PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
pnmorsk
dnevni
Poitnina plačana v gotovini Abbi poetala T gruppo
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 143 (12.468)
Trst, četrtek, 19. junija 1
Kamen spotike slej ko prej Palača Chigi
Volilna kampanja na Siciliji prizorišče sporov med KD in PSI
RIM — Craxi vztraja: o zamenljivosti predsednika vlade ni bilo nobenega dogovora; De Mita ga zavrne z obtožbo, da predsednik vlade »zamenjuje politiko s spektaklom«. Duet med socialisti in demokristjani se nadaljuje na odru sicilske volilne kampanje, toda s pogledom obrnjenim na odseve teh volilnih izidov na razvoj vsedržavne pohtične situacije. Craxi zasleduje v resnici nov zalet za vlado s sociahstičnim vodstvom, čeprav bi bilo treba prek »pilotirano' krizo« ali s pomembnim preustrojem v ministrskem svetu. Vsekakor pa daje jasno razumeti, da nima nobenega namena zapustiti Palačo Chigi pred volitvami, rednimi ah predčasnimi.
KD po svoji strani ne kaže nobene pripravljenosti na take operacije, ki bi koristile edinole sociahstičnemu tajniku, pa čeprav ne manjkajo v njenih vrstah težnje, ki sprejemajo Craxijevo zahtevo po ohranitvi predsedstva vlade do konca zakonodajne dobe. Med temi je predvsem predsednik KD Forlani, ki je tudi na nedavnem zasedanju vsedržavnega vodstva svoje stranke naglasil, da je sedanja petstrankarska koalicija omogočila povratek demokristjana na Kvirinal. Prav ta argument je poudaril sinoči tudi Craxi na televizijski politični tribuni. Spor o zamenljivosti predsedstva vlade, je polemično dejal Craxi, »se je začel dan potem, ko je bil rešen problem predsednika republike«.
Toda zamenjava pri vodstvu vlade po odobritvi finančnega zakona za leto 1987 ni bila predmet nobenega sporazuma, je poudaril Craxi. »Seveda sem pripravljen zapustiti Palačo Chigi, je vzkliknil, toda predsednik vlade je izraz dogovora neke koalicije. V trenutku, ko se pokaže, kot se sedaj kaže, rastoče nasprotovanje največje stranke v koaliciji, je jasno, da se odpira drugačna situa-
cija, ki vzbuja zaskrbljenost, če pa se KD postavlja za vodilno stranko, ki gleda na predsedstvo vlade za zastopnike drugih strank »kot na izjemo, če ne celo na koncesijo«, se odpira problematika, ki jo je treba postaviti ne nam, ampak volivcem, je poudaril Craxi.
»Craxi hoče bjti predsednik vlade, jaz pa ne,« polemično odgovarja De Mita, »torej ne razumem, kakšen naj bi bil predmet spora.« Spor je med »tistimi, ki hočejo oblast zaradi oblasti« in tistimi, ki »jim gre za politiko zaradi pohtike«, kot dela KD. Krščanska demokracija se je obnovila v boju »proti notranjim skupinam, ki so pojmovale pohtiko zgolj kot izvajanje oblasti. Ta boj vodimo tudi v odnosih z drugimi strankami, zato poudarjamo, je dejal De Mita, da ni več prostora za sporazume o oblasti.
»Ni sprejemljivo,« je dejal včeraj na volilnem shodu na Siciliji tajnik KPI Natta, »da sta največji vladni stranki skušali sprevreči značaj teh volitev, ko sta odprli instrumentalni spor, kjot če bi morali Sicilijanci glasovati za ali proti zamenjavi v Palači Chigi.« KD in PSI sta se bili med drugim obvezah na parlamentarno razpravo o rezultatih zadnjega preverjanja, »toda z raznimi pretvezami ni bjlo iz tega nič. Vse kar vemo je, da bo za De Mito moral Craxi zapustiti predsedstvo vlade konec leta, in da Craxi pravi, da mu še na misel ne pride in, če ga hočejo odsloviti, bo treba sklicati predčasne volitve. Toda sklicevanje na predčasne volitve dokazu je razkroj petstrankarske koalicije; poudarja tajnik KPI. Če je res, kot pravi De Mita, da vlada ni uspešna, zaključuje Natta, naj KD sproži realno razči-ščenje, naj pokaže na zgrešene odločitve in na ministre, ki jih je treba zamenjati.	G. R.
!>■*	O ■f/l	- PP 559
C' O Tl ° ^ -p.	-r\	(4 linije) rn %
(A	~~	85723
% M	L-
O	
-0	y. tA
H	Z
7Ì À	U	> £ Z r-* n i>
1	0- o *»• o o . •o o o
ob dnevu Jugoslavije
Kakih 500 povabljencev, ki je sinoči dodobra napolnilo prostorni zelem vrt jugoslovanskega konzulata, se je udeležilo uradnega spreje-ma, ki ga je generalni konzul Drago' Mirošič priredil ob dnevu Jugoslavije na tržaškem velesejmu. Med uglednimi predstavniki gospodarskega in pohtičnega življenja iz Furlanije - Julijske krajine in sosednjih republik Slovenije in Hrvaške, naj omenimo ambasadorja v Rimu Skataretika, predsednika deželnega sveta Solimberga, predsednika der želnega odbora Biasuttija,..prefekta.De.Fehcejar tržaškega župana Ri-chettija in župane ostalih občin tržaške pokrajine, podpredsednika slovenske vlade Borisa Frleca, poleg seveda številnih poslovnih partnerjev z obeh strani meje. Prisotni so bili predstavniki pohtičnega, kulturnega in gospodarskega življenja zamejskih Slovencev.
Morda bliže uspehu pogajanja za Aquilo
SANDOR TENCE
RIM — Na sedežu ministrstva za industrijo so se včeraj pozno v noč nadaljevala pogajanja o usodi tržaške rafinerije Aquila. Sindikati so kot napovedano predložili francoski družbi TOTAL, lastnici obrata, pose bno platformo, ki so jo pred kratkim izdelali skupno z deželnim odbornikom za industrijo Francescuttom. Dokument, ki so ga podprle tudi tržaške krajevne uprave, se zavzema za prodajo žaveljske čistilnice in odpira pot stvarni možnosti, da bo TOTAL še dalje razpolagal z dosedanjimi skladišči in rezervoarji. Tovarniški svet in sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL sta seveda postavila na prvo mesto vprašanje ohranitve delovnih mest (trenutno je v Aquili zap>oslenih skoraj 500 delavcev) z jasnimi jamstvi, da bodo morah morebitni novi lastniki zaposliti sedanjo delovno silo.
Tudi sinoči so srečanja na ministrstvu, ki se bodo morda nadaljevala še danes zjutraj, potekala na ločenih po-
gajalnih mizah. Podtajnik Zito, ki po nalogu ministra Altissima sledi temu problemu, se je najprej srečal s sindikati, ki so mu izročih zgoraj omenjeni dokument, nato pa je s temi predlogi seznanil še delegacijo francoske družbe, ki se je tokrat nepričakovano predstavila v Rimu brez delegiranega upravitelja La Porteja. Francozi so {»kazali zanimanje za zadnje sindikalne predloge, niso pa hoteli podpisati dokumenta, ki bi dejansko odprl pot pozitivnemu zaključku teh napornih pogajanj. Predstavniki TOTAL so vsekakor takoj stopili v stik z La Portejem, ki je napovedal, da bo že ponoči v Rimu,
Pogajanja potekajo v precej sproščenem vzdušju, tako da je tokrat mogoče res pričakovati stvarne rezultate, čeprav, kot dokazujejo zadnje izkušnje, je treba biti pri teh napovedih zelo previdni. Po pogovoru z nekaterimi sindikahsti in s predstavniki lastništva, smo imeli vsekakor vtis, da si obe strani po sedmih mesecih sestankov v Rimu in v Trstu tokrat res želita sporazuma.
Včeraj v prostorih jugoslovanskega generalnega konzulata
Enotna slovenska delegacija se je srecala s Skataretikom
BOGO SAMSA
TRST — Na sedežu jugoslovanskega generalnega konzulata se je včeraj sestala enotna slovenska delegacija z jugoslovanskim veleposlanikom v Rimu Antejem Skata-retikom. Razgovoru je ves čas prisostvoval jugoslovanski generalni konzul Drago Mirošič, priključil pa se mu je tudi podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Boris Frlec.
Predstavniki slovenske narodnostne skupnosti so v uvodnem posegu opozorili jugoslovanskega veleposlanika, da je postopek za dosego globalne zaščite ustavljen in da prihajajo iz Rima negativne vesti. OpOzorih so tudi na dejstvo, da je predsednik vlade Craxi pred dobrim letom med uradnim obiskom v Beogradu sprejel ustrezne obveze in da je od takrat že minilo zelo mnogo časa. Slovenci v Italiji upravičeno pričakujejo izpolnitev teh obvez in v tej zvezi tudi posredovanje matične države Jugoslavije.
Jugoslovanski veleposlanik je orisal splošne italijan-sko-jugoslovanske odnose in napovedal bližnji obisk zveznega tajnika za zunanje zadeve Raifa Dizdareviča v Rimu. To bo priložnost, da se razpravlja o vseh vprašanjih in da se podrobneje obravnava vsa tematika
osimskih sporazumov in seveda v prvi vrsti obveza o maksimalni možni zaščiti manjšin. Tudi veleposlanik se je skliceval na obvezo predsednika italijanske vlade in na postopek, ki ga je že pričel minister Vizzini, ki pa je zadnje čase ustavljen. Dejal je, da je ob dobri volji uspelo Jugoslaviji rešiti nekatera odprta dvostranska vprašanja in da se bodo na primer prihodnji teden pričela v Zadru pogajanja o rešitvi kompleksnega problema ribolova in ribiškega gospodarstva na Jadranu na splošno. S tem, da se odstranjujejo razna odprta vprašanja in da se utrjujejo dobri dvostranski odnosi, pa se ustvarjajo pogoji za rešitev še vedno odprtega vprašanja globalne zakonske zaščite Slovencev v Italiji.
Iz Bejruta grožnje
GENOVA — V Genovi se je začel proces proti štirim Palestincem, ki so preusmerih ladjo Achille Lauro. Istočasno so neznanci v Bejrutu zagrozih, da bodo vsako morebitno obsodbo štirih palestinskih borcev maščevah z napadom na italijanske interese znotraj in zunaj italijanskih meja. Bejrutska policija meni, da ne gre telefonskega poziva pripisati Palestincem,
Gary Lineker (št. 10) strelec dveh golov za Anghjo
»Azzurri« v vrtincu polemik
CIUDAD MEXICO — Mehiška avantura je za »azzurre« torej končana. Naleteli so na močnejšega nasprotnika in tako že zelo zgodaj dah odgovor na umetno napihnjene apetite po ponovitvi uspeha iz Španije. Svetovnega naslova vsaj do leta 1990 v Itahji torej ne bo, s tem pa se je usul cel plaz obtožb na račun Bearzota in njegovih izbrancev. Po porazu s Francijo je prišlo na dan toliko »pomanjkljivosti«, ki pa jih začuda prej ni nihče opazil. Trenutek streznitve je prišel morda nekoh-ko prehitro, nedvomno pa je po porazu s Francijo mar sikomu postalo jasno, da Italija na letošnjem mundialu ni imela prostora med protagonisti.
Reprezentanca Italije bo že danes odpotovala v domovino, kjer jih v Rimu in Milanu pričakujejo jutri zjutraj.
Pozornost javnosti pa se v Mehiki počasi obrača proti preostalim osmim ekipam,
V sinočnji predzadnji tekmi osmine finala je Angh-ja zanesljivo s 3:0 odpravila Paragvaj.
Polemike pred srečanjem v Bocnu o problemih jezikovnih skupnosti
RIM — V soboto in v nedeljo bo v Bocnu mednarodno srečanje o problematiki manjšinskih in jezikovnih skupnosti v Italiji in v Evropi, ki ga prireja združenje južnotirol-skih univerzitetnih študentov pod pokroviteljstvom nekaterih krajevnih kulturnih ustanov in dvojezične zasebne radijske postaje »Tandem«. Na konferenci, na kateri bodo sodelovali strokovnjaki iz mnogih evropskih držav, bo tekla predvsem beseda o odprtih problemih in o težavah manjšinskih kultur.
Pred konferenco pa je prišlo do nekaterih polemik med organizatorji in manjšinsko organizacijo Con-femili. Na srečanje so namreč po-
vabili tudi predsednika te organizacije prof. Piera Ardizzoneja, ki pa je vabilo odklonil, ker bo na simpoziju, tekla beseda tudi o vprašanju samoodločbe Južnih Tirolcev in torej o možnosti njihovega odcepa od Italije. Ta princip, piše v tiskovnem poročilu Confemili, ;e popolnoma tuj idealom in delovanju naše zveze ter konec koncev tudi namenom evropskega urada za manjšinske jezike, katerega član je naša organizacija. Na bo-censki konferenci bo nastopil tudi Španec Aurelio Argemi, član evropskega urada za manjšinske jezike, ki pa bo verjetno sodeloval le v osebnem imenu, (st)
Ugibanja o izvajanju prepovedi kajenja
BIM — Vladni predlog, ki močno omejuje kajenje v javnosti, ne bo imel lahke poti v parlamentu, tako da je pričakovati precej dolg in naporen proceduralni postopek in torej precej dolge časovne termine za dokončno odobritev normativa, ki je kot znano, tudi v sami vladi sprožil razhajanja ter polemike med ministri. Vsi namreč soglašajo, da mora država prvenstveno ščititi zdravje državljanov (v tem primeru kadilce in nekadilce), mnogi pa se sprašujejo, ali bo Veganov odlok res koristi in učinkoval v boju proti kajenju ter kot primer navajajo ZDA, kjer še strožji omejevalni ukrepi niso premagali cigaret.
Če opustimo nekatera stališča, ki ocenjujejo vladni osnutek v luči kratenja svobode kadilcem ali obratno, moramo takoj podčrtati, da je predlog ministra za zdravstvo zelo zapleten, mogoče preveč, poznavajoč italijanske razmere in vsakdanje izkušnje pri spoštovanju zakonov. Koristneje bi bilo, da bi zakonodajalec, mogoče po zgledu jasnih angleškčh odlokov, pripravil krajši, a jasnejši normativ s točnimi navodili ter zlasti z jasno razlago, kje bo odslej naprej prepovedano kaditi. Ne gre namreč pozabiti, da je pred enajstimi leti parlament že odobril podobno prepoved kajenja (predvsem v javnih lokalih), okrožnica pa je ostala le na papirju, tudi zato, ker ni bilo ppvsem jasno, kdo naj se zavzema in pazi za njeno izvajanje.
Minister Degan, če bo hotel uspeti v boju proti kajenju, bo moral vsekakor posvetiti veliko pozornost preventivnim ukrepom, začenši s širokopoteznimi akcijami po šolah in v javnih občilih, z druge strani pa bo moral, kot že delajo Američani, prisiliti proizvajalce, naj omejijo škodljivost cigaret, začenši z zmanjšanjem stopnje nikotina. Na velike pomisleke pa je naletela prepoved prodaje cigaret mladim pod 16 leti in to iz čisto praktičnih, kot tudi iz psiholoških vzrokov. Pro-hibicionizem se v zgodovini ni nikoli dobro obnesel, ampak je večkrat celo spodbujal ljudi (predvsem mlade) h kršenju prepovedi. Bojimo se, da se bo v Italiji zgodilo isto, kot tudi si težko razlagamo kako bodo v tobakarnah in v trafikah trgovci ugotavljali anagrafske podatke odjemalcev.
Na ministrstvu za zdravstvo so vsekakor precej optimisti in napovedujejo, da je Deganov odlok samo prvi korak v boju proti kajenju, čeprav ne skrivajo zaskrbljenosti, da bo marsikdo, zlasti v parlamentu, skušal o-mejiti učinkovitost tega zakonskega osnutka, mogoče priv socialdemokrati, ki so glasno kritizirali Degana, njihov minister za dežele Vizzini pa je na seji ministrskega sveta baje celo glasoval proti odloku, ki so ga včeraj pozdravile mnoge zdravstvene organizacije in tudi zveza za zaščito potrošnikov.
SANDOR TENCE
Prvi dan je bil posvečen proceduralnim vprašanjem
V Genovi začetek sodne obravnave
proti preusmeriteljem ladje Lauro
GENOVA — Prvo zasedanje genovskega sodišča, ki bo moralo izreči razsodbo o preusmeritvi ladje Achille Lauro in o umoru ameriškega potnika Leona Klinghoferja, je bilo dokaj razburkano. Ko so se sodniki u-maknili v sodniško sobo, da bi sklepali o raznih zahtevah proceduralnega značaja, je med občinstvom vstala mlada Netnka, ki je na glas in v lepi angleščini začela brati solidarnostno izjavo z borbo palestinskega ljudstva in s štirimi obtoženci. Varnostne sile so takoj posegle in aretirale tako njo kot njene tri tovariše (žensko in dva moška), ki so vsi imeli pri sebi natipkan tekst solidarnostne izjave.
Sicer pa je bilo včerajšnje zasedanje posvečeno v glavnem ugovorom zagovornikov pa tudi civilne stranke. Sodišče je predvsem zavrnilo zahtevo mednarodnega združenja židovskih odvetnikov, da bi se predstavilo kot zasebna stranka. Čeprav je pripadal
umorjeni Leon Klinghofer židovski skupnosti, je menilo sodišče, ni razlogov, da bi se omenjeno združenje čutilo prizadcito. Prav tako ni sprejelo zahteve uradnega zagovornika odsotnega obitoženca Abula Abasa, da bi zaslišali italijanskega zunanjega ministra Andreottija. Andreotti jevo pričevanje bodo poslušali kvečjemu ob koncu sodne razprave.
Včeraj so prišli na dan tudi spori med obtoženci. Vodja skupine je očital enemu od obeh skesancev Asadi-ju, da se kljub temu da je sodeloval z italijanskimi oblastmi ne more i-zogniti dejstvu, da je Palestinec in da se bo borba palestinskega ljudstva nadaljevala. Do prerekanja je prišlo tudi med drugima dvema obtožencema, ko je eden, Fataier Abdulatif, obtožil državnega pravdnika, da je z njimi slabo ravnal, medtem ko je skesani Said Gandura takoj odgovoril, da je državni tožilec pošten človek, ki ni nenaklonjen Palestincem.
Ob stopnjevanju nasilja južnoafriških rasistov
V Južni Afriki se še poglablja sovraštvo med belci in črnci
JOHANNESBURG — Južnoafriško ministrstvo za informacije je po proglasitvi izrednega stanja in strogi cenzuri nad pisanjem domačih in tujih novinarjev edini vir informacij iz Južne Afrike. Po trditvah njegovega glasnika generala Melleta je položaj v državi miren, boljši kot je bil pred proglasitvijo izrednega stanja. Vseeno pa je moral Mellet priznati, da so včeraj v spopadih z varnostnimi silami in v medrasnih izgredih izgubile življenje tri osebe. Teh trditev zaradi cenzure, ki so jo sedaj še poostrili, pa ne more nihče preveriti.
Po redkih pričevanjih oseb, ki so v zadnjih urah zapustile Južno Afriko, pa je položaj v državi skrajno napet. Od proglasitve izrednega stanja je življenje izgubilo že 45 oseb, da je od začetka leta naraslo število mrtvih na 754. Po trditvah dveh zahodnonemških misijonar-
jev, ki so ju južnoafriške oblasti najprej aretirale in nato izgnale, se prepad sovraštva in nerazumevanja med temnopolto večino in vladajočo manjšino belcev še poglablja. Pozitivno je le dejstvo, da se veča število belcev, ki so se aktivno vključili v protiapartheidski boj. Misijonarja sta tudi poudarila, da več kot tri četrtine temnopoltega prebivalstva zagovarja obvezne gospodarske sankcije Zahoda proti južnoafriškemu rasističnemu režimu. Zavrnila sta trditve, da bi posledice sankcij prizadele predvsem temnopolto prebivalstvo.
Tega mnenja je tudi večina udeležencev konference OZN o Južni Afriki v Parizu, a kaj, ko ZDA, Velika Britanija in ZRN trmasto vztrajajo pri svojem. Spodnji dom britanskega parlamenta je včeraj zavrnil laburistično resolucijo o obveznih sankcijah proti Pretorii.
Predsedstvo Jugoslavije o rasizmu v Južni Afriki
BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Si-nan Hasani je v imenu predsedstva poslal poslanico svetovni konferenci o ukrepih proti rasistični Južni Afriki, Id poteka v Parizu, udeležujejo pa se je predstavniki vlad mednarodnih in drugih organizacij. V poslanici je med drugim poudaril, da manjšinski južnoafriški rasistični režim kljub enotni obsodbi najširše mednarodne skupnosti grobo krši številne sklepe generalne skupščine OZN in nadaljuje sistem apartheida in nezakonito zasedbo Namibije. Ta sistem, ki na najbolj grob način zanika temeljne človekove pravice, je hkrati zločin proti vsem narodom, vsemu človeštvu. Njegov obstoj in napadi na sosednje neodvisne države so izraz nestabilnosti in nenehne nevarnosti za mir in varnost v območju in širše.
Sinan Hasani je v poslanici izrekel prepričanje, da bo konferenca s svojimi sklepi in ukrepi odločno spodbudila prizadevanja mednarodne skupnosti v boju proti rasizmu in kolonializmu in prispevala k solidarnosti vseh demokratskih sil s pravičnim bojem južnoafriških ljudstev, (dd)
Kadrovske spremembe v SZ Novi ljudje v prezidiju
MOSKVA — Po kadrovskih zamenjavah v sovjetskih partijskih vrstah tak0 v posameznih republikah kot tudi v osrednjih organih je ista usoda doletela tudi prezidij vrhovnega sovjeta. Zamenjali so kar 5 podpredsednikov, tako da zapuščajo kolektivno vodstvo štirje zaradi upokojitve, in sicer: Vasilij Kuznecov, Ivan Poljakov, Halikov Kurban-Ogli in Bap-ken Sarkison, medtem ko je Ivan Ka-linin zapustil prezidij, ker je postal predsednik moldavskega ministrskega sveta. Njihove funkcije so prevzeli Pjotr Demicev (ruska federacija), Georgij Tarazevič (Belorusija), Sulejman Tatliev (Azerbajdžan), Aleksander Mokanu (Moldavija) in Grant Voskanjan (Armenija). Bivšega se-
kretarja moskovske partije Viktorja Grišina so dokončno upokojili.
Poleg kadrovskih sprememb pa je vrhovni sovjet na sedanjem zasedanju razpravljal predvsem o »posebni vlogi« nove petletke, ki bi morala postati po besedah predsednika Nikolaja Rižkova »vodilo za temeljito preobrazbo sovjetskega gospodarstva«. Rižkov je pri objašnjavanju ciljev petletke navedel korenite tehnološke inovacije v produktivnem aparatu tako industrijskem kot kmetijskem, z ogromnimi investicijami ob istočasnem varčevanju z energijo in surovinami. Predsednik vrhovnega sovjeta je tudi poudaril, da bo SZ še stopnjevala svoj jedrski energetski program
Skupščina SR Slovenije nasprotuje elektrarnama v Miljah in Plomin 2
LJUBLJANA — Delegati slovenske skupščine so včeraj med drugim obravnavali tudi nekatera ekološka vprašanja. Precej živahno razpravo je vzbudila informacija o načrtih za gradnjo termoelektrarne v Miljah, pri čemer so delegati opozorili, da bi omenjeni objekt, če bi ga zgradili, nevarno ogeozil ekološko ravnotežje v slovenskem Primorju ter zaledju. Prav tako so se izrekli tudi proti elektrarni Plomin 2 na Hrvaškem. Pozitivno pa so tokrat glasovali o predlogu družbenega dogovora o gradnji in ureditvi spominskega obeležja »Sremskla fronta«, ki sicer na seji 11. marca ni dobil soglasja dveh zborov slovenske skupščine, (dd)
Tajnik KP Kitajske v Rimu
RIM — Generalni sekretar kitajske partije Hu Jaobang bo danes, v okviru svojega potovanja po Evropi, dopotoval v Rim, kjer ga bo dočakal predsednik vlade Craxi, ki ga je tudi povabil. V teku svojega bivanja v Italiji se bo Hu Jaobang sestal z vrsto predstavnikov italijanskega političnega in gospodarskega življenja. Med drugimi ga bo sprejel tudi predsednik republike Cossiga. Za časa svojega bivanja v Italiji bo tajnik KP Kitajske obiskal še Benetke, kjer ga bo gostil minister za delo De Michelis in Turin, kjer bo gost predsednika Fiata Agnellija in si bo ogledal tovarno Mirafiori.
Zadrega obeh držav oh sodni aferi Pollard
Ali deluje v ZDA razvejana izraelska špijunska mreža?
NEW YORK — Izraelski pravosodni minister Yichak Modai, ki se mudi na nepričakovanem obisku v Washing-tonu, je po pogovorih z ameriškim sekretarjem za pravosodje Edwinom Messom zanikal, da bi v ZDA delovala razvejana izraelska obveščevalna mreža. Na sodnem procesu proti Jonathanu Pollardu, ki je dolga leta delal kot strokovnjak za obveščevalno dejavnost v ameriški mornarici, na sodišču pa so ga postavili pod obtožbo, da je vohunil za Izrael, so namreč prišla na dan »nekatera dejstva«, iz katerih je mogoče sklepati, da j? Izrael v ZDA zgradil široko obveščevalno mrežo.
Najvišji predstavniki izraelske vlade si prizadevajo dokazati, da izraelska vlada o tej dejavnosti ni imela pojma in da je bivši mornariški častnik Jonathan Pollard vohunil za Izrael brez vednosti in odobritve vlade v Tel Avivu.
Predsednik izraelske vlade Simon Peres je med nedavnim obiskom v ZDA na primer, izjavil da »poskušajo nekateri krogi v ZDA z razpihovanjem te afere pokvariti pristne odnose med obema državama«.
Omenjena kritika je po vsej verjetnosti letela na Williama Webster-
ja, direktorja FBI, ki je obložil izraelsko vlado, da »je v dosedanji preiskavi nudila le omejeno pomoč«.
Bivši mornariški častnik je priznal, da je skupaj s svojo ženo od 1979. leta vohunil za Izrael in da je skupini štirih izraelskih obveščevalcev v tem času prodal nekatere najbolj zaupne obveščevalne podatke o moči arabskih vojnih mornaric, ki jih je zbrala mornariška obveščevalna služba, ter o nekaterih terorističnih centrih na Bližnjem vzhodu. S pomočjo Pollarda, ki je imel dostop do vrste najbolj zaupnih podatkov, je bil Izrael praktično na tekočem z vrsto najpomebnejših podatkov o arabskih državah, ki so jih zbrale ameriške obveščevalne službe.
Kot so odkrili v dosedanji preiska-
vi, so bili v omenjeni vohunski mreži tudi 4 Izraelci, med njimi dva izraelska diplomata v ZDA in dva »preizkušena obveščevalca«, Rafael Ejtan, ki je bil svetovalec dveh izraelskih premierov za boj proti terorizmu, ter general letalskih sil Aviamm Sella, ki je po trditvah Pollarda, vodil celotno izraelsko vohunsko mrežo. Vsi štirje izraelski agenti so v Izraelu, decembra lanskega leta pa so jih v Tel Avivu zaslišali sodelavci FBI.
