol. 2, Syril Tiar, Kanada, 2017, cb, 13’, ap 

Sirski mister gej 

Mr. Gay Syria, Turcija/Nemcija/Malta/ Francija, 2017, 87’, ap, svp 
torek, 27. 11. ob 17.00 

Najstniška trojka 
Scheideweg/Teenage Threesome, Arkadij Khaet, Nemcija, 2017, barvni, 4’, ap 

Freak Show 
ZDA, 2017, barvni, 95’, svp 
19.00 

My Life with James Dean 
Francija, 2017, barvni, 108’, ap, svp 
21.00 

Vidni 
Visibles/Visible, Enrique Rey, Španija, 2018, cb/barvni, 20’, ap 

Dedinji 
Las herederas/The Heiresses, Paragvaj/Nemcija/Brazilija, 2018, barvni, 95’, ap, svp 
sreda, 28. 11. ob 17.00 

Obrekovanje 

The Children’s Hour, ZDA, 1961, c/b, 108’, svp 
19.00 

Potopljena sliva 
Chen Li/Sunken Plum, Roberto F. Canuto in Xu Xiaoxi, Kitajska/Španija, 2017, barvni, 20’, ap 

Venus 

Kanada, 2017, barvni, 95’, svp 
21.15 

Kdo bo shranil rože? 

Chi salverŕ le rose?/Who Will Save the Roses?, Italija, 2017, barvni, 103’, ap, svp 
Po projekciji pogovor z režiserjem in s producentom! 
cetrtek, 29. 11. ob 17.00 

Sidney in prijatelji_ce 
Sidney & friends, Škotska/Kenija, 2018, c/b, 75’, ap, svp 
Film bo uvedla Petra Meterc. V sodelovanju z Društvom FIPRESCI. 
19.00 

Being Okey 
Nadia Lanfranchi, Nina Oppliger in Corinne Pfister, Švica, 2017, barvni, 34’, ap 

Rafiki 
Kenija/Južna Afrika/Francija/ Nizozemska/Nemcija, 2018, barvni, 82’, ap, svp 
21.15 

Kontakt 
Mali iz Lifta, Hrvaška, 2018, barvni, 7’, hrv. 

Poroka 
Martesa/The Marriage, Kosovo, 2017, barvni, 97’, ap, svp 
Po projekciji pogovor z režiserko Blerto Zeqiri! 
petek, 30. 11. ob 17.00 
Ono 
Ono/It, Ilya Sherstobitov, Rusija, 2018, barvni, 11’, ap 

Obscuro Barroco 
Francija/Grcija, barvni, 60’, ap, svp 
18.30 

Sori, lepi! 

Plaire, aimer et courir vite/Sorry Angel, Francija, 2018, barvni, 132’, sp
 21.00 
Blizu spremembe 
Near Change, André Sogliuzzo, Nemcija/ ZDA, 2017, barvni, 9’, angl. 
Carmen in Lola 
Carmen & Lola, Španija, 2018, barvni, 103’, ap, svp 
sobota, 1. 12. ob 17.00 
Jean Genet, zaljubljeni jetnik 

Jean Genet, un captif amoureux, parcours d‘un počte combattant, Francija, 2016, barvni, 74’, ap, svp 
Po projekciji pogovor z režiserko Michčle Collery. 
19.00 
Surova barva 
Tinta bruta/Hard Paint, Brazilija, 2018, barvni, 118’, ap, svp 
21.15 
Razglasitev dobitnika Rožnatega zmaja po oceni mednarodne žirije! 
Svet je okrogel, tako da se nihce ne more skrivati po kotih 
1: Begunec 
The World Is Round So That Nobody Can Hide in the Corners - Part 1: Refugee, Leandro Goddinho, Nemcija, 2017, barvni, 10’, ap 
Svet je okrogel, tako da se nihce ne more skrivati po kotih 
2: Poljub 
The World Is Round So That Nobody Can Hide in the Corners - Part 2: The Kiss, Leandro Goddinho, Nemcija, 2017, cb, 5’ 
Zgrešena vzgoja Cameron 
Post 
The Miseducation of Cameron Post, ZDA, 2018, barvni, 91’, svp 
Po projekciji razglasitev dobitnika Rožnatega zmaja po oceni publike 
– v preddverju! 
PREDFILM 
Slovenska kinoteka 
torek, 20. 11. ob 21.00 
Služkinja 
Agassi / The Handmaiden, Južna Koreja, 2016, barvni, 144’, avp 
Film bo uvedla Sanja Struna, poznavalka korejskega filma in clanica društva FIPRESCI. V sodelovanju s Festivalom LGBT filma in Društvom FIPRESCI. 

OFF 
KUC –Kulturni 
center Q – Tiffany
Metelkova-mesto, Ljubljana 
sreda, 21. 11. ob 20.00 
Queercore 
Queercore: How to Punk a Revolution?, Nemcija, 2017, barvni, 83’, ang. 
Po projekciji pogovor z dr. Marino Gržinic o queer/punk sceni pri nas! 
cetrtek, 22. 11. ob 20.00 
Kjer se konca pravica 
Where Justice Ends, ZDA, 2017, barvni, 56’, angl. 
Po projekciji pogovor z Leo 
Aymard, v sodelovanju z Zavodom TransAkcija. Projekcija in pogovor v okviru dogodka Kavarniški veceri, ki ga organizirata ŠKUC-Kulturni center Q (Klub Tiffany) in Legebitra. 
nedelja, 2. 12. ob 20.00 
Moje telo, moja pravila 
My Body, My Rules, Francija, 2017, barvni, 71’, ap 
21.30 
Ekstravaganca 
Extravaganza, Kitajska, 2018, barvni, 45’, ap 
TRIESTE/TRST
CINEMA ARISTON 
via Romolo Gessi 14 
torek, 27. 11. ob 18.30 
Kdo bo shranil rože? 
Chi salverŕ le rose?/Who Will Save the Roses?, Italija, 2017, barvni, 103’, ap 
Pogovor z režiserjem in s producentom! 
21.00 
Sidney in prijatelji_ce 
Sidney & friends, Škotska/Kenija, 2018, c/b, 75’, itp 
PTUJ 
Mestni kino 
sreda, 28. 11. ob 15.00 
Rafiki 
Kenija/Južna Afrika/Francija/ Nizozemska/Nemcija, 2018, barvni, 82’, ap, svp 
cetrtek, 29. 11. ob 15.00 
Posledice 
Consequences, Slovenija/Avstrija, 2018, barvni, 95’, ap 
KOPER 
MKSMC Botegin 
Glagoljaška 4 
cetrtek, 29. 11. ob 20.00 
Moje telo, moja pravila 
My Body, My Rules, Francija, 2017, barvni, 71’, ap 
petek, 30. 11. ob 20.00 
Venus 
Kanada, 2017, barvni, 95’, svp 
sobota, 1. 12. ob 20.00 
Kdo bo shranil rože? 
Chi salverŕ le rose?/Who Will Save the Roses?, Italija, 2017, barvni, 103’, ap, svp 
MARIBOR 
IntimniKino, GT22 
Glavni trg 22 
sreda, 28. 11. ob 20.30 
Mario 
Švica, 2018, barvni, 119’, ap, svp 
cetrtek, 29. 11. ob 20.30 
Eva in Candela 
Cómo te llamas?/Eva & Candela, Kolumbija, 2018, barvni, 90’, ap, svp 
petek, 30. 11. ob 20.30 
Freak Show 
ZDA, 2017, barvni, 95’, svp 
Mladinski center 
BISTRICA OB SOTLI 
sobota, 1. 12. ob 20.00 
Sirski mister gej 
Mr. Gay Syria, Turcija/Nemcija/Malta/ Francija, 2017, 87’, ap 
Filmsko gledali 

e 
IDRIJA 
cetrtek, 29. 11. ob 19.00 
Odrašcanje 
Growing Up, Slovenija, 2017, barvni, 79’, ap 

vse bolj stisnjen v kot. Odlociti se mora med Željkom in njegovim divjim življenjem ter zvestobo sa­memu sebi. Nedvomno prvi slo­venski (neamaterski) film z ekspli­citno gejevsko tematiko!
After being sent to a youth de­
sobota, 24. 11. ob 21.00 
Posledice 
Consequences, Slovenija/Avstrija, 2018, barvni, 95’, ap; Scenarij in režija: Darko Štante; Glavne vloge: Matej Zemljic, Timon Šturbej, Gašper Markun, Lovro Zafred, Rosana Hribar, Dejan Spasic, Blaž Setnikar, Dominik Vodopivec, Iztok Drabik Jug, Lea Cook; Fotografija: Rok K. Nagode; Montaža: Sara Gjergjek; Glasba: Vladimir »Doša« Kosovic; Zvok: Julij Zornik; Produkcija: Temporama, koprodukcija Zwinger Film, NuFrame, 100; Distribucija: Demiurg 
Osemnajstletni Andrej se mora soociti s posledicami zaradi te­žavnega vedenja in tako pristane v vzgojnem zavodu za mladino, kjer si mora izboriti svoje mesto. Spo­zna Željka, neformalnega vodjo tamkajšnjih gojencev, s katerim se po zacetnih konfliktih zbližata. Ko Željko odkrije, da Andreja priv­laci, ga pricne izrabljati za svoje koristi. Andrej, postavljen pred preizkušnjo odgovornosti in ohra­njanja svoje moralne integritete, je 
tention centre, 18-year-old Andrej has to fight for his place within the group of inmates while getting clos­er to Željko, their informal leader, and struggling to keep his repressed secret in the dark. 
Nagrada vesna za najboljšo režijo, glavno moško vlogo, stransko moško vlogo, najboljši film po izboru obcinstva in nagrada žirije slovenskih filmskih kritikov in kriticark na 21. festivalu slovenskega filma! Nagrada Art Cinema, festival Miskolc. 
Po projekciji predstavitev filmske ekipe! 

nedelja, 25. 11. ob 18.00 
Disconnected 
Maša Zia Lenardic in Anja Wutej, Slovenija/Nemcija, 2018, barvni, 8’, ang. 
Tisoc let ljubezni 
A Thousand Years of Love, M. Noe, Mjanmar, 2017, barvni, 9’, ap 
Eva in Candela 
Cómo te llamas?/Eva & Candela, 
Kolumbija, 2018, barvni, 90’, ap, svp Scenarij, režija in montaža: Ruth Caudeli; Glavne vloge: Alejandra Lara, Silvia Varón, Gabriela Bernal, Luna Baxter, Roberto Cano; Fotografija: Rubén Fernández; Glasba: Felipe Linares; Produkcija: Ovella Blava Films, Scarlett Cinema, Shirleine Entertainment 
S casom se vse obrabi, in ljubezen je neizpodbitno zasidrana v mi-nevanju casa. To je zgodba o tem, kako se ljubezen z leti spreminja in kako se preobraža odnos med dvema mocnima, neodvisnima ženskama. Eva in Candella sta se zbližali, ker je bila to njuna iskre­na želja. V letih skupnega življenja sta uresnicili vecino nacrtov in si ustvarili družino. Nista pa vedeli, kako se spoprijeti z minevanjem casa in vsakdanjo rutino, to neiz­bežno zagato vsakega para. 

