List 52. « o i - - ■ - --1 '"v [ « -. jfc ^ ' -i "f ' m v ; lecaj XLYI1I i I Izhajajo t sak o sredo po poli. Veljajo v tisk lemaj celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 k pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr V Ljubljani 24. decembra 1890 Obseg: Prstenčar. Globoko prekopavanje (rigolovanje zemlje. Deset pravil kako drevje rezati. Zakaj postajajo sadna drevesa nerodovitna. Naši dopisi. — Noviear. Razne reči. Vprašanja in odgovori. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Gospodarske utvari veje razha se je drugič olevila » slekla črno uknjo in je dobila lepo šarasto. Gosenica je potera Prstenčar Na vsakovrstnih sadnih drevesih, pa tudi na brestu » sivkasto modra in ima na oči. belo dve • i • PIKI kako Vzdolž ima šest jasno rjastih prog, a po sredi hrbti to; vrh tega je obrastena z dolgimi, mehkim gab r glogu na črnem trnu živi pogostoma gosenica lakami (G1 na podobi 1.) jako škodljivega metulja prstenčarja. Vsa žival z nogami in tipalnicami vred je ri menka8ta, časi jasnejsa časi temnejša, prek prednjih kri gresta dve rjasti progi i Dorasle se razlezejo in zabubijo v sivem, rumeno prašenem zapredku, bodisi ob veji ali med listjem. Prstetičarjevo zalego je treba povsod, kjerkoli jo in prostor med njima je zlasti pri samici temnejš nego ugledaš z ejico vred odrezati in sežgati. Takisto mora ostalo krilo Okoli obrati vse zapredke, ali priden in skrbem gospoda kresa izplazi se navadno metulj predka niti ne bo dal da se r jim predle, kajti jih bode uže i ali malo ga je videti senčnem drži ki in pa po skrivališči ila zganena kakor streha. Toliko živahnejši j noči, potem zač jajca nesti. Teh koliko sto, in ker po dnevi sedi mirno v kakem prej pokončal. To je pri tej gosenici tem laže, ker so vse na kupu. Ako jih in nekaj jih i epo vrstoma i kake samica s nemati po-mla- nečeš 8 kako cunjo zmečkati, razstreli jih s smodnikom. V puško vsuj nika nekoliko smod polovico od na vadnega strela nanj c a b loži okoli dike v podobi prstna . odtod Podoba pa ne stavi nikaker- šnega zamaha, temveč izstreli sam smodnik na gosenice prav jajca ali kolobarca podobi 1.) , raztopnim klejem zle ia je temu vajen, opa ajca prezimijo, tudi m prstenča (Glej a na blizu D tak strel nič ne oškoduj Od ptiče so gosto zbita in z nekim ne- se posebno vrabci in ščinkovci radi maste s to gosenico P« Človek ki ma dober vid in tudi med dniki ima premnogo napastnikov ta k prsten uže iz neke daljave. _ na prvo vzpomlad pa se izvale iz njih črne, rjavo kosmate gosenčice, ki takoj začno ob- Q|0bokO prekopavanje (Hgolovanje) jedati cvetne popae in se drže zmerom skupaj temveč samo nekoliko s< ki se tudi videva po i sedé v kaki rogovih ali vijajoče toda brstj Gosenice zemlje ne rede si mešička 9 Prekopavanj ploh zboljšava zeml zemlj okrijejo z ek svilasto prejo Glo ? ejah kod žret pa na hodijo deblu ondi Najrajše ? se v zrahlja, prezrači ter postane vsled tega plodnejša. boko prekopavanje ali rigolovanje je izvenredno opravi šteje med zboljševalna ali melijoracijska opravil in se GS? > j/?-^ 't ' VÁ A 410 Globoko se prekopuje za nove vinograde. Prekopava se jeseni. Površje pa naj ostane čez zimo neporavnano, 6.) Ako eno vejo ali mladiko odrežemo, okoristijo da se s tem sokom, ki imel priti v odrezano vejo ali laže vplivajo na prekopano zemljo mraz, toplota, dež in mladiko, druge veje iu mladike. sneg. Koplje naj se vsaj 50 n globoko in po potrebi 7.) Veje, v katere priteka mnogo soka, delajo na) tudi globoče. Globokega prekopavanja ne bodem obširno več lesa pa malo sadja, ako pa malo soka vanje priteka popisoval, saj znajo delavci na kmetih to delo na ta ali ta način in tudi na šolskem vrtu ni nikdar posebno veliko tega opravila, vendar hočem ob kratkem popisati se naredi sadja. delajo pa veliko sadja in malo lesa. 8.) Kolikor bolj je krožeoje soka ovirano, temveč delo : Ob robu in sicer ob široki strani zemljišča, ki ga menimo prekopati, naredi se 9.) Vsaka veja, kateri ščipljemo, naredi z obilico poganjke odstranimo ali od- soka svojega, ker ne more preko 40 % širok in toliko glo- delati lesnih poganjkov, veliko množica rodnih vejic in bok jarek a (glej podobo 2), kolikor je rodnega popi i. emlj globok pre 10) Kolikor bolj silimo drevo roditi, toliko bolj kopati. Tla se potem jarku še ga slabimo; kolikor več na njim lesa vzgojujema, toliko kolikor moči prekopljejo t prerahljajo. Tik tega narejenega jarka prične se potem drug enako širok pas zemlje prekopavati, in sicer tako, da se z dobljeno bolj ga krepimo. Zakaj postajajo sadna drevesa nerodovitna. Vzroki nerodovitnosti sadnih dreves