m. Jteviikn
g uiioad. • soboto, l avgusta 1901.
m leto.
UAajm vsak dan arcčcr isvsemii nadel]« In araasika tar valja po poftU prejemati oa 34 Wt aa po! leta 12 K, aa četrt lota O K, oa on atoatt 2 Ki Kdor hodi aam ponj, plača oa M/m loto 80 K.    Na naročbo braa istodobne vpciilfafre naročnine so ne ozira. — Za — Dopisi naj m lavole banko vati. — Koicsalsl a« oa vračajo. — Iiadniolio m
9re4alitva teleta it 14.
dežele aa vse leto 25 K, oa pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto leto 22 K, sa pol leta U K, aa četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. — Za Memčl|o celo loto 28 K. Za vaoldrage detele in Ameriko ae plačuje od peteroatopne petit-vrate po 14 h, če se oznanila tlaka enkrat, po 12 h, če se tlaka dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat Jo v Knaflovih ulicah it 5. — Upravnistvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila,^ J. administrativne stvari.
Posamezne številko po
Upravnlštva telefon št 85.
Unfillo no naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI
volja v LJubljani na dom dostavljen:
Vse leto .. K 24a— I Četrt leta .. K 6-— Pol leta... „ 12*— J En meaec .. „ 2-— V upravnistvu prejeman na mesec K 1*90. Z pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto .. K 25-— I Četrt leta .. S 6-50 Pol leta ... „ 13-— I En mesec .. „ 2-30
Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko
in druge dežele vse leto 30 K. manr~ Naroča ae lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače ae ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj ae navede vedno
dan zadnjega plačila naročnine. WW List se ostavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor Je ne vpoalje o pravem času.
tlDravnistvo ..Slovenskega Naroda".
Nespodobni Hudje.
V političnem življenju je včasih res težko ločiti osebo od stvari in kdor stoji v javnosti, kdor zavzema javna mesta, mora že biti pripravljen, da se politični nasprotniki tudi z njegovo osebo pečajo.
Toda kar počenjajo klerikalci, to presega že vse meje. Kar se godi pod patronanco škofa Jegliča, to kriči že do neba. Ni je nizkotnosti in ni je podlosti, ki bi je klerikalci ne storili, ne samo tedaj, kadar si obetajo kako korist, nego tudi tedaj, kadar jim to nič ne koristi, kadar torej njihovo dejanje izvira iz gole hudobije.
Pa če hi ti ljudje vsaj stali na svojem stališču in če bi tudi možato prevzemali odgovornost za svoja dejanja. A ne. Klerikalci napadajo, grde, žalijo in zasramujejo svoje nasprotnike na vse načine, odgovornosti pa se odtegujejo.
Postave imamo, ki jamčijo ljudem varnost življenja in imetja ravno tako, kakor varnost časti. Pa klerikalci so znali pomanjkljivosti po-
stave izkoristiti, da se zavarujejo proti posledicam^ njihovega početja.
Prvo sredstvo, ki se ga poslužujejo, je zloraba poslanske imunitete. Že v državnem zboru se je proglasil pred leti princip, da naj poslanec ne bo odgovorni urednik, če hoče veljati za spodobnega človeka. Državni zbor je stal pri tem na stališču, da je poslanec vsled svoje imunitete nedosegljiv in da prevzame odgovorno uredništvo poslanec le tedaj, kadar hoče s svojo imuniteto ščititi po postavi kazniva dejanja.
Slovenci imamo dva tako nespodobna poslanca, ki zlorabljata svojo imuniteto za to, da z njo ščitita različna časnikarska lopovstva. Ta dva poslanca sta dr. Žitnik, odgovorni urednik »Domoljuba« in G o -s t i n č a r , odgovorni urednik »Naše Moči«.
Na jesen, ko se bo državni zbor bavil z novim tiskovnim zakonom, bo lepa prilika v državnem zboru osvetliti žurnalistično »delavnost« dr. Žitnika in Gostinčarja od te strani, tako da bo državni zbor dobil jasno podobo o osebni spodobnosti teh dveh ljudskih zastopnikov.
Drug način izogniti se posledicam storjenih žaljenj, je izvirno slo-vensko-klerikalen. Povsod drugod bi se ljudje sramovali takega početja, pri nas je pa že kar navaden postal. Će ima klerikalen redakter tožbo na vratu in ve, da ga po storjenem dejanju mora zadeti primerna kazen, pa — pobegne in onemogoči s tem obravnavo. Dr. Lampe je dvakrat pobegnil v inozemstvo, M o j -š k e r c menda kar trikrat in zdaj je pobegnil tudi Štefe, ki ima celo vrsto kazenskih zadev na vratu. Ker stoji justična uprava na stališču, da se tak begun, tudi če se vrne, ne more aretovati, je s tem zagotovljeno, da sploh ne bo kaznovan.
Posledica tega je, da so politični nasprotniki klerikalcev v resnici »vogelfrei« in da klerikalci z njimi lahko počenjajo kar hočejo.
Lahko bi pač bilo bolje, ali današnji kurz v Avstriji je tak, da poklicane oblasti nečejo ustvariti re-medure in nečejo narediti konec početju klerikalcev, ti sami in njih škof pa seveda nimajo toliko čuta za spodobnost, da bi se iz lastnega nagiba poboljšali. Tako pojde to početje, ta sistematična častikraja naprej, dokler si ne bodo ljudje, naveličani direktne in indirektne potuhe, ki jo dobivajo klerikalci od gotovih strani, sami radikalno pomagali.
LISTEK.
Brodkovski odvetnik.
Spisal Vaclav Beneš-Šumavsky.
Te dni je v »Narodni založbi«, ki je v kratkem času svojega obstoja založila že toliko — kakor kaže prodaja — zelo priljubljenih knjig, izšla nova knjiga: »Brodkovski odvetnik«. To je velezanimiva slika iz sedanjega življenja moravskega, ki jo je češki napisal sloviti in vsled svoje poljudne, vedno zanimajoče pripove-dovalne umetnosti daleč naokrog priljubljeni in čislani pisatelj Vaclav Beneš - Šumavsky.
Vaclav Beneš, ki je ustvaril že lepo vrsto znamenitih del, si je kot pisatelj priboril priznanje poznavalcev umetnosti in priljubljenost najširših čitajočih krogov. Izredno svojo popularnost pa ima zahvaljevati v prvi vrsti odločno narodnemu duhu svojih spisov. Njegove osebe so zajete iz vsakdanjega, toli zanimivega življenja, gibljejo se na realnih tleh in zato učinkujejo njegovi spisi kakor da stojimo pred zrcalom, v katerem opazujemo svoje lastno gibanje. Odtod privlačnost, ki se je ne more obraniti nihče. Beneš ni samo oster opazovalec, marveč tudi spreten opisovalec človeškega življenja. Ni pa, da bi slikal vsakdanje, brezpomembne dogodke, temuč se dejanje vrši Pred velikim socijalnim ali pa poli-
tičnim ozadjem. Tako je tudi naš roman vzbudil izredno pozornost zaradi svojega političnega ozadja in se razširil med najširše moravske in češke kroge zaradi svoje narodnostne tendence.
Roman »Brodkovski odvetnik« slika narodno življenje moravskih Cehov in njihove narodnostne boje proti svojim zatiralcem, Nemcem. Nad vse zanimivo je, da se nam ravno v tem kaže, da je politično življenje Moravanov docela slično našemu slovenskemu, da so si razmere skoro povsem paralelne, kajti tukaj kakor tam vihra boj za narodne pravice in za narodno samostojnost. Ista nasprotja, iste gonilne sije, isti motivi tu kakor tam, tako da se Benešev roman čita prav tako, kakor da opisuje naše slovenske domače razmere. Resnično nismo izlepa čitali romana, ki bi vseskozi tako zelo zanimal kakor zanima »Brodkovski odvetnik«.
Opisuje nam, kako sta se v nekem malem mestecu dve češki politični stranki iz docela osebnih nagibov že leta in leta borili za politično gospodarstvo. Vse nasprotstvo teh dveh političnih strank je bilo pravzaprav edinole v tem, da sta dve pr-vaški gospe, med seboj tekmovali, katera da bo mati županja. In iz tega tekmovanja se je rodil razpor med prizadetima rodbinama, razdor med prijatelji tekmujočih rodbin in končno pravcato, seveda politično, strankarstvo. In pripadniki nasprotujočih si strank so si ležali v laseh,
„Mirna Bosno."
Iz Sarajeva, 31. julija.
Ta teden je bilo trideset let, kar je Avstro - Ogrska armada prekoračila Savo z namenom, da okupira Bosno in Hercegovino. Storila je to s privoljenjem in po naročilu bero-linskega kongresa, čigar sklepi so imeli za vodilno idejo oslabljenje Slovanov.
Takratni avstro-ogrski minister zunanjih del, grof Andrassv, si je predstavljal okupacijo kot pravo šalo. Ta državnik je bil tako naiven, da je menil: z 1 kompanijo vojakov in eno vojaško godbo zavzame Bosno in Hercegovino. No, spoznal je kmalu, da se je s tem svojim izrekom temeljito osmešil. Sele po težkih in krvavih bojih je avstrijska armada zavzela Bosno in Hercegovino in še potem je morala dolgo časa z naglimi sodbami in vešali »pacificirati« deželi.
Trideset let je, kar se je začela okupacija. Ta vojna se sedaj pač proslavlja v Avstro-Ogrski, v Bosni pa se ne proslavlja.
Trideset let sta Bosna in Hercegovina v avstro-ogrski oblasti. Bero-linski kongres je motiviral svoje Avstro - Ogrski dano pooblastilo, okupirati Bosno in Hercegovino, s tem, da Turčija ni sposobna, ustvariti v teh deželah redne razmere. Človek bi sodil, da bi Bošnjaki in Hercegovci danes, po tridesetih letih avstro - ogrske uprave morali z velikimi slavnostmi obhajati jubilej okupacije. V resnici pa je ogromna večina bosanskega prebivalstva tako srečna pod avstrijsko upravo, da si najraje zopet prišla pod — turško gospodstvo.
Avstro - Ogrska uprava je v tridesetih letih res nekaj ustvarila v Bosni, ustanovila je nekaj šol, zgradila nekaj cest in železnic in zagotovila precejšnjo javno varnost. Kulturno stanje se je res precej povzdignilo, a kot sad tridesetletnega go-spodovanja je to preklicano majhen uspeh.
Avstrijska uprava ima pa tudi svoje slabe strani. Celih trideset let je imela ta uprava časa, da reši agrarno vprašanje, ki je bilo vzrok vseh prejšnjih revolucij, a ničesar ni storila. Nasprotno. Avstrijska oprava je gospodarski uničila turške bege in slovanske kmete; za zemljiškega posestnika je   avstro - ogrska
ktikor da se v resnici gre bog ve za kaj neopisno oežnega in boj je bil ljut.
Zgodilo pa se je, da se je v tistem mestecu naselil mlad odvetnik, zelo nadarjen, prikupen gospod, odličen govornik in ognjevit bori tel j za narodno stvar. Umeje se po sebi, da mu je bilo edino hrepenenje to, da hi mu bilo dano, delovati za narod in mu koristiti, kajti bil je dober in idealen fant. Meščanom se je hitro prikupil in gostoljubno so se mu odpirala vrata, posebno če je bilo v rodbini ali pa vsaj v sorodstvu kje za možitev godno dekle. Tudi županski nasprotnici sta si na moč prizadevali, kako bi mladega odvetnika, o katerem je bilo že zdaj gotovo, da mu je za bližnji čas odločena znamenita vloga v družabnem in političnem življenju tega mesteca, morda celo vsega naroda, pridobiti na svojo edino »pravično« stran. Spretni odvetnik se resnično zaljubi zdaj v hčerko prve, zdaj v hčerko druge gospe županje, toda ujeti se pa le ne da niti tej niti oni.
Takrat pa vstopi v ta življenski krog nova oseba, nečakinja nemškega oskrbnika, lepa Hilda. Njen stric, oskrbnik, je zelo bogat vdovec brez otrok, toda odločno nemškega mišljenja. In naš mladi odvetnik se smrtno zaljubi v lepo Nemko, v angela svoje pogube. Poročita se in s tem je usoda našega junaka pa tudi politična usoda našega mesteca zapečatena.
uprava največja nesreča, kajti za časa turškega gospodstva se mu je stokrat bolje godilo, kakor sedaj.
Avstro - ogrska uprava je tudi koruptna. Poleg jako vestnih častivrednih uradnikov je prišlo v Bosno tudi vse polno dvomljivih elementov z Madžarskega in iz Galicije, ki so kar divjali v deželi. Kakor smrdi vsaka riba pri glavi, tako se je moglo reči tudi o bosanski upravi. Pri bosanskih gozdih so bili pokradeni milijoni in milijoni, a mogoča so bila ta tolovajstva samo vsled potuhe, ki so jo dajali različni podkupljeni ali pri teh sleparstvih udeleženi visoki gospo/l je.
Kdor količkaj pozna razmere v okupiranih deželah, se ne bo čudil, da se Bošnjaki in Hercegovci nič dobro ne počutijo pod avstrijskim gospodstvom. Tako slabo se počutijo, da zamore vlada samo z največjim tiran-stvom z naj krutejšim strahovanjem vzdrževati mir. Zadnja obsodba v Banjaluki priča, s kako krvavo strahovlado se more vzdrževati Avstro-Ogrska uprava še celih trideset let po okupaciji.
Čuden slučaj je nanesel, da je Turčija dobila tisti teden ustavo, ko se praznuje tridesetletnica bosanske okupacije. Ta slučaj se lahko imenuje ironijo usode, posebno če se še upoštevajo »modre« besede, ki jih je izrekel sekcijski šef v skupnem finančnem ministerstvu vitez Horo-w i t z. Ta se je one dni izrazil, da sedanje turško gibanje ne bo poseglo v Bosno in da avstro-ogrska kar nič ne misli na to, da bi dala Bosni in Hercegovini svoj deželni zbor, češ, da prebivalstvo ni zrelo. Po tridesetih letih kulturnega dela Avstro-Ogrske, Bošnjaki in Hercegovci še niso zreli za ustavo, pač pa so za to zreli Macedonci in Albanci! Hujše obsodbe o avstro - ogrski upravi ni mogoče izreči, kakor jo je izrekel Horowitz.
Verjamemo, da jc to želja Ho-rowitza in celega biro-a v Johani-ških ulicah na Dunaju, ki vodi upravo okupiranih dežel. Morda se tudi ne motimo, če rečemo ,da je Ho-rowitzu to pobožno željo narekoval strah. Ta tiranska družba se po pravici boji, da pride bosanski narod do besede in da bo uprava postavljena pod javno kontrolo.
Kako pa ho turški preobrat vplival na Bosno, o tem naj gospodine Horowitz nikar ne govori, ker ničesar ne ve. Služboval je kaki dve leti v Bosni in si v tem kratkem času
Najprej doseže Hilda pri svojem možu, ki jo ljubi vroče in se njenim željam ne more ustavljati, da občujejo v rodbini izključno nemški, češčini pa da se izogibajo docela, ker je nečakinja zavisna od svojega strica, ki je, mimogrede omenjeno, velik lopov; ker pričakuje od njega veliko, rešilno dedščino, se jej posreči, pregovoriti svojega predobrega in pre-mehkega soproga, da se spoprijazni z njim. Ta lopovski stric Albreht pa, zagrizen kakor je, deluje seveda na vso moč za nemško stranko, ki je dotlej v tem mestecu niti še bilo ni. Toda bogati njegovi denarni viri odstranijo vse ovire in skoro se mu posreči, zbrati okrog sebe precejšnjo število pristašev: nemška stranka je ustanovljena in je postala faktor, s katerim treba računati. Naš odvetnik se izprva previdno izogiblje javnemu življenju, živeč edinole svoje j ljubljeni ženi in svoji rodbini. Končno pa ga prigovarjanje in pret-nje njegove žene le pripravijo do tega, da poseže tudi s svoje strani v politične borbe,seveda v prilog bogatemu nemškemu stricu.
Pridejo občinske volitve. Stric je bil ustanovil nemško srednjo, gospodarsko stranko, ki neče biti niti pri tej, niti ne pri oni že obstoječi politični stranki, ki pa je skrivaj vendarle odločno nemška stranka, ki se je zvezala z Židi in s tovarno, ki pa nima dosti upanja, da se jej izpo-nese, ker sta se proti njej spoprijateljila in zavezala voditelja dosedanjih
pridobil toliko »zaslug«, da ga je pokojni minister Kallav vzel na Dunaj v skupno finančno ministerstvo. Od tam je pač v počitnicah prihajal v Sarajevo in v Ilidžah s hčerami ministra Kallava marljivo tenis igral, a vzlic temu ni prav nič sposoben izrekati kake sodbe. Horowitz ve le to, kar mu poročajo njegovi špiceljni in ti mu pošiljajo taka poročila, da uganja Horowitz največje oslarije. Prav Horo\vitz je bil tisti, ki je vplival na Kallava, da so bile srbskim in mohamedanskih deputacijam, do-šlim na Dunaj, odrečene avdijence, za kar se bodo na Dunaju še bridko kesali. Deloma so se že na prav neprijeten način pokazale posledice te Ho-rowitzove modrosti.
»Mirna Bosna«, to nam gospodine Horowitz lahko verjame, je danes, trideset let po okupaciji, pač navidezno mirna, a to je mir, ki vlada pred viharjem. Ce se vzdrži turška ustava, delegaciji pa Bosni in Hercegovini ne bodeta dali ustave, se zna svet kmalu prepričati, kako slab prerok je vitez Horowitz.
Loške novice.
»Čuki« še ne mirujejo, čeprav smo jim v Loki pokazali, da jih v prihodnje ne maramo več. »Slovenec« seveda mora še sedaj vleči ljudi za nos s svojo borno organizacijo in z vsemi neumnimi predavanji, katera so se vršila pri Balantu in v društvenem domu. Posebno smešno pa je to, da »Slovenec« tako pretirava izid telovadbe. »V lepih čveterostopih so mladeniči prikorakali na prostor.« So bili to kaki čveterostopif Ne, to so bile črede backov, ki so se podili po travniku brez pravega pastirja. Samo zamah pastirjev in vse črede so se polagoma ustavile v takem neredu, da je posilil smeh vsakega, bodisi v telovadbi še tako nezmožnega človeka. Zelo pametno je uganil »Slovenec«, ker ne priobči imen posameznih telovadcev, sicer bi se ljudstvo norčevalo tudi iz posameznikov.
Neznano kam je izginil naš priljubljeni Šinkovec. Bržkone si je zaželel vsled prehudega »mačka« nekoliko boljšega zraka. Upamo pa, da se mu med potovanjem ne bo pripetila kaka hujša nesreča, kot se mu je pripetila v Loki v nedeljo pri koncertu.
V nedeljo so »Čuki« nekoga izzivali z »discipliniranim jeseniškim učiteljem«. Prav veselilo je dotični-
domačih nasprotnih si strank z namenom, da na ta način rešita politični položaj domačega mesteca. Vsled ženske jezikavosti pa se to sporazum-1 jen je v zadnjem hipu razbije in nasprotni stranki postavita za volitve vsaka svojega kandidata. Ker je tudi nemška stranka postavila svojega, je mesto razdeljeno v troje političnih taborov.
Odvisna od svojega strica prisili Hilda svojega moža, da se volitev udeleži, in sicer kot bojevnik za nemško stranko. Tako daleč je nekdanjega plamtečega narodnjaka zavedla ljubezen do lepe ženske! Posledica je, da zadnji hip aretirajo naj delavne j-šega agitatorja vsled zavratne ovadbe. Katastrofa ne more izostati: v tri tabore razprto mesto, doslej narodnostna trdnjava, ki nemštva niti poznala ni, preide vsled notranjih sporov v roke sovražnikov. V doslej docela češkem mestecu zagospodujejo Nemci in začne se znani zistem zatiranja in kratenja vseh pravic, uvede se nemški uradni jezik, ustvarjajo se sinekure za nemške sobojevnike, zapravlja se občinsko premoženje v nemško namene, vtihotapijajo se nemški uradniki, ki naj docela ugonobe češtvo, skratka nad mesto se vsuje jo vse nadloge, ki jih neizogibno rodi nemško gospodstvo.
Ljudska nevolja se seveda siplje nad odvetnikovo glavo: Saj je bil on tisti, ki je zakrivil ves ta nesrečni preobrat. Zapuščen od vseh, brez kli-entov, pada in pada, vse se izogiblje
MU
ka tako izzivanje, ker je dobro vedel zakaj je bil discipliniran in kdo ga je discipliniral. Ne blatite sami sebe, akoJtlOČete uživati vsaj še toliko zaupanja med ljudmi kot ga še imate.
GM iz Mrlje.
Nekaj oplsk k veselici* požarne brambe. Zgledi mičejo, so si mislili idrijski ognjegasci;  če že vsa društva prirejajo veselice v proslavo cesarjeve 601etnice, zakaj bi ravno naše zaostajalo. In sklenili so prirediti velikansko veselico. Povabili so nanjo gasilna društva od blizo in daleč. Voljo so imeli najboljšo. Z udeležbo pri sveti maši so hoteli dati bogu, kar je božjega, obhod po mestu bi imel pokazati občinstvu izborno organizovane gasilske čete, cesarju naj bi pa popoldanska veselica izpričala udanost prijateljev gasilstva. Oh, kako bi to bilo lepo!  Ali dobri možje so pozabili, da mora društvo, • ki se loti tako na široko zasnovane prireditve,  imeti  potrebnih moči v to, mora imeti potreben ugled. Prezrli so, da jim vsega tega — manjka. Zato je sledil fiasko, kakršnega nismo zlepa videli. Sprejema nič, obhod klavrn ,cel aranžma pod vsako kritiko,  brez  načrta,  občinstvo popolnoma apatično, brezbrižno. Nadvse žalostna slika. Človek bi bil jokal sramu, če bi vsaj godba ne bila kos svoji nalogi. Ja, gospoda ognjegasci, samo s firmo patrijotičnosti se dandanes ne da ničesar več prirediti; v to je treba organizacije, trajnega in vztrajnega, nesebičnega dela. Vse to se pa v vašem  društvu že dolgo pogreša. Posledica tega je, da vaše društvo ne uživa tistega ugleda, tki bi mu sicer pristojal vsled vzvišene njegove naloge.  Le pojdite v se in recite:  mea  culpa!  Takoj   se bode obrnilo na bolje! Nikari pa se ne hu-dujte nad drugimi društvi, ker imajo večjo srečo s svojimi prireditvami; ona so nedolžna pri vašem neuspehu. Predvsem pa si zapomnite, da veselice  ne  nadomeščajo notranjega delovanja  v  društvih, kojih smoter se doseza na ves drug način, in da so se veselice, prirejene pod geslom: vse za vero,   dom, cesarja, v Idriji že preživele. Smo v demokratičnem   mestu, živimo v demokratični dobi in smo končno prišli do spoznanja,   da ni zdravo,   če je človek bolj papeški kot papež in bolj cesarski kot cesar. Podobne veselice v prihodnje le mirnim  srcem prepustite veterancem. Pa brez zamere!
Naš c. kr. poštni urad potrebuje korenite metle; kajti razmere, ki že leta in leta vladajo v njem, postajajo neznosnejše od dne do dne. Če prideš popoldne-kmalu po 3. uri na pošto, čakaš lahko celo uro, predno prideš na vrsto, posebno, kadar je gospod poštar na lovu in opravlja službo njegova gospa soproga. Še slabše je z donašanjem brzojavov. Ako je prišel brzojav iz Idrije ob 2. uri, se ti ga je dostavilo šele ob 5. uri. Pri nas namreč nimamo posebnih razna-šalcev za brzojave, ampak dostavljata jih pismonoši, kadar sta raznesla že vsa pisma. Tisti sluge, ki jih je poštno ravnateljstvo najelo za raz-našanje brzojavov, tisti so do zadnjega časa morali opravljati službo dekle pri voditelju poštnega urada. Šele zadnja dva uslužbenca sta se otresla te poniževalne službe s tem, da sta že pri vstopu v službo stavila pogoj, naj se jih uporablja samo za uradne posle. Pri takem šparzistemu se ni čuditi, da naši pismonoše ni-
majo na sebi nobenega uradnega znaka; tiste čepice, ki jim jih je bil g. poštar na ukaz revid. komisarja nabavil pred kakimi 5 leti, so že zdavnaj za nič, nove stanejo pa denar. Še slabše kot meščanom, se godi okoličanom. Poštni sel za Dole in Zavrac bi moral hoditi trikrat na teden svojo pot; toda, ker je mož že star, mnogokrat raje ostane v kuhinji svojega šefa, kot bi se potil po gričih; kmetje se pa hodijo pritoževat v Idrijo, kaj je s pismi. Gotovo razmere, ki kriče o sanaciji. Upamo, da bomo dobili z novim poslopjem tudi nov red na pošti.