Po izjavah predstavnikov ameriškega sekretariata za pravosodje, so v dosedanji preiskavi odkrili, da je Rafael Ejtan 1968. leta obiskal tudi jedrski reaktor ’ Pennsylvenii, iz katerega je približno v istem času izginilo več kot sto kilogramov obo-
gatenega urana. Ameriški preiskovalci so prepričani, da je Ejtan med o-biskom v tem jedrskem reaktorju, med katerim se je predstavljal kot kemik, ki je zaposlen v izraelskem obrambnem ministrstvu, organiziral doslej največjo krajo obogatenega u-rana v ZDA. Direktor omenjene jedrske centrale, s katerim se je Ej-ian takrat pogovarjal, je v preiskavi trdil, »da se je uran izgubil po naiavni poti v postopku predelave«. Storilcev omenjene kraje niso odkrili. Preiskovalci FBI sodijo, da so Izraelci ukraden uran porabili za izdelavo atomskega orožja.
Nova odkritja v aferi Pollard niso samo zaostrila ameriško-izraelskih odnosov, temveč so povzročila tudi polemiko med State Departmentom, ki
poskuša preprečiti izbruh hudega javnega škandala, ter sekretariatom za pravosodje, ki poskuša priti aferi do dna. Uradni predstavniki State De-partmenta izjavljajo, da »doslej niso odkrili ničesar, kar bi potrjevalo obstoj široke izraelske vohunske mreže v ZDA«, predstavniki sekretariata za pravosodje, ki so na tekočem s preiskavo pa trdijo, da »obstajajo trdni dokazi o delovanju izraelske vohunske mreže v ZDA«. Po izbruhu omenjene javne polemike med State Departmentom in sekretariatom za pravosodje je izraelski minister za pravosodje dopotoval na 'nujen obisk v Washington.
Ameriške obveščevalne službe so del izraelske tajne mreže uspele odkriti šele preteklo leto, veliko vprašanje pa je po mnenju nekaterih a-meriških komentatorjev, koliko izraelskih obveščevalcev še ni odkritih-Dejstvo, da izraelska vlada razen z besedami doslej še ni pokazala »prevelike vneme«, da bi dokončno razčistili omenjeno afero, je povzročila napetost med najbolj tesnima zaveznikoma, ki pa jih poskušata obe vladi čimbolj skriti pred javnostjo.
UROŠ LIPUŠČEK
Od četrtka do četrtka
Zakrknjena prizanesljivost
Od pomembnih dogodkov prejšnjega tedna sta vzpodbudna: jusarske volitve, še bolj pa Kulturni dnevi Slovencev videmske pokrajine v ljubljanskem Cankarjevem domu, v katerem sta v nedeljo nekaj nadvse prijetnih resnic napisala oba mlada poročevalca v našem dnevniku: "Zgodilo se je prvič...", "mladina je imela glavno besedo", "usodo Slovencev v videmski pokrajini krojijo sveže moči in mlade pameti..", "prisotnost v prvi vrsti predsednika videmske pokrajinske uprave in odbornika za kulturo... -ni dvoma, da je prav ta prisotnost resnično nekaj novega in da pomeni celo rahel premik in pričakovanje, da bo ta prisotnost imela vsaj nekaj teže v nadaljnjem boju...", je zapisala urednica čedajskega tednika. Zares je nemogoče govoriti o obmejnem prijateljstvu in sodelovanju, hkrati pa onemogočati vsaj enourni tedenski pouk v slovenščini. Toda o tem drugič.
Tudi rezultati tržaških jusarskih volitev so zadovoljivi, zlasti spričo satanskega raznarodovanja predmestij in okolice, ne le po letu 1918, temveč tudi pred njim.
Toda danes smo prisiljeni in vsaj na kratko obravnavati ponovno fašistično mazaško skrunjenje bazovskega spomenika in fašistično izzivaško ekspedicijo. Na oboje so z zborovanjem temeljito - predvsem pa z neverjetno discipliniranim potrpljenjem -odgovorili Bazovci sami ob globoko občuteni bratski solidarnosti vseh resničnih demokratov. Vendar se pri tem zdi, da odgovorne oblasti že vso povojno dobo pozabljajo na vso povojno protifašistično zakonodajo. To dokazuje namreč - kljub procesom - oblastveno dovoljenje za ponovno - po predlanskih v Lonjerju, na Proseku in v Bazovici - izzivanje - češ da tako določa zakon. V resnici pa je dovolj pogledati v tisti praktični priročnik za vse upravne in sodne oblasti, ki nosi naslov "1 quattro codici" (Editori Ho-epli, Milano). Tam so objavljeni kar trije protifašistični zakoni, ki tako početje fašistom prepovedujejo. Prvi je iz leta 1944, drugi z leta 1947, tretji pa iz leta 1952 - z vsemi spremembami. Naj navedemo iz slednjega vsaj en paragraf - člen 4 pod naslovom "Apologija fašizma", ki se glasi:
"Kdorkoli, mimo slučajev, ki jih predvideva člen 1, javno poveličuje predstavnike, načela, dejanja ali pritožbe iašizma ali protidemokratične cilje, ki so značilni za fašizem, bo kaznovan z zaporom do dveh let in z globo do 500 tisoč lir. - Kazen se zviša, če je bil prekršek storjen po tisku ali z drugimi sredstvi širjenja propagande. - Kazen predvideva tudi odvzem pravic, ki jih navaja člen 28, drugi odstavek pod št. 1 kazenskega zakonika za obdobje pet let."
Gre za zakon št. 645 od 20. junija 1952, "Norme o izvajanju XII. prehodne in končne dispozicije (št. 1) republiške ustave". Pozneje - leta 1975 so kazni z zakonom št. 152 poostrili.
Ob prebiranju teh in drugih zelo jasnih protifašističnih zakonskih določb je naravnost nezaslišano, kako je moglo biti dovoljeno na primer zadnje (aprilsko) Almirantejevo zborovanje na tržaški Pomorski postaji, kjer so se pod zaščito policije na debelo "poveličevali predstavniki, načela, dejanja in metode fašizma", z "zunanjimi znaki fašističnega značaja" (kar prepoveduje prvi člen zakona), kjer se je prodajala fašistična literatura, kjer je bilo nič koliko besed in kretenj značilnih za razpuščeno fašistično stranko, kar vse prepoveduje člen 5 itd. Najhuje pa je, da ignoriranje teh predpisov traja - zakrnjeno - že desetletja, kar dokazujeta kar dve debeli
dokumentarni publikaciji Deželnega instituta za zgodovino osvobodilnega boja v Furlaniji-Julijski krajini, ki sta izšli leta 1977 pod naslovom "Nacionalizem in neofašizem v političnem boju ob vzhodni meji 1945-75" na več kot 840 straneh. Kako je to mogoče? Delni odgovor najdemo v uvodu teh dokumentov: "Neofašizem... deluje v civilizirani družbi, kjer hoče zbrati nostalgičarje in premagance z organizacijo svoje prisotnosti v okvirih, ki se vključujejo in mešajo s tistimi, ki jih izpostavljajo zmerne in konservativne skupine." In struktura teh skupin je očitno lilofašistična. Beseda je huda in spričo prisotnosti omenjenih dveh videmskih predstavnikov (pripadnikov vladnih strank) na ljubljanskih benečanskih dnevih, je nujen napor, da se za tako prizanesljivo početje najde vsaj pogojno bolj blago in bolj milo poimenovanje, ki naj bi se glasilo "prizanesljiva zakrnjenost".
Jutri, 20. junija, bo poteklo že 34 let, odkar je omenjeni protifašistični zakon št. 645/52 v veljavi. Zadnji stavek njegovega 10. člena (zadnjega) se glasi: "Vsi, ki so ta zakon dolžni spoštovati, ga morajo obvezno izvajati, ker gre za državni zakon". Sledijo podpisi Einaudija, De Gasperija, Sforzo, Scelbe in še 14 ministrov, od Fan-fanija do La Malfe, tedanje vlade z demokristjanskim predsednikom brez socialista. Zato bi bil skrajni čas, da se zakon začne izvajati vsaj po več kot tisoč dnevih vlade s prvim socialističnim predsednikom. Vsekakor pa bodo morali prenehati fašistični protislovenski provokacijski pohodi z jalovimi izgovori, da so legalni. Nikjer ni namreč zapisano, da je potrpežljivost brezmejna zaradi omikanega protesta. Saj lahko postane celo protiustavna, če preide v kršenje dostojanstva državljanov, ki ga ustava tako svečano jamči. Stanislav Renko
To soboto pričetek Koprskih srečanj v priredbi Skupnosti Italijanov
KOPER — Kot smo lahko zvedeli na tiskovni konferenci v Kopru, se bodo v soboto uradno, z večerno prireditvijo na Titovem trgu, začela 7. Koprska srečanja, največja prireditev, ki jo skupaj z družbenopolitičnimi, kulturnimi in športnimi organizacijami pripravlja tukajšnja Skupnost Italijanov. Manifestacija bo letos v znamenju sožitja, prijateljstva in miru med narodni in narodnostmi. Organizacijski odbor zdaj že ve, da naj bi se številnih prireditev, ki se bodo zvrstile v osmih dneh v Kopru, Škofijah in ena tudi v Portorožu, udeležilo okoli 1500 nastopajočih in športnikov iz Italije, Avstrije, Madžarske in Jugoslavije, in to iz 11 republik oziroma dežel. Tudi število udeleženih narodnosti bo letos rekordno, sodelovali bodo namreč pripadniki naslednjih narodov in narodnosti ter etničnih skupin: Slovenci, Hrvati, Srbi, Črnogorci, Muslimani, Čehi, Ukrajinci, Madžari, Albanci, Turki, Italijani, Furlani in Avstrijci. Program Koprskih srečanj bodo tudi letos sestavljali glasbeni in folklorni večeri, kulturne prireditve, športna srečanja, okrogle mize itd. Omenimo naj le nakaj pomembnejših. V soboto,
Srbski kulturniki danes v Trstu
TRST Delegacija srbskih kulturnikov, ki jo vodi predsednik Branislav Miloševič, spremlja pa jugoslovanski konzul v Trstu Vlasta Valenčič, bo danes v Trstu. Po ogledu mestnih znamenitosti, med katerimi pravoslavne cerkve, bosta jugoslovanske goste sprejela predsednik deželnega sveta Solimbergo in predsednik deželnega odbora Biasutti.
21. junija, ob 19. uri bodo v pokrajinskem muzeju v Kopru odprli slikarsko razstavo del Giorgia Collautija iz Turina. V ponedeljek ob 18. uri bo v osrednji knjižnici Koper predstavitev pesniške zbirke Gradini Paola Molina-rija. Dopoldan pa bo na Titovem trgu mladinski miting, na katerem bodo mladi spregovorili, kako doživljajo mir oziroma celotni položaj v svetu. Torek bo posvečen miru in mu zato pravijo dan miru. Osrednji dogodek bo okrogla miza s predstavniki narodnostnih skupnosti in narodov iz obmejnega območja. Na tej okrogli mizi pa naj bi načeli predvsem vprašanja odprtosti do najrazličnejših programov in pobud, ki nastajajo v svetu, in
o vlogi, ki jo ob tem imajo narodnostne skupnosti. Istega dne zvečer bo spet na koprskem Titovem trgu glasbeni večer »Od folka do rocka«. V sredo zvečer bodo na Titovem trgu pripravili večer ljudske glasbe, istrske pesmi in plese. Od prireditev, ki bodo v soboto, pa naj omenimo razgovor, ki ga pripravljata dnevnik La voce del popolo in revija Panorama na temo »Mladi in narodnostna skupnost«, istega dne bo na sedežu Skupnosti Italijanov v Kopru konferenca in podelitev prapora bataljonu NOV Alme Vivode. Zvečer bo v portoroškem avditoriju predstava dramske skupine Attori e tecnici iz Rima in hkrati tudi zaključna prireditev na koprskem Titovem trgu.	(B.S.)
Sporočilo borcem 2. brigade VDV-NO
Pripadnike skupnosti borcev 2. brigade Vojske državne varnosti — Narodne obrambe vabimo, da se udeležijo redne volilne skupščine, ki bo v
SOBOTO, DNE 21. JUNIJA 1986, NA BANJŠICAH OB 10. URI po naslednjem dnevnem redu:
—	ob 10.00 bataljonske volilne skupščine
—	ob 11.00 brigadna volilna skupščina
—	ob 12.30 odkritje spominskega obeležja tečaju VDV
—	ob 13.00 kosilo (partizanski golaž)
—	ob 16.00 slavnosti ob krajevnem prazniku KS Banjšice in podelitvi kra-
jevnih priznanj ter domicila 3. bataljonu VDV.
Slavnostni govornik bo generalpolkovnik BRANKO JERKIČ.
Odhod avtobusov z železniške in avtobusne postaje v Novi Gorici na Banjšice bo ob 9.20. Odhod z Banjšic za Novo Gorico pa ob 17.30.
S Primorskim dnevnikom po Južni Tirolski
m.
Tretji dan smo šli na ogled Merana in Bočna. Spet po znani vijugasti cesti ob Rienzi do Brixna, potem na avtocesto in ob vzporednem Isarcu do Bočna in še dobrih 30 km po državni cesti ob Adiži do Merana. Vozili smo med zelenimi griči v lahnem spustu, med številnimi gradovi in ostanki gradov nad prijaznimi vasicami, predvsem pa med nepreglednimi vinogradi, kjer uspevajo največ žlahtni silvanec in druga tirolska vina, in skrbno negovanimi sadovnjaki. Sadjarsko središče z razvito sadjarsko predelovalno industrijo je mestece Lana malo pred Meranom, mimo katerega smo se samo peljali.
To je bila paša za oči naših vinogradnikov iz dolinskega Brega in onega pod Kontovelom in Križem!
Ko se pripelješ od bocenske smeri v Meran, imaš prijeten občutek, da si prišel v nekakšno mestece v topli gredi sredi gorskega venca, ki ga obdaja s treh strani, ga varuje pred vetrovi in mu daje klimo za bujno rast. V mestu samem nas je sprejel že precejšen turistični vrvež, v teku pa so bile tudi priprave za sprejem kolesarske dirke po Italiji, ki se je naslednjega dne, v nedeljo, tu končala. Meran (Merano) šteje danes okrog 35.000 prebivalcev in je drugo največje središče Južne Tirolske. Ker ni bil predviden skupinski ogled kakšnih posebnosti, so se naši izletniki do kosila v velikem, luksuznem, klasično avstrijskem hotelu Bellevue, razkropili po njem vsak po svojih interesih in radovednosti. Za človeka, ki pride sem prvič, sta najlepši dve možni izbiri: ali sprehajališča ob deroči rečici Passirii, ki teče skozi
mesto in ki je znana tudi po velikih mednarodnih tekmovanjih v kanuju na divjih vodah, ali pa notranji sprehod pod oboki — portici z najrazličnejšimi trgovinami na obeh straneh.
Na povratku smo pred Bočnom zavili na »vinsko cesto«, ki nas je po nekaj kilometrih pripeljala v Kaltern (Caldaro), znan po vinskih kleteh. Ogled ene do teh kleti »Bauernkeller« (samo z nemškim napisom) je bil seveda na takem družabno-turističnem ogledu kar obvezen, čeprav morda kakšnega tudi ni zanimal in bi se raje razgledoval po okolici.
No, pa nam res ni bilo žal tega obiska med starimi hrastovimi sodi, v katerih zori vinski pridelek kakih 130 zadružnikov iz tamkajšnje okolice. Nekaj zaradi pokušnje petih vrst vina (naj jih kar naštejemo: siidtiroler, ge-wurtztraminer, siidtiroler lagrein kre-utzer rosé, kalterer see auslese, siidti-roler cabernet reserve in siidiroler goldmuskateller) s tradicionalno presto za prigrizek, nekaj pa zaradi duhovitosti domačega vidiča po kleti, ki je v slogu pijančka (bil pa je seveda popolnoma trezen) za vsako vino posebej povedal na svojstven, simpatičen način po nekaj vicev in anekdot v svoji nemški italijanščini na račun pijancev, vmes pa je še kakšno zasolil na način, ki je v njem odkrival trdega Nemca, brez dlak na jeziku. Sicer pa je na tem področju najbolj razširjen burgundec, katerega rodni svet se razsteza od Južne Tirolske do Burgenlanda.
Pred odhodom smo se še založili s steklenicami njihovega vina, za spomin pa si je vsakdo lahko vtaknil v žep ličen kozarček.
Iz kleti v Bočen — prestolnico Južne Tirolske ali Gornjega Poadižja. Spet sredi vinogradov, kjer daje grozdje pri kmetih tudi do 16 stopinj močno vino (v kleteh zadržujejo stopinje seveda na komercialni ravni) in sredi sadovnjakov. Bočen smo, resnici na ljubo, obvozili kar na hitro, po glavnih ulicah in mimo najvažnejših točk s sprotno razlago vodičev tako kar zadeva zgodovino kot sedanjost s politično situacijo vred. Kajti, čeprav je Bočen središče nemško govoreče avtonomne pokrajine, predstavlja v mestu samem italijansko prebivalstvo 80-od-stotno večino, ki težko prenaša avtonomijo tako, kot jotimajo in kot jo še zahtevajo zase in v praksi tudi izvajajo Južni Tirolci. Temu je treba tudi pripisati edinstveni fenomen v Italiji, da je na zadnjih upravnih volitvah v Bocnu italijanska neofašistična stranka prejela absolutno večino glasov kot potrdilo radikalizacije političnih in narodnostnih odnosov med bocenski-mi Italijani in Nemci.
Ko smo se vračali po znani poti v našo Pustriško dolino, smo se o tem še pogovarjali z našim vodičem, ki je resnici na ljubo govoril zelo umirjeno o teh problemih, ki jih pozorni poznavalec sicer lahko zasledi tako rekoč na vsakem koraku. To smo nazorno videli tudi dan kasneje, v nedeljo, ko smo se dopoldan pred odhodom sprehajali po svečano okrašenem Brunecku za praznik sv. Rešnjega telesa, ki ga v tej katoliško verni deželi (katoliška nacionalna Volkspartei ima tudi povsod absolutno večino med Nemci) še posebej svečano praznujejo s procesijami v vsaki fari, z godbo in ljudmi v narodnih nošah. Med mnogimi južnotirol-
skimi zastavami in mestnimi zastavami z grbom si tu in tam, na uradnih poslopjih, zasledil kakšno državno. Procesija sama po sebi je sicer potrdila močna verska čustva teh ljudi, kot napovedani turistični spektakel pa ni bila nič posebnega.
Na zadnje skupno kosilo smo se odpeljali v manj kot 2 km oddaljeno prelepo zimsko in poletno turistično planoto Riscone v hotel Rudolf, kjer so nam postregli z domačo kuhinjo, potem pa smo jo usekali naravnost proti Trstu po isti cesti skozo Sexten pa spet čez Monte Tre Croci di Comelico in Sappado in dalje mimo Tolmeča in Vidma.
Neglede na neugodno vreme prva dva dni in na časovno stisko, ki nas je preganjala, so bili izletniki nadvse zadovoljni z vsem, kar so videli in doživeli. Prevzela nas je lepota dežele, njena snaga in red pa tudi prijaznost in uslužnost do tujca, zlasti ko prihaja kot turist. Med seboj smo ugotavljali, da bi se od južnotirolskih Nemcev lahko marsikaj naučili, predvsem kar zadeva ohranjanje zemlje kot osnovne prvine za vsako avtohtono narodnostno skupnost, kar zadeva narodno zavest in ponos v izpričevanju lastne narodne pripadnosti na vsakem koraku.
Ugotavljali pa smo tudi, da vsi recepti ne morejo veljati za vse enako tako zaradi značajskih kot zgodovinskih in objektivnih razlogov, ki postavljajo vsako narodnostno skupnost v drugačna razmerja in ji narekujejo drugačna ravnanja, kako biti manjšina, in kako se boriti za svoje pravice in svoj razvoj.	JOŽE KOREN
(KONEC)
Philipp Vamienberg >
Hetera
V Športi se učijo ženske rokoborbe, močne so in veljajo za najbolj zdrave in najlepše med vsemi helenskimi ženskami. Ko pa naši mladeniči prerastejo otroštvo, preži na vsakega najmanj deset moških. In tudi pogumni vojskovodje niso pri tem nikakršna izjema, ne Miltiad, na A.ristid in ne Temistokles. Govorijo, da izvira rivalstvo nied Aristidom in Temistoklom iz tekmovanja za lepega tnladeniča Stesila z otoka Keosa. Eden in drugi sta hotela imeti mladeniča samo zase. Od tedaj se napadata, kjerkoli se moreta. Pravi čudež, da so Atenci dobili bitko, ko sta ta dva stala skupaj v bojni vrsti!«
»Toda saj ni nič sramotnega, če moški ljubi dečka,« je odgovorila Dafne, »saj nam takšen zgled dajejo olimpijski dogavi: Zeus je ljubil Gamineda, Apolon Hiakinta in Pozejdon lepega Pelopsa. Moški so pač lepši spol.«
Melisa je jezno zamahnila z roko. »O sramoti nisem govorila. Kje pa je zapisano, da je moški lepši spol? Meni Se vsaj zdi rajanje dečkov na prazniku Hiakintij veliko manj prisrčno kot rajanje deklet v Afroditinem svetišču v Korintu.«
»Torej postavljaš žensko v vsakem pogledu pred moškega?« je previdno vprašala Dafne.
»O, ne!« se je zasmejala Melisa. Mar bi drugače postala hetera? Čutiti penis poželjivega moškega je vendarle vedno najvznemirljivejši občutek za žensko. Toda ali to izključuje, da bi ženska iskala ljubkost, ljubezensko hrepenenje in nežnost druge ženske?« Pri teh besedah je Melisa nežno pobožala dekle po rožnato izbočenem trebuhu, da se je Dafne kot v obrambi umaknila za droben korak.
In hitro je odgovorila: »Vzgajali so me za najplemenitejše občutke...«
»Pri Zeusu in njegovi iz pene rojeni hčerki Afroditi!« Melisa se je glasno zasmejala. »Nihče ti ne želi oporekati tvoje plemenitosti. Toda plemenitost je nadčloveška stvar in upogljiva kot trst v vetru. Enemu se zdi najvišja čednost nekaj, kar je za drugega nevredno. Smo hetere mar zaničevanja vredne, ker gremo z moškimi v vojno, ker se jim predajamo, da bi povečale njihovo bojno moralo? Noben Helen ne misli tako; njihove žene se namreč izogibajo bitkam. Sovražnik pa gleda na naše početje kot na nekaj grdega. O tem sem trdno prepričana.«
Dafne je brez besede pokimala, si oblekla svežo obleko, potisnila zaveso vstran, pogledala druge ženske in vprašala: »In vse te so...?«
»Seveda. Deset najbolj iskanih atenskih heter, za deset najboljših vojskovodij. In me me smo ponosne...«
Presenečena je strmela dekle v Meliso, kateri je ob zadnjih besedah nenadoma brizgnila kri iz ust. Širok rdeč curek ji je tekel po obleki. Dafne je hotela zakričati, vendar ni spravila glasu iz sebe. Gledala je v široko odprte Melisine oči, ki so se počasi obrnile proti nebu, videla je, kako se je ženska počasi zgrudila in padla naprej. V njenem hrbtu je tičala puščica.
Druge so prestrašene zaradi padca začele divje kričati. Ena izmed heter je pokazala na preluknjano šotorsko steno.
Belo-rožnata jutranja zarja je oblivala stebre Pozejdo-novega svetišča visoko nad pečinami rta Suniona. Globoko od spodaj se je slišalo udarjanje valov vse gor do svetišča, ki je ležalo tiho in zapuščeno, prepuščeno perzijskim hordam. Dva svečenika, ki sta se skrila v skladiščih, sta si obrisala spanec z oči in se previdno odplazila do žrtvenega oltarja, ki je tvoril središče velikega prostora pred svetiščem. Ko sta prišla do obzidja, sta se zagledala navzdol v peneče se morje in poskušala odkriti sovražnika na obali.
Nenadoma je eden izmed svečenikov pocukal drugega za rokav in brez besed pokazal ven na odprto moqe, kjer se je na obzorju videla brezkončna vrsta ladij. Nizko ležeče sonce je otežkočalo pogled, in medtem ko sta si z dlanmi zastirala oči, sta glasno zamrmrala: »Pozejdon, čuvar morij, prizanesi naši deželi.«
Morda je minilo nekaj minut in oči so se jima že začele solziti, ko je rekel eden: »Imam vtis, da se ladje ne večajo, marveč manjšajo.«
»Da,« je odgovoril drugi obotavljajoče, »tudi meni se tako zdi.«
Nazadnje sta oba veselo zavriskala. »Umikajo se! Bežijo, Perzijci bežijo!«
Medtem je Miltiad odhitel z atensko vojsko nazaj proti prestolnici in zavzel položaj v borilni šoli Kinosarges v bližini Olimpiona, od koder je bil dober pregled nad faler-skim zalivom. Po smrti atenskega vojskovodje Kalimaha je moral Miltiad prevzeti poveljstvo.
Z včerajšnje tiskovne konference
KPI za preokret v upravljanju mesta in njegovega vsesplošnega napredka
Komunistična partija ponavlja svoj predlog za upravljanje tržaških krajevnih ustanov, ki že več mesecev životarijo le v vsakdanjem upravnem delovanju. Ponovila ga je na včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je vodil Maurizio Fessalo in katere sta se poleg pokrajinskega tajnika Uga Folija udeležila še načelnika strankinih svetovalskih skupin v občinskem in pokrajinskem svetu Arturo Calabria in Ezio Martone in še Fausto Monfaleon.
Na tiskovni konferenci je bilo predvsem poudarjeno, da si krajevna skupnost ne more več privoščiti sedanjega upravnega mrtvila: od tod tudi odločna zahteva KPI, da se skličeta občinski in pokrajinski svet, ki morata vzeti na znanje razsulo dosedanje večine in izvoliti novi upravi. Na tiskovni konferenci so komunisti ponovili predlog, da bi se v najkrajšem času spričo brezizhodnih izkušenj dosedanje večine razvilo soočanje glede programa, ki naj se konkretno spopade z reševanjem najnujnejših problemov pokrajinske in občinske skupriosti pred koncem mandatne dobe, ki bo zapadla leta 1988. Glavni voditelji tržaških komunistov so na tiskovni konferenci tudi poudarili, da iskanje programskega sporazuma mora izhajati iz nujnosti, da se krajevne uprave osvobodijo reakcionarne pogojenosti, ki jo danes predstavlja Lista za Trst, in da se omogočijo demokratične in napredne rešitve za nove in trdne uprave.