so različni. Le zemljo jarek, pride toraj zasipa gornja poprej narejeni kdor najde pravi vzrok, mare tudi p)int*ati drevesu. plast tega pasu Največkrat postane drevo nerodovitno zato, ker na dno prej nare- Podoba stoji morebiti uže mnogo let na svojem prostoru ia je jenega jarka, spodnja pa na vrh. iz zemlje použilo ves živež. Kako pomagati? Pogao adar je to zvršeno, zasut je jiti se mu mora! Kako pa? Takole: Kakih 5—o čevljev prejšnji jarek, poleg njega pa nastal drug. Tudi temu 0d debla naredi kaka 2 čevlja globoke luknje in vanje jarku se dno prerahlja, in potem tako dalje dela 5 da je vlij z vodo 8tanjšanega straniškega gnoja, pomešanega ves kos rigolovan. Nazadnje se naredi jarek 6, kateri z navadnim pepelom. Tudi je dobro, če starim drevesom se zaspe z zemljo, ki je ostala od prvega jarka. Na majhnih prostorih se hitro prenese emlj prvega jarka krono omladiš in jih s tem Drug vzrok nerodovitnosti večerni življenju obu lis. je to, če je drevo na- V zadnji jarek, drugače je pa pri rigolovanju velikih pačno bilo vsajeno. prostorov. Da ni treba zemlje tako prenašati, razdeli se Pogostoma se vidi, da ljudj n a nimajo prave ved-divjake cepljena drevesa preglo- ves prostor po dolgem na dva dela, katera se posebe nosti o sadjarstvu, prekopujeta. Kadar je prva polovica prekopana, začne boko vsadijo v zemljo. To je velika napaka, kajti tako ani, na kateri se je pri prvi ne- vsajeno drevo tiči kakor jetnik v globoki luknji in ne se z ugo na tisti sti halo. Zemlja, ki se dobi iz prvega jarka c druge polovice more koreniuic poganjati na stran, da rabi za nasipanje zadnjega jarka b prve polovic Zadnj jarek druge polovice pani prostor pečiva potem ondi živeža srkale iz zemlje. Ali kako si morejo koreninice živeža pa zaspe 8 poleg ležečo zem- iskati, če drevo včasih celo en čevelj čez štreelj v zemlji ki so na kutine ce- in se šele na spomlad po- pljena; taka drevesa se smejo globokeje v zemljo saditi, prvega jarka prve polovice a. Tako na jesen preko- tiči? Drugače je s takimi drevesi, ravna, če treba, tudi nekoliko zrahlja. del šđ nove koreninice poganja in se ker njih cepljeni potem bolje redi. Se drug vzrok nerodovitnosti je, če se drevesom gnoji s premladim gnojem ali z mesom crklih Deset pravil kako drevje rezati. živali. Tak gnoj je presilen, dela, da drevo poganja 1.) Čvrsto zdravje d zavisno je največ od veliko lesa, sedeža pa ne nastavlja. Tudi to je krivo nerodovitnosti, če je mlado dre- enakomerne razdelitve soka na vse veje. Drevesna starost in zdravje zavisna sta največ ravnotežja med vejami in koreninami. od vednega vesce stalo v preslabi zemlji ia je zategadelj obraščeno z mahom. Taka drevesa, presajena v boljšo zemljo, tudi počasi rastejo in postanejo šele čez več let rodovitna. od korenin 3.) Sok sili kolikor mogoče uavpik, proti vejam; soka je toraj največ v vejah, ki kvišku rastejo, pri tem pa poševno rastoče veje škodo trpijo. 4.) Sok naredi na kratko rezanem lesu daljše poganjke, kot pa na dolgo rezanem. 5.) Sok skuša teči vedno proti koncu veje ali mladike, zato pa zadnji pop bolj zažene kot stranski. Ali tudi zato hirajo nekatera drevesa, če se iz prav dobre in mastne zemlje presadijo v slabo. Takim dre- vesom je treba v slabi (mešanim gnojem). zemlji pomagati s kompostom Nekatera drevesa so presočna, delajo veliko lesa in perja, sadu pa ne nastavljajo. Takim drevesom je treba puščati, to je, z nožem po deblu narediti potezo, katera vnanjo kožo prereže do beline. 411 Da pridno čejena, mahovja in lišajev snažena dre- na vrhu nekoliko ranijo in potem žgo s solitarjeve ki- vesa bolje rodijo, nego zanemarjena ? to menda ve vsak slino ali s čim drugim. Pri tem poslu je seveda oprezno sadjar uže gostih vej. sam. Treba je tudi včasih drevo otrebiti pre- ravnati. Velike, globoko v kožo segajoče bradavice je treba z nožem odluščiti, kar pa naj le živinozdravnik Tudi dobra sadna plemena postanejo rodovitna, naredi. če jim podnebj in ega kraja ne ugajata, bodisi da je Vprašanje 235. Večkrat po vrsti se mi prigodi, da kraj premrzel in preoster, ali pa pregorak se začno sesajoča teleta daviti in kašljati, ne da bila Naj po8led še ekaj katera starejša plemena omenimo, in to dnih dreves začno hirati in potem poide da ne- prehlajena. Tako kašljanje traja pol ure in tudi več a na teletu ni nič posebnega opaziti. Kaj slabejši s dreve8. i šancgarjev diti. To imenujejo sadjarji „starikanj u je to ia kako zabraniti? (R. v T.) ako na priliko ne ahajamo sedaj toliko mo ki so nekdaj bili zelo priljublj Odgovor : Sesajoča teleta se igrajo z nastilom in so po nekaterih krajih uže celo izm Razne v ■ reci. zdaj pa ka(jar fc0 lačna, skušajo kako bilko slame ali sena tudi pojesti. Telečjemu želodcu pa ne prija še taka krma, zato jo skuša odstraniti in sili tele na kašelj. Iz tega vzroka je prezgodnje odstavljanje tudi zelo škodljivo. Pazite, da Vaša teleta ne bodo lačna, potem se Vam kaj takega ne pripeti, ker tele ne bode sk šalo jesti * Proti raku na sadnem drevji. Učitelj Reinecke ^prikladne mu krme. v Schwanebeck na Nemškem umil je izvrstno sredstvo proti ki je rsten sadj 1z- On priporoča ter i boljš raku na sadnem drevji. Izreži ves bolni les in vso bolno lubad Vprašanje 236. Imam sodček dobrega kisa, kate- rega sem naredil iz mošta. Kis je bil pa do8edaj amaži tista mesta z mažo od ugašenega apna Še če b\ežeš namazano mesto trdno z ruto, da dober, a sedaj je pa pričel postajati grenek, in bojim se, da ne bede več raben. Kako nai ga popravim, če je apno ne more odpasti namaži še edenkrat, a Čez kakega četrt ali pol leta uže takrat bodeš zapazil, da se sploh še kaj pomoči ? Odgovor : Jabolčni M. v L.) in hrušev kis nista nič kaj drevo zdravi Ra se popolnoma ozdravi 5 ako mažo stanovitna in, kadar sta stara, postaneta prej ali po- večkrat obnoviš. * Solnčnice, ki so odevele in imajo dozorelo seme, lahko prav koristno porabiš. Odreži in obesi jih na vrtu na kako drevo, na kak drog ali kaj drugega, in kmalu bodo prišli razni koristni ptiči ter si zklujevali seme za živež. To pa seveda naredi se le takrat, kadar ptiči kaj drugega ne dobe in so lačni, drugače rajši jedo seme od solnčnic, nego mrčes pobirajo. * Znamke (etikete), na katere pišemo imena vrstam sadnega drevja ali drugih vrtnih rastlin, naredimo naj- Ce ni Vaš kis uže pregrenek, popravite Ker je gotovo, da ga filtrujete tako le: ceneje tak ravno kolje dolge, le: Iz mehkega lesa, se pravi gladke deščice, ki so po 5 lepo in 10 zneje grenka, ga lahko, ako za filtrovanje nimate aparata, treba je, da si vso pripravo sami naredite. Vzemite lonec, kakeršni so za cvetice, ki ima namreč na dnu luknjo, vanj pa denite tanko in gosto platneno ruto, če hočete, v štiri gube zloženo. Ruta mora biti tolika, da se da čez rob lonca pregniti in pa z obezo zunaj lonca pritrditi. V tak, 8 platnom znotraj prevlečeni lonec naspite kakih 5 do 10 % na debelo v moko stolčenega kovaškega oglja. Skozi to oglje pretakajte počasi kis ter ga vlivajte v sodček, ki je dobro izpran. Prav bjdete storili j široke, ter po kako ™L debele Ako ako sodček dobro zažveplate, to je, če kos žvepla v njem hočeš znamko vtakniti v zemljo, zaostri jo na eni strani, ako jo pa hočeš obesiti na drevo, naredi po enem konci primerne zareze. Na znanmo piši z mehkim svinčnikom. sežgete. Ako imate veliko kisa, morate najmanj za vsakih 10 litrov oglje prementti. Vprašanje 237. Od kod prihaja, da so moje hruške ki so sicer debele in od žlahtnih vrst, vendar vse grin Predno pa bodeš pisal, namaži znamko z belo ali ru- tave io p0 enj 8trani razpokle v Pr.) meno oljnato barvo in sicer le toliko, da je barvo komaj poznati. Maži pa s prstom. Na mokro barvo zapiši potem ime. O znarnkih druge vrste hočemo govoriti ob priliki. Odgovor : Navedenim boleznim Vaših hrušek je več vzrokov. Grinte provzročajo glive (majhne rastlinice), ki se vgnezdijo na površji Sadj je toliko bolj grin tavo Vprašanja in odgovori. v kolikor bolj vlažnem in megli podvrženem kraji raste. Razen tega so pa nekatere vrste veliko bolj pod- Da Vašim hruškam vržene grintavosti nego druge. koža črni, oziroma rjavi, in poka, to pa prihaja od tod, Vprašanje 234. Moja krava je dobila polno bradavic, ker imate vrste, ki niso prikladne Vaši zemlji in legi Kako naj jih preženem? (M. Odgovor : Ako so brada v S.) in niso za visoka debla > ampak za pritlično vzgojo ki vise na reclji pre Tudi kamenitost hrušek, t. j. kadar so v hruševem ženete jih najbolje, če jih podvežete. Veče bradavice se mesu deli, ki so podobni drobnemu Kamenčevju y ima \» « 412 iste vzroke haja Da je pri nas toliko takeg pri baka ua otok je zib Tobak se od tod, ker so naši sadjarji križem cepili vse vrste, otoku podel neka od katerih so videli prav lep ali jih lepem pa so slišali o sadu brigali se pa niso, s kaki pogojem rodi dotična vrsta v resuici lep tobaka jemlje pa surov v Evrop po c proda kupujeta navaduo kaj na Največ Francoska in Avstrijska. Francos slabeišo robo Avstrijska pa bolj Sajenje tobaka in podelavanje njegov j je slobcduo vsakem Ako hočete toraj pridelovati lepe namizne hruške» Da otoku Kdo hoče praviti cigarnico, mora prositi cepite Vaši zemlji prikladne vrste, vzgajajte jih pri-r pa vlado dovoli in prijaviti svoj ak ki ga hoče na in tiično