Gotove smrti je rešil ta teden učenec II. razreda na tukajšnji realki I.. Horvat, dečka I. Vončina, ki se je kopal v Idrijci v takozvanem »verji«. Fant se je že potapljal in požrl bi ga bil vrtinec, kot že mnogo drugih pred njim, da ni skočil pogumni realec za njim v vodo in mu tvegaje svoje lastno življenje podal rešilno desko, s katero ga je otel življenju. Mladi in pogumni dijak gotovo zasluži talijo za rešitev.
OpntijsRe novice.
Nadvojvoda, ki se vozi z električno železnico. Kakor se je svoječas-no poročalo, je prišel na dalnje prebivanje pretekli teden v Lovrano nadvojvoda Salvator z dvema otrokoma; pozneje je prišla za njimi tudi soproga, oziroma mati, nadvojvodili j a Valerija. V ponedeljek, 28. t. m. sta pa zapustila nadvojvoda in nadvoj vodin j a za kratek čas Lovrano in svoje otroke. Pri tej priliki se je po-služil nadvoj vodski par električne železnice iz Lovrana v Metulje. Električni voz, ki je bil za ta slučaj ta-petovan in je nosil spredaj in zadaj tablico z napisom »Sonderzug«, je vodil sam ravnatelj opatijske električne železnice, oblečen v salonsko obleko, cilinder in bele rokavice, kar je dalo vozu pač čudno sliko. Nadvojvoda se je jako pohvalno izrazil o električni železnici. Marsikateri srpi pogled je pa padel na voz električne železnice od strani izvoščkov, ki so si že mislili, da imajo bogato napitnino v žepu. Nič lepše pa niso gledali vodje voz električne železnice ravnatelja, ki jim je s tem, da je sam voz vozil, tudi zmešal račune o napitnini, po kateri so se sprevodnikom že sline cedile. Ali kaj se hoče.
Promet na opatijski električni železnici v mesecu juniju. V mesecu juniju t. 1. se je vozilo na tej železnici 46.340 oseb, 564 kosov ročne prtljage in 365 kosov tovorne prtljage.
Opatijska »Kur- und Badezei-tung«. Svoječasno se je že v »Slov. Narodu« omenilo, da preteče z mesecem avgustom t. 1. pogodbena doba med zdraviliščno komisijo in urednikom te novine, Kreislom. Kakor se sliši, namerava pa predsedništvo naše lečiliščne komisijo to pogodbo z urednikom Kreislom ponoviti. Da se to ne dogodi, bodi pa prva skrb in sveta dolžnost naših odbornikov lečiliščne komisije. Kaj pa je Kreisel pravzaprav storil za Opatijo koristnega s svojim listom? Nič in stokrat nič. Da je pa veliko škodil, je mogel pa v tem času, ko izhaja ta časopis, ti videti vsak razsoden človek, indirektno in direktno je žalil, kar ni nemškega mišljenja. Naše predsedništvo ne da samo mastno podpira Kreislovo protislovansko pisanje, nego po večini še trobi v isti rog s tem od bogvekod privandranim človekom. To bi moralo predsedništvo
lečiliščne komisije vedeti, da Opatija ni prostor, kjer bi se mogel vsak nemški šarlatan producirati in na poljuben način žaliti vse, kar ne smrdi po homoseksualni kulturi. V Opatiji bi moral izhajati list, čigar priloga naj bi bila »Kurlista«, popolnoma mednarodna in pristopna vsakemu, a ne samo dr. Chonu i. dr. Našim odbornikom se pa še enkrat polaga na srce, da se pri prvi seji, ko bo na programu obnovitev pogodbe, (mogoče že 7. avgusta), polnostevil-no zbero pri tej seji in da tam protestirajo, da ne pride do tega, da bi nas ta človek še nadalje žalil, kakor je to delal dosedaj.
Kreisel in dr. Chon. To sta dva človeka v Opatiji, ki sta si vtepla v glavo, da mora Opatija, kakor celo liburnijsko obrez j o, postati nemška kolonija. Če pričneta ta dva privan-cIrana židovska Nemca le na svojo vsenemško piščalko piskati, že plešejo opatijski Nemci po vsenemških melodijah te piščalke, in že se postavi nemška šola, snujejo se podružnice »Siidmarke« in razne druge nemške mahinacije. Da se nam vsled tega ne zgodi kaka škoda, je treba, da se dela in to neumorno dela, in da se tem ljudem zmeša štrene vedno o pravem času, dokler ne postane beseda meso. Po piščalkah teh dveh nemških ošabnežev pa ne plešejo samo tukajšnji Nemci, ampak tudi oblasti. Obraniti bi se teh dveh nemških huj-skačev mogli, da se prisili predsedništvo lečiliščne komisije, da ne ponovi pogodbe s Kreislom glede »Kur-liste«, ki je priloga njegovi, nas vedno izzivajoči novini »Kur- und Ba-dezeitung«. Kreisel brez podpore od strani lečiliščne komisije za prilogo »Kurliste« sploh v Opatiji obstati ne more in bi se moral pobrati zopet tja nazaj, od kjer je. Tako bi se zavezal jezik Kreislu. Pri Chonu bo pa treba druge strune napeti. Ker so njegovi pristaši večinoma hotelirji in gostilničarji, bi bilo treba te ljudi ukrotiti. Mi imamo tu društvo in to trdo naše narodno društvo, ki se je ustanovilo pred letom dni in ki je v Opatiji in okolici že nakupilo za 1,000.000 kron zemljišča. Med temi zemljišči se nahaja tudi lepih prostorov v Opatiji, kjer bi se dali zidati moderni in z vsem konfortom preskrbljeni hoteli, predvsem na takozvanem Kozuli-čevem prostoru, na katerem prostoru bode pričelo imenovano narodno društvo zidati velik hotel, poleg katerega imamo že sedaj nekoliko hotelov, restavracij in veliko število vil, ki so v slovanskih rokah. Ko bo vse to urejeno, bo pa drugače. Opatija bo potem kmalu rešena vednega hujskanja in dobila bo lice pravega lečilišča, seveda brez firme Chon & Kreisel. Dobiček Opatije bi tekel v žep ljudem, katerim tudi v prvi vrsti gre, ljudem, ki so že od nekdaj gledali, da bi se Opatija razvila v pravo svetovno lečilišče brez krakelerjev in tujih vsiljivcev.
Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1907 do 22. julija 1908 28.153 oseb, od 16. do 22. julija 1908 jih je prišlo 1058, a 22. julija je bilo v Opatiji nastanjenih 3384 oseb.
Avstrijska eskadra pred Reko. V sredo 29. julija je prispela avstrijska eskadra, sestoječa iz 9 velikih bojnih ladij, in več torpednih čolnov pred Reko, kjer ostane dalj časa.
Mednarodni kongres v Opatiji. Te dni je v Opatiji četrti mednarodni kongres učenjakov in profesorjev o lečenju na morju. V predsedstvo so, izbrani profesorji Ernest Levden-Kirchen iz Berolina, Albert Robin iz
Pariza, sir Wener iz Londona, dr. Ludwig in dr. Da i mer z Dunaja. Lloyd je prepustil kongresistom na razpolago parnik, s katerim se odpeljejo na izlet preko Kvarnerja.Za časa kongresa se priredi nekaj razstav, na eni se razstavijo zdravniške in lekarniške priprave, na drugi razni stari in novi predmeti istrskega in dalmatinskega obrta, na tretji pa razni kraji in mesta z opisom.
Kini nihtfki
znpuHcn.
Z Bleda.
»Dolino od Ljubljane do Korena smatram za najlepšo, kar sem jih videl v Evropi« — piše Sir Humphrj Davy, velik globetrotter, v svojih »Memoirs of his life«.
Ta Anglež je bil pred dobrimi sto leti na Bledu; če bi pa danes šel skozi »najlepšo dolino« do »kranjskega bisera« Bleda, bi dobil o naravnih lepotah tega kraja le precej omejen vtisk. Na vse strani omejena so pota, katerih napisi: »Privatna pot«, ali »Prepovedana pota«, potnika skoro izključno na cesto okrog jezera in oddaljenejše doline, omeje.
Posebno graje vredno je to, da znani R i k 1 i ali njegov naslednik Stražo, najlepši del vzhodnega brega, kupi, da jo posveti izključno namenom svoje naselbine bosonogih in golorokih ljudi in da vsakemu ne-riklijancu prepove dostop tega lepega griča. To naj si kdo razloži, ki ne stoji na stališču srednjeveških grofov in knezov, ki so razen drugih čudnih pravic imeli tudi to, da so navadnim umrjočim zaprli vsako pot in vsako najmanjšo stezico, ki je vodila preko njihovega posestva.
Če sta kranjska dežela ali blejska občina pozabili Stražo pravočasno priklopiti svoji posesti, je to uso-depolna zamuda. A ta bi se dala popraviti, če bi se nastopilo dandanes tako moderno pot kompromisa. Saj so Riklijeve postaje obdane z visokimi zidovi in ploti. Vrhu tega se jih lahko že od daleč izpozna, in sprehajalec lahko pravočasno krene v stran.
Še bolj čudna je najnovejša odredba, katera vsakemu tujcu krasni grad z vso okolico popolnoma zapre. — če je zaprtje Straže zamuda, je zaprtje gradu odredba, katera vrednost njegove posesti in vseh ob jezeru ležečih stanovanj in vil morda nehote zniža.
Bled je po novi bohinjski železnici neposredno zvezan z glavnimi mesti cele Avstrije. Vpliv te zveze se je takoj pokazal v zidanju premnogih vil — lepih in nelepih. Zdi se, da ni v tej smeri nikake modre in previdne omejitve. Neomejeno pa se višajo tudi cene stanovanj in živil. Na eni strani je torej omejitev, na drugi neomejeno delovanje dobrih in slabili elementov.
Vse to se godi v letu 1908., v katerem je novo ministrstvo javnih del ustanovilo poseben oddelek za promet tujcev in v katerem se temu namenu v državnem proračunu precejšna vsota posveti. Zdraviška komisija in zveza za promet tujcev naj dobro preudarjata opisane razmere. Dandanes ne zadostuje obiskovalcem lepih krajev, da žive sredi gorskih velikanov, globokih dolin in prostranih gozdov. Obiskovalcu se mora tudi kaj n u d i t i.
Letos je na Bledu precej tiho; število onih tujcev, ki odpotujejo z Bleda ali ostanejo samo par dni tukaj, je letos večje, nego število onih,
ki prežive tukaj celo poletje ali vsaj nekaj tednov.
Bled je prazen!
(Opomba uredništva): Tako skrbita Rikli in graščinski lastnik za procvit Bleda, ta dva, katerima bi morali biti prospeh in udobnosti zdravilišča posebno pri srcu in kate-ratbi tudi lahko mnogo za to storila.
Razpust nižjeavstrijs*ega dež. zbora.
Dunaj, 31. jtiija. Odločitev o vprašanju, da-li bo nižjeavstrijski deželni zbor pred volitvami še imel kako sejo, je padla. Razpustitev deželnega zbora je sklenjena stvar in nove volitve se razpišejo najbrže že začetkoma oktobra. O proračunu bo razpravljal že novi deželni zbor. Vest o razpustitvi deželnega zbora je presenetila zlasti deželni odbor, ki je bil mnenja, naj bi se stari deželni zbor še sklical na jesensko zasedanje.
Dunaj, 31. julija. Jutrišnji uradni list »Wiener Zeitung« priobči cesarski patent z dne 20. julija, s katerim se razpušča nižjeavstrijski deželni zbor in se razpisujejo nove volitve.
Dunaj, 31. julija. Nove volitve so razpisane v času od 26. oktobra do 12. novembra.
Za ustavo v Bosni in Hercegovini.
Sarajevo, 31. julija. Češki socialno demokratski državni poslanec in delegat* Nemec je imel tu zaupni sestanek, na katerem je ostro napadel bosansko upravo in naglašal zahtevo, da se okupiranim provincijalu da ustava. Med drugim je tudi rekel, da bo treba, ako ne bo šlo drugače, sedanjo bosansko-hercegovin-sko upravo s topovi in bombami razstreliti v zrak. V interviewu z nekim srbskim žurnalistom, kateri inter-view pa je vlada takoj zaplenila, ker je v njem Nemec obsojal drakonsko obsodbo srbskih časnikarjev v Ba-njaluki, je poslanec dokazoval, da je v Bosni in Hercegovini vsak napredek izključen, dokler se v deželi ne uvede ustave. Takisto se je Nemec izrekel tudi za odpravo nemškega uradnega jezika iz bosanske uprave, ker služi nemščina zgolj v okrepitev tujega vpliva v deželi.
Srbska skupščina.
B e 1 g r a d , 31. julija. V današnji seji narodne skupščine je finančni odsek poročal o proračunu za leto 1908. Nato se je prečital zakonski načrt o trgovinski pogodbi z Av-stro-Ogrsko. Poročevalec finančnega odseka je skupščini priporočal, naj se pogodba čim naj preje spre j ni r. ker je pod danimi pogoji za Srbijo dobra in velike koristi.
Dogodki na Turškem.
Selamlik.
Carigrad, 31. julija. Napoved, da se selamlika udeleže tudi nekateri veleposlaniki, in dejstvo, da vre nepregledna množica ljudi, da priredi sultanu velike ovacije, vpliva vrlo ugodno na položaj, da se je nadejati, da se prebivalstvo skoro pomiri.
Carigrad, 31. julija. Selamlik se je končal v najlepšem miru iu redu. Udeležilo se ga je popolnoma svobodno 30 do 40.000 ljudi. Sultana, ki je v svojem vozu stal, je ljudstvo pozdravljalo   z   velikansko navduše-
(Dalje v prilogi.)
izdajalca, ki stoji tik pred svojim ruinom. Edina nada mu je še stric njegove žene. Na vse zlo pa si je ta nesrečonosni stric v zadnjem hipu domislil, da človeku ni dobro samemu biti in se je na stare dni poročil z lepim, mladim dekletom, svoji nečakinji pa je sporočil, da se nanj ni treba prav nič zanašati, ker za ljudi, ki so tako neznaeajni, kakor je njen mož, absolutno nima kakega denarja. S tem udarcem je odvetnikova usoda strta docela, maščevano je njegovo izdajstvo.
Velika politična zguba je izpa-metovala češki nasprotni stranki, ki se končno sporazumeti in združiti na skupen boj proti usiljenemu nem-štvu. In šele po dolgoletnih bojih in velikih žrtvah se združenim narodnjakom posreči zopet polastiti se lastnega domovja. Odvetnik pa, nesrečno družabno in gmotno uničena žrtev svoje nemške žene, mora iz mesta drugam, da začne čisto od početka novo življenje v zavesti, da je dosedanje zapravljeno vsled njegove neznačajnosti in ker je bil svojo narodnost prodal za ljubezen svoje žene.
Kakor je videti iz te kratke vsebine, je roman velezanimiv. Pisan je zelo spretno, tako da je pozornost ves čas do skrajnosti napeta, zaplet-ljaji so nenavadni, značaji posameznih oseb so krepko očrtani. Predvsem zanimivo pa je ozadje, politični boji proti nemškemu nasilju.
Iz vseh teh razlogov moremo ta roman naj topleje priporočati vsem
čitaj očim Slovencem, predvsem pa obmejnikoni, ki jim Benešev roman ne bo samo v razvedrilo, temnč tudi v poučno svarilo. —lič.
Ada.
(Spisal F. Mrak) (Dalje.)
Milanu Rakovcu pa se misel o poroki barona Herberta z Berto Me-sesnelovo ni kar nič smešna zdela.
»Ljubi baron,« je rekel, »ko bi ti poznal dičnega Mesesnela tako, kakor ga poznam jaz, bi se zdaj prav nič ne smejal. Mesesnel je nečimern kakor sploh vsi obogateli ljudje. Dokler ni imel denarja, se ni zanimal za druge stvari kakor za kupčijo, odkar je pa bogat, se hoče odlikovati od drugih ljudi in se povzdigniti nad svoje tekmece. Nič ga tako ne boli, kakor dejstvo, da so Morpurgi, Rei-nelti in drugi postali baroni, on sam pa ne more dobiti niti najmanjšega naslova, niti naj neznatne j šega reda. Toliko je pa pameten in zna« ceniti denar, da hoče imeti samo resničen naslov in red, ki ga lahko nosi, ne da bi bil smešen. Našli so se že navihan-ci, ki so lazili okrog njega in mu ponujali papeško plemstvo in papeške redove, toda Mesesnel se jib je otre-sel in ni hotel šteti zahtevanih stota-kov. Pač pa je potrkal pri namestni-štvu in vprašal, koliko bi moral žrtvovati za dobrodelne namene, da postane vsaj  vitez.  »Cavaliere Mese-
snel«, to bi mu močno ugajalo. Toda pri namestništvu so rekli, da bivši kočijaži ne morejo dobiti plemstva in ga ne dobe za noben denar. To je velika bolest, ki leži Mesesnelu na duši in ker nima nič upanja, da bi sam dobil plemstvo, hoče vsaj za svojo hčer dobiti pristnega aristokrata. Zdaj bo tebi nastavljal pasti in zdi se mi, da ne brez uspeha. Sicer pa ti svetujem: nič se ne brani. Mesesnel ima mnogo več denarja kakor se misli. Mož je tip kranjskega špekulanta: Pohlepen, pogumen, a skrajno previden in tako umazan, da bi še boga ogoljufal če bi mogel. Denarja ima, toliko denarja, da bo lahko dobil aristokrata kakršnega naslova za zeta. Zato ti svetujem, da nič ne premišljaj. Sploh so pa nesrečni samo tisti zakoni, ki so sklenjeni iz ljubezni, kajti ljubezen izgine, žena pa ostane. Stopi v zakon brez iluzij, skleni denarni zakon in dobro se ti bo godilo in srečen boš.«
Baronu Herbertu ni bilo to dociranje prav nič po volji, največ zaradi tega, ker je Milan le govoril o Mesesnelovi hčeri, on pa je mislil samo za Mesesnelovo netjakinjo.
»Ker Mesesnelove Berte niti ne poznam, je čisto nemogoče, da bi kaj odgovoril na tvoja razlaganja,« je dejal baron Herbert, ko je Milan naposled končal svoje pripovedovanje. »Sicer pa bodeva prihodnji teden lahko nadaljevala ta pogovor, ker v soboto bom imel priliko spoznati Ado malo bližje in*se seznaniti z Berto.«
»V soboto?« se je začudil Milan. »Kaj te je mar stari Mesesnel že povabil na svoj dom?«
»V svojo kampanjo me je povabil, da,« je odgovoril Herbert, »menda bo nekako rodbinsko slavje.«
»Lej, le j,« je menil Milan, »to pot se je pa stari Mesesnel hitro odločil. Da, moja beseda še kaj zaleže.«
»Tvoja beseda? Ah, da, ti si mu moral nekaj pisati o meni.«
»Da, pisal sem mu, da si pristen baron, bivši oficir, vzor štedljivosti, skromnosti in delavnosti, ki še žive dni ni naredil krajcarja dolga iu še nikdar ni imel nobenega ljubezenskega razmerja. Saj to me je rešilo. Kaj misliš, da bi mi bil stari oderuh sicer prolongira! menico?«
»Ti si naravnost brezvesten človek,« je nevoljno vzkliknil baron Herbert. »Zdaj se seveda samo ob sebi razume, da me v soboto ne bo k Mesesnelovim.«
»Ne bodi otročji! Ali ti je Mesesnel kaj takega rekel, da bi ne mogel priti? Kar sem jaz rekel, to vendar nič ne šteje, to so le moje kombinacije, najbrž sicer do pičice resnične, a zate vendar čisto nemerodaj-ne. Kake namene in nagibe jaz Mesesnelu pripisujem, to te vendar nič ne briga. Sicer pa — ne zameri mi tega — kadar te vidim, se mi zdi, da si ti rojen za zakonskega moža. Ti boš najljubeznivejši in najpozornej-ši soprog in katera te dobi, bo resnično srečna. In zdaj — basta!«
Milan je dvignil čašo in trčil s prijateljem.
»Sicer pa nikar ne misli, da je meni kaj za Mesesnelove ženske. Z Berto se sovražim, Ada ni po mojem okusu. Najbolj bi me še zanimala vzgojiteljica gospa Katarina. Toda ta mora imeti srce od kamna in ledeno kri. Nisem še videl tako nepri-stopne ženske. Ko bi ne bil Mesesnel vzlic svojim denarnim vrečam še danes po mišljenju in značaju kočijah bi še mislil, da gospa Katarina njega lovi. A tako se mi zdi to izključeno.
Med temi besedami se je bil n* čelu barona Herberta pojavil oblak, ki pa je zopet izginil, ko je Milan končal.
»Še nekaj ti moram povedali, je dejal Milan. »V soboto boš pri Me-sesnelovih videl moža kakih 30 let, ki malo govori in se vedno na jok drži. To je Mesesnelov sin. Človek brez poklica. Živel je več let v inozemstvu. Eni pravijo, da je oženje^ in da mu je žena ušla, drugi da .ie nesrečno zaljubljen v omoženo gospo* tretji zopet kaj drugega. Jaz ne ven1 ničesar in zato tudi ničesar ne rečem. Svetujem ti pa, da se ga izogibaš, kajti meni se zdi, da je najveeji hinavec, kar jih je v Trstu.«
»Res, srečen sem in čestitam s1 lahko, da imam takega prijatelja kakor si ti. Torej v soboto pri Me-sesnelovih.«
In prijatelja sta zapustila restavracijo ter se razšla.
(Dalj« prihodnjič.)
1. Priloga „Slovenskemn Harodn" st 177, dne 1. avgusta 1908.
nostjo. Selamlika sta se med drugimi udeležila tudi avstrijski poslanik marki Pallavicini in italijanski poslanik Imperiali.
Carigrad, 31. julija. Današnji selainlik je napravil izvrsten iu velik vtisk. Splošno se sodi, da je kritična situvacija že premagana.
Volitve v parlament.
Solun, 31. julija. Cesarski irade iikazuje, da se imajo volitve radi pomanjkanja časa izvesti tako, da volijo poslance upravni sveti vsakega vilajeta, katerih člani so itak voljeni po ljudstvu. Število poslancev je določeno na 160, od katerih jih odpade na Carigrad 40. Mladoturški centralni odbor ne priznava tega ira-deja in je naprosil Hilmi pašo, naj brzojavi v Carigrad, da zahtevajo Mladoturki, naj se v vsakem oziru varujejo določbe ustave.
Solun  središče  mladoturškega gibanja,
Belgrad, 31. julija. Solunski dopisnik »Politike« javlja: Vse kaže na to, da ostane Solun središče mladoturškega gibanja. V Solunu je najbolje izvedena organizacija in od tu se dajejo direktive za vse, kar «e stori. Ogromne množice ljudstva, ki te dni demonstrirajo po carigradskih ulicah, zahtevajo samo ono, kar je bilo v Solunu izproženo, vojaštvo v notranjosti se giblje tako, kakor se mu ukazuje iz Soluna. Mladoturki, Mani solunskega odbora, so sklenili, da do konca vztrajajo v borbi, dokler ne izvojujejo popolne svobode, ki jo smatrajo za neobhodno potrebno za napredek svoje domovine.
Bolgarskih   revolucionarnih  čet ni
več!
