Ptuj, 9. novembra 2000, letnik LIH, št 45 - CENA 130 SIT fA TEDEN/TA TEDEN Deželica sonca fit grozdja v letu 2000 je bilo obojega v izobilju. Sonca kar preveč, grozdja pa sladkega, da tega ne pomnimo. Iz sladkega grozdja te dni nastaja dobro vino, čeprav bo tisto v notranjosti Slove- nije zaradi "pretirane" sladkosti izgubilo nekaj svojih sicer- šnjih značilnosti in dodalo kakšno stopnjo alkohola. Oh, ta alkohol! Zaradi njega so borci proti alkoholizmu vino uvrstili na listo škodljivih in nevarnih snovi ter ga enačijo z drugimi alkoholnimi pijačami in drogami. Statistike govorijo, da je okoli 100 tisoč Slovencev alkoholnih odvisnikov, da je alkohol kot povzročitelj morije na naših cestah na tretjem mestu ter da je kriv za preštevilne družinske in osebne tragedije. Torej dol z alkoholom! Podrobnejših analiz o tem, kako se opijamo Slovenci, ni, tudi ne o tem, koliko krivde ima pri tem vino. Obstajajo dileme, ali lahko zmerne in kulturne pivce vina pripišemo med alkoholne odvisnike. Jih lahko enačimo s tistimi, ki poleg jut- ranje kavice, ki je tudi droga, "obrnejo" enega ali dva šilčka žganega in oboje zasmodijo z nekaj cigaretami? Ali ni nekaj drugega, če po dobrem obroku z užitkom popijemo kozarec ali dva izbranega in primemo ohlajenega vina? Tudi medicinska stroka je razdvojena v stališčih do vina. Del stroke ga zagovarja kot hrano in zdravilo obenem, drugi del.pa prav tako upravičeno trdi, da tudi vino, predvem v veli- kih količinah, škodi človeškemu organizmu, da "meša" mož- gane in povzroča gorje. Na Slovencih je torej, da se izkažemo s kulturnim pitjem m da s pijančevanjem in norenjem po cesti ter z družinskimi in gostilniškimi prepiri ne podžigamo odlkonilnega odnosa do vina. Priložnost imamo že ob bližnjem Martinu, ki naj bo čas hvaležnosti za dobro kapljico ter njeno pokušanje in čaščenje ob dobri hrani. Smo kdaj pomislili, zakaj mora biti martinova- nje cirkus in pijančevanje z vsemi neprijetnimi posledicami? In da stane taksi do našega ^ doma manj kot zadnji liter, ki fl^/-^ čiL' nam tako ni več potreben? O MARTINOV PRAZNIK Peiena gos, obilje vina in sladkih pogai Martinovanje je pomemben jesenski praznik, ki je ohra- nil veliko vezi z dediščino ter je sodobna oblika nekdanjih praznovanj ali martinovanj. Ob vsem tem ne bo odveč, če zapišemo še kakšno besedo o tem, aii ima sv. Martin res- nično kaj opraviti z vinom, moštom, gosjo in drugim, kar sodi k temu praznovanju. Že naši davni predniki so v začetku novembra slavili praz- nik jesenskega veselja kot zahvalo za dobro letino, ki je bila takrat že varno spravljena v kaščah in kleteh, ter se tako pri- čeli pripravljati na dolgo, mrzlo in nič kaj prijazno zimo. To je tudi čas, ki so se ga po svoje bali zaradi vse večje teme, ko dnevi postajajo krajši, noči pa daljše, ter mraza in slabega vremena, ki sta že tako aii tako stalna spremljevafca tega let- nega obdobja. Ravno v tem času, to je v začetku novembra, je še vsega dovolj, svetlobe pa tudi toplote, da se praznovanje lahko prične. \ f^č o martinovanjih v naših krajih na strani 13. ^ MORAVSKE TOPLICE / IZBRAL! SLOVENSKO NAJ KOPALIŠČE Pefo mesto za Terme Ptuj V Termah 3000 v zdravilišiu Moravske Toplite so prejšnji ietrtek ob zakljuiku akiije Slovensko naj kopališie 2000 razglasili najboljša kopališia v treh kategorijah: termalna, naravna in bazenska. Od maja do septembra so za najboljše in najbolj priljub- ljene glasovali poslušalci osmih radijskih postaj in obi- skovalci turističnoinformativne spletne strani Alpe-Adria Media Marketing. V akciji so z ekipo oddaje Dobro jutro, Slovenija sodelovale radijske postaje Radio Zeleni val, Radio Celje, Radio Štajerski val. Radio Gorenc, Radio 94, Radio Geoss, Slovenski turistični radio in tudi Radio Ptuj, naši poslušalci pa so imeli vsak sobotni dopoldan prilož- nost glasovati za svoje najbolj priljubljeno kopališče. Kot smo lahko slišali na zaključni prireditvi v Morav- skih Toplicah, so se glavnemu organizatorju akcije podjetju Alpe-Adria Media Marketing pridružili še Turistična zveza Slovenije, ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem in nazadnje še STR - Slovenski turistični radio, njihova skupna ocena pa je pokazala, da je bila akcija uspešna, odmevna in jo bodo nadaljevali tudi prihodnje leto. Sicer pa izbiri naj kopali- šča do spomladi sledi izbira naj smučišča, zadnja leta prav tako uspešne vseslovenske akcije. NAJ KOPALIŠČE SO TERME 3000 v kategoriji bazenskih kopališč je v letošnji akciji največ glasov dobilo letno kopa- lišče Radovljica, na drugo mesto se je uvrstilo kopališče Mari- borski otok in na tretje kopali- šče hotela Špik. Med naravnimi kopališči je zmagovalec Bled, sledita pa mu Bohinj in HTP Simonov zaliv. Prava konku- renca pa je bila med slovenskimi termalnimi kopališči (skupaj jih je bilo 17) in največ glasov so dobile Terme 3000 zdravilišča Moravske Toplice, z nekoliko manj glasov so se na drugo mesto uvrstile Terme Čatež, na tretje Atomske Toplice, na četrto Terme Zreče in na zelo dobro peto mesto Terme Ptuj. Direktor Term Ptuj Andrej Klasinc je rezultat ptujskih term označil za velik uspeh, morda tudi zato, ker tako visokega mesta marsikdo sploh ni priča- koval. Dejal je, da je to pose- bno priznanje za terme, ki se po zaključku letošnje kopalne sezone že pripravljajo na novo, z novimi načrti in še večjimi pričakovanji. Letošnjo sezono je označil za zelo dobro, čeprav še uradne ocene sezone niso bile podane, prihodnji dve leti pa na lestvici najbolje ocenjenih ter- malnih kopališč želijo priti še višje. T. Mohorko Terme Ptuj bodo v prihodnje vlagale v širitev nočitvenih in kopaliških zmogljivosti. Foto: MG 2 četrtek, 9. november 2000 - tednir PTUJ / TERME PRED NOVIM INVESTICIJSKIM CIKLUSOM Povcianje vodnih in noiitvenih zmogljivosti Zaradi zamenjave v vodstvu Term je ptujsko zdravilišče že neliaj časa v središču pozornosti. Zamenjave v vodstvu podjetja ne želijo komentirati. Trenutno se največ ukvar- jajo z iskanjem strateškiti partnerjev za nujne naložbe, ki bi ptujske Terme znova pripeljale v vrh med slovenskimi zdravilišči. Ne glede na vse pa so Terme Ptuj še vedno največji ponudnik turističnih storitev na Ptujskem. Nanje odpade 85 odstotkov no- čitev na tem območju, v svoji sestavi pa imajo tudi več kot 80 odstotkov vseh nočitvenih zmogljivosti na Ptujskem. V apartmajih in bungalovih, ki se ponašajo s tremi zvezdicami, je na voljo 220 postelj, v kategori- jo objektov treh zvezdic pa sodi tudi avtokamp s 110 kampirni- mi mesti. V glavnem so njegovi obiskovalci tuji gostje. Vseh no- čitev imajo letno okrog 40 tisoč in jih v povprečju ustvari več kot 16 tisoč gostov. V 70 odsto- tkih so to domači gostje, v 30 pa tuji. V bazenih notranjega in zunanjega termalnega kopa- lišča se letno koplje okrog 190 tisoč kopalcev. Slednji prihaja- jo v glavnem s širšega območja Ptuja in Maribora. Pomembna dejavnost v sklo- pu Term Ptuj je tudi zdravs- tvena dejavnost. V ambulantni fizioterapiji zdravijo predvsem obolenja na lokomotornem sis- temu in stanja po poškodbah. V pripravi je tudi že samoplačni- ška fizioterapija, ki bo v popol- nosti zaživela v naslednjih dveh letih. Veliko pozornosti dajejo oblikovanju programov za sa- moplačniške masaže in preven- tivnih programov, ki temeljijo na lepotnih variantah in utrje- vanju zdravja. Četrta dejavnost Term pa je gostinstvo. V letu 1999 so ga po- novno prevzeli pod svojo streho, restavraciji Žila so priključili tudi najlepšo restavracijo na Ptuju, Ribič. Terme so največji ponudnik turističnih storitev na Ptujskem in tudi največji promotor preostale tovrstne ponudbe na tem območju. Svojo ponudbo tržijo skupaj s ponudbo starega mestnega jedra, kulturno-zogodovinsko dedišči- no, neokrnjeno naravo Sloven- skih goric in Haloz. V zadnjem času lahko turistom ponudijo še več - v neposredni bližini je zra- slo eno najlepših igrišč za golf v Sloveniji z 18 luknjami, ve- dno več gostov pa obišče tudi bližnji konjeniški center Lea. Bogato športno-rekreacijsko po- nudbo bodo v kratkem obogati- la tudi tri nova pokrita teniška igrišča. Direktorovanje je Andrej Klasinc, univ. dipl. ekonomist, prevzel z ambicijo, da se stanje v Termah sanira in postavijo re- alni temelji bodočega razvoja z izgradnjo novega zdraviliškega centra. S svojo ponudbo trenu- tno močno zaostajo za drugimi tovrstnimi ponudniki v Slove- niji, čeprav so jim obiskovalci še vedno naklonjeni (po glasovan- ju slovenskih radijskih postaj so se med termalnimi zdravilišči uvrstili na peto mesto), vendar nujno potrebujejo nove pokrite vodne površine in nove postel- je. V njihovih načrtih je najpo- gosteje govor o manjšem hotelu z okrog 160 posteljami, ki bi bil povezan s centralnim delom kopališča. Z dodatnimi prosto- ri fizioterapije bi lahko začeli razvijati v pravem pomenu be- sede zdraviliški koncept, ki bo imel večji poudarek na preven- tivi kot na kurativi. Novi di- rektor je zagovornik majhnih, vendar hitrih korakov, ki naj bi bili vidni že v naslednjih treh letih. Razvoj Term bi se moral ustaviti na 500 do 600 ležiščih. Njihov cilj je zgraditi oziromj urediti ljubko zdravilišče po av. strijskem vzoru. Načrtujejo, dj naj bi bil prvi investicijski cj. klus končan že do leta 2002/03. Za najnujnejše naložbe tega ob- dobja bi potrebovali okrog štiri milijone mark. V tem trenutku intenzivno iščejo strateške part- nerje, tudi tuji bodo dobrodošli, Nekaj pogovorov so že opravili, vendar morebitnih pogodb še niso sklenili. mg Andrej Klasinc, novi direktor Term, d.o.o., Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Kakšne bodo posledite vkljuievania v fII za slovensko sadiarstvo Šibki točki našega sadjarstva sta premajhna intenzivnost ter preskromna koncentracija in specializacija pridelave. Poleg tega se srečujemo z nerazvitim trgom, brez urejenih odkupnih in tržnih poti in zato z zavirajočo notranjo kon- kurenco med posamezniki. Oceno posledic vstopa Slove- nije v EU za naše sadjarstvo smo izdelali s pomočjo ocen stroš- kov in prihodkov za tri najpo- membnejše sadne vrste pri nas (jabolka - namizna in kmečka, hruške in breskve) ob upošte- vanju morebitnih sprememb v cenah. Upoštevali smo tudi za- stopanost posamezne sadne vrs- te v slovenskem pridelku sadja. Tako smo v analizo zajeli do- gajanja za okoli 80 odstotkov celotne pridelave. Ocenili smo, da bi se glede na realno ali po- tencialno kakovost našega sadja ob naši pridružitvi EU odkup- ne cene za vse tri sadne vrste dvignile vsaj na povprečno ra- ven EU, hkrati pa bi se izboljša- la cenovna razmerja za hruške in breskve. To bi za posamezna analizirana leta pomenilo od 23 odstotkov do več kot 61 odsto- tkov višjo povprečno raven od- kupnih cen sadja pri nas. Če kot izhodiščno raven za napovedi upoštevamo povpreč- no raven cen v Sloveniji in v EU za zadnja štiri leta, bi scena- rij A tako napovedal za okoli 40 odstotkov višjo raven odkupnih cen, s tem da bi se cene jabolk povečale le za okoli 30 odstot- kov, cene breskev za kakih 50 odstotkov, cene hrušk pa za več kot 70 odstotkov. Taka predvi- devanja so kratkoročno morda preveč optimistična, ob prila- goditvi naše ponudbe potrebam trga EU ter glede na kakovost sadja, ki ga omogočajo naše na- ravne danosti, pa vsaj srednje- ročno povsem realna. Po naših ocenah bi v najslab- šem primeru (scenarij B) dose- gli minimalno raven odkupnih cen v EU, kar pomeni za nami- zna jabolka malenkostno zniža- nje odkupne cene, za breskve nekajodstotno povečanje in za namizne hruške še vedno tret- jinsko povečanje odkupne cene oziroma v povprečju za celotno sadjarstvo ohranitev sedanje ra- vni cen. Realna pričakovanja po naših ocenah vseeno pomenijo zviša- nje cen do ravni, ki je nekje med tema dvema skrajnostma. Ob razlikah v tržnih ureditvah in podporah kmetijske politike temu delu kmetijske pridelave smo ocenili, da bi se prora- čunske podpore zelo verjetno povečale. Ob odpravi kompen- zacijskih plačil, kot to pred- videvajo spremembe kmetijske politike v EU, bi bili poleg splo- šnih podpor, ki jih v EU lahko pridobijo vsi kmetije, pridelo- valci sadja po naših ocenah lah- ko deležni podpor za ekološko pridelavo. JAVNI RAZPISI Javni razpis za subvencio- niranje obrestne mere za in- vesticijske kredite za mlade podjetnike Razpisnik: Sklad RS Slove- nije za razvoj malega gospodar- stva Maribor Rok prijave: Rok za prijavo je odprt do objave porabe na- menskih sredstev. Predmet: Predmet razpisa je dodeljevanje subvencij za inve- sticijske kredite za mlade po- djetnike - v opremo ali v nov program. Za mlade podjetnike štejejo podjetniki do preteka de- set let po končanem šolanju na katerikoli izobrazbeni stopnji. Višina sredstev: 50.000.000 SIT Vir: ULRS št. 94/2000 z dne 13.10.2000; stran 8786; Ob-36855; Dokumentacija: Podrobnej- še informacije na tel.: 02 234 12 74, 02 234 12 72, 02 234 12 64, e-mail: manfred.lepej@gov.si. Delegacija Evropske komi- sije v Sloveniji razpisuje pro- grama finančne pomoči Razpisnik: Delegacija Evrop- ske komisije v Sloveniji Rok prijave: Phare PMP: rok za prijavo je odprt do 10. no- vembra 2000. Phare Access: rok za prijavo je odprt do 30. marca 2001. Predmet: Delegacija Evrop- ske komisije v Sloveniji razpi- suje programa finančne pomoči, s katerima želi spodbuditi iz- vedbo projektov na področjih, ki so v Pristopnem partnerstvu za Slovenijo zapisana kot prio- ritetna, in sicer programa Pha- re - Program malih projektov (PMP) in program Phare - Ac- cess. Vir: ULRS št. 97/2000 z dne 20.10.2000; stran 9182; Dokumentacija: Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani http://www.evropska-unija.si ali v Centru Evropa v Ljubljani. Dodatne informacije Mojca Krisper za Access, Niklas Reuter za PMP, tel.: 01 425 13 03, fax.: 01 425 20 85, mojca.krisper@delsvn.cec.eu.int, niklas.reuter @ delsvn.cec.eu.int ★★★ Javni razpis razvojnega pro- jektnega financiranja Razpisnik: Slovenska razvoj- na družba d.d. Ljubljana Rok prijave: Razpis je odprt do 15.12.2000. Predmet: Predmet razpisa in višina razpisanih sredstev je do- deljevanje posojil SRD v skup- nem znesku 500 mio SIT za: - prenos raziskovalno razvoj- nih rezultatov in invencij v go- spodarsko izkoriščanje; - proizvodnjo in trženje pro- izvodov in storitev na podlagi lastnega razvoja in novih teh- nologij; - ustanavljanje gospodarskih družb na osnovi novih lastnih proizvodov in tehnologij; - povečanje kvalitete proizvo- dnje in njene konkurenčnosti, ki temelji na novi lastni tehno- logiji in invencijah. Višina sredstev: 500 mio SIT Vir: ULRS št. 97/2000 z dne 20.10.2000; stran 9183; Ob-37294; Dokumentacija: Razpisna dokumentacija je na voljo v Slo- venski razvojni družbi, Ljublja- na ali na njihovi spletni strani: http://www.srd.si. Dodatne in- formacije Barbara Waschl, tel.: 01 589 48 68. *** Javni razpis za sofinancira- nje znanstveno-raziskovalnih projektov v okviru slovensko- češkega znanstvenega sodelo- vanja v letih 2001 in 2002 Razpisnik: Ministrstvo za znanost in tehnologijo Rok prijave: Vloge morajo prispeti vključno do 29. decem- bra 2000 do 15. ure. Predmet: Predmet razpisa je sofinanciranje medsebojnih obi- skov (stroški potovanja in bi- vanja) slovenskih in čeških raziskovalcev, ki izvajajo skup- ne raziskovalne projekte, in si- cer krajši obiski do 12 dni in daljši obiski od 1 do 3 mesecev. Višina sredstev: 12 mio SIT. Vir: ULRS št. 100/2000 z dne 27.10.2000; stran 9617; Št. 65/2000; Ob-37932; Dokumentacija: Razpisna dokumentacija je na voljo na MZT vsak delovnih med 9. in 15. uro v tajništvu (soba 418), tel.: 01 478 4600. Dodatne informacije so vam na voljo na naši spletni strani: www.bistra.si in na telefonu 02 748-0257 TEDifIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, l Četrtek: V filmskem kotičku bo ob 21. uri no sporedu film "Ples s tujcem". V soboto ob 21. uri in v nedeljo ob 10. uri: No sporedu bodo tri zaključene oddaje. V glasbeni pod naslovom "Tisoč noči Tanje Zaje Zupan" bodo nastopili priznani slovenski glasbeniki, v poljudni "Kako biti zdrav in zmagovati" bomo prisluhnili nasvetom za zdravo življenje, ljubitelji moto športa po si bodo ogledali še oddajo o svetovnem moto športu. Pripravila: MG mOVORISE... DA so se nekateri kandi- dati na letošnjih volitvah za za- upanje volilcem zahvalili prek medijev, nekateri pa so poslali dve, tri zahvalne razglednice. ... DA bo mestni župan zno- va začel zdraviti ljudi. Njegova nesporna ugotovitev namreč je, da je država neozdravljiva. ... DA je prednost nove ptuj- ske poslanke v tem, da zna kot dolgoletna knjižničarka čudovi- to pripovedovati pravljice. ... DA se avgusta na Štajer- skem rodi največ otrok. Zaradi Martina in znane resnice: "Voda tšMe mlinček, vino žene klin- ček. ... DA je zato Združenje vi- narjev vladi predlagalo, da vino odslej ne bi bilo več obdavčeno. ... DA se viru) na osnovi ome- njenih podatkov predstavlja v povsem novi luči: kot vzpod- bujevalec demografskega razvo- ja in kot pogonsko (energetsko) sredstvo. ... DA pa imajo vse te vinske lastnosti eno napako: učinku- jejo le med belimi (mestnimi) rjuhami, v Halozah je njihov učinek očitru) nasproten. ... DA so se ob nedavnem dnevu varčevanja Slovenci lo- čili na dve skupini. Prvi so se bridko nasmehnili ob spozna- nju, da nimajo kaj varčevati, drugi pa ironično ob dejstvu, da jim ni treba. ... DA so politiki tokrat za spremembo varčevali - z beseda- mi. Razlog ni v dnevu varče- vanja, temveč v dejstvu, da eni odhajajo, drugi pa še niso v svo- jih stolčkih. PTUJ / SPOMINSKA SLOVESNOST OB DNEVU MRTVIH "Smrt pomeni resnost iivlienja Ob dnevu spomina na mrtve je mestna občina Ptuj pripra- vila v sredo, 1. novembra, ob desetih v spominskem pariiu na starem mestnem poicopališču v Ptuju osrednjo kome- morativno slovesnost, na kateri se je kljub dežju zbralo okoli sto udeležencev. Kristina Šamperl-Purg je v kome- morativnem nagovoru med drugim spomnila na pomem- bne ljudi, ki počivajo na starem mestnem pokopališču in si ob dokončni ureditvi spominskega parka zaslužijo po- membnejši pomnik od običajnega nagrobnika. Sakralni obred je opravil pater dr. Slavko Krajne iz župnije sv. Juri- ja, slovesnost pa je občuteno povezovala Nada Kotar. Kristina Šamperl Purg je uvo- doma povedala: "Človek mora delati tako, kot da bo živel ve- čno, in živeti tako, kot da bo umrl jutri. Te težke in zahtevne besede nam je doma velikokrat ponovila naša mama. Takrat nismo dobro razumeli. Danes morda razumemo, vendar ne ra- vnamo vedno tako. Sicer dr. Trs- tenjak ne bi mogel v svoji zadnji knjigi Umrješ, da živiš zapisati: 'Smrt pomeni resnost življenja.' Resnost je izraz, ki današnjemu načinu življenja ni blizu. Res- nost pomeni red, korekten pris- top do dela soljudi, do življenja nasploh. Pomeni demokracijo, pomeni spoštovanje, priznavan- je vrednosti in spoštovanje vre- dnot. In to vse zato, da potem umreš. Paradoks. Poleg para- doksa se pojavlja - zanimivo predvsem danes - strah pred smrtjo. Pojav strahu pred smr- tjo je kljub napredku na naj- različnejših področjih večji kot v tistih časih, ko so pokopali- šča oblikovali sredi mest, vasi ali naselij. Danes jih potiskamo na rob, vstran od sebe. Nekam drugam, nekomu drugemu. Zahtevne misli se nam mota- jo po glavi ob današnjem pra- zniku. Ob dnevu spomina na mrtve, ob prazniku vseh sve- tih. Prazniku iz prvih časov krščanstva, ko sta si Rim in novi vek podala roko v mogoč- ni zgradbi Panteona, prvotnem svetišču rimskih bogov, nato pa spomin na vse mučence. Poko- pališča - taka ali drugačna - po- znamo skozi ves čas človeškega bivanja. Že na Ptuju smo priča pokopališčem izpred 4000 let. Pokopališče, na katerem stoji- mo danes, je staro dobrih sto let. Od leta 1978 pa ni več v fun- kciji in od tega leta je bilo opre- deljeno kot spominski park, ki je v 90. letih dobil svojo arhite- kturno in krajinsko zasnovo. Ker tudi grobovi na tem po- kopališču počasi umirajo, bodo po sprejetem načrtu med dreve- si, klopcami in lučmi ter alejo velikanov ostali posamezni gro- bovi kot spomeniki, kot zgo- vorne priče preteklosti. Ostal bo križ kot najpogostejši simbol slovenskih pokopališč, markan- tni spomenik narodnemu he- roju Jožetu Lacku, velikanom prve in druge svetovne vojne, borcem, duhovnikom, posame- znim Ptujčanom. Kot na primer družinam Oeltjen, Kazimir, Or- nig, zapisani z nemškim jezi- kom, ki je v njihovem času bil statusni, socialni in na žalost tudi nacionalni simbol. Upamo, da se ne bo tudi nam zgodilo tako ob vstopu v Evropsko sku- pnost, da bo slovenski jezik do- volj pomemben in prepoznaven in da bomo s ponosom uporab- ljali svoje simbole. Prav gotovo se bomo lahko odpočili tudi ob nagrobniku Ferdinanda Raišpa, ob listanju njegove Ptujske kro- nike ali ob grobovih, ki so jim napisi zbledeli ali pa jih nikoli niso imeli. Vsem takim bo pot- rebno namesto vsakoletnih sre- čevanj postaviti pomnik. Ne velik in ne dragocen, vendar simbol neminljivosti s sporoči- lom, da je kljub minljivosti vre- dno resno živeti. In naj nas ne bo strah, vsaj pokopališč ne ..." Ob pesmi moškega komor- nega zbora Ptuj in žalnih ko- račnicah ptujskega pihalnega orkestra je šestčlanska delegaci- ja mestne občine, občinske bor- čevske organizacije in skupne občinske uprave položila vence h grobnici padlim borcem, k spomeniku narodnemu heroju Jožetu Lacku, pomniku padlim starojugoslovanskim vojakom, k spomeniku padlim vojakom v letu 1941, spominski plošči tal- cem za obzidjem spominskega praka ter h križu za vse umrle. Sakralni obred in molitev je op- ravil pater dr. Slavko Krajne iz župnije svetega Jurija in med drugim dejal: "S svojo prisotnostjo na tej nji- vi, ki jeseni najbolj zacveti, ra- zodevamo, da obstaja tudi drugo