Ti predlogi KPI izhajajo iz ugotovitve, da se je ne samo gospodarski am-
pak tudi družbeni položaj na krajevni ravni v zadnjih dveh letih bistveno poslabšal. Potrebne so zato nujne spremembe pri upravljanju mesta, zaradi česar se KPI obrača na druge demokratične stranke. Pri vsem tem pa KPI ponavlja, da je treba vsekakor postaviti ob stran Listo za Trst, pravo zaviralno silo, ki s svojimi povezavami z okultnimi in temačnimi silami dejansko zavira splošno rast tega področja.
V prejšnjih dneh se je kot eno možnih rešitev iz sedanjega stanja postavila možnost oblikovanja manjšinskih odborov, ki naj bi jih po nekaterih ocenah od zunaj podpirala tudi komunistična partija. S tem v zvezi je pokrajinski tajnik Poli dejal, da KPI nima do te možnosti negativnega pre-judicialnega stališča; vsak tak predlog bo KPI ocenila na osnovi programov in političnih dejanj tistih sil, ki bodo oblikovale nove manjšinske odbore, vsekakor pa se bodo o vsaki taki odločitvi stranke najprej izrekle posamezne sekcije. Poli je tudi pristavil, da je KPI pripravljena na sodelovanje z Gi-uricinovo Mestno listo, do katere nima nobenega predsodka in s katero se je v prejšnjih dneh tudi sestala.
Med prvenstvene cilje programa, na osnovi katerega naj bi se oblikovali novi upravi, KPI postavlja akcije krajevnih uprav za gospodarsko rast, za politiko dela mladih in za reformo gospodarskih ustanov; poleg tega poudarja nujnost opredelitve urbanistične in stanovanjske politike in se zavzema
za izboljšanje socialnih služb; potrebni so nadalje ukrepi za zaščito okolja in proti onesnaževanju ter za valorizacijo tržaških kulturnih ustanov in njihova zaščita pred propadanjem; ob vsem tem pa je po mnenju KPI potrebna oživitev participacije s polno uporabo okrajnih svetov in decentralizacijo občinskih in deželnih pristojnosti.
Vse te predloge bo KPI iznesla na javni skupščini, ki jo je sklicala v petek ob 18. uri na svojem sedežu v Ul. Madonnina 19.
Svoje poglede na trenutni politični položaj in predloge za premostitev sedanjega stanja bodo v petek na javni skupščini posredovali tudi socialisti; na javni manifestaciji, ki bo ob 18.30 v hotelu Jolly, bodo govorili deželni tajnik Trombetta, pokrajinski tajnik Seg-hene in deželni odbornik Carbone.
Zaradi stavke novinarjev
Il Piccolo danes ni izšel
Zaradi stavke novinarjev danes ni izšel italijanski krajevni list II Piccolo. Novinarji so se vzdržali dela, da bi protestirali proti napovedanemu odpustu enega od urednikov videmske redakcije lista. Uprava novinarja dolži nekaterih pomankljivosti, vendar v utemeljevanju odpusta svojih trditev ni dokazala. Zaradi tega so se novinarji soglasno odločili za stavko.
Manifestacije in stavka
proti sodnim izgonom
Kljub temu da sta tržaška občina in Ustanova za gradnjo ljudskih stanovanj vložili v zadnjih letih veliko napora, da bi nepremožnim družinam pomagali do strehe nad glavo, je stanovanjsko vprašanje v Trstu še vedno zelo dramatično. Prav paradoksalno se namreč sliši, da bo 259 družin v prihodnjih dneh ostalo na cesti, čeprav so jim v okviru novih ljudskih gradenj že dodelili stanovanja, v katera pa se ne morejo vseliti, ker niso dokončana vsa urbanizacijska dela. Brez prave alternative ostaja še nadaljnjih 108 družin, ki niso mogle v občinske lestvice, njihovi prejemki pa jim še zdaleč ne dovoljujejo, da bi si najele stanovanje po cenah veljavnih na prostem trgu. Absurdno je, da zanje ni drugega izhoda kot cesta, in to v mestu, kjer je več tisoč stanovanj praznih. Zvezni sindikati CGIL-CISL -UIL in organizacije, ki ščitijo pravice stanovanjskih upravičencev (Sunia, Sicet in Uniat) so zato proglasile petek kot dan splošne mobilizacije. Zjutraj ob 11.30 bo na Trgu Unità javna manifestacija, popoldne ob 18. uri na Pomorski postaji pa javno zborovanje. Sindikati zahtevajo, naj se ob pomanjkanju alternative podaljša rok za sodni izgon in pri tem pozivajo vse delovne ljudi, naj podprejo njihovo zahtevo tudi tako, da se v petek od 11.45 do 12. vzdržijo dela.
Društvo naravoslovcev »T. Penko« proti termoelektrarni na premog
Člani Društva naravoslovcev in tehnikov »Tone Penko« so na svoji zadnji seji soglasno odobrili sledečo spomenico proti gradnji termoelektrarne na premog v dolini pri Orehu:
»Društvo naravoslovcev in tehnikov »Tone Penko« združuje strokovnjake in posameznike, ki se ukvarjajo z naravoslovjem in z ekološkimi problemi pa tudi s tehnologijo in njenim napredkom. Glavni cilj društva je v iskanju pravilnega odnosa do narave in do uporabe znanstvenih dosežkov. Njegovi člani, ki stalno in pozorno spremljajo večje in manjše posege v naše naravno okolje, so hudo zaskrbljeni ob načrtu za izgradnjo velike termoelektrarne na premog ter odločno nasprotujejo njeni lokaciji v tržaški pokrajini, čeprav se zavedajo, da bi utegnila pomeniti njena postavitev korist za italijansko državo pa tudi za naše mesto, saj bi bila nujna za uresničitev italijanskega energetskega načrta, kot ga predvideva družba ENEL, nudila bi nova delovna mesta in dokajšnjo finančno podporo krajevnim upravam. Vendar bi povzročila neprecenljivo in nepopravljivo ekološko škodo na vsem območju.
Iz visokega tovarniškega dimnika bi izhajale velike količine žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in drugih strupenih plinov ter prahu, ki kvarno vplivajo na človekovo zdravje ter povzročajo nastanek kislega dežja. Slednji je vzrok za odmiranje gozdov in vegetacije, zastruplja prst in pitno vodo ter povzroča korozijo zgradb in drugih človekovih dobrin;
kopičile bi se ogromne količine mikroklimatskih sprememb, kar bi še povečalo polucijo;
-	nastanek negativnih mikroklimatskih sprememb bi zaviral naravno pretakanje in čiščenje zraka;
odpadle ohlajevalne vode bi zvišale temperaturo v Miljskem zalivu, kar bi zrušilo biološko ravnovesje ter povzročilo evtrofizacijo morja;
istočasno bi za termoelektrarno uporabili še zadnje uporabne površine v industrijski coni, bolj primerne za sodobnejše »čiste« industrije;
-	prenos električne energije bi zahteval nadaljnja razlaščanja; termoelektrarna ja nadalje v nasprotju z zamislijo bodočega razvoja Trsta,
predvsem pa turističnih pobud v Miljskem zalivu in na tržaški obali;
istočasno pa vemo, da napredek ni vezan na ekstenzivno uporabo in proizvodnjo energije, ker tudi ob majhni uporabi energije lahko razvijamo sodobno tehnologijo;
-	nova delovna mesta pa bi pomenila večji priliv specializirane delavne sile iz drugih dežel.
Nepredvidljiva ekološka in socialna škoda, ki bi jo povzročila gradnja termoelektrarne, nikakor ne bi mogla odtehtati nakaterih nakazanih pozitivnih učinkov.
_____________pismo uredništvu____________
Da ne bi ostala samo teran in krompir
Gospod urednik,
določeno je, sinhrotron bo zgrajen, in to na edinem primernem mestu, se pravi na bazovskem Krasu, na območju, ki ga je izbrala komisija, kateri načeluje prof. Carlo Rubia.
Namen raziskovalnega področja se je tako uresničil. Na Kras je stopilo potiho, previdno in spoštljivo do tega nenadomestljivega naravnega in človekovega okolja.
Naravno okolje Krasa, njegovo floro in favno je treba spoštovati. Zato raziskovalci proučujejo možnosti, da bi se ta spoštljivi odnos tudi uresničil. Trideset od petinštiridesetih hektarov površine, namenjenih raziskovalnemu področju, bodo spremenili v naravni park.
Vendar je »okolje« tudi stvarnost človeka. Ni dovolj spoštovati rastlinja, živali, temveč predvsem in zlasti človeka. Kras je naseljen, ni samo zelenica, namenjena sprehodom, piknikom in športnim dejavnostim. Na Krasu živijo ljudje, ki hočejo ohraniti svoje tradicije in svojo kulturo. Ti ljudje so stoletja lahko živeli z obdelovanjem kraške zemlje, njene pridelke so nosili tudi v mesto.
Sinhrotronu bo treba sedaj žrtvovati del te zemlje. Žrtev ne bo »velika«; kajti poljedelstvo ni več glavni element gospodarskega življenja kraške-ga prebivalstva, ki se je v veliki večini odločilo za delo v tovarnah in trgovini. Vendar bi bili nori in neomikani, če ne bi razumeli, da gre v resnici za žrtev, kajti zemlja ohranja določeno ekonomsko vrednost in je tudi simbol neke tradicije. Raziskovalno področje bo prebivalcem Krasa nudilo prej koristi kot izgubo.
Vendar je treba v tem okviru še delati, da bo žrtev čim manjša, tem večje pa prednosti.
Sinhrotron in teran, sinhrotron in krompir, sinhrotron in narcise morajo živeti v sožitju, ne smejo postati alternativa. Možnosti za to so, obveze pa tudi, ne samo za vino, gomolje in cvetice, temveč predvsem za človeka. Napredek, ki v tem primeru predstavlja sinhrotron, mora koristiti človeku in njegovemu okolju. Samo pod temi pogoji je napredek tudi znak omike, kajti v nasprotnem primeru lahko postane nadrejenost, provokacija, barbarstvo. Da ne bi zapadli v posploševanje: člani raziskovalnega področja zagotavljajo, da bodo še naprej v stiku s prebivalstvom in z njegovimi predstavniki ter s predstavniki ekoloških gibanj, da bi skupaj sestavili podroben načrt, na podlagi katerega bodo postavljeni sinhrotron in drugi objekti, namenjeni raziskavi.
Izredni komisar Konzorcija za Znanstveno področje Fulvio Anzellotti
Spoštovani izredni komisar.
Pravite, da bodo sinhrotron zgradili in to je za vse razveseljiva vest, saj je znanstveni razvoj sestavni del napredka za vse. Kje in ob kakšnih pogojih, pa je bistvo spornega načina reševanja problema. Primorski dnevnik brani interese neposredno prizadetega prebivalstva, bodisi posameznikov bodisi skupnosti.
Kmetijstvo je pomemben dejavnik, pogosto važnejši kot se o njem govori in prikazuje. Vendar v tem primeru, po mojem mnenju, ni tp bistvo spora. V svojem ljubeznivem, premišljenem in k dialogu usmerjenem pismu večkrat omenjate »človeški dejavnik«, ljudi, ki »hočejo ohraniti svoje tradicije in svojo kulturo«, pa še »predstavnike prebivalstva« in povrh ekologis-te.
Toda v tem primeru ne gre za neke generične »ljudi«, za skupnost na splošno, temveč za ljudi in skupnost, ki imajo točno določen naziv in z njim opredeljeno osebnost: gre namreč za Slovence, pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ali po splošno rabljeni italijanski oznaki: za slovensko manjšino.
Ne imenovati naše skupnosti z njenim imenom ni samo sumljivo, saj odraža najbrž tradicionalno nespoštovanje, otežkoča dialog in vzbuja nezaupanje, ampak pomeni izogibanje poštenim odnosom, ko se ve, kdo je kdo, kaj hoče in zakaj.
Kaj hoče slovenska narodnostna skupnost v Italiji? Neposredno prizadeti in njeni legitimni predstavniki so to jasno povedali na zborovanju v Bazovici pretekli mesec, o tem smo podrobno poročali. To je naše stališče, stališče redakcije Primorskega dnevnika in moje osebno, v katero sem globoko prepričan.
Naš kulturni urednik Ace Mermolja, uveljavljen pesnik, je kar iz rokava stresel del odgovora, ki najbrž posrečeno odraža psihološko, človeško prizadetost pripadnika slovenske manjšine, zato tudi oseben odgovor zaključujem z njegovo ugotovitvijo: »Prav ima Anzellotti, ko govori o varstvu okolja, pa o teranu in krompirju. Vsi imamo te stvari radi. Pa tudi proti napredku nimamo kaj. Vendar je lepo, da vsi napredujejo, tudi tisti, ki jim napredek pobira zemljo; da nam ne bi ostala res teran in krompir. Teran za žalost, krompir iz Veneta pa kot skromen priboljšek. Mimo šale, bi si namesto poetičnih opisov naših krajev želeli več konkretnih predlogov in da bi se bolj upoštevali naša mnenja in zahteve. Drugače, kako naj zaupamo tistim, ki nam krojijo usodo po svoji meri? Kako naj zaupamo nekomu, ki nam ponuja z eno roko vijolico, drugo pa skriva za hrbtom in v njej drži tako velik šop kopriv, da mu štrlijo vršički čez glavo...«
S spoštovanjem
odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bogumil Samsa
Sindikat slovenske šole naproša prijavljene za potovanje v Derendingen, da poravnajo dokončni račun (260.000 plus 20.000 lir) na sedežu Sindikata slovenske šole. Ul. F. Filzi 8, I. nadstr., tel. 61193, danes ali jutri med 10. in 12. uro.
Kdor ni še javil svojega davčnega kodeksa, ga mora dostaviti v istem roku.
Učni uspehi na slovenskih nižjih srednjih šolah
Danes objavljamo učne uspehe na preostalih štirih slovenskih nižjih srednjih šolah: na šoli Gregorčič iz Doline, na šoli Kosovel z Opčin, na šoli Levstik s Proseka in na šoli Gruden iz Nabrežine.
ŠOLA GREGORČIČ
1. A razred: Roberto Bandi, Roberto Blason, Piero Gigante, Alan Cossutta, Dario Grilanc, Egon Mikol, Saško Mo-cor, Massimo Ota, Aleš Salvi, Aleš Vodopivec, Katja Bandi, Alenka Kraljič, Valentina Korošec, Katja Salvi, Iris Volk. En dijak ni izdelal.
1. B razred: Davide Bajec, Martin Caia, Miroslav Chert, Martin Corbatti, Antonio Giacomin, Dean Kralj, Mitja Laurica, Mitja Lovriha, Vasijan Mauri, David Novak, Michele Foretti, Andrea Sancin, Luka Švab, Igor Žerjal, Tanja Bastia, Katja Bubola, Natascia Cibi, Ileana Gobbo, Daniela Jakomin, Tatjana Jercog, Tanja Pala, Vesna Parovel, Eva Žafran, Alenia Zobec, Michela Ze-riali.
1.	C razred: Alan Chermaz, Dean Kocijančič, Damjan Kuzmič, Ervin Matkovič, Marko Piciga, Janko Svara, Dunja Pecenik, Francesca Rapotec, Nataša Rodella, Natascia Tiepolo, Romina Tomini, Alenka Vazzi. Dve dijakinji nista izdelali.
2.	A razred: Vitjan Bandi, Miran Canciani, Massimiliano Gorian, Dami-an Gulli, Aleš Gropazzi, Ivan Kral, Aljoša .Mauri, Igor Mocor, Uroš Tul, Ilaria Giorgi, Romina Kocijan, Tjaša
Kral, Elizabeta Kraljič, Miriam Ota, Sarina Paoli. Dva dijaka nista izdelala.
2. B razred: Matrija Bandi, Denis Bencich, Dimitri Rosso, Stojan Zahar, Igor Žerjal, Michela Piego, Breda Furlani, Giada Lainè, Gabriella Mohoro-vicic, Tanja Parovel, Katja Polh, Jadranka Santi, Ester Scroccare, Martina Zahar, Ingrid Žerjal.
2. C razred: Stefano Basso, Roberto Gerdol, Severino Pozzobon, Mauro Primožič, Davide Purinani, Walter Sterzai, David Šavron, Francesca Anedda, Erika Cosina, Erika Husu.
K zaključnim izpitom je bilo pripuš-čenih 23 dijakov 3. A razreda (dva nista bila pripuščena) in 25 dijakov 3. B razreda (dva dijaka nista bila pripuščena).
ŠOLA KOSOVEL
1. A razred: Davor Berdon, Alessandro Ciacchi, Iztok Čok, Marko Ferlu-ga, Ivo Krizman, Damjan Krizmancic, Marco Natalicchio, Jan Pontari, Martina Ravbar, Robert Renčelj, David Si-monettig, Marco Suber, Alessandra Del Coco, Antonella Fabi, Valentina Gojča, Elena Magagnato, Neva Martelanc, Anna Palcich, Mathilda Puri, Tamara Riccobon, Katja Taucer, Erika Zenic. Štirje dijaki niso izdelali.
1. B razred: Michele Calzi, Danijel Guštin, Martin Crevatin, Omar Jožef Marucelli, Kristjan Mesar, Mitja Možina, Andrej Pavatich, Kristjan Signoracci, Erik Vidali, Jan Volčič, Tanja Bratos, Jana Calzi, Ivana Canziani,
Martina Carli, Katja Crissani, Irena Čač, Erika Doglia, Martina Gojca, Ma-tejka Grgič, Natascia Grizonic, Nataša Krizmancic, Vitamira Moltedo, Tamara Operti, Lorena Ravbar, Eva Sossi, Ksenia Žerjal.
2. A razred: Sebastian Froglia, Dimitrij Krizman, Marco Limoncin, Boris Renar, Denis Slobic, Peter Škabar, Roberto Škabar, David Taucer, Irina Ce-bulec, Adriana Ciuk, Elisabetta Drago, Valentina Fabi, Sava Jogan, Monica Micali, Mojca Milič, Gabrijela Pieri, Tanja Puric, Tamara Raseni, Eliana Scabar, Tanja Škabar.
2. B razred: Damijan Berdon, David Danieli, Christian Malalan, Igor Marc, Andrej Maver, Tomaž Milič, Bogdan Stopar, Mitja Tavčar, Aleks Unussich, Vesna Buscemi, Cristina Gregoretti, Daša Grgič, Dunja Jogan, Petra Krizmancic, Barbara Pavat, Valentina Repinc, Jagoda Skerk, Tatjana Stopar, Ingrid Vidali.
K zaključnim izpitom je bilo pripuš-čenih 19 dijakov 3. A razreda (dva dijaka nista bila pripuščena) in 27 dijakov 3. B razreda (en dijak ni bil pri-puščen).
ŠOLA LEVSTIK
1. A razred: Marjan Milic, Dario Šavron, Valter Vodopivec, Nadia Bislacchi, Maria Antonella Celea, Tanja Colja, Elisabetta Grilanc, Jadranka Fabjan, Elda Jercog, Romina Pertot, Marta Praselli, Maja Puric, Biserka Si-moneta, Irena Živec.
1.	B razred: Elvis Auber, Evgen Ban, Aljoša Danieli, Ivo Emili, Roberto Ferluga, Janez Milic, Aldo Pahor, Martin Puntar, Walter Reggente, Matjaž Rustia, Stefano Savi, Dean Štolfa, Victor Tomsich, Alessandro Zacchig-na, Ombretta Cipollino, Deborah Grilanc, Nataša Lovrenčič, Myrto Mosetti, Katjuša Regent, Valentina Sardo. Pet dijakov ni izdelalo.
2.	A razred: Davide Battigelli, Erik Husu, Dario Furlan, Jan Egmont Godnič, Kristian Rebula, Danilo Riolino, Marko Škabar, Peter Stocca, Roberto Šavron, Maria Bisiacchi, Matej ka Bu-kavec, Deborah Colja, Elena Cossutta, Luana Grilanc, Samanta Gruden, Betty Rebula, Dunja Regent, Elena Samar, Katja Starec, Sara Stegel.
2. B razred: Igor Badalich, Igor Bizjak, Christian Briscich, Aleš Kapun, Rodella Cristian, Andrej Rupel, Mitja Scabar, Damijan Štolfa, Erik Žagar, Jasna Briscak, Tamara Cibic, Martina Doliak, Erika Kocman, Katarina Kralj, Olenka Puntar. En dijak ni izdelal.
K zaključnim izpitom je bilo pripuš-čenih vseh 15 dijakov 3. A razreda in 19 dijakov 3. B razreda (ena dijakinja ni bila pripuščena).
ODDELJENI RAZREDI V KRIŽU
1.	razred: Ivo Pirc, Elisa Bogateč, Nataša Sedmak, Sarah Sossi.
2.	razred: Peter Sedmach, Saša Cossutta, Lorena Cossutta, Valentina Cossutta, Jana Drassich, Nataša Sedmak, Brigitta Zotti.
K zaključnim izpitom je bilo pripuš-čenih vseh 13 dijakov 3. razreda.
ŠOLA GRUDEN
1. A razred: Mitja Bužan, Alexander Franza, Davide Gruden, Dejan Gruden, Mitja Gruden, Igor Marušič, Dean Peric, Dean Pertot, Igor Pipan, Igor Ščurek, Daniele Toscano, Elisa-betta Antonič, Laila Bogateč, Tanja Leghissa, Valentina Leghissa, Veronika Paulina Štirje dijaki niso izdelali.
1.	B razred: Lorenzo Argiolas, Tomaž Fabec, Aljoša Gabrovec, Marjan Gruden, Matej Gruden, Walter Osi, Fabian Peric, Erik Sardoč, Franco Vrabec, Tamara Antonini, Matej ka Gruden, Erika Pertot. Claudia Signoretti. En dijak ni izdelal.
2.	A razred: Paolo Leghissa. Martin Marušič, Erik Mihelič, Gianandrea Peric, Denis Pernari, Andrej Pertot, Karmen Brumat, Erika Cok, Sabrina Leghissa, Natascia Pernarcich, Samanta Picciola, Sabina Zega, Mateja Zida-rich. Trije dijaki niso izdelali.
2. B razred: David Antonič, Aleksij Cosma, Giorgio Markuza, Martin Pertot, Milivoj Pertot, Alex Svetlič, Martin Terčon, Marjanka Ban, Katja Cappelli, Nataša Crociati, Cristina Dragoni, Alessia Giannarini, Tanja Kosmina, Boiana Pahor, Alenka Škabar, Ingrid Tence, Irina Tinta. Trije dijaki niso izdelali.
K zaključnim izpitom je bilo pripuš-čenih vseh 14 dijakov 3. A razreda, vseh 12 dijakov 3. B razreda in vseh 21 dijakov 3. C razreda.
Danes na vrsti druga pismena naloga zrelostnih izpitov
Kdo se boji Martina Krpana z Vrha
ali kako izbrati
Tudi na tržaških slovenskih višjih šolah so včeraj zjutraj odprli kuverte Ministrstva za šolstvo z naslovi prvih pismenih nalog letošnjih zrelostnih izpitov.
Do tistega trenutka, ko se neznanke še skrivajo v kuverti, je vsak dijak, brez izjeme, še vedno na tihem upal, da se bo v nalogi lahko razpisal o 40-letnici italijanske republike, o Trubarjevi 400-letnici, o posledicah radioaktivnega sevanja. Nekateri so se pripravljali na Tomizzo, ali na spis o terorizmu, niso pa čakali (konstanta zrelostnih izpitov) naslovov, ki so jih predsedniki komisij prebrali nekaj pred deveto uro.
Prvi štirje naslovi so bili namenjeni vsem slovenskim višjim šolam, zadnjega pa so v nekaterih primerih prikrojili specifični študijski smeri posamezne šole. Vsi dijaki so torej lahko izbrali splošni spis, naslov I.: Katera izkustva so vas naučila ceniti pisano besedo, glede na raznovrstnost sodobnih izraznih oblik, da ste pridobili veselje do branja in sposobnost za vrednotenje literarnega dela? Dijaki z literarnim navdihom ali s konjičkom slovenske literature pa so imeli na voljo kar dva literarna naslova, n.: Simbolične prvine v Levstikovem Martinu Krpanu, pravljici za otroke in leposlovni umetnini za odrasle in n. b: Pravijo, da je pesništvo našega stoletja v bistvu lirično, osebno, individualno, da je notranji glas pesnika, ki dopušča le malo »pripovedovanja«. Izberite kakega sodobnega pesnika in poudarite omenjene značilnosti v njegovih pesmih.
Za naše dijake pa je bil zgodovinski spis, naslov IH., pravo presenečenje prvega pismenega izpita. Nihče ni bil pripravljen razviti vprašanje: Centralizacija in decentralizacija v ocenjevanju »zgodovinske desnice« — pripisom, med oklepaji »destra storica« — o nastanku italijanske zedinjene države.
Nalogo IV. Prevozna sredstva od kolesa in prvega lesenega splava do sodobnih vozil, so odločilno vplivala na napredek človeštva. Navedite nekatere pomembnejše inovacije in upoštevajte njihove tehnično-znanstvene
maturitetni spis
plati ter njihove gospodarske in družbene posledice, so pisali na poklicnem zavodu »J. Stefan«, na trgovskem zavodu »Ž. Zois« ter na znanstvenem liceju »F. Prešeren«. Učiteljiščniki so dobili naslov: Na kateri način lahko seznanimo osnovnošolskega učenca z ekološkimi problemi, da bo njegovo znanje zanesljiva osnova za vzgojo k spoštovanju narave in okolja?, na klasični girm naziji pa so lahko razvili nalogo: Katere bistvene razlike med grško in latinsko civilizacijo ste ugotovili v proučevanju klasičnega sveta.
Navedba naslovov pa ni popolna brez prvih vtisov, ki smo jih zabeležili, ko so prvi dijaki zapuščali sedeže izpitov. Vsem dijakom smo zastavili slična in, priznamo, dokaj običajna vprašanja o izbiri naloge in o tem, kako so si zamišljali prvo pismeno nalogo »mature«.
ANDREJ DOUŠAK (HI. kl. 1. »F. Prešeren«): Bil sem pripravljen na težje naslove. Skoraj čakal sem si jih. Zato pa sem se tudi odločil za naslov št. 1, ki je bil po mojem mnenju izredno dober povod za razmišljanje o tem, kaj nam pomeni ne samo »pisana beseda«, pač pa tudi pridobivanje znanja.
ŽIVA PAHOR (V. B »F. Prešeren«): Odločila sem se za prvo nalogo, ker me branje od vedno prevzema in veseli. Sicer pa sem bila tudi jaz. pripravljena na veliko zahtevnejše naslove.
SAŠA BAN in PATRIZIA CERNECCA (V. B »Žiga Zois«) : Stavili bi za naslov o onesnaževanju okolja ali o 40-letnici republike, zato pa sva bili nekoliko razočarani. Vsekakor pa nam je bil četrti naslov najbolj všeč.
Enoglasni odgovor Saše in Patrizie je prekinila druščina sošolcev, ki so tik pred zaključkom; 6-urnega termina oddah svoje naloge: »Kaj si pisal?« »Jutri (žal je to že danes) bo huda!« . . . preostajal nam je še skok do šole »J. Stefan«. Pri vhodu je stal dijak, ki je zamišljeno strmel v sivo, deževno nebo. Včerajšnje naloge, v dobrem ali v slabem, so bile zanj že mimo. V mislih je že imel današnjo nalogo iz fizike. Srečno!