Belgrad, 31. julija. Solunski poročevalec »Politike« javlja: V nedeljo so tukajšnji Bolgari priredili službo božjo. Zbrali so se vsi, kolikor jih živi v Solunu, ter šli v slavnostnem sprevodu v cerkev. Spredaj je stopala duhovščina z zastavami, za njo pa ljudstvo, možje, žene in otroci. Sprevod se je ustavil pred okrajno upravo, kjer so razni bolgarski prvaki imeli turške govore. Vsi so zaključili svoje govore s klicem: »Bolgarske organizacije ni več, ni več bolgarskih revolucionarnih čet.«
Macedonci  se vračajo iz Bolgarske.
Solun, 31. julija. Na Bolgarskem živi veliko število macedonskih emigrantov. Mnogo od teh se nahaja v državni službi. Te dni se je vrnilo več teh emigrantov v svojo domovino, da stopijo tu v službo in posvetijo svoje moči svojim rojakom.
Bolgarski dnevnik v Solunu.
Belgrad, 31. julija. Dopisnik »Politike« javlja iz Soluna: Ma-cedonec Simeon Radev, dosedaj urednik »Večernje Pošte« v Sofiji, pride te dni v Solun. Tu namerava ustanoviti političen dnevnik na bolgarskem jeziku in pri volitvah kandidirati v parlament.
Revolucionarne čete.
Belgrad, 31. julija. »Politiki« brzojavljajo iz Skoplja: V Solun prihajajo dan za dnevom bolgarske in grške čete. 29. t. m. se je podvrglo oblasti 150 grških in 7 bolgarskih eetnikov, a ž njimi tudi 7 grških vojvod.
Belgrad, 31. julija. »Politika« je prejela iz Skoplja tole brzojavko: Sultan je na predlog solunskega centralnega komiteja pomilo-stil vse četnike iz vseh treh refomnih vilajetov, toda pod pogojem, da odlože orožje in se vrnejo v domovino.
Belgrad, 31. julija. Dopisnik iz Skoplja brzojavlja »Politiki«: Bolgarske čete iz palanskega in kra-tovskega kraja so se uprle sklepu bolgarske revoluc. organizacije glede sporazuma z Mladoturki. Na shodu blizu Lesnovskega samostana so na predlog vojvode Krste sklenile, da bodo nadaljevale svoje dosedanje delovanje.
Amnestija.
Carigrad, 31. julija. Včeraj so izpustili iz zaporov vse jetnike, tudi navadne zločince, kar je vzbudilo med prebivalstvom splošno nevoljo. Mladoturki protestu je jo proti tej odredbi, ki ni bila na mestu.
Carigrad, 31. julija. Turški listi javljajo, da je vlada raztegnila pomiloščenje navadnih zločincev na vso državo.
Spremembe v ministrstvu.
Carigrad, 31. julija. General Riza paša je imenovan za poveljnika topničarstva in mu podeljen naslov ministra. Naučni minister Ha-šim paša je odstopil, na njegovo' mesto pa je imenovan H a k k i bej, ki je na glasu kot vrlo naobražen in liberalen mož. Poljedelski minister Selim Melbame paša je odstavljen, finančni minister Zia paša pa je podal demisijo. Razgovor z bolgarskih četnikom.
Solun, 31. julija. Bolgarski četnik Panica se je izrazil napram Nekemu časnikarju takole: Sandan-ski in jaz sva prišla v Solun, da se z Romanskim komitejem dogovoriva o
vseh vprašanjih, tičočih se ustave. Bolgarsko - macedonska organizacija za sedaj še ostane v veljavi. Če bo Turčija pošteno izvedla ustavo, bodo Bolgari zadovoljni inrevolucijonarno gibanje med njimi bo prenehalo samo ob sebi.
Sandanski v Solunu,
Solun, 31. julija. Sandanski je imel včeraj na .ljudstvo tale govor: Ni hiše v Macedoniji, kjer bi matere ne objokavale svojih otrok. Tiranska, škodljiva vlada je povzročila, da je na vseh koncih in krajih buknila vstaja. Male sosednje države so mislile, da se lahko s tem okoristijo. Prišli smo semkaj, da se sporazumelim glede interesov vseh narodov v tej zemlji in s tem pripomoremo, da bo ustava položena na krepak in nerazrušljiv temelj.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 31. julija.
— Škof Anton Bonaventura izobčen iz katoliške cerkve. V brošuri
župnika Godca »Roman iz župnišča«, ki smo jo že opetovano navedli, čitamo interesanten latinski pasus, ti-čoč se škofa Antona Bonaventure: radi zanimivosti in pikantnosti pri-občujemo ta odstavek v dobesednem slovenskem prevodu. Godec piše: »Do zadnjega časa se je nahajal najkrep-kejši steber za nemški most do Adri-je v škofovem dvorcu (O vi jače va hiša. Kongresni trg), kjer ima svoj glavni sedež tisti Kleinmavr, ki tiska slovenski luteranski list »Blago-vestnik«. Jaz sem bil prvi, ki je škofa točno opozoril na to, kdo tiska list »Blagovestnik«. Prvi sem bil jaz, ki sem poslal škofu prepovedane knjige, ki jih je Kleinmavr & Bamberg prodajal v škofovi hiši; a ni samo prodajal, imel je celo v izložnem oknu razstavljeno knjigo, ki uči, da je bil Kristus nezakonski sin. Takšne stvari so mogoče v škofovi hiši, ker se škofu ne brani, da bi še nadalje tako gospodaril. Zato se gotovo škofa ne tiče ta-le cerkvena določba: »Velikemu izobčenju iz cerkve, ki je reservat papeža samega, zapadejo tisti, ki prodajajo ali pomagajo širiti verske blodnje oznanjujoče knjige odpadnikov in krivovercev!« Potem takem je škof Anton Bonaventura res izobčen iz cerkve! A vkljub temu še vedno stoji na čelu ljubljanske škofije!
— Stavka v Medvodam Piše se nam iz Medvod: Dne 1. avgusta bo že 14 dni, odkar je delavstvo ustavilo delo v tvornicah Medvode in Goriča-ne. Takoj, ko se je bilo začelo stav-kanje, je tukajšnje tvorniško vodstvo določilo, naj gredo iz pisarnice vsi uradniki v brusilnico namesto delavcev. Na pomoč so jim prišli tudi uradniki iz goričanske tvornice poleg par rednih delavcev. Dasi jih je bilo premalo in niso vajeni takega težkega dela, vendar so se imenitno držali, kakor prej pri peresu v pisarnici in pobrusili vse nažagane hlode, ki so jih bili delavci prej pripravili za papirnato snov. Delavci in delavke so jih od daleč gledali, se jim smejali ter pri tem razdirali slabe in tudi dobre šale. Na primer dne 28. julija je ogromna množica delavk sprejela par delavcev, ki so prihajali semkaj iz G o r i č a n na vasi S v e t-j e s koprivami, božajoč jih po obrazu ali koder si bodi. Navzočni orožniki jih niso mogli odgnati, toliko jih je bilo. Drugi dan je pa prišla pošta iz centralnega vodstva delniške družbe Levkam-jVevče, da naj pride dne 18. t. m. odpuščeno delavstvo dne 1- avgusta zopet na delo, a ne da bi se mu kaj pri tem plače izboljšale. Toda je bilo delo ustavilo, ne bo imelo za delavstvo nič slabih nasledkov Ln se bo ž njimi milejše ravnalo. Ako pa delavstvo ne pride ta dan na delo, se bo izdelovanje papirja opustilo in stroje v papirnico v Gral-wein pri Gradcu prepeljalo. Delavstvo je bilo na to poročilo malo razburjeno, a ne verjame tem besedam. Pravi: »straše nas s slamnatim možem.« Dne 30. julija so menda delavke raztolmačile ta strah tako, da so postavile ponoči pred tvorniško pisarno slamnat, moža, držečega pismo v roki, drugega pred cirkularno žago, tretjega in četrtega pred skladiščem lesa, češ, zdaj naj pa ti možje delajo. Ko sta te štiri slamnate može dva tvorniška uradnika v Savo zavlekla, se je doigral najsmešnejši gledališki prizor. Vse se je smejalo. Danes, 31. julija je pa došel nov ukaz iz centralnega vodstva, da naj se v obeh tvornicah z delom popolnoma preneha ter čaka nadaljnih navodil. Uradniki se zdaj malo oddahnejo in počijejo. Okolo tvornic je mir, tudi orožniki so odpotovali. V obrambo orožnikov, ki so v Medvodah in onih, ki so bili prišli za časa štrajka od drugod semkaj v službo, bodi pojasnjeno, da je »S 1 o v e n e c« z dne 21. t. m. v svojem članku: »Delavska stavka na Sorskem polju« prav nepotrebno in krivično očital službujočim orožnikom, češ, da so nastavili
bajonete proti delavkam, ki niso pustile nekega delavca v tvornico in da so celo nekega delavca aretirali, ki je hotel svojega tovariša s silo od tvornice odvrniti. Da je orožnik od-vedel nekega delavca v zapor, ker se je opetovanemu pozivu zoperstavil, je resnica, da bi bil pa delavec, ki je hotel v tvornico na delo, mahal po dekletih, je vedoma ali. nevedoma neresnično. Ako bi bil ta delavec, ki je dokaj močan, rabil kaj sile, bi bilo skrajno razburjeno delavstvo po njem padlo. Delavec sam bi se ne* bil pustil odvesti od tvornice in posledice tega bi bile žalostne. »Slovencev« poročevalec na to ni mislil; ko bi bil, bi moral, ako bi hotel biti pravičen, orožnika le pohvaliti, ker je odstranil nevarnost. Ali delo orožnika, ki je v službi, ni že dovolj težavno in odgovorno $ Mimogrede bodi povedano, da je bil dotični aretirani delavec na dva dni zapora obsojen, ker je bil že prej večkrat kaznovan. »Slovencu« bi moralo biti pa že znano, da stavk, delavstvo ne sme šiloma odvračati od dela delovoljnih delavcev ali jih kako strahovati. Pri tem bodi opomnjeno, da je tvornica na nekatere uboge delavce, ki imajo mnogo otrok in stanujejo v njenih hišah, tako pritiskala, da to ni častno za delniško družbo, ki izkazuje na leto toliko čistega dobička. Kdo da je kriv nezdravih delavskih razmer v tukajšnjih tvornicah, se pokaže v bližnji bodočnosti.
— Štrajk v papirnici na Goriča-nah. Preski župnik B r e n c e je povzročil štrajk v papirnici na Goriča-nah samo zato, ker je prišel nekaj navzkriž z ravnateljem papirnice. Ko je Brence videl, kaj se je zgodilo, bi bil rad štrajk onemogočil, a bilo je že prepozno. Da bi se naši kleri-kalcio obvarovali blamaže, prišli so jim na pomoč goriški; v Podgori pri Gorici ima družba »Leykam-Vevče« tudi papirnico in delavce te papirnice so prišli goriški klerikalci vabit k štrajku, govoreč o delavskih težnjah in potrebah, o slabem plačilu itd. Vse besede so bile pa samo slepilo, ker mar je klerikalcem, da bi pomagali delavcem! Klerikalcem je usoda delavcev tako v Goričanah kakor v Podgori deveta briga, samo klerikalne kolovodje naj bi podgorsko delavstvo vleklo iz blamaže. Delavcem v papirnici v Goričanah pa pravimo: Ne dajte se več komandirati od Brenceta! Izberite izmed sebe odbor in predsednika za vaše delavsko podporno društvo, od Brenceta pa zahtevajte točne račune! Čim bolj boste sami svoji, toliko boljše boste shajali. Dokler boste pa pod Brence-tovim vodstvom, ne boste v svojo korist nič dosegli, najmanj pa povišanje vaših žalostnih plač.
— Kaplana Brajca so izvolili za častnega občana v Medvodah. Eni pravijo, da je izvoljen soglasno, drugi pa, da je zanj glasoval samo Mihe-vee, po domače Golar. Sorani so radovedni, kako je res bilo s tem glasovanjem, zato bi vprašali »Slovenca«, naj naznani, kdo je glasoval za Brajčevo častno občanstvo v Medvodah. Tudi jih zanima, kakšne zasluge ima Brajc za Medvode, ker, kar je bil ondi, je bilo samo sovraštvo in prepir, odkar pa prebiva med njimi župnik Finžgar, je pa lep mir.
— V občinski odbor idrijski se je radi sprejemanja v občinsko zvezo prav po nepotrebnem zaletel »Slovencev« idrijski dopisnik. Kakor po navadi z lažjo in grdim zavijanjem resnice. Vsaka občina se brani sprejemati v svojo zvezo tuje občane, so-sebno še občine z izrazito industrial-nim značajem, kjer je naseljevanje zelo pogosto. Zlasti se prostovoljni sprejemi zelo redko in le v najnujnejši h slučajih dovoljujejo, ker bi se sicer s tem ustvaril za občino kaj nevaren prejudic. Kakor enemu, tako drugemu! Umevno je zategadelj, da je občinski odbor odklonil prostovoljni sprejem Da niča rja Bogomira Božiča v idrijsko občinsko zvezo, ker pač ne more biti »domovnica« kak tehten razlog za sprejem v občinsko zvezo. Da je občinski odbor popolnoma prav ravnal v tem slučaju, je pokazal sam prosilec, ki ni imel malo pozneje drugega posla, ko nesramno napasti v »Zori« mestno realko, ki jo vzdržuje idrijsko prebivalstvo in upravlja občinski odbor. Za zlobno obrekovanje naj občinski odbor klerikalnemu prenapetnežu še milosti izkazuje! Vdovi B. se je pojasnilo, da se pač njo sprejme v obč. zvezo, ne pa tudi mladoletnih otrok, kar je v smislu zakona z dne 3. decembra 1863 § 12. Prav tako je pojasnilo posestniku F. P. (seveda nekoliko drugače, kakor ga navaja »Slovenec«), pravilno. § 2. zakona z dne 5. decembra 1896 namreč pravi, da se izrecnega vzprejema v občinsko zvezo od občine bivanja ne more odreči državljanu, ki po zadobljeni samostojnosti biva že deset let prostovoljno in nepretrgano v občini. F. P. si je najbrže pridobil samostojnost z izpolnjenim 24. letom, torej bo še le v starosti 34 let opravičen prositi za vzprejem v obč. zvezo in se   mu bo
takrat moral dovoliti, če ostane prostovoljno v Idriji. Bo li ž njim ali z otroci vdove B. imela občina kake troške, je brez pomena in nikakor ne odloča pri sprejemanju v obč. zvezo po prej navedenem zakonu. Upam, da posestniku F. P. ni posebno na tem ležeče, je li v Idrijo pristojen ali kam drugam in bi se gotovo premislil plačati 4 K za kolek na prošnjo za prostovoljni vzprejem. Da občinski odbor drugače postopa z občani naprednega mišlenja, navaja klerikalni dopisnik, da se je vzprejelo v občinsko zvezo liberalnega volilca M. M., ki stanuje še le od 1. 1902. v Idriji. To je grda klerikalna 1 a ž! Občinski odbor je v seji dne 18. oktobra 1907 odklonil prošnjo občine Še-brelje za sprejem M. M. v občinsko zvezo idrijsko. S tem je najlepše ovr-ženo suinničenje klerikalnega dopisnika, ki si je hotel pomagati z lažjo, da občinski odbor z dvojno mero postopa pri sprejemanju občanov. Laž ima pač kratke noge!
— Katoliško narodnjaštvo. Klerikalcem smo že večkrat očitali, kaki narodnjaki so, pa nikoli nam nečejo verjeti, da oni s svojim nemškutar-^ jenjem pomagajo nasprotnikom nam kopati grob. Sicer nas malo briga, kaj delajo zasebniki, a da katoliški mož, narodni zastopnik dr. B e n -k o iv č tako germanizira, je nečuveno! Ne vem, ali bodo tudi to tajili, da on s Slovenci nemško občuje? Saj se še morda kdo spominja, da se je on lansko leto z nekim gospodom »zgli-hal«, ker se ni hotel sabljati, pa ne morda, da bi se bal batine, ampak — večne sodbe! In samozavestno je brzojavil »Slovenskemu Gospodarju: Die Ehrenaffare mit Herrn ... geregelt. Dr. Benkovič.
— Laži na prižnici. Pred nekaj dnevi smo konstatirali ,da je mariborski dekan G a b e r c na prižnici izustil nekaj besedi, za katere so ga potem prijeli, a mož ni dal nobenega odgovora nato. »Slovenski Gospodar« nas zdaj napada, da smo vzeli v varstvo mariborskega protestantov-skega pastorja ter zaključuje: Najprej so liberalci in le če kaj nese, tudi narodni! Sovraštvo naših liberalcev do katoliške stvari je tako veliko, da rajši hodijo tudi za Nemcem, če je le nasprotnik katoliške vere, kakor pa za Slovencem.« To je per-fidnost prve vrste! Če ima dekan Ga-berc mirno vest, naj pove, kdo je bil tisti, o katerem je trdil, da je pljuval v Mater božjo. Dokler tega ne stori, mu vsak lahko zabrusi v obraz, da je lagal in tudi mi mu moramo. Očitati nam pa zaradi tega, da smo vzeli v varstvo mariborskega protestantskega pastorja, je sama hudobija. Gaberc vendar ne bo mislil, da se bomo vlekli zanj, če je izrekel besede, katerih resničnosti ne more dokazati! Nauke o narodnosti bi pa »Slovenski Gospodar« in njegova stranka rabila zelo, zelo v mariborskem okraju, kjer gine slovenstvo, da je človeka groza in se šopiri in širi nemška oblast, da mora vsakega Slovenca boleti srce! Naj Gaberc in »Slovenski Gospodar« če sta res taka Slovenca, delujeta na obrambo slovenstva v mariborskem okraju in ne samo širita klerikalizma! Nam ni treba dajati naukov glede narodnosti! Katoliška vera ne pride pri tem prav nič v pošte v, če sta pa Gaberc in »Slovenski Gospodar« prepričana, da se katoličanstvo širi z lažmi, naj pa le bosta.
— Imenovanje. Deželni vinarski nadzornik g. Franc G o m b a č v Ljubljani je imenovan za provizo-ričnega državnega kletarskega nadzornika za Kranjsko.
Janez Jesenko 1~. V starosti 70 let jo včeraj popoldne umrl v Trstu c. kr. šolski svetnik in gimnazijski profesor v p. gospod Janez Jesenko. Pokojnik je bil doma v Poljanski dobni. Dovršivši filozofske študije se je posvetil profesuri in je največji del svojega službovanja preživel na gimnaziji v Trstu, kjer je bil selo priljubljen učitelj. Spisal je prvo slovensko zgodovino za nižje razrede srednjih šol in je bil mnogo let zvest in čislan sotrudnik nSlov. Narodu", v katerem je poleg mnogih dopisov iz Trsta priobčil tudi več znamenitih podlistkov. Pred nekaj leti je stopil rajnik v pokoj. Bolehal je že dlje Časa. Pogreb blagega rodoljuba bo v nedeljo eb 10. dop. Bodi vrlemu možu časten spomin!
Nov vir dohodkov Ciril-Metodovi dražbi Znano je, da se v naših slovenskih inteligentnih rodbinah prav rado nemško govori. To pa ne mogoče zaradi nemškutarije, ampak z nekakšne stare, podedovane navade, misleč, da je bolj „nobel". Gotovo je, da to jako slabo vpliva na narodno vzgojo otrok. Da bi se ta veliki naroden greh odpravil, se je že jako veliko pisalo in govorilo, toda le s majhnim uspehom. Priporočamo, da se v takih rodbinah upelje postava, da vsak, ki bode brez potrebe nemško govoril, plača za vsako besedo 2 vinarja v poseben nabiralnik, kateri znesek se potem pošlje Cirii-Meto dovi družbi.   Nekje se je takšen na-
biralnik v kratkem Času imenitno ob" nesel. Posnemaj m o !
Računsko liste dražbo sv. Cirilo In Metodo so naroČile sledeče p n. tvrdke: iz Ljubljane: hotel Štrukelj; Jera Petkovšek, gostilna Blumauer; gostilna pri „Figovou"; restavracija „Seidel"; hotel „Ilirija"; gostilna pri nZ!ati kaplji"; gostilna Iv. Zupančič; Jakob Zalazcik; hotel „LIoyd"; gostilna pri „Roži"; Ivanka Kimoveo „pri Lipi"; Franoka Host-nik, meščanska pivovarna; kavana „Evropa"; gostilna Zupanova; — iz dežele: Mina Kovač, „Hrib"; Jožef Kodre, gostdna „na Pusti", na Paki; hotel Arko, Ribnica; A. J Vrtoveo, Tolmin; J. Jerala, pri Štemarjih, Škofja Loka; Ana Stopar, hotel SekovaDič, Bled; V. Ogoreleo, Škofljica; Rud. Kunstelj, Radovljica; Florijan Zorko, Družinska vas p. Šmarjeta; dr. Vinko Maurer, Krško; Ivan Hribar, gostilna na Mlinem, Bled; J. Jeglič nas., Selo; Ivan Ma-selj, c. kr. prof., za okraj Rudolfovo; Iv. RabiČ, Mojstrana; „Milka", Narodni dom, Slov. Gradec; Anton Ka-lišek, gostilna Fužine; Davorin Les-jak Ruše, za Ruše, za Ruško kočo; Ivan Princ, Tržič.
SreČO te liče! Piše se nam: Ker je le le Še malo časa, da se bo v Zvezdi vršila gasilska tombola z veselico, sezi slavno občinstvo po tombolnih kartah. Nihče naj se ne obotavlja in odlaša na zadnji dan, ker je mogoče, da bo kart zmanjkalo. Da pa je vsakomur priložnost dana, si nabaviti karte, se prodajajo po trafikah. Prijatelj, ko greš v trafiko si kupit smotk, spomni se tombolnih kart in sezi po njih, saj stane komad samo 60 h. Če si greš v prodajalno g. PetriČiČa kaj kupit, kupi še eno karto zraven. In kadar ogleduješ izložbe nrarja in zlatarja g. Čudna, če tudi ne kupiš srebra in zlata, kupi tombolno karto, da 16. avgusta poskusiš srečo. Dobitkov je dovolj in ni nemogoče, da ne bi prišel tudi tebi eden ali več v roke. Da boš pa vedel, kje dobiš karte, se ti tu naštejejo trafike in prodajamo. Trafike so naslednje: v hotelu Union na kolodvoru, na Rimski cesti Sušnik, v Še-lenburgovih ulicah ŠeŠark, H lŠerjeve ulice Košir, Sv. Petra cesta Podboj, Jurčičev trg Kleinstein, Kongresni trg Pichler, kolodvorske ul. Markelj, Dunajska o. Saje in Pogačnik, kolodvorske ul. Zupančič, Kopitarjeve ul. Elsner, Pred Škofijo Šoukal, Prešernove ul. Dolenc in Vesel, Sv. Petra cesta Kordič, Sv. Jakoba trg Velka-vrh, Stari trg Blaznik, Bohoričeve ul. Bizjak; prodajalne: Vaso Petričič in Fran Čuden, Wolfove ul. PodkiajŠek, g. Kaduno prodaja v tobačni tovarni. Sedaj, prijatelj, je najboljša prilika, ko imaš par kronic preveč, kupi par kart in ne bo ti žal, kajti v Zvezdi se bodeš lahko zabaval kakor Še nikdar v svojem življenju. In Če se boš pri tomboli preveč utrudil, bo v Zvezdi pokrepčila dovolj. Za lačni želodeo bo skrbel Planinski Janez, a dobro vino in pivo pa razni gostilničarji in pivovai narji. In če bi bil preveč dobre volje, boš v tolažbo dobil črno kavo v paviljonu g. Zalaznika. Da ti ne bo mraz, se bo skrbelo na plesišču, kjer boš lahko do jutra rajal in plesal. Dobitki bodo res nekaj krasnega, in jih bo lahko ogledati v izložbi trgovine g. Gričarja in Me-jača. Razstavili se bodo tekom prihodnjega tedna. Za udeležbo bode vsakdo lahko tudi odlikovan s spominsko kolajno. Dalo se je nalašč za ta dan kovati okolu 5000 kolajn za odlikovanje p ose mikov.