življenje. Plemenitejše, večje in ža spoznanja polnejše. Nič kaj podobno temu trudnemu, zaha- jajočemu umiranju. Na današnji dan, ko nas objema cvetje slav- nostno okrašenih grobov, pose- bej doživljamo tisti rezki klic v notranjosti, tisti kruti in pret- resljivi blisk, ki nas povezuje z mrtvimi, ki počivajo tukaj, tiho in skrivnostno, v temnih glo- binah naše slovenske zemlje. In spet jih vidimo v naši not- ranjosti, take, kot jih je obru- silo življenje in družba. Čeprav ne slišimo njihove govorice, se nam zdi, da njihov bodrilni po- gled, tolažilni smehljaj, njihov prijateljski stisk roke ni premi- nil v globinah zemlje in temi- nah časa. Še so med nami, tudi ti, ki so odšli, ki leže tukaj po- kopani in nam kažejo pot k večnosti. Včasih sredi dejavne- ga življenja mahoma začutimo, kako vse odhaja, kako stvari zapuščajo svet in človek člo- veka. Zato lahko soglašamo s Slomškovimi besedami, ki nas opominjajo na miljivost: 'Vidiš, človek, kraj pokoja, tukaj sem gre naša hoja...' Čemu smo danes vsi tukaj. Res je, zaradi mrtvih in spomi- na, pa tudi zaradi nas samih. Mi smo tisti, ki potrebujemo luč in krizantemo in obisk tega sve- tega kraja. Čutimo namreč, da v grobovih niso samo kosti. V grobovih so življenja in dela in upanja. V grobovih so spomini in dela, ki so jo živeli, v gro- bovih je moč, ki dviga to težko prst, odpira grobove, da vanje lahko posveti žarek tistega Kri- stusovega tretjega dne, dne vsta- jenja, ko je Bog osmešil nesmisel človeškega početja, da so umo- rili Kristusa, živega Boga..." M. Ozmec Komemorativni slavnostni nagovor je imela Kristina Šamperl Purg iz Zgodovinskega arhiva Ptuj Šestčlanska delegacija je lovorov venec najprej položila k spo- meniku narodnemu heroju Jožetu Lacku. Foto: M. Ozmec 4 četrtek, 9. november 2000 - tednir PTUJ / BISTRA O MLADINSKEM RAZISKOVALNEM TABORU HALOZE 2000 Z mladimi poiskati razvojne možnosti Haloz [Mladinsko raziskovalno delo je na območju Ptuja že veli- ko prispevalo k širitvi zavesti domačinov, da znajo zdaj bo- gastvo okrog sebe bolj ohranjati in z njim živeti. Haloze so bile pri tem nekoliko zapostavljene in prav zato se je letos v znastvenoraziskovalnem središču Bistra na Ptuju poro- dila ideja o pripravi haloškega raziskovalnega tabora za mlade. Na tak način bi mlade seznanili z delom na terenu, ob spoznavanju Haloz in haloških gozdov pa jim privzgojil odnos do okolja. Prvi tabor je bil junija letos. O uspešnem delu mladih razis- kovalcev smo takrat že poročali, prejšnji teden pa je telo na tabo- ru ocenila še stroka in ob tem je bila predstavljena tudi knji- žica prvega raziskovalnega ta- bora mladih, pretežno Zoisovih štipendistov. Vodja tabora Stanko Žunec je povedal, da so letos bolj "tipa- li", da pa bodo vsebinske sklope izvajali prihodnja leta, ko bodo raziskovalni tabor nadaljevali. Z mladimi raziskovalci so že spoznali oba pragozdova na ob- močju Haloz, ki sta botanično zelo zanimiva, spoznali so ne- kaj kamnolomov, do zanimivih ugotovitev pa so prišli tudi z javnomnenjsko anketo. Z leto- šnjim delom so naredili dobre temelje za naprej, drugo leto pa se bodo posvetili vzhodnim Ha- lozam, zanesljivo pa bodo doda- li dve novi področji: arhitekturo Haloz ter zelišča na domačih vr- tovih in njihovo uporabo. Kot je povedal Žunec, so re- zultati letošnjega tabora poka- zali to, kar so pričakali: da so Haloze zelo slabo raziskane. Že pri prihodnjem taboru bi bilo dobro v delo vključiti še osnov- nošolce in študente, raziskoval- no delo pa naj bi potekalo vsaj mesec dni, kajti na tak način bi pridobili čim več strokovnih podatkov. Žare Markovič z Zavoda RS za zaposlovanje, direktor obmo- čne službe Ptuj, ki je letos prav tako sodelovala pri mladinskem raziskovalnem taboru, je pove- dal, da se bo uspeh dela z Zo- isovimi štipendisti pokazal v prihodnje, njegova ocena tabo- ra pa je več kot dobra. Opozoril je še, da je znanje najpomem- bnejše za prihodnost, nadarjeni posamezniki pa so še kako po- membni v naši družbi in treba jim je dati priložnost, da se iz- kažejo v delu in ustvarjanju. INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE HALOZ Poslanstvo zavoda Bistra je skrb za pospeševanje razvoja, je dejal dr. Štefan Celan, dire- ktor Bistre, delo z mladimi ra- ziskovalci pa je pomembno za vzbujanje ustvarjalnosti. Sku- paj z Zavodom RS za zaposlova- nje in ministrstvom za okolje in prostor, ki sta bila naročnika, so se odločili za sistemsko razisko- vanje Haloz, da bi tako lahko v nekaj prihodnjih letih našli raz- vojni potencial Haloz. Najti bi morali razvojne prednosti, do- daja dr. Čelan, na katerih je moč graditi, vendar bodo to večletni projekti, s katerimi bodo mlade usmerjali na različne vsebine. Dr. Čelan napoveduje, da bodo v petih, šestih letih sestavili so- lidno bazo podatkov, pri tem pa se morajo obračati na ljudi in poiskati take vsebine, ki so Haložanom domače. Halozam primanjkuje ustvarjalnih in ino- vativnih ljudi, pravi dr. Celan, in škoda, da pri tem nimajo več podpore v haloških občinah. Na Bistri že načrtujejo , da bodo morda nekoč v prihodnosti us- tanovili inštitut za raziskovanje Haloz, ki bo znal bogato kultur- no in naravno dediščino ume- stiti v ekonomsko učinkovite zakonitosti "nove ekonomije". Tatjana Mohorko Naslovnica brošure Utrinek z letošnjega tabora ... FILMSKI KOTIČEK Sfera Nismo sami. Resnica čaka. Tako so nas opominjali Dosjeji X, vendar lahko isto reklo prenesemo na mnoge druge filme. Na primer na Sfero. Le da lahko zanjo dodamo: resnica je v vodi. Trije znanstveniki, psiholog, biokemičarka in matematik, morajo na dnu Atlantika razis- kati tristo let staro vesoljsko plovilo. Ne mine dolgo, ko na plovilu odkrijejo velikansko sfero, ki njihova življenja obrne na glavo. Kako nastane znanstvenofantastični film? Scenarist napiše zgodbo, ki si jo je zamislil ali celo sanjal — to pojasni vso zmedo v njej. Upoštevati skuša Einsteinovo teorijo, ki je ni- koli ni prav razumel, ter matematične zakone, v katerih tudi nikoli ni blestel, toda upošteva dejstvo, da večina gledalcev ni doktorirala iz fizike ali matematike. Zatem pride scenarij v roke režiserja, ki nikoli ne bo priznal, da ne ra- zume vseh podrobnosti (upamo vsaj, da osta- ne pri podrobnostih!), zato doda nekaj svojih idej in je zadovoljen. Nazadnje pride umetnina do gledalcev. Zdaj je na vas, ali se boste dela- li pametne ali pa priznali, da ne razumete niti naslova. In kaj boste v filmu izvedeli? Nezemljanov ni, so samo Američani, ki doživijo karambol z vesoljsko črno luknjo in prifrčijo iz prihodno- sti k nam v preteklost. Obstajajo pa magične krogle, ki nam uresničijo vsake sanje — toda izkaže se, da ljudje ne sanjamo o tem, kako bi postali milijonarji, pač pa o ubijalskih medu- zah in ogromnih lignjih. Pa naj še kdo reče, da naša 'podstrešja' niso zanimiva! Naj se globoko v vodah skriva še kakšna presunljiva resnica, sodeč po tem filmu, je ni vredno iskati. Že zaradi prihajajočega prazno- vanja poiščite raje tisto, ki se skriva v vinu. Nataša Žuran PTUJ / V PETEK VIKTORINOV VEČER Matfm Kmetet - misijonar iz Libanona Tokratni gost Viktorinovega večera bo pater Martin Kme- tec, misijonar iz Bejruta v Libanonu. Martin Kmetec se je rodil leta 1956 na Ptuju. Izhaja iz kmečke družine v Lancovi vasi. Po kon- čani osnovni šoli v Vidmu pri Ptuju in ministriranju v doma- či župniji sv. Vida se je odločil za duhovniški poklic v mino- ritskem redu. Gimnazijska leta je začel v Zagrebu, nadaljeval v Ptuju in nato študiral v Ljub- ljani. Zadnji letnik je končal v ZDA. Leta 1983 je bil na Ptuj- ski Gori posvečen v duhovni- ka. Večino svojega duhovništva v Sloveniji je p.Martin posvetil mladim. Bil je vzgojitelj v mi- noritskem malem semenišču v Ljubljani. V Kolbejevem domu je vodil štajersko študentsko skupino, bil voditelj več gene- racijam romarjev v Assisi in v druge Frančiškove kraje. Ves čas je v sebi čutil misijonski klic in tako se je konec leta 1990 od- pravil v misijone v Libanon. V župniji sv. Antona Padovan- skega poučuje verouk in pripra- vlja otroke v arabskem jeziku na zakramente. Z njegovo pomoč- jo se zbirajo mladi in starejši v molitveni skupini, Frančiškov! skupini, skavti ... Delovanje p. Martina presega področje župnijskega dela. Od- govoren je za medsebojno pove- zovanje redovnih skupnosti in vseh tistih, ki so v Bejrutu v pa- storali. Mesečno organizira sre- čanja in predavanja. Skrbi za duhovno vodstvo klaris in dru- gih redovnih skupnosti sester. Je duhovni voditelj številnim posvečenim osebam in laikom. Posebno ljubezen ima do skupi- ne Vera in luč. Njegovo srce je odprto tudi za tiste s socialnimi težavami in tujce, ki se znajdejo v sodobnem labirintu Bejruta. Brez težav se lahko sporazume- va v domačem arabskem jeziku in s tem se lahko še bolj pri- bliža preprostemu in ubogemu človeku. Pater Martin se kot pravi Fran- čiškov brat usmiljenega srca ra- zdaja brez preračunavanj in ne da bi skrbel zase in svoje intere- se. V imenu Društva izobražen- cev Viktorina Ptujskega vas va- bim na Viktorinov večer, ki bo v petek, 10. novembra, ob 19. uri v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju. Glasbeni utrinek bo pripravil minorit pa- ter Janez Ferlež od sv. Trojice v Halozah. Pater Martin pa nas bo nagovoril kot misijonar iz Bejruta v Libanonu. Milan Kos Poslušanie tišine - zaeetek pravijii z jogo ste opazili, kako hrupen in hiter je današnji čas? Malo je ljudi, ki še znajo potiho in po- časi stopati skozi vsakdanjik. Vse več je divjanja med slu- žbenim časom in težko je us- taviti konje, ko preide brzenje v navado. Hitenje v silni vne- mi, da ne bi zamudili te in one priložnosti, so odrasli prene- sli v otroški svet - kako slaba življenjska popotnica! Otroci postajajo vse bolj nemirni, hi- peraktivni, nervozni, le stežka so dalj časa pozorni, pogo- sto imajo motnje spanja in vedenjske težave, postajajo gluhi za naravne zvoke ... Ka- kor da bi pozabili na naravno biološko uro, ki je vsakemu položena v zibel. Čutno zaz- navanje postaja površno, kar povzroča zaskrbljujoče po- manjkanje čustvene inteligen- ce - bistvenega elementa skladno razvite osebnosti. Čustvena inteligenca, ki je obilno dana majhnim otro- kom, žal dodobra zakrni v družbi, ki je eno samo tržišče materialnih dobrin. Dolžnost odraslih, še pose- bej tistih, ki jim je delo z mla- dimi poklic, je vzpodbujanje dejavnosti za skladno ohran- janje in rast osebnostnih ter telesnih zmožnosti mladih ge- neracij. Ozaveščanje h kvali- tetnemu življenjskemu slogu, k) vsebuje druženje z naravo in razumno uporabo sodob- nih tehničnih veščin, je temelj najnovejših knjižnih Izdaj za starše in vzgojitelje. Med knji- žnimi novostmi, ki so že na voljo v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča, je od- lična strokovna knjiga Kje je doma tišina?, ki vam jo pred- stavljam v današnji Tednikov! iNnjigamici. Avtorica knjige je Brigitte VVilmes Mlelenhausen, vzgo- jiteljica in diplomirana pe- dagoginja, ki si je številne Izkušnje nabirala kot dolgo- letna strokovna voditeljica v družinsko-izobraževalni ustanovi. Njeno področje znanstvenega delovanja je družinsko svetovanje. Hkrati je avtorica tudi učiteljica joge in se posveča predvsem gi- balni in psihični motoriki. Bri- gitte VVilmes Mielehaunsen je napisala več knjig o odnosih med starši in otroki. Kje je doma tišina? je polju- dna, bogato ilustrirana knjiga, ki pomaga odraslim in otro- kom odkrivati nove možnosti za sprostitev, daje navodila za vsakdanjo hojo k miru in zbra- nosti, načrtuje okrepitev na- ravnega ravnotežja in moči. Knjiga vsebuje praktične vaje in fantazijske zgodbe, ki so namenjene otrokom od tret- jega leta dalje. Predstavljene vaje ne zahtevajo predznanja s področja tehnik meditacije in joge. Avtorica je knjigo raz- delila na devet poglavij; uvo- dno prinaša avtoričin pogled in razmišljanja o tišini. Sledi- jo poglavja: Najdimo si svoj mirni kotiček, Ritem in rituali nam dajejo mir in moč, I vse- mi čutili do notranje harmo- nije, Z git>anjem do miru, Z oblakom do mavrice - fantazij- sko potovanje. Bodimo malo sami s seboj. Knjiga petinde- vetdesetih strani je nazorno oblikovana, bralno prijazna in pregledna, posebej so izpos- tavljeni nasveti, igrice so po- udarjene z okvirjem,- tekst je jasen in natančen. Knjiga Kje je doma tišina? je odlična spremljevalka pri delu vzgojiteljev in učiteljev Izšla je pri založbi Didakta v prevodu Jane AmbrožiČ. To knjigo vključujemo v Ure pra- vljic z jogo, ki se pričenjajo danes, v četrtek, 9. novembra, ob 17. uri v pravljični sobici mladinskega oddelka Knjižni- ce Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33. Vabljeni. Liljana Klemenčič TEDNIKOVA KNJIGARNICA PTUJ / PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE AFORIZMOV RUDIJA RINGBAUERJA Resniia /e vedno preprosta Ljudje hodimo po svetu in vedno kaj iščemo: srečo, bogastvo, ljubezen ... in pogosto tudi resnico. Živel nekoč je pesnik mlad, pesnik mlad in poln nad, iskat je šel resnice grad, resnice grad neko pomlad. V vinu je začel iskati... (Marko Pavček) Resnico pa je tako težko definirati, jo zaobjeti in reči: "Aha, imam te, resni- ca". Kajti obstaja vsaj toliko resnic, kot nas je ljudi, rajši kakšna več. Resnica je torej lahko filozofski pojem, pesniški navdih, zgodo- vinski aksiom ali pravno vprašanje. In tako sploh ni čudno, da se je iskanja resnice, seveda po svoje, lotil tudi pravnik in nekdanji so- dnik, predvsem pa izjemen aforist Rudi Ringbauer. Ne vem, kje vse je iskal resnico ali.resnice, kakor tudi ne vem, s kom vse se je bratil pri tem iskanju in ali je morda, tako kot pesnik, tudi on resnico začel iskati v vinu, ni pomembno. Pomembno je, da mu je uspelo vsaj nekaj, recimo jim tako, življenjskih resnic najti in strniti v aforizmih, aforizmi pa so pravzaprav resnice v najbolj jedrnati in elementarni obliki. Rudi Ringbauer je izjemno ploden preslikovalec ali prevajalec t.i. "velikih, celo usodnih resnic" v male "preproste" resnice. In morda je najpomembnejši del njegovega sporočila prav ta, da je resnica preprosta, kajti samo če jo vemo podati v preprosti obliki, je lahko razumljiva vsem, tako kot aforizem. To pa je bilo verjetno glavno vodilo Rudiju Ringbauerju pri iskanju njegovih resnic, ki so zdaj zbrane v knjigi in bodo danes ob 18. uri predstavljene vsem, ki bo- ste prišli na ptujski grad. Pridite, čaka vas marsikatera "preprosta resnica", ki vam bo segla globoko v srce. Martin Steiner f EDNIK - Četrtek, 9. november 2000 5 PTUJ / O ZAPLETIH OKROG STATUSA MUZEJA Pokrajinski muzej - muze/ s posebnim statusom 20. oktobra je v Uradnem listu št. 97 Re- publike Slovenije izšla uredba o vzposta- vitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kul- turne dediščine in določitvi državnih mu- zejev. Z njo je bil Pokrajinski muzej Ptuj uvrščen med medobčinske in mestne mu- zeje in ne med pokrajinske. Ker bi takšna uvrstitev imela tudi posledice za financiranje muzeja (pokrajinski dobijo ve- čji del sredstev od države, medobčinski pa od občin), so župani občin na Ptujskem podpisali protestno pismo, v katerem so najostreje pro- testirali proti razvrstitvi Pokrajinskega muze- ja Ptuj med medobčinske in mestne muzeje in hkrati izpustitvi arheologije za nacionalno pomembno zbirko za Republiko Slovenijo. Pokrajinski muzej Ptuj je eden največjih slo- venskih muzejev po zbirkah in po številu za- poslenih, zato bi po navedbah iz protestnega pisma bilo zelo nestrokovno in nepošteno, da mu jemljejo pokrajinskost. V arheološkem od- delku na primer hranijo 3,4 milijona muzealij, v etnološkem 4750, v kulturnozgodovinskem 7900, zgodovinskem 3300 in OE Ormož 1100. Zupani občin na Ptujskem so v protestnem pismu zahtevali, da vlada Republike Sloveni- je takoj popravi storjeno napako in uvrsti Po- krajinski muzej Ptuj med pokrajinske muzeje in arheološko zbirko med nacionalno pomem- bne zbirke oziroma da Pokrajinskemu muzeju Ptuj v uredbi dodeli status posebnega muzeja, kar si nedvomno zasluži. Posebni muzeji so tisti, ki opravljajo varovanje premične dediš- čine za posamezna strokovna področja, za ka- tera so ustanovljeni, in delujejo na določenem območju. Pri izvajanju javne službe se lahko povezujejo z državnimi, pokrajinskimi, mes- tnimi in občinskimi muzeji. "Veseli nas, da je vlada RS upoštevala stro- kovno argumentiran protest našega muzeja, podkrepljenega s podporo vseh županov občin Spodnjega Podravja in ga uvrstila med mu- zeje s posebnim statusom, ki se bo financiral z državnimi in občinskimi sredstvi v razmer- ju 50:50. Dodatno pa bo pridobil koncesije za izvajanje javne službe za področje likovne umetnosti od začetka 20. stoletja dalje in za Republiko Slovenijo za nacionalno pomem- bne zbirke glasbil, orožja, tapiserij in arheolo- gije. Za Ptuj je to optimalna rešitev, usklajena z ministrstvom za kulturo. Ko bodo vzposta- vljene pokrajine oziroma regije, pa pričaku- jemo, da bo Pokrajinski muzej Ptuj tudi v pravno-formalnem pogledu potrdil svojo po- krajinskost," je prejšnji ponedeljek glede za- pletov okrog statusa ptujskega muzeja povedal ptujski župan Miroslav Luci. MG PTUJ / SPREJEM ZA DR. ANTONA STRESA Mesto se /e zahvalilo dr. Stresu v Mestni hiši na Ptuju je ptujski župan Miroslav Luci 2. novembra na priložnostni slovesnosti izročil plaketo me- stne občine dr. Antonu Stresu, ki mu jo je ob letošnjem petem prazniku mestne občine Ptuj podelil za njegove za- sluge pri uzakonitvi instituta ptujske naslovne škofije. Dr. Anton Stres, ki je dekan in predavatelj na Teološki fakulte- ti v Ljubljani ter predstojnik Inštituta za filozofijo, je s tem mesto Ptuj ponovno uvrstil v evropsko dogajanje na podro- čju patriotizma, filozofije in teologije. "Doktor Anton Stres je sam izrazil željo, da bi mu sveti oče ob imenovanju za pomožnega škofa mariborske škofije dode- lil nekdanji škofovski sedež na Ptuju. Podelitev naslovne škofi- je na Ptuju je bila možna zaradi obstoja ptujske škofije že v tre- tjem stoletju našega štetja, ko je ptujsko cerkveno občino vodil znan cerkveni pisatelj, škof Vik- torin," je med drugim zapisano v obrazložitvi dodelitve plake- te. Spise, ki so razlagali sveto pi- smo, je škof Viktorin prvi pisal v latinščini. Gre za obnovo spo- mina na to slavno zgodovinsko in cerkveno osebnost, z dode- litvijo instituta naslovne škofi- je pa za ponovno opozorilo, da so v naših krajih živeli veliki in pomembni ljudje, katerih zgled je potrebno ohranjati za priho- dnost, je med drugim povedal dr. Anton Stres, ko se je zahvalil za podeljeno občinsko priznan- je. Plaketa mestne občine Ptuj je sploh prvo priznanje, ki ga je doslej sprejel, in jo zelo močno ceni, je še poudaril. MG Ptujski župan Miroslav Luci izroča priznanje dr. Antonu Stre- su. Foto'. Langerholc PTUJ / RAZISKAVE V NEKDANJEM DOMINIKANSKEM SAMOSTANU Zanimive najdbe na tiverišiu Med spomeniškovarstveno zaščitenimi spomeniki Ptuja, ki kandidirajo pri bodoči obnovi tudi za sredstva iz kulturne- ga tolarja, je stavba nekdanjega dominikanskega samosta- na. V letošnjem letu so potekala v zgradbi, kjer domujeta Pokrajinski muzej in Zgodovinski arhiv Ptuj, nekatera sondažna dela, ki bodo služila kot ena od podlag pri pri- pravi projekta obnove starodavne arhitekture. Projekt bo pripravil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Med različnimi posegi sta bili tudi dve sondi, pri katerih je bil potreben arheološki nadzor. Dela je prevzel Pokrajinski mu- zej Ptuj, vodil pa avtor tega ses- tavka. Prva sonda je bila zakopana v osrednjem dvorišču, ki ga Ptuj- čani poznajo v zadnjih letih po različnih kulturnih prireditvah. Današnja hodna površina dvo- rišča pa ne predstavlja nivoja iz časa delovanja samostana, am- pak je nastajala z nasutji pred- vsem po njegovi ukinitvi leta 1786 za časa cesarja Jožefa IL, ko je bila stavba namenjena vo- jašnici, ter z nasutjem po L vojni, ko je stavbo pridobila občina, jo obnovila in nameni- la zbirkam mestnega Ferkovega muzeja. Rešitev z zvišanjem ze- meljskega nasutja pa se po nekaj stoletjih ni izkazala za najbo- ljšo, saj zidovi križnega hodni- ka "pijejo" vlago iz njega, zato bo pred sanacijo zidov potreb- no precej zemlje odstraniti. Namen 17 m dolge in dober meter široke sonde, ki je pote- kala približno v smeri sever-jug po sredini dvorišča, je bil, ugo- toviti nekdanji hodni nivo v no- tranjem dvorišču, in sicer v času 2. polovice 15. stoletja, ko so go- tizirali križni hodnik. S posto- pnim poglabljanjem sonde smo v grobem ugotovili tri nasutja. Prvo sega do približno 20 cm, drugo pa do ca. 50 cm; na meji med njima je bil najden novec '2 leta 1925 za 1 dinar z napi- som Aleksandar I, kralj Srba, Hrvata i Slovenaca. Novec da- tira torej obnovo po L svetovni vojni, v čas, ko so stavbo pripra- vljali za muzej. Tretje nasutje sega do globine ca. 87 cm pod današnje površje in vsebuje gradivo iz različnih časovnih odsekov, od zaključka poznega srednjega veka do časa reform cesarja Jožefa IL Le na dveh kratkih odsekih smo od- krili iskani tlak. V centralnem delu sonde smo naleteli na ope- ke, ki so bile nekoč morda zlo- žene v nekakšen lik, ki je krasil sredino dvorišča, prostor med njimi pa je bil zapolnjen z es- trihom. Kakšen je bil ta lik, se ni dalo več točno razbrati, ker je sam center dvorišča poško- dovan z navpičnim betonskim zbiralnim jaškom in s cevmi, ki dovajajo vanj deževnico. V juž- nem delu sonde smo našli del nekdanjega kamnitega pločni- ka, ki ga je obrobljal dvojni niz strešasto postavljenih opek. Takšen pločnik je verjetno te- kel okrog in okrog roba central- nega dvorišča, notranjost pa je bila urejena z estrihom ali pes- kom in travnatimi površinami. Globina odkritega pločnika