Time is obviously synonymouswith wear, and love is inherent in time. This is not a love story. It’s a story of how love is transformed, of the relationship between two strong, independent women. It’s the story of how everyday life takes its toll on two lives. 
konkurence, ampak hoce samo biti v Leonovi bližini. Razširijo se govorice o njuni zvezi in vodstvo kluba ju opozori na potrebno »dis-kretnost«. Vzhajajocemu nogome­tnemu zvezdniku Mariu pa predla­gajo, naj poskrbi za svojo športno kariero in si raje omisli »lažno« dekle. Film režiserja, ki nas je nav­dušil z Rosie. 
For the first time in his life, Mario is in love with Leon, the new guy from Germany. Leon is a striker too, and the question is: Who will make it onto the first club team? But Mario just wants to feel Leon, smell him, be close to him. This does not 

20.15 
Mario 
Švica, 2018, barvni, 119’, ap, svp Scenarij: Thoma Hess, Marcel Gisler, Frédéric Moriette; Režija: Marcel Gisler; Glavne vloge: Max Hubacher, Aaron Altaras, Jessy Moravec; Fotografija: Sophie Maintigneux; Montaža: Thomas Bachmann; Glasba: Martin Skalsky, Christian Schlumpf, Michael Duss; Zvok: Felix Bussmann; Produkcija: Films Boutique, SRF, Teleclub, Carac Film AG, Triluna Film 
Mario se je prvic v življenju za­ljubil, in to v Leona, ki je prišel iz Nemcije v Švico trenirat nogomet. Ceprav se oba potegujeta za mesto napadalca v prvi ligi, Mario ne cuti 
go unnoticed in the club, and the first rumours appear. Mario sees his 
career as a professional soccer play­er in danger, but he needs to make a decision. 
Po projekciji pogovor z režiserjem Marcelom Gislerjem! 
ponedeljek, 26. 11. ob 17.00 
Posledice 
Consequences, Slovenija/Avstrija, 2018, barvni, 95’, ap 
(ponovitev) 
19.00 
Carlito odide za vedno 
Carlito se va para siempre, Quentin Lazarrotto, Peru, 2018, barvni, 8’, ap 
Klicite jo Ganda 
Call her Ganda, ZDA/Filipini, 2018, barvni, 98’, ap, svp Scenarij: PJ Raval, Victoria Chalk; Režija in produkcija: PJ Raval; Nastopajo: Meredith Talusan, Virginia Lasca Suarez, Julita Serdoncillo Laude, Virgie Suarez, Naomi Fontanos; Fotografija: Mike Simpson; Montaža: Victoria Chalk; Glasba: Nathan Halpern & Chris Ruggiero, Coleen 
Enajstega oktobra 2014 najdejo 26-letno transspolno Filipinko in domnevno seksualno delavko Jennifer Laude mrtvo v stranišcu motela. Umora iz sovraštva je ob-tožen 19-letni ameriški marinec Joseph Scott Pemberton. Za ame­riške vojake velja na Filipinih po­seben zakon, zato bi jo lahko odne­sel celo brez kazni. Primer postane medijsko odmeven, usoda Jennifer Laude pa simbolna zastopnica fili­pinske države, ki jo tlaci ameriška imperialisticna politika. Primera se je poglobljeno lotila transspol­na novinarka Meredith Talusan. 

– Film je bil nagrajen na LGBT fe­stivalih v Torontu in Los Angelesu.
When Jennifer Laude, a Filipina transwoman, is brutally murdered by a U.S. Marine, three women intimately invested in the case–an activist attorney (Virgie Suarez), a transgender journalist (Meredith Talusan) and Jennifer’s mother (Ju­lita “Nanay” Laude)–galvanize a political uprising, pursuing justiceand taking on hardened histories of US imperialism. 
21.00 
Okus za moške 2 
Taste in Men Vol. 2/Le gout des hommes vol. 2, Syril Tiar, Kanada, 2017, cb, 13’, ap 
Sirski mister gej 
Mr. Gay Syria, Turcija/Nemcija/Malta/ Francija, 2017, 87’, ap, svp Scenarij in režija: Ayse Toprak; Nastopajo: Husein, Mahmoud Hassino, Omar, Nader, Wissam, Samer; Fotografija: Hajo Schomerus, Anne Misselwitz; Montaža: Nadia Ben Rachid; Glasba: Zeid Hamdan; Zvok: Gabriel Mathé; Produkcija: Les Films d’Antoine, Coin Film, Toprak Film 
Sirska begunca, ki sta morala zapu­stiti svojo domovino, si poskušataponovno zgraditi svoje življenje.Husein kot gejevski brivec v Ca-rigradu živi dvojno življenje. Mah­mud živi v Berlinu, kjer se zavzemaza pravice sirske LGBTI skupnos-ti. Združijo ju nore sanje, da bi sepridružila mednarodnemu lepo­tnemu tekmovanju za mistra gejasveta, v cemer vidita tudi možnost za beg iz svojega ujetega življenja inodgovor na lastno nevidnost. Na-grade: Torino, Milano, Pariz, Sara­jevo, Priština, Tirana, Amsterdam,Chicago …
Two gay Syrian refugees try to rebuild their lives after having been forced to leave their country. Husein is a gay barber in Istanbul. Mahmoud champions LGBTI rights in Berlin. What brings them to­gether is a crazy dream: to join the international beauty contest, Mr. Gay World, as an escape from their trapped lives and an answer to their invisibility. 

torek, 27. 11. ob 17.00 
Najstniška trojka 
Scheideweg/Teenage Threesome, 
Arkadij Khaet, Nemcija, 2017, barvni, 4’, ap 
Freak Show 
ZDA, 2017, barvni, 95’, svp Scenarij: Patrick J. Clifton, Beth Rigazio po motivih romana Jamesa St Jamesa; Režija: Trudie Styler; Glavne vloge: Alex 
J. Lawther, Abigail Breslin, AnnaSophia Robb, Ian Nelson, Celia Weston, Laverne Cox, John McEnroe, Bette Midler, Larry Pine; Fotografija: Dante Spinotti; Montaža: Sarah Flack; Glasba: Dan Romer; Zvok: Paddy Hanlon, Andrew Matsrinardi; Produkcija: Maven Pictures, A Flower Films Production, Bruno Wang Productions 
Billy Bloom je nekoc z mamo uži-val velicastno življenje v Connecti­cutu. Ko pa iznenada pristane pri svojem ocetu na ameriškem Jugu, se zanj zacne pekel v konservativni srednji šoli. Toda Billy se ne ukloni nikomur in vztrajno hodi v šolo v vsem glamurju in posut z blešcica-mi. Pretresljiv film, posnet po av-tobiografskem romanu Jamesa St. Jamesa, govori o visoki ceni, ki jo Billy placa samo za to, da je, kar je. 
Based on the award-winningcult novel by James St James, FreakShow tells the moving, heartbreakingand hilarious story of Billy Bloom, a boldly confident and eccentricteenager who faces intolerance andpersecution at his ultra conserva­tive high school, and decides to fightback on behalf of all the misunder­stood freaks of the world. 


19.00 
My Life with James 
Dean 
Francija, 2017, barvni, 108’, ap, svp Scenarij in režija: Dominique Choisy; Glavne vloge: Johnny Rasse, Mickael Pelissier, Nathalie Richard, Juliette Damiens, Marie Vernalde, Bertrand Belin, Julien Graux; Fotografija: Laurent Coltelloni; Montaža: Dominique Choisy, Isabelle Debraye, Leo Segala; Glasba: Bertrand Belin; Zvok: Zachari Naciri, Gautier Isern; Produkcija: La voie 
V opustelem mestecu se njegovo življenje nepricakovano zasuce v novo smer. 
Invited to present his first fea­ture film My life with James Dean in Normandy, the young directorGéraud Champreux has no idea this film tour is about to change his life. His movie – a LGBT tale of carnal passion – doesn’t seem the most likely title to move waves at the cinemas; and Géraud is as con­cerned about breaking up with the film’s leading man as in promotinghis movie. 
21.00 
Vidni 
Visibles/Visible, Enrique Rey, Španija, 2018, cb/barvni, 20’, ap 

lactée, Les amis de Jimmy, Bulldog Audiovisuel 
Mladi režiser Géraud Champreux je povabljen v Normandijo, da bi predstavil svoj prvi celovecerec My Life with James Dean. Njegov film, ki je pripoved o mesenem požele­nju, ne zveni ravno kot naslov, ki bi lahko dvignil na noge lokalni kino. V tem duhovito posnetem filmu o filmu pa ima junak težave tudi zaradi razpadanja partnerske zveze z glavnim igralcem v filmu. 
Dedinji 
Las herederas/The Heiresses, 
Paragvaj/Nemcija/Brazilija, 2018, barvni, 95’, ap, svp; Scenarij in režija: Marcelo Martinessi; Glavne vloge: Ana Brun, Margarita Irun, Ana Ivanova, Nilda Gonzalez; Fotografija: Luis Armando Arteaga; Montaža: Fernando Epstein; Zvok: Fernando Henna, Rafael Alvarez; Produkcija: La Babosa Cine, Pandora Film Produktion 
Chela in Chiquita, ki sta skupaj že vec kot trideset let, sta potomki bogatih družin, toda sedanja eko­nomska situacija ju prisili v raz­prodajo podedovanega bogastva. Chiquita zaradi dolgov pristane v zaporu, tako da se mora Chela znajti sama in postane taksistka za starejše bogate gospe, ki igrajo karte. Ko pa sreca mlado Angy, se zave lastne ujetosti v odnosu z gospodovalno Chiqutio in zahre­peni po intimni osvoboditvi. Toda Chiquita je predcasno izpušcena iz zapora …
Chela and Chiquita are both descended from wealthy families in Asunción and have been togeth­er for over 30 years. But recently, their financial situation has wors­ened and they begin selling off their inherited possessions. When their debts lead to Chiquita being impris­oned on fraud charges, Chela begins to provide a local taxi service to a group of elderly wealthy ladies. As she encounters the much younger Angy, she begins to break out of her shell. 
Prejel vec kot dvajset mednarodnih nagrad! 
Obrekovanje 
The Children’s Hour, ZDA, 1961, c/b, 108’, svp Scenarij: Lillian Hellman (knjižna predloga), John Michael Hayes; Režija: William Wyler; Glavne vloge: Audrey Hepburn, Shirley MacLaine, James Garner; Fotografija: Franz Planer; Montaža: Robert Swink; Glasba: Alex North; Zvok: Don Hall; Produkcija: MGM 
Karen in Martha vodita dekliški internat. Karen je zarocena z zdravnikom Joejem, necakom pre­možne Amelie Tilford, katere vnu­kinja Mary je ucenka v internatu. Potuhnjena in nevzgojena deklica se mašcuje za naloženo ji kazen in sproži lažne govorice, da je ucite­ljici videla med poljubljanjem. In-ternat se v trenutku sprazni, Karen in Martha pa sta kot zlocinki ujeti v hiši. Film nikoli ne poimenuje homoseksualnosti, iz režiserjevega strahu, da ga ne bi prepovedala te­danja Haysova komisija, ki je nad­zorovala vsebino ameriške filmske industrije. Odlicna igralska zased­ba! Pet nominacij za oskarja!
In this updated version of LillianHellman’s 1934 play, the careers ofthe two headmistresses of the privateWright-Dobie School for Girls areruined when one ill-tempered andundisciplined student circulates vi­cious, scandalous allegations that thetwo teachers are having an »unnat­ural« relationship. A remake of Wil­liam Wyler’s 1936 film These Three. 
19.00 
Potopljena sliva 
Chen Li/Sunken Plum, Roberto F. Canuto in Xu Xiaoxi, Kitajska/Španija, 2017, barvni, 20’, ap 
Venus 
Kanada, 2017, barvni, 95’, svp Scenarij in režija: Eisha Marjara; Glavne vloge: Debargo Sanyal, Jamie Mayers, Pierre-Yves Cardinal; Fotografija: Mark Ellam; Montaža: Mathieu Bouchard-Malo; Glasba: Patrice Dubuc, Gaëtan Gravel; Zvok: Sylvain Bellemare; Produkcija: Compass Productions 

Sid, ki živi v Montrealu, je potomka staršev iz indijske države Pandžab. Po letih boja s svojo spolno identi­teto, se odloci, da se bo razkrila kot transspolna ženska. Starše obvesti, da bo to potrdila tudi z operacijo; tradicionalna mama je šokirana, oce pa hcerko sprejema naklonje-no. Pravi zapleti pa se zacnejo, ko se prikaže štirinajstletnik Ralf, ki zatrjuje, da je plod davne najstni­ške afere, njegov izgubljeni »oce« pa naj bi bila prav Sid. 
Sid is a Montreal Punjabi, who, after years of struggling with his gender identity, has decided to come out as a woman, to the shock of his traditional Punjabi mother, who cannot fathom the fact, in contraryto his father, who is rather sympa­thetic. Things turn completely up­side down, when Ralph, a 14-year-old boy, turns up and insists that Sid is his long lost dad from a teen­age affair. 