Društvo upravnih uradnikov avstrijskih kaznilnic In jetnišnic. Vendarle je prišlo tudi v Avstriji do ustanovitve društva,  kakor ga imajo Nemčija in druge države že mnogo let. Ustanovilo se je namreč društvo, ki ga tvorijo možje mnogih izkušenj, društvo, ki bo po svojih močeh sodelovalo pri reševanju gotovo enega najvažnejših socijalnih vprašanj, t. j. kako zatirati zločinstva s času primerno izpolnitvijo kazenskega zakonika in zakonika o izvršitvi kazni, o oskrbovanju in varstvu. Društvo bodo delovalo tudi na to, da se Čim prejo odpravijo   ona    kazenska navodila (norme), ki so bila sioer svojeČasno prav primerna, a so zastarela in pro-vzročajo dandanes veliko gorja, Novo ustanovljeno   društvo  bode obračalo posebno pozornost tudi na to, kako kazensko postopati z mladino. Da je ta zadeva  dandanes  res  nujno potrebna,  je  pokazal tudi sam pravosodni  minister,   ko je  lansko leto javno izrekel željo, naj se vendar ne mudi nič več Časa, ampak če se že novi   kazenski  zakonik v dogledni dobi ne uveljavi, naj se vsaj v bolj važnih  točkah  poskrbi  s posebnim zakonom v stvari kazenskopravnega varstva za mladino.  V resnioi so pa nedostatki v tej zadevi tako kričeči, da se sleherni dan lahko računa na velik dobiček, kolikor prej se temu zlu odpomore. Novo društvo se mora z veseljem pozdraviti že tudi radi tega, ker so velevažni posel v njem prevzeli možje,  ki so svoje življenje posvetili delovanju v kaznilnicah iu
jetniSnioah; ti so po svojem dolgoletnem sluibovaoju spoznali ne le vse napake starega kazenskega zakonika, temveč so tudi gledali s pomilovanjem na marsikatero nesrečo, ki je izšla iz preveč tenko vestne uporabe starega kazenskega zakonika. Njihova naznanila se bodo v prvi vrsti pečala s zadevo, kako ravnati z mladino, ki je zapadla kazni; za javnost bodo taka naznanila tudi velikega pomena, ker bodo pospeševala popravo in izdajo novega že itak izdelanega zakonika za kazenskopravno ravnanje z mladino. Ta zakonik je t adi gosposki zbornici že predložen ter se bo prihodnjo jesen posvetovalo o njem; ker je pa v nekaterih važnih točkah pomanjkljiv, ga od mnogih strani po pravici napadajo, kar gotovo tudi ovira njegovo oživotvorjenje. Opoiar-jamo torej slavno občinstvo na ustanovljeno društvo upravnih uradnikov vseh avstrijskih kaznilnic in jetnišmo z začasnim sedežem v Gradcu (c. kr. kaznilnica, ter želimo in priporočamo, da naznanijo svoj pristop k društvu udje in sotrudniki v kar največjem številu iz vseh stanov in krogov, ki se čutijo interesirane. Le tako bode novo društvo moglo prav in ugodno rešiti svojo nalogo in odpraviti vse nedostatke, ako ga bode tudi širše občinstvo podpiralo.
Cona mesa v Ljubljani V smislu sklepa občinskega sveta z dne 21. julija 1908 so, protokolarično zaslišani, vsi mesarji, oziroma klavci, kateri prodajajo telečje meso na stojnicah, sprejeli po občinskem svetu določeni tarif. Vsled tega so cene telečjemu mesu na stojnicah sedaj naslednje:
I. vrsta s priklado 1 K 40 h,
H. „    „      ,      1 K 20 v, m.   „   „     „     1 K 08 v.
Glede govejega mesa so se štorih primerni koraki, da se uvedejo maksimalni tarifi. Take tarife določa o. kr. deželna vlada, zaslišavši trgovsko in obrtno zbornico, mesarsko zadrugo in druge interesovane faktorje. Do določitve maksimalnih tarifo v pa veljajo za goveje meso naslednje cene: v mesnicah
I. vrsta s priklado 1 K 40 h, H.    „    „      „      1 K 20 h, HI.    ,    ,       ,      1 K 12 h;
na stojnicah I. vrsta s priklado   1 K 14 h,
tt-   »    z      »        1 K - h, HL   n   n      „      - K 90 h. Olepševalno društvo v Rožni
dolini priredi veliko slavnost povodom lOletnioe Rožne doline dne 1. in 2. avgusta 1908 v Rožni dolini. Spored: V soboto, dne 1. avgusta 1908. Ob 8. zvečer bakljada in podoknica z obhodom po občini. V nedeljo, dne 2. avgusta 1908. Ob 6. zjutraj bud-nicca po občini. Ob 10. dopoldne slavnostni zajtrk v vrtnem salonu gosp. Balija. Zajtrkovalni koncert na vrtu. Cvetlični kolesarski korzo po mestu in okolici. Ob 3. popoldne velika veselica na prostem, vrtu in v vseh gostilniških prostorih g. Balija. Zabava: Pevski nastopi več pevskih društev. Koncertna godba na gostilniškem vrtu. Koncertna godba na slavnostnem prostoru. Godba pri plesu na »šagri* in v salonu. SreČo-lov. Pošta. Tel efo nična zveza. Kori-jandoli. Tehtnica. Zrakoplov. Plezanje na smreko za dobitke. Amerikansko kegljišče. Maček v vreči. Mlinar in dimnikar. Rešilna postaja. Dobička-nosno metanje na obročke. Duhovi osušene ga jezera itd. itd. Amerikanska peč za štruklje. Prašiči na ražnju pečeni. Turška kavarna s prodajo opija Celarič-bega. Amerikanec Roje. Rokoborba z dobitki. V mraku ume-talni ogenj izbornega veščaka. Postrežba, jestvine, pijača izborna. Cene navadne. Za senco preskrbljeno. Za nabiranje darov v korist družbi sv. Cirila in Metoda z društvenim nabiralnikom bode skrbel rožendolski berač. Vstopnina 20 v za osebo. Otroci plačajo polovico. Dne 1. avgusta t. 1. zvečer streljanje s pravimi topovi; zjutraj ob 6. in popoldne od 3. naprej. Za udobnost cenjenih meščanov bodo na razpolago omnibusi na Kongresnem trgu in Marijinem trgu, pred „Figovoem" in „Marčanom". V slučaju neugodnega vremena se vrši slavnost po označenem sporeda 8. in 9. avgusta. K mnogobrojni udeležbi vabi najvljudneje odbor.
Pasji kontumac v Šiški. Včeraj ob 7. zjutraj je konjač v Spod. Šiški S psov brez torbe zasačil iu odpeljal. Dne 22. julija je prejenjal trimesečni kontumac za Ljubljano in 4 km na okoli. To so naznanili vsi dnevni listi in ljudje so svoje pse rešili torb. C. kr. okrajno glavarstvo je obenem odredilo, da za okolico velja strogi kontumac za nedoločeni čas. Ta odredba se je afigirala sicer, toda ljudje je niso brali ali navajali, ker so sodili, da bi bil nesmisel kontumac v SiŠki, ki se Ljubljane tiči, če je kon-tumac za Ljubljano in 4 km okolice prejenjal, in to toliko menj, ker noben dnevni list o podaljšani kontu-maoiji V bližnji okolici Ljubljane ni poročal. Taka izredna zadeva bi ae morala vendar javno razglasiti po listih, ki se vsak dan bero. Le malo-
kdo gleda na občinsko desko in še tisti, ki se, ne zve nič, če je razglas nečitljiv, kakor je ravno odredba novega kontumaoa popolnoma nečitljiva 1 Prav po nepotrebnem so gospodarji prišli sedaj ob svoje pasje varuhe, če so tri mesece dali psom torbe, pustili bi jim je gotovo še nadalje, ako bi bili vedeli, da mora tako biti. Taka brezobzirnost proti javnosti — tako birokratično postopanje oblasti — je graje vredno.
Nova planinska kaša na le-
guQ]Ščlci se otvori slovesao v nedeljo dne 2. avgusta t. 1. in sicer je ob 11. uri dopoldne maša in po tej blagoslovljenje. Kakor čujemo, se Begunj ci posebno pripravljajo, da hočejo ta dan v čimvečjem številu pohiteti na BegunjšČioo, ter s tem pokazati, da vedo ceniti pomen nove koče. Dohod do nove koče je prav lahkoten in se lahko dospe do nje na treh oziroma štirih straneh. Naj-pripravnejša je pač pot iz Begunj 4 ure, a tudi tura Poljče do koče je zložna, vendar krajša, hvaležna je pa pot na Luknjo, ki jo računajo iz Be-guDJ do 5 nr, kajti po tej poti se pride najlažje do prekrasnih planink. ki so menda kar se tiče velikosti nekaka izjema. Priporočljiva je slednjič pot iz Most — nad 3 ure — posebno onim, ki menijo prihiteti iz gorenjih krajev. — Flora je sedaj v polni krasoti. V višjih krajih rdeči rododen-dron, v zatišju še vedno dehte murke, a v vsej krasoti se bleste snežnobele planinke, oziraje se po sosednih gorah. — Razgled raz BegunjšČioo se pač ne more primerjati nedosežnemu triglavskemu razgledu, a vendar se ti nudi z velikega vrha prelepa pano-rana, obsezajoča ne le zanimivosti naše gorenjske Švice, temveč pogled te vodi v tužni Korotan in v slavno-znani Tržič. Tura na BegunjšČioo ni nikakor vratolomna, temveč posebno pripravna za one turiste, ki jim pravimo — salonski turisti, treba je le malo dobre volje in malce podkovane čevlje in hajd na goro. Za postrežbo bo preskrbljeno vsestransko in ako smo prav poučeni, točilo se bo eelo češko pivo. I a slednjič je preskrbljen za ta dan brezžični brzojav, ki bo zvezan z Frischauiovim domom na Okrešlju.
Za jobilejsko slavnost v Postojni dne 8. iu 9. avgusta t. 1. je veliko zanimanje. Priglasila so se že razna gasilna in druga društva, priglašenih je že več skupin v narodnih nošah. Vabila za to slavnost se ravnokar razpošiljajo. Vspored: Dne 8. avgusta: Zvečer ob 9. uri slavnostni sprevod z bakljado po trgu in za-žiganje kresov. Zbirališče ob pol 9. uri pred obč. pisarno. Dne 9. avgusta: Zjutraj ob štirih budnica. Dopoldne ob pol 8. zbirališče pred občinsko pisarno. Ob 8. slavnostni sprevod po trgu na slavnostni prostor na prostem, tam slovesna maša, po sv. maši defi-laoija, poklon, Čestitanje in izraz vdanosti. Ob 10. uri dopoldne skupni obisk jame. Ob 1. uri popoldne banket v hotelu Ribnik. Popoldne velika jubilejna slavnost na slavnostnem prostoru z godbo, petjem, plesom, šaljivim srečolovom, koncertom, raznimi ljudskimi igrami itd. Udeleženci naj prijavijo najkasneje do 5 avgusta udeležbo in naročila za banket ali kosila načel niš t vu prosto v. gasilnega društva v Postojni, kjer se naroču-jejo tudi vstopnice. Banket 3 K. Navadno kosilo: juha, meso in dve pri-kuhi 80 h. Drugo po naročilu.
Prostovoljno gasilno društvo
V Zgornji Šiški priredi v nedeljo, dne 2. avgusta v gostilni g. L Kavčiča pri „ S ve draču" v Kosezah vrtno veselico s sodelovanjem tamburaškoga kluba „Spodnja Šiška" in domačega pevskega zbora. — Začetek ob 3 popoldne. Vstopnina prosta. —
V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica prihodnjo nedeljo, dne 9. avgusta.
Sadia na Kranjskesn. Približno sredi meseca aprila je došla vest iz Rusije, da se je tamkaj pojavila sadža (svrrhaptes paradoxus), zelo redek ptičji gost v Evropi, v jatah, brojeČih 30—40 glav. Prva je bila ustreljena pri Harkovu na Ruskem 13. aprila t. 1. Ta ptica spada h kuram, velikosti je srednje med prepelico in jerebico ter živi po pustinjah osrednje Azije. Od preje imenovanih dveh se loči predvsem po dolgem repu in pri os tr enih perutih. Barve je svetlosivkastorumene 8 temnejšimi pegami. Preko prsi ima temnejši pas, tudi na trebuhu in na nogah ima perje temnejšo rjavkasto barvo. Srednji peresi v repu sta Črni. Zanimivo sta ustrojeni nogi, ki sta prilagođeni pač tekanju po udirajočih se pustinjskih tleh; sadnji prst manjka, ostali trije so pa skoraj skupaj zra-ščeni ter pokriti s gostim, kooinastim perjem. Na leto vali po dvakrat mladiče, vendar še to ni sadostno dokazano. V gotovih presledkih se dvig« nejo mnogobrojne jate ter potujejo proti zahodu. Vzrok temu potovanju je še neznan, nekateri si ga tolmačijo vsled mnogobrojno zaploditve, drugi vsled klimatičuh razmer. — L. 1863. se je pojavila sadša na ve-
čin krajih v Evropi. Pri nas je ustrelil takrat samoa to ptičje vrste baron Apfaltern 24 julija na mengiškem polju. Ta se hrani sedaj v deželnem muzeju.   Približno  čez   dvajset let,
1. 1888, so se pojavile te ptice zopet v Evropi ter so prišle do Atlantskega ooeana in do Pirenejev. Tudi Kranjsko so obiskale na tem potovanju, vendar ni bila nobena ujeta ali pa ustreljena. Letošnje leto, torej natanko Čez dvajset let so zopet tu. Pri nas je prvo ustrelil Emil Finger v Prestranku na Notranjskem, dne 4. junija. Po poročilih so se pokazale te ptice letos v začetku maja na južnem Ruskem, v drugi polovici maja pa na Poljskem in proti konou ž a na Ogrskem. Naše lovce opozarjamo na to redko ptico, obenem jih pa prosimo, da naznanijo eventuelne podatke o nji vodstvu deželnega muzeja, oziroma jo pošljejo tj e kaj, če je kateri tako srečen, da dobi to pri nas redko žival v roke.
Ustanovno zborovanle ljubljanska skupina drtavna ivoio avstrijskih teleznlčarlev (za uradnike južne železnioe) bo v nedeljo 2. avgusta ob 6. zvečer v hotelu Ilirija. Na vrsto pride tudi podrobno poročilo personalne komisije južne železnice. Gospodje tovariši! Več ko pretežna veČina južno železniški h uradnikov ljubljanskih vabi, da se udeležite polno številno.
Narodna čitalnica v Kantniku
priredi dne 9. t. m. veliko vrtno ve-selioo v korist „Društvenoga doma" v Kamniku. Zadnjič se je pomotoma poročalo,  da se vrši veselica že dne
2. avgusta, kar se s tem popravlja. Pri veselici dne 9. avgusta svira tudi godba gojencev dunajskega društva „Franoke".
Iz Železnikov. V našem trgu se priredi dne 16 avgusta slavnost, katera bo, kakor upamo, jako lepa. Naše „Postovoljno gasilno društvo", katero se je ustanovilo ob 50letnem jubileju cesarja Franca Jožefa I. leta 1898., namerava ta dan obhajati svojo lOletnioo in ob enem proslaviti 601etni cesarski jubilej. Ker se pa letos po raznih krajih od nekdanjih, tamošnjih bojevnikov proslavlja tudi 301etnioa okupacije Bosne in Hercegovine, se hoče ob tej priliki tudi pri nas po inciativi načelnika naše požarne brambe, g. Fr. Košmelja, kateri se je kot častniški namestnik udeležil te okupacije, ter bil tam ranjen in odlikovan za hrabrost, povabiti vse še živeče takratne bojevnike iz okolice in Selške doline, da se med nekdanjimi tovariši v veseli družbi spominjajo težkih časov, ki so jih pred 30 leti doživeli v Bosni in Heroegovini.
Resnična beseda. Celjskim Nemcem in nemčurjem so povedali bridke a resnične mariborski Nemci. V predzadnji „Marb. Zeitung" jim očitajo, da je celjski nDeutsches Haus" Čisto odveč in da je uničil že tri hotele in sicer „Elefant", Stadt TVien" in „Weisser Oohs". Levite Šteje omenjeni list Celjanom zaradi njih kratkovidnosti, ker kopljejo z luksurijoznim hotelom „Deutsoh.es Haus", ki je stal 600.000 K, sami sebi narodno smrt. Kako grenke so te besede, a kako resnične!
Razveljavljena Jubilejna ustanova* Kakor je znano, je ustanovil vladni komisar za celjski okr. z as top dr. Breschar v sporazumu z občinami okraja jubilejno ustanovo za doslu-žene in zveste posle v znesku 30 000 kron. To ustanovo je namestnija z ozirom na razsodbo upravu, sodišča v celjski vodovodni zadevi razveljavila. Razveljavila je tudi sklep okr. komisarja darovati 1000 K za celjsko podružnico staj. društva za boj proti jetiki. Razveljavljene bodo najbrž tudi ostale podpore.
Šmartno pri Litiji, Jubilejna slavnost prostovoljnega gasilnega društva v Šmartnu pri Litiji v proslavo 60 letnega vladanja cesarja Franca Jožefa I. ki se vrši v nedeljo, dne 2. avgusta (pri neugodnem vremenu dne 9. avgusta) na vrtu gosp. Iv. Robavsa obeta, po vsebini nastopnega sporeda sodeč, svoj namen v popolni meri doseči, in čislanim udeležencem nekaj nenavadnega nuditi. Spored: 1.) Društvo se poda is gasilnega doma k slavnostni sv. maši, ki bo ob 8. uri zjutraj. 2.) Po sv. maši odhod društva in gostov z godbo načelu v bližnji Črni polok h g. Naoetu Zoretu, kjer bo zajtrk. 3.) Skupni obed na gostilniškem vrtu g. J. Robavsa. 4.) Ob 1 uri popoldne konoert (bres vstopnine), pri katerem sodeluje si. zagorska premogarska godba in domaČe pevsko društvo „Zvon11, isto-tam. 5.) Po koncertu Tombola s bogatimi dobitki. 6) Po tomboli srečo -lov, šaljiva pošta itd. 7.) Ples na posebno urejenem odru. 8) Umetelni ogenj. (Se izvrši po strokovnjaku prve vrste), čisti dohodek veselice se vpo-rabi sa plačilo novo naročene mehanične samostojno lestve. — Ž a blagohotne prosto voljne doneske in dobitka sa tombolo prosi vse prijatelje društva, ki naj se  pošljejo na načelitvo, in
k mnogobrojnomu obisku vljudno vsbi odbor.
Mezg ada- Pile se nam is celjske okolioe dne 30. julija t. L: V sredo 29. t m. se je na lesnem skladišču celjskega lesotržoa Teppeia v Sovodni srušila uta, pri čemer je bil tam navzoči posestnik Volovšek iz Lo-krovca pri Celju težko poškodovan. Oddali so ga deželni bolnišnici celjski.
BakO SO Smešijo! Iz Celja se nam poroča: Tersoheku, ki je storil nsglavni greh, da se ni dal od Nemcev povsem uničiti, naša „Deutsche , Waoht" očita vse mogoče, celo to mu predbaoiva, daje podpisal pogodbo, ki je bila pisana v jeziku, katerega on sam ne razume. Mili Bog! Tersohek vendar že desetletja biva med Slovenci ter ž njimi občuje dan na dan. Vrhu tega pa je rojen Slovenec. Njegova zibelka je tekla v marijagraški občini v laškem okraju na slovenskem Štajerskem! Njegovi žlahtniki niti nemški ne umejo. Tersohek je torej ravno tako pristno slovenskega pokolenja, kakor razni mu celjski pobratimi na „ič" in „ek". Bi bili raje molčali! Si taouisses..
Iz celjske OkOliCO se nam piše dne 31. julija t. 1.: V celjski „Domovini" z dne 29. t. m. nekdo slovenske starše v Celju in okolici poziva, naj v bodoče bojkotirajo deško okoliško šolo v Celju, češ, v te zdravju tolikanj škodljive prostore ni dalje pošiljati naše dece!" Pisec te notice je imel vsekakor namen, mero-dajne činitelje opozoriti z nova na škandalozne ubikaoije deške celjske okoliške šole ter je spodbuditi, da bi se zganili ter storili svoje v realizo-vanje tolikanj nujne stavbe novega šolskega poslopja. Skrajni čas je že, da se tozadevno jame resno nastopati ter kaj pozitivnega ukreniti! Tudi oče.
Vrtca družbe av. Cirila in Metoda v Hrastniku. Uspehi teh vrtcev naše družbe so tako lepi, da si ne moremo kaj, da bi sedaj ob sklepu o njih ne poročali. Namen, ki si ga stavi družba, doseza v Hrastniku v polni meri. 103 otrok je posečalo oba vrtca, vsi ti so rešeni potuj cen j a, vsi ti se vpišejo v slov. ljudske Šole. To so uspehi na narodnem polju, katere pa še daleko presegajo moralni uspehi, o katerih smo se imeli priliko prepričati dne 29. t. m. Ta dan so priredile vrtnarice, gospioe Mara Poglajen in Tonči Kuster razstavo del, ki so jim zgotovili med letom njih nežni gojenci. Starši in drugi, ki so si ogledali ta dela, se niso mogli pre-Čuditi res velikim uspehom. Neverjetno je, kar so se priučili otročiči. Začudenje in zadovoljnost staršev se je še mnogo povišalo, ko so videli predstavo, ki so jo igrali otroci. Njih lepo vedenje, njih razločno izgovar janje, njih navdušenje nas je ganilo do solz — kaj takega starši niso pri* čakovali. Načelnik kraj nega šolskega sveta g. Roš se je v lepih besedah zahvaljeval vrtnarioama za njun trud in opominjal starše, naj ne pozabijo nikdar svoje narodnosti. In tudi mi Čestitamo družbi na teh uspehih in čestitamo k tako vrlim učnim močem. Starši, prihodnje leto vpišite zopet svoje otroke v slovenske vrtce, naredite veselje sebi in otrokom!
Splošna organizacija zdravnikov na Kranjskem sklicuje na dan 6. avgusta ob 6. popoldne v Ljubljano hotel „Union" izredni občni zbor, na katerem poroča dr. Karel Nerad iz Ustja na eškem o materijalnih razmerah železniških zdravnikov v Avstriji. Da dobimo jasno sliko o sra motnem položaju, v katerem se nahajajo naši kolegi, nastavljeni pri avstrijskih železnicah, je naša dolžnost, da se shoda polnoštevilno udeležimo in s tem svojim kolegom pokažemo, da se zanimamo za njihove razmere in jih hočemo v morebitnem boju podpirati z vsemi močmi! Po tem poročilu bo dr. P. Defranoesohi govoril o sledečem vprašanju: „So li upravičene zahteve raznih sodišč, naj zdravniki v svojih ovadbah naznanjajo tudi kakovost poškodbe ?" Razne izpodrske, bolje rečeno: presege nekaterih okrajnih sodišč je treba energično zavrniti! Kolegi! Proč z malenkostmi, osebnimi prepiri, tudi politiko pustite v tem o žiru v nemar, mislite le na stanovsko čast, na sedanji, za naš stan nečastni položaj — in pridite vsi na shod!
Bomba v Oorioi le bila nevarna. Z Dunaja je došla analiza bombe, ki je bila namenjena Slovencem pri zadnji kolesarski dirki v Gorici. Analiza jo označuje kot jako nevarno, kajti užgala bi se prav na lahko s plamenom, udarcem ali celo le z drgnenjem. O zločincu ni ne duha ne sluha. „Corriere" molči o bombi še vedno.