us- treza približno globini tlaka v križnem hodniku iz 2. polovice 15. stoletja. Odkrito bo verjetno zadostovalo, da se bo predlog nove ureditve približal avtenti- čni podobi iz časa omenjenega tlaka. Troplastno nasutje je bilo v našem izkopu prekinjeno na dveh mestih. V severnem delu smo naleteli na arheološko son- do dr. Balduina Sarie iz leta 1928, ki je segla globlje od naše. in sicer vse do rimskih plasti. Ob njej smo našli v premetanih plasteh še rimski kovanec s por- tretom cesarja« žarkovno krono na glavi. Iz napisa je razvidno, da gre za novec cesarja Gordia- na, kakršen je bil v obtoku od leta 238 dalje. V južnem delu je izkop zajel del vodnjaka, ki se v virih ome- nja že od 13. stoletja dalje. Zgrajen je pretežno iz blokov peščenca, pri gradnji pa so upo- rabili še najmanj eno marmor- no (verjetno antično) ploščo in proti vrhu tudi opeke. Preden so teren zvišali, so okrog vod- njaka napravili še posebno na- sutje, da so ga utrdili. Pesek in kamenje za to oblogo so izkopa- li verjetno kar na dvorišču, saj smo vmes našli keramiko iz ra- zličnih časovnih obdobij, tako rimsko kot poznosrednjeveško. Ko so celoten teren zvišali, so morali zvišati tudi vodnjak, to- krat so dodali sedaj viden be- tonski zaključek. V južnem traktu križnega ho- dnika je bila približno v smeri sever-jug izkopana ozka (40 cm) prečna sonda, ki je segla do glo- bine ca. 120-130 cm. Po odkopu se je dalo v zahodnem profilu razločiti štiri nekdanje hodne površine. Po odstranitvi ca. 10 cm debele betonske plošče se je že pokazal prvi estrih, na ka- terem so se od 2. polovice' 15. stoletja menjavali tlaki. Drugi estrih je bil na globini ca. 35-45 cm in je predstavljal hodno po- vršino po obnovi samostana v 14. stoletju, po požaru leta 1302. Ta estrih (mešanica malte, ope- ke in kamenja) je bil predrt (in kasneje spet popravljen) z vkopom sredjeveškega groba ali morda več pokopov; nismo na- mreč našli skeleta v prvotni legi, temveč številne pomešane kos- ti. Grobna jama je segla do dna našega izkopa in je pri tem pre- bila tudi romanski estrih, ki se nahaja na globini 85 cm. Še globlje, 115-120 cm pod da- našnjo hodno površino, pa smo odkrili 4. estrih, ki je iz rimske dobe (opeka, keramika). Sonda 2 nam daje torej vpogled v del samostanske gradbene zgodo- vine. Pri morebitni obnovi tal v križnem hodniku bo potre- bno odstraniti neustrezen be- ton. Sonda v križnem hodniku pa kaže, da je primerna globina novega tlaka že nad 1. estrihom. Kakšen pa je bil nekoč tlak nad estrihom, z arheološko metodo žal ni bilo več moč ugotoviti. Pisni vir (Honisch) pa omenja, kot mi je povedal kolega Bran- ko Vnuk, opečni tlak, verjetno iz časa baroka. Brane Lamut Rimski novec, najden v no- voveškem nasutju, nam potr- juje, da se globlje nahajajo še antične ostaline, kar je si- cer že poznano iz arheolo- ških sondiranj dr. Balduina Sarie iz leta 1928. Na averzu novca je upodobljen cesarjev profil z žarkovno krono, na reverzu pa postava boginje. Napis nam razkriva, da gre za novec cesarja Gordiana, ki je bil v obtoku od 238 dalje. Foto: Boris Farič Delno odkopan vodnjak na južni strani dvorišča. V pisnih vi- rih se omenja že v 13. stoletju. Na osnovno gradnjo iz blokov peščenca je bila ob nasutju terena dodana betonska krona. Foto: Boris Farič Z žigosanjem okrašen kera- mičen fragment pipe za ka- jenje tobaka lahko časovno uvrstimo v konec 18. ali v 19. stoletje. Pripada torej obdo- bju, ko stavba ni več služila kot samostan, ampak kot vo- jašnica. Foto:Bor\s Farič 6_ Četrtek, 9. november 2000 - tednir PO fumurnuam ISCETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL Nevenki prisicjijo živahne barve Nevenka GrandI je doma iz Šeronove ulice (Budina) na Ptuju. Po poklicu je upravna tehnica, obiskuje pa drugi letnik izrednega študija na visoki upravni šoli v Mariboru. Za akcijo "Iščete svoj stil" jo je prijavila prijateljica, zato je bilo toliko bolj presenečena, ko smo jo povabili k sodelo- vanju. V prostem času se najraje sprehaja v naravi, veliko ji pomenijo živali, rada si ogleda tudi kakšen dober film. Od oblačil najraje obleče športna. Njen življenjski cilj je zaposliti se na carini, zato se je tudi odločila za študij na upravni šoli. V kozmetičnem studiu Neda je kozmetičarka Neda Tokalič Nevenki uredila obrvi in pobar- vala trepalnica, da so postale še izrazitejše. Postopek nege ob- raza je izvedla s preparati ko- zmetike Thalgo za mešani tip kože. Po masaži ji je nanesla še masko. Za nego doma ji je pri- poročila hidratantno kremo in dosledno nego kože zjutraj in zvečer. V frizerskem salonu Stanka je za novo Nevenkino pričesko poskrbela frizerka Marta Vido- vič. Ker je imela zelo dolge in tudi dokaj poškodovane lase, jih je hotela skrajšati za 10 cm, to pa je Nevenka odklonila, zato jih je skrajšala postopoma s to- čkovnim striženjem, da je do- segla mehkejši in bolj razgiban padec. Obrazni del je skrajšala bolj kot drugod. Lase je na nje- no željo pobarvala temno, podo- bno njenemu naravnemu tonu. Za še večjo razgibanost priče- ske ji je dodala svetlejša pra- mena. Lase je posušila ravno, ker so drugače naravno skodra- ni. Uporabila je Wellin produkt in pričesko oblikovala z roko. Nina Škerlak se je pri Neven- ki odločila za rahel make up. Na nekatere dele obraza ji je na začetku nanesla puder v sti- ku, ga nato prekrila s tekočim pudrom in ga narahlo utrdila s pudrom v prahu. Spodnjo i^ zgornjo veko ji je začrtala s te- mno barvo ter ji zatem dodala svetlo lila senčilo. Zgornjo veko je zasenčila s temnim tonom lila, ki se je na koncu pri obrveh prelila v svetel ton. Njene lepe, velike oči je le rahlo poudarila. S krtačko ji je razčesala obrvi in na trepalnice nanesla črno ma- skaro. Na ustnice ji je nanesla svetlo lila barvo in glos. Modni strokovnjaki studia Barbare Plaveč so za Nevenko izbrali izredno kvalitetne in modne pletenine Rašica, ki so naprodaj v prodajalni Rašica podjetja Ca-teks v centru Orne- ga v Osojnikovi ulici 3 na Ptu- ju. Izbrali so dvodelni komplet v dvobarvni kombinaciji sive in roza barve, ki daje Nevenki pre- finjen eleganten videz. V tem kompletu se lahko pojavi ob ra- zličnih priložnostih in vedno bo elegantna. Pletenina jo nežno objame in poudari njeno lepo postavo. Nevenka lahko izbira med živahnimi barvami: svetlo modro, hordo rdečo in vsemi odtenki zelene. Pristoji ji tako elegantni kot športni stil. V športnem studio Olimpic si je Nevenka izbrala program Olimpic, ki ji bo omogočil do- seči želeno postavo in ji poma- gal pri vzdrževanju telesne teže. Kot je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš, bo tudi Nevenka tako kot drugi udele- ženci akcije en mesec brezplač- no vadila v izbranem programu. Dobila pa je tudi nekaj koris- tnih nasvetov glede vsakodnev- nega prehranjevanja. MG Nevenka v modnih pleteninah iz prodajalne Rašica podjetja Ca-teks Anice Cajnko v centru Omega, Osojnikova ulica 3. Fotografije: Črtomir Goznik Nevenka prej ... in pozneje PTUJ / POSIJALO JE SONCE DOBRODELNOSTI » liudie sprejemata drugaim Društvo za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož Sonček je ob zaključku akcije Novčič za sončni jutri, ki so jo začeli av- gusta, tudi letos pripravilo tradicionalni dobrodelni kon- cert. Nastopili so številni znani glasbeniki in drugi gostje: Drago Jošar, Ptujskih 5, En Joy, Spidi&Gogi, Mišo Kovač, Dolores, Saša Lendero, Alpenrokeiji, pater Janez, Jasmin Stavros, Karmen Kodrič, Ivica Šerfezi, Andreja Makoter, Davor Bomo, Werner ter Helena in Heini Blagne. Glasba je združila nastopajo- če in številne poslušalce, ki so do zadnjega kotička napolnili športno dvorano Center. Mnogi med njimi so jim pošteno ogre- li dlani. Prireditev sta povezo- vala Blanka Hohnjec in Dušan Tomažič. Generalni sponzor je bilo podjetje Talum Kidričevo. Dušanka Ris je povedala, da so v letošnji zbiralni akciji uspe- li dobiti kar 876 kilogramov ko- vancev, katerih skupna vrednost z bankovci je znašala 1.500.000 tolarjev. Poleg tega je bil izkupi- ček koncerta po prvih podatkih okrog 2.700.000 tolarjev. Zbra- na sredstva bodo namenili zla- sti za odplačevanje kredita, ki 'so ga najeli za nakup prostorov varstveno-delovnega centra na Ptuju. Poleg ptujskega župana in županov nekaterih okoliških občin je bila na prireditvi tudi častna gostja gospa Štefka Ku- čan. Ta je čestitala tej nevladni humanitarni organizaciji ter vsem, ki so izkazali solidarnost do njenih članov. Razmišljala je tudi o tem, zakaj so potrebne humanitarne akcije, in ugotovi- la, da to predvsem zaradi tega, ker država ne namenja na po- dročju sociale povsod enako in dovolj denarja. Veliko pa je tudi novih problemov, ki nastajajo zaradi sodobnega načina življe- nja, je še dodala Štefka Kučan. Nastopajoči in obiskovalci so tudi na tem koncertu dokazali, da v svojem okolju sprejemajo in dajejo prostor tudi drugač- nim. MS Gospa Štefka Kučan je ptujskim sončkom zaželela veliko lepe- ga. Foto: MS Skupna pesem nastopajočih f EDNIK - Četrtek, 9. november 2000 7 pTUJ / O VOLITVAH NEKOLIKO DRUGAČE So izvolitve praviine? l objavo dokončnih rezultatov letošnjih parlamentarnih jolitev se na državni ravni ni nič spremenilo. Število se- dežev, ki jih imajo v državnem zboru posamezne politične jtranke, je ostalo nespremenjeno, marsikaj pa se je sprem- ifilo na ravni volilnih enot, saj so nekateri že "ustoličeni" poslanci izpadli, v parlament pa prišli drugi. Med volivci je precej nejevolje zaradi tega, ker v parlament niso prišli vsi l^andidati, ki so prejeli v svojih volilnih okrajih visok od- stotek glasov, so pa prišli nekateri, ki so jih dobili bistveno manj. Srž problema je v tem, da se rezultati volitev preračunavajo na nivoju volilne enote in ne na nivoju volilnih okrajev. Vsaki od osmih volilnih enot pripada po 11 poslancev, skupaj torej 88, dva poslanca v 90-članskem dr- žavnem zboru pa predstavljata madžarsko in italijansko naro- dno skupnost. Volilne komisije volilnih okrajev so sporočile rezultate volitev volilni komisiji volilne enofe, ta pa državni volilni ko- misiji. Slednja je na osnovi gla- sov, ki so jih dobile posamezne stranke (ali neodvisni kandida- ti), ugotovila, katere stranke so dosegle 4-odstotni prag in bodo imele poslance v parlamentu. To je bilo s skoraj 100-odstotno zanesljivostjo znano že na večer volitev, torej 15. oktobra. Poz- neje je bilo potrebno temeljito prešteti glasove za vsakega posa- meznega kandidata, počakati še na glasove po pošti in iz tujine ter izračunati dokončni vrstni red kandidatov in poimenski sestav Državnega zbora; slednje je bilo jasno 24. oktobra. KAJ SE JE DOGAJALO V OSMI VOLILNI ENOTI V naši, osmi volilni enoti, ki ima sedež v Ptuju, obsega pa območje Lendave, Murske So- bote, Ljutomera, Ormoža, Gor- nje Radgone, Lenarta, Pesnice in Ptuja, pri čemer je Murska Sobota razdeljena na dva, Ptuj pa na tri volilne okraje, je bilo že po prvih podatkih jasno, da nas bodo v Državnem zboru za- stopali: Geza Džuban - LDS (Murska Sobota), Andrej Ge- renčer - LDS (Murska Sobota), Jožef Spindler - LDS (Ljuto- mer), Ciril Pucko - LDS (Len- dava), Franc Pukšič - SDS (Ptuj I), Janez Kramberger - SLS + SKD (Lenart), Alojz Sok - NSi (Ormož), Feri Horvat - ZLSD (Gornja Radgona), Va- lentin Pohorec - DeSuS (Pesni- ca), pojavili pa sta se še imeni Vlado Marinič - SNS (Pesnica) in Vanja Režonja - SMS (Len- dava). Po dokončnem .preštetju in obračunu za neposredne izvoli- tve porabljenih glasov ter ugo- tavljanja, kam gredo ostanki glasov, je postalo jasno, da pri- pada LDS in SLS + SKD v osmi volilni enoti še po en mandat, LDS torej skupaj 5 in SLS -I- SKD skupaj dva. Tako sta bila po dokončnih podatkih v Državni zbor izvoljena še Li- dija Majnik - LDS (Ptuj II) in Vili Trofenik - SLS + SKD (Ormož). Lidija Majnik je bila med kandidati LDS v tej vo- lilni enoti na petem mestu. Vili Trofenik pa med kandidati SLS-I-SKD na drugem mestu. Ker pa ima volilna enota samo 11 poslancev, sta izpadla Vlado Marinič - SNS (Pesnica) in Va- nja Režonja - SMS (Lendava). Osmo volilno enoto tako v par- lamentu zastopa pet poslancev LDS, dva poslanca SLS-I-SKD ter po en poslanec SDS, ZLSD, NSi in DeSuS. Zunaj parlamenta so ostali kandidati, ki so na volitvah pre- jeli večji odstotek glasov kot nekateri tistih, ki so izvoljeni, so pa jih prehiteli kandidati iz iste stranke. Tako kaže, da je bilo lažje doseči izvolitev na lis- ti manjše stranke, pod pogojem seveda, da je kandidat priljub- ljen in bo v svojem volilnem okraju dobil nekoliko več gla- sov. Če pogledamo vil. volilni okraj (Ptuj III, ki obsega Halo- ze in občino Kidričevo), lahko ugotovimo, zakaj nima svojega poslanca. Kandidat LDS, ki je zbral dobrih 36 odstotkov gla- sov, je bil med kandidati stran- ke na 6. mestu in je za las zgrešil poslansko mesto. Ostali glasovi so se razpršili med pet razmero- ma "močnih kandidatov", ki so prejeli od 8 do 14 odstotkov gla- sov, nobeden pa jih ni zbral do- volj, da bi premagal tekmece v volilni enoti iz svoje stranke. To je rezultat razdrobljenosti na desnici in zbeganost njenih volivcev. Samo v občini Majš- perk sta, na primer, kandidirala dva domača kandidata, ki po- vrh vsega sodita v sorodno poli- tično opcijo. NAJUSPEŠNEJŠI KANDIDATI 2000 V osmi volilni enoti je na leto- šnjih volitvah kandidiralo 138 kandidatov. Če pogledamo gor- nji del lestice tistih, ki so pre- jeli največje odstotke glasov v svojih volilnih okrajih, potem je med petnajstimi kar 8 kandi- datov z območja Ptuja, Ormoža in Lenarta. Tudi na 16. in 17. mestu sta kandidata z območja Ptuja. Sicer pa poglejmo imena prvih desetih kandidatov: Geza Džuban (46,65 %), Andrej Ge- renčer (45,86 %), Jožef Spin- dler (43,98 %), Ciril Pucko (43,01 %), Lidija Majnik (39,40 %), Anton Butolen (36,30 %), Drago Matjašič (28,53 %) Ja- nez Kramberger (27,91 %), Danica Sepešy (27,80 %) in Karel Vogrinčič (26,56 %). Za- nimivo je, da je med omenjeni- mi desetimi kandidati kar devet kandidatov LDS in kandidat SLS + SKD. V volilnih okrajih na našem ožjem območju pa so bili glaso- vi med prvih pet razdeljeni ta- kole: * VOLILNI OKRAJ 2 - ORMOŽ: Majda Lukner (24,91 %), Vili Trofenik (23,29 %), Alojz Sok (15,70 %), Milan Ru- dolf Čurin (10,27 %) in Marjet- ka Vrbnjak (9,10%); * VOLILNI OKRAJ 7 - LENART: Janez Kramberger (27,91 %), Karel Vogrinčič (26,56 %), Franc Krivec (14,11 %), Aleksander Gungl (8,82 %), Darinka Čobec (7,91 %); * VOLILNI OKRAJ 9 - PTUJ I: Franc Pukšič (26,24 %), Dragica Toš-Majcen (24,57 %), Alojz Kaučič (18,07 %), Franc Krepša (11,28 %), Mari- ja Kovačič (5,04 %); * VOLILNI OKRAJ 10 - PTUJ II: Lidija Majnik (39,40 %), Miroslav Luci (21,82 %), Marija Magdalene (9,88 %), Peter Pribožič (6,34 %), Kari Fridl (5,65 %); * VOLILNI OKRAJ 11 - PTUJ III: Anton Butolen (36,30 %), Marjan Petek (14,01 %), Franc Bezjak (13,52 %), Darinka Fakin (10,33 %), Sreč- ko Primožič (8,28 %). KAJ Bi BILO, C^E ••• Rezultati glasovanja so torej takšni, izvolitve pa tudi znane. Za tiste, ki dvomijo v demokra- tičnost takšnega volilnega siste- ma, nekaj namigov, seveda na osnovi razmišljanja volivcev, kaj bi bilo pravičnejše. Najprej je potrebno upoštevati, da je poli- tična podoba novega parlamen- ta pisana, nekoliko manj pisana, pa vendarle nekoliko po vsej verjetnosti bo, tudi nova vlada. Slo b.o torej za kresanje mnenj in parlament bo imel ob razme- roma močni opoziciji možnost nadzirati odločitve vlade. Če bi se volilni rezultati odrazili nepo- sredno v volilnih okrajih, bi bila poslanska podoba osme volilne enote naslednja: 9 volilnih okra- jev bi zastopali poslanci LDS, enega poslanec SLS-H SKD in enega poslanec SDS. Če ta re- zultat razširimo na Slovenijo, lahko brez večjega tveganja tr- dimo, da bi imela LDS v par- lamentu več kot 80 odstotkov sedežev. Taka večina je več kot dovolj za "samovoljno" spre- minjanje ustave in druge po- membne odločitve, ki zahtevajo dvotretjinsko strinjanje poslan- cev. Če bi volili po dvokrožnem večinskem volilnem sistemu, bi bil v vseh volilnih okrajih pot- reben drugi krog volitev, saj no- bedea od kandidatov ni dobil nad 50 odstotkov glasov. V dru- gem krogu bi se v šestih volil- nih okrajih pomerila kandidata LDS in SDS, v treh okrajih kandidata LDS in SLS, v enem kandidata LDS in ZLSD ter prav tako v enem kandidata LDS in NSi. Kar v osmih vo- lilnih okrajih bi šli kandidati LDS v drugi krog z velikim na- skokom. V tem drugem krogu bi zagotovo prejeli še glasove, ki so bili v prvem krogu namenje- ni ZLSD, DeSuS-u, zaradi pre- dvolilnih špetirov morda celo glasove SLS-I-SKD, da ne ome- njamo manjših strank. Čeprav bi bili v primeru dvokrožnega večinskega volilnega sistema vo- lilni okraji oblikovani drugače in čeprav bi se pred volitvami oblikovale koalicije (kar je v Sloveniji zaenkrat še težko do- seči), je mogoče špekulativno napovedovati, da bi bila LDS ponovno absolutni zmagovalec volitev z zagotovljeno vsaj nad polovično, če ne dvotretjinsko večino v parlamentu. Poleg poslancev LDS bi v parlamen- tu sedel še kak poslanec koa- licije Slovenija, morda en ali dva poslanca Združene liste in SLS-I-SKD, vsaj tri manjše stranke pa zagotovo ne bi do- segle parlamenta. Tako bi šli v nič tako rekoč vsi glasovi, ki ne bi bili dani zmagovalcem. Se- daj pa se odločimo, kaj je - tudi ob izkušnjah sosednje Hrvaške in njene HDZ - bolj modro in demokratično. Morda se bomo morali o tem še kdaj odločati na referendumu. J. Bračič ODTODINTAM SV. ANA/ Danes seja občinskega sveta Svetniki občine Sv. Ana v Slovenskih gori- cah se bodo danes ob 17. uri sestali na 15. redni seji občinskega sveta. Svet čaka devet točk dnevnega reda, med drugim sprejetje sklepov o podpisu pogodbe z mariborskim vodovodom o gospodarjenju z vodnimi viri, določitvi izhodiščne cene za izračun komu- nalnega prispevka in sklep o rekonstrukciji vodovoda Krivi Vrh-Žice. Svetniki se bodo tokrat seznanili tudi z informacijami o plači- lih v vrtcu. ak VELENJE/ Razstava Tomaža Plavia v galeriji mladinskega centra Velenje gos- tijo mladega akademskega slikarja Tomaža Plavca iz Ptuja, ki je diplomiral iz slikarstva leta 1999 pri prof. Bojanu Gorencu na ljub- ljanski akademiji za likovno umetnost, kjer trenutno končuje magistrski študij umetnos- ti. Je svojstven avtor, ki v svojih delih združu- je avtohtono likovno govorico in kozmične zakonitosti bivanja. Je preprost, berljiv pri- mer kolažiranja osnovnih arhetipskih oblik, kot sta krog , kvadrat ... z avtorjevimi in- dividualnimi posegi. Razstava z naslovom Agnus dei je bila odprta v soboto, 4. novem- bra, ob 20. uri v galeriji Mladinskega centra Velenje.Nataša Tajnik SLOVENSKA BISTRICA/ Odprli hotel Leonardo Ko je hotel Planina v centru mesta pred desetletjem zaprl vrata. Slovenska Bistrica ni imela primernega lokala, kjer bi gostje, predvsem poslovni partnerji, lahko prenoči- li. Največkrat so prenočili v Mariboru ali Slo- venskih Konjicah. 