Tradicionalno srečanje gospodarskih sodelavcev
Včerajšnji dan Jugoslavije je na tržaškem velesejmu potekal po tradicionalnem programu, tako kot poročamo na 9. strani. Dodati pa moramo, da tudi tokrat ni manjkalo prav tako tradicionalnega srečanja slovenskih gospodarstvenikov s Tržaškega in njihovih jugoslovanskih partnerjev, ki ga vsako leto prirejajo Slovensko deželno gospodarsko združenje ter slovenska in hrvaška gospodarska zbornica. Tokrat je bilo na predvečer dneva Jugoslavije, v torek zvečer v domači gostilni Furlan na Colu. 140 gospsdarstve-nikov oziroma poslovnih partnerjev se je zbralo na večerji, zdravico pa so jim izrekli jugoslovanski ambasador v Rimu Skataretiko, predsednik slovenske zbornice Marko Bulc, zastopnik hrvaške zbornice Trivanovič in predsednik SDGZ Vito Svetina. Govorniki so poudarili pomen krepitve in razvijanja gospodarskega sodelovanja med sosednjima državama in še zlasti ob meji, ambasador Skataretiko pa je še posebej ‘opozoril, da gospodarski in torej dejanski odnosi še vedno capljajo za političnimi ter da si bo potrete no v tej smeri še veliko prizadevati.
Na sliki: z leve vidimo gospodarskega atašeja Kopri vico, veleposlanika Skateretika, Marka Bulca, Cvetko Selšek in Vita Svetino.
Najnovejši ameriški vojaški projekti in nevarnost konfrontacije med blokoma
V sobolo in nedeljo v openskem Prosvetnem domu
Tabor mladih s privlačnim in zelo zanimivim sporedom
Strateška obrambna pobuda (SDI) v očeh znanstvenikov. Ali pa: nevarnost, ki jo najnovejši projekt na področju sodobnega vojaškega oboroževanja povzroča v odnosu med o-bema svetovnima velesilama, istočasno pa na občutljivi svetovni šahovnici. To je bil v glavnem srž razprave na informativnem srečanju, ki so ga v prejšnjih dneh priredili študenti fizike na tržaškem vseučilišču; o omenjenem vprašanju jim je spregovoril docent fizike na univerzi v Padovi Alessandro Pasco-lini, ki je poleg raziskovalnega dela na področju znanosti angažiran tudi znotraj mirovnega gibanja.
Poleg tehničnih informacij je Pascolini v svojem predavanju nanizal vrsto ugotovitev o negativnih posledicah napovedane izdelave omenjenega projekta in med drugim podčrtal predvsem politični učinek, ki ga je predlog o vesoljskem ščitu imel med javnim mnenjem. To velja še posebej za ameriško javnost, kar se pa tiče vojaško političnih zaveznikov v Evropi (ki so v začetku nasprotovali izdelavi projekta), pa velja povedati, da v zadnjem času z veliko manjšim odporom gledajo na uresničitev tega zahtevnega načrta. Zgovorni so v tej zvezi tudi posku-
si nekaterih zasebnih industrijskih družb v Italiji, ki so pred nedavnim, sicer neuradno in vzporedno z italijansko vlado, navezali stike z ameriškimi vladnimi krogi, da bi našli mesto (in zaslužek) v raziskovalnih programih SDI.
Kar se tiče izdatkov za omenjeni načrt je Pascolini dejal, da ti zdaleč presegajo stroške, ki so jih namenili za projekte kot so npr. »Manhat-ten«, »Apollo« in drugi vojaški oz. tehnološko-znanstveni načrti. Naravno je, da se bodo socialni izdatki še nadalje skrčili, kar pa je še bolj zaskrbljujoče, je to, da skuša ameriška uprava prevzeti nadzorstvo nad znanstvenimi krogi. Večina znanstvenikov je namreč doslej že večkrat izrazila nasprotovanje realizaciji ameriške strateške pobude, v zadnjem času pa se pritiski nanje še stopnjujejo, tako da smo priča pravemu »lovu na znanstvenike«.
Pascolini je na koncu opozoril še na neko drugo dejstvo: SDI v svojem kontekstu ni samo politično orožje ali, če hočemo, sredstvo izsiljevanja. SDI je veliko nevarnejša, saj v bistvu sili nasprotni tabor, tj. varšavski pakt, k večji konfrontaciji. Kam to pelje, pa dobro vemo.
IV.
Poletje, čas kresne noči, polna luna sredi tihe in tople narave, vse to sestavlja naravni okvir (poleg lepega vremena seveda), ki bo lepšal že tradicionalni praznik »Tabor mladih«, ki se bo v sobot», 21. in v nedeljo, 22. junija odvijal v prostorih openskega kulturnega društva Tabor. Praznik se bo pričel v soboto in sicer ob 19. z nastopom, ki bo obenem pomenil tudi neke vrste budnico zaspanemu in od kopanja in sončenja utrujenemu občinstvu. Gre za nastop tria Šok iz Ljubljane, kateremu bosta v okviru glasbene noči sledila še nastopa skupine Antartide ter Walterja Boltoma, ki bo poskrbel za divje (bolje je če v okviru »tradicionalnega lepega izražanja« rečemo — sproščeno) vzdušje z vrsto country motivov. Za tiste, ki jim glasba ni všeč, pa so prireditelji poskrbeli za nastop Lutkovne skupine iz Pionirskega doma v Ljubljani, ki bo predstavila Kovačičevo igro Smrtni ples. (Brez skrbi, igra je zabavna in nima nič skupnega z naslovom). »Samo to?« se bo kdo vprašal. Ne, na prazniku, katerega namen sta zabava in rešitev mladinskih nedeljskih, sobotnik in poletnih problemov, bo poskrbljena tudi za družabne »kratke in dolge stike«. Že na vhodu bodo na razpolago nalepke »Išči sorodno dušo« — kaj več o njih
boste zvedeli ob prihodu — nato pa bo lahko gost srečal mizo z barvami, kletko, kamor bo lahko zaprl sovražnike in vsesplošne življenjske antagoniste ter dobro opremljeni boksarski ring. če pa je njegov problem »sožitje« med italijansko in slovensko narodnostno skupnostjo v Trstu, se bo lahko lotil testa »Ne veš, kdo si?« ali, v redkem primeru italijanskih obiskovalcev, hitrega tečaja slovenščine. V primeru, da vse to ne bo dovolj in se bodo gostje dolgočasili, so prireditelji že poskrbeli tudi za najobičajnejšo in vedno uspešno rešitev — video z risankami — predstava nosi naslov »Drive in«.
SUZI PERTOT
• Združenje trgovcev in upraviteljev javnih lokalov (Acepe) je zaradi težav pri dobavi perutnine in drugega belega mesa preložilo' prvo revijo tržaške srednjeveške kuhinje na sep-tember-oktober. Spočetka je bilo določeno, da se bo revija začela že julija, toda posledice černobilske nesreče so namero preprečile, kajti v srednjeveški kuhinji je belo meso med osnovnimi sestavinami glavnega o-broka, sedaj pa je uživanje doma \ zrejene perutnine in zajcev še vedno nepriporočljivo.
Danes in v soboto v Nabrežini
Pesem na domačem borjaču
V življenju pevske skupine je verjetno najbolj slovesen trenutek letni zaključni koncert, ko se zbor poslavlja, do naslednje sezone, od svoje publike. Za Nabrežino, ki je bila dolga leta, po zaslugi danes na žalost pokojnega Sergija Radoviča in današnjega zborovodje Matjaža Ščeka, pravo središče kvalitetnega petja, je bil dveletni premor kot razmišljanje o krizi, ki je zajela to tradicionalno in kvalitetno dejavnost. Vendar je šlo samo za prehodno obdobje, ki nujno spremlja vsako skupino ob generacijskih zamenjavah.
Nabrežina ostaja pevsko središče in išče novih poti za prikaz svoje dejavnosti: od tod tudi izbira novega okolja — sugestivnosti kraške domačije — kjer bo zbor Igo Gruden poklonil letošnja zaključna koncerta novim poslušalcem, predvsem pa prijateljski publiki, ki od vedno spremlja njegovo pevsko pot. -tr-
• »Šolski verouk? Kakšne informacije za izbiro« je naslov javni razpravi, ki jo prirejajo šolske komisije KPI, PSI, PSDI in PRI jutri ob 18. uri v krožku Salvemini (Korzo Italia 12). Na srečanju bo prvenstveno govor o pomanjkanju točnih informacij za izbiro verouka v šolah in otroških vrtcih oziroma o vprašanju alternativnih dejavnosti, ki sploh še niso bile opredeljene.
Popisali arhitektonske pregrade na Tržaškem
Tržaška pokrajina bo v petek predstavila rezultate poglobljene ariete, k' jo je v imenu pokrajine in občine izpeljalo Italijansko združenje za boj proti mišični distrofiji z namenom, da bi popisalo arhitektonske pregrade v Trstu in s tem dalo spodbudo, da bi se vse osebe, ki imajo težave pri premikanju, lažje vključile v družbeno življenje. V popisu so zabeležene pregrade v javnih stavbah pa tudi več kot 5 tisoč pregrad v zasebnih poslopjih. Delo je trajalo 5 mesecev, javnim upraviteljem pa bo lahko takoj pomagalo pri urbanističnih preosnovah, motorično prizadetim Pa lahko že sedaj daje nasvete za alternativne izbire svojih poti.
Podrl priletnega moškega in zbežal
Okoli pol dvanajstih včeraj dopol-bne so z rešilcem Rdečega križa Pripeljali v bolnišnico na Katinari
letnega upokojenca Gennara Va-* ente ja, ki stanuje na Obalni cesti atev. 35. Sprejeli so ga v nevrokirur-skr oddelek s prognozo okrevanja v niesecu dni zaradi rane na čelu Pad desno obrvijo in izpaha vratne-§a vretenca. Ko je nesrečnik malo Prej hotel prečkati Trg Roiano, ga le neznan voznik fiata pande plave barve zbil in pobegnil.
Priredila jo društvi Union in Slavko Škamp arie
V Podlonjerju se v nedeljo obnovi sagra mandrijerjev
Slovenski kulturni društvi Union - Podlonjer in Slavko Škamperle od Sv. Ivana organizirata v nedeljo v Ljudskem domu v Podlonjerju že sedmo Sagro mandrijerjev. Gre za že tradicionalni praznik, s katerim želita obe društvi obuditi in utrditi spomine na to, kaj so mandrijerji nekoč pomenili za to območje, kako važen faktor so predstavijab v življenju slovenskega prebivalstva tega območja in kako pomembni so bili tedaj pri ohranjanju starih navad, običajev, pa tudi svojih narodnih noš in slovenstva.
Vse to želijo organizatorji s svojo nedeljsko šagro predstaviti in jo povezati z današnjo stvarnostjo, v kateri se domače slovensko prebivalstvo vse bolj utaplja v »morju« italijansko govorečega prebivalstva in postaja torej tudi po svoji miselnosti manjšina.
Organizatorji si zato želijo, da bi na šagri sodelovalo čim več domačinov in domačink v narodnih nošah in da bi bil praznik ne le družabna prireditev, temveč priložnost za srečanje in obujanje spominov na stare navade in običaje, ki ne smejo iz naše zavesti.
Sagra se bo začela v nedeljo že ob 16. uri in bo trajala tja v noč. Za dobro voljo in razpoloženje bo poskrbela godba na pihala iz Ricmanj, domače kuharice in vinogradniki pa bodo poskrbeli za jedačo in pijačo.
Humanitarna gesta Prima Ro visa
Znani tržaški trgovec s kavo Primo Rovis, ki se je že večkrat izkazal s solidarnostnimi akcijami in denarnimi podporami številnim organizacijam, je pred dnevi namenil 500 milijonov lir za preureditev poslopja na Trgu Libertà, v katerem bo združenje Pro Senectute uredilo družbeno-rekreacij-ski center za starejše ljudi.
Pro Senectute je imelo že dalj časa v načrtu ureditev družbenega centra. Pretekli mesec je tržaška občinska uprava izdala povoljno mnenje o uporabi poslopja na Trgu Libertà, seveda pod pogojem primerne preureditve, da bi prostori ustrezali varnostnim in drugim predpisom. Dela bodo seveda zahtevala dokajšnjo vsoto denarja, prav s humanitarno gesto Prima Rovisa pa bodo lahko starejši ljudje kmalu dobili prepotreben prostor za srečanja in družabno življenje.
Tradicionalni praznik se začne pojutrišnjem
Praprovci pripravljajo šagro in razstavo vin
Soparica, ki nas duši v teh junijskih dnevih, je res neznosna, človek nestrpno pričakuje konec tedna, da lahko zapusti delovno mesto in si kje poišče svež kotiček. Ne vem, kje boste vi iskali osvežitve, jaz jo bom zagotovo dobil v prijetni senci borovega gozdička, kjer marljivi Praprovci prirejajo v dneh 21., 22. in 23. junija dvanajsto vaško šagro in razstavo vin. Na prazniku vam bodo postregli s specialitetami na žaru in z raznimi drugimi dobrinami. Jedačo pa boste lahko zalili s pristno domačo kapljico.
Pester program predvideva za soboto 21. junija tekmo v briškob, ki se bo začela ob 15. uri. Zmagoviti par bo dobil za nagrado dva mlada prašiča. Mladina pod štirinajstim letom starosti pa bo lahko izkazala svojo umetniško nadarjenost in u-stvarjalnost na ex tempore, ki se bo začel ob 15. uri. Od 21. ure dalje pa se bo staro in mlado zabavalo ob zvokih ansambla Pomlad.
V nedeljo zjutraj bodo prišli na svoj račun športniki. Organizatorji so namreč pripravili 12 km dolg pohod po bližnjih kraških stezah in \aseh. Vpisovanje se bo začelo ob 8. uri. Start je predviden za 9. uro. Na-
grade bodo dobili prvi trije najboljši tekmovalci', prva najštevilnejša siv ipina in vse skupine, ki bodo štele več kot 15 članov. Vsi udeleženci bodo dobili spominsko značko. Popoldne, ob 15. uri so predvidene otroške zabavne igre. Ob 17. uri pa bo znamenito in celo leto pričakovano tekmovanje v košnji, ki bo nedvomno tudi letos pritegnilo v Praprot veliko število gledalcev. Po tekmi v košnji bo ob 18. uri nastopila s programom standardnih plesov skupina Club Olimpia iz Terza d’Aquileda. Od 21. ure dalje pa se bomo lahko zavrteli ob zvokih znanega slovenskega narodno - zabavnega ansambla »Tone Kmetec«.
V' ponedeljek 23. junija bodo kioski delovali od 17. ure dalje. Zvečer bo za zebavo in ples poskrbel ansambel Lojzeta Furlana. (w)
Kolegici Eleni in Ugu se je rodil krepki sinček
ANDREA
Prisrčno čestitajo novinarji Primorskega dnevnika.
GLASBENA MATICA TRST
Šola Glasbene matice Trst
Zaključne akademije v počastitev prof. E. Ambrozeta in J. Lasič
danes, 19. t. m., ob 20.30 v
evangeličansko-luteranski cerkvi, Trg Panfili
Corrado Roj ac, Elizabeta^ Spetič, Katja Milič, Marko Štoka, Alenka Bullo, Beatrice Zonta, Vesna Zuppin.
MEŠANI PEVSKI ZBOR L GRUDEN
vabi na
»Pesem na domačem borjaču»
danes, 19. t. m., ob 21. uri v Trnovci Št. 15;
v soboto, 21. t. m., ob 21. uri na
dvorišču grafične delavnice Ateljer v Nabrežini št. 16.
________gledališča____________
ROSSETTI
Festival operete POLETJE '86 — Od 28. junija do 14. avgusta bodo na sporedu: LA BAIADERA, LA CASA DELLE TRE RAGAZZE in AL CAVALLINO BIANCO.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Jutri, 20. t. m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Mala dvorana
Do četrtka, 26. t. m., ob 20. uri: Predvajanje filmov Živojina Pavloviča (Ko bom mrtev in bel, Prebujenje podgan, Zaseda, Nasvidenje v naslednji vojni, Rdeče klasje).
Od 20. do 22. t. m.: MENDARODNI FESTIVAL JAZZA LJUBLJANA '86.
vazna obvestila
9. Bienale likovnikov amaterjev - Likovni tabor. V okviru Tabora mladih bo septembra meseca potekal 3-dnevni informativni tečaj o možnostih likovnega izražanja, ki bo obsegal teorijo o risbi, barvno teorijo, teorijo o kompoziciji in sociologijo kulture. Teorija bo povezana s prakso, kateri bo sledila razstava udeležencev likovnega tabora. Prijave sprejema SKD Tabor - Opčine do 30. t. m.. Za informacije tel. na št. 213945 in 220680.
Kriški mladinski krožek in KD Vesna prirejata 11-dnevni poletni center za osnovnošolsko mladino od 30. 6. do 10. 7. (razen nedelje) od 8. do 13. ure v prostorih A. Sirk v Križu. Prevoz in malica poskrbljena. Za informacije tel. na št. 040/220346 v popoldanskih urah.
izleti
SPDT prireja od petka, 27., do nedelje, 29. t. m., tradicionalni tridnevni izlet za srednješolsko mladino, ki ga bodo vodili odborniki in mladinski vodniki SPDT. Zbirališče bo 27. t. m. ob 7. uri pred železniško postajo v Sežani. Vpisovanje je pri odbornikih SPDT in na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr.) do torka, 24. t. m. Vabljeni!
Združenje Union Sv.Ivan-Podlonjer
priredi dva enodnevna izleta: 28. t. m. v Ljubljano na ogled Kmečke ohceti (samo vožnja 15.000 lir) in 6. julija v Baško na otok Krk. Vabimo vas na ribe. Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure v Ul. Val-dirivo 30, tel. 040/61011, razen ob sobotah.
Prof. Carmen Renko v spomin
Dne 13. 6. 86 je neslišno za vedno odšla naša ljubljena in dragocena prijateljica, ugledna profesorica, predobra mati, tiho ljubeča žena.
Njeno izredno široko znanje je posredovala dijakom dolga leta. S svojo dejavnostjo je dala velik prispevek narodnoosvobodilnemu boju. Od osvoboditve pa je nesebično deiovata kot profesorica na raznih srednjih in višjih šolah na Tržaškem.
Poučevala me je v srednjih razredih gimnazije in bila opora in usmerjevalec v moj današnji poklic.
Nam dijakom je vedno vcepljala zavest, da smo Slovenci in da se moramo čimbolj izobraževati, če hočemo ostati taki. Znanje je bistveno za obstoj!
Bila je ženska, ki je v kulturnem in političnem prepričanju premočrtno brazdala v zamejski sredini in pustila za seboj v vseh nas občutek ogromne topline in velike dobrote.
V svojem življenju se je nenehno razdajala, ne da bi si kdajkoli vzela trenutek zase. To so tudi njeni dijaki občutili ter jo imeli radi in jo spoštovali. Žal pa ji v njeni zadnji stiski nismo mogli pomagati. Za vedno jo bom ohranil v toplem in hvaležnem spominu.
Tvoj nekdanji dijak dr. Ivan Simunič
OSNOVNA ŠOLA »P. TRUBAR« v Bazovici
vabi ob 400-letnici Trubarjeve smrti na
PROSLAVO
ki bo na dvorišču osnovne šole v Bazovici v soboto, 21. junija ob 19.30.
Slavnostna govorika prof. Janko Moder in prof. Boris Pangerc. Kulturni spored: mešani pevski zbor Lipa, otroški zbor Slomšek, recital učencev osnovne šole P. Trubar, ženska pevska skupina Stu ledi, Tržaški oktet. Spored bo povezovala Savina Remec.
V šolskih prostorih je na ogled razstava likovnih in ročnih izdelkov, Trubarjeva razstava in razstava o delovanju sklada M. Čuk.
razne prireditve
razstave
PD KOLONKOVEC Trst - Ženjan 46
prireja 21. in 22. junija
3. RAZSTAVO KRAJEVNIH VIN
in tradicionalno
KRESOVANJE
SPORED:
Sobota, 21. junija: ob 18. uri otvoritev kioskov, ob 19. uri KULTURNI PROGRAM in KRESOVANJE, ob 20. uri PLES z ansamblom ZVEZDE.
Nedelja, 22. junija: ob 17. uri otvoritev kioskov, ob 21. uri NAGRAJEVANJE najboljših vin in PLES z ansamblom ZVEZDE.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča zainteresirane, da lahko vložijo prošnje za vključitev v posebni seznam suplentov za srednje in višje srednje šole na skrbništvu. Rok zapade 20. junija. Informacije nudi Sindikat slovenske šole, Ul. F. Filzi 8, I. nadstr., tel. 040/61193 ob sredah in četrtkih od 11. do 12. ure ter ob torkih od 16. do 17. ure.
Ravnateljstvo Državnega Trgovskega Tehničnega Zavoda z oddelkom za geometre »Žiga Zois« v Trstu sporoča, da poteka vpis za šolsko leto 1986/87 v vse razrede zavoda do vključno 7. julija 1986. Tajništvo je odprto ob delavnikih od 9. do 12. ure.
včeraj-danes
kino
ARISTON - 21.30 L'occhio del gatto,
fant., ZDA 1985, r. Lewis Teague; i. Drew Barrvmore, James Woods.
LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 La storia infinita, fant., ZRN 1984; r. Wolfgang Petersen; i Barret Oliver, Noah Hathaway.
EXCELSIOR II - 18.30, 22.00 Pericolo nella dimora, dram., Fr. 1985, 100'; r. Michel Deville; i. Anémone, Michel Piccoli. □
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Hannah e le sue sorelle, dram. , ZDA 1986, 106'; r. Woody Alien; i. Mia Farrow, Michael Caine.
NAZIONALE II - 15.30, 22.00 Fuga dalT-incubo, fant., ZDA 1985, 100'; r. J. Ruben; i. Danny Quaid, Max Von Sydow.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Le lettone delle mie ragazze, porn., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 Marilyn porno star in Gay é bello, porn., □ □.
FENICE - 19.00, 22.15 La bestia, er.: r. Walerian Borowczyk □ □
EXCELSIOR I - 17.30, 22.00 L’anno del dragone, dram., ZDA 1985, 134'; r. Michael Cimino; i. Mickey Rourke, John Lone.
MIGNON - 16.30, 22.00 Bolero extasi, dram., ZDA 1984, 100'; r. John Derek; i. Bo Derek, George Kennedy. □
CAPITOL - 16.00, 22.00 Troppo forte, kom. It. 1986, 110’; r. Carlo Verdone; i. Carlo Verdone, Alberto Sordi.
ALCIONE - 17.30 22.10 Entity, dram., ZDA 1982, 100'ì r. Sidney L. Furie; i. Baraba Hershley. □
NAZIONALE HI - 16.00, 22.00 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 1941: Allarme a Hollywood, kom., ZDA 1979, 120'; r. Steven Spielberg; i. John Belus-hi, Dan Aykroyd.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.15 Nudo e selvaggio, akc„ Braz. 1985, 100'; r. M. E. Lemick; i. S. Carvall, M. Moris.
RADIO - 15.30, 21.30 Rabbiosamente femmine, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□
Danes, ČETRTEK, 19. junija
ALDO
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob 18.05 in zatone ob 2.45.
Jutri, PETEK, 20. junija
JULKA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.42 najnižja -9 cm, ob 9.06 najvišja 19 cm, ob 14.00 najnižja -—15 cm, ob 20.13 najvišja 54 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,9 stopinje, zračni tlak 1015 mb rahlo raste, veter 15 kilometrov na uro zahod-nik, vlaga 68-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Arlene Cerne, Federico Pretti, Emanuele Bonamico.
UMRLI SO: 97-letna Teresa Švigelj, 79-letni Antonio Fachin, 76-letna Natalia Stebel, 61-letni Giovanni Vola, 80-letna Rosalia Comari, 51-letna Nives Sancin, 67-letni Ruggiero Delnegro, 66-letni Virgilio Sodomaco, 71-letni Guido Trampuš.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 16., do sobote, 21.junija 1986 Dnevna služba — od 8.30 do 19.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Mazzinijev drevored 1 (Milje), Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18.
ZGONIK (tel. 229373) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba — od 19.30 do 8.30 Ul. Dante 7, Ul. deH'Istria 18, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Prispevajte :a
»Dijaško matico«
SKD Barkovlje prireja danes, 19. t. m., ob 20.30 POKUŠNJO KRAJEVNIH VIN IN RAZSTAVO DOMAČEGA KRUHA v društvenih prostorih, Ul. Cerreto 12.
Slovenski kulturni društvi Union-Podlonjer in S. Škamperle od Sv. Ivana bosta priredili v nedeljo, 22. t. m., 7. ŠAGRO MANDR1JERJEV v Ljudskem domu v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24, s pričetkom ob 16. uri. Igrala bo ricmanj-ska godba. Vabljene zlasti narodne noše.
Amaterski oder J. Štoka vabi na premiero ljudske igre Rada Pregarca SAGRA v Kulturnem domu na Proseku jutri,
20.	t. m., ob 20.30. Ponovitev v nedeljo, 22. t. m., ob 18. uri.
KD F. Prešeren iz Boljunca priredi ŠAGRO NA GORICI v soboto, 21. t. m.: ob 18. uri odprtje kioskov, od 20.30 do 0.30 ples; v nedeljo, 22. t. m., ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18. uri kulturni program in od 20.30 do 0.30 ples; v ponedeljek, 23. t. m., ob 18. uri odprtje kioskov, od 20.30 do 0.30 ples. Vse večere bo igral ansambel Taims. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Vabljeni!
Vaška skupnost Praprot prireja dne 21., 22. in 23. t. m. dvanajsto VAŠKO ŠAGRO in RAZSTAVO VIN s sledečim programom: v soboto ob 15. uri tekma v briškoli in ob isti uri otroški ex tempore. Od 21. ure dalje ples z ansamblom Pomlad. V nedeljo v jutranjih urah tek čez drn in strn po 12 km dolgi progi. Začetek vpisovanja ob 8. uri, štart ob 9. uri. Ob 15. uri otroške zabavne igre, ob 17. uri pa tekmovanje v košnji, ob 18. uri nastop plesne skupine Club Olimpia iz Terza d'Aquileia, od 21. ure dalje pa ples z znanim ansamblom Toneta Kmetca. V ponedeljek je odprtje kioskov ob 17. uri, zvečer pa bo za zabavo poskrbel ansambel L. Furlana. Na prazniku so zagotovljene specialitete na žaru in pristna domača kapljica.
5. junijski glasbeni in likovni večeri.
KD V. Vodnik iz Doline vabi na koncert baročnega tria ENSEMBLE NOVA ACADEMIA, ki bo v cerkvici sv. Martina jutri, 20. t. m., ob 21. uri.
KD Vesna vabi jutri, 20. t. m., ob 21. uri v Dom A. Sirk na KONCERT dekliškega in moškega pevskega zbora Vesna. Pred koncertom bo otvoritev slikarske razstave domačina Marija Bogatea. Vabljeni!.