21.15 
Kdo bo shranil rože? 
Chi salverŕ le rose?/Who Will Save the Roses?, Italija, 2017, barvni, 103’, ap, svp Scenarij: Cesare Furesi, Guido Furesi, Paola Mammini; Režija: Cesare Furesi; Glavne vloge: Carlo delle Piane, Philippe Leroy, Lando Buzzanca, Caterina Murino; Fotografija: Giuseppe Pignone; Montaža: Filippo Barbieri; Glasba: Marcello Peghin; Zvok: Luca Ranieri; Produkcija: Corallo Film 
he know that he will have to go back to poker soon. 
Po projekciji pogovor z režiserjem in s producentom! 
cetrtek, 29. 11. ob 17.00 
Sidney in prijatelji_ce 
Sidney & friends, Škotska/Kenija, 2018, c/b, 75’, ap, svp Režija, montaža in produkcija: Tristan Aitchison; Nastopajo: Sidney, Ben, 

Guillit, Leone, Lexy, Maria; Fotografija: Tristan Aitchison, Zahra Moloo; Glasba: Paul Terry, Silas Miami, Lana Crowster; Zvok: John Cobban 
Sidney je odrašcal v ruralni zahod­ni Keniji. Nikoli ni maral poceti stvari, tradicionalno pripisane de­kletom. Rodil se je kot interspolna oseba, vedel pa je le to, da je dru-gacen. Ko je to ugotovila njegova družina, ga je, v prepricanju, da so ga obsedli demoni, hotela ubiti. Sidney zapusti družino in se prese­li v Nairobi, kjer najde podporo v transspolni skupnosti. 
Sidney grew up in rural western Kenya. He didn’t like wearing skirts or doing chores that girls are tradi­tionally supposed to do. Sidney was born intersex, but Sidney only knew he was diferent. When his family tries to kill him, he flees to Nairobi where he meets a group of transgen­der friends. Together, they fight dis­crimination and discover life, love and self-worth. 
Film bo uvedla Petra Meterc. V sodelovanju z Društvom FIPRESCI. 
Ostareli Gulio Santelia je upokoje­ni odvetnik, ki je poklicno življenjepreživel ko igralec pokra. S hcerkoValerio se nista nikoli razumela, obožuje pa ga njen sin Marco, rav-no tako navdušen nad pokrom,ceprav še zdalec ne tako uspešenkot dedek. Gulio je obubožal, karskriva pred umirajocim partner-jem Claudiom, kateremu vsako jut-ro prinese svežo vrtnico. Kmalu pase bo zaradi spleta okolišcin moralspet zateci k pokru.
Giulio Santelia is an elderly gen­tleman who made poker his profes­sion, forgetting being a lawyer, and devoting himself to his lover Clau­dio. He has a stormy relationship with hisdaughter Valeria whose son Marco inherited passion for poker, albeit with little success. Claudio became poor and he is staging suc­ceess for his dying lover. Little does 

19.00 
Being Okey 
Nadia Lanfranchi, Nina Oppliger in Corinne Pfister, Švica, 2017, barvni, 34’, ap 
Rafiki 
Kenija/Južna Afrika/Francija/ Nizozemska/Nemcija, 2018, barvni, 82’, ap, svp Scenarij: Wanuri Kahiu in Jenna Bass po motivih kratke zgodbe Jambula Tree Monice Arac de Nyeko; Režija: Wanuri Kahiu; Glavne vloge: Samantha Mugatsia, Sheila Munyiva, Jimmi Gathu, Nini Wacera, Dennis Musyoka, Patricia Amira, Neville Misati; Fotografija: Christopher Wessels; Montaža: Isabelle 
Good Kenyan girls become good Kenyan wives,« but Kena and Ziki long for something more. Despitethe political rivalry between their families, the girls resist and remain close friends, supporting each other to pursue their dreams in a conserv­ative society. When love blossoms between them, the two girls will be forced to choose between happiness and safety. 
21.15 
Kontakt 
Mali iz Lifta, Hrvaška, 2018, barvni, 7’, hrv. 

Poroka 
Martesa/The Marriage, Kosovo, 2017, barvni, 97’, ap, svp Scenarij: Blerta Zeqiri, Keka Kreshnik Berisha; Režija: Blerta Zeqiri; Glavne vloge: Alban Ukaj, Adriana Matoshi, Genc Salihu; Fotografija: Sevdije Kastrati; Montaža in produkcija: Keka Kreshnik Berisha; Zvok: Pëllumb Ballata; Produkcija: bézé, Bunker Film, 
A.S.A.P. Films 
Anita in Bekim se pripravljata na skorajšnjo poroko, njuni dnevi so prežeti z nacrtovanjem in s tradi­cionalnimi družinskimi srecanji. Ko se iz tujine nepricakovano vrne Nol, nekdanji Bekimov skrivni ljubimec, se stvari zapletejo. Nol še ni pozabil Bekima, ta pa ostaja neodlocen. Na poroki se prikaže tudi pijani Nol, kar povzroci veliko napetost. Nenavadni ljubezenski trikotnik se zacenja razodevati in vsi vpleteni bodo morali sprejeti odlocitve. Po besedah režiserke Blerte Zeqiri je istospolna ljubezen na Kosovu sodobna tragicna zgod­ba o Romeu in Juliji.
Their wedding in only two weeks, Anita and Bekim are add­ing the final touches to their big day. But when Bekim’s secret gay ex-lover, Nol, returns from abroad unexpectedly, the situation becomes complicated, especially when Bekim realizes that Nol is still in love with 
Dedieu, Ronelle Loots; Zvok: Frederic Salles; Produkcija: Big World Cinema, Afrobubblegum, MPM Films, Shortcut Films 
Beseda rafiki v jeziku svahili po­meni prijatelja, kakor se medse­bojno naslavljajo homopari, tudi mladi Kenijki Ziki in Kena, ki sta se zaljubili, ceprav sta njuna oceta politicna tekmeca. Še huje pa je, da je v Keniji homoseksualnost najvecji greh in sramota. Kmalu je ogroženo tudi življenje mlade­ga lezbicnega para. Prisiljeni sta se odlocati med ljubeznijo in var-nostjo. Rafiki je prvi kenijski film, premierno prikazan na festivalu v Cannesu, v svoji domovini pa za-casno prepovedan, a vseeno kandi­dat za tujejezicnega oskarja. 

him. Inevitably, the wedding ban­quet becomes loaded with tension when the unusual love triangle starts to unravel. 
Po projekciji pogovor z režiserko Blerto Zeqiri! 
petek, 30. 11. ob 17.00 
Ono 
Ono/It, Ilya Sherstobitov, Rusija, 2018, barvni, 11’, ap 
Obscuro Barroco 
Francija/Grcija, barvni, 60’, ap, svp Režija: Evangelia Kranioti; Nastopajo: Luana Muniz, Fabian McCroskey; Montaža: Yorgos Lamprinos; Zvok: Jérôme Gonthier; Produkcija: Tropical Undergound, Anemon Productions 
Estetski igrani dokumentarec pri­kaže vrtoglave možnosti spolnihizrazov in metamorfoz. Je prav takofotografski poklon deželi skrajnos-ti, brazilskemu mestu Riu de Jane-iru. Spremljamo pot transspolneikone Luane Muniz (1961–2017)in razlicna iskanja same sebe skozitravestijo, karneval in politicni boj.
Obscuro Barroco is a docu-mentary-fiction about the dizzying heights of gender and metamorpho­sis. It is also a cinematographic hom-mage to a land of extremes; the city of Rio de Janeiro, Brazil. Following the path of iconic transgender figure Luana Muniz (1961-2017), the film explores different quests for the self through transvestism, carnaval and political struggle. 
Nagrada Teddy za najboljši dokumentarec na Berlinalu 2018! 
18.30 
Sori, lepi! 
Plaire, aimer et courir vite/Sorry Angel, Francija, 2018, barvni,132’, sp Scenarij in režija: Christophe Honoré; 
Glavne vloge: Vincent Lacoste, Pierre Deladonchamps, Denis Podalydčs, Adčle Wismes, Thomas Gonzalez, Clément Métayer; Fotografija: Rémy Chevrin; Montaža: Chantal Hymans; Glasba: Frédéric Junqua; Zvok: Le Braz, Agnčs Ravez, Cyril Holtz; Produkcija: Les Films Pelléas, Arte France Cinéma; Distribucija: Cenex 
Pariz, leto 1993. Jacques je delnopriznan pisatelj in samohranilec vtridesetih, ki poskuša ohraniti smi­sel za romantiko in humor, kljubvsem težavam v svojem življenju inv svetu. Na službeni poti v Bretanjispozna Arthurja, filmarja v dvajse­tih, ki doživlja seksualno prebuja­


21.00 
Blizu spremembe 
Near Change, André Sogliuzzo, Nemcija/ZDA, 2017, barvni, 9’, angl. 
Carmen in Lola 
Carmen & Lola, Španija, 2018, barvni, 103’, ap, svp Scenarij in režija: Arantxa Echevarria; Glavne vloge: Zaira Romero, Rosy Rodriguez, Moreno Borja, Rafela León, Carolina Yuste; Fotografija: Pilar Sánchez Díaz; Montaža: Renato Sanjuán; Glasba: Nina Aranda; Zvok: Fabio Huete; Produkcija: Tvtec Servicios audiovisuales 
Carmen živi v romski skupnos-ti na obrobju Madrida. Tako kot vse ženske, ki jih pozna, se tudi sama vidi kot poroceno mater. Med pripravami na poroko spozna Lolo, nenavadno mlado Rominjo, ki sanja o univerzitetnem študiju, bere knjige, riše grafite s ptici, po-leg vsega pa so ji všec punce. Sprva zadržana Carmen se pocasi navdu­šuje nad novo prijateljico. Ko nju-no prijateljstvo prerase v ljubezen, ju izlocijo tako njuni družini kakor sama romska skupnost. – Nomina­cije na letošnjem Cannesu.
Carmen lives in a gypsy com­munity in the suburbs of Madrid. Like every other woman she hknows she is destined to live a life that is repeated generation after genera­tion: getting married and raising many children. But one day she meets Lola, an uncommon girl who dreams about going to university, draws bird graffiti and likes girls. Carmen develops a complicity with Lola and they discover a world that, inevitably, leads them to be rejected by their families. 

sobota, 1. 12. ob 17.00 
Jean Genet, zaljubljeni 
jetnik 
Jean Genet, un captif amoureux, parcours d‘un počte combattant, 
Francija, 2016, barvni, 74’, ap, svp Režija: Michčle Collery; Nastopajo: Leďla Shahid, Albert Dichy, Emmanuelle Lambert, Alain Milianti, Marguerite Vappereau, Olivier Rohe, Angela Davis, Jean Genet; Fotografija: Florent Verdet; Montaža: Véronique Holley; Zvok: Xavier Pons; Produkcija: Label Vidéo, Entre2prises, TVM Est parisien 
Septembra 1982 se je pisatelj Jean Genet srecal z masakrom v pale-stinskih taborišcih Sabra in Šatila v Bejrutu. Pod vplivom videnih grozot je po dvajsetletnem pre­moru napisal politicni clanek Štiri ure v Šatili, kmalu zatem pa še delo Zaljubljeni jetnik. V slednjem se spominja politicnih spopadov ob sodelovanju s Crnimi panterji in palestinskimi fedaini. Dokumen­tarec oriše Genetovo poeticno in politicno pot od sedemdesetih do njegove smrti leta 1986.
In September 1982, Jean Genet confronts the massacres in the Pal­estinian camps of Sabra and Cha­tila in Beirut and after twenty years of silence he writes Quatre heures ŕ Chatila and soon after Un captif amoureux where he evokes his poet­ic combats with the Black Panthers and the Palestinian feddayin. The documentary traces Genet’s poetic and political trajectory since the 70s to his death in 1986. 
Po projekciji pogovor z režiserko Michčle Collery. 
19.00 
Surova barva 
Tinta bruta/Hard Paint, Brazilija, 2018, barvni, 118’, ap, svp Scenarij in režija: Filipe Matzembacher, Marcio Reolon; Glavne vloge: Shico Menegat, Bruno Fernandes, Guega Peixoto, Sandra Dani, Frederico Vasques, Denis Gosh; Fotografija: Glauco Firpo; Montaža: Germano de Oliveira; Glasba: Felipe Puperi; Zvok: Tiago Bello, Marcos Lopes; Produkcija: Avante Filmes 

Mladi Pedro služi denar kot Ne-onBoy, ki pred spletno kamero svoje golo telo slika s fluorescen­tnimi barvami, dokler se s kakšno od strank ne dogovori za srecanje v zasebni klepetalnici. Ko se njego­
21.15 
Razglasitev dobitnika Rožnatega zmaja po oceni mednarodne žirije! 
Svet je okrogel, tako da se nihce ne more skrivati po kotih 
1: Begunec 
The World Is Round So That Nobody Can Hide in the Corners - Part 1: Refugee, Leandro Goddinho, Nemcija, 2017, barvni, 10’, ap 

Svet je okrogel, tako da se nihce ne more skrivati po kotih 
2: Poljub 
The World Is Round So That Nobody Can Hide in the Corners - Part 2: The Kiss, Leandro Goddinho, Nemcija, 2017, cb, 5’ 
Zgrešena vzgoja 
Cameron Post 
The Miseducation of Cameron Post, 
ZDA, 2018, barvni, 91’, svp Scenarij: Desiree Akhavan, Cecilia Frugiuele po književni predlogi Emily 
M. Danforth; Režija: Desiree Akhavan; Glavne vloge: Chloë Grace Moretz, John Gallagher Jr., Sasha Lane, Forrest Goodluck, Owen Campbell, Emily Skeggs, Jennifer Ehle; Fotografija: Ashley Connor; Montaža: Sara Shaw; Glasba: Julian Wass; Zvok: Ryan Billia; Produkcija: Beachside Films 
va sestra Luiza odseli iz skupnega stanovanja, se situacija poslabša, poleg tega pa anonimnež na spletu oponaša njegov performans. Pedro izzove skrivnega tekmeca in se z njim dogovori za srecanje v živo, ki mu bo korenito spremenilo živ­ljenje. 
Pedro earns a living in chat rooms. When he transforms himself into NeonBoy in front of the web­cam he is followinfghis users’ com­mands until he agrees to meet one of them in a private chat room. Things change when his sister Luiza moves out of their shared apartment and he notices that somebody is imitat­ing his performance. He agrees to go on a date with his mysterious rival. This rendezvous will have far-reaching consequences 
Nagrada Teddy za najboljši igrani celovecerec na Berlinalu 2018 in številne druge nagrade! 