Fftdraasberg in njegova rodbina. Eden bivših učiteljev tržaškega morilca Julij a p L Fodrans berga je sotrudniku našega lista o njem povedal nastopne podatke: Julij plem. Fodransberg je svoja otroška leta prebil v Ljubljani. Dovršil je štiri ras. H. mestne deške Šole ter potem vstopil v ljubljansko realko. Mati njegova
— izdajala se je sa uradniško vdovo
— stanovala je s svojimi otrooi, dve-
ma dečkoma 11 in 8 let in s 3 letno hčerko, proti konou sedemdesetih let na Tržaški oesti v mali hiši svojega brata, podobarj a D o 1 i n a r j a, jako pobožnega moža, ki se je nosil oblečen kakor duhovnik in je večino prostega Časa premolil v frančiškanski cerkvi. Mater, dobro ohranjeno, in čedno oblečeno žensko kakih 35 let, je bilo mnogo videti po ljubljanskih ulicah, kjer si je vedno v spremstvu svoje triletne hčerke iskala lahkoživih Častilcev iz boljših krogov. Da bi obrnila nase pozornost, je imela otroka vedno oblečenega v jako kričeče barve; lasje in obleka so bili vedno prepleteni z rdečimi in belimi trakovi. Tudi oba dečka sta nosila nenavadno obleko: visoke lakirane škornje, široke hlače, z usnjatim pasom prepa-sano suknjo in rusko čepico — prav kakor ruski mužik. Julij je bil izredno lep deček, imel je simpatičen obraz, velike izrazite oči in nosil je dolge do rame segajoče plavolase kodre. Učitelji so se kmalu prepričali, da je Julij jako nadarjen, a tudi jako pokvarjen deček. Govoril je nemški in slovenski kakor jezični doktor, a tudi lagal, kakor bi orehe stresal. Redu ni poznal nobenega: učil se je, kadar se mu je ljubilo, nalog ni prinašal in tudi sicer je napravil rad kakšno malo nerodnost. Zlasti je s součenoi vedno imel kakšno kupčijo s knjigami, znamkami itd. ter je rad koga osleparil. Za izgovor nikdar ni bil v zadregi. Ker ni mogel plačati ukovine, je iz I. ali II. realčnega razreda izostal. Potem se je potepal po ljubljanskih ulicah in neki večer so ga zalotili, ko je kradel pisma iz nabiralnika pri glavni trafiki na Mestnem trgu. Nekoliko let pozneje so ga prijeli zvečer v frančiškanski cerkvi, kjer je v spovednici skrit čakal, da bi mežnar cerkev zaprl in bi potem on mogel pričeti s tatvino. Njegov mlajši brat, ljudskošolski učenec, je med tem izginil iz Ljubljane. Sestrica Olga je vstopila v vnanjo uršulinsko šolo. Nekega lepega dne je sporočilo šolsko vodstvo o. kr. mestnemu šolskemu svetu, da učenka Olga p 1. Fodransberg najbrž ni še — krščena. Mestni šolski svet je začel stvar preiskavati. Mati je pri zaslišbi izpovedala, da je Olga rojena ta in ta dan na Dunaju, III. Roohusgasse. Več da se ne spomiDJa, ker je v otročji postelji hudo zbolela in več dni ležala nezavestna; natančneje da bi vedela povedati nje mož in nje brat, podobar Dolinar. Podobar Do-linar je rekel, da ne ve ničesar. Zdaj so iskali moža. A dognalo se je, da takrat, ko je bila Olga baje na Dunaju rojena, je Fodransberg že več let sedel kot kaznjenec v Gradiški! Tadi župni urad pri Sv. Roku na Dunaju je sporočil, da v ondotni knjigi Olga pl. Fodransberg ni vpisana. Natanko se ni dalo dognati niti kdaj in kje je Olga rojena, niti kako je z njenim krstom. Nekaj let pozneje je Fodransbergovka prišla v konflikt s kazenskim zakonom. Svojega brata podobarja Dolinarja je namreč spravila na goljufiv način ob vse premoženje. Prisodili so ji dve leti zapora, ki ga je prebila v Begunjah na Gorenjskem. Leta 1896 spomladi sem se v večji družbi vračal neki delavnik z izleta k Sv. Katarini. V Medvodah srečam dve elegantno oblečeni dami, v katerih na prvi pogled spoznam staro Fodransbergovko in njeno hčerko Olgo. Reči moram odkrito, da sem videl doslej malo tako lepih deklet, kakor je bila takrat Olga Fodrans-bergova. Istega mnenja so bili tudi moji spremljevalci, ki se niso mogli načuditi nje lepoti. Še bolj pa so se Čudili moji povesti o njeni materi in njenem kistu. — Po listih se je pisalo, da je morilec Fodransberg član ljubljanske vrste rodbine pl. Fodransbergov. Kakor pa je raztJdno in dokazano iz listini to
ni resnično* Kranjska vrsta rodbine pl. Fodransbergov ima tri veje; veja, ki je v Ljubljani, in kateri pripadajo edino Še zdravnik dr. Konstantin vit. pl. Fiidransberg ter njegove sestre Gabrijela, Helena in Izabela, sega do 1. 1783 nazaj. V Trstu aretirani Fo dransberg ni n i k a k član te vrste. — Morilec Fbdran je Še isto tako trdovraten, kot je bil prvo uro. Vdovi Celice vi je poslal dolgo pismo iz ječe in ji zagotavlja, da kadar bo spuščen na svobodo, bosta skupaj živela dolgo vrsto let in skupno odgajala njegove in njene otroke. Seveda hoče Fbdran s tem pismom vplivati na sodnike, da bi mislili, da je res nedolžen, a njegova zvijačnost ga ne bo rešila vešal. Kakor se govori, je Fodran zdaj tudi na sumu, da je napadel svoj čas denarnega pismonošo Velik o nj o v Trstu.
V pojasnilo- Konstatiram, d» dotičnik, ki me je Škofji Loki prijel sa suknič, ne pa sa vrat, kakor je „Slovenec" poročal, ni bil telovadec v kroju, da tedaj kvalifikacija capin nikp or ne sadeva pravih ali resnih tel     doev. Ante Pintar.
»evsko društvo tflaveo" ua lv lojni razstavi v Pragi. Med
(Dalje v prilogi.)
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" it 177, to L avgusta 1903.
pevskim zborom „Slavoau vlada največje zanimanje za ta izlet v zlato Prago. Priglasilo se je dosedaj že 43 c*anov pevcev, ki prihajajo z veliko vnemo k pevskim vajam za razne nastope v Pragi. Z vso ljubeznivo bosta odbora „Zveze čeških slovanskih pevskih društev" in .Slovenskega klubau oskrbela, da bo bivanje „Slavoevu v Pragi kar naj-pritetnejše, ter imata v svrho določitve programa za čas njih bivanja v Pragi danes zvečer skupno od« borovo sejo. Ravnotako je odbor razstave prijazno prepustil krasno in okusno koncertno dvorano pa razstavi v svrho prireditve dveh koncertov; vse bo t orel peskrbljeno in bodo torej slovenski pevci kar najljubeznivejše sprejeti. Kakor znano, ostane nSlavec" dne 15, 16. in 17. avgusta v Pragi, a odhod iz Ljubljane je dne 13. avgusta zvečer in opozarjamo vse one, ki se žele „Slavcu" pridružiti, naj to Jimpreje store. Pevski zbor „Slavoa" poseti med drugim tudi Jan Legov grob, kamor položi v znak spoštovanja do velikega pokojnika veneo in zapoje nagrobnico. Natančen spored celega izleta priobčimo prihodnjič.
Kot ustanavnik k pevskemu društvu »Slavec" je pristopil gosp. Josip Preveč, o. kr. sod. pristav v Kranjski gori. Živel!
I. zlet gorenjskih sokolskih društev dne 15. avgusta t. 1. v
Kranju    1) Sprejem došlih društev pri jutranjih in dopoldanskih vlakih. 2.) Ob 6V2- zj- vež banje ledovnili vaj. 3   Ob  7. uri tekmovalna telovadba, li.) Ob 8luri skušnji za popoldanski nastop. 5) Ob 11. uri sprevod in pozdrav Sokolov pred mestno hišo. K) Ob 12. uri skupna kosila.  7.) Ob \%{[2- nri popoldne javna telovadba: a nastop ženskih oddelkov:  vaje z I obroči; b) nastop deškega naraščaja: I vaje s palicami v dvojici; c) nastop I članstva:  1) proste vaje, 2) orodna I telovadba; d) nastop gostov in vzor-Inih. vrst.  8.) Ob 6. uri ljudska vese-llica v „Zvezdi". Vstopnina k tekmo-I valni telovadbi in skušnjam 20 v. — I Vstopnine k javni telovadbi: sedež Ina glavni tribuni 3 K, sedež na stran-Iskih tribunah 2 K, stojišče 1 K, di-Ijaki in otroci plačajo na stojiščih po-llovico.   Vstopnina k ljudski veselici 120 v, za dijake in otroke 10 v. Pri hkesnjah, sprevodu, obedu, javni telo-I vadbi in ljudski veselioi svira celjska I „Narodna godba".   Bratje Sokoli in [prijatelji Sokolstva, prihitite dne 15. [avgusta vsi v Kranj na prvi praznik I gorenjskih Sokolov. Na z dar !
Gorenjska sok. društva. Za kratek čas. Številka 5 igra v javnosti Ljubljane večjo vlogo, kar dokaže sledeče: Začnimo z Gradom. Na Gradu je 5 stolpičev, 5 potov pelje na Grad: Skozi Dijaške ulice, Reber, pri Sv. Florjanu, pri Orlu in Na stolbi; 5 javnih mostov pelje Čez [Ljubljanico: St. Jakobski, Radeckega, iFranČiškanski, Franc Jožefov in Sv. [Petra most; 5 župnijskih cerkev ima [Ljubljana in to: Stolno, St. petrsko, [Frančiškansko, Trnovsko in Št. jakob-Isko; 5 posvetnih spomenikov je v [mestu: Prešernov, Vodnikov, Valvasorjev, Radeckega in cesarja Franca [spomenik pri Zidanem mostu; 5 glav-[nih oest pelje iz Ljubljane: Dunajska, |&orenjska, Tržaška, Karlovska in Za-[lovska; 5 velikih vojašnic je: dve I domobranski, št. petrska, Fran. Jožefa lin topniČarska; 5 potov pelje v Tivoli: |&ozi Erjavčeve in Nunske ulice, Fr. "Jožefovo cesto, Kolizejske ulice in cesto ; 5 kilometrov 5 obokov ima vhod J na magistrat in 5 oglov ima na njem stolp.
Slovensko društvo »Zvezda11
U Dunaju priredi v nedeljo, dne B avgusta popoldanski izlet v Ober St. Veit. Ob 4. popoldne sestanek v restavraciji „Einsiedelei". Odhod z Dunaja poljuben.
I, Teolvadno društvo „Sokol1 v l»kof]i Loki priredi dne 2. avgusta [javno telovadbo v Železnikih. Da se |vrii ta prireditev v Železnikih, je httok ta, ker se je pred tedni isto-I tam. ustanovil pripravljalni odbor IsŽelezniškega Sokola", kojemu hoče I bratsko društvo dati nekoliko v spodbude. Prijatelji 3okolstva naj ta dan rjačijo naše vrste ter nas podpirajo y našem stremljenju.
I   Štiri prste jo odrezala oirku-
r&rna žaga 211etnemu mehaniku r osip u Kapusu na državni [železnici v Trstu.
I   V korist blejskim pogorelcem.
[Opozarjamo   na   vrtno   veselico in |Wcert, ki bo jutri teden, dne 9. av-|&U8ta na vrtu in v areni „Narodnoga [doma".   Skrbljeno je za vsestransko labavo pa tudi umetniškega užitka I** bode manjkalo. Pripominja se, da [J6 posebna  vabila   po   poŠti ne P o do razpošiljala, da se prihranijo stroški in da se čim večji done-8ek more  nakloniti   bednim pogp-Noem. < I   Informacija o bančni tvrt • I   t JN tovar« v Nju-Yorku I   V r^jubljafitr-v 8 podružnicama U I    m Petru Las Cikagu, ki   se peca-I    specerrjah, n pošilja denar avstrij-
i ----■ — -----j
Marije Terezije
je okoli mesta;
skih izselnikov v Ameriki na njih svojoe v domovini tako, da v Ameriki vplačane zneske izplačuje, oziroma nakazuje po domačih bankah v Avstriji, se je otvoril konkurs. Imenovana tvrdka je že pred nekaj časa prišla v plačilne stiske tako, da je bilo že mnogo reklamacij, ker se niso izplačevali v Ameriki vplačani novoi. Eventualne zglasitve konkurz-nih upnikov, ki jih je vp o slati o. kr. generalnemu konzulatu v Nju-Yorku, morajo biti od konkurznih upnikov lastnoročno podpisane ter legalizirane od konzularnega zastopstva ameriških Združenih držav.
Na šolah družbe av. Cirila In
Metoda se razpisujeta dve učiteljski mesti v Trstu s plačo, kakršna j e pri družbi običajna. Zahteva se postavna kvalifikacija. Prednost imajo moške učiteljske moči. Službo je nastopiti pričetkom prihodnjega šolskega leta 1908/1909. Tozadevne s potrebnimi svedočili opremljene prošnje naj se pošljejo vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda do 16. avgusta t. 1.
Za inpana v Gorici je res izvoljen Juri Bombi g.
Utonila Sta v ŠSavnioi fanta Fr. Stranj še k iz Jamne in M. Korošak iz Berkovc. Bila sta velika prijatelja Špirita.
Celjski vodovod bo do 1. okt. že gotov. Do Gaberja so sedaj že vsa dela razen malih izjem dogotovljena. Prihodnje tedne bodo polagali cevi po mestu.
Pet novih podružnic „Scnul-verelna11 se je ustanovilo pretekli teden na Zgornjem Štajerskem z več ko 500 člani.
Konjerejska zadruga v Lescah se je ustanovila in je v naprednih rokah.
Pssjl kontumac je razglašen nad občinami Bučka, Cerklje, Krško, Raka in Studenec v političnem okraju krškem.
Hišno lekarno bo imel okrožni zdravnik dr. Pavel Indra v Planini vsled dovoljenja deželne vlade.
Potrjena sprememba pravil.
JustiČno ministrstvo je potrdilo spre-membo pravil „Ljubljanske kreditne banke".
Nagrada. Blaž Kovač vPalč-jem pri Postojni je dobil 20 K od dež. vlade nagrade, ker je rešil nekega človeka, da ni utonil.
Velikanski kinematograf „The
Royal Wonder Bio" ima danes, jutri in v ponedeljek nov vsestransko zanimiv program, iz katerega je posneti sledeče točke: Indija. Izlet na otoka Borneo in Java. Damska roko-borba. Arabski čarovnik. John Stone, u metalni kolesar. Veseli potepuhi. Življenja boj. Vendetta, krvna osveta sicilijanska. 20.000 milj pod morjem. Cesarjev jubilejni sprevod. Predstava je vselej točno ob polu 9. zvečer, jutri popoldne pa tudi ob 4. popoldne.
„Društvena godba ljubljanska11 koncertuje jutri v nedeljo, dne 2. avgusta pod osebnim vodstvom g. kapelnika V. Talicha v „Švicariji" od pol 6. do pol 10. zvečer. Vstop prost. — Jutri dopoldne priredi godba od 10. do 12. zajtrko-valni koncer na vrtu hotela „Ilirija". Vstop prost.
„Društvena godba ljubljanska11 koncertuje danes zvečer v hotelu „Južni k o 1 od v o r" (A. Seidl). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Tatvine. Natakarici Antoniji Hribškovi je bila v gostilni na Marije Terezije cesti št. 16 ukradena moška ura z verižico, vredna 24 K in za 1 K svalčič. Tat je prišel v gostilno skozi okno. — Natakarici Matildi Pušnikovi so bili v Kolodvorskih ulicah št. 43 ukradeni 12 K vredni črni čevlji na zadrgo. — Tudi krojačevi ženi Tereziji Bengalijevi so iz stanovanja na Karlovski cesti št. 30 izginili čevlji, mizarju M. P. pa je neka sraka iz žepa izmaknila 3 K denarja. Pri instalaciji plinove razsvetljave je bilo v Škof jih ulicah ukradenega za 6 K svinca. Uzmoviči so razen enega v vseh slučajih znani, odnosno so bili zasačeni in flagranti.
Budalo. Ko je snoči dospel na kolodvor poštni vlak, se je neki poljski delavec hotel nekoliko ohladiti ter je zlezel pod vlak, se tam akomo-diral in molel svoje dolge noge izpod njega. Bistro železničar j evo oko ga je naglo opazilo in tako si je moralo budalo iti iskat prostora v svrho od-počitka drugam. Ko bi ga ne bili opazili, bi možic čez 1 uro, ko je odšel vlak dalje, gotovo moral iskati svoje krače po kolodvoru.
Nesreča. Včeraj popoldne je neki hlapec po neprevidnosti povozil pri Sv. Jakoba mostu 721etno vdovo Katarino Furlanovo. Ženska k sreči ni zadobila vidnih poškodb.
Delavsko gibanje. Včeraj se je pripeljalo iz Amerike skozi Trst in Ljubljano s posebnim vlakom 600 Ogrov in Poljakov.
Izgubljeno in najdeno. Zasebni-ca Terezija Podržajeva je izgubila črn dežnik. — Gospa Marija Špliha-lova je izgubila denarnico s srednjo
vsoto denarja, katero je našla zaseb-nica Katarina Erženova in jo oddala pri magistratu. — Elza Rabitscheva je našla v Latermanovem drevoredu škarje. Lastnik jih dobi nazaj pri upravitelju g. Rabitschu v justični palači.
Drobne novice.
— Požari. V Kapolczi na Ogrskem je zgorelo 173 hiš. Ponesrečili ste dve osebi. V Alzo - Domonji je požar uničil 63 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji.
— Kolera na Ruskem. V Astra-hanu je zbolelo na koleri 17 oseb, izmed katerih jih je umrlo 13. V Ca-ricinu se je prigodilo 30 slučajev kolere. 16 bolnikov je umrlo.
— S pasivno resisteneo nameravajo meseca oktobra pričeti uradniki in uslužbenci Severne železnice.
Razne stvari.
* Papeževa belo - rumena zastava. Letos je minolo sto let, odkar je bila za papeževo kokardo vzeta bela in rumena barva. V spomin tega dogodka je papežev tajni komornik markiz Mac Swiney izdal teh dni brošuro, v kateri pripoveduje zgodovino papeževe zastave. Iz avtentičnih virov dokazuje Mac Swiney, da je bil Pij VII. leta 1808. prisiljen mesto prejšnje rumeno-rdeče papeževe zastave odrediti belo-rumeno. Ko je francoski general Miollis uvrstil papeževe čete v francosko vojsko, so morale te svojo uniformo in rumeno-rdečo kokardo odložiti vkljub temu. da je papež Pij VII. proti temu energično protestiral. Da se bo ostanek čet, ki je papežu še preostal, razlikoval od onih, ki so bile uvrščene v francosko vojsko, je odredil papež, da imajo plemska in švicarska garda in finančni uradniki nositi belo-rumeno kokardo. A sedaj je general Miollis zapovedal, da naj tudi one čete, ki so bile uvrščene v francosko vojsko, nosijo belo-rumeno kokardo. To je dovelo do diplomatične-ga spora med kardinalom, državnim tajnikom in francoskim diploinatič-nim zastopnikom Lefreborejem. Nato je cesar Napoleon v dnevnem povelju na italijansko vojsko izjavil, da je belo-rumena zastava znak francoskih sovražnikov in je prepovedal deliti med vojake take kokarde, a one ki so bile že razdeljene, je dal uničiti. Papež je tudi proti temu protestiral, vzlic temu so pa vse papeževe čete, ki so se nahajale v pokrajinskih mestih cerkvene države, dobile novo takozvano cisalpinsko kokardo. Potem so zopet papeževe čete, zlasti plemska in švicarska garda, vedno nosile belo-rumeno kokardo, in nosijo jo še dandanes.
* Najkrajši odgovor.  Ko je bil
general Grant izbran za predsednika Amerike, je potoval po državi in prišel tudi h guvernerju Burusidu v Providenei. Njemu na čast so priredili serenado. Buruside je odprl okno, Grant pa je pristopil in se globoko priklonil. Ljudstvo je hotelo slišati govor, a Grant je z glavo odkimal, da ne bo govoril. Tedaj je iz množice nekdo zaklical: »Samo par besedi, predsednik!« Želja mu je bila takoj izpolnjena. Grant je zaklical: »Ne, gospod« in med burnim odobravanjem občinstva se je odmaknil od okna.
* Lov na zmaje na Japonskem.
Čuden dokaz praznoverja pri japonskem narodu nudi sledeči dogodek. Več tisoč kmetov se je sešlo v provinciji Sezbu, da ujamejo silnega zmaja, ki je obstojal v njih domišljiji. Kot so zatrjevale priče, je zver prebivala v močvirjih Ikede, kamor si noben človek ni upal stopiti. Nanosili so najprej mnogo riža in denarja na kup, da pride ponj grdoba in da jo potem zgrabijo. 23. februarja je bilo strašno neurje in od takrat govori o zmaju vsak. Nekateri so celo trdili, da so videli zmaja, kako se je vil iz močvirja pod oblake. Tisto noč se je nekemu prorokovalcu sanjalo, da je prišel k njemu zmaj v svetli obleki in mu povedal, da gre iz močvirja v raj. Da zaznamuje mesto, kjer je prebil svoje zemeljsko življenje, dal je onemu močvirju posebno zdravilno moč za vse bolezni. Ta vest se je brzo razširila in kmalu je od vseh strani prišlo na tisoče ljudi, iskat leka v svetem močvirju. Ve-dež pa ni pozabil postaviti pri vhodu k močvirju majhno utico, kjer je dannadan pobiral denar majhen in velik. V tem je počil glas — nihče ni vedel od kod — da se je zmaj vrnil in zdaj je število božjepotnikov silno narastlo. Pripomniti je, da je tisti vedež lastnik dotičnega močvirnatega zemljišča, zato je umljivo, da se mu je tako lepo sanjalo. Ta vedež bi tudi na Kranjskem napravil dobro kupčijo, škoda, da ni znan njegov naslov.
* Pretkan lopov. V Parizu je srečal elegantno oblečen gospod d v« lOIetna dečka ter ju vprašal, ali zaa-
1 1
ta dobro teči. Ko sta mu dečka to potrdila, pokaže jima svetlo krono ter jima reče, da jo dobi tisti, ki prvi priteče na konec dolge ulice. Na povelje sta dečka stekla, v tistem tre-notku pa je gospod pritisnil na okna zlatarje ve izložbe, pograbil v naglici najdragocenejše zlatnine ter izginil v sosedno hišo. Zlatar in njegovi pomočniki so pritekli na ulico ter zagledali bežati oba dečka. Prepričani so bili, da sta ta dva tatova ter se spustili za njima. Med tem jo je tat srečno popihal.
* Izsušenje jezera. V kratkem prično z izsuševanjeni Zviderskega jezera na Nizozemskem. To delo se smatra kot eno največjih in iutere-santnejših tehniških problemov sedanjosti. Uspeh tega ogromnega dela, za katero je določeno 33 let, bo približno nastopen: Z izsuševanjeni se pridobi skupno 211.830 hektarjev zemlje. V resnici plodne zemlje bo okolu 195.000 hektarjev. To je več, nego imajo prostora pokrajine Dren-te, Utrecht in Zeland. Izsušeno jezero bo tvorilo dvanajsto pokrajino nizozemskega kraljestva. Za kolonizacijo te novopridobljene zemlje se računa 200.000 prebivalcev, ki se po-razdele v vasi. Preko velikega, dovolj širokega nasipa se zgradi ob cesti dvojna železniška proga, ki bo vezala ne le mesto Amsterdam s severno Holandsko in Frizijo, marveč bo tudi velike važnosti kot brza in dobra zveza holandskih mest z nemškimi trgovinskimi mesti Bremenom in Hamburgom.