v zavetni legi in strezite jim dobro. Venda ne trdimo, da kraji prav lep sad rodile na visokih deblih. tavost, ki prihaja od vlage, oziroma od gliv, odpravite nimajo škrinjice vtisniti. Vsega vkup je na otoku do 600 tvornic ne bilo tudi takih vrst, ki bi v Vašem Grjn- mo mesto II jih ima do 400. Ra h 0 > pa, če poštupate s fino zmletim žveplom cvetje in potem Dobre tv tvornic je oa otoku cele vrste malih tvorničarjev, kateri kakega znaka, temveč delajo za veletvorničarje. im vedno po toli ročil sadje. komaj zmagujejo, zato pa izdelavajo samo da cigare Po elikih tvornicah v Ha dela do 20.000 oseb večinoma možaki. Del Podučiti* stvari. so na otoku najhujši ljudj le Zemljepisni in narodopisni obrazi zato imajo tvorničarji ž njimi vedne sitnosti. Ako trgatev dobra, takrat jih je težko dobiti za drage novce, Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 204. Tobak v Ameriki. a pri slabej trgatvi se sami skoro vsak delavec. ljujejo tvornici kadi in to kolikor hoče, in kedar gre domov, vsak sme vzeti malo tobaka, zato ,'se pa večje tatvine navadno ne prigajajo. Za vzgoj delavcev je v Havani posebna šola. Navaden delavec naredi do 150, boljši delavec do 200 pa tudi 250 cigar in za 1000 cigar v/1 j ui uviuf vv uv ^ v/v/ pi* uu144 Vjl^U. i j ili £j(\ 1wu tl^al Amerika je prva in glavna zemlja, kjer se največ dobi 21 gld. V trgovino prihajajo tri vrste havanskih tobaka pridela, zlasti pa: Kuba. Portoricco države, Brazilija, Domingo in Kolumbija. Antiljskega otoči Zedinjene cigar. Za 1000 komadov prve vrste plačajo 52 za Otok Kuba, ta biser najboljši tobak za cigare Kube z dvema imenoma zove „Havana." drugo vrsto 40 » za tretjo vrsto 34 Osobito fine trgovi dohaj proizvaja tobak s vrste so še dražje. Na leto izvozijo s Havane 300 do 350 milijonov cigar. Poleg tega izvozijo tudi velike bale tobak z zahodnega kosa se perja na vse kraje sveta. Najglavnejše vrste cigar, ka- je da je Hava a z vzhodnega kosa „Kuba". Poznato tere se po obliki in dobroti razlikujejo, naslednje so: ajboljši tobak ima ime Kuba a mej tobakom ki zove n Vara je posebna vrsta boljšega tobaka ki se u Pravi „Yara" se ves ua otoku potroši in Regalia, Impériales, Londres, iMillares, Galanes itd. pod temi imeni narejene s perja tobakovega z drugih krajev sveta. HHHHHVHHHV No prihajajo tudi cigare, katere so v Evropi Ci- kar v trgovino s tem imenom prihaja, to je samo sorodna gare> katere izdelujejo v Evropi od havanskega perja, > Najboljši tobak raste na otok vrsta rekah, in čim bližje Po dolinah je tobak PO dolinah ob navadno so slabejše od onih, katere ua Havani izdelu- morju prihajamo, tem slabejš redno fi duha perje m je nežno in mehko, in za cigare kot nalašč. Na bregovih tobak nekoliko slabejši, ima tudi fin duh ali trdo perje. Peščena zemlja najbolj ugaja tobak dočim na črnej zemlji raste najslabejši tobak. Seme grede avgusta, a septembra se mlade se poseje v rastline presadé na polje. Prvo perje se obere decembra ali s početka jejo, a izvedenci trdijo, da je to samo zato, ker se na Havani bolje ravna s tobakom, in ker so delavci izve-denejši. Otok Portorica (Puerto-Rico) proizvaja tobak zlasti za cigare, kakor Kuba. Aroma temu tobaku je mnogo slabejši proti Havanskemu tobaku. Vzgoj tobaka se nahaja na Portorici v rokah siromašnih poljedelcev, kateri se za obdelavanje in pripravljanje tobaka malo brigajo, je tudi tobak slab. Na leto pridelajo tu samo zato januvarja. Potem požene novo Perj i katero je kmalu 36 000 centov (18.000 metriških centov). Na Domingu rodi dosta boljši tobak, in na leto ga zrelo. Kedar je perje suho, zloži se v sušilnici na kup po 3 do 4 7 visoke, in tu ima prvo vrenje (fermentacija), pridelajo do 150.000 španjolskih centov. Da ga več ne To traj do 4 tedne Potem se perje po veliči in pridelajo, krivi so samo politiški odnoćaji. lepoti prebere in v zvezke poveže. Na to se pripravi voda, v katerej so se namakali peclji od tobaka Brazilija je začela izvažati svoj tobak še le 1848. in s in d takrat tako vodo se zvezki močijo 8 do 10 ur. To delo je jako važno, ker o njem najbolje ovisi, kakošen aroma hoče tobak dobiti. Se le tako pripravljen tobak gre v trgoviuo. začela kultura tobaka izredno vzdigati Danes pridelajo v Braziliji d) 30.000 španjolskih centov, znatno več kako na Kubi. Tobak brazilijski se izvaža Na celem otoku pridelaj v Portugalsko in Afriko, mnogo tudi v Avstrijo. centov (135.000 metriških centov) tobaka. Uvoz tujega leto do 270.000 španjolskih potujejo po zemlji ter pokupljajo perje, Kupci ko je se ua rastlini. Tobak je boljši in močnejši od Portoriškega. 