Srednješolko Cameron na matu­rantskem plesu zalotijo s punco na zadnjem sedežu avtomobila. Takoj jo pošljejo na t. i. konverzij­sko terapijo v center, kjer zdravijo najstnike, ki »trpijo za istospolno privlacnostjo«. Cameron je pod-vržena cudaški disciplini, dvoum­nim metodam »de-gejizacije« in poštenemu kršcanskemu rocku. A v teh nenavadnih okolišcinah se 
PREDFILM 
Slovenska kinoteka 
torek, 20. 11. ob 21.00 
Služkinja 
Agassi / The Handmaiden, Park Chan-wook, Južna Koreja, 2016, barvni, 144’, avp 

prvic v življenju zbliža z zametki LGBT-skupnosti, in najde zavezni­ce med izobcenimi. – Zmagovalec na Sundance festivalu! 
Cameron Post is caught with another girl in the back seat of a car on prom night. She is quickly shipped off to a conversion therapy center that treats teens »struggling with same-sex attraction«. She is subjected to outlandish discipline,dubious »de-gaying« methods, and earnest Christian rock songs—but this unusual setting also provides her with an unlikely gay commu­nity, and she’s able to find her place among fellow outcasts. 
Po projekciji razglasitev dobitnika Rožnatega zmaja po oceni publike – v preddverju! 
Koreja, trideseta leta minulega sto­letja, obdobje japonske okupacije. Lepa japonska dedinja Hideko živi v podeželskem dvorcu v primežu svojega izprijenega strica. K hiši pride nova služkinja, Korejka Soo­kee, ki je vse kaj drugega kot to, za kar se izdaja. Med Sookee in Hide-ko preskoci iskrica, ki zgodbo zap-lete v tesen vozel spletk, neslutenih prevar in osebnih izdaj. Cuten in vizualno razkošen film je svobod­na priredba romana Žeparka pisa­teljice Sarah Waters.
Korea, 1930s, the period of Jap­anese occupation. Hideko, a beau­tiful Japanese heiress is living in asecluded country mansion underthe strict control of her pervert­ed uncle. One day a new Koreanmaid, Sookhee, arrives to the estate to serve as a handmaiden to Hide-ko, but has secrets of her own. Soon both women start a passionate affairand get caught up in a complex webof schemes and deceits. A sensuous and visually intriguing film is looselybased on the novel Fingersmith bythe Welsh author Sarah Waters. 
Film bo uvedla Sanja Struna, poznavalka korejskega filma in clanica društva FIPRESCI. 
V sodelovanju s Festivalom LGBT filma in Društvom FIPRESCI. 
OFF 
Škuc – Kulturni center Q (Tiffany), Metelkova-mesto, Ljubljana 
sreda, 21. 11. ob 20.00 
Queercore 
Queercore: How to Punk a Revolu­tion?, Nemcija, 2017, barvni, 83’, ang. 
Scenarij in režija: Yony Leyser; Nastopajo: Beth Ditto, Peaches, John Waters, Bikini Kill, Bruce La Bruce, Dennis Cooper; Montaža: Kathrin Brinkmann, Ilko Davidov; Zvok: Cornelius Rapp; Glasba: Hienaz; Produkcija: Desire Productions, Totho 
Udarni dokumentarec o queerco­reu, kulturnem in družbenem gi­banju, ki se je zacelo kot stranska veja punka, odlikovalo pa ga je nezadovoljstvo zaradi družbenega zavracanja LGBT skupnosti. Ste vedeli, da je obstajal punk bend po imenu Nervous Gender? Punk, kot ga še niste ne slišali ne videli! 
A documentary on Queercore, the cultural and social movement that began as an offshoot of punk and was distinguished by its discon­tent with society‘s disapproval of the gay, bisexual, lesbian and transgen­der communities. 
Po projekciji pogovor z dr. Marino Gržinic o queer/punk sceni pri nas! 
cetrtek, 22. 11. ob 20.00 
Kjer se konca pravica 
Where Justice Ends, ZDA, 2017, barvni, 56’, angl. Režija: George Zuber in Andres Rodriguez; Besedilo bere: Brian Stokes Mitchell 
Dokumentarec raziskuje, zakaj toliko transspolnih oseb obravna­va policija in to praviloma diskri­minatorno. Še posebej tvegano je zanje pristati v zaporu, kjer so te osebe podvržene necloveškim raz­meram. Film prav tako raziskuje, kako visoka nezaposlenost, zavra-canje družine in in brezdomstvo lahko vplivajo na nesorazmerno zapiranje transspolnih oseb.
Where Justice Ends is at the intersection of two important and timely topics of social justice — conditions within the U.S. prison system and the injustices that befall transgender people encountering the law.  The staggering conditions at the center of this film are largely invisible, but perhaps nowhere else do the inequities of our criminal in­carceration fall more heavily than the on the transgender community. 
Po projekciji pogovor z Leo Aymard, v sodelovanju z Zavodom TransAkcija. Projekcija in pogovor v okviru dogodka Kavarniški veceri, ki ga organizirata ŠKUC-Kulturni center Q (Klub Tiffany) in Legebitra. 
Misungui Bordelle, Rebecca Chaillon, Guilhaine Chambon, Marianne Chargois; Montaža: Marine Longuet; Produkcija: Emilie Jouvet, Jürgen Brüning 
Drzna francoska režiserka erotic­nih lezbicnih filmov Émilie Jouvet, ki smo jih že videli na preteklih festivalih, tokrat raziskuje razne spolne prakse pri ženskah. Pred­

nedelja, 2. 12. ob 20.00 
Moje telo, moja pravila 
My Body, My Rules, Francija, 2017, barvni, 71’, ap Scenarij in režija: Émilie Jouvet; Nastopajo: Romy Alizée, Elisa Asilé, 
stavlja telesa, ki so hendikepirana, zaznamovana in tabuizirana, ter manj znane prakse. Osem žensk odkrito spregovori o svojem do-jemanju spolnosti in feminizma, onkraj sodobnih zapovedi o ženski lepoti. 

Far from the dictates of cur­rent female beauty, this self-pro­duced film focuses on these other bodies, those who take up space, those that stain, biters, those who devour, those who enjoy as they wish, those age and those who are self-transformed, those who are free and wild. A film about body image, politics of sexuality and their representations. 
21.30 
Ekstravaganca 
(Extravaganza) 
Kitajska, 2018, barvni, 45’, ap Režija in produkcija: Matthew Baren; Nastopajo: Fantasia Valentina, Erica Balenciaga, Wu Wu Jan, Ennis F. W., Dorian T. Fisk, Miss Uni Vers, Mo Meaux, Mandala, Arianna Grindr, Miss Jade; Fotografija: Matthew Baren, Will Dai; Montaža: Ma Xiong; Glasba: Michale Cignarale; Zvok: Shi Tingting; Produkcija: Cinemq 
Najnovejši dokumentarec o ži­vahni drag sceni v Šanghaju. Juli-ja 2017 je kraljica preobleke Miss Jade zbrala 12 performerk_jev za celovecerni šov. Videli bomo boga-to dogajanje na odru in nic manj pestro v zaodrju.
Extravaganza takes a behind-the-scenes look at the preparations for a big, one-off drag show—from which the film gets its title—that took place at Shanghai’s Pearl theat­er in July 2017. 
Filmsko gledali 

e Idrija 
cetrtek, 29. 11. ob 19.00 
Odrašcanje 
Growing Up, Slovenija, 2017, barvni, 79’, ap 
Intimni portret štirimesecnega Tiborja in njegovih mam Daje in Jedrt, ki se vkljucita v predvolilno kampanjo pred referendumom o izenacitvi zakonske zveze, v pred­božicnem casu leta 2015. Mami se vzporedno z izzivi prvega staršev­stva soocata z nasprotniki popol­


Urban Belina in Daniel Petkovic 
Klub Tiffany, 24. 11. 2018, ob 19.00 
Danes vam pokažem draž telesa, popeljem vas v sprevržena nebesa v opoju vrocice tropskih okužb, v objemu zavetja zdravstvenih služb. Lady Anous 

predvsem med transspolnimi osebami in lezbijkami, toliko bolj, ko se postarajo. V italijanskem filmu Kdo bo shranil rože? (Chi salverŕ le rose?, 2017, Cesare Furesi) obuboža upokojeni igralec pokra Gulio, a to skriva pred umirajocim partnerjem in mu vsak dan nosi rdece vrtnice; v letošnjem festivalskem uspehu, Dedinjah (Las herederas, 2018, Marcelo Martinessi), pa se starejši lezbicni par Chela in Chiquita znajde v vse vecjih dolgovih, ki ju prisilijo, da prodata skoraj vse svoje pohištvo. A ko 
Kalejdoskopske podobe
se zaprejo ena vrata, se utegne zgoditi, da 
raznolikosti: 34. festival se odprejo druga, govorita oba filma. V 
LGBT filma 
V devetdesetih, ko je bila moja generacija filmskih kritikov in kriticark tako majhna kot tedanja potro­šniška izbira, smo od staršev za nagrado vcasih dobili Kinder jajce. Med množico nesmiselnih igrac, ki jih je bilo moc najti pod plastjo cokolade z mlekom, sem neki dan odkrila preprosti kalejdoskop. Podoba, ki se z vsakim zasukom mehanizma spremeni v nekaj dru­gega, me je kot otroka ocarala za vec ur sanjarjenj. Le majhen preskok je potreben od ideje spreminjajoce se podobe, svetlobe in barv kalejdoskopa k filmu, ki nas sooci z vedno novimi perspektivami sveta, za katerega se nam vcasih zdi, da ga že v celoti poznamo. Težava Kinder igracke je bila le ta, da je bila kalejdoskopska slika preprosta, variacije podobe pa so kmalu postale predvidljive.
Zgodovina podob LGBT+ na filmu je podobna mo-jemu otroškemu kalejdoskopu: ne eni strani so osebe LGBT+, ki so se pojavile na filmskih platnih, skupnos­tim po svetu prikazale nove fascinantne podobe tega, kako v tem svetu obstajati kot oseba LGBT+. Podobe so bile tako vir preživetja, fantazije in ucenja za mno­ge. A druga plat podob LGBT+ na filmu je bila ta, da je imela svetovna kinematografija predolgo omejen na­bor zgodb, povezanih z identitetami LGBT+, narativ­na struktura razkritij in tragedij pa se je ponavljala do te mere, da so zgodbe izgubile vsakršno raznolikost: vsak zasuk mehanizma je pokazal isto perspektivo, ki je bila dalec od opolnomocenja in raznolikosti. Tako je šele v zadnjih letih LGBT+ film postal zares filmski: ne da pred tem niso obstajali filmi z izjemnimi liki in zgodbami, pac pa, da so šele sedaj LGBT+ liki pos-tali legitimna prizma, skozi katero lahko film prikaže življenje v vsej svoji kompleksnosti tudi mainstream gledalcem in gledalkam. 
Letošnji Festival LGBT filma je tako zanimiv zato, ker nam prinaša obsežno množico še nikoli videnih in kompleksnih podob LGBT+ oseb, ki se znajdejo v razlicnih okolišcinah, na razlicnih celinah, pripadajo raznolikim socialnim strukturam, to, da so LGBT+ pa je le ena od njihovih lastnosti, ki ne vodi v eno – tragicno – usodo. A pri tem letošnji nabor, kot vsako drugo leto, ostaja politicen, le da politika ni vec vedno povezana s travmo. 
Prva velika tema filmov je revšcina, ki jo je najti 
prvem dobi Gulio priložnost, da na novo vzpostavi vez z odtujeno hcerko in vnu­kom ter zaigra še zadnjo partijo pokra. V drugem pa se svet onkraj stanovanja od­pre introvertirani Cheli: ko mora zaradi dolga ljubim­ka Chiquita v zapor, je prisiljena postati taksistka za starejše bogate gospe in odkrije v sebi moc in strast, ki jo je ob gospodovalni Chiquiti že davno pozabila. Podobno zgodbo revšcine in nepricakovane male sre-ce spremljamo v kenijsko-škotskem dokumentarnem 


