791                                           Uvodnik/Leading article NAGOVOR NA OTVORITVI 12. KONGRESA SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA Spoštovani! Slovensko zdravniško društvo, ki je naša osrednja sta- novska organizacija, neprekinjeno deluje že skoraj sto- letje in pol in skrbi za dobrobit slovenskih zdravni- kov ter zobozdravnikov, predvsem pa za našo stro- kovno brezhibnost. Za nami pa je še eno dokaj nemirno obdobje, ko so se zaradi pomanjkanja zdravnikov zaostrovali pogoji de- la, nastajala in spreminjala se je zdravstvena zakono- daja, končno je prišlo do prevrednotenja zdravniko- vega dela, pri večini k sreči nekoliko na bolje, pri ne- katerih pa tudi na slabše. Tudi obtožb na račun dela zdravnikov in zobozdravnikov ter namišljenih afer ni manjkalo. Zdravnikom se je na račun izobraževanja s podporo farmacevtskih firm očital konflikt interesov in koruptivnost. Slovensko zdravniško društvo se je na vse te dogod- ke odzivalo skladno s svojimi pristojnostmi in mož- nostmi. Prizadevali smo si za boljšo prepoznavnost društva v strokovnih krogih in v javnosti. Kljub temu pa je nastajal vtis, da Slovensko zdravniško društvo ni bilo dovolj prepoznavno kot osrednja strokovna sta- novska organizacija. Osebno sem si ves čas vodenja društva prizadeval za njegovo promocijo v sloven- skem prostoru. Ko sem prevzel vodenje Slovenskega zdravniškega društva, so slovenske zdravnike, člane stanovskih organizacij, razdvajale razprtije. Med Slo- venskim zdravniškim društvom in Zdravniško zbor- nico so tekli sodni postopki, javnost in nekateri kole- gi so celo menili, da glede na to, da imamo zbornico in sindikat FIDES, društva ne potrebujemo. Na društ- vo se je gledalo celo kot na nekakšen ostanek bivšega političnega sistema. Slovensko zdravniško društvo tu- di ni imelo svojih predstavnikov v javnih ustanovah, kot sta npr. Zdravstveni svet in Odbor za zdravstvo pri Državnem zboru. Veliko truda je bilo vloženega, da smo presegli tedanje neprijazne razmere. Sloven- sko zdravniško društvo je dobilo svoje predstavnike v zgoraj omenjenih telesih, postali smo enakovreden partner drugim zdravniškim organizacijam. Žal je ne- zadostno obveščanje našega članstva ustvarjalo vtis, da se v Slovenskem zdravniškem društvu nič ne do- gaja, za kar prevzemam tudi soodgovornost. Toda za- vedati se moramo, da Slovensko zdravniško društvo predstavljamo in promoviramo vsi njegovi člani in ne le vodstva SZD in regijskih društev. Na enega od najbolj perečih problemov slovenskega zdravstva, to je pomanjkanje zdravnikov, smo se od- zvali z okroglo mizo in predlagali kratkoročne in dol- goročne rešitve ter sklepe poslali odgovornim usta- novam (Ministrstvu za zdravje in medicinskima fakul- tetama). Prizadevali smo si za izboljšanje materialnega polo- žaja slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov ter brez pomislekov podprli vse akcije, ki jih je izvajal FIDES. Z vladnimi institucijami, zlasti z Ministrstvom za zdrav- je, smo poskušali vzpostaviti konstruktiven odnos in sodelovanje. Prepričani smo, da je sodelovanje stro- ke z zdravstveno politiko nujno, kajti le stroka najbo- lje pozna probleme zdravstva. Zato je vsakršno, zgolj administrativno, načrtovanje s strani zdravstvene po- litike brez sodelovanja stroke izpostavljeno tveganju, da pride do težav pri implementaciji sklepov zdrav- stvene politike v vsakdanji klinični praksi. Prav zato smo Ministrstvu za zdravje ponudili pripravo izhodišč za mrežo zdravstvenih ustanov in storitev, ki nastaja že več kot desetletje, pa do realizacije projekta ni pri- šlo. Posamezne medicinske stroke namreč že imajo natančen pregled potreb, ki izhajajo iz epidemiolo- ških razmer, in pripravljene normative za vzpostavi- tev kakovostne zdravstvene mreže. Nekatera strokov- na združenja in sekcije so za svoja področja tudi pri- pravila stopnje nujnosti za obravnavo različnih stanj in so se opredelila do čakalnih dob ter sprejela časov- ne normative o še dopustnih čakalnih dobah. Toda naša pripravljenost za sodelovanje pri omenjenih pro- jektih ni naletela na pričakovani odziv nasprotne stra- ni. Tako strokovni potencial, s katerim razpolaga SZD, ni bil v celoti izkoriščen. Odzivali smo se tudi na obtožbe javnosti na račun de- javnosti zdravnikov na očitane napake, domneve o nekakovostnem delu in na očitane malomarnosti. Osebno sem se večkrat odzval na zdravnikom nepri- jazne kolumne v časopisih in na lažne obtožbe zdrav- ništva v drugih medijih. Večkrat sem medijem odgo- varjal na konstrukte o koruptivnosti zdravnikov ter o konfliktu interesov, ki naj bi obstajal, če farmacevtska firma finančno podpre izobraževanje zdravnikov. A so žal ti zapisi izzveneli kot glas vpijočega v puščavi, saj ni