PD Kolonkovec (Ženjan 46) prireja 21. in 22. junija tradicionalno KRESOVANJE in 3. RAZSTAVO DOMAČIH VIN.
SKD Primorec-Trebče in SKD Tabor -Opčine vabita na KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA PRIMOREC-TABOR v torek, 24. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah in v petek, 27. t, m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Osnovna šola P. Trubar v Bazovici vabi na PROSLAVO OB 400-LETNICI TRUBARJEVE SMRTI, ki bo v soboto,
21.	t.m., ob 19.30 na dvorišču osnovne šole ter na otvoritev razstave likovnih in ročnih izdelkov, Trubarjeve, razstave in razstave delovanja sklada M. Čuk. V nedeljo, 22. t. m., pa bo v šolskih prostorih ob 10., 17. in 19. uri na ogled DOKUMENTARNI FILM O BAZOVICI, ki so ga posneli učenci in učiteljice med šolskim letom.
KD Slovan prireja ob priliki tradicionalnega kresovanja RAŽSTAVO STARIH PREDMETOV IN STAREGA ORODJA. Otvoritev bo v soboto, 21. t. m., ob 20.30 na skednju "pri Rodolfu" na Padričah; uvodna beseda Magda Tavčar, recitacije Stane Raztresen. KRESOVANJE pa bo v ponedeljek, 23. t. m. Zbirališče ob 20.30 na vaškem trgu. Ob kresu nastop Godbe na pihala V. Parma iz Trebč, mešanega pevskega zbora Slavec iz Ricmanj in otrok šole K.D. Kajuh. Po programu prižig kresa.
prispevki
V	spomin na Ido Daneu-Gerlanc darujeta Pierina in Rici 20.000 lir za ŠD Kon-tovel.
Ob priliki poroke hčere Lorene darujeta mama Cvetka in oče Sergio Vatovac
100.000	lir za SKD Slavec.
Namesto cvetja na grob Marija Mer-kuže darujeta Rosanda in Silva Gasper-čič 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na drago Viktorijo Čok darujeta Milan in Jelka Mijot 20.000 lir za Kulturni dom v Lonjerju.
V	spomin na drago Doro Čok darujejo sestri in nečaki 50.000 lir za mladinski zbor Glasbene matice, 50.000 lir za SKD Barkovlje in 50.000 lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob Dore Žnidarčič vd. Čok daruje Ema Kerševan 10.000 lir za pevski zbor M. Pertot.
Namesto cvetja na grob pok. Evgenije Ferluga daruje Alma Slobez 15.000 za TPPZ P. Tomažič.
V	počastitev spomina Eniove mame Evgenije Rudež-Covacio daruje Nino Vidah z družino 50.000 lir za zadrugo Ban.
Namesto cvetja na grob Albine Verginella darujeta Gabrijela in Alojz Sedmak
20.000	lir za Godbo na pihala Vesna.
V	spomin na Pasgualeja Pellegrinija daruje družina Škerl 25.000 lir za TPPZ P. Tpomažič in 25.000 lir za mladinski pevski zbor P. Tomažič.
V	spomin na Pasgualeja Pellegrinija daruje družina Meula 20.000 lir za mladinski pevski zbor P. Tomažič.
Ob priliki 30-letnice mature darujejo v spomin na nepozabni učiteljici Vladimiro Terčon in Marijo De Line nekdanji sošolci 110.000 Ur za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Ido Daneu por. Gerljanc darujejo Lojzka Cijak 10.000 lir ter Markčevi 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na Jušto Starc in Ido Daneu por. Gerljanc daruje Vida Gerlanc-Menucci 15.000 lir za ženski pevski zbor Prosek-Kontovel.
V	spomin na dragega nonota daruje Klavdij Ota z družino 50.000 lir za KD F. Prešeren, 50.000 lir za KD J. Rapotec, 50.000 lir za VZPI-ANPI sekcija Boljunec,
50.000	lir za ŠD Breg, 50.000 lir za Gasilsko društvo Breg in 50.000 za sekcijo KPI Dolina.
V	počastitev spomina pok. Štefana Veljaka darujeta Liana in Giorgio Cesini
30.000	lir za SKD Barkovlje,
V	počastitev spomina pok. Stane Kopitar vd. Offizia darujeta Liana in Giorgio Cesini 30.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Dore Čok darujeta Liana in Giorgio Cesini 50.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na pok. Doro Znidarčič-Čok daruje družina Malalan 20.000 lir za pevski zbor M. Pertot.
Namesto cvetja na grob Dore Znidarčič-Čok darujea Magda in Claudio 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob osmi obletnici smrti dragega moža Franca Kapuna daruje žena Zofka 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Ob osmi obletnici smrti očeta Franca Kapuna daruje Miranda z družino 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Viktorije Čok daruje Milka Čok z družino 50.000 lir za Kulturni dom v Lonjerju.
V	spomin na Viktorijo Čok daruje Giorgio Pošega 20.000 lir za Kulturni dom v Lonjerju.
Ob prvi obletnici smrti sestre Zofije in ob peti obletnici smrti sestre Vide in v spomin na mamo Emo, očeta Ivana, brata Cirila in sestri Heleno in Ivico Škerlj darujejo svojci 50.000 lir za Dijaško matico,
50.000	lir za Glasbeno matico, 50.000 lir za TPK Sirena, 50.000 lir za KD I. Grbec in 50.000 lir za Dom J. Ukmarja.
Ob prerani smrti tov. Pepija Zeriala iz Nabrežine izreka sekcija KPI E. Berlinguer Devin-Nabrežina iskreno sožalje svojcem in prispeva 50.000 lir za Sklad Dela.
V spomin na Dušo Kosmiha darujeta Ivanka in Branko Adam 40.000 lir za društvo I. Trinko.
Popravek: V spomin na Evgenijo Bris-chech vd. Ferluga daruje Marija Markon
20.000	lir za cerkev na Konkonelu. Namesto cvetja na grob pok. sestrične
Juste Lavrenčič daruje inž. Andrej Č uk
10.000	lir za TPPZ P. Tomažič in 10.000 lir za Kulturni dom Lonjer-Katinara.
Gojmir Demšar daruje 10.000 lir za obnovitev Trubarjeve domačije.
V	pokrajinski palači — Trg V. Veneto 4 — razstavlja svoje grafike slikar Giovanni Lenarduzzi. Razstava bo trajala do 23. junija.
V	tržaški občinski galeriji - Trg Unità bo od danes, 19., do 16. t. m. razstavljal svoja dela slikar Cernigoi.
koncerti
Glasbena matica vabi na zaključne nastope: jutri, 20. t. m., ob 19.30 in v soboto, 21. t. m., ob 19. uri na šoli Glasbene matice v Trstu.
Glasbena matica - Boljunec. V četrtek, 26. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren HARMONIKA PRIPOVEDUJE - zaključni koncert ansambla GM Syn-thesis 4 pod vodstvom Klavdija Furlana in sodelovanjem Mita Trefalta. Vabljeni!
čestitke
Danes se sreča z Abrahamom naš dragi LEO KREVATIN. Vse najboljše mu želijo žena Lilijana, hči Patricija z možem Valterjem, sin Alessio, mama in oče ter brat Fabio z družino. Dva velika poljubčka pa mu pošiljata vnukinji Milena in Mojca.
mali oglasi
NUDIM pomoč v gospodinjstvu starejšemu upokojencu ali upokojenki za stalno ali nekaj ur dnevno. Tel. na št. 003866/24912 v večernih urah.
NEZAPOSLEN nujno išče kakršnokoli zaposlitev, izkušnje v prodaji tehničnih artiklov, navtike in skladišča. Takoj razpoložljiv. Tel. na št. 040/422093 od 19. ure dalje ali pa na št. 040/422836 od 13. do 15. ure.
UNIVERZITETNI študent z odličnim znanjem angleščine išče poletno zapo-litev. Pripravljen tudi potovati. Tel. na št. 040/416150.
NA TRŽAŠKI CESTI v Doberdobu je Pepe Servotov odprl osmico. Nudi pristno kraško vino in domač prigrizek.
PRODAM JADRNICO dolgo 4,90 m v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. na št. 040/729460.
VOJNI INVALID sprejme v službo pošteno žensko za opravljanje hišnih del in kuhanje. Tel. na št. 040/575436.
PRODAM hišo v Ricmanjih, 100 kv. m, kuhinja, dnevna soba, garaža, tri spalnice, klet in vhod v zelo dobrem stanju. Tel. na št. 040/228390.
PRODAM hondo 125 XL paris-dakkar letnik '84 v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. na št. 040/228575 po 14.30.
PRODAM inštalatersko in kleparsko orodje, zgibalnik za pločevino (1 m), valj (1 m), nož za pločevino (60 cm), vrtalni stroj na stebru, električno matico RIGID za notranje navoje. 3/8 (4 palce) in razno drugo. Za informacije tel. na št._040/71149.
V GRADEŽU v bližini term oddam enosobno dvoposteljno stanovanje od 1. do 15. julija. Tel. na št. 040/226271.
VINSKE BRATCE vabi v osmico Stanko Gruden iz-Samatorce št. 6. Toči belo in črno vino, reže pa domač pršut.
MISLITE, da je čas za obnovo stanovanja ali za hišna zunanja in notranja popravila, obnovo strehe, toplotno izolacijo zidov in barvanje. Hočete kvalitetno delo s točnostjo in ugodno prihraniti? Informacije po tel. od 8. do 9. ure ter od 18.30 do 19.30 na št. 040/823636.
PRODAM golf GL, rdeče barve, letnik 1975 v dobrem stanju. Tel. na št. 040/571274.
SE ŽELITE učiti francoščine? Francozinja diplomirana v Parizu, z izkušnjo večletnega poučevanja jezika v Trstu, nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje, tudi v poletnih mesecih. Tel. na št. 566256.
VESPA 125 ET 3, 6.000 prevoženih kilometrov prodam. Tel. v večernih urah na št. 040/416338.
DIANE 6 — letnik '79, v odličnem stanju prodam. Telefonirati med 20.30 in 21. uro na št. 040/220525.
KDOR je te dni izgubil šop hišnih ključev v Ul. Favetti v Gorici, naj jih pride dvigniti na upravo PD v Gorico.
GOSTILNA na vzhodnem Krasu išče vajenca. Tel. na št. 226301.
OSMICO je v Zgoniku odprl Marjo Milič. Toči belo vino in teran.
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 18. 6. 1986
Ameriški dolar 			 1.512.—	Japonski jen 		8.
Nemška marka 			 683.	Švicarski frank 		827.
Francoski frank 			 212,-	Avstrijski šiling 		97.
Holandski florint 			 606,-	Norveška krona 			199.
Belgijski frank 			 31.-	Švedska krona 		209.
Funt šterling 			 2.275.—	Portugalski eskudo 		10.
Irski šterling 			 2.060,-	Španska peseta 		10 —
Danska krona 			 183,-	Avstralski dolar 		.. . 1.000.
Grška drahma 			 10.	Debeli dinar 		3.55
Kanadski dolar 			 1.065.—	Drobni dinar 		3,75
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 BCIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agenciia Domio 831-131
TRST - Ul. S Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel 794669
ŠIROKA IZBIRA OBLEK IN HALJ VSEH VELIKOSTI
PO IZREDNIH CENAH
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
Koliko je ženska prisotna v izvoljenih telesih
Da odnos med ženskami in politiko ni najboljši, je stara in še vedno veljavna resnica. Kar zadeva številčno plat, ga lahko v Italiji ponazorimo upoštevajoč različna merila. Najočit-nejši dokaz o relativno nizki prisotnosti žensk v političnem življenju je razmerje med moškimi in ženskimi parlamentarci, ki oblikujejo italijansko zakonodajo. V nižjih voljenih telesih jih je sicer nekaj več, vendar zelo malo žensk zaseda najvidnejša mesta v njih.
Vendar je ta podatek zelo običajen, kot je tudi znano število izvoljenih žensk na listah raznih strank. Manj znani pa so drugi podatki; na primer odstotek izvoljenih na skupno število kandidatk, vedno razdeljenih po posameznih listah oziroma strankah.
Veliko zanimivega sta na primer odkrili sociologinji Marina D'Amato in Angela Cattaneo, docentki na rimski univerzi, ki sta se lotili raziskave o prisotnosti in vlogi žensk v italijanskih političnih strankah. Tako sta na primer odkrili, da ima samo Italijanska komunistična partija evidentirane sezname članic in članov (torej po spolu) od leta 1946, vse ostale stranke žensk posebej niso obravnavale. Za ločene sezname se je tako Krščanska demokracija odločila leta 1959, medtem ko so se socialisti sistematično lotili evidentiranja moških in ženskih pristašev šele leta 1979.
Že iz tega je precej razvidna teža, ki so jo.imele ženske v omenjenih strankah: v KPI je bila ženska prisotnost stalno zaznavna, vendar s kakovostnimi nihanji; KD je štela precej članic, ki pa so bile venomer aktivne na nižjih organizacijskih ravneh, medtem ko sta pri socialistih ženska prisotnost in aktivnost odmevnejši zlasti v zadnjih letih.
Raziskovalki D'Amato in Cattaneo sta preučili tudi razmerje med številom kandidatk in izvoljenih žensk na posameznih listah. V poštev sta vzeli nekatere parlamentarne volitve in si-
cer prve povojne, nato iz let '60 ter po letu '70. Prikaz daje različne rezultate za posamezne stranke, razen rahlo tolažilne ugotovitve, da se je število kandidatk zvečalo, ne pa tudi število izvoljenih. Če rezultate pregledujemo po strankah, ugotovimo, da se je pri komunistih zvečalo tako število kandidatk kot izvoljenih. Seveda se je popravilo tudi razmerje med prej navedenima podatkoma, če ne upoštevamo »špice« iz leta 1976.
Več žensk kandidira zadnja leta tudi na listah PSI, vendar jih je v povprečju manj izvoljenih. Z dvema izvoljenima parlamentarkama na 63 kandidatk je za volitve leta 1983 razmerje zelo nizko: 1,3%. Pri KPI sega skoraj do 33%.
Višje kot pri socialistih je razmerje tudi pri Krščanski demokraciji: leta 1983 so kandidirali 47 žensk, od katerih je bilo izvoljenih 6, kar znaša 12,7%.
Takšen različen trend sociologinji pripisujeta drugačni naravi obravnavanih strank. Pri komunistih navadno dobijo podporo kandidati, ki so se angažirali v stranki, medtem ko so na listah ostalih dveh strank zelo močni kandidati, poleg strankinih funkcio-
narjev, tudi številni predstavniki tako imenovanih prostih poklicev. In med temi profesionalnimi profili je žensk manj kot moških. Poleg tega pa je tudi v Italiji med volitvami potrebno zapraviti veliko časa in denarja: ženske pa imajo v povprečju glede na moške manj enega in drugega.
Rešitev, ki jo nakazujeta sociologinji D'Amato in Cattaneo in s katero se strinja veliko drugih raziskovalk, je dolgoročna. Ni dovolj podpirati ženske kandidatke in jim omogočati, da so izvoljene, temveč je treba graditi na ženskem izobraževanju; istočasno pa v globino analizirati razlike med moškim in ženskim obnašanjem. Tega se je lotila v odnosu na začrtano temo politologinja Giovanna Zincone, ki je napisala knjigo »Družbene grupacije in politični sistemi, primer ženske«. V njej analizira, zakaj so ženske tako slabo zastopane v političnih vrhovih in zakaj so v tako slabem odnosu z »oblastjo«. Njen zaključek se lahko glasi le, da je treba težiti k uresničitvi takšnega kulturnega modela, ki bi zajel in dal veljavo premostitvi delitve vlog med moškimi in ženskami; istočasno pa bi moral ovrednotiti edino funkcijo, ki si je moški in ženske ne morejo porazdeliti: materinstvo.
Snemajo film »Izven scene«
Režiser Enzo Muzii je pričel v Milanu snemati film "Izven scene ". Vsebina je povzeta po romanu Gine Lagorio. Glavno vlogo v filmu ima znana italijanska igralka Valeria Monconi.
Vsebina filma govori o neki znani igralki, ki zabrede v globoko bivanjsko krizo. Da bi ponovno našla svoje notranje ravnotežje, se vrne v domači kraj. Tam se želi izogniti tudi nekaterim problematičnim ljubezenskim vezem. Vse to počne v iluziji, da bo lahko zaživela novo in neobremenjeno življenje.
Glavno moško vlogo igra Hector Alterio, in sicer grofa Dina. (Na fotografiji Valeria Monconi).
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
La città verrà distrutta all’alba - Mesto bo porušeno ob zori, 1973. Režija: George Romero. Igrajo: Lane Carrol, Harold Waune Jones, Lloyd Hollar, Richard Liberty. Euro TV, ob 20.30.
Romero je med redkimi rešiserji, kijnu uspe povezati srhljive prizore z neko zgodbo. Slavo si je pridobil s težko »prebavljivim« filmom Zombi, kjer prikazuje žive mrliče v vsej njihovi grozljivosti. Kosti in lobanje, razparana koža in krvavi okostnjaki so značilni junaki njegovih filmov. V nocojšnjem filmu pa grozljivost prihaja iz nevidnih virusov, ki povzročajo neukrotljivo norost. Panika med prebivalci okuženega mesta je na višku: to daje povod za prizore nasilja in obupanega bega histeričnih meščanov, kar Romero oblikuje v svojem tipičnem, kot smo že dejali, težko »prebavljivem« slogu.
Chi mi aiuta - Kdo mi bo pomagal?, 1984.
Režija: Valerio Zecca. Igrajo: Luca Barbareschi, Geppy Gleijeses, Marilù Prati, Victor Cavallo. RAI 3, ob 22.15.
Carlo in Paolo sta tridesetletna prijatelja z različnimi interesi. Dolgotrajno prijateljstvo pretrga prihod Lili, prijetnega dekleta, ki pa se med obema ne zna odločiti. Paolo ne vzdrži situacije in poskusi samomor. Morda ga prijatelji rešijo, Lili pa zapusti oba in nadaljuje svojo pot v iskanju gotovosti in stabilnosti. V filmu nastopajo še drugi zanimivi junaki, podobe današnjega Rima, osebe brez prave identitete v postopnem propadanju večnega mesta.
Prizor iz filma Mesto bo porušeno ob zori
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
			
J - " ^	-	1	lij-	Éi®

iiiiiiiiiiiiiiijiiiiiniiiliiiililiiH iii
današnji televizijski in radijski sporedi
C nAi 1__________________________
10.15	Proslava ob obletnici ustanovitve finančne straže
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Nadaljevanka: Jack London
13.00	Glasbena oddaja
13.30	Dnevnik
13.50	Športna oddaja: Mundial 86
14.00	Film: Gianni e Pinotto alla legione straniera (kom., ZDA 1950, r. C. Lamont)
15.15	Inf. odd.: Ristrutturazione e aggiornamento dei musei
15.45	Dokumentarna oddaja: Canada: sfida alle Montagne rocciose
16.40	Risanka: Le avventure di Petey
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Benji, Sax e il principe alieno - Il campione di videogame
17.40	Knjižne novosti: Tuttilibri
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Aktualnosti: Italia sera
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Avalanche Express (dram., Irska 1979, r. M. Robson)
22:00 2. Mednarodni festival za orkestre, vodita Eleonora Brigliadori in Massimo Catalano (1. del)
22.45	Dnevnik
22.55	2. Mednarodni festival za orkestre (2. del)
^ RA 12_________________________
9.30	Televideo
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Okolje
13.30	Film: Saranno famosi: "Solo nella folla"
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Otroška oddaja: L'avventura, vmes risanke
16.30	Film: Fanciulle di lusso (kom., It. 1952, r. B. Vorhaus, i. A. M. Ferrerò, J. Sernas)
18.00	Kolesarstvo: Giro d'Italia za amaterje
18.10	Iz parlamenta
18.15	Dnevnik - kratke vesti
18.20	Super Mundial '86
18.40	Nanizanka: Occhio al superoc-chio
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - šport
20.30	Nadaljevanka: Western di cose nostre (1. nad,- Gre za televizijsko priredbo pripovednega dela pisatelja Leonarda Sciascie, v katereem opisuje ljubezensko zgodbo, ke se dagaja na Siciliji. V glavni vlogi Domenico Mo-dugno).
22.00	Aboccaperta - vodi Gianfranco Funari
22.45	Dnevnik - večerne vesti
22.55	Dnevnik - šport
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
A RAI 3
13.15	Oddaja o kinematografiji
13.35	Delta
14.25	Film: Ritorno (It. 1940, i. R. Braz-zi, B. Gigli)
15.40	Le grandi mostre - Bienale 76
16.45	Mundial 86 (pon.)
18.30	Aktualnosti: Sicurezza e protezione civile
19.00	Deželni dnevnik
20.05	Dokumentarna oddaja: L'elettronica e Marconi
20.30	Glasbena oddaja: Fogli di album
21.30	Glasbena oddaja: Pianoforte ieri e oggi
21.50	Dnevnik
22.15	Film: Chi mi aiuta? (1985, i. L. Barbareschi)
Alexander Lon-quic bo izvjal klavirske skladbe, ki so bile nagrajene na evropskem natečaju za izvirne klavirske skladbe. Piano Time, RAI 3, ob 20.30.
, |gr RTV Ljubljana
9.35	Film: Fern - rdeči jelen
10.30	športna oddaja: goli sveta, pregled SP v nogometu
16.10	TV mozaik (ponovitev)
17.10	Športna oddaja: Goli sveta (ponovitev)
17.25	Poročila
17.30	Slovenske ljudske pravljice: Ptičje srce in glava
17.45	Miniature: Lidija Osterc
17.45	Delegatska tribuna
18.15	Obramba in samozaščita
18.45	Risanka
19.00	Danes. Gorenjski obzornik
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.05	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Goya (1. del)
22.10	Rogaška Slatina '85 - V današnji oddaji, ki je bila posneta septembra lani v Rogaški Slatini, bo nastopila pevka Marjana Deržaj, spremljal pa bo jo ansambel Kitara in šanson. Pevka, ki je zelo priljubljena in popularna in ki jo mlada generacija verjetno ne pozna, bo zapela nekaj novih popevk iz svojega repertoarja.
22.30	Dnevnik
]iP) TV Koper____________________;
7.10	Športna oddaja: II Mundial in dieci minuti
12.30	Mundial 86: osmine finala
14.15	TV novice
14.20	Nanizanka: Kiss Kiss
15.00	Dokumentarec
15.35	Nadaljevanka: La ragazza dell'addio (2. del)
16.45	Otroški program: nanizanka Kamen Marca Pola in risanki Lamu deklica iz vesolja
18.10	Nadaljevanka: Ljubezen in oblast
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja
Koprska redakcija Odprte meje je za danes pripravila daljšo reportažo o Mladinskih športnih igrah dežel Alpe-Jadran Pula '86
19.30	TVD Stičišče
19.50	Dokumentarec: Slovenske galerije in muzeji
20.30	Dokumentarec: L'evoluzione della specie umana
21.30	Nanizanka: Il brivido dell'imprevisto
22.00	Dnevnik Vsedanes
22.15	Športna oddaja: Dentro al Mundial
■fÉ1 CANALE 5________
8.30	Nanizanka: Alice
8.55	Nanizanka: Fio
9.20	Nanizanka: Una famiglia americana
10.15	Nadaljevanka: General Hospital
11.00	Kviz: Facciamo un affare
11.30	Kviz: Tuttinfamiglia
12.00	Kviz: Bis
12.40	Kviz: Il pranzo è servito
13.30	Nadaljevanka: Sentieri
14.25	Nadaljevanka: La valle dei pini
15.20	Nadaljevanka: Così gira il mondo
16.15	Nanizanki: Alice in
16.45	Hazzard
17.30	Mladinski kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanka: L'albero delle mele
18.30	Kviz: Cest la vie, vodi Marco Columbro
19.00	Nanizanka: I Jefferson
19.30	Kviz: Zig Zag, vodita Sandra Mondaini in Raimondo Vianello
20.30	Glasbena oddaja: Fes-tivalbar ’86, vodita Claudio Cecchetto in Susanna Messaggio
23.00	Aktualnosti: Protagonisti, vodi Giorgio Bocca
23.30	Film: La preda nuda (pust., ZDA 1966, r. C. Wilde, i. C. Wilde)
j ^ RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9.00 Nadaljevanka: Marina
9.40 Nanizanka:	Lucy
Show
10.00	Film: Mariti su misura (kom., 1952, r. G. Cu-kor, i. J. Crain, S. Bra-dy)
11.45	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Nanà, Laura, She-Ra
14.15	Nadaljevanka: Marina
15.00	Nadaljevanka: Agua viva
15.50	Film: Carosello matrimoniale (kom., ZDA 1961, i. S. Hayward, J. Mason)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20 Nadaljevanka: Ai confini della notte
18.50	Nadaljevanka: Ryan
19.30	Nadaljevanka: Febbre d'amore
20.30	Nanizanka: Colombo
22.15	Nanizanka:
Matt Houston
23.15	Nanizanka: Devlin e Devlin
0.10 Nanizanka: Mash
0.40 Nanizanka: Ironside
1.30	Nanizanka:
Mod Squad
ITALIA 1
8.30	Nanizanka: Gli eroi di Hogan
8.55	Nanizanka: Sanford & • Son
9.20	Nanizanka: La casa nella prateria
10.10	Nanizanka: Spazio 1999
11.00	Nanizanka: La donna bionica
11.50	Nanizanka: Quincy
12.40	Nanizanka: Agenzia Rockford
13.20	Kviz: Help, vodijo Fabrizia Carminati in I Gatti di Vicolo Miracoli
14.15	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio la piccola Robinson, Mila e Shiro, Lo specchio magico
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Occhi di gatto
20.30	Film: I due marescialli (kom., It. 1961, r. S. Corbucci, i. Totò, V. De Sica)
22.25 Film: Pane amore e gelosia (kom., It. 1955, r. L. Comencini, i. G. Lollobrigida, V. De Sica)
0.10 Filmske novosti: Premiere
0.35 Nanizanka: Strike Force
1.25 Nanizanka: Cannon
[iguielf telepadova
12.00	Nanizanka: Missione impossibile
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanka: Anche i ricchi piangono
17.00	Nanizanka: Tivulan-dia
18.00	Risanka: Supertivu-landia
19.30	Nanizanka: Quattro in amore
20.00	Risanka: Mademoiselle Anne
20.30	Film: La città verrà distrutta all'alba (dram., ZDA 1973, r. G. Romero,' i. L. Carrol, W.G.Mc Millan)
22.20 Film: Lo sguardo che uccide (groz., ZDA 1964, r. T. Fisher, i. C. Lee, F. Cushing)
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila;
7.20	8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Od Milj do Devina; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30—13.00 Pisani listi; 13.20 Slovenska popevka;
14.10	Čas in prostor: Ne prezrimo!;
15.00	Mladinski pas: Diskorama; 16.00 Zbornik: Na goriškem valu; 17.10 Mi in glasba: XVI. Mladinski pevski festival v Celju; 18.00 Četrtkova srečanja: Biser v školjki: Londonski memorandum; 18.30 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 21.00 Poročila; 4.30- - 8.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.50 Rezervirano za...;
11.05	Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade; 14.45 Naš gost; 15.10—15.25 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Lahke note; 18.30 Hačaturjan v izvedbi slovenskih interpretov; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z Greentown jazz bandom; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno: Branko
Kukič: Prazne pesmi; 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 0.05—4.30 Nočni program - glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 13.00 Val 202;
13.00	Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost; 15.00 Črno na belem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Zamejska pesem.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7 15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov - Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00—12.00 Prisrčno vaši; 8.1.5 Flash back; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.00 Glasba; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Leteči zmaj; 10.35 Vstop prost;' 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30—20.00 Glasbeni program; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Leteči zmaj (ponovitev); 15.45- 18.30 Počitnice po Jugoslaviji; 18.00 Pulj kliče Koper; 18.45 Poje Toto Cutugno; 20.00 6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
9.00	Glasbena matineja - v studiu Majda; 19.00 Vas zanima vaša prihodnost? - v studiu Ivana; 20.30 Povej mi! -vodita Sonja in Katja.