19. oktobra pa so Jože Črešnar ter njegova družina v Slovenski Bis- trici odprli hotel Leonardo s tremi zvezdica- mi. Za goste bo v dvajsetih sobah, vse imajo poleg obveznih sanitarij še TV sprejemnike, telefon, klimatsko napravo ter priključke za računalnik, na voljo 50 postelj. Hotel Leo- nardo stoji v Leonovi ulici v Slovenski Bistri- ci, na križišču cest za Poljčane, Slovenske Konjice ter Slovensko Bistrico. VT NOVA GORICA / Drevi kronanje vinske kraljice 2001 v novogoriški Perli bodo danes ob 18. razglasili in slovesno okronali slovensko vinsko kraljico za leto 2001 - že šesto. Po- murski sejem iz Gornje Radgone je kot no- silec projekta k sodelovanju povabil družbo HIT iz Nove Gorice, ki bo tudi generalni po- krovitelj vinske kraljice za prihodnje leto. Or- ganizatorji pričakujejo, da se bo slovesnega kronanja v enem naprestižnejših slovenskih hotelov udeležilo več uglednih gostov, vin- skih kraljic, vinskih vitezov, someljejev in vi- narjev ak ... PA BREZ ZAMERE ... Nacionalni praznik Šiaierske če ste mišljenja, da se praznovanje novega leta za- čne že v začetku decembra - saj veste, veseli december in to, pa miklavževanje, pa predbožična mrzlica, ki vas zagrabi tudi, če niste ravno goreč pripadnik pre- vladujoče religiozne opcije (lahko ste tudi ateist ali pa morda celo budist, karkoli vam že pase), saj božič v zavesti ljudi že dolgo ne pomeni več zgolj samo praznika z izrazito versko vsebino, ampak predvsem neke vrste družinski praznik) -, se krepko motite. Pa ne zato, ker bi začetek prazničnega utripa premaknili preveč nazaj v sam začetek decembra, temveč zato, ker začetek takšnih in drugačnih praznikov ter pro- slavljanj napačno postavljate, gledano s perspektive sedanjosti, torej tega trenutka, časovno odločno pre- več naprej. Mislite torej, da se vse skupaj začne v začetku decembra, čeprav se v resnici začne 31. okto- bra, z dnevom reformacije. Ta praznik je namreč tisti "otvoritveni" v praznični sezoni, če lahko zadnja dva meseca v letu tako poimenujemo. Seveda si prazniki, ki mu do konca leta sledijo, po svojem pomenu niso enoznačno podobni {ali si vsaj ne bi smeli biti), pa tudi različne oboževalce imajo, kar je posledica tega, da vsak izmed njih publiko nagovarja na svoj način (ali - spet - bi vsaj moral), pa tudi tukaj bi se dalo najti med posameznimi najti kar precej vzporednic. Sicer je tudi res, da je december, gledano s splošne- ga stališča, resda bolj vesel mesec kot november, ven- dar to še ne pomeni, da tudi november nima na zalogi kakšnega zelo močnega aduta. Če ima december na zalogi Miklavža pa Božička in Dedka Mraza ter s temi junaki povezane miklavževanje, božič tersilves- trovo, tukaj naj seveda še malce nostalgično omenimo dan JLA (še pomnite, tovariši?), pa mesec november vsaj v naših krajih nesporno stavi na fešto vinskih presežnikov (Pozor: presežniki so lahko tudi skrajno negativni!), ki se ima zgoditi in po mnogih grlih pre- komerno spustiti ta konec tedna. Govorim seveda o dnevu pijančkov, kije znan tudi pod imenom marti- novo. Če smo zadnjič zapisali besedo, dve o dnevu razkazovanja, je prav, da tokrat rečemo kakšno tudi o dnevu pijančkov. Heh, konec koncev se zdi, da je ta fešta ter z njo povezano dogajanje vitalnega, če ne celo življenjskega pomena za normalno delovanje teh krajev. Martinovo je torej nesporno daleč najbolj priljub- ljen, hm, pri veliki večini osebkov pa tudi najbolj na- poren novembrski praznik (morda tudi zato v drugi polovici novembra ni kakšnih večjih fešt na nacio- nalnem ali pa vsaj regionalnem nivoju - da si lahko največji oboževalci martinovega pošteno odpočijejo, namreč). Enajsti november, dan, ko se mošt hipoma mistično spremeni v vino. Vsi sicer vemo, da to ni res, saj nam je že kar lep čas poznano, da gre pri celotni stvari za mnogo bolj zemeljske, fundamentalno bio- loške procese, a se vseeno uspešno pretvarjamo, da se na tisti dan pred našimi očmi zgodi nekakšna metafi- zična preobrazba, transsubstanciacija ali kakšna po- dobna prezentacij a višje sile, ki še nas same zamakne v nekak občutek posvečenosti skupaj s to Dionizovo substanco (nekatere seveda bolj kot druge). Marti- novo je, za razliko od dneva reformacije ter 1. no- vembra, tudi edini izmed teh treh praznikov, ki ni dela prost dan, a kljub temu navdušuje tako široke množice ter zaseda nesporno prvo mesto morda tudi v absolutni konkurenci novembrskih in decembrskih praznikov - dejstvo, kateremu bi se lahko čudil le po- poln nepoznavalec slovenske ljubezni, morda bi bilo celo bolje reči strasti do rujne kapljice. Prav omen- jena (pretirana) strast je zelo verjetno tudi največji med vzroki za to, da je tudi martinovo, podobno kot kurentovanje, že pred nekaj časa izgubilo skoraj ves svoj prvotni pomen ter simboliko ter se iz praznova- nja hvaležnosti materi zemlji, ki nam poklanja ta nektar opojnega okusa ter vonja, prelevilo v največjo masovno pijanko od rimskih orgij naprej. Martinovo je dan, ko sicer drugače načeloma nesprejemljivo ali vsaj nezaželeno postane tolerantno, če ne celo dobro- došlo. Enajstega novembra se ga lahko napije celotna populacija, pa se ne bo (skoraj) nihče zgražal. Če ste ostale, navadne dni v letu, če se ga pošteno nalijete, predmet vsesplošnega obsojanja ter zgražanja, vas v primeru, da to naredite to soboto, lahko naslednji dan doleti le kakšna dobronamerna pripomba, češ, stari, ti si pa res faca, kako si ga biksal včeraj. Heh, ven- dar pa, če zadevo pogledamo z druge strani, vidimo, da je martinovo pravzaprav eksemplaričen primer ter zgled enakopravnosti med ljudmi: pijani so tako direktorji kot pometači cest, okoli se opotekajo tako kmetovalci kot tudi najfinejši beli ovratniki, skupaj ga žingata dmavževec in janšist, iste pesmi brundata tako največji oboževalec Rodeta kot tudi najbolj vnet navijač Kučana ... Vsi enakopravni, vsi pijani. No, šalo na stran. Poglejmo s čisto praktičnega vi- dika: martinovo je dan, ko greš v mesto kot vsak drug dan, domov pa se vrneš polit z vinom ter z glavobo- lom. V čem je tukaj štos? Ne vem. Očitno v nečem že. Najpametnejša stvar, ki se je v tem trenutku lah- ko spomnim, je, da vam ob tem štajerskem nacional- nem prazniku voščim z besedami lucidnega voditelja z nacionalnega radia Andreja Karolija: Po pameti! Gregor Alič 8 četrtek, 9. november 2000 - tednir HAJDINA / PRED DRUGIM OBČINSKIM PRAZNIKOM Velik napredek na vseh podroiiih Ta konec tedna bodo v hajdinski občini praznovali svoj drugi občinski praznik. Prireditve so pričeli že 28. okto- bra, vrhunec pa bodo doživele v soboto in nedeljo. Danes, ko je večer posve- čen mladim, bodo v šotoru pred občinsko stavbo nastopili Čuki. Jutri se bodo srečali pe- vci in godci iz cele občine, ki bodo peli in godli pod skupnim naslovom Praznujmo skupaj. V soboto pa bo vse podrejeno tradicionalni prireditvi Iz mo- šta vino, pridi na Hajdino!, ki se bo pričela že ob 13.30 uri s prinašanjem vina ter vpisom prinašalcev v krstno knjigo za leto 2000. V kuhumo-prosvetni dvorani bodo v tem času na ogled jedi in pijače. Društvo žena in deklet občine Hajdina bo predstavilo jedi in pijače iz rimske dobe, Društvo žensk Hajdoše jedi in pijače izpred sto let, Društvo gospodinj Dra- ženci jedi in pijače, ki jih uži- vamo danes. Društvo žena in deklet Gerečja vas pa bo prip- ravilo jedi in pijače za jutrišnji dan. V kultumo-prosvetnem domu bodo odprli še fotograf- sko razstavo vzpona na Triglav z naslovom Na vrhu moje do- movine avtorja Viktorja Mar- koviča. Ob 16.30 uri pa se bo v šotoru pred občinsko stavbo pričela osrednja prireditev ob prazniku z nagovorom župana Radoslava Simoniča in pode- litvijo priznanj in pokalov naj- boljšim za dosežke na športnih tekmovanjih, ki so jih orga- nizirali v okviru občinskega praznovanja. Ob tej priložno- sti bo priznanje podelil tudi župan. Na družabnem srečan- ju bo igral ansambel Štajerski baroni. Po slavnostni nedelj- ski maši ob prazniku sv. Marti- na pa bo v kultumo-prosvetni dvorani Hajdina pokušina do- brot, ki so jih pripravile haj- dinske žene in dekleta. V občini Hajdina, ki je začela formalno-pravno delovati 1. ja- nuarja 1999, praznujejo druga- če kot v drugih občinah. Zupan si ob svečanih priložnostih ne nadeva županske verige (morda ob koncu mandata, pravi), čep- rav jo ima v statutu opredeljeno, prav tako ne prirejajo posamič- nih veselic ob zaključku inve- sticij. Skupni datum za vse te priložnosti je občinski praznik, za katerega želijo, da je resni- čen praznik vseh Hajdinčanov in priložnost za pogled nazaj in v prihodnost. Čeprav leta za ob- čino Hajdino še ni konec, smo v pogovoru z županom Rados- lavom Simoničem poskušali že narediti kratek prerez čez letoš- nja občinska dogajanja. Skupna ugotovitev je, da je bilo na vseh področjih v slabih dveh letih sa- mostojnosti narejenega veliko, nekoliko manj morda le na pod- ročju razvoja malega gospodar- stva in turizma. Občina ima od nedavnega tudi svoj grb in za- stavo. TEDNIK: Pred dnevi ste pod- pisali sporazum o delitvi pre- moženja z mestno občino Ptuj na da 31. 12. 1998. Pomeni to vendarle napredek v ure- janju premoženjskih odnosov med novonastalimi občinami na Ptuj in ali pričakujete, da bodo zgledu hajdinske in mar- kovske občine sledile tudi dru- ge, ki tega še niso storile? R. Simonič: "Sporazum o ra- zdelitvi premoženja mestne ob- čine Ptuj na dan 31. 12. 1998 smo župani mestne občine Ptuj, Markovcev in Hajdine pod- pisali 27. oktobra. Pred tem so sveti teh občin sprejeli kri- terije delitve. Ker sta občini Hajdina in Markovci pričeli formalno-pravno delovati s 1. januarjem lani, se delitev izvaja po bilanci stanja na dan 31. 12. 1998. Ostale občine bodo podpi- sale sporazume o razdelitvi pre- moženja na dan 31. 12.1994. Za hajdinsko občino sporazum ni samo napredek v urejanju pre- moženjskih odnosov z mestno občino, temveč tudi zadnje de- janje na poti k popolni samo- stojnosti novonastale občine. Menim, da bosta občini, ki spo- razuma še nista podpisali, to storili čim prej. S tem se bosta ognili problematiki pri izdaja- nju soglasij pri prenosu nepre- mičnin in drugim problemom, ki izhajajo iz nedokončanih de- litvenih odnosov med novimi občinami na Ptujskem. Posebej me veseli, da smo v občini Haj- dina to uspeli dejansko opraviti v zelo kratkem času." TEDNIK: Po nekaterih napo- vedih naj bi že kmalu po spre- jemu delitvene bilance prišlo do povezovanja v pokrajino. Zametek naj bi bila že skupna občinska uprava. Ste z njenim delom zadovoljni? R. Simonič: "Bojim se, da je o pokrajini in regionalizmu še ne- koliko prehitro govoriti. V kra- tkem bomo dobili novo vlado, razmerje sil v parlamentu se je spremenilo, od tega bodo odvi- sni tudi pogledi in usmeritve ter delovanje na tem področju. Skupna občinska uprava je pre- majhen zametek za ustanovitev pokrajine. Potrebna je politič- na volja, pričakovanja in želje pa so pri vseh občinah velike. Pričakujem, da se bosta na tem področju še posebej angažirala naša poslanca Lidija Majnik in Franc Pukšič. Tako imenova- na pokrajina Spodnje Podravje mora biti celovita, ne smejo ji manjkati bistveni deli. Z dose- danjim delom skupne občinske uprave sem zadovoljen, manjka ji cestno-prometni inšpektor in še nekaj drugih pristojnosti. Je sicer draga, še vedno pa nekoli- ko cenejša in tudi učinkovitejša, kot če bi to delo občine oprav- ljale vsaka zase. Hajdinska ob- čina pa bo morala po umestitvi trase avtoceste in trase hitre ce- ste pristopiti k celoviti ureditvi prostorskega plana, pri čemer bo dela za nekaj naslednjih let." TEDNIK: Kako kot župan ob- čine Hajdina razmišljate o jav- nem zavodu Zdravstveni dom Ptuj? Sprejemate tezo, da se zunanji župani dobro počutite le v ustanoviteljski vlogi, ne pa tudi, ko gre za vprašanja odgovornosti? R. Simonič: "Ustanoviteljstvo in vse, kar izhaja iz tega, bi že zdavnaj morala prevzeti država. Je pa tako, da se v takih prime- rih država največkrat 'elegant- no' izogne in reševanje tovrstne problematike prenese na nižjo stopnjo upravljanja. In proble- mi so tu. Sočasno sicer poseže s kakšnimi priporočili, manj- šim denarjem, tako da na koncu celo velja kot nekakšna rešite- ljica. Lokalnim skupnostim pa za vse težave ponudi pristoj- nost za izdajanje koncesij za splošno zdravstvo in še kaj ma- lega. Strinjam se s tezo in tudi zakonskimi rešitvami, da lo- kalna skupnost oziroma župan podeli koncesijo na primer za splošnega zdravnika, če uvidi potrebo, s tem pa, da ne širi mreže osnovnega zdravsta. Kar pa zadeva odgovornost za ra- zmere v ptujskem zdravstve- nem domu, lahko v imenu vseh županov rečem, da nas doslej še nihče ni vprašal prav ničesar o njegovem delu, sedaj pa vprašu- jete glede našega počutja v vlogi ustanovitelja in po odgovornos- ti. Upam pa, da se bodo razmere le uredile v korist vseh uporab- nikov." TEDNIK: Kakšno je bilo leto, ki se izteka, v občini Hajdina? V tem letu ste prešli tudi na la- stno financiranje. R. Simonič: "Za nas se leto še ni izteklo, saj imamo še nekaj nedokončanih projektov. Odkar smo samostojni, so bili na vseh področjih storjeni veliki koraki; da se bo to zgodilo že po dveh letih, ni skoraj nihče pričako- val. Menim, da bo letošnje leto vsaj tako uspešno, kot je bilo lansko. Cilj vsega dela - tako občinskega sveta kot mene kot župana - je, da bi dosegli infra- strukturno in drugo izenačitev razvoja naših vasi. To naj bi do- segli do konca našega mandata. Letos bo vseh naložb na pod- ročju komunalne infrastrukture za okrog sto milijonov tolarjev. Na lastno financiranje smo prešli po zaslugi uvedbe nado- mestila za stavbna zemljišča in je porok za uspešno delo tudi v bodoče, čeprav pri njegovem uvajanju ni šlo brez težav. Od- ločbe o plačilu te obveznosti so prejele vse pravne osebe v obči- ni, do konca leta pa upam, da jih bodo prejeli tudi drugi obča- ni. TEDNIK: Kateri so pomem- bnejši dosežki tega leta? Kaj ostaja še nerealizirano? R. Simonič: "O vseh teh vpra- šanjih naše občane dokaj redno informiramo v občinskem gla- silu Hajdinčan. Veliko projektov je bilo že realiziranih, nekatere dokončujemo, nekateri pa osta- jajo vsaj za zdaj še odprti. Skla- dno s sprejetimi programi dela so bili asfaltirani nekateri cestni odseki, zgrajena javna razsvet- ljava, opravljena menjava hid- rantov, zgrajen je bil podporni zid v Skorbi, veliko je bilo nare- jenega na skupni infrastrukturi (upravna zgradba, cerkev, poko- pališče, osnovna šola), v druš- tvenih in vaških domovih in še kje. Ob tem pa so nemoteno potekale vse druge aktivnosti oziroma dejavnosti, ki se finan- cirajo iz občinskega proračuna. Velik "strošek" pa prestavljajo najrazličnejša vzdrževanja, fi- nanciranje obveznega zavarova- nja za nezaposlene in drugo. Pri izgradnji dela kanalizacije na Spodnji Hajdini smo se dogo- vorili, da bomo v zemljo polo- žili tudi nove vodovodne cevi, elektriko in pustili še eno pro- sto cev, odsek v izmeri 600 m bomo raje uredili celovito, zato bomo dela nadaljevali v začet- ku prihodnjega leta. Prav tako se še niso pričela dela na plo- čniku ceste od Tuška do Maje na Zgornji Hajdini. Pričakuje- mo, da bo že te dni minister za promet in zveze podpisal spo- razum o sofinanciranju, da se bodo dela še v tem mesecu lah- ko začela, ker je vsa dokumen- tacija že izdana. Do konca leta bomo končali tudi nekaj drugih manjših del, ki se že izvajajo. Letošnji proračun občine Haj- dina bo na koncu znašal okrog 300 milijonov tolarjev. Ob spre- jemu je bil "debel" okrog 240 milijonov, ob prvem rebalansu se je povečal na okrog 295 mili- jonov, do konca leta pa pričaku- jemo še en rebalans. Ob občinskem prazniku bi se rad vsem občankam in ob- čanom zahvalil za dosedanje dobro sodelovanje, saj le sku- pno sodelovanje lahko rodi sa- dove. Vsem tudi želim prijetno praznovanje in da se nas na ob- činskih prireditvah zbere čim več. Ker smo se skupaj trudili za vse, kar imamo, se skupaj tudi zabavajmo!" Foto: Črtomir Goznik Majda Goznik Radoslav Simonič, župan občine Hajdina. f EDNIK - Četrtek, 9. november 2000 9 HAJDINA / PREDSEDNIKI VAŠKIH ODBOROV O VAŠKI PROBLEMATIKI Problemov veliko, prepočasno reševanje v občini Ilajdina deluje sedem vašliih odboro% ki delujejo liot posvetovalna telesa. Njihove predsednike smo vpraša- li, kako se v novi lokalni organiziranosti uresničujejo nji- hove želje in potrebe. Opazen je napredek pri reševanju večdesetletnih problemov, vendar vse ne gre tako hitro, kot bi nekateri radi, pravijo. S pravilnim zaznavanjem proble- mov na terenu in njihovo razvrstitvijo po prioritetah pa je možno v kratkem času odpraviti največje probleme, ki so predvsem na infrastrukturnem področju, so prepričani. Če se bo izboljšala tudi komunikacija z občinskim svetom, pa bo delo še toliko lažje in uspešnejše. Ivo Rajh, predsednik VO Draženci: "Lahko rečem, da z občino dobro sodelujemo. Po- grešam pa sprotne podatke o dogajanjih v občini. Veliko na- ših potreb je bilo že realiziranih, nekatere pa še čakajo. Za razvoj naselja se je trudil že prejšnji vaški odbor, ko smo še bili pod skupno občino Ptuj. Lani in le- tos se ja največ delalo na domu vaščanov. Največji naš problem pa je še vedno nerealiziran pro- jekt kabelske televizije. Kabli so v zemlji že od leta 1995. Firmi, ki ga je pričela graditi, smo po- stavili določene roke. Če ne bo zadovoljivega odgovora, bomo morali iti v novo gradnjo siste- ma." Stanko Glažar mlajši, pred- sednik VO Hajdoše: "V Hajdo- šah smo se evidentiranja odprtih problemov naselja lotili načrt- no. Oblikovali smo 4-letni plan del, ki zajema posamezna po- dročja. Na področju družbenih dejavnosti smo že kar veliko na- redili, povečano financiranje je spodbudilo nove aktivnosti, da je tudi družabno življenje bolj zaživelo. Najbolj nezadovoljni pa smo z dogajanjem na podro- čju komunalne infrastrukture. Občinski proračun sicer name- nja za to področje precej denar- ja, vendar se dela premalo in še to ne skladno s sprejetimi pro- grami, ki smo jih pripravili v okviru vaških odborov. Da bi bili bolje seznanjeni z delom občinskega sveta, menim, da bi gradiva za seje morali imeti tudi v vaških odborih. Prav tako bi bilo zaželeno, da bi bi bili sprot- no seznanjeni z vsemi sklepi, ki jih sprejema najvišji organ od- ločanja v občini." Edi Košar, predsednik VO Zgornja Hajdina: "Vaški odbor je imel doslej tri usklajevalne sestanke, na katerih smo obrav- navali najbolj pereče probleme našega naselja z željo, da bi jih čim prej rešili v korist vseh kra- janov. To pa so javna razsvet- ljava, preplastitev dela ceste po Zgornji Hajdini, od križišča na pokopališče, pa do ceste za Slo- vensko Bistrico, ureditev križi- šča proti pokopališču, izgradnja pločnika do glavne ceste Ptuj - Slovenska Bistrica in podobno. Večina tega programa ostaja še nerealizirana. Na Zgornji Haj- dini se zato čutimo ogoljufane. ker se v drugih naseljih odprti infrastrukturni problemi hitre- je rešujejo kot naši. Opazen pa je tudi kratek stik pri prenosu informacij z občine na vaške od- bore." Edi Dobnik, predsednik VO Spodnja Hajdina: "Spodnja Hajdina je edino naselje v ob- čini Hajdina, ki nima svojega predstavnika v občinskem sve- tu. Temu primeren je pretok informacij, za katerega lahko trdim, da je minimalen oziroma ga sploh ni. Edina svetla točka je občinsko glasilo Hajdinčan, ki pa, ker izhaja redko, prinaša žal že zastarele informacije. Pred- sedniki vaških odborov smo po- gosto brez informacij, ko od nas krajani zahtevajo konkretne od- govore. Z občinskim vodstvom smo želeli prediskutirati kon- kretne zadeve, kot so: pluženje snega, ureditev košnje "občin- skih" zelenic, igralnih površin, vzdrževanja miz in klopi, okra- snih rastlin, cvetličnih gred, iz- delavo in nameščanje ter skrb za oglasne table, panoje, druge vr- ste informativnih označb, pro- metno signalizacijo in podobno, pa se še nismo uspeli dobiti. Us- kladiti oziroma skupaj bi mora- li pripraviti program prireditev na ravni občine, da bi dogaja- nje enakomerno porazdelili čez celo leto. Pohvalno je, da je bil lansko leto obnovljen prvi mi- trej na Hajdini in da je bila urejena njegova okolica. Vendar projekta nismo dokončali. Ni- mamo tudi pravih informacij o načrtovani gradnji kanalizaci- je, pogrešamo lastno kabelsko televizijo, nasploh pa celovitej- ši pristop pri reševanju proble- mov komunalne infrastrukture. Kritično pa bi ne nazadnje oce- nil potek izbire simbolov obči- ne, saj je o izbiri grba in zastave odločalo le malo ljudi. Verjetno je to skladno z lokalno samou- pravo, vendar gre za vprašanje, ki bi po mojem zahtevalo večjo vključenost občanov." Franc Klemen, predsednik VO Slovenja vas: "V novi ob- čini je boljše, kot je bilo prej v občini Ptuj. Vaški odbor se je doslej sestal na štirih sejah. Teža pa je na obravnavi vaške prob- lematike. Po sklepu sveta obči- ne dobimo vaški odbori za svoje delo na leto 400 tisoč tolarjev in se jih trudimo čim bolj raci- onalno porabiti. Z njimi "gasi- mo" majhne probleme, kaj več pa ne moremo narediti. Proble- me imamo z meteornimi voda- mi, zlasti še na dveh klancih. Za te namene je bilo sicer po- rabljenih že nekaj sredstev, ven- dar problem ostaja. Krajani smo mnenja, da bi pri takih inves- ticijah morali tudi sami imeti svojega prestavnika, da bi bila kakovost opravljenega dela ve- čja. Problem je tudi požarna voda, ker je hidrantov glede na velikost naselij premalo. Mučijo pa nas tudi tri vpadnice v nase- lje, ki bi jih že zaradi same var- nosti nujno morali razširiti. V vaškem odboru smo tudi mnen- ja, da bi se glede na sredstva, ki pritekajo v občinski proračun iz našega okolja, moral večji od- stotek vračati nazaj." Ivan Vogrinec, predsednik VO Skorba: "Skorba je najma- njša vas v občini Hajdina, pro- blemov pa zato nima nič manj. V začetku bi rad predvsem opozoril na problem neustre- znosti nadomestil kmetom, ki imamo zemljišča v bližini črpa- lišča vode, kjer zaradi izvira pitne vode ne moremo imeti in- tenzivne kmetijske proizvodnje. Nadomestila so namreč preniz- ka. Zelo malo ali nič ne vemo o trasi avtoceste, koliko nas bo prizadela, ob tem pa še Hajdo- šane in krajane Slovenje vasi, ker so bojda vse opcije še odpr- te. Problematični so tudi dovo- zi na glavno cesto, nujno bi jih morali sanirati, enako tudi eno od križišč v zgornjem delu vasi. Med prednostne naloge našega območja zagotovo sodijo še ja- vna razsvetljava, ureditev ka- nalizacije, modernizacija cest. Urediti bi bilo potrebno tudi eno od divjih odlagališč. Lahko rečem, da imamo vaški odbori veliko dela, ker pa gre za napre- dek vasi, nam ni nič pretežko, čeprav za svoje delo ne preje- mamo nadomestil." Franc Drevenšek, predsed- nik VO Gerečja vas: "V lan- skem letu smo oblikovali plan za naslednja tri leta, za vsako leto posebej. Zdaj že ugotavlja- mo, da letošnji ne bo uresničen. Sicer pa odkar imamo samo- stojno občino, smo kar nekaj naredili tudi v našem naselju. Uredilili smo namakanje no- gometnega igrišča, ponikalnico meteorne vode pri gasilskem domu, položena je bila tudi nova plast asfalta. V teku je elektrifi- kacija javne razsvetljave, obno- va in prerazporeditev obstoječih luči ter namestitev novih luči na petih odsekih. V gasilskem domu, dvorani in v športnem par- ku pravkar urejamo centralno ogrevanje. V vasi bi bilo nujno urediti vodovod, sedaj imamo še salonitne cevi, kanalizacijo in plinsko napeljavo. To pa so projekti, ki jih bomo reševali na ravni cele občine. Sedaj, ko imamo občinski grb in zastavo, bomo lahko postavili tudi table za občino, čeprav večina z nači- nom izbora občinskih simbolov ni zadovoljna. Poživiti bi mora- li družabno življenje na občin- ski ravni, zlasti še, ker imamo veliko število društev in organi- zacij, ki zelo dobro delajo." Foto: MG, Črtomir Goznik MG Ivo Rajh Stanko Glažar ml. Edi Košar Franc Klemen. I Ivan Vogrinec Franc Drevenšek Edi Dobnik 10 četrtek, 9. november 2000 - tednir LENART / TRETJI OBČINSKI PRAZNIK Praznovanje v senti županovih naielnih odločitev V Lenartu so konec tedna praznovali 3. občinski praznik. Osrednja proslava je bila v petek v domu kulture. Gostje slovesnosti, ki bi jo lahko označili kot eno boljših kul- turnih prireditev na Lenarškem v zadnjem času (kulturni program je s solo petjem popestrila Inga Šipek Vodnjov; Lenarčanom seje predstavila z uvodno Zdravljico in pona- rodelo Nocoj pa, oh, nocoj), si bodo zagotovo zapomnili potezo lenarškega župana Ivana Vogrina: ob podelitvi naj- višjih občinskih priznanj oziroma grbov občine se je pri podelitvi srebrnega grba Društvu podeželske