bilo širše podpore s strani kolegov (zdravnikov) in predstavnikov zdravniških organizacij. Tako so nas preglasili predstavniki določenih interesnih skupin, Zdrav Vestn 2008; 77: 791–2 792 Zdrav Vestn 2008; 77 ki so v dobršni meri kreirali javno mnenje o delova- nju zdravstvenega sistema in o zdravništvu. Stalno podiplomsko izobraževanje zdravnikov in zo- bozdravnikov sodi med temeljno poslanstvo SZD, za kar ima društvo tudi javno pooblastilo. Za izvajanje izobraževalnih programov pa so potrebna finančna sredstva, ki jih društvo iz svojih skromnih prihodkov ne more zagotoviti. Zato je bilo izvajanje izobraževal- nega programa ves čas odvisno od donacij s strani farmacevtskih firm. Poraba doniranih sredstev je po- tekala povsem transparentno. Sredstva so bila upo- rabljena strogo namensko za kritje stroškov udelež- be na strokovnih sestankih, noben od zdravnikov iz teh sredstev nikoli ni prejel nikakršne nagrade in tudi ne dnevnic. Nikoli tudi ni bilo nikakršnih dogovorov med sponzorji in koristniki sponzoriranih sredstev. Zato so očitki o konfliktu interesov in koruptivnosti zdravnikov na račun financiranja udeležb na strokov- nih sestankih s strani farmacevtskih firm povsem iz- mišljeni in absurdni. Šlo je za konstrukte, ki so jih spo- čele določene interesne skupine z namenom, da bi škodili zdravništvu in da bi se polastili sredstev, ki jih farmacevtske firme namenjajo izobraževanju zdrav- nikov. Glede na to, da je to praksa povsod po svetu in da se zdravniki z vseh koncev sveta udeležujejo stro- kovnih srečanj z večinsko finančno podporo farma- cevtskih firm, je nezaslišano, da je to, kar je v državah z razvito demokracijo povsem sprejemljiva praksa, pri nas že skoraj inkriminirano dejanje. V SZD se zaveda- mo občutljivosti odnosa med zdravništvom in farma- cevtskimi firmami ter obsojamo vsakršno podkupo- vanje in prejemanja nagrad za predpisovanje zdravil. Zato smo že pred petimi leti na skupščini SZD spreje- li stališča in predlagali pravilnik o odnosih med zdrav- ništvom in farmacevtskimi firmami. Natančno smo opredelili, kaj je dopustno in kdaj lahko pride do kon- flikta interesov ter se zavzemali za to, da se v praksi strogo upoštevajo dogovorjena pravila o medseboj- nih odnosih. Pozvali smo tudi tedanje Ministrstvo za zdravje, da z podzakonskimi akti uredi to področje, a se doslej ni zgodilo nič. Slovenskim zdravnikom ni vseeno, kakšna je zdrav- stvena zakonodaja v državi, kjer živimo in delujemo. Zato smo v SZD budno spremljali nastajanje nove zdravstvene zakonodaje in spreminjanje že obstoje- če. Žal predstavniki zdravniških organizacij nismo bi- li vedno povabljeni in vključeni pri pripravi spre- memb zdravstvene zakonodaje, zlasti Zakona o zdrav- niški službi, ki je temeljni akt, ki opredeljuje delova- nje zdravnikov in zobozdravnikov in ki smo ga v pre- teklosti tako rekoč napisali sami zdravniki. V nastaja- nje zakona smo se lahko vključili šele, ko je bil ta že v javni razpravi. Vseeno smo v dogovoru z Ministrst- vom uspeli spremeniti nekatera temeljna izhodišča, ki opredeljujejo delovanje stroke in so v pristojnosti zdravniških organizacij (predvsem spreminjanje pro- gramov specializacij). Skrbeli smo za čim višji strokovni nivo delovanja zdravstvenega sistema in izpeljali pomembne projek- te. Strokovne komisije sekcij in združenj so pripravi- le več kot 40 programov specializacij, ki so skladni z evropskimi standardi in omogočajo pretočnost zdrav- nikov v okviru Evropske skupnosti. Spodbujali smo pripravo strokovnih smernic in standardov. To so na- mreč dokumenti, ki jih povsod po svetu pripravljajo strokovna združenja in ne zdravstvena politika, kot se pred leti pri nas tega projekta povsem neuspešno lotevalo Ministrstvo za zdravje. Združenja, ki delujejo v okviru SZD, so v minulem ob- dobju pripravila številne strokovne smernice in to brez kakršnekoli prisile in finančne podpore s strani državnih institucij. To je bil izjemno pomemben pri- spevek h kakovosti delovanja našega zdravstvenega sistema. Strokovne smernice namreč zdravnika varu- jejo pred stranpotmi in omogočajo, da pride po naj- krajši poti do prave diagnoze in izbira tiste načine zdravljenja, ki imajo preverjeno učinkovitost. Prepričan sem, da je Slovensko zdravniško društvo v minulem obdobju opravičilo svoje poslanstvo, da je pomembno prispevalo k strokovnosti naših zdrav- nikov in zobozdravnikov in s tem h kakovostnejše- mu in učinkovitejšemu delovanju celotnega zdrav- stvenega sistema. Zato tudi upravičeno pričakujemo, da se Slovensko zdravniško društvo v javnosti in s strani zdravstvene politike prepozna in obravnava kot pomemben dejavnik pri uresničevanju zdravstve- nih programov in zadovoljevanju potreb naših bol- nikov. Pavel Poredoš