Danes v Vidmu sestanek tajnikov strank
Na vidiku skorajšnji sporazum o krajevnih upravah na Goriškem
Danes bi se morali v Vidmu sestati deželni tajniki strank večinske koalicije, da bi, skupno z zastopniki Goriške, dosegli doljončen sporazum o izvajanju zdravstvene reforme na Goriškem. Kot je znano je to vprašanje kamen spotike med nekaterimi pri nas, še zlasti kar zadeva že zapečate no usodo bolnišnic v Gradežu in v Kr-minu. Pa tudi problematika bolnišnic Gorice in Tržiča ni rešena. V obeh krajih imajo namreč želje, da bi popestrili ponudbo z nabavo novih aparatov. Vse to pa ni v skladu s finančno sposobnostjo Dežele na tem področju.
Rezultat današnjega srečanja naj bi b,il predvsem ta, da bi se pokrajinski predstavniki petih koalicijskih strank na Goriškem zmenili, da v nekaj dneh odobrijo načrt goriške KZE o porazdelitvi zdravstvenih služb na pokrajinskem teritoriju. Načrt je že izdelan, do sedaj ga niso odobrili prav zaradi omenjenih nesporazumov. Deželna uprava pa je že zagrozila, da pošlje v goriško KZE komisarja, če ta ne odobri področnega načrta.
Rešitev nesporazumov v Krajevni zdravstveni enoti naj bi skoro avtomatično prinesla rešitev tudi v proble-
matiko pokrajinske uprave ter občin Tržič in Gradež. Nalašč smo uporabili izraz »skoro avtomatično«. Za vse tri uprave ohranjajo partnerji, predvsem demokristjani in socialisti, svoje poglede. Najlažja bi bila najbrž rešite vna Pokrajini. Odbornika repu-blikanske in sodcialdemokratske stranke, ki sta izstopala, sta pred meseci zamenjala demokristjan in socialist. Tako KD kot PSI bosta izgubila ti od-bomiški mesti, če republikanci in socialdemokrati spet pridejo v večino. Vendar pa ne bi, ne eden ne drugi, dobila več prejšnjih odborništev. Bodo ljudje pri PRI in PSDI to sprejeli?
Občina Tržič. Vprašanje je tu bolj komplicirano kot bi se zdelo na prvi pogled. Socialisti hočejo odstop župana in vseh odbornikov. Vse naj bi se na novo imenovalo. Seveda hočejo socialisti župana. Tega pa jim demokristjani nočejo prepustiti. Po njihovem naj bi župan ostal demokristjan Por-ciani. Socialisti naj bi dobili dve ali tri odborniška mesta. Ostavko naj bi dali le tisti odborniki sedanje večinske koalicije, ki bi prepustili mesta socialistom, ne pa vsi. Od tega stališča demokristjani ne odstopajo. Sociali-
sti, ki imajo vrh vsega v Tržiču tudi precej nerešenih notranjih problemov, pa hočejo, da bi obveljalo njihovo stališče.
še hujši je problem v Gradežu. Tam opozicija demokristjanov in socialistov najbrž ne bo odobrila letošnjega občinskega proračuna, ki ga bo predstavil odbor sestavljen iz svetovalcev PRI -PSDI - KPI - Zeleni. Zaradi tega, tako meni demokristjansko vodstvo, bo v Gradežu nujno prišlo do predčasnih volitev. Te naj bi bile istočasno s tistimi v Trstu, saj tudi tam ni videti pozitivne rešitve v sedanji zapleteni politični situaciji. KD bi zahtevala tudi od republikancev in socialdemokratov pred volitvami podpisano pogodbo, da se po njih v tem kraju vzpostavi koalicija KD - PRI - PSI - PSDI. Kdo naj bo bodoči župan bodo odločali livci. Le pod tem pogojem bi demokristjani pristali na povratek republikancev in socialdemokratov v pokrajinski odbor.
Skratka, položaj je precej kompliciran. Namesto da bi se šli sončit, ali zvečer na sladoled, se morajo vodilni politiki sporazumevati o tem in onem.
V goriskih osnovnih šolah verouk še naprej obvezen?
Reforma predpisov glede obveznosti pouka katoliške vere v državnih šolah, ki bi morala z uvedbo proste izbire verouka odpraviti konfesionalno podobo današnje šole, verjetno ne bo segla do goriške pokrajine, vsaj kar se osnovnih šol tiče. Nejasnosti in določena meglenost tako v novih predpisih kot v okrožnicah za njihovo izvajanje so že povzročile marsikateri dvom, v zadnjih dneh pa je nastopilo nekaj novosti, ki dajejo slutiti, da nameravajo šolske oblasti v naši pokrajini ohraniti dosedanji režim obveznosti, z možnostjo oprostitve samo na osnovi prošnje v ta namen.
Proti novim predpisom so se že pred časom mobilizirale škofije bivših avstrijskih pokrajin. Trenta in Bočna, Gorice in Trsta. Sklicujoč se na dogo^ vor med ministrstvom za šolstvo in škofovsko konferenco, so štiri škofije zahtevale, da se na njihovem ozemlju ohranijo dosedanji partikularni predpisi. »Ne gre za privilegij ali zmanjšanje pravic, ki jih jamči ustava«, je rečeno v dokumentu goriške nadškofije, »ampak enostavno za karakteristični način — vezan na demokratično odločitev prebivalstva - koriščenja lastnih pravic«.
Pred nekaj dnevi je namestnik šolskega skrbnika v Gorici dr. Santo Leot-ta obvestil didaktična ravnateljstva osnovnih šol na Goriškem, da novi predpisi o prosti izbiri verouka ne veljajo za goriške šole. Pri tem se je skliceval na brzojavko ministrstva šolskemu skrbniku v Trentu, v kateri je rečeno, da na osnovi dodatnega protokola k sporazumu o reformi konkordata niso spremenjeni posebni predpisi, ki veljajo v obmejnih pokrajinah.
Ostro je do tega stališča reagiral šolski sindikat CGIL skupaj s teritorialnimi tajništvi istega sindikata, ki je pobudo šolskega skrbništva označil kot »razburljivo in nezakonito«. Nezakonito, ker gre za kršenje ustavnega principa enakosti državljanov pred zakoni, razburljivo in absurdno pa, ker je skrbnik do 10. junija dal razdeliti obrazce za izvajanje pravice o izbiri verouka, nato pa 14. junija preklical pravico izbire in to z avtonomnim ukrepom, brez ministrske direktive, ki bi ga v to silila. CGIL omenja možnost, da gre pri tej okrožnici za nezakonito prilaščanje oblasti, zahteva njen takojšnji preklic in napoveduje poseg po pravnih inštrumentih za zaščito pravic staršev in učencev.
Sindikalna zveza poziva tudi druge politične, socialne, kulturne in verske sile v naši pokrajini, naj se zavzamejo za obrambo pravice izbire in verske svobode v naši državi.
Osnova za začetek dogovarjanja o restrukturizaciji v Ansaldu
Za lepši videz Corso fiorito
Korzo dobiva te dni lepši in prijetnejši videz. Občinski delavci hitijo urejati gredice, kjer bodo danes in jutri zadnje stvari postorili še uslužbenci mestnih vrtnarij iz Bočna, Merana, Padove, Trsta, Vidma, Gradeža, Gradišča, Celovca in Nove Gorice. Jutri bodo namreč, na pobudo goriške občine, ponovno uresničili pobudo »Corso fiorito«. Gre za pobudo, ki je naletela na zelo ugoden odziv občanov.
Istočasno velja opozoriti na strokovni posvet, ki je tematsko povezan s pobudo Corso fiorito. Na pobudo in v organizaciji goriške občinske uprave bo v soboto v konferenčni dvrani na razstavišču ob ločniškem mostu posvet deželnega značaja o izrabi soških bregov v rekreacijske in drugačne namene. Posvet se bo pričel ob 8.30.
Ob tem veilja omeniti tudi, da sta bila v prejšnjih letih, na pobudo občinske uprave, že dva podobna posveta in sicer o vzdrževanju in obnavljanju zelenih površin v mestih ter o prizadevanjih za pridobivanje novih zelenih površin.
Obvestilo IACP
Pokrajinsko ravnateljstvo zavoda za ljudska stanovanja (IACP) obvešča, da je bil 9. junija objavljen natečaj za dodelitev začasnih stanovanj občanom proti katerim je bil uveljavljen sodni izgon. Natečaj velja za območje goriške občine, prošnje pa je treba predložiti, na posebnih obrazcih, do 9. julija letos. Podrobnejša pojasnila nudijo na sedežu zavoda IACP.
Določen napredek je bil dosežen te dni glede restrukturacije proizvodnje v tržiški tovarni Ansaldo. Ne deželni ravni je bil namreč dosežen načelni sporazum med predstavniki Ansalda, sindikalne zveze in Dežele o poteku postopka.
Ravnateljstvo podjetja se je obvezalo, da bo v zelo kratkem času predložilo načrt prenove proizvodnje z vsemi podrobnostmi. Načrt naj bi odobrili ali dopolnili v nekaj mesecih, vsekakor pa še pred sklicem deželne konference o podjetjih z državno udeležbo. Na ponedeljkovem srečanju v Trstu, kjer sta bila prisotna tudi deželna odbornika Carbone in Brancati, je bil nadalje sprejet sklep o ustanovitvi posebne študijske komisije, ki naj, prav tako v zelo kratkem roku, izdela alternativne predloge.
Sindikat na splošno ugodno ocenjuje doseženi načelni sporazum, čeprav ob tem navaja tudi vrsto pomislekov glede nakazanih izbir za pjrenovo in restrukturizacijo proizvodnje. Zaskrbljujoče so zlasti napovedi, da se bo za nadaljnjih dvesto enot znižalo število zaposlenih v podjetju. V delovnem razmerju je danes v tovarni 710
GLASBENA MATICA IBlil GORICA
vabi danes, 19. junija, ob, 20.30 na zaključno prireditev gojencev glasbene šole. Prireditev bo v prostorih v Ulici della Croce 3 v GORICI.
J_______________________________
oseb, ob koncu prihodnjega leta, ko naj bi v celoti uresničih načrt, Id ga predlaga vodstvo tovarne, pa naj bi jih bilo le nekaj nad 500.
V tovarni je bila v torek skupščina delavcev, kjer so sindikalni predstavniki pojasnili, da ne nameravajo nasprotovati restrukturaciji, vendar p»a niso pripravljeni na slepo sprejeti vsiljenih rešitev, ki bi imele tako drastične posledice na število zaposlenih.
V
Stipendije za dijake kmetijskih zavodov
Goriška pokrajinska uprava je razpisala natečaj za dodelitev štipendij študentom kmetijskih tehničnih zavodov in študentom na fakulteti za kmetijstvo in veterinarstvo. Prošnje za dodelitev štipendij ;e treba predložiti do 12. ure 20. julija letos in to na posebnih obrazcih, ki so na razpolago v uradu za šolstvo na pokrajini. Tam nudijo interesentom tudi vsa pojasnila. Posebej velja opozoriti, da se štipendije nanašajo na šolsko leto 1984-1985.
3. mednarodni pohod
Športno društvo Marathon priredi v nedeljo, 22. t.m., pod pokroviteljstvom rajonskega sveta za Placuto in sveto-gorsko četrt, 3. mednarodni pohod, na 13 in 7 kilometrov dolgi progi. Start in cilj bosta v Ulici Brolo, na dvorišču zavoda Dante Alighieri.
Nepričakovani naslovi slovenskih nalog niso preveč zbegali naših maturantov
Senca gostega drevja, ki obdaja bivše semenišče v Ul. Alviano, je v sopari prvih popoldanskih ur človeku v uteho. Vendar znotraj mogočnega poslopja je bilo včeraj popoldne za marsikoga še posebno vroče. Potili so se maturanti treh slovenskih šol, gimnazije - liceja Primož Trubar, učiteljišča Simon Gregorčič in trgovskega zavoda Žiga Zois. Ura je bila že skoraj 14, večina dijakov si je še belila glavo z zadnjimi dvomi o tem, kako zaključiti slovensko nalogo, ko smo srečali prve štiri maturantke s trgovskega zavoda.
Kako je šlo? Erika Tabaj, Livija Lutman, Erika Zotti in Danila Petejan so se spogledale in se nasmehnile. Težko je po več kot peturnem umskem naporu ocenjevati njegovo uspešnost. Kronist mora biti kljub temu malce vsiljiv: kakšni so bili naslovi, katerega ste izbrale? Dijakinje so nam drugega za drugim naštele pet naslovov, od splošnega, pri katerem so morale pisati o izkustvih, ki vodijo k vrednotenju knjig in pisane besede, do literarnih o Levstiku in o liričnih elementih v sodobni poeziji, do zgodovinskega o »zgodovinski desnici« in težnjah za centralizacijo oz. decentralizacijo
po zedinjenju Italije. Navedeni naslovi so bjli enaki za vse šole, zadnji pa je vzel v poštev specifične šolske smeri. Na trgovskem zavodu so morali dijaki opisati tehnološki razvoj na področju prevozov.
Vse štiri dijakinje so izbrale prvi naslov. Zakaj? »Dajal je možnost splošnega pisanja, tako iz osebnega kot iz splošnega vidika«, »ker rada berem knjige in sem tako lahko opisala lastne izkušnje s tem v zvezi«, »ker ni bil tako specifičen kot nekateri drugi«, so se glasili odgovori teh in drugih dijakov, ki so se odločili za prvi naslov. Vsa ugibanja in predvidevanja glede morebitnih naslovov o Černobilu, dijaškem gibanju, Južni Afriki, Gregorčiču, Trubarju ali Pirandellu so šla po vodi. Naslovi so bili za vse precej nepričakovani, toda po trenutku zbeganosti so se dijaki zbrali, tako da so bili z nalogami kljub vsemu zadovoljni.
Na stopnišču se je prikazala skupinica učiteljiščnikov. Po naporni preizkušnji jim očitno ni bjlo do pogovora, pač pa se jim je zelo mudilo domov.
Dijaki liceja, ki so izkoristili prav vseh šest razpoložljivih ur, so bili še v učilnici, ko smo prof. Egidija Ko-
šuto, predsednika njihove ocenjevalne komisije, vprašali za mnenje o naslovih in reakcijah dijakov. »Vse naloge so dopuščale dovolj široke možnosti. Velika večina dijakov je izbrala prvo, ki jih je silila k pripovedi o lastnih izkušnjah. Drugi naslovi so bili na videz bolj specifični, a menim, da so bolj kot partikularno znanje zahtevali dobro splošno kulturo.
Dijaki liceja so prilezli iz učilnice, ko je bila ura že skoraj 15. Marko Vrtovec je pisal nalogo o sodobnih lirikih in izkoristil v ta namen predvsem dobro poznavanje italijanske literature. Igor Cotič in Mauro Kocjančič pa sta se odločila za prvi naslov, vendar sta o pomenu knjige razmišljala iz različnih zornih kotov: za prvega je knjiga prijateljica a tudi, posebno za manjšino, pomemben faktor za utrjevanje narodne zavesti, drugi pa je nalogo razvil na osnovi osebnih izkušenj in skušal pri tem razmišljati o vlogi šole v približevanju mladega človeka k branju knjig.
To so bili vtisi ob včerajšnji prvi slovenski nalogi, že danes pa se bodo maturanti spoprijeli z drugo pismeno nalogo iz predmeta, ki je značilen za posamezno šolsko usmeritev.
Včeraj v Tržiču
Strahotna smrt otroka pod kolesi tovornjaka
Desetletni deček je včeraj na srhljiv način izgubil življenje pod kolesi težkega tovornjaka. Žrtev je mali Enrico Pitacco iz Tržiča, Ul. Tito Livio 5. Nesreča se je pripetila popoldne, malo pred 17. uro, sredi Tržiča, na križišču med državno cesto št. 14 in ulicama IX giugno ter C. Cosulich, nedaleč od Sam hotela.
Promet skozi križišče ureja semafor. Tovornjak je vozil po državni cesti v smeri iz Benetk proti Trstu. Upravljal ga je 27-letni Giuseppe Ca-parco iz kraja San Michele al Ta-gliamento, ki je prevažal kontejnerje za Tržaški Lloyd. Deček je s kolesom privozil iz Ul. Cosulich, njegova nesrečna vožnja pa se je nenadoma zaključila pod kolesi tovornjaka. Prizor, ki se je tedaj ponudil očividcem, je bil strahoten: težki tovornjak je na nepopisen način zmečkal in dobesedno razmesaril trupelce malega kolesarja.
Prometna policija skuša sedaj u-gotoviti, čigava je krivda. Je skozi križišče šel ob rdeči luči tovornjak ali kolesar? šokirani šofer tovornjaka je izjavil, da je pred njim vozil drug tovornjak, zaradi česar je pred seboj zagledal otroka, ko je bilo že prepozno. Menda pa ima prometna policija, kljub previdnosti, ki jo narekujejo okoliščine, že dovolj jasno sliko o dinamiki nesreče, ki naj bi jo rekonstruirala s pomočjo pričevanj nekaterih očividcev.
Manj huda nesreča se je včeraj popoldne pripetila v Šlovrencu, kjer je prišlo do trčenja med vojaškim tovornjakom in dvema osebnima avtomobiloma. Ranila se je 38-letna Marija Medvešček z Jazbin št. 4, ki je dobila udarce v kolk, koleno in po obrazu. Zdravi se na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice v Gorici s prognozo.okrevanja v 15 dneh.
Hudo se je ranil
S strogo pridržano prognozo so v torek pozno zvečer sprejeli na zdravljenje v bolnišnico na Katinari 34-let-nega Maurizia Di Mario iz Gorice, Korzo Italia 204. Zelo hudo se je poškodoval pri padcu z višine približno desetih metrov. Dogodek še ni povsem raziskan. Možno je, da gre za nesrečo, ni pa mogoče izključiti niti možnosti namernega dejanja. Novica je vsekakor močno odjeknila v mestu, saj smo ob koncu tedna zabeležili kar dva podobna primera.
Pogovor z ministrom Altissimom
Predsednik goriške pokrajinske i-prave Silvio Gum peta in predsednik goriške Trgovinslde zbornice dr. Enzo Bevilacqua sta imela v ponedeljek, na letališču v Ronkah, krajši pogovor z ministrom Altissimom o pripravah za izglasovanje novega zakona o Goriški prosti coni. Predstavnika vlade sta opozorila na nujnost hitrega postopka za izglasovanje novega zakona ter na dejstvo, da so bili prvi ukrepi pred skoraj štiridesetimi leti, sprejeti
v korist Gorice in nato njene pokrajine. Minister je imel zatem srečanje v Trstu s predstavniki industrijcev in drugih gospodarskih operaterjev. Predstavnikoma goriške pokrajine in Trgovinske zbornice je obljubil, da bo vprašanju posvetil potrebno pozornost proti koncu meseca, ko bo sklical medministrski posvet, kjer naj bi premostili sedanji zastoj.
• Razstavo »Canaletto - Visentini« na goriškem gradu si je doslej ogledalo že okrog pet tisoč ljudi. Veliko obiskovalcev je prišlo iz drugih krajev dežele. Občinska uprava pripravlja tudi vrsto vzporednih prireditev, ki naj bi razstavo še dopolnile. Tako bodo v prihodnjih tednih pripravili nekaj strokovnih predavanj o dobi v kateri sta umetnika živela in ustvarjala.
prireditve
Godba na pihala Kras v Doberdobu
priredi v soboto, 21. t.m. ob 18. uri zaključni nastop učencev tečaja za godbenike. Nastopili bodo tudi gojenci šole Glasbene matice in mladi glasbeni poustvarjalci iz Prvačine. Prireditev bo v dvorani KD Jezero.
kino
Gorica
VERDI Zaprto do petka.
CORSO 18.00-22.00 »II pentito«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30—22.00 »Morbide carezze«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Avanture Gvvenda-line«.
DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Baldini, Corso Verdi 57, tel. 84879
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio, Via Romana, tel. 40497
POGREBI
Danes v Gorici Francesco Devetak iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Karla in na glavno pokopališče.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi naše
Marzie
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam štab ob strani v težkih trenutkih. Posebej se želimo zahvaliti g. župniku, mladim iz Sovodenj in vsem, ki so Marzio pospremili na zadnji poti.
Družina Cesseli! Sovodnje, 19. junija 1986
V središču jugoslovanske predstavitve na 38. tržaškem mednarodnem velesejmu
Turistična ponudba, Univerziada in slovenska zdravilišča
Tiskovna konferenca na velesejmu ob Dnevu Jugoslavije
Pogled na jugoslovanski paviljon
Dan po odprtju letošnjega mednarodnega tržaškega vzorčnega velesejma, je bil — po že utrjeni navadi — posvečen uradni predstavitvi jugoslovanskega nastopa na njem. Program uradnega dne Jugoslavije se je začel z jutranjim srečanjem jugoslovanske gospodarske delegacije, ki jo je vodil predsednik slovenske Gospodarske zbornice inž. Marko Bulc, na tržaški Trgovinski zbornici. Naj povemo, da so delegacijo, v kateri so bili predstavniki slovenske, hrvaške in jugoslovanske zbornice, spremljali jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ante Skataretiko, generalni konzul SFRJ Drago Mirošič, predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu Lojze Rožman in drugi.
Srečanje tržaških in jugoslovanskih gospodarstvenikov je izhajalo
iz nedavne konference predsednikov trgovinskih zbornic skupnosti Alpe-Jadran na Brionih, katere zaključke oziroma sklepe je v svojem uvodnem nagovoru povzel predsednik tržaške zbornice Tom-besi. Še posebej je podčrtal dogovore o sodelovanju na področju tehnološkega razvoja, turizma in pristaniških dejavnosti, velik del svojega posega pa je posvetil še odprtim vprašanjem dograditve prometnih povezav in problemom, ki jih zastavlja v prvi polovici leta občutno upadel obseg obmejne blagovne menjave. Zelo kritičen je bil glede tega tudi predsednik tržaške delegacije milanske zbornice Italjug Petrucco, ki je tudi vztrajal pri nujnosti iskanja načina finansiranja avtocestnih povezav med Trstom in Ljubljano.
Marko Bulc je odkrito povedal, da bi bilo v tem trenutku z ozirom na jugoslovanske gospodarske razmere nerealno pričakovati takojšnjo dograditev obeh avtocestnih krakov do Trsta in Gorice, če ne bodo našli ustreznega načina njenega mednarodnega finansiranja.
Dan Jugoslavije se je ob 11. uri nadaljeval na velesejmu z dobro obiskano tiskovno konferenco, na kateri je Marko Bulc predstavil letošnji jugoslovanskih nastop, ki poteka pod skupnim imenovalcem ponudbe blaga, namenjenega tujemu turistu. Ponudba je sad prizadevanj, da bi mu zagotovili kakovostno in izvirno blago ter strokovno prodajo, za kar je bilo ustanovljeno poslovno združenje z imenom Yu-boutique. Dobro razvito gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo ima prav na turističnem področju še veliko potencialnih možnosti skupnega nastopanja in povezovanja, je poudaril predsednik Bulc in se dotaknil tudi zaključkov brionskega zasedanja predsednikov zbornic skupnosti Alpe-Jadran, še zlasti načrtovanega posvetovanja znanstvenikov.
Posebna točka včerajšnje tiskovne konference sta bili še predstavitvi Univerziade, ki bo julija prihodnje leto v Zagrebu, in skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. O Univerziadi je v imenu pripravljalnega odbora obširno govoril predsednik regionalne Gospodarske zbornice v Varaždinu Ivan Valjak. Opozoril je, da bo zagrebška največja tovrstna športna prireditev svetovnega obsega doslej in da bodo tradicionalnim desetim športnim panogam pridružili še dve novi. Prireditev bo poleg v Zagrebu potekala tudi v Varaždinu, mestecu, ki se ponašaš cvetjem in barokom, in ki si od tega svetovnega dogodka obeta zasluženo turistično uveljavitev. Svetovne študentske igre pod imenom Univerziada potekajo vsaki dve leti v različnih državah-gostiteljicah, zagrebške od 8. do 19. julija 1987 pa bodo že 14. po vrsti. Naj navedemo športne discipline, v katerih se bodo pomerili najboljši univerzitetni študentje—športniki iz vsega sveta: atletika, košarka, sabljanje, gimnastika, plavanje, nogomet, skoki v vodo, vaterpolo, tenis in odbojka, po izbiri prirediteljev pa še veslanje in kajak. Maskota univerziade je ljubka veverica, uradni zank pa stiliziran lik športnika z razširjenimi rokami v znak zmagovalnega navdušenja.
Prelep posnetek sveže zelenega lipovega lista nas pozdravi na naslovnici okusnega kataloga 14 slovenskih naravnih zdravilišč, združenih v poslovno skupnost, ki so jo predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci. Slovenska zdravilišča so si svoj zaslužen sloves ustvarila z večstoletno tradicijo, v zadnjih letih pa so svojo ponudbo obogatila in posodobila. Cateške toplice, Dobrna, Dolenjske Toplice, Laško, Lendava, Moravske Toplice, Atomske toplice Podčetrtek, Talassoterapija Portorož, Ptujske toplice, Radenci, Rogaška Slatina, Strunjan, Šmarješke Toplice in Topolšica razpolagajo trenutno s 6100 ležišči, od tega jih je 1200 v hotelih visoke kategorije, 400 v
GENERALNI ZASTOPNIK
SLOVENIJALES
IMPORT EXPORT ZASTOPSTVA
Ul. S. GIORGIO 1 34123 TRST
Tel. (040) 300222 (8 linij) Telex: 460543 ILES I
bungalovih in 1500 v zasebnih sobah. Vsi zdraviliški centri so usposobljeni za zdravstvene storitve, razpolagajo s pokritimi ali odprtimi bazeni z zdraviliško vodo, specializirani pa so predvsem za prevencijo in zdravljenje bolezni ožilja, ledvičnih vnetij in vnetij sečnih poti.