nekakšen pobeg njuni nasilni zgodovini in vsakdanu v smer vecje svobode. Filipinski dokumentarec Klicite jo Ganda (Call her Ganda, 2018, PJ Raval) pa pokaže, da je boj marginaliziranih oseb s kolesjem imperialne homofobne oblasti dolgotrajen proces malih zmag in velikih porazov: po umoru 26-letne transspolne Fili­pinke in seksualne delavke Jennifer Laude je brutalne­ga zlocina obtožen 19-letni ameriški marinec Joseph Scott Pemberton. A marinci ZDA so na Filipinih, nek­danji in sedanji (neo)koloniji, le redkokdaj obsojeni, toliko manj za smrt revne transspolne seksualne de­lavke, ki pa scasoma postane presenetljiv simbol naci­onalnega iskanja pravice. 
Iz druge strani sveta, ZDA, prihajata dva letošnja filma. Film Freak Show (2017, Trudie Styler) pokaže, da tudi na Zahodu, v posttrumpovski ZDA pa še toliko bolj, obstajajo drasticne razlike v sprejemanju LGBT+ oseb. O religioznem konservativizmu in LGBT+ iden­titetah v ruralnem okolju v ZDA govori tudi zakljucni film letošnjega festivala Zgrešena vzgoja Cameron Post (The Miseducation of Cameron Post, 2018) ame­riško-iranske indie režiserke Desiree Akhavan. Film, ki je sicer posnet po romanu Emily M. Danforth iz leta 2012, v svojem tonu, politiki in kontekstu trdno usid-ran v posttrumpovsko Ameriko: potem ko srednješol­ko Cameron zalotijo na zadnjem sedežu avtomobila z drugo punco, jo pošljejo v center konverzijske terapije, ki poskuša istospolno usmerjene najstnike »ozdravi-ti« homoseksualne privlacnosti. Minimalisticen re­alisticen film odlikujejo trenutki bizarne atmosfere, ki izhaja iz grotesknosti situacije – npr. »zdravljenja« homoseksualnosti z akusticnim kršcanskim rockom – tako, da postane gledalcem kmalu jasno, da niso zaprti najstniki tisti, ki rabijo kakršnokoli »strokovno« po­moc, temvec t. i. terapevti in starši sami. 
Letos je tudi leto pionirskih podob LGBT+ skup­nosti iz celega sveta: Rafiki (2018, Wanuri Kahiu) nove generacije afriških cineastov in ena od vodilnih figur panafriškega gibanja, nacina življenja in stila, ki ga imenuje afrobubblegum. Ta oznacuje nove podobe afriške celine, podobe, ki niso vec zvezane z eno samo zgodbo »Afrike« – trpljenja, revšcine in smrti – ampak poskušajo v umetnost vnesti razpon podob in emocij, zabavo in pravico, da se umetniki ne jemljejo prevec resno. To ne pomeni, da je Rafiki apoliticen film, še vec, trdno je umešcen v realnost nasilja in homofobije svoje države, a hkrati naredi prostor utopicnemu: fan-taziji, romanci in barvitosti življenja. Carmen in Lola (Arantxa Echevarria, 2018) v skorajda dokumentari­sticni maniri podobno kot Rafiki prikazuje dve dekle-ti, ki si želita pobegniti neomajno patriarhalni skup­nosti, ki ji pripadata. Carmen se v romski skupnosti na obrobju Madrida pripravljajo na poroko z družinskim izbrancem, dokler ne spozna nenavadne Lole, s katero se postopoma zaljubita. Dekleti sta postavljeni pred izbiro: ali pobegniti homofobni skupnosti ali ostati in se podrediti. Pod podobno življenjsko razpotje je postavljen Bekim, protagonist kosovskega filma Poro­ka (Martesa, 2017) režiserke Blerte Zeqiri. Bekim in njegova zarocenka Anita sta sredi priprav na poroko, ko se iz tujine v mesto vrne Nol, njegov nekdanji lju­bimec. Kljub temu da med moškima še vedno obstaja velika ljubezen, odlocitev zanjo v konservativni družbi ni enostavna. Niti ni enostavna v Sloveniji, kot pokaže film s prvim eksplicitno gejevskim protagonistom pri nas, Posledice (2018, prvenec Darka Štanteta). Zgod­ba spretno spleta povezave med množico slovenskih kulturnih patologij: med mladoletnimi prestopniki, nefunkcionalnimi slovenskimi družinami, nemoci vzgojnih institucij, macizmom in homosocialnimi skupnostmi, ki nihajo med brutalnim nasiljem in ho-moerotiko. 
Obrekovanje (The Children’s Hour, 1961, Wil­
liam Wyler) je del letošnjega festivalskega pogleda nazaj, tudi zato, da vidimo, kam smo v šestih desetletjih prišli. Film, ki zaradi strahu pred cenzu­ro, nikoli ni neposredno omenil homoseksualnosti, pripoveduje 
o dveh uciteljicah, ki ju nezado­voljna ucenka po krivem obtoži razmerja. Lika uciteljic sta ujeta v zadušljivo obtožujoci ruralni skupnosti, brez orodij politicnega boja, skupnosti LGBT+ in razno­likih filmskih reprezentacij. Tako obstaja le en nacin poteka njune zgodbe. A letošnji filmski nabor 
kaže, da tako v filmu kot v resnicnem življenju obsta­jajo tudi alternative, neskoncna množica življenjskih okolišcin in potekov, v katerih se lahko znajdejo osebe LGBT+. Niso vsi konci srecni, a tudi niso vec vsi tra­gicni. 
Jasmina Šepetavc 


Posledice 
Pogovor z režiserjem Darkom Štantetom 
Morda lahko na kratko opišete, kako je sploh priš-lo do tega filma? 
Navdih za naš film sem dobil zaradi dela v vzgojnem zavodu. Razmišljal sem, da v našem prostoru ni bilo veliko filmov na tematiko zaprtih oz. totalnih ustanov. Tudi sicer imam obcutek, da so filmi, ki obravnavajo ljudi na obrobju ter se ukvarjajo s socialno tematiko, pogosto nerealisticni in v koncni fazi le oris necesa bolj kompleksnega. To skupaj, z vprašanjem, kaj bi se zgodilo, ce bi se eden od fantov v vzgojnem zavodu odprl, da je gej, me je spodbudilo, da sem pricel delati na scenariju. Seveda pa so me ob vsem tem zanimale še druge teme, ki se jih dotikam na vzporednih nivo­jih. 
Pravite, da gejevska tema v filmu ni v ospredju, pa vendar bi jaz trdil, da gre za prvi slovenski gejevski film - pred njim so bili le amaterski poskusi, to je pa je pravi profesionalni film, podprt od države. Ali je ta tema res tako trd oreh, da nas je prehitelo celo Kosovo? 
Zame je to predvsem film o izdaji in o medosebnih odnosih na vec relacijah. Odnos Andreja in Želeta je sicer v ospredju, a ravno tako pomembni so odnosi med ostalimi liki. Izhajal sem iz tega, da to, da je An­drej gej, samo po sebi sploh ni pomembno. S tem sem skušal preusmeriti pozornost na resnicne težave, ki so izpostavljene v filmu. Meni se sama tema homo-seksualnosti nikakor ne zdi trd oreh. Verjetno je po­membno, kako se je lotevamo. Izziv mi je bil, da se je dotaknem na cimbolj nevsiljiv nacin. In tukaj moram reci, da sem bil ob prvih odzivih zadovoljen, ko so gledalci veckrat pozitivno izpostavili ravno ta vidik, da ne forsiram tega aspekta filma. Tako da gledalci v tujini zaenkrat do filma niti niso pristopali, kot do gejevskega filma, ampak veliko bolj v smislu, da gre za film odrašcanja, ki vzporedno obravnava razmere v vzgojni instituciji. 
Film sedaj živi svoje življenje, neodvisno od vas - kako se pocutite ob tem? Gre morda v druge sme­ri, kot ste nacrtovali? 
Ustvarjalec je verjetno vedno zadovoljen, kadar je nje­govo delo dobro sprejeto. Tako da sem s tega vidika vec kot zadovoljen. Pomembno mi je, da film vidi cim širše obcinstvo in da sproža diskurze o temah, ki jih obravnava. Glede na festivalsko pot in dobljene redne distribucije v tujini se mi zdi, da ga bo videlo ogrom-no razlicnih gledalcev, pri katerih upam, da bo spro­žal razlicna obcutja in vprašanja. S tega vidika mi je pomembno, da se film, kar se tice ciljnega obcinstva, ne popredalcka v neke žanrske oz. tematske okvire kot take. Sicer pa sem potem, ko smo z delom v postpro­dukciji zakljucili, seveda izgubil precejšen nadzor nad filmom. A to je naravna pot pri ustvarjanju. Na neki tocki se moraš posloviti od svojega dela, ki zaživi v od­nosu z drugimi ljudmi svoje »novo« življenje. 
In pa, kako vplivajo na vas enodušne fantasticne ocene vašega filma, tako kritikov kot obcinstva? 
Predvsem sem pozitivno presenecen nad vsemi odzi-
vi. Posebej sem vesel reakcije obcinstva, saj sem se bal, da so obravnavane teme enostavno pretežke, da bi bil film sprejet s strani širšega obcinstva. A trenutno kaže, da so ga sprejeli tako mlajši kot starejši gledalci. Vsake pozitivne kritike sem izredno vesel, saj mi tudi te dajo vedeti, da sem s svojim delom ustvaril nekaj, kar ima tudi širši pomen izven nekega ožjega kroga. Sam za­enkrat verjetno še ne dojemam povsem, kaj nam je s tem filmom uspelo. Ne glede na vse, pa skušam ostati na trdnih tleh in nadaljevati po poti, ki sem jo zacrtal s tem filmom. 
Darko Štante je rojen leta 1975 v Ljubljani. Di-plomiral je na Fakulteti za socialno delo in trenutno zakljucuje drugostopenjski študij filmske režije na ljubljanski AGRFT. V preteklosti je delal kot asistent režije na razlicnih komercialnih produkcijah ter kot samostojni ustvarjalec na razlicnih AV projektih. Tre­nutno je zaposlen kot vzgojitelj v vzgojnem zavodu. 
Brane Mozetic 
»To je zasuk, ki Posledice, prvenec Darka Štante­ta, umešca v posebno (LGBT) kategorijo. Prikazuje surovi svet navidezne premoci, macizma, privzetih vzorcev, vsiljenih norm, pretvarjanja, ki so le krinka za nemoc, ranljivost in negotovost v dobi odrašcanja in odkrivanja svoje seksualnosti. Film se na iznajdljiv, vizualno svež in, predvsem zaradi izbranega konteksta ter doživete igre, prepricljiv nacin poigrava z razmer­jem vzrokov in posledic v družbi, v kateri osnovne družinske celice razpadajo, sistem pa popolnoma od­pove. V sekciji Odkritja filmskega festivala v Torontu, kjer je doživel svetovno premiero, je film vzbudil po­zornost številnih prodajnih agentov in si že pridobil distribucijo za ZDA in Francijo. Tudi v Portorožu so ga toplo pricakali. Zanimanje je bilo tolikšno, da je bila projekcija razprodana, kar se na FSF redko zgodi.« 
– Tina Lešnicar, Delo 