413 južno-ameriškej republiki Ekvador v pokrajini vdovam io sirotam, in zadovoljni moramo biti, da se je Esmeralda pridelajo na leto samo 5.000 centov, ali ta vsaj to doseglo, ket 01 se bila tobak ima mesto koj za Havaoskim. Ogrska upirala, ako bi republiKi Ko- bili še več zahtevali. lumbiji raste prilično dober tobak iu ga izvažajo zlasti leto ga pridelajo do 120.000 Dr. Jaq v Bremen in London. pa je bil Na centov. Derschatta, ter naroča. je priporočal jednakega mnenja, kakor se vladi učijo tero glavnejša pokraj ameriških Zeuinjenih državah naj postavodajalnim potom zakon z naj- prila 1887 razteg tudi na aške vdo iu sirote tobaku Vi raste poznati katerih možje in očetj za ciga Iule in aroma mu virginij8ki tobak, ki se upotreblja njuhanje. Ta tobak je vrlo močan, in tudi ugoden. Zemlja in podnebje ugajata tu tobaku, no dobrota njegova pa je poglavito v vzgoju in pripravi. Tako skrbno ne ravnajo nikjer s tobakom kakor tu. Od ostalih Zedinjenih držav, kjer tobak sadé, moramo omeniti še Kentucky, Maryland, Ohio in Flurido. (Dalje prihodnjič.) so že prej umi Politične su ari. Državni zbor. (Konec.) Izmed drugih važtiih rečeh mi omenjati da bil včeraj brez razprave sprejet načrt zakona, s katerim dovoljuje vladi, da sme v 1 1891 za vojno in morna- > deželno braoabo pa 10.000 mož rez ugovora sprejet zakon rico nabrati 60 389 mož Ravno tako je bil d s katerim se vravnava nastanitev bosenskih in herce go vinskih vojakov, kadar pridejo v naše dežele jaškim vajam. vo- Posebne važnosti je da 8p reje ta postava glede na pokojuiiie in miloščine vojaških vdov in sirot postavo z dné 27. aprila 1887 bila je pripoznana pokojnina iu miloščina vaem vojaškim vdovam in sirotam, katerih možj > oziromo očetje, umró ali veljavnosti tega zakona so bili pred veljavnostj pa gredó v poko za vdove in sirote vojakov po ki tega zakona so že prej um pokoj ? 5 ljale so stare določbe ali pa razp gori omenj ko se vladi priporočalo, že prej upokojenih tej želji, ter letos predložila načrt v Toda že pri resolucijah priznava pokoj naj se ozira tudi ua vdove in sirote umrlih vojakov in vlada je ustregla postave, s katero se tudi vojaškim vdovam in milošč in sirotam, katerih možje, oziroma . Na ojeni pred 27. aprilom 1887 očetje, so bili po- jakov, ki so pred vdove in sirote vo- tem dnevom umrli načrt ne se pa tudi novi a8tala obširnejša Umevno je toraj, da je pri tem predmetu razp Derschatta ki je sam sin bivšeg katero je pričel posla generala. Rekel je, da nova postava lepa božičuica za nekatere vdove in sirote, ob enem pa je obžalo da vojaške teguje tudi na one, katerih se ne raz- r edno zakon z dne 27 možj in očetje so umrli aprila 1887 stopil v veljavo 7 Poslanec Popovski je tudi radostno jednakem smislu je govoril dr. Oelz, je poudarjal dolžnost, skrbeti za vdove in sirote, katerih t možje in očetje so v vojskah kri prelivali za Avstrijo. Pri glasovanji je obveljal nasvetovani zakon brez pre-membe, ter je bila sprejeta tudi Jaquesova resolucija. Naši dopisi. Iz Igubljane. — Mir ljudem ua zemlji! O času rojstva Zveličarjevega ponavlja se vsako leto tudi ta klic z nebes Ponavlja se z nebes ? ker je svetovni pomen tega nebeškega klica pripoznan zdavnej po za letom prepričavamo, svetu in ker se leto daleč je še človeštvo od 'onega mu ; kako kateremu vabi nebeški klic. Ni nam treba govoriti, o potrebi tega klica glede avstrijskih narodov, vsaj je vendar več kot 401etno vladanje cesarjevo obrnjeno na dosego miru med njegovimi narodi. Izrekoma pa merijo na to vsi koraki cesarjevi in njegove vlade na dosego tega na- mena Češko-nemška pot je sedaj nad leto dni na dnevnem redu. In, ako danes še ne emo trditi poravnava je dognana, s emo pa vsikakor izrekati pre pričanje, da danes že vsak tukajšnji domoljub čuti, da za blagor Avstrije je postal neobhoden. Najbolje pa čutimo resničnost tega izreka mi Slovenci, ker ste naša in češka zgodovina in narodne potrebe teh narodov tako tesno zvezani, da se lahko trdi: Čeli in Slovenec oja, glede svojih tepa pomenljivo a to sta glede svojega političnega raz\ ženj jeden narod. In konečno še malo vprašanje! Ali je nam Slovencem mir potreben? vprašanje moremo si pač prihraniti odgovor, ako bi ne imeli druzega uzroka, učila bi nas tega mala pa dučna dogodbica iz letošnjega deželnega zborovanj po ko je bilo na razgov vprašanje višje dekliške šole v Ljubljani. Smelo trdimo, da ga ni slovenskega poslanca kateremu bi ustanovitev višj navdalo srca z radostjo slovenske dekliške šole ne prav v tem, kako naj elika pa t e razlik se sedaj ta namen dosegel in tu to je oua glede verskega razliko stališča more To opazujemo dve načelni