mladine od- ločil, da ga ne podeli, saj podelitve predhodno ni soglasno potrdil občinski svet. V zakulisju proslave je bilo že slišati, da naj bi pri vsem šlo za strankarske interese in da župan Ivan Vogrin, sicer član Socialde- mokratske stranke Slovenije, ne podpira mladih iz vrst združene stranke SLS + SKD Slovenska ljudska stranka. Kakorkoli, Ivo Senekovič iz omenjenega druš- tva je bil na oder poklican in je ostal praznih rok. Po podelitvi je povedal: "Z veseljem smo pri- čakovali to razglasitev, vendar nas je poteza župana resnično presenetila. Doslej smo z obči- no Lenart in županom dobro sodelovali." Za pojasnilo smo zaprosili tudi župana Ivana Vogrina. "Po- deljevanje priznanj in občinskih grbov je občutljivo vprašanje, ki zahteva tehten razmislek. Ker to priznanje protokolarno izro- ča župan, menim, da je v vsakem primeru potrebno upoštevati njegovo mnenje. Komisija, se- stavljena iz članov občinskega sveta in nekaterih zunanjih čla- nov, ni bila enotna pri srebnem lenarškem grbu, bila pa je enot- na pri zlatem in bronastem, zato sem bil že pri komisiji mnenja, da bi bilo bolje, če srebrnega grba ne bi podelili. To stališče sem povedal na občinskem sve- tu. Jasno sem povedal, da grba ne bom podelil, če bo občinski svet pri tem vztrajal. Paradok- salno je, da je bilo izmed 25 članov občinskega sveta za po- delitev srebrnega grba le 7 čla- nov, kar sicer pomeni, da je bilo to izglasovano legalno," uteme- ljuje svojo odločitev župan Vo- grin. Na vprašanje, ali so vzrok za odločitev nemara strankarski interesi, župan odgovarja: "To je lahko vedno očitek. Sam sem svoje stališče jasno povedal tako na komisiji kot na občinskem svetu. Če je bilo meni očitano, da gre za strankarske zadeve, dodajam misel, ki se glasi: stva- ri, ki vam jih očitajo, običajno veljajo najbolj za tiste, ki vam jih očitajo," je še dodal Ivan Vo- grin. Brez vseh pomislekov so naj- višja priznanja občine Lenart iz rok župana Vogrina v petek prejeli: gostilna Siker - zlati grb občine Lenart, oljar Jožef Albin Petovar - bronasti grb občine, priznanji pa Društvo invalidov Lenart in alpinist in športni novinar Tadej Golob. ak ZLATI GRB ZA GOSTILNO ŠIKER Breda Coiar iz Močne pri Lenartu skupaj z družino nadaljuje 130-letno tradici- jo gostilne Šiker. Po pode- litvi je povedala: "Zlatega grba občine Lenart sem zelo vesela. Naš gostinski lokal slovi po domači hrani in la- stnem vinu, upam, da tudi prijaznosti, saj se gosti radi vračajo." BRONASTI GRB DRUŽINI PETOVAR Visokega občinskega pri- znanja je bil vesel tudi Jožef Albin Petovar, ki ga doma- čini in okoličani poznajo kot podjetnega oljarja, tra- dicija oljarstva pa je pri Pet- ovarjevih stara že več kot sto let, "K nam prihaja ve- liko strank iz domala ce- lotne Slovenije. Oljarna je priznana tudi na tujem, saj olje tudi izvažamo. V načrtu imamo tudi gradnjo veliko večje oljarne," je po petkovi podelitvi dodal Jožef Albin Petovar. Bronasti lenarški grb letos oljarju Jožefu Albinu Petovarju Zlati grb občine Lenart je pre- jela Breda Cotar, lastnica 130 let stare gostilne Šiker iz Mo- čne pri Lenartu LENART / NOVO NAKUPOVALNO SREDIŠČE Odprli hiper €enter Petlia Inteisat v Lenartu so prejšnji četrtek na skupaj 4600 kvadratnih metrih veliki površini odprli novo nakupovalno središče Hiper center Petlja Inteisat. Gre za več sto milijonov vre- dno naložbo ptujske Petlje in perniškega Inteisata, ki sta se po več letih uspešnega sodelovanja odločila za skupni projekt in ga v izredno kratkem času tudi uresničila. Hiper center Lenart trenutno velja za največje in najsodobneje opremljeno nakupovalno središče v Slovenskih goricah. Hiper Center Petlja Inteisat V Industrijski ulici za Petro- lovo bencinsko črpalko v Lenar- tu, kjer stoji novo nakupovalno središče, bodo potrošniki od- slej lahko na enem mestu našli živila, gospodinjske potrebšči- ne, tekstil, belo tehniko, aku- stiko, svetila, pa tudi kuhinje in računalniško ter mobilno te- lefonsko tehnologijo. Na 2700 kvadratnih metrih skupnih pro- dajnih površin sta tako dva ve- čja prodajna centra - ptujska Petlja in perniški Inteisat, ob tem pa še gostinski lokal Rok bar ter poslovni in skladiščni prostori. Nov Petljin supermarket se razteza na 1500 kvadratnih me- trih in ponuja pretežno pre- hrambeno blago s poudarkom na delikatesah, sadju in zelenja- vi ter mlečnih in mesnih izdel- kih. V sklopu nove prodajalne so še mini market in pekarna ter peč za peko mesnih izdel- kov, večji potrošniki pa bodo lahko kupovali tudi v oddelku Gastronom. Ob tem so v Petlji poskrbeli še za oddelek papir- nice in kozmetike. Podjetje Pet- lja je za nov prodajni center zagotovila več kot 300 milijo- nov tolarjev, v svojih prodajal- nah zaposluje skupaj 75 ljudi, od tega samo v Lenartu 25. Na četrtkovi otvoritvi sta obe podjetji najmlajšim s področja Slovenskih goric podarili 10 bo- nov po 100 tisočakov. Gre za de- vet osnovnih šol in en vrtec. ak SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI "Najverjetnejši" mandatar za sestavo nove slovenske vlade in predsednik zmagovalne LDS dr. Janez Drnovšek že na ve- liko sestavlja novo (vladajočo) koalicijo. Čeprav je še vse "od- prto", je vendarle vsak dan bolj razvidno, kaj bi velikemu kom- binatorju Drnovšku v tem času najbolj ustrezalo, katera zdru- žba strank (in predvsem tudi ministrov) bi bila zanj najbolj za- želena in sprejemljiva. Dr. Drno- všek sicer po stari navadi znova ne izključuje nobene variante, vendar pa bolj kot kdajkoli do- slej vztraja pri tem, da ima od- ločilno besedo pri izboru (vseh) ministrov in pri dokončnem od- ločanju o tem, kdo bo sestavljal koalicijo. Zaradi tega ne pobira samo aplavzov. Vsekakor pa je tokrat v drugačnem položaju kot pri sestavljanju prejšnjih vlad. Volilni rezultat omogoča njemu in njegov LDS drugačno, mo- čnejšo pozicijo v razgovorih o novi vladi. Tokrat ni odvisen zgolj od enega ali dveh glasov, nje- gova premoč je razvidna, prav tako pa so očitno možne tudi najrazličnejše koalicijske pove- zave. Glede na to pravzaprav niti ni presenetljivo, da je prišlo do največjih (in prvih) zapletov ravno med LDS in Pahorjevo Združeno listo socialnih demo- kratov. PAHORJEVE ZAHTEVE Pahor je očitno precenil svo- jo volilno zmago in poskušal LDS vsiliti sebe in svojo stran- ko kot pomembnejšega, odlo- čilnega partnerja, ki naj bi imel pri sestavljanju nove vlade od- ločilnejšo vlogo in večji pomen, kot jo v resnici ima. Hkrati so se neposredno pred volitvami med LDS in ZLDS (predvsem po zaslugi ZLSD) razvnele "ide- ološke" polemike (in diskvalifi- kacije), nekakšen boj za primat na določenem delu slovenske- ga političnega prostora, kar je bilo seveda nesmiselno v tre- nutku, ko se je poskušala slo- venska desnica po vsej sili integrirati in ko je po drugi strani vsak dan bolj nazorno prikazo- vala, na volitvah pa dokončno dokazala, kam, v kakšne pora- ze lahko privedejo medsebojni (nerazčiščeni in premalo načel- ni) spori. Tudi v ZLSD oziroma LDS ni nihče pokazal kakšne posebne volje, da bi medse- bojna odprta vprašanja ali ne- sporazume razjasnili v dialogu. ampak so se eni in drugi zateka- li v javne (medsebojne) obtožbe in polemike, v nekakšno propa- gandno vojno. Zato ni čudno, da so imela tudi koalicijska po- gajanja med LDS in ZLSD veliko propagandnih tonov in posku- sov dokazovanja premoči tako pri enih kot pri drugih. Zaradi tega očitno Drnovšek ni preti- rano razmišljal o tem, kako je izrazil svoje "nestrinjanje" s pre- dlagano listo ministrov iz ZLSD, v ZLSD pa tudi očitno niso posebej tehtali, ali je najbolj normalno, da se z bodočim mandatarjem o najbolj subtilnih zadevah pogovarjajo prek "jav- nih pisem". Vsekakor bi lahko Drnovšek svoje mnenje o mini- strski listi iz ZLSD povedal dru- gače kot pa z zmrdovanjem in ironiziranjem pred TV kamera- mi, Združena lista pa bi se lahko prav tako bolj umirjeno odzvala na to Drnovškovo potezo. Kajti - kljub vsemu - Drnovšku ven- darle ne gre odrekati pravice, da kot bodoči predsednik vla- de odloča o tem, koga bo imel kot ministra v svoji vladi. Bilo bi zelo narobe (in tudi z vidika preciziranja in zaostrovanja nje- gove odgovornosti za delo ce- lotne vlade), če bi ga kakorkoli silili v položaj, ko bi se lahko izgovarjal, da ni imel pravega vpliva in prave vloge pri izbiran- ju in postavljanju vlade in njenih članov. To se je v preteklosti že dogajalo, ko se je včasih zdelo, kot da znotraj vlade deluje več vlad, ko so posamezni koalicij- ski partnerji delo vlade ocenje- vali zgolj skozi početje "svojih" ministrov in v bistvu ves čas vsiljevali vtis o nekakšni neod- govornosti za funkcioniranje ce- lotne vlade. Dr. Drnovšek se tokrat ne bo mogel izgovarjati na "druge" in opravičevati more- bitne nedoslednosti. Volilni re- zultat LDS veliko bolj zavezuje in ji tudi omogoča vzpostavitev takšne koalicije, v kateri bo lahko maksimalno uresničevala svoje programske usmeritve. KAJ ŽELI DRNOVŠEK Pravzaprav je dobro, da so pogovori o morebitnih koalicij- skih povezovanjih čedalje težji - in tudi daljši, čeprav nekatere opazovalce in komentatorje to zelo moti. Vsekakor bi bilo ne- smiselno, da bi v koalicijske zveze vstopali s preveč nerazči- ščenimi vprašanji ali zgolj s pre- pričanjem, da je kljub vsemu vendarle bolje vladati, kot pa sedeti v opoziciji. Dr. Janez Dr- novšek zadnje dni znova čedal- je bolj kaže željo, da bi vendarle izoblikoval koalicijo, v kateri bi bili zastopani v glavnem pred- stavniki vseh političnih opcij v Sloveniji. Iz tega razloga je očit- no postal kooperativnejši tudi z Zagožnovo SLS-i-SKD Sloven- sko ljudsko stranko, za katero pravi, da je nova desnosredin- ska stranka (in ne več zgolj SLS, s katero je imel v zadnji vladajo- či koaliciji kar nekaj težav). V tej Drnovškovi želji ne bi bilo treba videti samo nekakšnega nje- govega pragmatizma in želje, da bi si olajšal vladanje s čim večjo raznolikostjo koalicijskih partnerjev, ki naj bi hkrati omo- gočala tudi njihovo lažje ob- vladovanje. Drnovšek je očitno - kljub različnim slabim izkuš- njam - vendarle doumel, da Slo- venija vsakič potrebuje vlado, ki bo sposobna čimbolj uravnote- ženo zaznavati kratkoročne in dolgoročne interese vseh delov slovenske družbe in delovati na način, ki ne bo nikogar pose- bej izpostavljat ali podcenjeval in izločal. Delo ugotavlja, da smo pri Ja- nezu Drnovšku - najverjetnej- šem sestavljavcu vlade - že kar navajeni, da rad temeljito premi- šlja, kombinira, razvozlava za- pletene položaje in ne preveč jasno govori. "Tokrat se zdi, kot da natančno ve, kaj hoče. Ko- alicijo bi bržkone že lahko ses- tavil z ZLSD in DeSUS. Pa je (še) ni, ker je, vse kaže, ocenil, da bi bila tudi SLS-(-SKD Slovenska ljudska stranka kljub velikim no- tranjim razprtijam primerna par- tnerica v vladi. Tako je videti, kot da Drnovšek ne pušča časa samo sebi, ampak v pn/i vrsti SLS-t-SKD, ki potrebuje vsaj še nekaj dni, da skliče glavni od- bor - organ, ki se lahko izreka o strankinih koalicijskih poveza- vah. Ko pa bo SLS-(-SKD Slo- venska ljudska stranka lahko jasno povedala, kam si želi ve- čina znotraj nje, Drnovškova di- lema ne bo več težka in za njeno rešitev tudi ne bo pot- reboval veliko časa. Tudi zato, ker z ZLSD ni prišlo do nep- remostljivega spora, prej le do "kratkega stika", kar v tovrstnih pogajanjih ni nič neobičajnega. Ne nazadnje, če liberalni demo- kraciji uspe v koalicijo pripeljati obe omenjeni stranki, bo Slove- nija dobila močno mešano koa- licijo, za kar pa se je Drnovšek tako ali tako ves čas odkrito za- vzemal ..." Večerov komentator se spra- šuje, ali sta po zaostritvah med LDS in ZLSD še mogoča pre- obrat in pomiritev. "Spor med Janezom Drnovškom in Boru- tom Pahorjem je v zadnjih dneh zamajal koalicijsko povezovan- je LDS in ZLSD, o katerem je bilo zadnje tedne veliko slišati, da je najbolj verjetno in logično ... Zdi se, daje Pahor s sodelav- ci ocenil, da stranka, ki je na vo- litvah popravila rezultat in ima po novem več kot deset pos- lancev v parlamentu, nima ra- zlogov, da bi sklanjala glavo in pristajala na vse Drnovškove pogoje ali na način pogovora, kot ga je šef na volitvah daleč najuspešnejše stranke določil za sodelovanje ..." Jak Koprive f ednik - Četrtek, 9. november 2000 11 SEVEROVZHODNA SLOVENIJA / DOSLEJ NAJMNOŽIČNEJŠA VOJAŠKA VAJA "Odloien odgovor" 5000 pripadnikov vojske v štabu 3. operativnega poveljstva Slovenske vojske od torka, 7., do vključno petka, 10. novembra, izvajajo sklepni del velike jesenske taktične vojaške vaje Odločen odgovor 2000, ki poteka na območju severovzhodne Slovenije. Vaja je najmnožičnejša doslej, saj na njej na njej sodeluje blizu 5000 pripadnikov vseh vojnih enot Slovenske vojske, glav- nina aktivnosti pa poteka predvsem na območju od Celja prek Slovenske Bistrice do Maribora in Ptuja. Kot je povedal vodja vaje bri- gadir Alojz Završnik, povelj- nik 3. operativnega poveljstva Slovenske vojske s sedežem v Celju, je to najobsežnejša vaja Slovenske vojske po letu 1994 in največja v letošnjem letu, se- stavljena pa je iz niza poveljniš- kih vadbenih aktivnosti na vseh ravneh poveljevanja, ki poteka- jo že od pomladi, sklenili pa jo bodo s skupno taktično vajo vseh enot v tem tednu. Poleg bojevanja ob letalski podpori in sobojevanja tankov- skih enot na vaji preverjajo tudi komunikacijsko-informacijski sistem, predstavljene pa so tudi možnosti računalniške podpo- re. Težišče in sklepne aktivnosti vaje potekajo na območju občin Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Slovenska Bistrica in Videm. O obremenjenosti prometnic in morebitnih zapo- rah posameznih cest bodo vsak dan sproti poročali na Radiu Ptuj. Z vojaškimi dejavnostmi želi- jo v III. operativnem poveljstvu Slovenske vojske predstaviti do- seženo stopnjo pripravljenosti razvoja slovenske vojske ter nje- no usposobljenost za izvajanje napadnih delovanj. Pri tem se bo dodatno usposobila rezervna sestava pripadnikov vojske, pre- verili pa bodo tudi vlogo Centra vojaških šol pri usposabljanju poveljstev Slovenske vojske. V vodstvu vaje pričakujejo, da si bo zaključne aktivnosti jutri, v petek, 10. novembra, v do- poldanskem času ogledal tudi predsednik države in vrhovni poveljnik Slovenske vojske Mi- lan Kučan s sodelavci. M. Ozmec Vodja vaje Odločen odgovor 2000, brigadir Alojz Završnik (v sredini) med taktičnim preverjanjem na terenu Osrednji štab vaje Odločen odgovor 2000 med ogledom območja izvajanja pod Ptujsko Goro ODTODINTAM MARKOVCI/ Simpozij o dr. Lfudevitu Pivku v občini Markovci se bodo v sredo, 15. novembra, spomnili svojega velikega roja- ka dr. Ljudevita Pivka iz Nove vasi pri Mar- kovcih. Kot je povedal župan Franc Kekec, bodo na simpoziju, ki se bo pričel ob 14. uri v novih prostorih občine Markovci, o njego- vem bogatem življenju in delu govorili prof. Zinka Zorko, dr. Stanko Ojnik, dr. Bruno Har- tman in dr. Mladen Tacner. -OM BUKOVCI / Na martinovo v vaškem odboru Bukovci se pripravljajo na sobotno popoldne, ki ga bodo posvetili praznovanju godu vinskega patrona Marti- na. Kot je povedal predsednik odbora Jože Bezjak, bodo praznovanje pričeli najmlajši, saj bodo ob 13. uri pred trgovino zanje prip- ravili otroški direndaj. Ob 14.30 bo v dvorani gasilskega doma ustanovni občni zbor tu- rističnega društva občine Markovci. Ob 16. uri bo v centru Markovcev farni župnik Ja- nez Maučec opravil blagoslov mošta in mla- dega vina, zatem bodo ob martinovanjskih ceremonijah sneli klopotec in ga spravili na prezimovanje, ob koncu pa bodo sredi vasi svečano posadili vaško lipo. -OM NOVA GORICA / Drevi kronanje vinske kralji€e 2001 V novogoriški Perli bodo danes ob 18. razglasili in slovesno okronali slovensko vin- sko kraljico za leto 2001 - že šesto. Pomur- ski sejem iz Gornje Radgone je kot nosilec projekta k sodelovanju povabil družbo HIT iz Nove Gorice, ki bo tudi generalni pokro- vitelj vinske kraljice za prihodnje leto. Orga- nizatorji pričakujejo, da se bo slovesnega kronanja v enem naprestižnejših slovenskih hotelov udeležilo več uglednih gostov, vin- skih kraljic, vinskih vitezov, someljejev in vi- narjev. ak PTUJ / TOMAŽ IN KLAVDIJA POTUJETA V DOMINIKANSKO REPUBLIKO "Uresn/cfVe so se nama sanje!" Danes zjutraj sta z du- najskega letališča proti dalj- ni Srednji Ameriki poletela 27-letni Tomaž Bombek iz Ptuja in 23-letna Klavdija Polanec iz Vidma pri Ptuju. Nič posebnega, če seje mlad par odločil hladne novembr- ske dni preživeti v vroči Do- minikanski republiki, boste dejali. Pa vendar, ne Tomaž in ne Klavdija tega potova- nja nista načrtovala, vsaj še ne tako kmalu. Kot večina povprečnih Slovencev sta o tem le potihem sanjarila. Potem pa se je zgodilo ... Sanje so se jima uresničile s turistično agencijo Sonček, s katero sta se letos prvič odpra- vila na letovanje. Konec glavne turistične sezone se je simpatič- ni mladi par podal v Tunizijo. Uživala sta na prostranih tuni- zijskih plažah in se s kamelami podala tudi v puščavo, s foto- aparatom kajpak. Najlepše tre- nutke brezskrbnih dni je seveda potrebno "ujeti" v fotoobjektiv, sta menila, še posebej, če prvič letuješ na tujem. Tako je storil tudi Tomaž. Čeprav je vedel, da lahko z dopustniškimi fotografi- jami sodeluješ tudi na natečaju, ki so ga v vseh Sončkovih tu- rističnih agencijah po Sloveniji to poletje promovirali z motom "Z malo domiselnosti v Domi- nikansko republiko", se s tem sploh ni obremenjeval. Zase in svoje prijatelje je želel le zabe- ležiti lepote Tunizije. Nato sta se s Klavdijo vrnila z dopusta, mimogrede za- vila v agencijo Sonček na Ptu- ju in tam pustila svojo fotografijo ter z njo sodelo- vala na natečaju. Okto- bra je šlo zares. V Mariboru, kjer je glavni sedež turisti- čnih agencij Sonček, je ko- misija, ki so jo sestavljali trije predstavniki Foto Tabora in predstavnik Son- čka, izmed nekaj sto fotografij za najboljšo izbrala prav njuno, fotografirano s kamele, ki jo tudi objavljamo. Nato so ju po- klicali v Maribor, češ da sta vabljena na kosilo in ogled zna- menitosti mesta. "Vsi so vedeli, za kaj gre, le midva ne," sta po- vedala pred odhodom. Presene- nečenje je bilo menda popolno. Danes potujeta na štirinajst- dnevno letovanje "ali inclusive" v Dominikansko republiko brez vseh stroškov. Želita si le pal- me, lepe plaže, sonce in morda ogled bližnjega Haitija, sta še dejala pred svojim sanjskim do- pustom. Pa srečno, Tomaž in Klavdija, in kmalu na svidenje. AK Fotografija, ki je Tomažu in Klavdiji prinesla 14-dnevno biva- nje v Dominikanski republiki Klavdiji in Tomažu so se uresničile sanje SV. TOMAŽ / ODPRLI MRLIŠKO VEŽICO Štiriletno delo obrodilo Pred 1. novembrom so pri Sv. Tomažu namenu predali težko pričakovano mrliško vežico. Na otvoritvi je bilo veli- ko krajanov Sv. Tomaža, pa tudi sosednjih Ivanjkovcev, ki spadajo v tomaževsko faro. Slovesnosti se je udeležil tudi ormoški župan Vili IVofenik. Mrliško vežico so pričeli gra- diti v letu 1996. Dela je vodil gradbeni odbor, ki se je zelo an- gažiral tudi pri zbiranju sred- stev. Vendar s svojo idejo iiiso povsod naleteli na podporo. saj je kar 30 odstotkov gos- podinjstev odklonilo prispevati svoj delež za gradnjo vežice. Mirko Cvetko, predsednik kra- jevne skupnosti, je ob otvoritvi izrazil upanje, da se bodo mor- da ti krajani sedaj, ko je vežica zgrajena, le odločili prispevati za njeno izgradnjo. Zahvalil se je tudi gradbenemu odboru, vsem izvajalcem del, seveda pa tudi krajanom. V času gradnje veži- ce se je kar trikrat menjalo vod- stvo krajevne skupnosti. Mrliška vežica, ob kateri je tudi zvonik, je zelo dopadljivo zgrajena in urejena. V njenem osrednjem delu je kapela, ob strani pa je prostor za dva po- kojnika hkrati. Ima tudi dve kuhinji za svojce in sanitarije. Objekt je podkleten, tako da je prostor tudi za vso pripadajočo opremo, potrebno za izvajanje pogrebov. Doslej je gradnja vežice stala 19 milijonov tolarjev. Dela pa še niso končana, saj je treba uredi- ti še asfalt, parkirišče, tlakovati poti s tlakovci, urediti zunanjo razsvetljavo in zasaditi okolice. Ob odprtju je vežico blagoslo- vil domači župnik Stanko Ma- tjašec. vki Mrliško vežico pri Sv. Tomažu je blagoslovil Stanko Matjašec 12 četrtek, 9. november 2000 - tednir ORMOŽ / KULTURNI VEČER NA DOBRAVI Pesem, igra in spomini Kulturno društvu Dobrava že nekaj let zelo živahno delu- je. Pri delu in veselju zbira in povezuje svoje krajane. Vsaj enkrat na leto pripravijo tudi dobravski kulturni večer in ga predstavijo o ormoškem domu kulture. Tako je bilo tudi minuli petek, ko so dodobra napolnili osrednjo ormoško dvorano. Nastop je bil sestavljanka pe- smi in besede, pretkane s spo- mini na Dobravo in njene ljudi. Zapel je moški pevski zbor pod vodstvom Franca Magdi- ča, svoj nastop pa so fantje, po pričevanju poslušalcev, nadalje- vali še na prijetnem družabnem večeru. Igralci so pripravili Nu- šičevo enodejanko Analfabet, ki je s svojo sproščeno in komi- čno vsebino zabavala obisko- valce. Režija je bila v rokah Milivoja Zemljiča. Na Dobrav- čane in Dobravo pa je nenehno spominjalo besedilo priorja Al- bina Znidariča, ki ga je podajal Peter Kirič. vki Dobravčani so pripravili prijeten kulturni večer. Foto Hozyan PTUJ / PRED 2. DRŽAVNIM TEKMOVANJEM SLIKOPLESKARJEV SLOVENIJE Dober odziv - prtiakujejo 45 ekip člani gradbene sekcije pri Območni obrtni zbornici Ptuj, ki jih vodi Branko Goričan, so zaslužni, da je luč sveta zagledala še ena humanitarne akcija s tekmovalnim pri- dihom. Lani so na prvem državnem tekmovanju slikople- skarjev Slovenije opleskali nekdanje prostore otroškega oddelka ptujske bolnišnice, kjer naj bi uredili oddelke ne- govalne bolnišnice. Letos bo tekmovanje potekalo v Klinič- nem