* Poljubi na prodaj. »Glas Naroda« piše: Lepa prilika vsem moškim, mladim prebivalcem mesta New-York se nudi te dni, da pridejo poceni do poljuba lepe deklice. Večkrat se je že bralo, oziroma smo mi poročali, da stanejo poljubi, kakor določi sodnik, po 100 dolarjev ali še več. Tu se pa dobe popolnoma za malo ceno. Miss Eva Francis, krasna deklica v našem mestu, ki še ni bila nikdar polj ubij ena — kakor sama zatrjuje — je sklenila pomagati zavodu za hrome otroke v New-Yorku, ki se nahajajo v denarnih slabih razmerah. Ker pa svojega premoženja nima toliko, da bi izdatno pomagala, je sklenila prodajati poljube. Oni, ki hočejo uporabiti to priliko, naj se hitro oglasijo, ker sicer se zna Miss Eva Francis radi morebitnega prevelikega navala premisliti in nadalj-ne poljube opustiti. Navedeno poda-jemo ceno poljubov za razne ljudi: Dečki izpod 19 let plačajo 15 cent. Mladeniči med 19. in 25. leti 25 c. Učenci gimnazij in višjih šol 80 c. Možje med 25. in 40. letom 1 dolar. Stari možje 1 dolar 35 c. Ravnatelji gledališč 2 dolarja. Agent je gledališč 2 dolarja 50 e. Milijonarji 95 c. Igralci niso pripuščeni. Otroci 10 e. Politikom ni treba ničesar plačati. Kakor je raz videt i iz cen, imajo milijonarji precej znižane cene, najbrž, da se jih temveč oglasi.
* Čudna strela. V Neapolju je udarila strela med silno nevihto na San Fernandovem trgu v fijakerske-ga konja, ki je ravno peljal svoj voz. Oni, ki se je peljal, je stopil iz voza h konju. A tudi on se je zgrudil zadet od strele. Voznik se ni mogel ganiti na svojem sedežu. Prihiteli ognjegasci so rešili kočijaža z vso previdnostjo. Dogodek še ni razjasnjen. Sodi se, da se gre za nenavadno razvitje podzemeljske in atmosferi-čne elektrike.
* Banka »Božje previdnosti«! »Slobodna Riječ« piše: »Danes je v šegi varčnost. Vsak človek si želi, da si zagotovi prihranek za stare dnove in kdo si ne bi želel, da si z malimi prihranki zagotovi večno veselje v nebesih! Radi tega se je sešla v onih dnevih v Rimu skupščina ter ustanovila »banko božje previdnosti za večno življenje in uživanje raja«. Član te banke more postati vsak, kdor vplača »Petrov novčič«, kupuje škapulirje, sv. vodo in take reči. No, to so stare stvari, ki so vsakemu znane. Ali interesantna je »nadnaravna stran« te banke. Treba je vedeti, da ima ta banka dve ravnateljstvi: po-zemeljsko in nebeško. Tu hočemo povedati, kako se je sestavil nadnaravni, nebeški odbor one stranke. Vrhovni solastnik »banke božje previdnosti« je sam naš premilostljivi gospod Bog. Ravnatelj Jezus Kristus. Generalna blagajničarka: Predraga naša mati devica Marija. Čuvar: Sv. Jožef. Uradniki: Sv. Anton, sv. Rok, sv. Ivan, sv. Peter in sv. Izidor Agenti: Arhangel Gabrijel, Arhan-gel Mihael in vsi drugi angelji čuvarji. Banka ima na celi zemeljski obli svoje podružnice in se vsi pravoverni kristjani opozarjajo, da vlagajo svoje naravne denarje v nadnaravno blagajno. Gospod bog garantira s celim vesoljnim svetom, da »banka božje previdnosti« ne more falirati. To smo posneli po klerikalnem listu: »Bolletino della chiesa pa-/Kjhiale di Bosconero«. To je vrhu-
i nec duhovskega kšefta.« — Mi pripominjamo k tej vesti, da dr. Šu-steršičeva »Ljudska posojilnica« v Ljubljani tej banki nič ne posodi.
I* Angeli v srednjem veku. Angeli so imeli v srednjem veku nad ljudmi velik vpliv. Vodili, čuvali so duše pred hudičevimi napadi, kadar je bilo pa potrebno, so pa vzeli v roke javne posle. Pogosto »o se pred odločilnimi boji videle na nebu goste čete angelov, a nada, da imajo zaveznike, je podpirala bojevnike; pogosto so pa angeli odvrnili zločince, , da niso napadli oseb, cerkva in mest. V težkih časih so pomagali ogrsko-hrvaškemu kralju sv. Štefanu ter češkemu kralju sv. Vaclavu. Oton I. je čutil, da ga vodi sv. Mihael, ki jo istotako pomagal Henriku IV. v borbi proti Saksom. Matilda Kanoska je verovala, da je navdahnjena od samega arhangela. Tudi Friderik Rde-čebradec je govoril, da je v bitkah, ki jih je on vodil, bilo božje posredovanje. Celo ekskomunicirani Friderik II., o katerem je Albert Veliki dejal: »Diabolus narem Ecclesiae mirabiliter infestat et impugnat«, je pripoznal, da so angeli posredovali v najvažnejših trenutkih njegovega življenja.
Književnost in umetnost.
— »Ljubljanski Zvon«. Vsebina avgustovega zvezka: 1. Vladimir Levstik: Moj Bog. 2. V 1 a d k o Kure t: V gaju. 3. V o j e s 1 a v Mole: Posoda življenja. 4. Milan P u g e 1 j : Sveti Izidor. 5. Milan P u g e 1 j: Jesen: 6. Dr. J o s. T o -minšek: Slavna in bedna Italija.
7. Milan Pugelj: Med gorami.
8. Pavel Golob:  Sicilski kitici.
9. D r. I v o S o r 1 i: Nevesta. 10. V o-je slav Mole: Smeh. 11. Pod-limbarski: Iz starih zapiskov. 12. Milan Pugelj: Anka. 13. Janko K. S.: Plameneče srce. 14. Fran Strnad: Sodoma. 15. Književne novosti. Dr. Jos. Tominšek: Ferd. Seidl: Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lioa Dr. Iv. Merhar: Zabavna knjižnici« Slovenske Matice« XIX. (1907.) Dr. L.: Anton Breznik: Besedni red v govoru. — Znanstvena knjižnica »Omladine«. — Vekoslav Kukovec: Uvod v narodno gospodarstvo. — Sil vi j a Str. Kranj če viča najnovejša pesniška dela. — Šolska iz-vestja za leto 1907./8. 16. U p o d a b-ljajoča umetnost. Umetniški paviljon v Ljubljani. 17. Med revijami. Dr. Jos. Tominšek: »Sa-vremenik«. 18. Splošni p r e -g le d. Sedemdesetletnica dvornega svetnika prof. dr. Vatroslava Jagi-ča. — Oilkritje nagrobnika in spominske plošče Simonu Gregorčiču. — Trubarjev spomenik. — Shod slovanskih časnikarjev. — Slovanski kongres v Pragi.
— »Slovenski Sokol« ima v številki 7. tole vsebino: 1. K zletu notranjski sokolski zlet. 3. Občni zbor tranjski sokoslski zlet. 3. Občni zbor Slovenske sokolske zveze. 4. Raznoterosti. 5. Književnost.
— Pesmarica »Glasbene Matice«. Da se ustreže mnogobrojnim povpraševanjem in naročilom, dala je »Glasbena Matica« zopet ponatisniti svojo »P e s m a r i c o«, ki jo je svoj riis uredil Josip Č e r i n. Dobiva se pri »Glasbeni Matici« v Ljubljani in pri knjigotržcih. Cena vezani knjigi 3 K, s poštnino 20 v več. — Ponatisniti so se dali tudi posamezni glasovi H u b a d o v i h »Narodnih pesmi«, ki so bili že pošli, a se od mnogih strani naročali.
Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigar* ni« na Jurčičevem trgu št. S.
Izpred sodiffo.
Kazenske obravnave pred deželnim
sodiščem.
Tat vinskih trt. Posestnik Janez U r š i č na Slapu je poruval v nočne in Času meseca marca in aprila, in sicer Alojziju Ferjančiču 50, Jožefu Trešlju 80 in Naeetu Bizjaku 27 vinskih trt, katere je potem v svoj vinograd usadil. Sodišče ga je obsodilo na 4 mesece težke ječe.
Dva bakrena kotla je ukradel piskrovez Vincenc Adamič iz Le-sovnika na Ogrskem doma, in sicer enega Jožefi Kobal in drugega Antonu Petriču na Planini. Ukradene kotle je prodal nekemu trgovcu v Ajdovščini. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
Telefonska in brzojavno poročila.
Mobilizacija Srbije in Bolgarske. Petrograd, 1. avgusta. Dopisnik »Birževili Vjedomosti« brzoj avl j a. iz Sofije, da je   izvedel iz najzanesljivejšega vira, da sta Srbija   in Bolgarska vzpričo   dogodkov   na Turškem sklenili /splošno mobilizacijo. Kongres slovanskih časnikarjev v Ljubljani. Praga,   1.   avgusta. Kongresa slovanskih časnikarjev v Ljubljani, ki bo 8. iu 9. septembra,  se udeleži
ms
tuđi profesor A. Borsenko iz Odese, ki je ponudil 100.000 rubljev v svrho prirejanja vseslovanskih shodov v Rusiji. Borsenko bo na shodu razvil svoj slovanski program.
Belgrad, 1. avgusta. Načelnik kraljevskega srbskega tiskovnega urada Iv. Ivanić se osebno udeleži kongresa slovanskih časnikarjev. I. Ivanić je izdelal nadroben načrt o ustanovitvi slovanskega korespon-dečnega urada in bo ta načrt utemeljeval na shodu.
Petrograd, 1. avgusta. Uredništva vseh večjih tukajšnjih in moskovskih listov so sklenila, da odpošljejo svoje zastopnike na kongres slovanskih časnikarjev v Ljubljano.
Praga, 1. avgusta. Na slovanskem čansikarskem kongresu v Ljubljani se bo razpravljalo med drugim tudi o spremembi pravil »Zveze slovanskih časnikarjev«. Pravila se predrugačijo tako, da bo mogoč pristop k društvu tudi izven-avstrijskim slovanskim časnikarjem.
Čestitke poslanikov.
Carigrad, 1. avgusta. Turški listi priobčujejo oficialno vest, da je po včerajšnjem selamliku diplomatski kor v skupni avdijenci čestital sultanu na uvedbi ustave. Pri tej avdijenci pa niso bili navzoči ruski veleposlanik in zastopniki balkanskih držav. ^ »Ljubim svoje ljudstvo, izdajalci so me prevarili!«
Carigrad, 1. avgusta. Listi poročajo, da je bil sultan Abdul Hamid vsled spontanih ovacij, ki mu jih je priredilo ljudstvo, globoko ginjen in da se je po selamliku napram svoji okolici tako-le izrazil: »Jaz ljubim svoje ljudstvo in sem prišel do prepričanja, da so me izdajalci varali. Ker vem, da mi je narod zvest, bom odslej vladal skupno z narodom.« Mladoturki in reformne komisije.
Solun, 1. avgusta. Iz verodostojnega vira poročajo, da Mladoturki ne bodo nastopili z zahtevo, naj se reformne komisije odpokličejo, ker so prepričani, da bodo velesile same storile ta korak, čini se prepričajo, da so te komisije v bodoče v Makedoniji docela nepotrebne. Odgovor predsednika dume Homja-kova.
Praga, 1. avgusta. Predsednik gosudarstvene dume Homjakov je poslal na adreso predsedstva praške slovanske konference to-le brzojavno zahvalo: Brzojavko sem šele danes prejel. Zahvaljujem se izkreno za poslano brzojavko in upam, da bodo na konferenci započeta dela rodila dober sad in najpopolnejši uspeh. Splošen štrajk na Francoskem.
Pariz, 1. avgusta. Centralni odbor francoskega delavstva je proglasil splošen štrajk, ki bo trajal 24 ur. Tvornica pogorela.
Brno, 1. avgusta. Tovarna v Pa-tenavi je pogorela. Škode je nad 1 milijon kron.
Rop.
Budimpešta, 1. avgusta. Pri Godollo je več maskiranih oseb napadlo uradnika električne železnice, in ga oropalo. Uradnik je imel pri sebi 37.000 kron.   Mož je smrtnone-
varno ranjen.
K umoru pevke Fabri. Trst 1- avgusta. Danes dopoldne je bila v Fodran ovem stanovanju sodna komisija, da iznova preiSče, da-li bi se ne dalo najti novih dokazov za Fodranovo krivdo. Na dvorišču niso našli ničesar obtežilnega. V sprejemni 3obi pa se je komisiji ob pol 10 uri dopoldne posrečilo najti v skrivališču dragooenosti v vrednosti približno 2000 kron. Med temi je bilo 5 prstanov, par uhanov, verižica in 200 kron v gotovini. Bilo je tudi 5 angleških zlatov, 5 francoskih in 10 švicarskih. Kolikor se je dosedaj moglo dognati, je popolnoma izključeno, da bi bil Fodran morilec treh izvoščekov, zlasti pa je izključeno, da bi bil morilec kočijaža Vidava na Opčini, ker je dokazano, da je Fodran v kritičnem času ves dan delal z Gottin-gerjem na vrtu.
jeclja, 6. septembra
ljubljanski grad
v bengaličnem o&nlu.
Srednjeveška
viteška borba
na Gradu.
mestnih muzlkantou raz stolp UubljansReSD trudu.
Poslano.*
»Slovencu« v odgovor.
»Slovenec« me napada v enomer od ponedeljka naprej in mi podtika vse mogoče slabe lastnosti. Nekatere »Slovenceve« trditve je sicer že poročevalec »Slov. Naroda« v »Narodovi« številki od srede postavil na laž. Z ozirom na četrtkovo številko »Slovenca« pa vendar ne morem molčati. Vse, kar »Slovenec« poroča pod zaglavjem »sprevodnik pijan«, je zlobna laž in nima drugega namena, kakor škodovati moji službi. Dodatno k poročilu »Slov. Naroda« od srede, v kolikor se zadeva nanaša na mojo osebo, pristavljam še sledeče:
Jaz sem na progi stoječ opozoril one potnike in potnice, ki so skozi okno voza vpili na progi pred Škofjeloško postajo »liberalna smrt«, naj ne izzivajo, da ne bo škandala. Gosp. Štefe mi je skozi okno rekel, da naj grem onim naprej, ki vpijejo »Čuki«, povedat, da naj ne izzivajo. Jaz rati vozne listke, nahrulil me je g. sem mu odgovoril, da nimam spredaj nič opraviti, ker niso moji vozovi. Ko sem potem prišel v voz kontroli-Štefe, češ, »Vi nimate nič tukaj govoriti, Vi imate tiho biti in le karte preščipati, mi bomo pa še vpili, kolikor bomo hoteli, jaz bom pa Vam že pokazal, da ne bodete več vozili«. Na to je vsa njegova družba, med katero sem ravno stal, izzivajoče nieifi v obraz na ves glas ponavljaje kričala, kakor na komando, »liberalna smrt«, na kar sem se kolikor mogoče hitro odstranil, med potjo pa v svoji razburjenosti rekel, da že 15 let služim,.pa s takimi ljudmi še nisem imel opraviti. Grda laž je, da sem jaz iz vlaka padel in da sem opraskan. Ako bi prvo bilo res, bi se menda ne bil mogel sočasno z g. Štefetom, ki tudi ni z vlaka padel, da si je res bil možno vinjen, kar je celo njegova gospa soproga sama priznala, pripeljati v Ljubljano. Da je pa slednja trditev neresnična, prepričati se zamore pri meni osebno vsakdo, ki hoče resnico zvedeti, — povabim pa g. Štefeta — ker sem za ogled na razpolago.
Podla laž je tudi, da sejn o telovadcih k. s. z. le količkaj po Ljubljani govoril, najmanje pa po gostilnah, da so me ti telovadci dejansko napadli in da so šipo v železniškem vozu ubili.
Meni še danes ni znano, da bi se sploh kakšna šipa ubila bila in torej na tako govorico priti nisem mogel. V gostilni sem bil ves ta teden le enkrat in sicer v sredo zvečer pri »Novem Svetu«.
Kakor iz vsega sledi, ima »Slovenec«, ali pa njegov lažnjivi poročevalec, podli namen moji službi škodovati, dasi ne vem, s čem sem se mu zameril, ker do sedaj v politiko ali strankarstvo nisem segal. Toliko v pojasnilo.
Ivan Hudnik,
sprevodnik drž. železnice.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Poslano.*
Po mestu se širijo govorice, da mislim opustiti svojo obrt, da tudi ne živim kakor bi morala kot zakonska žena in vdova. Ker se pa ne zavedam nikake krivde in trpim na ugledu, svoji časti in obrtu, bodem vsakega, ki bode kaj takega govoril, sodnijskim potom poiskala. Nadalje upam, da bodem obrt tudi naprej tako vodila kot moj pokojni soprog, ter se z največjim spoštovanjem priporočam slav. občinstvu za nadaljna naroČila. s 660-1
Joslplna Smerke
vdova pekovskega mojstra, Rimska cesta 5.
* Za vsebino tega spisa Je orednlltvt odgovorno le toliko, kolikor določa sakoa
Gospodarstvo.
(Novo gorivo »Kanacit«).
Izredno velika produkcija nafte (sirovega petroleja) zadnji čas v Galiciji in pa zelo nizke cene tega zemeljskega blagoslova napotile so razne kroge na veliko korist, ki bi sc dobila s tem, da bi se tudi doma kurilo s petrolejem, namesto z vedno dražjim premogom. Razni poskusi in naprave v tem oziru so naleteli na mnoge težkoče, kojih največja je bila premenitev sedanjih peči in ognjišč za kurjavo s petrolejem. Z namenom, ogniti se tem težkočam, napravili so iz »rope« ali nafte s primesjo raznih gorljivih tvarin »brikets«, enake premogovim. A to se ni obneslo in vsa produkcija je bila predraga! V zadnjih mesecih sta napravila poizkuse z dobrim uspehom gg. M. Kanarek iz Tarnova in pa inženir Bron. J. Hahn z Dunaja. Njun zistem je, na mehanično-kemičnem potu napraviti iz gosto tekoče nafte trdo tva-rino brez vsakih gorljivih primesi. S tako tvarino se napolnijo kemično impregnirane papirnate »tube«, ki imajo to lastnost, da se' same ne užgo
in pa da zabranjujejo izhlapevanje
naftinih plinov. Ako se ž njimi zakuri, je vsaka nevarnost radi eksplozije izključena, ker taka tuba le polagoma gori in napravi baje malo dima in saj? To novo kurivo je zadobilo patent v vseh civilnih državah na svetu pod imenom »kanacit«. V primeri z najboljšim premogom ga nadvisuje z ozirom na »kalorijeve sile« dvakrat!! S kanacitom se more kuriti vsako ognjišče in vsaka peč, brez vsakovrstne rekonstrukcije. Z eno »tubo«, ki stane po 10 vin, se navadna glinasta peč že dobro ugreje. Fabrikacija novega goriva je jako poceni in se napravi j a s prosto roko ali pa s strojem. Iznajditelja sta naredila na Dunaju poseben laboratorij, v kojem kažeta vedoželjnemu svetu svoj izum v praktičnem oziru. Ako se bode upanje iznajditeljev uresničilo, bode ta iznajdba z ozirom na velikansko množino cenene nafte v Galiciji in pa na ubogo ljudstvo, ki bi dobilo poceni kurivo, dalekosež-nega pomena!
Csnsno domače zdravilo. Za urav-uavo in ohranitev dobrega prebavlianja se priporoča raba mnogo desetletij dobro zna nega, pristnega „MollovegaSeidlitz-praška4 ki ae dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoce nrebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po postnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJI, Tuchlaaben 9. V lekarnah na de-Seli je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan a varnostno znamko in podpisom. 1   35 11
Edino  . niten J«- «»mo
THIERRYJEV BALZAM
a selen o BrtJW© kot varstveno mamko. H az po šil j aru
najmanj 12 2 ali 6/1 ali pat potov rodb. steklenico
sa 6 K. Zavoj ni na zastonj. '
Thlerrvjcvo centlfolijsko mazilo
B»«poailjaui najmanj 3 s k . Jji K. 6 bu Zavoju, zastonj. Povsod priznani kot najboljši domači zdravili proti slabostim želodca, gorećiei, krčem, poškodbam, ranam itd. — Naslov aa uaročitve in denarne nakaznice :
As Thierrv, lekarna pri angela varna ▼ Pregradi pri Rogatcu. 1359—16
Zaloga v vseh lekarnah._
Darila.
Za druibo sv. Cirila ta Metoda.
Venec smo kupili in plačali. Ker so eni zraven radodarno darovali, smo pa mi to Ciril Metodu dali 10 20 K Fantje iz Kolodvorske ulice. — 25. julija je bilo pri dvornem svetniku dr. Ploju med povabljenimi občinskimi predstojniki in svetovalci župnije Zavočke nabranih 13 64 K. Dr. M. Pire 20 K, iz neke poravnave. Skupaj 43 K 84 v. Srčna hvala. — Živeli.
Zahvala
Sokolski zlet v Hrastniku se je obnesel nad vse dostojno in sijajno, vkljub vsem zaprekam, ki so mogoče le — v Hrastniku. Da se je izvršilo vendarle takć, je podpisanemu odboru dolžnost zahvaliti se V8em tistim, ki so zastavili svoje moči, da rešijo Čast slovenskemu Hrastniku
Predvsem gre hvala našim vrlim gospi-cam in sicer: Kustler Tonči, Poglajen Mari, Sorčan Mici, Sen t j ure Milki, dalje gospicam: Dolinšek Rezi, Močnik Kristini, Pinter Lojziki in Julki ter gosp. Vinku Šentjurcu, dalje zavednim rudarjem, ki so neumorno pomagali pri delu, vrlim kmetom Franu Plazniku« Ivanu Sovretu (p. d Pircu) in Mih. Urbajsu. Srčna hvala našemu narodnemu mizarju g. Petru Bauer-heimu, katerega vsestransko priporočamo. Hvala vsem, ki so postavili slavoloke in po-razobesili zastave. — Hvala vsem drugim, ki so pripomogli k tako častnemu gmotnemu in moralnemu uspehu te slavnosti, ki je do-nesla sokolskemu domu v Celju S00 h. Hvala spoštovanemu gasilnemu društvu v Trbovljah za Častno spremstvo.
V Hrastniku, 29. julija 1908.
Pripravljalni odbor ss sprefeoa Sokolov.
Umrli so v Ljubljani.
27. jnlija, Feliks Goričan, vrtnarjev sin, 2 mes, Zal Ska četa 1).
28. julija. Magdalena Schaer, prodajalčeva žena, 26 let, Gruberjevo nabrežje 6.
89. jolrja. Marija Leskovec, postreščkova hži, 3 mes. — Ana Kozinc, delavčeva Žena, 43 let, Radeckega cesta 11.
80. jnlija Teodor Janežič, delavec, 69 let, Po janski nasip 28.
V deželni bolnici:
25. jnlija. Ivan Blažič, gosta?, 69 let. — Kristina Erulj, gostija 67 let. — Marija Klemene, posestnikov* hči, V8 let.
i6. jnlija. Fran Fišter, posestnikov sin, 3 leta. - Karolina Jeri novic, posestnikova hči, 11 mes. — Marijana Smuk, služkinj*, 18 let — Josip Jan kovic, gostač, 60 let
87. jnlija. Franja Hadomal, premogarjeva žena, 08 let
Proti zobobolu in gnilobi zod
Isborno dolujo dobro snsns
stn ti septična
Melusine ustna is zobna voda
in
ki utr«11 A\mmn ■•prijeta«« S »tolalMle* m m
datratnjuj* is asa* »d«»i» f ta.
81 sorodnemu gospodo M. L«*vatil»u, lekarnarja v Ljubljani.
Vas* Izborna Melosine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper so bo bol, odstranjuje neprijetno sapo is ost in je aeprekcaljiv pripomoček proti gnjilom sob, zato jo vsakemu naj topleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melos, ustne in zobne vode.
Dovolim, da to javno oznanite, ke? m ros hvale vredno,
Leopold eangi, mestni tajnik
Metlika, 84. aprila 1906.
Dii iikaraa Mil Lnutek* i LJubljani,' Risljm mit 11 1
đolag nateagrajenega Fran Jos*?"**?* ircbiš. moita 26 3i
Pulimo.