Dan Jugoslavije se je na velesejmu zaključil z ogledom jugoslovanskega paviljona, kjer so se gostje in gostitelji prijateljsko zadržali ob prigrizku in osvežilu. Domačnost in gostoljubnost pa žal nista mogla pregnati vtisa, da letos razstavni prostor ne ustreza
namenom, ki so si jih zastavili prireditelji. Preveč razstavljenih predmetov (70 razstavljalcev na 300 kvadratnih metrih) gre odločno na račun preglednosti ponudbe, že bežen sprehod po paviljonu pa zapušča vtis preveč popustljive selekcije in pomanjkanja enotne dizajnerske režije predstavitve. Če je geslo letošnjega jugoslovanskega nastopa kakovostna ponudba za turista, potem bi bili upravičeno pričakovali okusnejšo in bolj izbrano predstavitev, še zlasti na tako zahtevnem trgu, kakršen je tržaški oziroma italijanski.
hobles SPA
SPETER OB NADIŽI
(SAN PIETRO AL NATISONE)
Tel. (0432) 727321-727286 Telex: 450504 HOBLES I
PROIZVODNJA
IMPORT-EXPORT
ZASTOPSTVA
—	UČINKOVITO POSREDOVANJE IN DOBAVA REPROMATERIALOV
ZA LESNI, KOVINSKI IN KEMIČNI SEKTOR
—	Poslujemo tudi po avtonomnem računu
CttdbaUped
Filiale:
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ
MILAN
GORICA
FERNETIČI
Sedež: Miramarski drevored 3 Telefon: (040) 417831/5 Telex: 460140 CENTTS I
Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi, aviopromet, suhozemski transport
TRI MAG s.r.i.
IMORT - EXPORT
Strojna oprema za lesno industrijo
Narodna ulica 124 — Opčine (TRST)
Tel.: 040/211732 — Telex: 460405 TRIM AC I
Ak AZBAR s.pA
LESNA TRGOVINA IN INDUSTRIJA
UPRAVA
34132 TRST- Ul. Rossini 10 - Tel. 040/91065 - 68779 Telegram: JAZBARLEGNO - TRIESTE Telex: 560136 JAZBAR p.p. 404
ŽAGE - SKLADIŠČA - SUŠILNICE
33048 S. Giovanni al Natisene
Ul. Divisione Julia 17 - Tel. 0432/756125 - 756554
Po zasluženem porazu Italijanov proti Franciji in izpadu že v osmini finala
Bearzot in »azzurri« na zatožni klopi
CIUDAD MEXICO — Italija odhaja domov in po običaju so po izgubljeni bitki vsi generali. Vsi se razumejo na vse, vsi vedo, da je glavni krivec Bearzot, ker ni izbral prave reprezentance, ker je ekipo slabo pripravil in ker je na posameznih tekmah izbral napačne taktične rešitve. Nihče sicer ne pove, ali vsaj nakaže, kaj bi moral Bearzot storiti, da bi bil končni uspeh boljši, toda saj to sploh ni pomembno. Najpomembneje je to, da imamo krivca. V ocenjevanje Bearzo-ta in njegovih izbrancev so se spostili vsi. Cela Italija je čez noč postala dežela nogometnih strokovnjakov in na nogomet se od torka dalje razumejo tudi tisti, ki do tekme s Francijo niso niti vedeli, da je nogometna žoga okrogla.
Bearzot se je znašel v navzkrižnem ognju in le redki so mu prizanesli. Tudi v rimskih političnih krogih so porazu s Francijo posvetili toliko pozornosti kot najvažnejšim političnim vprašanjem. Vsi, od večine do opozicije, napadajo Bearzota in politiki so, kot kaže, vsaj pri tem povsem enotni. Negativno ocenjujejo tudi igralce in na splošno stanje v italijanskem nogometu, kjer je po njihovem mnenju vse polno negativnosti, kar se tudi odraža na doseženih rezultatih v Mehiki.
Bearzotu najbolj očitajo, da se je proti Franciji odločil za strahopetno taktiko, ko je namesto Di Gcnnara postavil v začetno postavo Baresija. Toda kaj pravi Bearzot, ki je gotovo najbolj prizadet zaradi predčasnega slovesa od mundiala? Priznava, da je bila Francija boljši nasprotnik in
Michel Platini tolaži potrtega Bagnija
za vse neuspohe »gentlemansko« prevzema krivdo nase. Odločno po odbija trditve, da je bila izbrana straho-petna taktika proti Francozom, ki po so zaigrali mnogo bolje, kot je pričakoval.
Po mnenju Bearzota je v prihodnosti treba obnoviti reprezentanco. Sam je optimist, saj Italija razpolaga z obetajočimi mladimi igralci. O nadaljnjih načrtih z reprezentanco se še ni hotel izjasniti, kakor tudi ne o vlogi, ki naj bi jo sam imel v reprezentanci. Z doseženim na prvenstvu ni zadovoljen, saj je pričakoval vsaj uvrstitev v četrtfinale. Zadovoljen je
Navdušenje v Franciji
z vključitvijo mladih, obžaluje pa, da končni usp>eh ekipe ni bil boljši.
Na strani Bearzota je tudi predsednik italijanske nogometne zveze Sor-dillo, ki je dejal, da ima Bearzot p»-godbo z nogometno zvezo do leta 1990
Sordillo je tudi govoril o tujih nogometaših, ki igrajo v Italiji. Sedaj nekateri proglašajo tujce za posredne krivce italijanskega neuspeha in zagovarjajo zaprtje meja. Sordillo je s tem v zvezi dejal, da bo nogometna zveza razpravljala o tem problemu 12. julija. Glede bodočnosti italijanskega nogometa pa je pxxlobno kot Bearzot tudi Sordillo optimist.
PARIZ — Vsi francoski časopisi so v sredo poveličevali zmago svojih »petelinov« nad svetovnimi prvaki. Mastni naslovi na prvih straneh so označevali zmagoslavno razpoloženje, ki je preplavilo Francijo po dobri nogometni predstavi Platinija in tovarišev, še posebej pa zato, ker je Francija premagala še eno težko oviro. Vsi pišejo že o naslednjem nasprotniku Braziliji, s katero se Francozi na uradnih tekmovanjih ne morejo pohvaliti z uspehi. Toda tokrat vsi u-pajo, da bo drugače.
O tekmi z Italijo poročajo, da so s tem prekinili neugodno tradicijo in tako premagali nasprotnika, ki se je Francozom na uradnih tekmah vedno izmuznil, časopisi so tudi polni kritik na račun igre svetovnih (sedaj že bivših) prvakov, ki so bili po mnenju francoskih komentatorjev ves čas tekme v popolnoma piodrejenem položaju.
Velika slavja p>o tekmi so bila v vseh francoskih mestih. Ljudje so se zbirali v povorkah, pri tem pa ni bilo niti najmanjših incidentov. Kakšen pomen so Francozi dajali tej tekmi, pove tudi podatek, da je francoski ministrski predsednik Chirac pre-
Negodovanje med udeleženci: Braziliji preveč pomagajo
CIUDAD MEXICO — Brazilci imajo nedvomno največ »svetnikov« v nebesih nogometa. To domnevo potrjujejo številna dejstva. Brazilija bo namreč edina reprezentanca, ki bo' do finalnega srečanja, če bo seveda v soboto premagala Francijo, vselej nastopila v Guadalajari; vse druge reprezentance — vključno mehiška — se morajo namreč za polfinalna srečanja seliti na druge stadio-
ne. Verjetno ni naključje, da niso na televiziji med sobotno tekmo Poljska - Brazilija ponovili počasnih posnetkov akcije, ki je povzročila dvomljivo 11-metrovko v korist Brazilcev. V televizijskem konzorciju, ki skrbi za prenos tekem, je tudi družba Televisa, njen podpredsednik Guillermo Canedo pa je izredno dober prijatelj predsednika Havelangeja, predsednika FIFA.
Yannick Stopyra se veseli po drugem golu, ki ga je dal Italiji in s tem tudi dokončno po kopja 1 upe »azzurrov« na torkovem srečanju
kinil slavnostno kosilo v čast generalnemu sekretarju Kitajske Hu Yao-bangu in s ponasom oznanil, da je Francija premagala Italijo z 2:0.
Med tistimi, ki so jih po tekmi obdajali mešani občutki, pa je bil Platini. Dejal je, da je vesel zaradi zmage svoje ekipe, istočasno p>a tudi žalosten, saj si lahko predstavlja, kakšno je razpoloženje v Italiji, kjer ima dosti prijateljev. Platini je še dodal, da bo za tekmo proti Braziliji za nasvet vprašal Enza Bearzota, mi pa naj zapiišemo, da bo Platini prav na tekmi z Brazilijo proslavljal svoj 31. rojstni dan. Da bi vedeli, če bo to proslavljanje sladko ali grenko, pa je treba pjočakati do sobote.
V predzadnjem srečanju osmine finala zanesljiva zmaga Angležev
Gary Lineker (2 zadetka) nezadržen za Paragvajce
ANGLIJA — PARAGVAJ 3:0 (1:0)
STRELCA: Lineker v 31. min., Beardsley v 55. min., Lineker v 72. min. ANGLUA: Shilton, J. M. Stevens, Samson, Reid (od 57. min. G. Stevens), Martin, Butcher, Steven, Hoddle, Lineker, Hodge, Beardsley (od 81. min. Hateley).
PARAGVAJ: Femandez, Torales (od 64, min. Guaschi, Nunez, Zabala, Schettina, Delgado, Ferreira, Romero, Cabanas, Canete, Mendoza.
SODNIK: Al Sharif (Sirija). GLEDALCEV: 98.000. RUMENI KARTONI: Butcher, Nunez, Hodge.
CIUDAD MEXICO — Angleška nogometna reprezentanca igra vse bolje. Lahko bi rekli, da se forma varovancev Robsona stopnjuje iz tekme v tekmo. Po spjodbudni igri s Poljaki so Lineker in tovariši povsem nadigrali tudi Paragvaj in so sedaj povsem zasluženo med 8 najboljšimi enajstericami SP v Mehiki.
Sam začetek tudi na tem srečanju ni bil najbolj spxxlbuden. Obe ekipi sta se v uvodnih minutah, lahko bi rekli, »tipali«. Nekaj več od igre pia so imeli Paragvajci, ki so od 28. do 30. minute zapravili dve izredni priložnosti s Canete jem. Izkazal se je skrajni angleški branilec, veteran Shilton, ki je dvakrat poslal žogo v kot. Do preobrata je prišlo kmalu potem po izredno hitri akciji
Angležev, najprej po zaslugi Hodgea, ki je odlično pxxlal na sredino Lineker ju, da je z nizkim strelom u-gnal odbčnega Femandeza.
Po tem zadetku je piostala igra vse bolj zanimiva in živahna. Številni gledalci na stadionu Azteca so bili na strani slabšega, Paragvajcev, a niti moralna p»moč jim ni pomagala. Angleži so pxxlvojili v trenutku, ko ni bilo na igrišču njihovega najboljšega strelca Lineker ja, ker je moral zaradi lažjega udarca za kratek čas iz igrišča. Po streljanju kota in izredno močnem strelu Bu-cherja Fernandez žoge ni zadržal in Beardsley ni imel prav nobene težave pjoslati žogo v mrežo. Potem pa so postali Južni Američani vse bolj nervozni, da je imel sirski sodnik
Odločnih bojev (kot zgornji med Angležem Stevensonom in Paragvajcem Nunezom) na sinočnji tekmi Anglija - Paragvaj ni manjkalo.
kar precej dela za pomirjen je duhov. Postajalo je vse bolj jasno, da je tekma za Paragvajce povsem izgubljena. Za ekipo Cayetana Re ni bilo druge izbire kot napad. To je omogočilo spretnim Angležem, da so od-
lično izpeljali še eno hitro akcijo Po zaslugi Garyja Stevensa, ki _ je prodrl po ■ desni strani in odlično poslužil Linekerja, ki je postal najboljši strelec mundiala s petimi zadetki.
Boris Primožič: Angleži s protinapadi
Boris Primožič, trener pri Zarji :
»Kot običajno tudi začetek tekme med Anglijo in Paragvajem ni bil zanimiv. Prikazan nogomet je bil precej podoben kot na vseh prejšnjih srečanjih. Igra sama se je precej razživela po prvem zadetku Anglije. V nadaljevanju pa so Angleži pokazali še boljšo igro in povsem zasluženo so se uvrstili v četrtfinale. Paragvajci so pokazali dobro tehnično igro, a najbolj potrebna je bila skupna igra, da se bd lahko enakovredno kosali z enajsterico Robsona, ki je postajala v nadaljevanju srečanja vse bolj nevarna in prodorna. To pa predvsem z izredno hitrimi in točnimi podajami, ki so omogočile Angležem ciotinapade, saj sta bila dosežena prva dva gola prav na račun hitrih in dobro zasnovanih protinapadov, ki so spravljali obrambo Paragvaja v precejšnje težave. Doslej so na letošnjem SP v Mehiki pokazali najboljšo igro Danci, Sovjeti in delno tudi Argentinci. Pohvalil pa bi sojenje, ker sodniki namerne in grobe prekrške kaznujejo z rumenimi kartoni in če je potrebno, tudi z izključitvijo.«
Po nocojšnji zmagi v Queretaru proti Danski
Spanci zadnji četrtfinalisti
Španija — Danska 5:1 (1:1)
STRELCI: J. Olsen v 32. min. iz 11-metrovke; Butragueno v 43., 55., 80. in 89. min (iz 11-mctrovke), Goi-coechea v 70. min. iz 11-metrovke.
ŠPANIJA: Zubizarreta, Tomas, Co-icoechea, Gallego, Julio Alberto, Michel, Caldere, Butragueno in Salinas.
DANSKA: Hogh, Bush, M. Olsen, Nielsen, Lerby, J. Olsen, Berggreen, Elkjaer, Laudrup, Bertelsen, Andersen.
SODNIK: Keizer (Nizozemska).
GLEDALCEV: 60 tisoč.
MENJAVE: od 60. min Eriksen namesto Andersena; od 70. min. Molby namesto J. Olsena; od 83. min. Francisco namesto Michela.
Veselje danskih navijačev je bilo v tekmi s Španijo le kratkotrajno
gl* v tretjem polčasu
Milutinovič in Cruz
MONTERREY — Miutinoviča, trenerja domače reprezentance, je nedvomno, med ogledom tekme Maroko - ZRN, najbolj presenetilo glasno navijanje za... Francisca Javiera »El Abuela« Cruza. V četrtfinalu bodo namreč Mehikanci nastopili prav v stadionu ekipe Rayados, za katero i-gra »El Abuel«; zato je Milutinovič sklenil, da je »primemo«, da pošlje ljubljenca domačih navijačev na igrišče že od samega začetka srečanja.
Inflacija in odsotnost z dela
CIUDAD MEXICO — Cene različnih dobrin so v Mehiki med prvenstvom poskočile tudi za 40 odstotkov in bo zaradi tega inflacija letoš višja za najmanj 80 odstotkov. Industrijska proizvodnja je medtem padla za 20 odstotkov, odsotnost z dela pa je najhujša v Guadalajari, kjer nastopa
Brazilija, Mehikancem najbolj simpatična enajsterica. Mnogi komentatorji medtem že pišejo, da bo Mehika po končanem SP postala še revnejša.
Verni Mehikanci
CIUDAD MEXICO — Niti za božič ali veliko noč se ni gnetlo v baziliki v Guadalupeju, najbolj znanem romarskem kraju v Mehiki, toliko vernikov kot te dni. To so navijači domače reprezentance, ki molijo za u-speh svojih ljubljencev. »Devica Marija, naredi, da bodo imeli Nemci v soboto slab dan, da bomo mi zato slavili,« je najbolj pogosta prošnja.
Linekerjev rekordni zadetek
CIUDAD MEXICO — Anglež Lineker je včeraj dal 1300. zadetek na SP, 1200. pa ga je dal Francoz Papin proti Kanadi, njegov rojak Stopyra pa je dal 100. zadetek na mun-dialu v Mehiki.
Navijači Rome pa so se veselili...
RIM - Edini, ki so do zadnjega trenutka verjeli (in upali), da bo Italija premagala Francoze, so bili v torek rimski mestni redarji, ki so v zgodnjih večernih urah dejansko obkolili zgodovinsko jedro mesta, da bi preprečili naval avtomobilov, motorjev in drugih vsakovrstnih vozil. Redarjem pa tokrat ni bilo treba delati. Bearzotova ekipa ni izpolnila pričakovanj in sedaj že pripravlja kovčke za odhod, Rimljani pa bodo nekaj dni razpravljali o nesrečah in slabi igri »azzurrov«, a kmalu bodo na to pozabili ter usmerili vso pozornost na Romo, ki je pravzaprav edina njihova ljubezen. Vse ostalo je zanje postranskega pomena.
V Rimu, ko govorijo o nogometu, mislijo izključno na Romo. Lazio je že zdavnaj izginil iz njihovih src, tudi zato, ker ta ekipa uživa sedaj simpatije le v okolici in v določenih mestnih rajonih, kjer živijo v glavnem meščanski in premožnejši sloji. 95 odsto Rim-lajnov, ko kakorkoli sledi nogometu,
navija za Romo in se ogreva za državno reprezentanco le v kolikor igrajo v njej nogometaši Rome. Bearzot jim ni bil nikoli simpatičen, še zlasti potem, ko ni vključil v reprezentanco tukajšnjega ljubljenca Pruzza ter je za vratarja ob koncu izbral Gallija namesto Tancredija.
V njihovih srcih je ostal edinole Conti, o katerem pa po tem, kar je pokazal na mundialu, ne marajo več govoriti.
Tudi v torek zvečer se je mestno življenje skoraj popolnoma ustavilo. Že zjutraj so se na oknih in balkonih ponekod pojavile italijanske zastave, ki pa so jih, kot kaže, baje razobesili navijači Lazia ali celo Juventusa, da bi s tem pokazali, da mesto ni vendarle izključno na strani Rome. Od 18.30 do nekaj minut pred 20. uro je bil promet v centru zelo gost, skoraj kaotičen. Vsi so hiteli domovo pred televizorje ter istočasno so na začudenje in
razburjenje turistov izginili tudi skoraj vsi avtobusi in taksiji, ki so se pojavili šele po končani tekmi.
Po tekmi sta v mestu seveda vladala tišina in razočaranje, a ne povsod. Če izvzamemo peščico francoskih turistov, ki je pred Phanteonom do poznega glasno praznovala zmago Platinija in tovarišev ter se kasneje skoraj stepla s skupino italijanskih navijačev (a ne iz Rima, ampak študentov in vojakov iz drugih mest), so v predmestju ponekod praznovali poraz v Mehiki.
Ne moremo pa poročati, kako so na tekmo reagirali parlamentarci, ker sta ta teden senat in poslanska zbornica zaprta zaradi bližnjih volitev na Siciliji. Bili pa smo v parlamentu pred tekmo z Južno Korejo in videli, kako se je zbornica nekaj minut pred 20. uro popolnoma izpraznila, tako da je moral predsedujoči prekiniti zasedanje, seveda ne glede na argument, ki je bil takrat na dnevnem redu.
Sandor Tence
šaša rudolf iz mehike za naše bralce
Spomnili so se Maksimilijanove smrti
»Vojaško sodišče je 19. junija 1867 pod predsedstvom polkovnika Platona Sancheza obsodilo na smrt Ferdinanda Maksimilijana Habsburškega in generala Tomasa Mej io in Miguela Mammona.« S temi besedami se je mehiški radio spomnil 119. obletnice objave smrtne obsodbe Maksimilijana Habsburškega in njegovih najtesnejših sodelavcev. Smrtno obsodbo so izvedli še istega dne v Ouerétaru na osrednji mehiški planoti, kjer se je nadvojvoda predal republikanski vojski generala Escobede. Tedanja kronika zatrjuje, da je Maksimilijan obdaril vojake, ki so imeli pripravljene puške na strel z zlatnikom za 20 pesov in jih obenem zaprosil, naj merijo narav-
nost v prsa. Tik pred poveljem za ogenj je še dejal, da umira za pravično stvar, za neodvisnost in svobodo Mehike.
Maksimilijanova tragedija se je pričela že nekaj let prej, ko je 10. aprila 1864 v Miramarskem gradu sprejel mehiško delegacijo, ki sta jo vodila Guetierrez de Espada in Landay Angel Iglesias. Ponudili so mu vodstvo države, kar je nadvojvoda sprejel in s tem prevzel naslov mehiškega cesarja. Istega dne je bila podpisana mira-marska pogodba, s katero se je Napoleon III. obvezal, da bo Maksimilijana vojaško podprl za dobo šestih let. Dva meseca kasneje se je z ženo Carlotto izkrcal v mehiškem pristanišču Vera Cruz, kjer so ga dokaj hladno sprejeli, vse večje pa so bile ovacije, ko sta dopotovala v prestolnico, ki so jo Francozi nekaj mesecev pred tem zasedli in prisilili predsednika Juareza, da se je s svojo republikanso vojsko umaknil na sever v Chehuauo.
Toda Napoleon III. je imel drugačne načrte: 16. januarja 1866 je Maksimilijanu preko barona Saillarda sporočil, da bo odpoklical vojsko. Nadvojvoda in mehiški cesar je poslal v Evropo ženo, da bi prepričala Napoleona III. k spoštovanju miramarske pogodbe.. Toda v Parizu je Carlotta naletela na gluha ušesa, prav tako v Vatikanu, kjer jo je sprejel papež Pij IX. Osemnajstega decembra 1866 so francoski vojaki dokončno zapustili Mehiko. Maksimilijanova usoda je bila zapečatena, Benito Juarez, prvi mehiški predsednik azteškega rodu, se je z
i/njcLn nnnlnmn bližal nrestnlnir.i.
Nadvojvoda se je umaknil v Quéreta-ro, pripravljen se odpovedati mehiškemu cesarstvu, toda z Dunaja je dobil negativen odgovor. Ne preostane mu drugega, kot da se ukloni diktatu z Dunaja, se preda republikanski vojski v pričakovanju smrtne obsodbe.
Naši bralci po porazu »azzurrov«
»Italijani s svincem v čevljih«
MARKO BUTKOVIČ (tiskar iz Sovodenj): »Mislim, da je rezultat točen odraz stanja na igrišču. Italijani niso v vsem srečanju niti enkrat resno ogrozili francoskih vrat, tako da so tudi zasluženo izpadli. Predvsem stari igralci niso pokazali velike volje do igre in so pustili, da so Francozi, med katerimi se je znova izkazal Platini, gospodarili na igrišču.«
DAVID DEVETAK (uslužbenec z Vrha); »Italijani niso proti Francozom pokazali take igre, ki bi jo na tako važnem srečanju pravzaprav morali pokazati. Igra je bila vseskozi zelo raztrgana in ni bilo nobene povezave med veznimi igralci in napadom. Italijani so igrali odločilno tekmo, kakor da bi se šlo za nepomembno prijateljsko srečanje. Zmaga Francozov je torej neoporečna.«
MILADIN ČERNE (upokojenec iz Gorice): »Francozi so več kot zasluženo zmagali, čeprav tudi oni niso s prikazano igro preveč navdušili. Mislim, da bi imel Bearzot več uspeha, če bi v Mehiko peljal ekipo »under 21«, ki se je uvrstila na evropski finale, saj so stari milijarderji povsem odpovedali in razočarali.«
SARA HOBAN (uradnica iz Štan-dreža): »Italijani so zaigrali zelo neorganizirano in so bili slabši od Francozov v vseh elementih igre. Bearzoto-vim varovancem se morda pozna, da so v zadnjih dveh letih igrali samo nepomembne prijateljske tekme z zelo šibkimi nasprotniki, saj so v odločilnem srečanju bili premalo zagrizeni in borbeni. Rešil se je le Vialli, ki pa je vstopil na igrišče prepozno, ko je bila tekma praktično že odločena.«
STANKO RADIKON (vinogradnik z Oslavja); »Tekma sama mi ni nič povedala. Čakal sem nekaj več od Italije, čeprav sem predvideval, da bodo Francozi zmagali. Atletska priprava "azzurrov" je bila povsem pomanjkljiva, saj so se Italijani dobesedno sprehajali po igrašču. Trenutno ni v Italiji izrednih nogometnih talentov, tako da so bile tudi Bearzotove izbire pravilne in samo naj večji optimisti so lahko upali, da bodo Italijani ponovili uspeh izpred štirih let.«
IVO ROJEC (geometer iz Sovodenj): »Tekma je bila res žalostna, ker so italijanski igralci povsem odpovedali. Pomanjkljivi so bili predvsem vezni i-gralci, ki so pustili Francozom, da gospodarijo na terenu. "Azzurri" so pokazali tudi premalo volje do zmage, kar bo seveda sprožilo val polemik. Zdelo se mi je celo, da so Francozi štedili z močmi za srečanje z Brazilijo, potem ko so uvideli, da se Italijanov nimajo kaj bati.«
JURIJ MOČILNIK (trgovec iz Trsta); »Prvega polčasa sicer nisem videl. V drugem pa so Italijani igrali brez volje, počasi, podaje so bile netočne. Tudi ko so imeli nasprotniki gol prednosti, niso šli v napad, čeprav bi se tedaj dalo še kaj popraviti. Ko je bilo 2:0, pa ni bilo več pomoči. Zgledalo je, kot da bi že vnaprej vedeli, da proti Francozom nič ne morejo. Takega razpleta nisem pričakoval. Mislil sem, da bodo morda potrebni celo podaljški.«
FRANKO PREGARC (mehanik): »Dogajanju na nogometnem področju sicer sledim, vendar bolj splošno, ne zanima pa me, kaj dela ta ali oni igralec. Tokrat pa je bil dogodek le tak, da mu je bilo vredno slediti. Lahko rečem, da so Italijani imeli svinec v čevljih, tekli so brez volje. Odločila je sredina terena. Sedaj bo za to pač nekdo plačal.«
ALEKSANDRA MALALAN (gospodinja z Opčin): »Tekme kot take me ne zanimajo in tudi te nisem gledala. Seveda pa me samo svetovno prvenstvo in tudi srečanje med Italijo in Francijo zanima kot vsak velik dogodek, kateremu sledimo po televiziji ali časopisju. Tako sem prebrala, da je Italija pač izgubila, zakaj ni na višini ostalih, kako se je pripravljala itd.«
KLAVDIJ OTA (uradnik iz Doline): »Videl sem le drugi polčas. Vsekakor lahko rečem, da bi Italijani lahko kaj več dosegli, če bi pokazali več borbenosti in organiziranosti. Francozi so jih strli prav s sredino, tako da niso več prišli do sape. Ne bi krivil nobenega posameznika, odpovedala je vsa ekipa. Lahko bi Bearzot dal priložnost komu drugemu, vendar se verjetno ne bi nič spremenilo. Sedaj bo treba čim-prej ukrepati. Bearzot je svoje naredil in zdaj bi bilo prav, da pride kak nov.«
gorenje
z vami pri sprejemanju
MUNDIALA 86
SOBOTA, 21. 6.
20.00	Brazilija - Francija Ral, KP, LJ
24.00	Mehika - ZRN Rai, KP, LJ
NEDELJA, 22. 6.
20.00	Belgija - Španija ali Danska Rai, KP, LJ
24.00	Argentina - Anglija ali Paragvaj Rai, KP, LJ
S.R.L.