centru v Ljubljani, na pediatrični kliniki, kjer bodo prepleskali hemato-onkološki in pulmološki oddelek. Kot *e povedal predsednik gradbene sekcije pri Območni obrtni zbornici Ptuj Branko Goričan, so z odzivom nadvse zadovoljni. V tekmovalnem delu bo nastopilo kar 33 ekip, 12 pa se jih prijavilo samo za huma- nitarni del. V tem delu bodo sodelovali tudi bodoči slikople- skarji - učenci iz mariborske in kranjske gradbene šole. "Zave- damo se namreč, da je potrebno naše učence - vajence dobro pri- praviti za bodoče delo in jim biti za zgled ne samo po stro- kovni plati, temveč tudi po člo- veški," je pred tekmovanjem povedal predsednik gradbene sekcije Branko Goričan. Ekipe bodo štele po dva člana. Tekmovanje bo 1. de- cembra, na njem pa bodo sode- lovale tudi ekipe treh ptujskih obrtnikov: Branka Goričana, Vilija Krambergerja in Pranja Toliča. Glavni sponzor letoš- njega tekmovanja bo delniška družba JUB, sponzorja pa sta še Belinka in Helios, ki bodo tekmovalce oskrbeli z barva- mi, firma Schuller iz Maribora pa bo prispevala vse orodje za tekmovanje. Ob pripravah na državno tek- movanje slikopleskarjev Slove- nije pa ptujska gradbena sekcija uspešno uresničuje tudi na za- četku leta sprejeti humanitarni program, ki ga izvaja skupaj z drugimi člani Območne obrt- ne zbornice Ptuj. Pred kratkim sta člana sekcije obrtnika Bran- ko Goričan in Vili Kramberger skupaj s svojimi delavci oples- kala stanovanje mladih fantov na Ptuju, ki sta ostala brez mame, pred tem pa delno že hiško Rozike Pintarič iz Brez- ovca. V teh dneh pa naj bi priče- li obnavljati domačijo mladega fanta Smiljana Roškarja na Tur- škem Vrhu; letos bodo obnovili klet in streho. MG Obrtnika Branko Goričan in Vili Kramberger sta se potrudi- la pri obnovi stanovanja Holčevih v Prešernovi ulici na Ptuju. Foto: Jože Bračič Vsak človek si zasluži, da se ga ob smrti spomnimo s spoš- tovanjem. Posebno pa si to za- služi človek, ki je vse življenje živel pošteno in skromno, ki je bil skrben oče in nadvse priza- deven strokovni delavec. Tak je bil tudi Franček Golob iz Lac- kove 5 v Ptuju, ki je jesen življe- nja preživljal bolj vase zaprt ob premagovanju bolezni. V sredo, 18. oktobra je njegovo od bole- zni oslabelo srce za vedno ob- mirovalo, čez dva dni pa so ga žalujoči svojci, mnogi sodelav- ci, prijatelji in znanci pospre- mili na zadnji poti do groba na ptujskem pokopališču. V kmečki družini v Brezov- cih pri Polenšaku je zagledal luč sveta 22. maja 1925, mati pa mu je umrla, ko mu je bilo 12 let. Ni bilo možnosti, da bi se iz- šolal za poklic, zato je pridno delal doma na kmetiji vse do konca vojne, ko je bil vpoklican v jugoslovansko vojsko, kjer je moral služiti tri leta. Po vrnitvi se je z vso mladostno energijo vključil v mladinsko organiza- cijo v domačem kraju. Kmalu so ga pritegnili v okrajno vod- stvo mladine v Ptuju, kjer se je izkazal pri pridobivanju mladih za zvezne in republiške mladin- ske delovne brigade, v njih pa je tudi sam neposredno sodeloval. Čez nekaj let je usšeno končal kmetijske srednjo šolo v Mari- boru. Kot kmetijski tehnik je delal na okrajni zadružni zvezi v Ptuju, v podjetju Slovenske gorice in na takratnem kmetij- skem posestvu v Kidričevem. Po združitvi kmetijstva na ptuj- skem območju v enoten Kmetij- ski kombinat Ptuj v letu 1961 je prevzel vodenje kadrovske slu- žbe. To delo je nadvse uspešno opravljal čez 20 let. Vmes je ob delu diplomiral še na višji šoli za organizacijo dela v Kranju, da je s pridobljenim znanjem še bolj bogatil vsebino svojega od- govornega dela v kadrovski slu- žbi. Imel je izredno lep odnos do ljudi, razvit socialni čut, rad je ljudem pomagal, znal dobro svetovati. Ni bil samo dober in marljiv strokovni delavec, tem- več tudi dober delovni tovariš, mnogim prijatelj, mlajšim sve- tovalec in vzornik. V Kmetij- skem kombinatu se je v okviru svojih delovnih pristojnosti in v samoupravnih organih vedno zavzemal za pravice vsakega de- lavca in pri delu to tudi dosle- dno izvajal. Enako human, skromen in vzoren je bil tudi v svojem ose- bnem življenju. V zakonu sta se mu rodila hči in sin, za katera je očetovsko skrbel. Po prezgodnji smrti svoje sestre je skrbel tudi za njena dva sina enako kot za svoja otroka, da so vsi prišli do svojega poklica in stopili na sa- mostojno pot. Vedno.je rad čital strokovno in leposlovno litera- turo, se izobraževal, obenem pa spremljal dogajanja doma in po svetu. Tako je bilo tudi po letu 1983, ko je odšel v pokoj. Pri delu pa ga je vse bolj ovirala bolezen, ki jo je z mirnim in zdravim načinom življenja dol- go premagoval, vendar - končni zmagovalec je vedno smrt. Os- taja nam le spomin, lep in blag spomin na spoštovanja vredne- ga človeka, kot je Franček res- nično bil. Franc Fideršek ORMOŽ / POSKRBIMO ZA ZDRAVJE Z gibanjem do Ifoljšega lAmja V Podravju kar 40 odstotkov vseh smrti zakrivijo bolezni srca in ožilja, ki so tudi najpogostejši vzrok smrti pri nas. Marsikakšno bolezen ali razvado, ki odločilno vpliva na razvoj takšnih bolezni, pa je mogoče uspešno omiliti ali odpraviti z redno telesno aktivnostjo. Poleg genetskih da- nosti, na katere ne moremo vplivati, je dokazano, da na splošno zdravstveno stanje vplivajo tudi način prehrane, telesna aktivnost, kajenje, uživanje alkohola in podobno. Zato je pomembno, da se ljudje zavejo svojega sloga življe- nja in ga, če ni zdrav, spremenijo. To je cilj članic ormoške lo- kalne promocijske preventivne skupine. Delujejo po programu Cindi, ki že od leta 1984 poteka pri Svetovni zdravstveni orga- nizaciji. Vključuje različne pro- jekte za bolj zdrav življenjski slog, v Sloveniji pa jih poznajo od leta 1990. Lokalno promo- cijsko skupino, v kateri delujejo Zlata Vičar Polak, Cilka Špin- dler in Mira Frangež, vodi di- rektorica zdravstvenega doma Vesna Mele. Pred kratkim so v športnem parku Mestna graba pripravile test hitre hoje z mer- jenjem aerobnih kapacitet. Testiranja se je udeležilo 18 oseb, ki so želele preizkusiti svojo telesno zmogljivost. Test je natančen in varen. Upošteva čas, potreben za prehojena dva kilometra, frekvenco bitja srca, težo, starost in spol posame- znika. Testirancem so članice skupine povedale tudi, koliko kalorij so pokurili, v kakšni kondiciji so in koliko gibanja jim priporočajo. Testirali so ose- be med 20 in 65 letom, čeprav je test primeren tudi za mlajše in starejše, vendar za te sku- pine test nima primerjave in referenc. Namenjen je bil lju- dem, ki se povprečno gibljejo; za športnike je premalo zahte- ven in zato neprimeren. Testira- nje so odsvetovali tudi vsem , ki imajo visok neurejen krvni tlak. ki so preboleli infarkt, se zdra- vijo z antibiotiki, imajo otekle sklepe, bolečine v prsih in po- dobno. Ker je znano je, da že 30 mi- nut gibanja na dan uspešno kuri maščobe, varuje pred bolezni- mi sodobnega načina življenja, uspešno, brez hormonskega na- domestnega zdravljenja lajša te- žave menopavze, osteoporoze in prispeva k lepšemu, mlajše- mu videzu, priporočajo gibanje vsem, ki jim zdravje to dopuš- ča. Preden pa se prične posame- znik ukvarjati s hitro hojo ali kakšnim drugim aktivnim na- činom gibanja, naj se posvetuje s svojim zdravnikom. Pri vadbi se je vsekakor potrebno zadiha- ti in spotiti, pravi tempo vadbe pa je, če med tekom ali hitro hojo še uspete med dvema di- homa povedati 3 do 4 besede. Če zmorete le tri, se preveč nap- rezate. Podobno testiranje bodo op- ravili spet spomladi, ko bodo testiranci lahko presojali svoj napredek. vki PTUJ / SENIORJI OD PRVEGA JANUARJA 2001' SAMOSTOJNI Ptujiani želijo biti samostojni v prostorih Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj je bila v torek ustano- vna seja pododbora Združenja seniorjev Slovenije v okviru Območnega združenja Maribor. Tako je pisalo tudi na vabilu, čep- rav so med samo sejo sklenili, da bodo v Ptuju ustanovili samostojen odbor, o njiho- vem sklepu pa naj odloči Združenje senior- jev Slovenije. Delati naj bi začel 1. januarja leta 2001. Za predsednika (pod)odbora so izvolili Martina Učakarja. Upokojeni ptujski managerji so predstav- nikom Združenja seniorjev Slovenije in tudi predsedniku Območnega združenja senior- jev Maribor Vinku Lapuhu dali jasno vedeti, da ne želijo biti podrejeni Mariboru, da jim je takšne ali drugačne odvisnosti od tega mes- ta dovolj in da želijo tudi skozi takšno (samo- stojno) organiziranost združenja seniorjev na Ptujskem podpreti prizadevanja tega okolja, da ponovno postane pomembno pokrajin- sko središče. Predstavnikom Združenja se- niorjev Slovenije so predali tudi nalogo, da preučijo organiziranost; trenutna je posledica zbornične organiziranosti, ki pa po mnenju Ptujčanov ni fleksibilna. Ker je ustanovljenih 13 območnih gospodarskih zbornic, naj bi v Sloveniji bilo tudi toliko območnih odborov seniorjev, v okviru katerih pa je možno orga- nizirati pododbore. S pododborom na Ptuju ne soglašajo tudi v mestni občini Ptuj, ki naj bi tudi postala kole- ktivna članica seniorske organizacije. Za zdaj so kolektivni člani Kmetijska zadruga Ruj, Kmetijski kombinat Ptuj in ZRS Bistra, ki bo organizaciji seniorjev nudila vso potrebno te- hnično podporo za delovanje. Za ustanovi- tev pa je bilo tudi deset individualnih članov Sicer pa se upokojeni managerji organi- zirajo zato, da bi nudili pomoč, znanje in izkušnje tistim gospodarskim in negospo- darskim subjektom, ki takšno pomoč potre- bujejo. Rujski seniorji se bodo ukvarjali z družabnim in programskim delom, pri čemer bo njihovo delo temeljilo na iskanju prak- tičnih in ne znanstvenih rešitev, je še pose- bej poudaril Janez Pičerko, ki je prizadevno vodil aktivnosti za ustanovitev seniorske or- ganizacije na Ptujskem. Pri delu bodo upoš- tevali kodeks Združenja seniorjev Slovenije, ki določa ravnanje članov v njihovih odnosih do naročnikov. Verjamejo pa, da je izzivov zanje v tem okolju dovolj, le hitro se bo po- trebno odzivati. MG f EDNIK - Četrtek, 9. november 2000 13 PTUJ / BOGAT PROGRAM MARTINOVIH PRIREDITEV Poimenovanie Vinarskega trga? PTUJSKO MARTINOVANJE BO TRAJALO DVA DNI, 10. IN 11. NOVEMBRA. petkova prireditev se bo pričela ob enajstih na Mestnem trgu s kulturnim maratonom v organizaciji /veze kultur- nih društev Ptuj, v cerkvi sv. Jurija bo ob 16. uri maša 2 blagoslovom vina, zatem bodo predstavili vinski letnik, zdravljico pa bo imel župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci. Po humorističnem krstu mošta bo za veselo razpolo- ženje igral ansambel Ekart. Na sam Martinov dan se bo prireditev na Mestnem trgu pričela že ob pol desetih z mehansko glasbo, sledilo bo tekmovanje v kotaljenju po- lovnjakov po Mestnem trgu, Ze- lenikovi, Lackovi in Vodnikovi ulici, promocijski nastop naro- dnozabavnega ansambla Plave zvezde in delitev torte v obliki grozda, ki jo bodo spekli v obra- tovalnici Jasne Krajnc Sladko. Ob enajsti uri in enajst minut bodo imenovali princa karne- vala, ki ga je mesto Ptuj po tradiciji evropskih karnevalskih mest prvič uvedlo že lansko leto. Drugi ptujski princ karnevala bo Zvonko Križaj, ki kurento- vo opremo nosi že 33 let. Do 13. ure, kolikor naj bi trajalo sobotno martinovanje na Me- stnem trgu, bodo nastopile še ljudske pevke Spominčice in ansambel Plave zvezde. Veselo ptujsko martinovanje bo pote- kalo ob polnih stojnicah, ki se bodo šibile ob bogastvu kulina- rike in dobre kapljice. Martinovanje pripravlja GIZ Poetovio vivat ob sodelovanju Zveze kulturnih društev. Kme- tijskega kombinata - Vinarstva Slovenske gorice Haloze, Pokli- cne in tehniške kmetijske šole. Kmetijske svetovalne službe za področje turističnih kmetij in Perutnine Ptuj. Se vedno pa se ne ve, ali bodo še v tem tednu izvedli prilož- nostni ceremonial ob poimeno- vanju dela Trstenjakove ulice v Vinarski trg, ki bo imel enajst številk. Ptujski svetniki so sklep o poimenovanju namreč spreje- li po želenem hitrem postopku. MG MARTINOV PRAZNIK Peiena gos, abilje vinu in slndidlt ppgni Nadaljevanje s str. 1 Krščanstvo je želelo zatreti pogansko slavljenje bogo\t sla- vili naj časovno svetnike in tako se je našel Martin, ki je umrl po nekaterih podatkih 8. no- vembra 397, po drugih pa 11. novembra. Njegovo življenje je bilo nadvse ž&nimivo. Rodil se je 316 v Sombatheju na sedan- jem Madžarskem in je bil naj- prej rimski vojak. Nato je postal celo misijonar na Balkanskem polotoku, kasneje pa je živel in umrl v Franciji. Bil je zaščtnik vojakov, rokodelcev in domačih živali. Najpogosteje je upodob- ljen kot usmiljeni vojščak, ki z mečem reže svoj plašč, da bo dal polovico golemu siromaku. Velikokrat je upodobljen tudi z gosko. V Sloveniji je okoli 80 cerkev, po drugih virih pa veli- ko več, ki so za svojega farnega patrona izbrale prav sv. Marti- na. Nam najbližje so cerkve sv. Martina na Hajdini, v Kamnici pri Mariboru, ta sodi tudi med najlepše, ter na Smartnem na Pohorju. Kot vidimo, nima Martin z vinom nič skupnega, vse je le posledica ljudskih šeg in navad iz pradavnih - poganskih časov in je tako "vinski svetnik" po vsej verjetnosti stopil na mesto kakega keltskega božanstva, saj je bilo povsem naravno, da so tedanja ljudstva svoje bogove cesto prenesla na krščanske sve- tnike. Veliko pa je tudi legend o vinu in goski. Predvsem slednja je izmišljena, pripoveduje pa o tem, kako so gosi izdale Marti- na, ki se je baje skril pri njih, ko so ga iskali, da bi mu sporočili izvolitev za škofa. Oboje - gos in vino - je bilo predmet daro- vanja pri poganskih obredih. Pa naj bo tako ali drugače, to je in bo ostal praznik vinograd- nikov in vinarjev, ki ga praznu- jejo različno od kraja do kraja. Ta dan mora biti miza obložena 2 vsemi dobrotami - pri mesu prevladujejo gos, petelin ali celo puran -, s pogačami in poticami, vse pa začinjeno z lepo ljudsko pesmijo in seveda z moštom, ki je v tem času že odvrel ih posta- ja mlado vino. Se veliko bi lahko zapisali o tem prazniku, tudi o dom- ladkih, ki so bili pogosti tako v Halozah, Lancovi vasi in še marsikje, povsod tam, kjer so korenine naše starožitnosti še vedno žive. Zgodbe iz prejšnjih časov pa povedo tudi o žalo- stnem martinovanju, saj so se viničarji mnogokje v tem času selili od enega gospodarja k dru- gemu. Martinovemu pravijo nekate- ri tudi jesenski pust, kajti po pustu pride pepelnica in čas pokore ter pričakovanje velike noči. Podobno je tudi z marti- novim. 17 dni po prazniku sv. Martina se prične advent in čas pokore za vse, kar se je in se bo zgodilo v tem času tja do boži- ča. Pa še nekaj bi lahko zapisali ob rob tega vinskega praznika. Več bi morali govoriti o vinski in vinogradniški kulturi pri Slo- vencih. Ne kot o gospodarski panogi ali dejavnosti, temveč o našem kulturnem bogastvu, ki je vpeto tudi v družbene in du- hovne razsežnosti naroda. Mar- sikje se tega že zavedajo, drugje pa bi ob praznovanja martino- vega morali o tem več razmiš- Ijad. Ob koncu še nekaj o vreme- nu. Lepim in toplim jesenskim dnevom okoli martinovega pra- vijo tudi babje leto. Ljudski pregovor pravi, da za soncem sv. Martina kmalu prideta sneg in zmrzlina in da babje leto šteje le tri dni. Seveda je še vrsta dru- gih vremenskih pregovorov, ne- kaj teh bomo zapisali. Ako je na Martinje lepo, bo za tri dni grdo. Če je na sv. Martina dan grdo in oblačno vreme, bo lepa zima, če pa je sončno in toplo, se je kmalu hude zime nadejati. Na Pohorju pravijo: Kakršen je martovšček, tak je sučec mesec. Led pred sv. Martinom napove- duje povodnji pred božičem, od tod tudi pregovor: Če Marti- nova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi. Do mar- tinovega bi morale biti gorice zelene, od tod tudi pregovor, ki pravi: Če zeleni trta še o sv. Martinu, potlej ni hude zime. Ali pa: Če se o sv. Martinu vin- ska buča z zelenim trtnim per- jem zamaši, bo drugo leto dobra vinska letina. Vida Topolovec ORMOŽ / PRIREDITVE OB LETOŠNJEM MARTINU Turnir mladega vina, sejem in napitniie Letošnji program ob martinovem bo v Ormožu strnjen v dva dneva, nekoliko skromnejše, kot smo navajeni, pa je tudi dogajanje. Jutri organizira društvo vinogradnikov ljutomersko-ormoških goric Jeruzalem tradici- onalno ocenjevanje - turnir mladega vina. Pri- čel se bo ob 12. uri v prostorih hotela Ormož. Vsi, ki želijo sodelovati, naj vzorce mladega vina dostavijo na recepcijo jutri med 9. in 11.30 uro. Vzorec predstavljajo tri steklenice mlade- ga vina po 0,75 ali 1 liter, prijavnina po vzorcu pa znaša 2000 tolarjev. Analiza vina, potrebna za ocenjevanje, bo opravljena takoj ob spreje- mu vzorca. Vinogradniki organizirajo turnir z željo, širši javnosti predstaviti izbor kakovo- stnih sort in zvrsti mladega vina z območja vinorodne dežele Podravje. Strokovna komisi- ja bo vzorce ocenjevala javno po 20-točkovni Buxbaumovi metodi. Ormoški hotel na martinovo že tretje leto za- pored pričakuje goste iz Zasavja. V Ormožu naj bi se srečalo z Martinom čez 400 gostov, ki se bodo pripeljali z muzejskim vlakom. Za njih in tudi za domače goste bo hotel postavil šotor. V njem bodo ponujali klasične Martinove do- brote - jedi in pijače. Za glasbo bo skrbel an- sambel Cvet. Na martinovo, ki je letos prav na soboto, bo po vsem Ormožu tradicionalen sejem. Na- kupovanje in postavanje po njem bo še toliko prijetnejše, ker bo potekalo v taktu prijetnih melodij ormoške godbe, ki bo pod vodstvom Slavka Petka igrala po ormoških ulicah. Osrednji program s krstom mošta bo potekal od 12. ure naprej na grajskem dvorišču. Priredi- tev organizirata in koordinirata Turistično druš- tvo Ormož in Sklad za ljubiteljsko kulturno dejavnost - območna izpostava Ormož. Pričelo se bo s plesom folklorne skupine iz Ivanjkovcev. V osrednjem delu bo Martinov koncert z ljud- skimi pesmimi in napitnicami. Nastopilo bo več ljudskih pevcev in pevk, sodelovali bodo pevski zbori in vokalne skupine. Med progra- mom bo potekal tudi tradicionalni krst mošta. vid SLOV. BISTRICA, OPLOTNICA / MARTINOVANJE Tudi letnik 2000 bo zapisan v zgodovino Na praznik vinskega patrona sv. Martina bodo primerno spomnili tudi v bistriški in oplotniški občini, saj je na ob- močju obeh veliko hektarjev vinogradov z dobrim izborom vinske trte. Vino iz posameznih sort pa vinogradniki in kletarji v zad- njem času znajo tudi primerno negovati, da iz njega resnično postane vrhunska kapljica. To dokazujejo številna priznanja, ki jih vinogradniki kot posame- zniki in tudi društva prejemajo na raznih ocenjevanjih. Če bi na bistriškem sešteli vsa priznanja za ocenjene vzorce, bi vsekakor vodila vinogradništvo Zorin iz Lovnika ter Zorjanovi iz Tinj- ske Gore. Tu pa je še veliko dru- gih, ki se s svojim vinom lahko pohvalijo in postavijo ob bok najboljšim. Prav zaradi tega bo potekalo praznovanje martinovega tudi v številnih krajih obeh občin. Lahko bi rekli, da je sv. Martin letos obiskal vinorodne kraje prej kot prejšnja leta, saj se je mošt zaradi zgodnje trgatve že zbistril in postal mlado vino, ki bo zaradi kakovosti gotovo za- pisano med tiste letnike, ki jih kletarji in vinarji pa tudi drugi ljubitelji vina pomnijo še dolgo vrsto let. Kot je že v navadi, bo mar- tinovanje s krstom mošta po- tekalo v Oplotnici na sam god vinskega patrona 11. novembra. Z martinovanjem se bodo sre- čali tudi v številnih zidanicah ter vinskih hramih na tem ob- močju, ponekod pa so se že mi- nuli konec tedna. V Makolah, kjer že vrsto let deluje zelo aktivno društvo vi- nogradnikov, bodo vse ceremo- nije okoli krsta mošta potekale v soboto, 11. novembra. Prire-' ditev bo v domu krajanov ob 17. uri, organizatorji pa so Društvo vinogradnikov Makole, domače prosvetno društvo, aktiva kme- čkih žena Ložnice in Makol, lovska družina in krajevna sku- pnost Makole. Izvedli bodo tudi krajevno avtentičen krst mošta. V Poljčanah so s krstom mošta in veselim martinovanjem letos pohiteli ter prireditev spravili pod streho že minulo soboto, 4. novembra, ko so se ob 18. uri krajani in ljubitelji vina ter vinogradniki zbrali v telovadni- ci tamkajšnje osnovne šole. Na prireditvi so snemali glasbeno oddajo "Ježek show", v kateri so obiskovalci lahko aktivno sode- lovali. Poleg domačinov, članov KUD Janka Živka je nastopil tudi Aleksander Jež z ansam- blom, Wernerjem ter Koradom in Brendijem. V Studenicah je bila minulo soboto, 4. novembra, ob 15. uri pri kapeli sv. Barbare v Klečah zahvalna in Martinova maša. Slovesnosti ob prvem krajev- nem prazniku, ob vsem drugem povezanem tudi z vinskim pat- ronom ter odprtjem nove knji- žnice v Studenicah, pa bodo prihodnjo nedeljo, 12. novem- bra, ob 15. uri v njihovem domu kulture. Ni odveč zapisati, da na dan sv. Martina, farnega patrona, praznujejo že vrsto let kot svoj krajevni praznik tudi v pohor- ski krajevni skupnosti Šmartno na Pohorju. Vida Topolovec liNART/ Šesto martinovanje v Lenartu bo to soboto med 11. in 15. uro tradici- onalno lenarško martinova- nje, ki ga bodo Sklad za ljubiteljske kulturne dejavno- sti, Občina Lenart, Turistično društvo Rupert, Zveza kultur- nih drijštev Lenart, Društvo vinogradnikov Lenart, Druš- tvo kmečkih žena in deklet Lenart ter lenarška svetoval- na služba pri OZVŽ Ptuj tudi letos pripravili na ploščadi pred lenarških gasilskim do- mom. Krst mošta bo natan- ko ob 11. uri in enajst minut. Organizatorji 6. lenarškega martinovanja so poskrbeli za bogat kulturni program, do- ber slovenjegoriški mošt in kulinarične dobrote, ki jih bodo tudi letos pripravile le- narške gospodinje, (ak) VANETINA / ZGNJEKUHARICA ALOJZIJA KURNIK Sposojen kotel odsluževali s tabrhi V preteklosti so na .podeželju skoraj pri vsaki hiši kuhali žanje. Temu so v Slovenskih goricah rekli "goliba". To je bilo v večini moško opravilo. Mi pa smo pred časom v Vane- tini pri Cerkvenjaku