= fffislit« na
mnihouosraške čeolie
M 16 od glA
moto na trakove najfln. izdelani 6*90 damski na trakove na no. Izdelani 5*75 damski nizki pari M najf. Izdelani 3*90
Tvornica Jamči za osas par. Popravljanja točno In cer 6.
HENRIK KENDA
zaloga c. kr. prlo. čevljarske tvornice mnltiooograške.
„SLOVENSKI NAROD**
so prodaja v posameznih Izvodih po IO vin. v sledečih trafikah:
LJubljana: Bizjak l.f   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. Blaznik L, Stari trg št. 12. Blaž M., Dunajska cesta št 14. Dolenc Jerica, Prešernove ul. 52. Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H., Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja. Hinner Alojzija, hotel „Union*. Kane A., sv, Petra cesta št. 14. K»einmayr, kn igar. južni kolodvor. Kleinstein J., Jurčičev trg št 3. Košir Julija, Hilšerjeve ulice št. 12. Kristan Iv., Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6, Kusar J., 3v. Petra cesta št. 52. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4 Pichler I., Kongresni trg št. 3. Pirnat J., Kolodvorske ul št. 18. Podboj J.. Sv. Petra cesta 97 Sever M., Gosposke ulice št. 12. Stiene Ivan, Valvazorjev trg št 4 Sušnik J., Rimska cesta št. 18.
Svatek J., Mestni trg št. 25. Šešark F., šelenburgove ulice št. i. Tenente R., Gradaške ulice št 10. Treo Julija, Sv Petra cesta št 36. Ušeničnik Fr. Židovske ul. št. 1. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8.
Šiška:
Franzot M., Spodnja Šiška na
kolodvoru. Kotnik J., trgovec v Šiški.
Kamnik: Ažmsn Marija, trafika.
Škofjs Loks: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34. Krsnj;
Florian Kari, knjigotržec.
Radovljica; Homan Oton. trgovec.
Lesce (v baletu aa kolodvora):
Legat Ivan, gostilničar in posestnik Blsd:
Pretnar Ivan, trgovec
davornik (Gorenjsko): Zord Le pold, trgovec.
Hrušios (Gorenjsko) :
Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica:
Grobotek Mijo, trgovec.
Jesenice: Mesar J., posest, in gostilničar Schvvarz Julija, na kolodvoru. Ribnloa:
Lovšin Ivan, trgovec.
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez.
BoštanJ pri Radni:
Dermelj  Alojzij, posestnik in trafikant
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec
Rsks pri Krškem i
Varšek Ivan, trgovec.
Vrhnika:
Costilna Mantua (Fran Dolenc)
Logsteo: Rus Jos.. trgovec.
Črni vrh nsd Idrijo: Lampe Ivan, trgovec. r t|ia Carknloa:
aV'17-lKravanja Anton, trafikant.
^<fo^i%KravanJa MIlan, trgovec.
Pogačnik Alojzij, trgovec; VVerli Karolina, trafikantinja Verstovšek Franc
Begunje pri Girknici:
Stergulec Ivan, hišna št 31
Lož:
Lah Franjo, trgovec.
Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, trgovec.
Postojna : Marinšek Jakob, prodajalec
Št. Peter na Krasu:
Schmelzer J., na kolodvoru
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežini: Komel Alojzij, trafika.
Zidani most:
Petorman Mary, trafika na kolo dvora.
Trbovlje: Treo Antonija, trafika,
Maribor:
We?xl Vinko, trgovina papirja Gelja:
Miklauc Marija, trafika v »Na
rodnem domu8. Zvezna trgovina.
Celoveo. Sowa Josip, časopisni biro*. Gorica:
Gabršek A., knjigotržnica. Hovanski Ivan, Via Corno št 22 Kvebelj Peter, Kapucinska ul. 1 Leban Tereza, Corso G. Verdi št 21.
M a rek J., tebakarna, drž kolodvor, Pleško Ant, ulica Campo Santo št. 37.
Sardagna Ivan, Gosposke ul. 9. Schmelzer Karel, trafika na ko
lodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Šolski ulica št 2 (via scuole 2). Nsbrežins: Na kolodvoru.
Divača : Na kolodvoru.
Trst:
Grammaticopulo Aristide, Pi-
azza Barriera vecchia (vogal
ulice Bosco št. 1). Kersten Ivanka, Aquedotto St. 2. Lavrenčič Mihael, Piazza Ca-
serma št. 1. Može Karolina, ulica Miramare
št 1
Stanič Št.,ulicaMolin piecole št S Schimpff F., državni kolodvor. Schmelzer K., južni kolodvor. Opstlja:
Tomašič Anton, trafikant. Milic Ivana, trgovka.
Volosks: Anton Špendou, prodaja noviu Pulj:
Feik Antonija, Via Barbacani 1. Reka:
„Globus", časopisni biro. Siklč GJuraJ, trgovec, via Au-
drassy št 7. Trbojevič GjuraJ, Via del Molo
Dunaj:    ^ Med
Hočevar Helena, t?---
Vm. Alseretrasse;!.)
554^
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni korsi don. bom 3l. julija 1906
8J% majska resi«, vO°/t srebrna renta • • • *•/. avstr. kronska renta. . 4% . zlata „ . . aft Ofraka kronska renta •
4% posojilo dež. Kranjske 4Vi°/« posojilo mesta Spljei 4%£ m » Zadar #4.% bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . rU teka dež. banka k. a.
ft      -       5 m:W%
#*/,•?, sast. pisma gai. del. hipotečne banke . .
eVt% peSt. kom. k. o. s 10°;. pr......
4g!9*im last. pisma Inneret hranilnice.  .  .  . .
•4»fg*/, sast pisma ogr. centr. dež. hranilnice .  . .
4%*it s. pls. ogr. hip. baa,
4%% obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.    .  . .
<4*/s% obi. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst-Poreč ......
4% prior, dolenjskih žel. .
3*f, prior. juž. žel. kap.
4*/»*^ avatr. p os. za žel p. a.
Srečke.
Jrečk« od 1. 1860V.  .   . , „    od 1. 1864
9 tizske......
,    zem. kred. I. emisf)t
, ogrske hip. banka . ,    srbske a trs. lOCr—-
,    turške....., •
BasiKka        srečk« .  . •
Kreditne ,     .  • •
Inomoške 9     .   . •
Krakovske        ,    • • • .jubijanske        m     •   • • Usti. rdeč. križa -m     •  • • g*.     „     (p   B    • • • udolfove ,    • • .
Salćhurške , • • • Dunajske kom.   .    •  • •
Deintoe.
južne železnice.....
Državne železnice ....
v--$=r.-ogrske bančne dela.. Avstr. kreditne banka   . .
Ogrske     , „        . .
livnostenske 9 . . : remogokop v Mostu (BrQx) MpiBske montan .... ftaSfcc žel. ind. dr.   .   . .
Aima-Muranyi.....
7 rboveljske prem. družbe . '.vstr. orožne tovr. družba Češke sladkorne družba •
£jj Vtum,
C. kr. cekia •
20 franki   . .
30 marke   . •
šovereigns. •
tfirke . . . Laiki bankovci
Rublji    .   . .
Tolarji  .   . .
D6n»r
BUfo
96 85 9945 9685 116 05 93 10 111 10 9875 101* «0 10020
99 55 9825
98 15
11025 105 —
99 —
99-25 99-50
99-100-75
• • • • •
• • • • •
• • • • •
• • • • s
• • • • s
9665 99 2fS 96 65 115 85 9*90
110 90 9775
10010 99 20
98 55 97-95 97-15
109-76
104 —
98-
9825 98 50
98-99-75
99.90 98 274 25
99-
15175 260 50 142 40 267 25 26225 239-100 90 185 65
1990 472-108 — 111-
63-
49-75
26 25
68*-
111 — 492 —
114-75'
693 10 1735 -
62225
737 5C
238 —
710-
671 75 2682*—
55825; 55925
264—' 267-—
99 — 276 25
u o-
153 75 264 50 146 40 273-25 268-i 5 245 — 106 90 186 65 21 90 482'— 118-121 — 69 — 53 75 28 25 72-121 — 502 -
115 75 69410 1745-62325 738 50 238 50
672 75
2692--
531 -170 —
11-35 1905 23 47 23-98 11732 9530 251 4-80
534" 172 —
11-39 1907 23 52 2403 117 52 9545 252 5 —
Žitne cene y Budimpešti.
Dne 1. avgusta 1908-Termin
Pšenica sa oktober  ...   za 50 kg K 11.17
Bi   za oktober      .   .   .   za 50 kg K 9 40
Koruza za avgust .  .  .  za 5 i kg K 7 67
za maj 1909 . . za 50 kg K 728
□ves za oktober   . . .  za 50 kg K 8*26
Er«-ktfv.
Nespremenjeno-
Meteorolositoo porotno,
Vitina nad morjem 206. Srednji zračni tlak 788-9 umi.
[3	Cas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	• o 2 o o. w 5 2 H S	Vetrovi	Neb«
<-»« ol	9. zv.	736 0	21-7	sl. vzhod [oblačno	
1. ■	7. zj. 2. pop.	7360 737 0	190 17 3	brezvetr. sl. szah.	skor. obl. dež
Srednja včerajšnja temperatura 22 3 °, norm. 19'7L. Padavina v 24 urah 4 2 mm.
Zahvala.
2661
Povodom prebridke izgube mojega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda
Antona Smerke
pekovskega mojstra
izrekam vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim udeležni-kom, ki so spremili dražega ranjkega k večnemu počitku, svojo iskreno zahvalo,
Posebno pa se zahvaljujem slav. pekovski zadrugi za krasni venec, slav slovenskemu pevskemu društvu .Slavec" za ganljivo petje ter vsem darovalcem lepih vencev.
V Ljubljani, dne 31. julija 1908.
Josipina Smerke.
i
Najboljša pitna voda
kadar preti nevarnost epidemije, je v
takih slučajih Cesto skuSena, od medicinskih avtoritet  vedno priporočevana.
V njej se ne nahajajo ni kake organi Cne substance ter je zlasti v krajih, kjer je studenčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, najprikladnejSa pijaca. 129 -1
Spretni agenti
ki bi obiskovali privatne odjemalce, se iičejo v vseh krajih. Prav dobičkanosno in stalno opravilo. Velika provizija ozir. stalna plača. Ponudbe na W. Wleasnaler. navpteest-lsgernd Monaaovo (Mtaahea L). 2648-1
Gospod IMe separirane
meblouone sobe
i meščanske hrene.
Ponudbe na upravniStvo „Slov.
Naroda". 2663
Na prodaj sta 2 nova močno okovana 2662—1
soda iz hrastovega lesa.
Držita 521 > in 32 hI. — Zadnja oena hektolitra je 8 K. Naročila sprejema
Josip Morit?, sodar na Vidmu pri Krškem.
iz proste roke v sredo 5. t. m«
kuhinjska ta gostilniika
oprava
ter postelfe na Resljevi cesti it, 12. _(Perloaov maroi.) 2665—1
Zahvala in priporočilo.
Nižj ep odpisani izjavljajo, da so danes od banke „Slavlje" prejeli dne 2. jnlija t. 1. likvidirane odškodnino v popolno zadovoljstvo ter vsled tega ta slovanski zavod zbok njega ku-lantnosti in točnosti priporočajo naj-topleje vsakemu zavednemu Slovencu.
Na Bledu, 28. julija 1908.
Fr. Rus, tupan. Matej Ulčar, Fran Šlibar, Juri Ravnik, Anten Rogači Lovro Dobravec, Vinko Soklič, Ivan Soklič, Ivan Zrimec, Ivan Bulovec. 2654
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Patru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih ipecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Tk kal Wonder Bio
t/
The greatest Bio-Theater of the
WOrld. 2656
Danes, t in lutri, z. avgusta
velika
predstavo
o Latfermannooem drevoredu
Vsake tri dni nov spored.
Izvleček iz sporeda:
Indija. Izlet na otoka Borneo in Java. — Umetniške točke ix Bio-Varietć: i Damska rokoborba. 2. Arabski čarovnik. (V barvah.) 3. »John Stone«, umetalni kolesar. 4. Veseli potepuhi. — Živlfenja boj. Diama-tiški prizor v 15. slikah. Vendetta. Krvna osveta sicilijanska. (Kolorirano.) — Vesele vsako vrst nosti. — 20.000 metrov pod morjem. Prekrasen prizor po Jules |Verneu v barvah.
jubilejni sprevod zadnje tri dni.
Začetek ob poln 9. zvečer. — Ob nedeljah in praznikih tudi popoldne ob 4. uri.
Cene: Loža za 4 osebe 6 S; fotelj 160 E; I. prostor 1*20 S; II. prostor 80 vin.; III. prostor 68 v.; IV. prostor 40 v.
L. Geni H. Gavrlč
ravnatelj. poslovodja.
Sprejmem takoj
ki ima veselje m Milki •bH.
MILAN HAJDIN. brivec
Jtienlce-FožlĐC, fiortihm. 2646 1
l^onoipijenta
j daljšo prakso in če le mogoče tudi je s substitucijsfo pravico sprejme odvetniška pisarna dr. Jf. Jriller in dr. Fr. /tovafe v /Ljubljani.
2608 3
HOTEL „ILIRIJA"
w M^Jamlallsmaafl.
Jutri, u nedeljo, Z. avgusta
velik zajtrkovalni
KOMCCRT
popotat
Ljubljanske društvene godbe
Začetek ob 10.        Vstop prost.
Na obilen obisk vljudno vabi
2657 JKatija Jfovak
hotelirka.
Doktor JNled. 869
v. foedransperg
odpotuje
do konca meseca avgusta.
Lcsaa trgovina t LJubljani
sprejme takoj 8650
pisarniško moč
veičo amerikanskega knjigovodstva in vseh dragih pisarniških del.
Znanje italijanSČine daje prednost. Le pismene ponude naj se pošiljajo na
pelini predal it 21, Llnbllana.
Izjava.
Podpisani s tem obžalujem vse, kar sem govoril g. Francu Cerarju v HradeekOffa vasi, ter se mu zahvaljujem, da je opustil pot tožbe.
Jantz Žitnik, 2653
Karolinška zemlja št. 36.
PSI buUdoggi
prave pasme, osem tednov stari, 86
predalo. 2652-i
Dragotin Pogačnik, ?ra6cckcga vas št. 24. (pod Golovcem).
Štev. 9510.
Razpis«
2664—1
Na kranjski kmetijski soli na firmu pri Novem mestu z dveletnim slovenskim poukom je oddati
pet deželnih ustanov
za prihodnje šolsko leto 1908/1909, oziroma tudi za leto 1909/1910, ki se začne dne 3. novembra t. 1.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in
V i OO gradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja ter so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, dovršivši šolo na Grmu, gotovo na svojem domu in se bodo pečali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom.
Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu brezplačno, obleko, životno perilo, obuvalo in šolske potrebščine pa si morajo sami priskrbovati.
V šolo se sprejemajo tudi plačujoči in zunanji učenci.
PlačuJOči učenci plačujejo za hrano po 80 h na dan in po 40 kron šolnine na leto, ter stanujejo brezplačno v zavodu. Vse druge potrebščine si morajo sami priskrbovati.
Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 kron šolnine na leto.
Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačasi.
Hrano je plačevati vnaprej v mesečnih obrokih, šolnino pa tudi vnaprej v dveh letnih obrokih.
ProŠnlOf svojeročno pisane in kolkovane s kolkom 1 K je poslati
5o 5. septembra 1.1. vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri }(ovem mestu.
Vsaki p ošnji je priložiti rojstni list, spričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji soli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in spričevalo inpanstva in župnoga urada o lepem vedenju prosilčevem.
Prošnji za sprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo (reverz) staršev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca.
Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in iz priprostega računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo.
Kdaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej.
Učenci, ki dovrše šolo z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico do samo dveletne prezentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prvi dve leti brez graje, ter dokažejo, da bodo po izstopa iz prezentne službe kmetovali na svojem ali svojih stariŠev domu, smejo na podstavi odredbe o kr. vojnega ministrstva z dne 22. julija L 1895, št. 4633, prositi proti konou drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto.
Deželni odbor kranjski v Ljubljani.
dne 30. julija 1908.
I llbifl "VjuMlan^kje5™ 1 IIH II mestu, in sicer v nUUIlU Prešernovih uli-™w-mw" cah, na Sv. Petra eeittfl na Mestnem trgu, Bred škofijo itd. ali v bližini teh ulic. 2615 2 Ponudbe na uprav. „S1. Naroda".
Opozorilo.
Ako bi kako zemljišče ali trgovino vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, graščino, opekarni co, sanatorij itd. itd. v mestu ali na deželi hitro in diskretno radi prodali ali kupili, ako iščete posolila ali soudeležbe obrnite se zaupno na
„Prvo zemljisčno upravo"
(Erste Realitaten Vervaltung)
t Dunaj, VIII., AlbertjtAMtge SO. t
Prve vrste strogo reelno, kulantno, največje in strokovnjaško podjetje. Zastopstva v vseh deželah Avstro-Ogrske in v sosednjih državah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni semkaj. Ako želite njegovega neplačnega obiska zaradi pregledanja in dogovora, nam, prosimo takoj naznanite.
Največji promet e kupčijami med Dunajem In provlnoo. 2647
Proda 80 iz proste roke dobro vpeljana
pekarija s hišo
ki se nahaja ob glavni cesti v Lescah na Gorenjske m. Hiša stoji blizu kolodvora in blizu tam, kjer se je ravno pričela graditi nova pivovarna, ter obeta lepo prihodnost. V hišo je napeljan vodovod. 2659—1 Podrobnosti  pri  lastnici Ivani
Mihelič v Lescah na Gorenjskem.
Pozor! Pozor!
U nedeljo, dne Z. avgusta
bode na
Reininghausovem vrtu
t Spodnji Sliki
vojaški koncert
na vrtu in obenem
godba na pihala
za ples v salonu.
Začetek ob polu 4. pop. Vstop'prosh
Za obilen obisk se priporoča
T. K ME TE C
2624-2
restavrater.
Otvoritveno naznanilo.
Slavnemn občinstvu vljndno naznanjam, da otvorim
u nedeljo, dne Z. aosusta
na Poljanski cesti itov. 22
svojo dobro urejeno
slastičarnico
kjer bodem izvrševal vsa naroČila točno in ceno. Vsak dan bom imel na razpolago več vrst sladoleda, vedno svežega peciva in sploh vse v to stroko spadajoče blago.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča 2638
Rudolf Bischof
slaščičar
v LJubljani, Poljansko cesto štev. 22.
čelu« da svoji
prodajamo po strogo stalnih, brez konkurenčno niskih cenah, ki so vtisnjene v vsak par, se Ima zahvalili
naša firma mm nedosežnl renome!
Elegantna priložnost!
Odlična kakovosti
Moški štifljetni, močno delan!   .  . .
Moški štifljetni, iz prav dobre kozlo-
vine, jako ceno.......
Moški črevlji na trakove, pripravni za
trpež...........
Moški čevlji na trakove iz izvrstne
kozlovine.........
Moški čevlji na trakove, usnje Ia box-
calf, orig. Goodvear Šivani . . . Moški čevlji na trakove, usnje Ia box-
calf, Amerikan - Style.....
Moški polčevlji na trakove iz dobrega,
voljnega usnja........
Moški drilasti polčevlji, z usnjem ob-
šiti, črni, rjavi in sivi.....
Isti za dame..........
J( 7 » *
„ 9*50 m «-50
m «•-
6--2-20
2--
99 99 99
Damski salonski Čevlji iz črnega usnja
divje koze.........
Damski polčevlji, chevreau, lahki in
solidno delani........
Damski čevlji na trakove iz stanovit-
nega črnega usnja d
Damski čevlji na trakove iz dobrega rjavega usnja, moderna oblika . . Damski čevlji na trakove iz izvrstne kozlovine z lakastimi kapicami . . Damski čevlji na trak. iz velef. box-calf, eleg. prom. čevlji, Goodvear šivani Damski čevlji na trakove iz najfinejšega chevreau, Goodvear šivani . Damski Čevlji na gumbe, iz izvrstnega
Črnega usnja ........
Damski čevlji iz Ia chevreau, Goodvear šivani, prav elegantni   .  . .
* 3 750
6 50
680
850
it
680
12-
I
ft II
»t
It
Speoialiteta: HBoodyear svetovni11 tevlll In ikorn.l prav odlične popolnosti. Največja izbira damskih poleevl|ev vseh vrst, dalje deškega,
■a^— Otroškega in dekliJkoga klaga najboljše kakovosti po izredno zmernih cenah. -
a t ■evTs-em-v FBA2TV HKL, kom. dz.
Zastopnica: J. KRALJEVIĆ i LJUBU ANI, Stritarjeve (Spilalske) ulice 11. 9.
1371 5
Neka večja trgovina v LJubljani sprejme
v
Lepa zračna
8 primerno šolsko naobraibo.   2 Oi 2 Ponudbe je nasloviti na Slovensko trg« drnltvo „Merkur11 v LJubljani (posredovalci odsek).
▼ najem ae da a 1. oktobrom 1908
gostilna
v Spodnji Šiški, Vodnikova cesta
ftteV. 88. 2627 1
Vec* se izve pri gospodarja.
Dober postranski zaslužek dobi
potovolec
M prodaja vino na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem aH Primorskem ali pa tudi samo aa eno teh dežel. 2633—1 Kje, pove uprav. »Slov. Naroda".
Sprejmeta se
eden aa kočijska dela, drugi pa aa kolesa. Plača dobra, brana in stanovanje v hiši. Nastop takoj.       2534 1
.■A-rrtoza. Secilar
izdelovalec  voz, Novo mesto, Kandila.
Usodno prilika!
Velika prodajalna v Velenju na Sp. Štajerskem« za manufakturo, speoerijo, drobnarijo, železnino, porcelan, žganjetoč, s poštno skrinjo, trafiko in prodajo kolekov in poštnih vrednotni c, se Odda v najem. Veliko prometa brez konkurence.
Poizve se pri gosp. Jos. Skaza, Velenje. 2585 - 3
Naznanilo.
Slav. občinstvu, trgovcem in časopisom naznanjam, da sem za naroČila za hotel „Vegau le takrat plačnik, če je osebno od mene ali moje soproge naročeno. 2594 -3
Z odličnim spoštovanjem
Anton in Marija Maver
lastnik hotela »Vega« t Sp. Šiški it 26.
Acetvlen
Podpisani   napeljuje najcenejše
ocetylenovo razsvetljavo,
popravlja in predeluje stare aparate po najnovejšem sistemu. 2373—2 Sfeynemu občinstvu se priporoča
Josip Ozimek
koncesijonirani plino- in vodovodni instalater. Delen javas pri Ribnici, Dolenjsko.
TTrstdja.© d-ovoljensv i že 1B let obstoječa iMjsiapefd& ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služei)
G. FLUX
Gosposke ulic« it 6 2630
laća nujno: Italijanko k enemu otroku na
Dunaj; več hi en in pestunj, preprostih in boljših kuharic k 1 do 2 osebama za Ljubljano in zunaj; sluge, konjate, natakarice,
oddelno   natakarico   (Extramadchen) za Opatijo itd. itd.j.,
Ve« in a in liolll&or možno talir«
«b» mfotovljsna.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovo
Prosi se aa natančni natilov.
Priliko zo nakup!
Prekrasna
žepna ura
z verižico
samo K 3 50.
^ „^^mađov nakup-
ljenih, zato razpošiljam prekrasno 36urno (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebreno verižico, natančno idočo za samo 8 K &0 vin. Dalje ponujam pristno pozlačeno 36 urno remontoarko na sidro, veleprima švic ura s pozlač. verižico za 5 t*r<»■■. 31 etno pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja
S. KOHANE, izvoz ur Krakov št. 358.
Nebroj zahvalnih pisem m nešteto ponaročb.
Za neugajoče denar nazaj. 2631
stanovanja
vsake vrste s eno, dvema sli veduni sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali ia poinejo oddaje v
novozgrajenih hišah v PredOtičom
Seln poleg Ljubljane. 937 21
Več se isve pri Elija Predevleu na Ambroževem trgu 7, Ljubljana.
Mladostne
Optični zavod
Jon. Ph. Goldstein
Pod trančo it. 1
priporoča 31
vas v svojo stroka spadajoče predmete po zelo nizkih oenth.