Brez pretiranega razkrivanja vsebine velja omeniti, da Štante v slovenskem igranaem filmu, ki istospolne tematike tako ali tako skoraj nikoli ne obravnava, na tem podrocju odpira popolnoma nova, relevantna in hkrati aktualna vprašanja. /…/ Ko nas Štante umesti v hipermacisticni, testosteronski svet zaprte skupnos-ti, ki torej ni tako zelo razlicna od kakega zapora ali vojske, pokaže, da njeni pripadniki homoseksualnost na nacelni ravni absolutno zavracajo, da pa se predsta­ve o sprejemljivih oblikah moškosti tudi spreminjajo, ce tako diktira vodja skupine. »Hotel sem pokazati, da lahko mocan posameznik absolutno narekuje norme. Kar prej ni bilo sprejemljivo, po njegovem vzoru postane sprejemljivo. Njegov pribocnik, ki je absoluten homofob, v njegovi senci funkcionira popolnoma drugace.« 
– Ana Jurc, MMC RTV SLO 
Posledice so neobicajna zgodba, postavljena v okolje, znano vecini filmskega obcinstva, toda s preobratom, ki na svež in izviren nacin odpira vprašanja masku­linosti; kako se jo dojema in kako v dolocenih oko­lišcinah mutira. Še vec, film raziskuje nekatere glav­ne težave v slovenski družbi, kot je miselnost, ki jo sestavljata najhujša srednjeevropska formalnost in balkanska zaostalost, rezultat pa je pomanjkanje ko­munikacije v družini, kar vpliva tudi na to, kako se ta družina odziva v skupnosti. 
– Vladan Petkovic, Cineuropa 

Pravzaprav se zdi, kot da so v tej zaporniški kulturi vsi prikrito kvirovski, Andrej pa zlahka pristane v postelji z Željkom in njegovimi podrepniki, medtem ko se med kršenjem izhodov predajajo razvratu. /…/ Andrej ne vidi ali morda noce videti, da Željko ne cuti istega hrepenenja, in da je oportunist, ki preži nanj – to je zgodba o škorpijonu in žabi. 
– Bill Chambers, filmfreakcentral.net 
Štantetov celovecerni prvenec je opazen. Cetudi Po-sledice predelujejo teme predhodnih filmov, kot sta Upornik brez razloga ali Mularija Larryja Clarka, imajo posebno atmosfero, predvsem zaradi svojega vzhodnoevropskega konteksta. 
– Charles Ealy, Austin360 

Posledice so temacen in pretresljiv film, ki mocno spo­minja na dokumentarec. Izvorni namen režiserja je bil v bistvu narediti dokumentarec, ki ga je navdihnil cas, ko je bil sam ucitelj v slovenskem prevzgojnem domu. Toda birokracija in eticna nacela so preoblikovala nje­govo vizijo v osupljiv igrani celovecerec s prepricljivo igralsko zasedbo. Novinec Matej Zemljic kot Andrej pokaže cudovito in vecplastno igro kot izgubljen fant, ki pada v grozno zajcjo luknjo, ki si jo je sam izkopal. V Posledicah vlada nevpadljiva atmosfera filma Tra­inspotting, zato si že želim videti nadaljevanje, in ne le zato, ker je Matej Zemljic popolnoma prevzemajoc na velikem platnu. 
– Sezín Koehler, Blackgirlnerds 

Kdo bo shranil 
rože? 
Intervju z režiserjem Cesarejem Furesijem 
Kaj vas je navdihnilo, da ste zasnovali in posneli to zgodbo? 
Dejansko razumevanje custvenih razlogov, ki nas spodbudijo k pisanju, se kristalizira šele v poznejših fazah, ki ne zaobjemajo prave resnice. V sebi sem za-cutil potrebo, da prikažem neko razmerje, in izbral sem zgodbo, ki bi jo lahko posvetil izjemnemu igral-cu, ki ga obcudujem že od malih nog. Tako nastane spojitev, ki se dopolni in utemeljuje. Film namrec za­jema tudi veliko mojega življenja. V njem je zapleten odnos s staršem, ki je bil težaven in obenem ljubezniv. Pa tudi perverzni odnos do moje invalidnosti, zaradi katere se to, kar vidim, ne ujema s tem, kar cutim. In še potreba po soocanju z resnicnimi custvi; poezija, ki jo zaobjema ljubezen, in skupek drugih stvari, ki se mi še niso razjasnile. 
Zdi se mi, da se zrelost in rahlocutnost vaših vzgi­bov odražata tudi v zgodbi sami. In napisali ste jo s sinom. Kakšna je bila ta izkušnja? 
Z Guidom, ki ima 37 let, imava globok in iskren odnos, ki se je med pisanjem scenarija še dodatno okrepil. Giudo je tankocuten in ustvarjalen. Pogosto sva na isti valovni dolžini in veckrat je prišlo do koristnih izme­njav pogledov, vezanih na starost. Pri izpopolnjevanju scenarija nama je pomagala izjemna Paola Mammini (»Popolni tujci«), ki je za vse prava avtoriteta. 
Glavna junaka sta legendi italijanskega filma. Kako je bilo delati z njima? 
Tako Lando kot Carlo sta vrhunska igralca. Ljubezen, ki sta jo obcutila v scenariju, sta z vnemo povrnila. Nji­ju voditi je bila neverjetna izkušnja. Težav ni bilo malo, saj je vcasih tudi spomin nagajal, mislim pa, da mi je uspelo vzbuditi kancek umetniške tekmovalnosti, ki v takih primerih postane izziv, da daš še vec od sebe. Bilo je malo denarja in malo casa. Na voljo smo imeli samo tri tedne, prav to pa je bil najvecji izziv. Vzdušje na snemanju je bilo cudovito. Tudi tehnicna ekipa je bila zelo zagreta. V igralski zasedbi je tudi moja roja­kinja Caterina Murino, ki je resnicno enkratna. Mladi Antonio Careddu je pokazal izjemen dar. Philippe Le Roy je pri svojih 87 letih kot mladenic. Guenda Goria je sveža in ocarljiva. Pa še Massimiliano Buzzanca in Eleonora Vallone. Tudi prijatelji iz Algherija so bili en-kratni v stranskih vlogah. Vsi so bistveno prispevali k vzdušju. Crpali so od mojstrov in delili znanje. 
Dinamika filma zelo nežno zrcali tako starost glav­nih likov kot njuno pocutje. Po svoje je ganljivo, kako kljub starosti, bolezni in težavam, s katerimi se še spopadata, nikoli ni zaznati tiste znacilne ut­rujenosti od življenja. Nasprotno. Obcutiti je samo mocno ujemanje in brezpogojno ljubezen. Skoraj kontrast z odnosom med hcerjo in ocetom. Ko ste nekoc pripovedovali o odnosu, ki ste ga sami imeli z ocetom, ste izpostavili življenjsko vo­dilo, ki se zdi samoumevno, vendar se ga redko dr­žimo, in sicer, da ne smemo zapravljati casa, treba je živeti. Vidite v zgodbi protagonistov uresnicenje tega izmuzljivega nacela? 
V zgodbi so posejane malenkosti, izrecene in zamo-lcane, ki nekako vlecejo poglede gledalk in gledalcev v eno samo smer: ljubezen in cas, ki ga lahko zapravi-mo ali ga lahko izživimo. Tudi odnos med ocetom in hcerjo je sicer poln ljubezni, vendar je drugacna, bolj neposredna in po svoje tudi zapovedana; vsak od njiju jo tudi drugace obvlada. Valeria nam v filmu pove, da bolj ko tajimo neki odnos, bolj ga krepimo. »Vsak ima svoje vrhove,« pravi Claudio, Valerijin pa je tudi naj­višji. Ona je tista, ki privoli v spravo, ki je nobena hci na svetu ne bi sprejela. Zato je prav ona edini pretirani element v filmu, vse drugo pa je, ali bi vsaj moralo biti, splošna norma. Ce govorimo o Ljubezni. 
Carlo Delle Piane je opisal Giulia kot najbolj zrelo in ganljivo vlogo svoje kariere. Kakšen je bil pri-stop glavnih igralcev? Ste kdaj razpravljali o likih, 
o njunem ozadju in o tem, kaj je – poleg življenja sa-mega – utrdilo njuno nežno razmerje? 
Zgodbo sva napisala prav za Carla, lik je tudi njemu prikrojen, in takoj ga je vzljubil. Pozneje smo se od­locili za Landa Buzzanco, v katerem smo našli veliko sestavin, ki smo jih potrebovali. Najvecji izziv je bil predlagati lik homoseksualca moškemu, cigar velik del kariere so zaznamovale vloge zapeljivih macov in ženskarjev. Zanimivo pa je, da o homoseksualnosti prav nikoli nismo razpravljali. Nasprotno, Carlo in Lando sta se takoj zaljubila v projekt. Najteže je bilo zbrati denar, saj je bila že predpostavka zelo nenava­dna. Režiser na vozicku in trije igralci, stari cez 80 let.
In prav Carlo Delle Piane je bil najvecje odkritje tega potovanja. Star 82 let, 70 let kariere in 100 filmov za sabo. Na snemanju me je po zajtrku pogosto pok­lical k sebi, da bi mi povedal kakšno novo zamisel. Razvila se je cudovita ustvarjalna sinergija in nekateri izmed najlepših trenutkov v filmu so nastali po njego­vih predlogih. 
Film je bil deležen številnih pohval. Razmišljate o novih projektih? 
Rad bi posnel še en film s Carlom. Že lep cas ga prip­ravljam, vendar je težko zaradi nekaterih umetniških odlocitev. A izzive imam zelo rad. Poleg tega nacrtu­jem tudi komedijo o manjšem hendikepu, šepavosti. Naslov bo »Hocem mansardo v pritlicju«, posnet pa bo po moji knjigi Kakšna sreca! Našel sem parkirno mesto, ki je, priznam, precej avtobiografska. 
Luka Pieri 