razliki, značaja prihodnje take šole. pripuščati samo neomejena fantazija, ker to se ne bode rešilo sedaj, tudi ne v 20 leti prašanje in najmanj v to kraujskem deželnem zboru ali, in to za to ne, ker vprašanje za sedaj saj dokonečno rešeno, ker v Slovencih vendar danes v nasprotji z vsemi sosedi ne moremo go- n0 70 postavo, s katero bode pjmagano vsaj nekaterim pozdravljal voriti o brezverski šoli, še meuj pa o brezverski goj Pri temu umetno znešenem duševnem na- sprotji, poljubilo se je enemu slovenskemu poslancu, hribovsko udrihati po drugih slovenskih po- prav po slancih, v veliko veselje vsih nasprotnikov naših. v cestni odbor v Idriji : Karola Svoboda, c. kr. inženirja v Idriji in Andreja Svetličiča, župana v Spodnji Idriji ; Ljudje, ki tako politikuj lavnem odru, pač kažejo za koliko so še premladi Po tej dogodbi so dimo, v cestni odbor v Ložu: Janeza Pianecki, posestnika iz Kozarš in Jakoba Turka, posestnika iz Ravnega ; v cestni odbor v Postojini: Franca Černača, posestnika v Matenivasi in Pavla Špilarja iz Kalca; v cestni odbor v Senožečah: Hinko Kavčiča, polž deželnega odbora. Kakor znano, je deželni 8e8tnika na Razdrtem in Matevža Premrova, posestnika da nihče več ne bode trdil, da je tudi pri nas Slovencih treba miru! zbor v svojem zadnjem zasedanji sklenil zgradbo nove v Velikem Ubelskim; bolnice na prostoru zadaj za Bežigradom. Ta prostor pa v onem obsegu, v kakeršnem je bil sedaj, ni zadostoval in deželni odbor je od posestva g. Mayerja, ka- gt> vidu ; v okrajni cestni odbor v Vipavi: Janeza Tomažiča, posestnika v Sanaboru in Filipa Vertovca, župana v meji na stavbinski prostor tero orale sveta za 3800 gld vsa poslopja primerno 5 kupil še tri in pol v okrajni cestni odbor v Ilirski Bistrici : Ivana Ur- tako razpostaviti Ostali svet od Mayerjevega posestva kupile so umiljene sestre, kjer bodo zgradile tudi nekaj poslopij. Deželni odbor se je v seji dné 17. decembra bavil z vprašanjem, kako je določiti plačila z pouk po javnih ljudskih šolah na podlagi zakona da bode sedaj mogoče, bančiča, župana v Trnovem in Jožefa Potepana, posest nika v Dol. Zemonu ; v okrajni cestni odbor v Radovljici: Friderika Homana, trgovca v Radovljici in Janeza Janca, posest-nika v Begnjah; verski z dné v okrajni cestni odbo v Krajnski gori Antona Sokliča, župana in posestnika v Koroški Beli in Mihajla decembra 1890 dež. zak št 22 Dotični sklepi Rasiuge posestnika v Podkorenu prijavili se bodo deželnemu šolskemu svetu, kateremu pripada končna rešitev tega vprašanja. istej seji je bilo skleneno, da se pritrdi razširjenju šol v D. M. v Polji v štirirazrednico, v Predvoru pri Kranji v dvorazrednico, v Dobrempolji v štirirazrednico, v Zagorji na Notranjskem v dvorazrednico, in da se pritrdi ustanovitvi novih šol v Svibnem in na Šenturški gori. v okrajni cestni odbor v Črnomlju : Janeza Mullerja posestnika in Antona Pavlina, okrožnega zdravnika v Črnomlji. Deželni odbor je v seji dne 12. decembra t sle dečim učencem c. kr. strokovne šole za lesno industrija podelil ustanove, in sicer Ivan Grum, Rajko Razpotnik t Karol Teichler, Anton Terpi Ivan Vole, Anťcn Cerna Po dež. zak 31 cestnega zakona z dné 28 julij 1889 Viktor 08ana, Rudolf Nakrst, Izidor Bajuk in Franc Juh št 17 pristaja deželnemu odboru pravica za vsak cestni skladovni okraj imenovati jedne 5 ali logar, Bajuk, sledečim učenkam zanje in čipka Anton Čeme, Anton Rovšek, Hugo » ter kr. strokovne šole za umetno ve- Marij Kavčič, Roza Koželj dva odbornika. Poslužujoč se te pravice, imenoval je deželni odbor do sedaj sledeče odbornike, in sicer: Berla » Julij Jaklič, Jožefa Repše Marij Jerše Marija Fran- čiška Kos, Ernestina Osvald v župana cestni odbor v Velikih Lašičah, Josipa Grudna iz Vlake in Jurija Šteha, župana v Malivasi; Te ustanove znašajo po 20, 25, 30 in 50 gld Vabilo na XXII. redni obč zbor v cestni odbor v Kočevji : Janeza Miheliča i po sestnika v Preski, občine Draga, in Martina Butina c. kr. poštarja v Banjiloki; čitalnice ljubljanske dne 26. decembra (Praznik narodne sv. Ste- > fana) ob 11 predsednikov zjutraj Vrsta razpravam : 1. Nagovor Poročilo tajnikovo o O Poročilo blagaj- nikovo. 4. Volitev dveh pregledovalcev računo Vo v cestni odbor v Ribnici: Janeza Rusa, župana litev odborová. 