naleteli na 73-letno Alojzijo Kurnik, ki je tisti dan kuhala žganje iz sliv. Z velikim zanimanjem smo prisluhnili njeni zanimivi pripovedi o kuhanju žganja, "žganjice", kot je rekla, v navadnem bakrenem kotlu. "S tem delom sem se srečala prvič, ko mi je bilo 15 let. Ko je umrl oče, so mati žganjekuho predali meni. Z nasveti mi je te- daj pomagal moj 'gerom', tedaj župan občine Cerkvenjak Lud- vik Poljanec iz Cogetincev. V ti- stih časih smo na veliko žgali. Ker sami nismo imeli kotla, smo si ga sposodili. Za enodne- 'vno rabo smo morali opraviti en tabrh'. Da bi kotel čim bolj iz- koristili, smo žgali noč in dan. Takrat smo poleg sliv, ki dajejo najboljše žganje, žgali še jabol- čne in vinske tropine, vinske in sadne droži, sadove bezga, murv in breskve. Pravzaprav smo vsa- ko sadje, ki ni bilo za prodajo. pobrali ter namenili za žganje- kuho. Ponavadi smo kuhali žganje v 40-litrskem kotlu. Iz enega ko- tla sliv smo dobili po dva litra čistega žganja ter 4 do 5 litrov lajtra' ali 'pežiga'. To zbrano te- kočino, ki je vsebovala le malo alkohola, smo ponovno preku- hali. Žganju, ki smo ga s tem pridobili, smo rekli 'prežig'. Po- navadi je iz prežiga nateklo 10 litrov čistega žganja". Zgajara ali goliba je ponavadi potekala v jeseni, ko so bila op- ravljena poljska dela. To je bilo tudi družabno opravilo, saj so se na žganjekuhi velikokrat zbi- rali moški ter sproti 'ugotavlja- li' kvaliteto. Včasih so tisto, kar so "nažgali", popili, seveda če je bil gospodar preveč radodaren. Danes so redki, ki se še ukvar- jajo s to dejavnostjo. Malo je tudi takih, ki bi žganje pili. V preteklosti so to dejavnost nad- zorovali 'financari', ki so kotle pečatih s plombami. Kot so na- povedali, bi tudi sedanja oblast rada kaj imela od žganja, zato je uvedla trošarino, to je davek na alkohol. Kot kaže, bi bilo pobi- ranje davkov na tak način, ko ljudje več toliko ne žgejo, ne- učinkovito, morda celo dražje, kot bi se iz tega nateklo davka. Ludvik Kramberger Žganjekuharica Alojzija Kurnik 14 četrtek, 9. november 2000 - tednir KIDRIČEVO / OB MESECU POŽARNE VARNOSTI GaslUi v vrfcv Ob mesecu požarne so naj- mlajše v vrtcu v Kidričevem 20. oktobra obiskali gasilci iz Taluma Kidričevo. Pripe- ljali so se z gasilskim avto- mobilom z vključenimi lu- čmi in sirenami, tako da so jih lahko slišali tudi kraja- ni Kidričevega. Z gasilskim avtomobilom so se zapeljali na otroško igrišče, tako da je bil ogled avtomobila in gasilcev za otroke varen. Najprej so se zbrali na otro- škem igrišču najmlajši otroci. Gasilci^ so jim razkazali avto- mobil ter vse, kar je na njem. Lahko so poskusili celo splezati v kabino gasilskega avtomobi- la, seveda v spremstvu gasilcev, poskusili so čelado, kar jim je bilo seveda zelo zanimivo. Nato so prišli otroci starejših skupin. Tudi njim so najprej prikazali vso opremo, ki je bila v avto- mobilu in na njem, lahko pa so tudi splezali v kabino, kar jih je izredno veselilo. Gasilci so na igrišču zakurili ogenj ter ga po- tem pogasili, tako da so otroci lahko videli, kako gašenje pote- ka. Gasilci so otrokom dovolili, da so lahko ob njihovi pomoči poskusili gasiti. To je bilo ot- rokom tako všeč, da je večina otrok ob odhodu gasilcev govo- rila: "Ko bom velik, bom gasi- lec." V tem tednu bodo gasilci obi- skali tudi otroke v vrtcu v Cir- kovcah. "Zelo smo veseli, da so se ga- silci spomnili na najmlajše in jih obiskali, saj v bistvu od ma- lih nog vzgajamo tudi varnosti pred požarom," nam je povedala ravnateljica kidričevskega vrtca Neža Sešo. Ur ORMOŽ / GASILSKA VAJA OB MESECU POŽARNE VARNOSTI te bi zagorela mazutna postala... Uspešno izvedena vaja, kije prisotne očarala s svojim tem- pom in raznolikimi prikazi gasilskih veščin, je pokazala tudi na pomanjkljivosti - kakšen curek namreč tudi ni bil dovolj dolg, da bi dosegel predvideno mesto gašenja. Toli- ko je videlo oko laika, gasilci pa so bili na potek vaje še bolj pozorni. Vodja vaje, višji gasilski častnik L stopnje Ivan Vajda, je bil s prikazanim zadovoljen, vendar bo po- drobnejša analiza dala točnejše odgovore. Zato smo Or- možani lahko pomirjeni: na morebitni požar na mazutni postaji Tovarne sladkoija Ormož (TSO) so po tej izkušnji gasilci še bolje pripravljeni. Vajo je organiziralo poveljstvo gasilske zveze Ormož in gasil- ska služba TSO. Izvedena je bila pod predpostavko, da se je zgo- dila delovna nezgoda na črpa- lišču mazuta, ki je povzročila požar. V objektu sta ostala po- škodovana dva delavca in požar se je razširil na rezervoar z ma- zutom. Poleg ormoške zveze z vsemi prostovoljnimi gasilskimi druš- tvi so v taktični vaji sodelovali tudi gasilsko-varnostna služba TSO, prostovoljno industrijsko društvo TSO, enota prve pomo- či TSO, zdravstveni dom Ormož in vodstvo tovarne. Gasilci so z vajo želeli predvsem preveriti stanje organiziranosti, usposo- bljenosti in opremljenosti ga- silcev, operativno uporabnost sistema zvez ZARE in sistema obveščanja. Preveriti in na pod- lagi tega dopolniti so želeli tudi načrte zaščite, reševanja in po- moči v primeru požara. V vaji je sodelovalo 220 ope- rativnih gasilcev z 12 kombini- ranimi in 12 orodnimi vozili. To je bila po obsegu in zahte- vnosti gotovo ena večjih akcij. Gasilci so prikazali gašenje z ra- zličnimi penami, impulzno ga- šenje, reševali in oskrbovali so ponesrečence, uredili koman- dno mesto. Najbolj spektakula- ren je bil napad na vrh silosa sladkorja. Ekipe so dobro so- delovale med seboj, zaščitile so rezervoar melase, hladile rezer- voar, se medsebojno oskrbovale z vodo... Med gosti na vaji je bil tudi Štefan Vidovič, poveljnik regije, ki je v svojem nagovoru pouda- ril veliko srce gasilcev, s katerim je mogoče marsikaj premostiti, še več pa je mogoče narediti z učinkovito opremo. Zato je treba nenehno spremljati no- vosti na tem področju. Franc Simeonov, predsednik gasilske podravske regije, je prisotne pozdravil v imenu 12 zvez z več kot 9000 gasilci, organiziranimi v 110 gasilskih društvih. Gasil- cem je čestital tudi predsednik gasilske zveze Ormož Miran Fi- šer. Med številnimi gosti je bil tudi Jože Korban iz regijske uprave za obveščanje, za trenu- tek pa je vaji prisostvoval tudi župan Vili Trofenik. vki Vaja v lepem sobotnem popoldnevu je ponudila prikaz zmož- nosti gasilcev ormoške občine f EDNIK - Četrtek, 9. november 2000 19 pTUJ / VIDEOTEHNOLOGIJA V ŠOLI Skozi oko kamere 4vdiovizualni studio Šolsiiega centra Ptuj že 20 let deluje pod vodstvom Milana Potočnika, ki ima edini v Sloveniji Koncesijo ministrstva RS za šolstvo in šport za izobraževa- nje pedagoških delavcev na področju uporabe videotehno- logije v šoli. V avdiovizualnem studiu na Ptuju pripravlja in izvaja izob- raževalne seminarje Milan Po- točnik. Že več kot deset let prihajajo na Ptuj, ponavadi dva- krat letno, udeleženci iz vse Slovenije. Z osnovami videote- hnologije in uporabo slednje v šoli se seznanjajo vzgojiteljice, učitelji in profesorji osnovnih ter srednjih šol, poseben semi- nar pa je bil v preteklosti organi- ziran tudi za svetovalce Zavoda za šolstvo. Število udeležencev je omejeno na 16. Glavni cilj seminarjev, ki potekajo v AV studiu z najsodobnejšo multi- medijsko tehnologijo, je nauči- ti pedagoške delavce ne samo pravilne tehnične, temveč tudi metodično-didaktične uporabe videotehnologije. Trodnevni seminarji poteka- jo v treh stopnjah. V uvodnem spoznajo udeleženci tehnične osnove AV opreme in osnove filmskega jezika, predvsem pa seminarji temeljijo na praktič- nih izkušnjah, od snemanja na terenu do montaže (tudi najso- dobnejše digitalne) ter zvočne in grafične opreme filma. Pred začetkom nadaljevalne- ga seminarja morajo udeleženci sami pripraviti film, ki ga pri- nesejo s seboj in ga v drugem, nadaljevalnem delu analizirajo s pomočjo režiserja ter se seznani- jo z režijo in filmskim jezikom. Nato pa sledi še tretja, polpro- fesionalna stopnja. V času traja- nja seminarja udeleženci s sedaj poglobljenim znanjem izdelajo svoj avtorski film. Vse delo v celoti opravijo sami (snemanje, montaža, tonsko-glasbena pod- laga filma) na tokrat nekoliko višjem nivoju. Milan Potočnik je član več ko- misij pri Zavodu za šolstvo (ko- misije za izbor AV opreme za šole, komisije za standardizaci- jo opreme itd.), je namestnik predsednice za izobraževalno tehnologijo v šolah ter soavtor priročnika o videotehnologiji v šolah. V okviru rednega dela AV studia sodeluje in pomaga dijakom ter profesorjem tudi pri pripravi didaktičnih videokaset. s katerimi so v preteklosti sode- lovali na različnih festivalih. S filmom dijakov Park, ki nazor- no pokaže razliko med ptujskim parkom podnevi in nočnim živ- ljenjem mladih v parku ob Dra- vi so sodelovali na Festivalu neodvisnega filma in videa, ki je potekal pred nedavnim v Ljub- ljani. Vsekakor pa sodi Milan Poto- čnik med tiste Ptujčane, ki so veliko naredili za predstavitev Ptuja kot kulturnozgodovinske- ga spomenika, saj sleherni se- minarist potuje od znamenitosti do znamenitosti ter tako spoz- nava Ptuj skozi oko kamere. Majda Fridl Delo na seminarju Videotehnologija v šoli je temeljilo na prak- tičnih izkušnjah. Potem ko so udeleženci dobili navodila, so se odpravili v mesto ter skozi oko kamere spoznavali kulturne znamenitosti starodavnega Ptuja. Foto: Majda Fridl V nadaljevanju seminarja so udeleženci tudi s pomočjo najsodobnejše računalniške tehnologije opravili montažo ter tonsko opremo filma Od 18. do 20. oktobra je potekal v Šolskem centru na Ptuju eden izmed mno- gih seminarjev, ki jih prip- ravlja in izvaja za pedagoške delavce iz vse Slovenije Mi- lan Potočnik. Trodnevnega začetnega seminarja vide- otehnologije v šoli se je udeležilo 16 učiteljev in profesorjev iz različnih kon- cev Slovenije. Očitno je bilo, da tudi videotehnologija ni več tabu za ženske, saj so se seminarja tokrat udeležile v večjem številu kot moški. KOG / ZLATA POROKA ZAKONCEV PLEMENIČ Skupai že zlatih pefifesef fef Janez Plemenič in Marija Toplak sta se prvič poročila 26. avgusta 1950, v letošnjem septembru pa sta svoj zakon po- trdila še enkrat, tokrat z zlato poroko. Janez Plemenič je bil rojen v Hermancih pred 70 leti, po nevesto pa je stopil na Kog k Toplakovim. Svoj dom sta si mladoporočenca uredila na Kogu 91. Življenje v naših kra- jih je neizogibno povezano z vinogradništvom in tudi Ple- meničeva sta bila zaposlena v zadružnem vinogradu. Kmalu sta obdelovala tudi svoj vino- grad. Danes ime Plemenič po njuni in zaslugi njunih potom- cev zaznamuje dobro kapljico. V zakonu so se jima rodili trije sinovi. Najstarejši živi v Švici, srednji v Mariboru, najmlajši pa se doma ukvarja z vinogradniš- tvom. V veliko veselje so jima trije vnuki in tri vnukinje, še posebej pa prva pravnukinja. Zlato poroko je opravil župan Vili Trofenik na ormoškem gra- du, svoj da pa sta si rekla tudi v cerkvici na Kogu. Zakonca Ple- menič sta zelo družabna in akti- vna v kraju in društvu upoko- jencev. Tudi zdravje jima dobro služi, zato je bilo praznovanje v družinskem krogu zelo živah- no. vki ^'atoporočenca Plemenič. Foto Žaiar KOG / ZLATA POROKA ZAKONCEV RATEK čila, družabna in polna nairtov Pred kratkim sta se po petdesetih letih ponovno vzela Da- nica in Vinko Ratek iz Koga 95. Vinko je bil doma iz Bre- brovnika, nedaleč proč pa je živela tudi Danica, ki se je pred poroko pisala Miklašič. Le dan po poroki je moral ženin na triletno služenje vojaškega roka. Svoj dom sta si ustvarila na Kogu. Vinko je delal na kombi- natu, Danica pa je imela s skr- bjo za njunih šest otrok polne roke dela. Kljub temu je bila občasno tudi zaposlena. Zakonca Ratek sta danes pri 70 letih zdrava, zadovoljna in zelo aktivna. Pojeta pri kogov- skem zboru, sodelujeta v druš- tvu upokojencev, sama skrbita za svoje gospodinjstvo in vino- grad, še več, pomagata ga obde- lovati tudi drugim. Pri večjih delih jima priskoči na pomoč kateri izmed otrok, ki so vsi, z izjemo hčere, ki se je poročila v Italijo, v njuni bližini. Vinko, ki še zanesljivo vozi avto in se smuča po pohorskih strminah, ima v načrtu urediti tudi lasten vinotoč. Po slovesnosti v ormoškem gradu je zlata poroka minila v krogu otrok, desetih vnukov in pravnuka ter v spominu na ne- davno preminulega sina. vki Zlatoporočenca Danica in Vinko Ratek. Foto: Hozvan PTUJ AvtomoltiH v Stodeniniti V potoku Studenčnica, nedaleč od Pinčarjevega mlina, sta že pred nekaj meseci "obležala" dva avtomobila, katerih la- stnikov še niso našli. O najdbi je Jože Novak iz Gregorčiče- vega drevoreda obvestil inšpektorico za komunalne zadeve Sabino Jupič, ki je že izdala nalog, da se ju odpelje, ven- dar se to še ni zgodilo. Zato smo se v medobčinski upravi zanimali, zakaj zamuda. Povedali so, da je verjetno prišlo do kratkega stika med podjetjem Čisto mesto, ki tak odvoz opravlja, in občinsko upravo, da pa ju bodo zagotovo odpe- ljali še v tem tednu. Zapuščen avtomobil v Studenčnici. Za stroške odvoza bodo vsaj na začetku obremenili proračun občine, vse dokler tistega, ki se je skušal tako rešiti odslužene pločevine, ne bodo našli. Iska- nje lastnika pa je včasih dolgo- trajno tudi zato, ker se lastniki avtomobilov sicer "menjujejo", dokumenti pa ostajajo nepopra- vljeni. Ko ga bodo odkrili, bo prejel tudi vabilo za obisk sod- nika za prekrške. V vsakem pri- meru bi imel manj stroškov in problemov, če bi odsluženo vo- zilo odložil po "pravilih igre". Foto: Črtomir Goznik MG 20 četrtek, 9. november 2000 - tednir PTUJ / VANDALIZEM V STAREM MESTNEM JEDRU NE POJENJA Do kdai se? ludi zadnji petek je bilo na ptujskih ulicah in trgih znova živahno. Objestneži so se temeljito lotili cvetlič- nih korit pri pošti v Vodni- kovi 2, v "Županovem parku" za mestno lekarno so pada- le luči, že drugič v 14 dneh pa so uničili svetilke na sto- pnicah, ki vodijo na grad. Teden dni pred tem pa so nas poklicali na Vrazov trg, kjer smo si lahko v živo ogledali vse posledice petkovega poz- nonočnega veseljačenja. Vesel- jaki so najprej najedli, zatem pa se znesli nad steklom bližnjih vrat gostilne Črni baron Mar- jana Černezla. To ni bil prvi vandalizem, ki so ga doživeli, stekleni deli njihovega objekta so jo letos že večkrat skupili. Lastnik je o dogajanjih v tem delu starega mestnega jedra že večkrat seznanil predstavnike mestne občine, vendar zadeve gredo svojo pot. Se tisti redki turisti, ki bi v poletnih večerih radi v miru posedeli na njihovi terasi, odhajajo, ker ne prenese- jo hrupa, ki je zlasti zaznaven ob koncu tedna. Pa bi bilo mes- to rado prijazno do svojih obis- kovalcev. Stanovalci in obrtniki mestnega jedra so upravičeno vprašujejo, kako dolgo bodo lah- ko še vzdržali. MG Zgradba na Vrazovem trgu 1 na Ptuju je pogosto pre- dmet petkovih nočnih pus- tošenj mladih ponočnjakov. Nazadnje so se ponovno zne- sli nad steklenimi vrati, pred tem pa so še pojužnali. Foto: Črtomir Goznik SPOROČILO ZA JAVNOST He streljajte kormoranov! JAVNI POZIV LOVSKI ZVEZI, DA NE SODELUJE PRI IZTREBLJANJU KOR- MORANOV Pozivamo Lovsko zvezo Slo- venije (LZS), da ne pristane na vlogo iztrebljevalca kormo- ranov, ki sta ji jo nezakonito naložila ministra Ciril Smrkolj (MKGP) in dr. Andrej Umek (MOP). Dne 23. 10. 2000 sta ministra Smrkolj in Umek podpisala "Načrt za upravljanje s kormo- ranom (Phalacrocorax carbo si- nensis) na območju Republike Slovenije za leto 2000-2001". Načrt predvideva za prihajajo- čo zimo poboj 2140 ptic, kar je dve tretjini vseh prezimujočih kormoranov v Sloveniji. Načrt nalaga izvedbo pobojev Lovski zvezi Slovenije. Verjamemo, da je slovensko lovstvo doseglo tisto stopnjo eti- čnosti in razumevanja zakoni- tosti narave, da ne more pristati na pobijanje kormoranov na od- prtih vodah. Še posebej pa ne more pristati na vlogo iztreblje- valca kar dveh tretjin populaci- je neke vrste v eni zimi. Ministrstvi nimata pravne podlage, da bi od LZS lahko za- htevali streljanje kormoranov, saj ti v lovski zakonodaji niso opredeljeni kot divjad in zato ne podlegajo predpisom o lov- stvu. LZS je nevladna orga- nizacija, na katero ministrstva lahko vplivajo le v obsegu, kot določa lovska zakonodaja. Slo- venski lovci bodo zato kormo- rane streljali le, če bo vodstvo LZS tako hotelo. Vodstvo LZS nam je zagotovilo, da bi se za odstrel odločili le ob sogla- sju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Zato v DOPPS pozivamo Up- ravni odbor LZS, da sprejme interni akt, ki bo članom LZS prepovedoval pobijanje kormo- ranov. Dodatne informacije: 1. "Načrt za upravljanje s kor- moranom ..." je v nasprotju z Zakonom o ohranjanju narave, saj ta izrecno prepoveduje preti- rano zniževanje številčnosti ka- terekoli živalske vrste. 2. Nobenega dokaza ni, da bi kormoran v naravnih pogojih ogrožal katerokoli vrsto rib na odprtih vodah. 3. Ministrstvi ne navajata no- benih dokazov, da je ukrep zniževanja številčnosti kormo- ranov na odprtih vodah potre- ben. 4. Ministrstvi prav tako ne analizirata posledic ukrepa - ni jasno, kaj bo ribištvo z ukrepom sploh pridobilo. 5. Julian Hughes, vodilni stro- kovnjak za kormorane pri bri- tanski RSPB, ki je s prek milijon članov največja naravovarstve- na organizacija v Evropi, je iz- javil: "Če bodo v Sloveniji zares postrelili dve tretjini prezimu- jočih kormoranov, bo to naj- drastičnejši poseg doslej. Česa podobnega še niso storili v no- beni evropski državi." 6. Pobijanje kormoranov v na- črtovanem obsegu bo bistveno negativno vplivalo na populaci- je drugih vrst vodnih ptic, ki prezimujejo v Sloveniji. Načrt predvideva streljanje kormora- nov tudi na Ptujskem jezeru, ki je evropsko pomembno prezi- movališče vodnih ptic (januarja 1999 smo našteli preko 13.000 vodnih ptic drugih vrst). 7. Dejstvo je, da kormorani lahko na nezavarovanih ribogoj- nicah povzročijo veliko škodo. Škodo se da v celoti odpraviti, če so ribogojnice ustrezno zava- rovane. Za ta namen se po svetu že dolga leta in v velikem obse- gu uporablja prekrivanje ribo- gojnic z mrežami, obstajajo pa tudi drugi učinkoviti ukrepi. Za Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije: Damijan Denac PETER SILAK/ TABOR PTUJSKIH PLANINCEV - BAVSCICA 2000 (26. 6 -1.7 Pet dni v biseru slovensidh dolin že ob prihodu nas je pričaka- ; 10 presenečenje, kajti: prvič, ni- i smo bili zadnji, kar je bilo glede j na uživanje v botaničnem vrtu , doline Bala pričakovati; in dru- gič, pri koči smo zagledali San- dija, ki se je kot prvi vrnil s ' svojo skupino. Presenečenje? Ta ^ tura je bila namreč najzahtev- ' nejša in časovno daleč najdaljša j - ocenjena na 10 do 13 ur (vrni- j 11 so se v dobrih 8). Skrivnost je ; bila razkrita približno uro kas- neje, ko se je prikazala Maja. Na vprašanje, kako je bilo, je samo zavzdihnila in njen utru- | jeni pogled je potrdil domneve, > da so bili zelo hitri, hkrati pa mi | je pojasnila, od kod ta hitrost, j Preizkusili so namreč novo pot z vrha tega mogočneža, ki si jo i je Sandi že prej večkrat ogledo- | val in preučil in se je res izka- ! zala za bližjo in obenem tudi ne preveč zahtevno v primerjavi z drugimi potmi z vrha. Hkrati : smo se še pošalili, da drug dru- | gim ne verjamemo, saj smo oho- ! ji mahali z vrhov, a se kljub temu nismo videli. Resnica je bila pač v tem, da je oddalje- nost obeh vrhov precejšnja, bilo pa je tudi rahlo oblačno (pa saj moja skupina sploh ni bila na vrhu, mar ne?). Se najbolj spočiti in dobre vo- lje so se vrnili naši "dolinci", ki so preživeli krasen dan v dolini Trente ter si po novo ustanovlje- ' ni naravoslovni učni poti po do- lini ogledali izvir Soče, Kugyjev spomenik, Turarjevo domačijo, korit Mlinarice si zaradi poruše- nega mostu niso uspeli ogledati, zato pa so čas porabili za malico in počitek, botanični vrt Alpi- num Juliana, kjer jih je tam- kajšnji vrtnar pospremil in jim razložil veliko zanimivosti, cer- kvico sv. Marije, se spustili v vas Trenta in si ogledali še zname- niti Trentarski muzej, v kate- rem so prikazane znamenitosti in življenje v Triglavskem naro- dnem parku. Tukaj se je njihovo potepanje po dolini zaključilo in so se zadovoljni vrnili do- mov. V poznem popoldnevu se je skupina končno zlila v celoto in tem za pogovore v večernih urah ni zmanjkalo.To pa seve- da ni bilo vse. Ta dan je namreč PUS Bavšica zajela "ključna epi- demija". Začelo se je z izgub- ljenim ključem sejne sobe, ki ga je iskal Franc, veliko bolj spektakularna pa je bila izguba Sandijevih ključev. Sem so nam- reč sodili ključi njegovega avta, ključi koče ter še kar nekaj drugih. Lahko si samo mislite, kako jih je dve uri iskal po vseh mogočih in malo manj mogočih krajih, in ko jih ni našel, je bil resnično potrt. Toliko bolj, ker je želel največje zanesenjake po- peljati v jamo Srnica pod Kani- nom, to pa je bilo nemogoče, saj je imel v avtu vso potrebno op- remo. Šele okrog pol šeste ure je ugotovil, da se je nazadnje pe- ljal s Francem - torej je bil nje- gov avto še zadnja bilka upanja. In res, ves nasmejan in sijoč se je vrnil v kočo, kar je za vse po- menilo veliko olajšanje. Ob tem veselju pa je prišla v jedilnico vsa potrta še Teja. Vas zanima zakaj? Prav imate, če ste po- mislili, da ni imela ključev od avta. Vendar se je hitro razved- rila - shranila jih je pri enem iz- med planincev. Po srečnem razpletu opisanih pripetljajev je sledil odhod v jamo Srnica. Želja po počitku je bila vzroktemu, da se nas je samo sedem odločilo za pohod v deželo krtov (Maja, Marko, Vladka, Teja, Jože, Sandi in jaz). Jama ni urejena za ogled, ampak je namenjena izključno indivi- dualnemu ogledu z izkušenim jamarjem, ki jamo dobro pozna. Predvsem je jama zelo atraktiv- na, kar nakazuje že sam vhod, do katerega je potrebno upora- biti kar nekaj plezalnih sposob- nosti, nato pa se