Intervju z Blerto 
Zeqiri, režiserko
filma Poroka 
Kako ste razvijali idejo za film Poroka? In zakaj vas je pritegnila skrivna ljubezenska zgodba dveh moških? 
Moja prijateljica je šele po rojstvu drugega otroka spo­znala, da je porocena z moškim, ki je gej. Moj drugi dober prijatelj, razmeroma liberalni kosovski gej, je bil pod tako mocnim družbenim pritiskom, naj se poro-ci in si ustvari družino, da je raje zapustil domovino. Ko sem od blizu videla bolecino svojih prijateljev, mi je postalo jasno, da moram posneti film o tej temati­ki. Ljubezen, to najlepše in najbolj božansko custvo, ki ga lahko imamo, je prepovedano zaradi nekakšne družbene »moralne norme«. Enostavno nisem mogla sprejeti tega, da se ta absurdna situacija vecini ljudi zdi tako normalna. V bistvu se je vse zacelo na podlagi opisanih dveh primerov. Da pa bi predstavili dva para v hiperrealnem pogledu, sva jaz in soscenarist Keka Kreshnik Berisha raziskovala sama sebe in vse ljubez­ni najinih življenj. Slednjic je proces pisanja spominjal na urejanje najinih lastnih spominov. Zavedela sem se teže svoje odlocitve, da na veliko platno postavim ljubezensko zgodbo dveh moških, kajti dotlej se na Kosovu ni razkril niti en gej. Imeli smo sicer nekaj pri­merov lezbicnih parov. Mislim, da je to posledica pre­tekle navade, da se je v družini, kjer ni bilo vec fantov (navadno zato, ker so vsi umrli zaradi vendete), dekle lahko odlocilo, da bo postalo moški in prevzelo vsa moška hišna dela. Te ženske so uživale veliko družbe-no spoštovanje, imenovali pa so jih burrnesha (možate ženske). Morale so biti aseksualne, vendar mislim, da ljudje tudi danes lezbijko razumejo kot burrnesho, ki je ŽENSKOST zamenjala za nekaj boljšega: za MO­ŠKOST. Na Kosovem in v vseh patriarhalnih družbah je biti moški vrednota, ki se ji nihce ne želi odpovedati, zato družba prezira geje, ker meni, da so zavrgli svojo moškost za nekaj manjvrednega, da bi bili ženske, in to je SLABO. 
Se vaš film predvaja tudi na Kosovem in kakšni so odzivi? 
Leta 2012 je revija Kosovo 2.0 izdala tematsko številko 
o seksualnosti. Ko so jo promovirali, so na dogodek prišle ekstremisticne skupine in napadle udeleženke_ce. Imeli so tudi pohod po LGBTQI-organizacijah ter razbijali pisarne in pretepli nekaj aktivistov. Ker smo bili prica tem nasilnim izbruhom nad ljudmi, ki so bra-nili clovekove pravice, smo pricakovali najslabše. Zato smo pred mediji skrivali, o cem govori film. Bala sem se, da bi izkušnja družbenega pritiska prevec vplivala na naše delo pri filmu. Med procesom postprodukcije pa smo se zaceli pripravljati na najhujše. Vsi smo nacr­tovali, da bomo po premieri za nekaj mesecev zapustili državo, morda svoje otroke za nekaj casa vzeli iz šole, za vsak primer … A zgodilo se je nekaj cisto never-jetnega: Poroka je bila že po dveh tednih predvajanja najbolj gledan film v kosovskih kinematografih, ki je premagal celo nekatere velike block busterje. In sploh nismo bili deležni nobenih groženj - dobivali smo same pohvale. Še vedno ne moremo verjeti, kaj se je zgodilo. 
Je bilo težko zbrati filmsko ekipo za ta film, še po­sebej za glavna moška lika? 
Na neki nacin ja, a ne zato, ker bi igralci zavracali vlo­ge v filmu, temvec zato, ker je bilo težko izbrati naj­boljše in najbolj karizmaticne ljudi, s katerimi bi imeli skupne poglede na osebne svobošcine in podoben umetniški okus … Tako sem naredila veliko neura­dnega castinga, preden sem se odlocila, koga povabi-ti k projektu. Moj zadnji kratki film, za katerega sem dobila nagrado mednarodne žirije na Sundanceu, je bil posnet z improvizacijo, kajti igralke in igralci niso nikoli videli scenarija. Poroko sem hotela narediti na isti nacin, a nihce nam ne bi dal denarja brez dobrega scenarija. Tako sem glavne tri igralke_ce filma prosi-la, naj se mi pridružijo v tej avanturi, ko imamo samo sinopsis. S Keko sva napisala osnutek scenarija in po­tem smo se s tremi igralci umaknili, tam brali scenarij, oblikovali like in v nekaterih prizorih improvizirali. Improvizacije smo posne­li s telefoni in posnetke, ki so nam bili všec, vkljucili v naslednjo verzijo scenari­ja. Tako smo delali tri leta, preden smo šli snemat. Zato je bilo zelo po­membno, da sem modro izbrala igralke_ce, ker sem od njih hotela vec - hotela sem, da pri vsem sodelujejo in vzljubila sem vsak trenu­tek dela z njimi, saj so pri­spevali ideje, ki jih sama ne bi nikoli imela. Naj recem vsaj to, da sem jim zelo hva­ležna, ker so ostali pri pro-jektu in na njem tako dolgo delali, ne da bi dobili nado­mestilo za vse svoje delo. 
Kako vidite položaj LGBTIQ-skupnosti na Kosov-em? Je nedavni Gay Pride v Prištini znamenje po­zitivnih sprememb? 
Prvi Pride v Prištini je bil že lani. Veliko politikov in ambasadorjev tujih držav se je udeležilo povorke, incidentov ni bilo. Tudi na drugi paradi pred nekaj tedni ni bilo incidentov. Menim, da naši politiki za zdaj podpirajo skupnost, ker hocejo Kosovo prika­zati kot državo, ki zagotavlja clovekove pravice. Naš film je financno podprl Kosovo Film Center, tako da je bil zvecine podprt z davkoplacevalskim denar­jem. Film je prav tako izbran za uradnega kandida­ta za tujejezicnega oskarja. Vse to nam nekaj pove o vzdušju v kosovski politiki, kar se tice queerovskih vprašanj. Izjemno me veseli, ker vse to pomeni spre­membo. Verjamem, da ce bo šlo tako naprej, bomo v nekaj letih imeli vsaj nekaj razkritih queerovskih ljudi. 
Na katerih vecjih festivalih je bil film prikazan? In kakšni so bili odzivi kritike in publike? 
Film trenutno potuje po svetu. Ustavil se je na nekaj velikih festivalih: Tallinn Black Nights, Sydney Film Festival, Sarajevo Film festival, Istanbul fFlm festival, Frameline - San Francisco itn. Po premieri v Talinu je k meni prišla starejša ženska in mi s solzami v oceh povedala, da je bil njen oce gej, in da je po ogledu filma prvic razumela, zakaj je zapustil mamo in njo. Rekla je, da mu vse do tega dne ni mogla odpustiti, ker je bila jezna in ni razumela njegove odlocitve. Poroka pa ji je pomagala videti drugi zorni kot in razumeti ocetovo izbiro. Ta dogodek se mi je za vedno vtisnil, kajti ko sem slišala njen komentar, sem vedela, da sem naredila dober film - film se je namrec dotaknil clo­veških src, kar je bil tudi moj namen. 
Suzana Tratnik 


Michčle Collery in
njen Jean Genet 
Kakšne so vaše vezi z Genetom, ste ga poznali osebno? 
Ne, nikoli ga nisem spoznala, sem pa zelo rada brala njegova dela in jih tudi študirala. Leta 1982 sem izve­dela, da je bil prisoten v Šatili, takoj po pokolu v tem palestinskem begunskem taborišcu. Tam se je znašel s prijateljico Leďlo Shahid, ki je bila tedaj palestinska ve­leposlanica v Franciji. Precej let kasneje, tocneje 2009, sem za program Arte režirala dokumentarec o njej in ona mi je veliko pripovedovala o Genetu, saj sta si bila zelo blizu vse od 1974 do njegove smrti 1986. Veliko sta se videvala ali v Parizu ali v Maroku, kjer je Ge­net v kraju Larache zgradil hišo za svojega ljubimca Mohammeda in kjer je tudi pokopan. Genetov prejšnji ljubimec Abdallah je leta 1964 naredil samomor in to ga je tako pretreslo, da je skoraj za dvajset let prene­hal pisati. Bil pa je v tem casu zelo politicno aktiven, na strani študentskih nemi­
rov leta 1968, crnih panterjev 
v ZDA in Palestincev – kar je 
bilo vse povezano tudi z njego­
vo osebno zgodbo, bil je v siro­
tišnici, v zaporih, vselej nekje 
na robu. Prav šokantno sooce­nje s pokolom pa ga je premaknilo tudi v literarnem smislu, da je napisal zapis o tem pokolu.
Ob trideseti obletnici smrti so leta 2016 v Mar-seillu pripravili veliko razstavo o Genetu, kjer sem spoznala druge strokovnjake za njegovo delo, ki so mi kasneje pomagali pri filmu. 
Kako ste sam film zgradili? 
Gradila sem na osnovi njegovega romana Zaljubljeni jetnik in ohranila njegovo nelinearnost, tako da gre za paleto spominov, ki niso razvršceni v kronolo­škem smislu. Skušala sem zadržati politicno ostrino, pa tudi Genetovo poeticnost in veliko ljubezen, ki jo je gojil do palestinskih borcev. Razlicne zgodovinske posnetke sem montirala s citati iz Genetovega roma­na, z intervjuji z njim in z izjavami ljudi, ki so ga poz­nali. Uporabila sem tudi že posnete materiale o njem, 
o njegovi obrambi Angele Davis, o crnih panterjih in druge. 
Kako je bil film sprejet? 
Publika ga je zelo lepo sprejela, lani je celo prejel nag-rado publike na festivalu angažiranega filma v Alžiru. Nasprotno pa francoskih medijev ni zanimal. Ceprav Geneta zelo ljubijo pesniki in gejevska skupnost, še vedno ostaja nekako izgnan pisatelj, kakršen je vedno bil. Njegovo zavzemanje za pravice temnopoltih in za Palestince je njegov položaj še poslabšalo. Ko je izšla njegova kapitalna knjiga Zaljubljeni jetnik, je bila de­ležna le par kritik. Že sam Genet je pred smrtjo izjavil, da ta knjiga ne bo deležna nikakršnega uspeha – toda da se bo nekega dne vrnila kot steklenica na morju. Rada bi videla, da bi bil moj film ta steklenica. 
Brane Mozetic 
Da, svet nogometa se hoce predstavljati kot odprt in 

tirali, zaupno. Zagotovili so mi, da je film realisticna podoba današnje situacije in da se gejevski nogome­taši lahko prepoznajo v mojem filmu. To je prvi film s to temo in nekateri gejevski nogometaši v njem vidijo nekakšen spomenik, ki njihov položaj obelodanja v oceh javnosti.
Zdelo se mi je, da trenerji niti ne diskriminirajo Maria zato, ker je gej, temvec mu zapovejo, da to skriva in si omisli lažno dekle zaradi javnosti. Ali to drži? 
predstavili svoj film. Kakšni so bili vaši vtisi o tem mestu? 
V Ljubljani sem bil enkrat, in sicer leta 2013, ko sem na vašem festivalu predstavljal film Rosie. Bil mi je za-res všec sam festival s prijetno ekipo in obcinstvom, všec mi je bilo samo mesto in takoj sem pristal, da se vrnem. 
Suzana Tratnik 