IMPORT - EXPORT
TRST - Ul. Ghega 2 TEL. (040) 64535 - 64449 Telex: 460517 TECHNA I
...in naši najmlajši
...in naši najmlajši
Tudi naši malčki sledijo mundialu? Seveda! Tudi oni so pri tem bolj ali manj soudeleženi, zato smo zbrali nekaj mnenj in vtisov otrok, ki obiskujejo slovenske osnovne šole. Začeli smo s slovensko osnovno šolo v Romjanu, kjer velika večina učencev sledi mundialu v Mehiki, mnenja pa so seveda deljena. Zatem smo nadaljevali z osnovno šolo Pregelj iz Rupe.
TANJA TONZAR (4. r. - Romjan): "Svetovnemu prvenstvu ne sledim, saj me nogomet ne zanima. Všeč mi je namreč le odbojka. Doma pa oče in brat stalno gledata nogometne tekme in navijata za Italijo. Če bi naša reprezentanca zmagala, bi pa bila vseeno zelo vesela, saj mi je všeč napadalec Altobelli."
PAOLO FLOREAN (5. r.): "Mundialu doma stalno sledimo. Navijamo za Italijo in Francijo. Najbolj mi ugaja Platini. Zmagala bo mehiška državna reprezentanca.
ELENA CETTUL (3. r.): "Navijam za Italijo. Moj oče pravi, da se Italija ne bo uvrstila med prve štiri ekipe. Na ta račun je s svojimi prijatelji stavil steklenici piva."
MITJA ČEVDEK (5. r. OŠ Pregelj -Rupa): "Vsako jutro po Radiu Trst A poslušam Sašo Rudolfa, da izvem za rezultate. Ugajajo mi ekipe Mehike, Italije in Južne Koreje. Slednja se je zelo dobro odrezala. Zelo mi ugaja
igralec Briegei, ker hitro teče. Tudi Elkjaer je dober. Imam velike dvome, da se bo Italija uvrstila v finale."
MIRJAM ČERNIČ (5. r.): "Mundial mi ugaja. Vendar televizijo malo gledam, ker moram spat. Če bi me doma pustili, bi gledala vse tekme. Pri nas doma čutimo mundial. Moj oče celo ni večerjal, da bi lahko sledil neki tekmi. Najbolj mi je ugajal južnokorejski
igralec s čudnim imenom, ki je dal gol proti Italiji."
IGOR PAOLETTI (4. r.): "Televizijo dosti gledam in rezultatom o mundialu sledim na Primorskem dnevniku in na Gazzetti dello Sport. Najbolj mi je bilo všeč, ko je neki brazilski igralec preprečil gol prav na črti svojih vrat. Zelo mi ugaja moštvo Sovjetske zveze. Sovjeti so močni, veliko skačejo in re-
šijo vse žoge. Možno je, da celo zmagajo na prvenstvu.
MAJDA KLEMŠE (4. r.): "Ne gledam, ker me mundial ne zanima. Tudi doma se zanj dosti ne zanimamo. Gledala sem le tekmo med Italijo in Argentino. Zdi se mi, da ni prav, da trosijo toliko denarja. Všeč mi je maskota Piqué.
DEVID KOVIC (4. r.):"Ne smem gledati vseh prenosov, čeprav bi rad. Starši me namreč napodijo spat. Ugajajo mi moštva Španije, Brazilije, Mehike, Zvezne republike Nemčije in Italije. Maroko je močna ekipa."
MARKO DEVETAK (4. r.): "Gledam tekme, ker mi je všeč nogomet. Mi ne ugaja, ko je blatno igrišče in so igralci vsi umazani, še posebno pa, ko imajo blato po obrazu. Italija ne igra dobro. Ugajajo mi ekipe iz Maroka, Mehike in Kanade. Sodniki večkrat niso pravični.
TANJA KOVIC (4. r.): "Mundialu sledim predvsem, ker mu sledijo skoraj vsi in ker je le vsaka štiri leta. Najraje imam mehiškega igralca, tistega, ki je majhen, ki ima take lase in ki hitro teče (očitno Sanchez), ker med igro dela akrobacije. Gotovo ne bo prvenstva zmagala Italija. Argentina bo prva. (MAY)
(Na sliki: otroci med nedavnim go-riškim osnovnošolskim atletskim tekmovanjem)
Mundial na karavanseraju pri Fernetičih
Na fotelju je lepše
Postajališče tovornjakov pri Fernetičih je pravi karavanseraj moderne dobe. Ogromni "volvo", scania , "fiat", "raba" in drugi čakajo na pot proti zahodu ali proti vzhodu. Po hod-
ACPB6 Slovenijašport
adidas
nikih se vrtijo^ šoferji najrazličnejših narodnosti, od Špancev do Irancev.
Bar, menza in serajska štacuna niso opremljeni s televizorjem, kratko poizvedovanje pri morebitnih interesentih pa ni pokazalo prevelikega zanimanja za nogomet.
Neposredno je bil vanj vpleten le mlad šofer iz Bergama, ki je strastno bral "Gazzetto". Prihajal je iz Romunije, sveže vesti o mundialu ga niso posebno zanimale. Jezen je bil, da Bearzot ni poklical v mehiško odpravo Do-nadonija in iz časopisa je bral o svoji Atalanti.
Za nadaljnje poizvedovanje je bilo treba premagati marsikatero jezikov-
no pregrado. Dva iranska šoferja, ki sta čepe čakala na carinske formalnosti, nista niti vedela, kaj je nogometni mundial, skupina turških šoferjev pa je videla nekaj tekem v Franciji, pred začetkom povratka v domovino.
Bolgarskih šoferjev trenutno ni bilo na spregled, mlada madžarska voznika pa sta bila o vsem dobro informirana.
Na splošno se je izkazalo, da se nogometu lepše sledi iz udobnih foteljev, ko je daleč od doma in postajajo spanje, redna hrana in čakanje na mejnih prehodih hudi problemi, se človek s težavo vključi v nogometno mrzlico. Njegov osnovni cilj je čimprejšnji povratek domov.
0MNIAC0MMERCE
di S. Savarin
IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA TRST — Ul. F. Severo 21
tel. (040) 631301 - 631880 telex 460129 OMNIAC I
® CthUalvpcd
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ
Filiale:
MILAN	SEDEŽ: Miramarski drevored 3
GORICA	Telefon: (040) 417831/5
FERNETIČI	Telex: 460140 CENTTS I
Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi, aviopromet, suhozemski transport
Servizio Tecnico Industriale
IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA
TRST — Ul. F. Severo 21 Tel. (040) 62176
FILIALA V GORICI: Korzo Italia 205 Tel. (0481) 87213
TRIMAC s..
IMPORT - EXPORT
Strojna oprema za tesno industrijo
Narodna ulica 124 — Opčine (Trst)
Tel.: 040/211732 — Telex: 460405 TRIMAC I
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70 - din. naročnina za zasebnike mesečno 350 - din, letno 3.500 -, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1 200 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ -.žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
M.	dnevnik
19. junija 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
L. -Jztt
rr-
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
4. etapa kolesarske dirke po Jugoslaviji
V znamenju padcev
Košarkarski turnir za pokal Akropole
Gladka zmaga Italije
MOSTAR — Po včerajšnji četrti e-tapi na 42. mednarodni kolesarski dirki po Jugoslaviji se prav na vrhu vrt-stni red sicer ni spremenil, le Jugoslovani so se še t>olj utrdili v vodstvu. 125 kilometrov dolga etapa od Trebinja do Mostarja, ki jo je v drugi polovici spremljal močan naliv, je namreč minila v znamenju padcev, ki so neposredno vplivali na vrstni red. Tako je denimo Italijan Renato Piccin izgubil tretje mesto, ki ga sedaj zaseda Jugoslovan Jože Smole, najboljši italijanski kolesar pa je po četrti etapi Luciano Godio na 9. mestu, medtem ko je bil včeraj v etapi 6. V Mostarju je bil najhitrejši mladi jugoslovanski kolesar Aleksander Milenkovič iz Beograda, M še ni star 19 let.
Danes bo na dirki peta etapa od Mostarja do Splita, ki bo s 155 kilometri najdaljša na letošnji dirki.
Vrstni red 4. etape Trebinje - Mostar: 1. Milenkovič (Srbija) 3.03’53”, povprečna hitrost 40,760 km na uro;
2.	Berka (ČSSR) ; 3. Campion (Francija) ; 4. Butaru (Romunija) ; 5. Ra-diša Čubrič (Srbija) ; 6. Godio (It.) ; vsi isti čas.
Skupni vrstni red: 1. Pavlič (Jug.) 13.51’36”; 2. GUvar (Jug.) po 1’05”;
3.	Smole (Jug.) po 1T7”; 4. Drahoš (ČSSR) po 1’22”; 5. Golydin (Pol.) po 2’42”; 6. Campdon (Fr.) po 2’48”; 7. Papež (Jug.) isti čas; 8. Casas (Fr.) po 2’47”; 9. Godio (It.) po 3'27”
Med moštvi je Jugoslavija utrdila vodstvo pred Italijo z naskokom 6,15 minute. (Jože Pogačnik)
ATENE — V prvem dnevu mednarodnega košarkarskega turnirja za pokal Akropole je Italija z 90:63 (39:34) premagala Nizozemsko. Od »azzurrov« so bili najboljši Bruna-monti, Costa, DeH’Agntìllo in Polesel-lo, največ točk — 15 — pa je dosegel Riva. .
V drugem srečanju je Jugoslavija s 95:87 (49:45) premagala Grčijo. Najboljši strelec »plavih« je bil Cvje-tičanin z 29 točkami, Radovanovič jih je dosegel 17, Grk Galis pa kar 40.
DANAŠNJI SPORED: Grčija - Italija; Jugoslavija - Nizozemska.
Smrt košarkarja Mazzetta
REGGIO CALABRIA — Le 21 let stari režiser košarkarske ekipe A-l lige Opel Massimo Mazzetto se je
smrtno ponesrečil. Iz še nepojasnjenih razlogov je padel z osem metrov visokega zida in kmalu po sprejemu v bolnišnico podlegel hudim poškodbam. Mazzetto je bil tudi rezerva državne reprezentanco.
Cerone diskvalificiran
RIM — Med diskvaUficiranimi zadnjega kola italijanske B lige je tudi branilec Triestine Cerone, ki ho v prihodnji sezoni počival eno kolo.
Surer iz kome
GIESSEN (ZRN) — Švicarski pilot Marc Surer, ki se je 31. maja ponesrečil na rally ju v Hesseju, pri čemer je njegov sopilot Wyder izgubil življenje, se je po dveh tednih zdravljenja prebudil iz kome.
ZSŠDI — Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sklicuje jutri, 20. junija 1986, v dvorani KD I. Gruden v Nabrežini ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju
16. REDNI DEŽELNI OBČNI ZBOR
Dnevni red:
1.	otvoritev občnega zbora;
2.	izvolitev predsedstva;
3.	poročila;
4.	pozdravi in diskusije na poročila;
5.	prošnje za včlanjenje novih društev;
6.	zaključek.
V ponedeljek zadnje kolo
Plavanje: rekord 200 m prosto
BERLIN — Vzhodnonemška plavalka Heike Friedrich je s časom 1’57”55 izboljšala svetovni rekord na razdalji 200 m prosto. Rekord je dosegla med prvenstven NDR. Prejšnji rekord, za 20 stotink slabši, je pripadal rojakinji Otto, ki ga je dosegla leta 1984.
Plavalna trofeja Vzhoda
V Gorici je že vse nared za Plavalno trofejo Vzhoda, ki bo na sporedu v nedeljo, 22. junija, ob 10. uri v odprtem bazenu na Rojcah. Na prireditvi, ki jo pripravlja društvo Gorizia Nuoto in ki je že 6. po vrsti, bodo nastopile ekipe iz Slovenije, Hrvaške in severne Italije.
Po Švici: brez sprememb
KLOSTERS (Švica) — Domačin Guido Winterberg je z dobrimi tremi minutami naskoka osvojil osmo etapo kolesarske dirke po Švici. Na skupni lestvici še naprej vodi Američan Hampsten. Švicarja Multar in Haer-flinger sta bila žrtvi težkega padca.
Prihodnji ponedeljek) se , bo s srečanji zadnjega kola končalo letošnje šesto zamejsko balinarsko prvenstvo. Z zmago proti Danici se je Zarja vključila v boj za drugo mesto, ki trenutno pripada Krasu. Sokol je na najboljši način izkoristil Krasov počitek in doma premagal Gajó ter take vknjižil predragoceni točki. V srečanju «kip, ki od letošnjega prvenstva več ničesar ne pričakujeta, je Kraški dom v Repnu premagal Polet.
Izidi 5. povratnega kola (počival je Kras): Sokol - Gaja 2:1 (11:4, 11:5, 3:11); Zarja - Danica 2:1 (5:11, 11:8, 11:7); Kraški dom - Polet 2:1 (3:11,-11:7, 11:7).
Lestvica: Sokol 20, Kras 17, Zarja 16, Danica 15, Gaja 13, Polet in Kraški dom 12. (Z. S.)
Za pokal Kraškega doma
Zmaga Hrasta
Balinarska sekcija Kraškega doma je organizirala o?mi mednarodni ba-
linarski turnir za pokal Kraškega doma. V idealnem vremenu se je zjutraj pri koči pod Rupo zbralo kar 12 četverk iz zamejstva in matične domovine, ki so merile moči na igriščih v Repnu in Zgoniku. Že po jutranjem izločilnem delu, je bilo razvidno, da se b,osta za sam vrh potegovali 8. september iz Štanjela in Hrast iz Kobjeglave, ki je tokrat nastopil z odlično postavo in tudi zmagal.
Skupina 1: 8. september (Štanjel) -Zarja 11:10; Sokol - Zarja 11:5; 8. september - Sokol 11:6. Skupina 2: Hrast (Kobjeglava) - Zeleno jezero (Dobravlje) 11:6; Kraški dom B - Zeleno jezero 11:0; Hrast - Kraški dom B 9:7. Skupina 3: Gaja - Brin (Povir) 10:7; Brin - Kraški dom A 11:6; Gaja - Kraški dom A 11:8. Skupina 4: Repentabor - Draga (Orlek) 11:4; Kras - Draga 11:6; Kras - Repentabor 6:5. Polfinale: Hrast - Kras 13:5; 8. september - Gaja 13:6. Finale za 3. mesto: Gaja - Kras 13:6. Finale za 1. mesto: Hrast - 8. september 13:3.
ŠD Sovodnje praznuje 30-letnico svojega obstoja
Ko so Pri Mirkotu snovali društvo...
»V Sovodnjah, kjer je igrišče ostalo prazno, snujejo novo ekipo, ki bo verjetno imela ime Sovodnje, in ki bo igrala v 2. diviziji«. Tako je naš dnevnik zapisal 28. septembra 1955. leta, ko je poročal o ustanovni seji novega športnega društva, ki je nastajalo na območju sotočja Vipave in Soče. Prod tem časom je tu delovalo štandreško društvo Juventina, ki si je takrat uredilo v Štandrežu igrišče in se tja preselOo. Tako se je v Sovodnjah porodila zamisel, da bi ustanovili lastno skupino, ki bi prvenstveno skrbela za nogometno dejavnost. Sicer je treba povedati, da so prve korenine novega društva pognale že več let prej, takoj po osvoboditvi, ko so tudi v Sovodnjah pripravljali množične talovadne nastope. Poleg tega velja omeniti, da je nogometna ekipa že pred tem datumom nastopala na raznih turnirjih, od katerih bi o-menili prvomajskega leta 1952.
Čeprav so društvo ustanovili leta 1955, bodo sovodenjski športni delavci 30-letnico proslavili v naslednjih dneh, ko bodo v Sovodnjah pripravili vrsto prireditev.
Temeljni kamen novega društva je brez dvoma predstavljala ustanovna seja, ki so jo domačini imeli na vrtu gostilne Pri Mirkotu, kjer so se poraz-govorili o bodoči, organizirani športni dejavnosti v vasi. Sestanek se je vršil konec poletja in na njem so imenovali tudi prvi odbor, kateremu je predsedoval Jožef Pelicon. Z njim pa so sodelovali Mirkič Hmeljak (tajnik), Janko Cotič, Aldo Vižintin in Danilo Cotič. Prvi uradni nastop nogometne ekipe pod imenom Sovodnje je bil v prvenstvu 1955-56.
Glede te dejavnosti, velja povedati, da je bilo na Goriškem malo ekip, kar je pomenilo, da je prvenstvo imelo medpokrajinski značaj. V teh letih je tehnično vodstvo, tako članske, kot mladinska ekipe, prevzel Mario Kovačič iz Gorice, ki je pokazal veliko strokovnosti in požrtvovalnosti. Predvsem pa gre podčrtati njegovo razumevanje naše narodnostne športne stvarnosti, ki jo je posredoval tudi
Jožef Pelicon, prvi predsednik
svojim igralcem, ki so kasneje postali vodilni členi društvenega delovanja.
Uspešnost sovodenjskega nogometa se je pokazala tudi v kakovosti nekaterih igralcev, ki so igrali tudi v višjih ligah. Za Pro Gorizio, denimo, je več igralcev prišlo iz sovodenjskih vrst, med katerimi nosijo pomembno vlogo člani Marsonove družine, saj so kar trije nastopili za goriški klub. Prvenstveni trud je zahteval večjo skupino igralcev, ki so morali skozi celo sezono trenirati in nastopati. Večkrat se je zgodilo, da domača sila ni zadostovala, tako da so za tekme prišli na pomoč igralci iz Gorice in okolice, ki so sa vedno dobro vključili v sovo-denjsko športno stvarnost. Desetletje 1960-70 lahko označimo kot najbolj uspešno za nogometno dejavnost pri ŠD Sovodnje. Takrat je društvo imelo kar tri ekipe, člansko, naraščajniško in mladinsko. Posebno ti zadnji sta bili sestavljeni izključno iz domačinov, Vrhovcev, Pečanov, Gabrcev, Ru-pencev in Sovodenjcev. Tudi tehnično vodstvo je v teh letih bilo v rokah domačinov. Med temi bi omenili Gian-nija Marsona, Jelka Petejana in Lada Cijaka.
V začetku sedemdesetih let pa je prišla nepričakovana in nezaželena
novica: skozi vas naj bi zgradili avtocestni odsek, ki bi na dvoje razsekal nogometno igrišče. Tudi sovodenjski športniki so se takrat, skupaj z ostalimi vaškimi komponentami, odločno zavzeli, da bi gradnja ceste ne pomenila izginitev igrišča. Tako je po dolgih in zahtevnih pogajanjih Sovodenj-cem le uspelo, da so odsek speljali pod igriščem, kar je verjetno edini primer v naših krajih.
Gradnja avtocestnega priključka je trajala štiri leta, kar je spravilo na kolena sovodenjsko telesnokulturno dejavnost.
Obnovitev prenovljenega nogometnega igrišča je predstavljala za domačo športno društvo nov mejnik v njegovi zgodovini. 18. junija 1976. leta so Sovodenjci ponovno zaigrali na lastnem igrišču. Za to priložnost so pripravili nogometno srečanje med ljubljansko Olimpijo in združeno goriško ekipo.
V vsem tem času se je društvo izkazalo predvsem na nogometnem področju, kjer je s člansko postavo nastopalo v 3. amaterski ligi. Ob tem je seveda skrbelo tudi za naraščaj. Za to se je treba zahvaliti, poleg Marsonu, še trenerjem Kovačiču, Fajtu in Šuligoju, ki .so s požrtvovalnostjo skrbeh za najmlajše moči, ki so se v kasnejših letih zelo dobro obnesle v članski postavi. Danes, denimo, sestavlja ekipo veliko igralcev, ki so nastopali v mladinskih vrstah Sovodenj. Med temi bi omenili brata Fajt, ki sta bila letos celo člana pokrajinske izbrane reprezentance, kar priča o kakovosti sovodenjskega nogometa.
(Se nadaljnje)
Nocoj
konjske dirke na HIPODROMU MONTEBELLO
od 20.45 dalje
Slavje slovenskih športnikov
Bilo je pravo doživetje, enkratno in nepozabno. Druga izvedba v Pulju pomeni nedvomno kvalite-ten skok mednaro-~ — dnih letnih iger Alpe - Jadran. Bodoči prireditelji tega mladinskega športnega praznika tekmovalcev do 17. leta starosti iz enajstih dežel Italije, Jugoslavije, Avstrije in Zvezne republike Nemčije, so pred nehvaležno nalogo, da vsaj približno držijo korak s tem nepričakovanim razmahom tekmovanja. Hrvatski prireditelji so resnično vložili mnogo truda, da bi vse steklo v najboljšem redu. V organizaciji je bilo okrog 2000 ljudi. Vsaka dežela je dobila svojega referenta,
vsaka ekipa pa mladega spremljevalca ah spremljevalko. Vsi so bili v dresu. Impozantna varnostna služba je diskretno, a odločno skrbela za red, mihca pa za prevoze iz Ve-rudele v telovadnice (Pulj, Fažana, Vodnjan) z avtobusi, ki jih je dal na razpolago organizator. Skupno življenje v naselju Punta Veruda so urejevah natančni predpisi. Vsak u-deleženec je dobil »pass«, ki mu je omogočal, da se je prosto gibal po naselju, se hranil v samopostrežni restavraciji in tako dalje. Kdor je nanj pozabil ali ga ni imel izpostavljenega na vidnem mestu, ni imel pravice do uslug. Vsakdo je dobil bilten s točnimi umiki treningov, tekmovanj, prevozov, kosil in drugo. V treh dneh ni bilo nikoli niti minute zamude.
Na prireditev v Pulju pa se niso dobro pripravih le organizatorji. Na splošno lahko rečemo, da so bila tekmovanja na višji kakovostni ravni, kot v prvi izvedbi in da posamezne dežele vlagajo čedalje več sredstev, da bi bili njihovi predstavniki čim-boljše pripravljeni in opremljeni in da bi bili čimbolj uspešni. Izjem je malo, med njimi pa je žal tudi naša dežela, ki bo morala na vsak način poskrbeti, da bodo njeni tekmovalci vsaj nekoliko bolj dostojno oblečeni, če že ne boljše organizirani.
Turnir v moški košarki se je odvijal v znamenju absolutne premoči »orjakov« iz SR Hrvatske, ki so prav vsaki reprezentanci naprtili na ramena najmanj 30 točk zaostanka. Tudi naša dežela se ni mogla izogniti porazu s Hrvatsko (110:72), izgubila je še z Lombardijo (71:64), premagala pa je Trento (95:58), Salzburg (109:42) in Gornjo Avstrijo (95:45), da je pristala na končnem petem mestu. Slovenca Marko Lokar in Jožko Devetak sta bila najuspešnejša strelca FJK. Prvi je dosegel 67 točk (poprečno 17 na tekmo, 9. najboljši strelec sploh), drugi pa 47. Na turnirju so prišle do izraza izredne re-ahzatorske sposobnosti Hrvata Ari-jana Komazeca, ki je v petih tekmah dosegel poprečno 36 košev.
Na zelo visoki kakovostni ravni je bil tudi ženski odbojkarski turnir, na katerem so se boji ob mreži bili na višini preko treh metrov. Prve tri ekipe so namreč razpolagale (Hrvatska, Slovenija in Lombardija) z izredno visokimi igralkami, ki pa so obenem predvajale zelo hitro igro. Uvrstitev FJK — peto mesto — je realna. V primerjavi s prvo izvedbo v Gradcu je sicer ekipa naše dežele nazadovala za eno mesto, a je v Pulju prikazala precej boljšo odbojko in se dobršen del srečanja enakovredno upirala boljše uvrščenima še.sterka-ma Slovenije (15:6, 15:10) in Veneta
(15:13, 15:4) ter je gladko premagala avstrijske ekipe Koroške (15:8, 15:6), Salzburga (15:7, 15:10) in Gornje Avstrije (15:5, 15:7). Glavni adut ekipe FJK je vsekakor bila meblov-ka Lajris Žerjal, ki je igrala izvrstno in si je verjetno zaslužila mesto v idealni postavi turnirja. Precej je igrala tudi Sandra Foraus, manj priložnosti pa je dobila Ivana Ro-ner.
O igralki Hrvatske Slavici Kuzmanič bomo gotovo še mnogo slišali. Visoka je 187 cm, bila je neustavljiva, odlično obvlada vse tehnične prvine in je zelo hitra. Bila je morda najboljša igralka turnirja: letnik rojstva. . . 1972!
Namiznoteniški turnir je bil domena Jugoslovanov. V ekipni konkurenci so fantje FJK dosegli skromno 9. mesto, kar je daleč najslabša ekipna uvrstitev celotne odprave: ženska reprezentanca, v kateri so nastopile krasovke Tanja Ukmar, Alenka O-bad in Damjana Guštin, je bila s sedmim mestom boljša, a ostaja ji grenak priokus, ker ni v kvalifika-
KOLAJNE
Slovenija	8	9	4	21
Lombardija	8	3	5	16
Hrvatska	6	5	1	12
Veneto	3	4	8	15
Gornja A v.	2	3	3	8
F -JK	2	3	2	7
Bavarska	1	3	7	11
Štajerska	1	0	0	1
Trento	0	1	0	1
Salzburg	0	0	1	1
cijah premagala Lombardijo, s čimer bi se lahko potegovala za uvrstitev od 4. do 6. mesta. Naše igralke v posamični konkurenci niso premostile ovir prvega kola. Ukmarjevi žreb ni bil naklonjen, saj je z 2:0 klonila pred kasnejšo polfinahstko Banovo iz Slovenije. Guštinovo je z 2:1 odpravila Nemka Grohsannova (Bavarska), Obadovo pa z 2:0 Avstrijka Konrad (štajerska). Obe nemško govoreči igralki sta izpadli v drugem kolu. Turnir je zmagala Frelihova (Slovenija), med moškimi pa se je uveljavil Hrvat Karkovič. V igri dvojic sta Guštinova in Obadova takoj priznali premoč Marinovičeve in Banove (Slovenija), Ukmarjeva pa je v paru s Cassettovo že na začetku naletela na zmagovalki Frelihovo in Gašperšičevo (Slovenija). Med moškimi sta se uveljavila Slovenca Komac in Benkovič.
Več res dobrih dosežkov je bilo beležiti tudi v atletiki. Med vsemi izstopa čas 46”63, ki ga je v teku na 400 m dosegel Puljčan Predrag Melj ak. Zlato kolajno sta naši deželi priborila Sartori v višini (odličnih 199 cm) in Macugheva v metu krogle (11,84 m). Odličen dosežek je na 100 m v času 11”1 dosegel Veneziani, izredno nadarjen pa je tudi Luca Passera, ki je osvojil bron v skoku v daljino. Pri 14 letih (zmagovalec jih je imel 17) skače skoraj sedem metrov daleč. Kot smo že poročali je bila odlična tudi naša kopjašica Martina Gherlani, ki za les ni izbojevala kolajne, a je z metom 37,16 izboljšala svoj rekord in dosegla normo za nastop na naraščajniškem državnem prvenstvu. Mitja Možina je tekel kot prvi v štafeti 4X100 m. E-kipa je dosegla čas 43”71, kar ji je prineslo končno peto mesto. Skratka, igre so bile prava parada mladih upov.