Poprave točno in ceno.
Vnsnjs naročila z obratno posto.
Kljnfiavničajrstvo
Ign. Fasching-a vdova
Poljanski naslpftev.8.
Reichova hiša.
Izvrstno In
solidno delo.
Cene zmerne. Popmvllii se loeno iavrsujejo.
Nedosežno
.1. NaJnooeJio ome-j. ■ rRka Iznajdba T
Higijensko gumasto blago za moška. Porabno sa leta. Patent K 4-60.
Cez S miijona kosov prodanih v kratkem času.
Higijensko gumasto blago aa ionske.
(Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki^ porabno na leta. K 2*80.
Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mn posije diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin.  več,  edina prodaja
+H.AUER, tvornice zo gn-JL — mosto blago. — 1
DaniJ IX/2, lfussdorferstr. 3—0.
V Ameriko in Kanado
Andr. Odlasek
1 LJUBLJANI, Slomškova ulico štev. 25,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
N0X1N
NoiboUie mazilo za Čevlje.
N O
X
II
N
Dobiva se v vseh bolilb trgovinah.
Zaloga pri
K. A. Krejurlu v LJubljani
Najvstjs ztttti intfrtt S Mjflssslfe
otroških vozičkov
to Mvadn. mm mJSm|S«
žime.
J. KEBER
tMoobio z moimf aktornlm In perUnlm Masom
= v JL -j*ifc>l ju, o i =
j   n& St&rim trgu 219
priporoča
s vence in šopke za neveste
ter
nagrobne vence po Izredno nizkih cenah.
.   PotrebSčlns za kroječe in Šivilje.
WIWIMMWWMMWiSQS8WSSBMWMWW
v LJubljani
Mestni trg št. 14
poleg OrtaBČflvi manufakturne trgovine
priporoča
31
klobuke
čepice, razno moško pilo, kravate, ovratnike iti
najprlpravnejSe, najcenejšo In najzanesljivejše prevaža ,
Cunard Line. 11
Odhod iz domačega pristanišča Trsta:
Ultonla, 11. avgusta 1908. Slavonia, 25. avgusta 1908. Pannonla, "8. septembra 1908.
Iz Liverpola:  wo 23
Lusitanla (največji in najlepši parnik sveta) dne 19r avgusta, 9. septembra, 3. oktobra, 24. oktobra. Mauretania, 22. avgusta, 12. sep-i       tembra, 10. oktobra, j Pojasnila in vozne karte pri
Odlikovan
a častno diplomo ln zlato kolajno na IIL duna|sld a s n modni razstavi sns
1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Visokosti presvetle gospe :: nadvojvodinje Marija Joslplne. ::
B
krojaška obrt
f Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 3
■e priporois v izgotovljanje molkih oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroja. Prlsnano solidno delo In zmerne osne. Pristno angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
s
2027-5
I
Najbogatejšo zalogo In naj-raznovrstnslso Izbiro
KiovMev bi harnortjeg
BBS
Alojzij Kraczmer
Izdelevaloo klavirjev In sodne zapriseženi zvedeneo
Ljubljana Sv. Petra cesta št. 4.
Vsdae se v
•slogi proigrani pa brezhibni klavirji. Pravvzsv-mesa umre, nje lat popravljanje vnele ■Isicmot. Glsvns zastopstvo dvornih firm Ij. SSoSe^ee* dorfer na Dunaju, Ciebruder Stln*-]   na Donaju, Ajajtsej« F Srster v LSbsvn, T le. Mena »•rs; v Llpekem.  Za veak, pri ■sni kupljen klavir dosels leueaeteze. — Najnižja Imnonojevelnlna. — ftelna planila.
delavke
ki so dovršile 14 leto, 88 sprejmejo
* ^aj v trajno delo. 2619 2
Naslov v uprav. »Slov. Naroda44.
mlad, dobro iaurjen v Špecerijski in ielezninski stroki, vešč obeh deželnih jezikov, z dve in pol letno prakso, teli pramenltt dosedanjo službo.
Kje, pove uprav. „Slov. Naroda" pod Šifro uvesti sotrudnib1  2599 2
Krasne
BLUZE
61
največja izbera v svili in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, perilo
In otročje oblekoe
priporoča po nsinitlLh cenah
M. KRISTOFIČ >
por. Bučar >^e>
pj^^enaiiae aae.
Ljudevit Borovnik
puskar   v Borovljah (Ferlaeli) na UoroMiiciu.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pusek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelale stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici ln od mene preizkušene. — lluatro-46 van I oenikl zastonj. 31
Kompanjon
se išče.
2562-3
Gospod, trgovsko izobražen, z nekal tisoč kronami kapitala, se išče kot kompanjon za jako do-bičkanosno trgovino.
Ponudbe z navedbo koliko kapitala bi imel na razpolago, naj se pošljejo pod „Lepa pribodnjost" do 15. avgusta na uprav. „81. Naroda".
Najbolje za zobe
Najboljše klavirje
prvovrstnih   flunajnltlh tvornle predaje ln Izposoja najceneje narodna tvrdks
»Alfonz Breznik
Ljubljana, Hilšarjeve ulice it. 12
(blizu nunske cerkve). 2402—3
6
Kot edini strokovnjak in učitelj Glasbene Matice opozarjam vsakogar, naj se blagovoli potruditi k meni domačinu, ter se prepriča o slsgofllssaostt in trpeinostl mojih pla-sinov, klavlrlev in harmonliev. Zastopstvo vseh dvor. in komornih tvrdk. Delna odplačila. Svoji  le svollna!
Dve gospodični
želita duhovito korespondenco s inteligentnim gospodom. 2640 Pisma se blagovoli pošiljati do 6. avgusta pod „Zlatorog ln divji lovec" poete restante Celje. 2640
2 spretni, solidni, ae preko 30 let stari
prodajalki
ss sprejmeta as Itno trgovino z de lika-tezami ln povojenlm mesom v Trstu-
Ponudbe s prepisi izpričeval in navedbo plače pod , Postni predal st. 425 1 glavna poŠta v Trstu. Želi se tudi, naj se pošlje fotografija 2632
Protovoljja razprodaja
raznega pohištva se vrši 3. avgusta na Bregu št. 18., tretje nadstropje ob 9. dopoldne.
2635
ln na protinu trpečim rad brezplačno pismeno sporočim, kako sem popolnoma ozdravel od svojega trdovratnega muke-polnega trpljenja. 2397-3
Karel Bader, Monakovo,
Eurfurstenstrasse 40 a.
Komptoristinja
s prakso in spreten
trgov, pomočnik
zmožna obeh  deželnih jezikov, se iščeta za tukajšnjo galanterijsko trgovino. 2582-3 Več v upravnistvu „S1* Naroda".
VILA
s 3 sobami, kuhinjo, poselskc SObO in hladno kletjo, obdana z lepim sadnim vrtom in vrtom za zelenjavo — eno uro od Kranja — se iz proste roke proda. 2583 3
Vila stoji v mirnem kraju v neposredni bližini smrečnih in listnatih gozdov. Lepi izleti.
Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
lepo posestvo
5 minut od okrajne ceste, 34 oralo t njiv, travnikov, sadnnosnlka, gozda in vinograda v najboljši legi,
močna in velika poslopja, pri močni vodi Žaga ln mlin, ki se da preca-rediti v umetnega, proda zavoljo družinskih razmer Anton Poschar-nig v Št   Jurju ob Pesnici pri
Mariboru.
2596 3
Gostilna
v lepem kraju na Dolenjskem v sredi trga, tik cerkve in v bližini železniške postaje, se da takol v najem V
trgu je sedež o. kr. uradov in tovaren.
V tisti hiši so tudi lepi prostori, pripravni za vsako trgovino in manjši lokali za oddati.
Dotična vpraša oj a naj se pošiljajo na uprav. „Slov. Naroda" pod „300". 2617-2
Senom
tudi sladko seno in
deteljo »souetlo
se dobavlja na vagone.
Vprašanja pod lvHeu - Enporf1 Celje, postni predal 63. 2496-5
Dve hiši
na glavnem trgu v Spodnji Šiški zraven cerkve, sta takoj naprodaj.
V hišah; ki se dobro obrestujeta, se nahaja več stanovanj. Proda 80 tudi
že parcelirani stavbni
prostor
za 30 lepih hiš.    2598 -3 Kupoi naj se obračajo pismeno na Jos. Seidla v Spodnji Sliki
0299^93^6614
Kavarna „ILIRIJA"
Ljubljana a a 3 minute o9 južnega kolodvora ■ ■ £jubljaita
2658 1
je vsak dati
vso noč odprta
s    --t f
Razglas.
Vsled sklepa Kranjske hranilnice bo petero  ZUn*n]lll nČOttCOV li
Kranjskega na ljubljanskem trgovskem ućiliiču ln vsgalallieu sa
leto 19089 brezplačno prejeesalo pouk in učila.
Prosilci, ki so dovršili 14. leto, naj prošnje, opremljenje z osebnim popisom in dokazilom ubožnosti ter izpričevali o dovršenih treh razredih gimnazije, realke ali višjega razreda meščanske šole s hvalevrednim redom iz nravnosti in najmanj dobrim učnim uspehom do najkasneje 20* septembra
vlože tukaj, da se potem vse dospele prošnje morejo slavni Kranjski hranilnici predložiti v sklepanje.
Ravnateljstvo trgovskega učiliftčn 5605_2 Artur Mahr.
Za vsake* ceno prodajam 7
od 1. do 15. avgusta 1908
vsa letna oblačila za dame, gospode, dečke in otroke.
»Angleško skladišče oblek41
O. BERNATOVIČ '
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
s
Naj prejme
gospod Konrad Lachnik
inžener - hidrotekt
v Ljubljani.
Na Vase vprašanje z dne 20. julija t. 1. glede delovanja vodovoda, Vam poroča podpisani zastop občine Barka, da se je omenjeni vodovod, ki ste ga zgradili v preteklem letu po Vašem načrtu, ob letošnji hudi suši prav izborno obnesel.
Medtem, ko so bili studenci v prejšnjih letih ob takem času že skoraj usahnili, dajali so sedaj zadostno vode ter je imela občina vkljub temu, da skoraj 11 tednov ni nič deževalo, še vedno precejšno množino vode na
razpolago.
Vsled tega se čuti občina dolžna, Vam za tako izborno izvedeno vodno napravo izreči
javno priznanje in zahvalo
ter bode tudi Vašo tvrdko vedno in povsod priporočala.
T)avkovna občina Barka
dne 26. julija 1908 2685
Jakob Prelec     Mohor Prelec     Josip Ambr0ži£
svetovalca. načelnik.
Dobrota za gostilničarje in pivopivce,
Ruska industrija za ogljikovo kislino „SEGURITAS" v
Rušah na Štajerskem, ki je izza svojega več nego petnajst-2637—1        letnega obstanka zgradila več
tisoč aparatov za točenje piva
s tekočo ogljikovo kislino, priporoča vsem ekonomlikim in za dobrobit njih gostov skrbnim restavraterfem in hotelirjem svoje, skoro nepokcnčljive aparate za točenje piva in ledne omare, po izredno nizkih cenah. Ledne in točilne omare te firme so izdelane masivno in obenem elegantno in so v kras vsaki restavraciii! Tvornica priporoča nadalje svoje aparata za ogljikovo kislino za točenje in impregniranje vina in prevzema prav ceno vsaka popravila. Ce-novniki prospekti in proračuni m zastonj in poštnine prosto.
I Ruška industrija za oglUHovo kislino V Rusah>a Štajerskem.
Oblastveno dovoljena
razprodaja.
Zaradi popolne opustitve trgovine razprodajam vso zalogo blaga, kakor tudi vso prodajalniško opravo za vsako blagu primerno oeno.
Nihče naj ne zamudi zares ugodne prilike In naj si hitro nabavi blaga iz moje trgovine. 2563-3
Engelbert Skušek
I^jllblj&tm,   Mestni   t*arg   st. IO.
ia pestelje li puh
priporoea po aalnlijlk oenak
BITI 31
Zananja naročila is točno izvršujejo.
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
domačega in tujega izdelka.
Trpežno blago. — Cono solidno.
1        Točna poštnina. I
Avg. Agnola
v LJubljani, Dunajska cesta 21.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
po najnižjih cenah.
9 O
m>
«0 S
8
M
Najbolji! kometilki predmeti
da
smile 80 n, PO
era
aa olepianje polti in
da sobni pra-
SSk po I K,
■a gojitev sob in nit. JBtrm las** veda
Ud lasna po-bbsssb ama da po
I K,  aa ohranitev ia rast las.
Ti fedelki „Ada", ki ■o oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Ki. Pl. MarfttsehlicM, kemik
«4* J. Zvobode asslsdnlh
g     v Iijubljanl*
J Nadomestke ta ,Aldo" aavraeajta. j Kupujte zaupno ta domače izdelke.
na Mestnem trgu št. 17
priporoča tvojo veliko salogo preetnaj-■kisi ar bi prvih tovarn, budilk, ■teamslaiat, smlenaklla ia ur na amlsmle, »rlljemtov, zlatnine) ia trebrnlne. Namizna opraya ln hltnJslLO
Lastna elelavnloa sa popravila ki van
t »nameah. Za to dobite 9 veienne nigienične vaoroe, 6 vaoreev K 1*80, IZ    vzorcev   K   3 40 ,  26 vsorcev
6 K 80 h poleg nsjnoTSlasfs Uastrovaasgs ssasvalki m n*
vodilo ia uporabe n-aneoekih ia »ae-rilkih gumastih predmetov, tneat od 00 b naprej, V zalogi SO VSS knriozttete, mnogo novosti, izdelajo
vsak gumasti predmet. Najeeaejle ia direktno se kopi le na pismeno naroČilo. Diski^^ poftlljatev.
aru t.
DanaJ, OL/5, Nnaadorlerstraaae
»HMtIK predmetov. 1—10. 836-22
A 268/8  P 114/8 11
2645
s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Na o. kr. okrafno aodnijo v Kanmikn odd I naj vsi tasti, katerim
gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine dne 18. junija 1908 umrlega JOSlpa Fajdiga, posestnika in lesnega trgovca v Zapričah st. 14 pri Kani«
niktt brez oporoke pridejo zaradi napovedi in dokaza svojih zahtev
dne 21. avgusta 1908, dopoldne ob 9. uri,
ali pa naj do tega časa vlože pismeno svojo prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla, nikake nadaljne pravice, razen v kolikor jim pristoja kaka zastavna pravica.
t hr. okrajno sotfitte v Kamniku otMel. L
dne 21. julija 1908.
^kcidenčna tiskarna.
P. n. občinstvu, slavnim uradom in društvom, zlasti pa gg. trgovcem v mestu in na deželi najvljudneje naznanjam, da sem otvoril       2644 1
v tjubljani, na Sv. Jakoba trgu štev. 6
poa tvrdko JUL )frovatin
akcidenčno tiskarno, katero sem opremil z najmodernejšimi črkami in okraski, tako, da mi bo mogoče izvršiti vsako delo lično.
Priporočam se torej za vsa v to stroko spadajoča dela, ter zagotavljam, da bodem izvršil vsako naročilo točno in po najnižji ceni.
Z odličnim spoštovanjem %0 %#
JU. jCrovahn.
Narodna knlisarna
j v Cjubljani, Jurčičev trg štev. 3 |
• priporoča naslednja dela: J
iee#aoejeeoeeeseeoseoeeeeeei
»seno
e
lo. Cankar: Aleš Iz Razora.
; 1
Ta povest iz narodnega življenja je vele-6 zanimiva in spada med najboljša dela { tega pisatelja. Broš. K 15 J, vez. K 2*50: J po pošti 20 v več. i
loon lah: Uaška kronika.
Ti knjiga Obsega več izvrstnih zgodovinskih povesti iz slovenske preteklosti in sicer   iz   dobe   turških  vojsk, kmetskih
vstaj, reformacije in renesance. Broš. K 1*7U. ves. K rTO, po pošti 2 i v več. v
in v
dh 1
* I
I
Josip Jurčič: Zbrani spisi.
V 11. zvezkih so zbrali najlepši romani in povesti tega znamenitega pisatelja, ki se i e s svojimi deli slovenskemu Občinstva tako priljubil, kakor samo malo drugih avtorjev. 1. Deseti brat. 2. Juri Kozjak. Spomini starega Slovenca 3. Domen. Juri Kobila i. dr 4. Tihotapec Grad Rojinj Kloštrski žolnir. 5 Hči mestnega sondika. Nemški val pet. Sin kmečkega cesarja i. dr. Sosedov sin. Moč in pravica i. dr. 7. Lepa Vida. Erazem Tatenbach. 8. Cvet in sad. 9. Doktor Zober. 1 . Rokovnjači i dr. 11. Tugomer. Veronika Deseniška i. dr Vsak zvezek velja broširan K 1*20, vezan 2 K, po pošti 20 v več.
Dr. Jos. Ooinjak: Zbrani dramatični In pripovedni spisi.
II. Doktor Dragan, drama v petih dejanjih. Broš. 1 K, po pošti 20 vin. več. Ul, Lepa Vida, drama v petih dejanjih. Broš. t K, po pošti 20 v več.
Dr Vošnjak ni samo jako prUjubljen pripovedovalec, marveč tudi eden naj-
boljših slovenskih dramatikov. Njegovi igri Doktor Dragan in Lepa Vidb sta dosegli na odra najlepše uspehe. Ve« čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda.
Drasotln Jesenko -Doksoo: Pesmi.
V najlepši moški dobi umrli Jesenko je bil velenadarjen pesnik, a bil Je pri tem skromen človek, ki zase ni delal reklame Njegove pesmi, priobfene v rasnih listih, tO vibnjale občno pozornost. Po njegovi smrti so bile izdane ia j« čisti dobiček aamenjen mnogoštevilni nepreskrbljeni rodbini, U jo jo zapustil Jeaeako. Ves. Izvod velja t K, s pošto 20 v več.
Ljubljanski Zvon.
Tega prvega in naj odličnejšega slovenskega literarnega Časopisa je dobiti še naslednje letnike: 1901, 1902, 19 3, 1904, lxA 1906 in 1907. Vsak letnik velja broširan K 9'£D.
j Fr Lipič: Strahovalci dveh kron.
i» Zgodovinski roman iz dobe velikih bojev med beneško republiko in turškim cesar-w Btvom, ? katerih so igrali hrvaški in slo-
I venski pomorski roparji znamenito vlogo. I   2 zvezka. Broš. oba 2 K, po poŠti 40 v več.
# * * Koristita.
Roman iz ljubljanskega gledališkega življenja  v polpreteklem  času   BroŠ. 80 v, po pošti 20 v več.
H. Klrchstelger: Pod spo-vednlm pečatom.
Ta roman iz duiiovskega življenja odkriva skrivnosti iz žapnišč in dnbovskega stanu sploh. Pisatelj je bil sam duhovnik. Dva zvezka. Broš. oba K 4 60, po pošti 40 v ved.
Zbirka znamenitih povesti. i
Štiri roške slike.
Cena 60 v, s pošto 70 v.
Ta knjižica {obsega štiri svetovnoslavnih po vesti c, ki so j h spisali Gorkij, Čehov in Targenjev.
Novi obrtni red. *
Slov. izdaja. 1 K, po pošti 1 K 10 v.
Novi vinski zakon,
ki ga  mora   imeti nabitega v svojih prostorih vsak gostilničar, vsak kavarnar, vsak vinotrieo ina vsak vinogradnik.
Cena 70 v, i pošto 80 v.
Uzorna pravila
sa obrtne sadrnge. Cena 50- v, i pošto 6 J v.
Uzorna pravila
sa pomočniške zbore. Cena 30 v, s pošto 40 v.
W6
21 let star, izurjen detajlist za železnino, galanterijo in špecerijo, teli premeni ti STOlo sedanto sluibo ter priti v kako stalno boljšo s'užbo.
Blagohotna vprašanja pod „marljiv11 na uprav. wsiov. Naroda*. 2614 2
„Ottomnn"
tukaj,
„Ottomon"
|tam,
povsod me iščejo, povsod me ljubijo.
VII 191- 4
š
t\(ir\BETrE^ff/^r
OTTOMAN
c
it
najuečjo
zolflSa
Elegantne pomladanske novosti: Pm in največja zalega čevljev na Kranjskem
Otroške čevlje Ameriške čevlje Dokolenice (jamflše) v največji izberi. 3
v izvrstnih ka-kakovostih po smernih cenah.
Szatitner
ieienbunooe ulice 4 * LJubljana # Jeienbursoue ulice 4
Ceniki ssstonl ln poštnine prosto.    Zunanja naročila točno proti povzeti n.
LJubljana Stati tn 26
priporoča svoj dobro urejeni
optični zavod::
kakor rasna Očala, šclpalce daljnoglede toploaaerje, srsko-
merje itd. — Očala in ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem recepta. 31
Velika zaloga
rasnih
žepnih In stenskih
Ostanki.
zlatnine in srebmlne.
Poštne nrnnilnloo štor. 40.086.
Tololon štoT. ur.
Glavna posojilnica
njeno savt
-1   |>fsarsi«. : f
flo Kongresnem trsa st. 15, Soavanova hlio v Dublji
sprejem* in isplaćuje hranilno vloge
P n. gg. trgovcem pošiljava bale po 50 metrov raznih kre tono vin, batlatovih, xe-lirevlh 3—10 metrov dolgih stalnobarvnih ostankov po K 14.— franko po povzetju.
Taussig & Loukotka
2500   Praga, Vaclavsk« Dam. 33. 3
obrestuje po 41 i od dna vložitve do fino triin
SS 31
»res odbitka rentnega davka. Uradno nro od 8,-12. dopoldne in od 3.—0. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgale
Hidravlike stiskalnice
Zlata svetinja  f "»sff^S*^    za vinski in sadni mošt za velik obr
Zlata svetinja Segedin 1899^
Zlata svetinja
Budapešta11899 Zlata svetinja Požun 1902
Za hidrav-
Hške stiskalnice
za vinski in sadni mošt za velik obrat z eno ali dvema prevoznima košarama.
Stiskalnice za vino, sadno vino In sadni sok
za; gonitvijo na roko, s pritiskom Herkules, .lesena ali Železna gonitev.
Mlini za sadje
in grozdje, robkalni stroji in sušilni aparati za sadje.
Izdelujejo in razpošiljajo kot specijalitete najnovejše konstrukcije
Ph. Mavfarth Sl Co.
Dunaj 11/1
2023-5
Specialna tovarna strojev za uporabo sadja.
Katalogi s podobami zastonj in poštnine prosto. — Vprašanja prosim pravočasno.
Popolna oprema
za novorojenčke
otroško perilo
v zalogi sa vsako starost priporoča SSSSSS traovlna s
Zastonj in poštnine prosto naročajte - moj novi veliki /
cenik s koledarjem
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
urar In trgovec
v Ljubljani.
I ■ I FR. ČUDEN
C. J. HAHANN !
LJIBLJA\A. 1
Perilo lastnega izdelka
£M     X870 UmUmot*rt»a 1870.
858 46
■ • ■
Velika
zalogo obleta
zo gospode in dečhe.
Stalne, na vsakem prečl-::: metu označene cene. :::
:::   Priznano najboljša :::
delavnica za izdelovanje oblek no meri.
Velika zaloga domačega in pristno  angleškega blaga.
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
DnjArf Priporočam slav. občinstvu svojo Dn^nrl i UlUIi   ogromno zalogo umetno izdelanih   | ULUl i
nagrobnih spomenlbou
iz črnega, zelenega granita, labradori a in belega kararskegs, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena iu stavbinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po lako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. 1347—16 Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po Jako nizkih cenah.
Z vel espoštovanj em
Jgnactj Čamernik, kamnosek
v Cjubljani, Romanskega ulico Ste*. 26.
pomaga čudovito kot nedo-seini »uničevalec mrčesa11.
Pristen samo v steklenicah.
Naprodaj, kjer so obešeni plakati.
Izdajatelj in odgovorni urednik Rasto Pnstoslemšek.
Lastnina ln tisk »Narodne tiskarne«.