Ima ta zgodba za vas poseben po-men? 
Vedno je malce nevarno iskati oseb­ne razloge v skladu z dejstvi, saj je za pisanje neke zgodbe vec razlogov in motivov. Recimo, da sem se po dveh literarnih adaptacijah, Ovid in Comtesse de Ségur, želel vrniti k rea­listicni obliki zgodbe s prvoosebnim pripovedovalcem, k realizmu osebne razlage … Sicer pa je bila moja pr-votna želja napisati nekaj popolnoma izvirnega. 
Po drugi strani pa sem hotel oži­viti 90-ta. Hotel sem uporabiti fik­cijo, da bi oživil študenta, kakršen sem bil tedaj, in obuditi lik pisatelja, 
o katerem sem sanjaril, da ga bom srecal, a se to ni nikoli zgodilo. Po-novno sem prebiral avtorje: Hervé Guibert, Bernard-Marie Koltčs, Pier Vittorio Tondelli, Jean-Luc Lagarce. 
Vsakovrstne zgodbe, ki so se spoprijemale z aidsom ali ga priklicale. Vodila me je mocna in cudovita želja, da bi napisal nekaj, kar bi lahko rodilo tudi roman, kajti takrat si še nisem postavljal nobenih dolocenih vprašanj o smeri. Zato je bilo pisanje živahno, pa tudi hitro: vsega skupaj pet do šest tednov.
Tudi lika Jacquesa in Arhturja sta se pocasi zlivala: sta bolj ali manj isti lik na dveh tockah v istem življe­nju. Za mlajšega je starejši vzornik, h kateremu stremi. V Jacquesovih oceh pa je Arthur priklic njegove lastne mladosti, skorajda spomina. 
Zdi se, da film vodi tudi želja po nadomestitvi. 
Verjetno, pa tudi želja po tolažbi. Sem pripadnik ge­neracije umetnikov in gejev, za katere je naslavljanje vprašanja aidsa še posebej obcutljivo in zapleteno. Bilo je nujno, da žrtve aidsa spregovorijo pred nami, ki smo bili price, ne pa žrtve. Zato je bila casovna vrzel nujna, preden sem bil pripravljen govoriti. Še danes sem neutolažljiv zaradi smrti znancev in vseh, ki jih nisem spoznal, a sem si jih želel srecati in me še vedno navdihujejo. Navdušili so me za film in literaturo in nikoli si nisem mogel predstavljati, da jih ne bi vsaj srecal, ce mi že ne bodo mogli predati štafete. Še danes se mi zdi, da mi zaradi tega nekaj manjka v življenju.Moj film sicer ni nacin zapolnitve tega manka, kajti to bi bilo zapravljanje casa, ampak želim oživiti to od­sotnost skozi fikcijo in si dati priložnost za srecanja, ki se niso zgodila. Zelo me boli, da teh umetnikov ni vec med nami. Kruto je, da ni vec novih knjig Guiber­ta, nic vec Demyjevih filmov, ne vec nove Daneyjeve kritike … 
Rekonstrukcija je zgrajena tudi z naborom citatov in kulturnih referenc, z bogatim ozadjem z veliko glasbe, songov, filmov, knjig in plakatov. 
Rekonstruirati 90-ta pomeni delo z obdobjem, ki še ni minilo, zato je veliko bolj zapleteno kot denimo pou-
Christophe
Honoré - intervju
z režiserjem filma
Sori, lepi 
Kako bi povzeli zgodbo in tematiko filma? 
Prva ljubezen in zadnja ljubezen. Zacetek v življenju in konec v življenju v eni sami ljubezenski zgodbi med optimisticnim mladenicem Arthurjem in navelica­nim, nekoliko starejšim Jacquesom. V filmu sem želel kombinirati to obcutenje: zagon in odpoved. Ljube­zenska zgodba prinaša dve stvari: na eni strani Art-hurjevo drvenje v odraslo ljubezensko prigodo in Ja­cquesov umik. Možno je, da bi Jacques brez te ljubezni živel dlje, saj ga preganja misel, da zaradi svoje bolez­ni, torej aidsa, ni sposoben ljubiti, da tega ne zmore vec izkusiti. Menim, da so prava tema filma prav ti nasprotujoci si ucinki ljubezni. Bolj kot zgodba o ne­mogoci ljubezni je to zgodba o nemogocem življenju. 
stvarjanje kostumov iz 18. stoletja. Glavna ideja sce­nografije je bila poustvariti ta cas brez rekonstruiranja. V tem kontekstu so kulturne reference zelo uporabne. Citati in filmi, obujeni v Sori, lepi, celó skladovnice knjig, ki jih vidimo po sobah, so vzeti neposredno iz moje mladosti. Mocno verjamem, da naše razmišlja­nje in cutenje zelo oblikujejo knjige, ki smo jih brali, glasba, ki smo jo poslušali, in filmi, ki so bili pomemb­ni v našem življenju. 
S sporadicnim prepoznavanjem gledalke_ca dobi film proustovski ucinek na spomin in kolacke mad-lenke, ki so v vseh nas. 
Ugotovil sem, da lahko, bolj kot natancno rekon­struiranje prizorov z avtomobili in podobno, knjiga, plakat ali glasba ustvarijo zanimivejšo režijo … Zame se 90-ta še niso koncala. Težko sprejmem, da je mi-nilo 20 ali 25 let, jaz pa svojih živih vtisov iz tistega obdobja še vedno ne morem uglasiti s to casovno od­daljenostjo, ki se mi zdi grozljiva. Pogosto se sprašu­jem, zakaj so ti veceri moje mladosti ostali bolj živi od vsega, kar sem doživel pozneje. Tudi to hocem ujeti in povedati s filmom. 
Film je zelo seksualiziran in mesen, ni pa pretira­vanja. Kako ste posneli prizore ljubljenja? 
Ko sem snemal film Moja mama, sem naivno verjel, da bom po nacinu snemanja seksualnih prizorov ugoto­vil, kakšen režiser sem. V tem filmu je bil vsak dan tak prizor! Zame je bila to strašna tlaka, ki me je tako pri­tiskala in prevzela, da sem potreboval veliko casa, da sem si opomogel od te situacije, ki me je nekje globoko spravljala v zadrego. Vsi moji naslednji filmi, Lepa ose­ba, Ljubezenski napevi in V Parizu so zelo cednostni, celo cistunski. Želja se je pocasi vrnila, še posebej po Metamorfozah, ko sem se otresel te tesnobnosti. Pierre Deladonchamps, ki igra Jacquesa, je bil zelo zanesljiv zaveznik. Za moškega igralca zelo svobodno dojema goloto. Seveda je bil Vincent nekoliko nervozen, saj še nikoli ni bil za-res v takem položaju, ko je bil mocno identificiran kot objekt želje. Dandanes me ti prizo­ri manj skrbijo, naredim zelo malo ponovitev, takrat film-sko ekipo cim bolj skrcim, in v svoji glavi si vnaprej odigram prizor, preden ga pojasnim igralcem. Na splošno je Sori, lepi naklonjen seksualnosti, je mesen in intimen, vendar brez izpostavljanja. 
Kako sta se igralca lotila svo­jih likov? 
Vincent Lacoste je zelo mlad, ni pa zacetnik. Popolnoma se je izognil francoskemu naturalizmu. Zelo gracilno je oživel Arthurja v dialogu. Spoznal sem ga kot zelo senzibilnega cloveka in pravega ljubitelja filma z zelo literarnim znacajem. Ne da se ga definirati z nobenim klišejem. Zelo me je navdušil Pierre v vlogi Jacquesa. Je neverjetno fleksibilen, blizu popolnemu prepušca­nju, kar ponavadi najdemo pri igralkah, ne igralcih. To popolno zaupanje v film je za režiserja zelo dra­goceno in ganljivo. Prav tako me veseli, da je bil film priložnost, da smo nekatere druge igralce prvic odkrili na velikem platnu /…/. 
Kaj bi rekli po skoraj dvajsetih letih dela na dveh priljubljenih podrocjih: ste bolj pisatelj ali filmar? 
Rekel bi, da med tema dvema dejavnostma prej išcem neravnovesje kot ravnovesje. Rad imam nejasnost. Mislim, da me kot vecino francoskih režiserjev skrbi prihodnost produkcije v tej deželi. Videti je, da filmski slog, kateremu pripadam, stalno izgublja vrednost v oceh financerjev, morda pa tudi obcinstva. Gledališce, opera in pisanje imajo zame boljše obete. Moja izo­brazba je filmska in moja prava identiteta najbrž bliže temu. Še celo moj odnos z literaturo je jasno povezan s filmom. Sem kot filmar, ki išce druge nacine za sne­manje filmov. 
Skrb, da ne bodo vec zmogli posneti še enega fil-ma, sicer pesti vse režiserke_je, a je vedno intimna in osebna: Zakaj snemam nov film? Zakaj me noben film ne zadovolji v celoti? Zakaj noben film ne more zado­voljiti režiserkine_jeve želje biti režiser_ka? Pogosto se sprašujem, ali bom doživel trenutek, ko bom le za­dovoljen s filmom, s posnetim prizorom, ali pa se bo moje nezadovoljstvo enostavno povecevalo z vsakim naslednjim filmom, v upanju, da bom z naslednjim nekaj dosegel. 
Suzana Tratnik 

Mednarodna 
žirija/
International 
Jury 2018 
Lea Aymard je vodja videop­rodukcije in urednica Tran-sTube. Lea je snemalka in trans aktivistka. Rodila se je v Franciji, kjer je delala kot igralka in kulturna delavka. Leta 2005 se je preselila v Slovenijo, od takrat dela kot samostojna snemalka, direk­torica fotografije, steadicam operaterka in montažerka. Pri TransAkciji je ustanoviteljica YouTube kanala TransTube. 
Lea Aymard, head of vide­oproduction and editor of TransTube. Lea is a camer­awoman and trans activist. She was born in France where she worked as an actress and cultural worker. In 2005 she moved to Slovenia where she now works as a freelance camerawoman, director of photography, steadycam op­erator and film editor. She is the co-founder of TransAk­cija’s YouTube channel Tran-sTube. 
Sandra Hezinová je leta 2013 diplomirala iz filmske teo­rije in zgodovine na Karlovi Univerzi v Pragi. V svoji di­plomski nalogi je obravnavala prve ceške kvirovske filme z vidika kvirovskih študij in štu­dij gledalstva. Od leta 2015 dela za festival kvirovskega filma Mezipatra, najprej kot programska selektorka, od leta 2016 pa kot programska vodja. Prav tako je selektorka mednarodnega festivala celo­vecernega filma Karlovy Vary. 

Sandra Hezinová graduat­ed in 2013 in film theory and history from Charles Univer­sity, Prague. In her final the­sis she focused on the first Czech queer films from the perspective of queer theory and reception studies. She has worked for the Mezipatra Queer Film Festival since 2015, first as a programme se­lector, then as a programme director from 2016. She is also a programme selec­tor of Karlovy Vary Interna­tional Feature Film Festival. 
Lazara Marinkovic je svobod­na novinarka, dokumentarna fotografinja in filmska ustvar­jalka ter medijska producent­ka in organizatorka dogodkov iz Beograda, kjer je študirala umetnostno zgodovino in ko­munikologijo. Od leta 2009 sodeluje pri produkciji in promociji razlicnih kulturnih in družbeno angažiranih pro-jektov doma in v tujini. Je so-ustanoviteljica neodvisne or-ganizacije za LGBTQ kulturo in pravice IDAHO. Pri svojem medijskem ustvarjanju od leta 2014 je obravnavala begun-sko krizo, kvirovsko kulturo, seksualno delo, clovekove pravice, splošno politiko itd. Je clanica programskega sve­ta mednarodnega filmskega festivala Merlinka. 
Lazara Marinkovic is a free­lance journalist, documentary photographer and filmmaker and a media and event pro­ducer from Belgrade, where she studied Art History and Communications. Since 2009, she has been involved in producing and promot­ing various cultural and so-cially-engaged projects in Serbia and abroad. She is a co-founder of IDAHO Bel­grade, an independent organ­ization for LGBTQ culture and rights. Her media work since 2014 has covered the refugee crisis, queer culture, sex work, human rights, general politics, etc. Member of the Merlinka international film festival pro­gram council. 
Axel Schock (1965), dela kot novinar in urednik v Berlinu, pri cemer se osredotoca na kulturne in LGBT tematike ter hiv/aids. Je tudi avtor vec kot desetih knjig, vecinoma 
o LGBT temah, med drugim dela Out im Kino, enciklopedi­je LGBT filmov. 

Axel Schock, *1965, works as a journalist and editor in Ber­lin, focusing on cultural and LGBT topics as well as HIV/ AIDS. He is also the author of over a dozen books, most­ly on LGBT subjects, Out im Kino, an encyclopaedia of LGBT movies, among other. 

Ljubljana LGBT Tour odkriva tocke, ki so pomembno zaznamovale ljubljanski in slovenski LGBTQ+ aktivizem, pa tudi zgodovino pred njim. dveurni sprehod prikaže Ljubljano skozi boje za pravice LGBTQ+ skupnosti. 

Ganljiva ljubezenska zgodba, postavljena v središce predvojne Nemcije, ko so oblast prevzeli nacionalsocialisti. Max in Rudy v nocnem klubu spoznata nacisticnega oficirja, ki ju preda gestapu in razkrije kot homoseksualca. Tako se njuno iskanje zabave konca na vlaku, namenjenem v Dachau … 



Slovenski filmski center podpira filmsko kulturo. Slovenian Film Center supports Film Culture. 
FESTIVAL SO PODPRLI: 


Prep so tablete, ki preprecujejo, da se oseba, ki  Prep je namenjen hiv negativnim osebam,  
pravilno jemlje tablete, dobi hiv. Jemanje prepa  ki so izpostavljene  visokemu tveganju,  
vkljucuje tudi redna testiranja na hiv in druge SPO.  da dobijo hiv.  


Prep preprecuje samo hiv, ostale SPO preprecujejo Razni pripomocki delujejo za razne ljudi v razlicnih kondomi. Uporabi kondome. situacijah razlicno. Izberi kar je najbolje zate. 

PREP JE ZELO UCINKOVIT PRI PREPRECEVANJU HIVA, Z ZELO MALO STRANSKIMI UCINKI, CE GA JEMLJEMO, KOT JE PREDPISANO. 
POGOJI DOBREGA ZDRAVLJENJA 
1. PRAVILNO PREDPISOVANJE 
2. 
REDNO JEMANJE 

3.
 REDNE KONTROLE 


Prep je pri nas brezplacno na voljo za udeležence v raziskavi na infekcijski kliniki. Prijavi se na email: ambulanta.h4@gmail.com ali na telefon 040-551-625 

LGBT knjižna zbirka Lambda 
ŽE VSE OD LETA 1990! 
V petek, 21. 12. ob 20.30, vas vabimo v Galerijo Škuc na tradicionalni vecer Lambde – s predstavitvijo novosti, razprodajo in zdravico. 
NOVEJŠE IZDAJE 
LEJLA KALAMUJIC MILAN ŠELJ ANNA MATTSSON 
Klicite me Esteban in druge zgodbe Slediti neizgovorjenemu Poti brez milosti 
KARLIS VERDINŠ MATHIEU LINDON BRANE MOZETIC 
Adam Panker Kaj pomeni ljubiti Sanje v drugem jeziku 
foto: Lisa Hack