6. Posameznosti. K mnogobrojni udeležbi v v Brezah Gori : 9 občine Jurjovica, in Karola Knavsa, župana čč. p. n. društvenike odbor v cestni odbor v Kranji: Janko Urbančiča gi ščaka v Turnu, in Janeza Zaplotnika, posestnika iz — f Umrl je tukajšnjemu priljubljenemu vojaškemu poveljniku f. m. 1. Fr. Watte k u plemenit Hermanns- hort dne 22 t m nadepolni sin , lieutenant Letenc v 7 cestni odbor v Tržiču, Jožefa Ahačiča, posestnika Steničnem in Antona Urbanca, posestnika v Zadragi ; v cestni odbor v Škofjiloki : Janeza Guzela, sestnika v Škofjiloki in Franca Šlibarja, posestnika Selcah ; tirolskem lovskem mučni bolezni. Čitalnica v polku v starosti 22 let po dolgi Šiški po v (praznik sv. Štefana) ima dne 26. decembra 1890 . uri popoludne v Čitalnici v cestni odbor v Logatcu: Jožefa^Milavca, posest- nika iz Cerknice in Aloj niči ; Pogačnika, župana Cerk svoj redni občni zbor govor prvome8tnika blagajnika. ob sledečim dnevnim redom Poročilo zapi8nikarj Poročilo knjižničarja prvomestnika, logi društvenikov blagajnika j . Na- Poročilo 5. Volitev odbora. Pred- 6 odbornikov 415 — Železnica Ljubljana — Kamnik ima bledeči vozni red: Iz Ljubljane odpeljejo se trije vlaki in sicer: ob 7. uri 25 minut zjutraj, 12. uri opoludne in 6. uri 25 minut zvečer. V Ljubljano pridejo tudi trije vlaki in sicer: ob 6. uri 35 minut zjutraj, 11. uri 25 minut do-poludne in 4. uri 15 minut popoludne. Iz Kamnika odpeljejo ne trije vlaki iu sicer : ob 5. uri 10 minut zjutraj, 10. uri dopoludne in ob 2. uri 50 minut popoludne. V Kamnik pridejo tudi trije vlaki in sicer: ob 8. uri 50 minut zjutraj, 1. uri 25. minut opoludne in ob 7. uri 50 minut zvečer. Vsi ti vlaki prevažajo osebe. Postaje so sledeče : Ljubljana (državni kolodvor), Černuče (postaja), Trzin, Domžale, Jarš-Mengiš, Home (postaja), Kamnik. — Razpisana dela. Ljubljanski rokodelci nimajo tnalo povoda pritoževati se zarad pomajkauja dela. Po zgradbi norišnice na Studencu gradila se je mestna vojašnica, minulo leto velika deželna brambovska vojašnica, potem velika hiša za filharmonično društvo, ravnokar gradi se deželno gledališče in še pred ko so oddana rokodelska dela brambovske vojašnice in še ni pozabljeno delo za mestni vodovod, razpisava se na novo zgradba velike deželne bolnice, tako da v tem samem že vidimo kako resnični so pregovori v zlatem delu, ki se pri-pi8ava rokodelstvu. — Skladbe Avgusta Armiua Lebana, III. zvezek. je ravnokar njegov brat Janko Leb an na svitlo dal. Zvezek obsega 6 pesem za mešani zbor, moški čvetoro-spev in soli. Ker je vže več let preteklo, od kar so prve dva zvezka izšla, bode gotovo ta zvezek marsikaterim dobro došel, posebno našim vrlim Vipavcem z „Venec vipavskih národnih pesmij." Cena 40 kr. po pošti 45 kr. Naročila prejme Janko Leban, učitelj v Avber-u P. Sežana. — Trgovska in obrtniška zbornica je v včerajšni seji podelila ustanove naslednjim učencem in učenkam c. kr. strokovnih šol za lesni obrt in uaaetno vezenje: Josipu Marguču, Franu Presterlu, Karolu Stariju, Franu Cibru, Karolu Černetu, Jos. Črnivcu, Alojziju Repiču, Franu Pretnarju, Josipu Kankelju, Jerneju Habiju, Antonu Kosmaču, Josipu Perku, Emiliji Kmet in Antoniji Dragar. — Dalje je zbornica podelila povodom praznovanja štiridesetletnice Njegovega Veličanstva cesarja Frana Josipa I. ustanove po 25 gld. naslednjim onemoglim obrtnikom: Antonu Knobleharju, Antonu Sigmundu, K. Pogačniku, Gregoriju Kobilici, Pavlu Jazbecu, Ivanu Bilcu, Ludoviku Grlihi in Ivanu Rothu. — Zbornica je pritrdila odsekovemu poročilu, da se nasvetuje maksimalna tarifa za prodajo govejega mesa v občinah Tržiči in Črnomlji, izrekla se za dva nova semnja v Šmartiuu pri Litiji in nasvetovala trgovinske prisednike pri c. kr. okrožnem sodišči v Novem Mestu. Tudi je sklenila, obrniti se do vis. ministerstva, da se razglasi zakon o omejitvi lastninske pravice v korist onim, kateri hoté rabiti električno moč; dalje, da se uvedo obligatorično trgovska raz- sodišča, odpravijo nepriličnost zakona z dne 9. marca 1889. 1. o pristoj^inskih polajšavah, kadar se kak novčni dolg preobrne, in naposled, da se izdá zakon zastavbinske obrte. Ker je bil predsednik g. dr. Poklukar vsled bolezni zadržan predsedovati, je predsedoval g. podpredsednik Perdan. Novičar iz domačih in tujih dežel. Z Dunaja. — Doleuje-avstrijski deželni zbor še ni pretrgal svojega zborovanja. Dunajski župau z deputacijo tamošnjega mestnega odbora podal se je k cesarju, da mu izreko zahvalo dunajskega mesta za potrjenje zakonov zavolj združenja predkrajev z Dunajam. Odgovor cesarjev bil je tak, da se je deputacija z novega pjepričala, kako gorko cesar podpira to imenitno vprašanje. S Požuna. — Dne 30. t. m. ob 9. uri zjutraj pride cesar le seaa, da bode navzoč pri odtvorjeuji novega železnega mostu čez Donavo. Znano je, da je bil dosedaj tukaj en sam most in ta na čolneh čez Donavo. Nadvojvoda Friderik, ki bo tudi navzoč, sprejel bo cesarja pri slovesnosti. Nemška. — Zavoljo zaseiauja srednje afriških koloni!, nastaja neko nasprotje med nemškem komisarjam Wismanam in pa v imenu angleške delujočem Emin Paša. Rim. — Umeje se samo ob sebi, da opazujejo vatikanski krogi z vso pozornostjo sedanje gibanje na Irskem, katero jih je že od nekedaj močno zanimalo. Rimski dopisnik piše „Pol. Corr." o tem mej drugim to-le: Vatikanski krogi, kakor tudi angleški, irski in američanski v Rimu bivajoči duhovniki obsojajo Par-nella in njegovo postopanje, s katerim je irskemu vprašanju mnogo škodoval. Neki američanski prelat, ki zavzema jako vplivno mesto, pravi: „Zmaga irske stvari je za jeden človeški rod pomakneaa dalje v prihodnost". Irsko — Na zelenem otoku razgraja zdaj ljut boj med Parnellovci in njihovimi nasprotniki. Posebno, ko sta došla Mac Cartby in Sextou v Cork, v volilni okraj Parnellov, — pokazala je Parnellova stranka 8 voj o slepo běsnost. — Na kolodvoru, k)er so pričakovali duhovniki Mac Carthyja, napali so Parnellovci duhovnike s psovkami in palicami ter so Cirthyja ui vso mogoče načine zasramovali. Da se mu ni pripetilo kaj hujšega, skrbela je mnogoštevilna policija. Žitna cena v Ljubljani 18. decembra 1890. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr. —banaške 7 gold — kr. turšice 5 gold. 04 kr. — soršice 4 gld. 39 kr. — rži 4 gold. 87 kr. — ječmena 4 gold. 24 kr. — ovsa 2 gold. 76 kr. — ajde 4 gold. 87 kr. — Krompir 2 gold. 32 kr. 100 kilogramov. 416 na I pomenljivem trenutku, ko stopajo naše stare, v svoji doslednosti neupogljive „Novice" v drugo polletje svojega 49. tečaja, toraj cez eno leto v pol stoletje, stopa tudi vreciništvo „Novic" zopet pred čitatelje in naročnike lista, kateremu ni treba črkice lastne hvale, ker ga hvalijo dosti lastna, Slovencem blagonosna dela in pa vspehi. kateri se kažejo v toliko sijajnejšim svitu, ker so se časi in razmere Slovencev v minulih 48. letih prav stvarno spremenila. Svoj čas bile so „Novice" edini list za vse duševno delovanje našega naroda, danes bi pa mogel zadostovati za samo politično delovanje en sam dnevnik primerno velike oblike samo tedaj. ako bi vredovanje imelo svoje stalne in spretne sodelovalce po vsili posameznih pokrajnah slovenskih. „Novice" ne merijo tako daleč, da bi kot tednik s skromnim obsegom mogle zadostovati vsem velikim zahtevam, katere se stavljajo danes velikemu političnemu listu. „Novice" vstanejo tednik, ki prinaša čitateljem svojim, kakor od nekdaj, navodila gospodarsko, poducno in kratkocasno berilo, poglavitno pa izmed političnega življenja v prvi vrsti v posnetku vse one novice, ki zadevajo nas Slovence, vrh tega pa tudi vse imenitnejše dogodbe obširnega sveta. Izmed domačih političnih novic ozirajo se „Novice" posebno na delovanje slovenskih zastopnikov v deželnih zborih in pa v državnemu zboru. Te vrste novic prinaša naš list neposredno iz najbolj podučenih virov s tako nadrobno-stjo in z ono razsodnostjo, katera je mogoča samo v prvi vrsti vdeleženim močem pri tem delovanji, Čitatelji „Novic" dobivajo toraj nekaljena in nepristranska poročila, katerim je vtisnjen pečat resničnosti in vrh tega namen, vse slovenske politike vzdržati v slogi, ker stare skušnje in tudi najnovejše dogodbe pričajo nam, da nam edino le sloga podaja ključ k povolnim vspehom za narod naš. Prijateljem svojim obetamo toraj edino le, da se „Novice" vedno le in enako strogo drže svojega starega vodila; „Vse za vero, dom, cesarja!" pri tem pa se stanovitno izogibajo osebnih pravd, ker nas skušnja uči, da se iz teh rodé prepiri in nesloge o našem složnega delovanja tako potrebnem taboru. gorko zahvalo, katero izrekamo svojim prijateljskim podpornikom in p am o enako gorko prošnjo, naj ostanejo „Novicam" še dalje prijazno naklonjeni. Čitatelje naše, ki so stali do sedaj zunaj vrst naročnikov, naprosimo, da se vstopijo v vrsto naročnikov, ako so jih zadovolila naša načela in za malo plačilo vsak teden podajano jim mnogovrstno gradivo Svoje vabilo sklepamo z željo, da se krog delovanja bolj in bolj širi tako, da v mnogobrojni družbi praznujemo drugo leto 50. letnico prvega slovenskega lista j? Novice" stanejo po pošti prejemane za celo leto 4 gld. — kr,. za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr v tiskarni 11 «1 v 11 40 ., za „ 1 „ 70 „ za „ ., — ,, 90 ,, Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo „Novice" na leto za en gold, ceneje, ako ne preje majo „Kmetovalca Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr. na leto več. Naročnina naj se po najcenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom Blasnikoye tiskarne v Ljubljani. Vredništvo in opravništvo ,,Novic"