po trebuhu (ne pretiravam!) povleči po rovu, ki se šele po nekaj metrih toliko razširi, da je napredovanje mo- goče po kolenih. Kasneje se rov razširi, tako da dopušča normal- no hojo, kljub temu pa se je potrebno vmes še plaziti po tre- buhu, hoditi po kolenih, pleza- ti. Najznamenitejši je zaključni del jame. Znajdemo se v precej veliki dvorani, ki nima izhoda - za tiste, ki je ne poznajo seve- | da, saj je izhod zelo majhna in I ozka luknja v tleh, ki na prvi pogled te možnosti gotovo ne j dopušča. Če posvetimo s sve- i tilko po stropu dvorane in ste- nah, nas očarajo ostanki školjk - mislim, da se imenujejo me- galodontide, ki so obrušene v i obliki srčkov - prava ljubezen- ska dvorana, ki očara tudi z ve- liko mero romantike. Za izhod iz dvorane in na svetlo smo vlo- žili še nekaj truda v razširitev luknje in že smo bili na 50 m navpične, prepadne stene nad opremo, ki smo jo pustili pri vhodu. Torej je bil za spust pot- reben vedno atraktiven "abzajl" oz. spuščanje ob vrvi. Po pribli- žno treh urah pohajkovanja po podzemlju smo se končno zna- šli spet zunaj, kjer smo še ravno ujeli nekaj zadnjih žarkov dne- vne svetlobe in pod seboj zagle- dali osvetljen Bovec. Vrnili smo se domov, si zaželeli lahko noč in že smo se potopili v svet sanj in spominov po resnično zani- mivem dnevu. Peti dan: Od lepega do slabega in spet nazaj k lepemu vremenu Za zadnji aktivni dan smo si prihranili najlažjo in res pri- jetno turo h Krnskim jezerom (1391 m) in na Krn (2244 m). Že takoj zjutraj je za "jamarje" poskrbel Tone, saj je vsakega te- meljito izprašal in tudi drugi so se hitro pozanimali o pustolov- ščini prejšnjega dne. Takoj za tem pa smo se že tlačili v avto- mobile in se odpeljati do izho- dišča vzpona - v dolino Lepene do doma dr. Klementa Juga. Po približno 20 minutah hoje smo se znašli v zadregi. Pred nami je bila tabla z napisom "Normal- na pot" in puščica levo v strmi- no ter "Pot, namenjena otrokom in starejšim osebam" in puščica naravnost. Mladi, ki se nekako ne štejemo več med otroke, smo bili v dilemi, ali sploh lahko gremo z drugimi naravnost ali ne! Odločili smo se, da gremo naprej z upanjem, da nas ne bo "kakšen čuvaj ustavil". Vse sku- paj se je srečno izteklo in po nekaj več kot dveh urah in pol zložne hoje po široki poti smo prispeli do doma pri Krnskih jezerih. Že pred tem smo skle- nili, da bomo imeli kosilo v domu, tako da smo si še pred nadaljevanjem le-tega tudi na- ročili, pojedli pa ga bomo, ko se vrnemo s Krna - zelo praktič- no, mar ne? Eni so se odločili, da bodo popoldne raje preživeli v sprehodu do Krnskih jezer in okolice, drugi pa smo nadalje- vali pot proti novemu dvatisoč- aku. Po uvodni oblačnosti na za- četku ture nas je nato razve- seljevalo lepo in prijetno toplo vreme. Kakor hitro pa smo se začeli vzpenjati od jezera proti Krnu, je skoraj sorazmerno z našo višino začela naraščati ob- lačnost. Sonca je bilo vse manj in do Krnske škrbine nas je že pozdravilo nekaj dežnih ka- pelj, a so se nas za zdaj še usmi- lile. Tako smo brez težav prišli do Gomiščkovega zavetišča na Krnu, kakor hitro pa smo se namestili v prijetno urejenem domu, se je zunaj razdivjala pra- va nevihta, ki ji ni manjkalo strel in grmenja. Toda mi smo bili medtem lepo na toplem, su- šili mokre stvari, pili topel čaj, malicali in se sladkali z dobro- tami, ki so se znašle v nahrbtni- ku. PREJELI SMO Stranke so bile obravnavane enakopravno! ODGOVOR NA PRIS- PEVEK G. BOGOMIRJA LUCUA V RUBRIKI "PRE- JELI SMO" Plakatiranje in oglaševanje v občini Ormož ureja Odlok o plakatiranju in oglaševan- ju, ki ga je Občinski svet ob- čine Ormož sprejel na svoji 2. seji dne 29.12.1998, objav- ljen pa je v Uradnem vestni- ku občine Ormož št. 14/98. Odlok določa, da dovolje- nje za postavitev reklamnih objektov in naprav izda pris- tojni upravni organ na podla- gi soglasja občinskega organa, pristojnega za urejanje pros- tora. Plakatiranje je dovolje- no le na vnaprej določenih mestih, ki jih določi Občin- ska uprava. Izvajalec, ki ga na podlagi javnega razpisa izbere župan, mora skrbeti, da so plakati na reklamnih objektih pri- merno označeni in razvršče- ni, da so reklamni obiekti vzdrževani ter da je urejena njihova okolica. Poskrbeti mora tudi, da odstrani po- škodovane plakate oziroma plakate, ki niso opremljeni s štampiljko in datumom, kar v praksi pomeni, da so takšni plakati nameščeni samovolj- no oziroma brez vednosti iz- vajalca. Odlok določa tudi, da se za volilno kampanjo lahko postavijo dodatna plakatna mesta. Pogoje za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest v volilni kampanji dolo- či župan v skladu z Zakonom o volilni kampanji. Pogoje za plakatiranje med letošnjo volilno kampanjo je Občina Ormož objavila v dnevniku Večer dne 26.8.2000. Občina Ormož je vsem organizator- jem volilne kampanje zago- tovila brezplačna plakatna mesta na oglasnih panojih in oglasnih valjih v vseh krajev- nih skupnostih. Proti plačilu pa je občina organizatorjem volilne kampanje dala na raz- polago še 20 plakatnih mest na kandelabrskih obešankah v mestu Ormož. Vsem orga- nizatorjem volilne kampan- je, ki so do roka, določenega v navedenih pogojih, poslali zahtevo za plakatiranje, je bilo zagotovljeno enako pro- stora. Navedeni odlok določa tudi, da nadzor nad izvaja- njem določb odloka izvaja komunalna inšpekcija občine Ormož. Zaradi kršitve določb citi- ranega odloka v času volilne kampanje je bilo v času od 6. 10.2000 do 10.10.2000 opra- vljenih več inšpekcijskih pre- gledov. Pri pregledih je bilo ugotovljeno, da je pri večini političnih strank šlo za krši- tve določb Odloka o plakati- ranju in oglaševanju v občini Ormož (nameščanje plakatov izven reklamnih objektov in naprav, npr. na električnih drogovih, gospodarskih obje- ktih, utah, drevesih ipd.). V inšpekcijskem postopku je bil vsem političnim stran- kam, pri katerih so bUe ugoto- vljene nepravilnosti, postavljen rok za odstranitev. Po izteku roka so bile stran- kam, ki niso izvršile naloga, izdane odločbe o odstranitvi. Odstranjevanje plakatov je opravil pristojni izvajalec dne 13.10. 2000. V skladu z kazenskimi do- ločbami navedenega odloka bodo sproženi tudi ustrezni postopki zoper kršitelje do- ločb. Na koncu naj še enkrat poudarimo: - da je plakatiranje v ob- čini Ormož torej dovoljeno le na vnaprej določenih pla- katnih mestih, kar pomeni, da je kakršnokoli namešča- nje plakatov izven teh mest v nasprotju z določili odloka ter - da so bili vsi postopki iz- vedeni v skladu z določbami že večkrat citiranega odloka ter da so bile vse politične stranke obravnavane povsem enakopravno, kar kaže tudi dejstvo, da so bili odstranje- ni plakati kar petim stran- kam. OBČINSKA UPRAVA f EDNIK - Četrtek, 9. november 2000 21 Kuharski nasveti Martinove jedi jVlartinovo je pri nas na splošno priljubljen praznik, najbrž tudi zato, ker je povezan z dobro in okusno hrano ter do- brim mladim vinom, hkrati pa je to priložnost, da si pri- pravimo nekaj domače okusne hrane, in če je le mogoče, spečemo tudi gos, ki jo nekateri zamenjajo tudi s pura- nom, raco, domačo kokošjo ali celo domačim petelinom. Vendar je na martinovo najbolj tipična jed pečena gos. Gos je tudi v Nemčiji in Avstriji najpogostejša jed na dan svete- ga Martina. Danes nam tržišče ponuja pi- tane gosi, ki niso tako čvrste in tudi ne zahtevajo daljšega peče- nja, razen če gre za gos, ki tehta 5 kilogramov in več. Po kako- vosti so gosi veliko bolj različne kot druga perutnina. Pomem- bni znamenji kakovosti sta ble- da mastna koža in mesnate prsi. Meso starejši gosi je bolj čvrsto in trdo. Maščobo iz trebušne vo- dine moramo pred peko odstra- niti in jo uporabimo za peko pri kvašenem testu, takrat, ka- dar želimo, da je testo še posebej krhko in okusno. Gosja mast in gosja jetra veljajo za delikateso, še zlasti če so gosi pitane s koru- zo. Gosi najpogosteje pečemo, lah- ko jih tudi dušimo in kuhamo. Kuhanje smo danes skoraj opu- stili, pečenje in dušenje pa omo- gočata najrazličnejše priprave gosi. Če jih dušimo, so gosi še izdatnejše in meso nekoliko bolj sočno ter omogoča dodaja- nje različne zelenjave, sadja in začimb. Gosi lahko dušimo raz- rezane z večjo količino čebule, česna, kislega zelja ter svežih ali posušenih jabolk in hrušk. Go- sje meso je zelo okusno in tudi sočno, če gos kuhamo v vodi, ki ji dodamo različno jušno zele- njavo ter začimbe, kot so brino- ve jagode, celi poper, timijan ali rožmarin, ter prav tako krhlje suhega sadja. Po kuhanju lahko gos damo v pečico, da se koža zapeče oziroma postane hrust- ljava. Tako pripravljeno lahko ponudimo s pečenim krompir- jem, ki ga spečemo v gosji ma- ščobi. Še vedno pa najpogosteje gos pečemo, tako da jo temeljito na- tremo s soljo, majaronom in ze- lenim peteršiljem, po želji pa dodamo še mleto kumino. Če gos ni predebela, jo lahko pre- taknemo tudi s suho slanino. Z začimbami gos natremo tudi v notranjosti ali jo napolnimo z nadevi. Najpogosteje v trebuš- no votlino damo manjša jabol- ka, krhlje suhih jabolk, hrušk in sliv, čebulo, olupljene surove kostanje, lahko pa tudi manjši olupljen krompir, ki ga potrese- mo z majaronom, peteršilje in kumino ali ga samo solimo. Gos pečemo v pečici pri 200°C eno do dve uri, odvisno od njene teže. V Veliki Britaniji gos nadeva- jo s čebulo in žajbljem, v Nem- čiji jo nadevajo z nadevom za pečenice in kislim zeljem ali krompirjevimi cmoki, v Italiji jo dušijo skupaj s klobaso in ma- roni oziroma kostanji, v Španiji je priljubljena dušena s svežimi ali suhimi hruškami, na Mad- žarskem jo nadevajo s fižolom, lahko pa bi jo napolnili tudi z orehi. Lahko si pripravimo tudi pe- čeno gos s kislim zeljem, tako da gos najprej temeljito očisti- mo in trebušno odprtino napol- nimo z sesekljanim mesom za klobase, odzunaj meso začinimo s soljo, peteršiljem, majaronom ali timijanom. Pečemo v pečici pri 220 do 250°C do tričetrt. Po- sebej do polovice na štedilniku zdušimo kislo zelje, ki smo mu dodali na kocke narezano pre- kajeno svinjino. Nato kislo zelje vsipamo v pekač, nanj položimo skoraj pečeno gos in tako peče- mo do konca. Nadev za gos si lahko prip- ravimo tudi tako, da 4 čebule olupimo in jih v pečici ali na štedilniku spečemo. Pečeno oh- ladimo in sesekljamo, dodamo ji namočen in ožet beli kruh (po- trebujemo ga 60 dekagramov), sesekljan žajbelj, 5 dekagramov o surovega masla, 2 jajci ter zači- nimo še s soljo, poprom in muš- katnim oreščkom. Nadev dobro premešamo in z njim napolni- mo trebušno votlino pri goski, nato jo klasično spečemo. Goski lahko izboljšamo okus še tako, da zraven jabolk v od- prtino damo še namočene rozi- ne. Namakamo jih v poljubnem vinu. Če pa ji boste okus izbolj- šali s kostanji, lahko zraven do- damo še na večje kose narezane sveže ali posušene gobe. Pripravimo si lahko tudi go- sji ragu, ki ga pripravimo tako kot perutninskega ali telečjega, le da krompir zamenjamo s ko- stanji, ki se ne smejo razkuhati, in preden ragu ponudimo, po- beremo vso maščobo, ki se je na- brala na vrhu ragu j a. Prava poslastica pa so gosja je- tra, pri katerih barva ni merilo kakovosti in so lahko od rožna- te do rjave. Sveža jetra sestavlja- ta dve krpi, ki ju prerežemo po dolžini in po potrebi odstrani- mo žile. Če bomo jetra porabili za terino, jih najprej položimo v marinado iz portskega vina, soli, popra, začimb in vinjaka. Za okusnost je odločilna pra- vilna izbira začimb. Pravo kuli- narično razkošje so sveža jetra, narezana na tanke rezine in samo nekaj sekunda pečena na surovem maslu z obeh strani. Zraven lahko dušimo grozdne jagode in ribez, zalijemo s ko- njakom ali sadnim kisom. Jetra ponudimo na stročjem fižolu ali solati ter potresemo z na maslu pečenimi gobami. Nada Pignar, profesorica kuharstva PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KUN. PSIH. / KAKO OBVARUJE- MO DUŠEVNO ZDRAVJE - 302. NAD. Duševno zdravje otrok in mladostnikov 15. nad. Zasnova dejavnikov tveganja in va- rovalnih dejavnikov pri možnosti nastajanja psihosocialnih motenj - 4. nad. Pa si še poglejmo zanemarjanje otroka kot primer travmatskih doživetij in neugodnih živ- ljenjskih okoliščin. Psihološka situacija: Starši ne nudijo otroku ustrezne telesne nege, ne skrbijo za njegove potrebe po hrani, ne zago- tavljajo otroku varnega okolja, ne skrbijo dovolj za njegovo zdravstveno stanje in ne dosegajo običajnih standardov svojega okolja pri zagota- vljanju emocionalne podpore in intelektualnih razvojnih spodbud. Gre predvsem za opustitev dejanj in za ve- denje, ki ogroža otrokovo telesno in čustveno dobro počutje. Takšno vedenje staršev je lahko posledica specifičnih dogajanj, ki prizadenejo starše, kot so na primer izguba delovnega mesta ali razveza. Lahko pa je takšno vedenje odraz osebnostne motenosti staršev. Dejavniki tveganja: - prisotnost drugih kroničnih stresorjev, ki delujejo na otroka, - telesno ali drugačno trpinčenje otroka. Varovalni dejavniki: - nadomestna skrb za otroka (na primer v vrt- cu ali v šoli), - pozitivne osebe v otrokovem življenju, ki so ali niso otrokovi sorodniki. Naslednjič pa bomo govorili o kroničnem obolenju kot primeru travmatskih doživetij in neugodnih življenjskih okoliščin. POLNJENA PEČENA GOS Gos očistimo, splaknemo in začinimo s soljo, poprom in nadevamo z žemeljnim nadevom, ki ga pripravimo tako, da 3 zemlje narežemo na kocke in prelijemo z mle- kom. Posebej narežemo 10 dag slanine, sesekljamo 2 čebuli, ju dodamo k namo- čenim zemljam ter začinimo s soljo, poprom, timijanom in muškatnim oreščkom ter dodamo še višnje brez ko- ščic. Pustimo stati 10 mi- nut. Če je nadev premehak, dodamo krušne drobtine. S pripravljenim nadevom na- polnimo gosko, zašijemo in pečemo 3 ure pri temperatu- ri 220 do 250°C. Med peko meso polivamo. Avtorica: Marinka Ku- mek Dolane 29, Cirkulane Krvodajalci 24.10.2000: Igor Rltorjja, Varaš 9, Franc Matjašič, Vlahovičeva 5, Kidričevo, Jožica Medved, Župe- čja vas 60/A, Franc Šuen, Juršinci 88, Vera Vre- že, Kraigherjeva ulica 22, Kidričevo, Mirtan Cvi[al<, Slovenja vas 27, Goran Ivezič, Senčal< 16/E, Sreč- ko Sitar, Lancova vas 58, Andrej Vugrinec, Mar- kovci 33/A, Srečko Gajšel<, Zg. Sveča 14, Janez Muršec, Ločki Vrli 52/A, Franc Kump, Senčak 11, iVIarjan Purg, Preša 27, IVIartin Pečnil(, Popovci 28, Sandi Roškar, Pobrežje 146/A, Evgen UuUt, Sorišnica 46, Miran Gajser, Gerečja vas 75/A, Denis Matjašič. Vlaiiovičeva 5, Kidričevo, Bojan Jelen, Stanošina 37/C, Marija Haložan, Podlože 81/A, Stanko Kurbos, Videm pri Ptuju 28, Metlo Kouter, Župečja vas l/G, Matija Kouter, Župečja vas 1/G, Peter Nahberger, Župečja vas 20, Jože Potočnik, lusečka vas 33, Irena Šprab, Krčevina pri Vurbergu, Dušan Krajne, Panonska ulica 2, Ptuj, Drago Vugrinec, Dravinjskiii Vrfi 3/0, Janko Murko, Rabelčjavasi?. 26.10.2000: Željko Lukaček, Dofga lesa 9, Ormož, Boris Vukan, Dr. Kovačiča 4, Ormož, Bojan Stanič, Mibovci 7/A, Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/B, Majda Turk, Vintarovci 64, Boris Blažek, Radetiova 42/A, Marinka Petek, Mezgovci ob Pesnici 3, Alojz Veg, Stogovci 15/A, Aleš Arnejcič, Gorišnica 37, Franc Zaje, Sela 34, Jože PremzI, Starošince 33, Anton Cenar, Mezgovci 55, Darko Horvat, Tržeč 11/B, Srečko Cmrečnjak, Draženska c. 4, Ruj, Vilko Turk, Lovrenc na Dravskem polju 6, Aleš Krajne, Pleterje 26, Anton Mohorko, Tmovec 11, Slavko Vek, Tovarniška cesta 21, Kidričevo, Mir- ko Sambolec, Župečja vas 2/A, Marjan Anderlič, Trgovišče 25/B, Alojz Kelc, Osluševct 7, Zvonko Kolar, Apače 188, Slavko Repec, Zg. Pristava 37, Stanislav Kosi, Kettejeva 13, Ptuj, Silvo Petek, Tra- janova 9, Ptuj, Marjan Vindiš, Dragonja vas S/k, Miran Cafuta, Čučkova 13, Kidričevo, Marjan Av- bel, Majšperk 76, Stanko Rep, jalova vas 1, Vera Inkret, Kraigherjeva 21, Ptuj, Jože Majcen, Vičanci 11, Dragica Štumberger, Mladinska 8, Kidričevo, Darko Emeršič, Tovarniška cesta 4, Kidričevo, Jo- žica Gojčič, Rimska ploščad 20, Ptuj, Robert Kod- rič, Stojnci 42, Maks Plohi, Kraigherjeva 25. Ptuj, Vinko Drevenšek, Pleterje 44, Aleksander Krajne, Zg. Hajdina 7/E, Dragica Leskovar, Cirkovce 60/G, Leon Itozenburger, Pergerjeva 15, Ptuj, Jože Pal- čič, Senešci 15, Franc Majcen, Podtože 40, Mar- jan Toplak, Mladinska 4, Kidričevo, Bogdan Ketle, Ob železnici 4, Kidričevo, Stanko Jus, Ptujska Gora 2, Kari Horvat, Mestni Vrh 54/8, Janez Skle- dar, Apače 209, Dušan Pišek, Lovrenc na Drav- skem polju 7, Anica Jus, Žetale 56, Jožef Šori, Podvinci 61, Robert Bezjak, Bukovci 168, Alojz CizerI, Mezgovci 62, Silvester Kiseljak, Prepoije 21, Herman Vodnik, Heroja Vojka 29, Maribor, Sašo Vitančič, Ul. Staneta Severja 15, Maribor, Janez Meglič, Markovci 4/B, Franc Križan, Gabr- nlk52. PIŠE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU k Eelem w siVii jesen z zorenjem in odpadanjem listja z arevnm narava končuje vegetaci- jo, pričenja pa se obdobje zimskega počitka. Večinoma listje odpade po prvih slanah, ki se čestokrat dogode že v drugI polovici vinotoka. Sončna In topla jesen v minulem mesecu je prizanesla s slanami In vrtu obdržala zeleno podobo, a jo bo llstopad, vreden svojega Imena, kmalu spremenil v jesensko sivino. V SADNEM IN OKRASNEM VRTU se po do- zorenju lesa in odpadanju listja pričenja ugodno obdobje za sajenje sadnega drevja in okrasnihi drevnin. Sadike sadnega drevja, okrasnili drev- nin in grmičevja sadimo, ko so talne in vremen- ske razmere za to opravilo še ugodne, ko zemlja ni prevlažna in prelnladna, dnevne temperature pa so še nad zmrziščem. Uspeti sajenja in vkoreninjanja sadne sadike je odvisna od mnogih naravnili dejavnikov in strokovnega pristopa k temu opravilu, najpo- membnejša pa je pravočasna in pravilna pripra- va sadilnega mesta, izbira kakovostne sadike in pravilna izvedba sajenja. Medtem ko je sadilno jamo oziroma zemljo za posaditev bilo potrebno pripraviti že pred mesecem dni, v drevesnicah pa so že pričeli prodajo sadik, lahko v nasled- njem obdobju ob ugodnem vremenu pričnemo sajenje sadnih sadik okrasnih drevnin in grmiče- vja. V sadilno jamo namestimo drevesni kol, ki bo nekaterim drevesnim vrstam in vzgojnim oblikam služil kot opora, dokler ne bodo drevesa dovolj vraščena, nekaterim sadnim vrstam, vzgojenih na šibko rastočih podlagah, pa bo drevesni kol ali druga ustrezna opora potrebna vso življenj- sko dobo. Drevesni kol naj bo trajen, iz trdih li- stavcev (hrasta, kostanja ali akacije), v spodnji polovici ošiljen, ožgan in prepojen z raztopino modre galice, da ga zavarujemo pred trohnen- jem. Postavimo ga v sredino jame 30 cm glob- lje bd prerahljanega dna sadilne jame, da bo postavljen dovolj čvrsto. Pri zasipavanju sadilne jame namestimo na dno jame najboljšo prst, prejšnjo vrhnjo rodovitno plast s travno rušo. V sredino jame namestimo za vsebino samo- kolnice sprstenine kompostovke ali dobre vrtne zemlje v obliki kupčka, po katerem bomo enako- merno razporedili korenine sadike. Pred sajen- jem močno poškodovane ali razcefrane korenine prikrajšamo do zdravega dela, korenine pa po- močimo v blatno brozgo, da se nanje bolje pri- me prst. Globina sajenja mora biti tolikšna, kot je sadika rastla oziroma bila vzgojena v dreve- snici. Korenine sadike skrbno razvrstimo, da se bodo enakomerno širile v vse smeri, in zagrne- mo s kompostovko, ki jo tesno stisnemo h kore- ninam. V obod sadilne jame vstran od korenin namestimo dobro preperel hlevski gnoj ali dru- ge vrste organskih gnojil ter jamo zasipljemo skoraj do vrha, da sadiko po potrebi zalijemo. Z ostankom zemlje naredimo okrog sadike dre- vesni kolobar v obliki plitve skodele, 3a se bo v drevesnem kolobarju zbirala deževnica. Sadi- ko privežemo k drevesnemu kolu. Vez naj ne bo pretesna, za vezivo pa je najboljše uporabiti vr- bovo šibo, ker drugi materiali, kot so plastična veziva ali žica, deblo in lubje ob rasti poškoduje- jo. Sadno sadiko sadimo na severno stran dre- vesnega kola, da bo ta s svojo senco varoval mlado deblo sadike in lubje pred prezgodnjim prebujanjem pretoka rastlinskih sokov ob spo- mladanskih otoplitvah. Jablanovim in drugim sadikam, ki jim koreni- ne ogroža voluhar, zavarujemo koreninsko gru- do tako, da jo vložimo v koš iz gostega žičnega pletiva. Če bi mlada drevesa bila izpostavljena poškodbam velike divjadi, debla in spodnje veje ustrezno zavarujemo. V ZELENJAVNEM VRTU pospravljamo z gre- dic pozno zelenjavo, vrtno rastlinje, ki naj bi pre- zimilo na prostem, pa zavarujemo pred zimsko zmrzaljo. Zimska solata, špinača, radič, korenček in pet- eršilj se bolje ohranijo, če so pokriti s plastično folijo v obliki tunela, tega pa ga ob ugodnejših toplejših zimskih dnevih zračimo. Sicer pa naš- tete vrtnine dobro prezimijo tudi, če jih prekrije- mo s smrečjem. Začimbne rastline in peteršilj presadimo v cvetlična korita in jih nekaj dni še pustimo na prostem, da se po presaditvi opomorejo, nato pa prenesemo v zaprt, svetel in topel prostor na okensko polico. Korenovke - rdečo peso, ko- renček in redkev - je najbolje hraniti v drobnem pesku - mivki. Korene polagamo v plasteh v po- sodi poljubne oblike in jih zagrnemo s peskom. Koreni se med seboj ne smejo dotikati. Radič štrucar zavijemo v časopisni papir in hranimo v kleti. Listno zelenjavo je najbolje hra- niti s koreninsko grudo v prostoru, ki je nekoliko vlažen, da zelenjadnice ne ovenejo. Ostanke vrtnin in plevel pospravimo z gredic in kompostiramo. Fižolovih stebel ne izruvamo, temveč jih pri tleh porežemo, korenine pa pu- stimo v tleh, da bogatijo tla z dušikom, ki ga je rastlina na njih nakopičila med vegetacijo. Spraznjene gredice globoko prelopatamo, bra- zdo pa pustimo neporavnano. Koreninske ple- vele, kot so pirnica, slak, ščaVje in podobni, med lopatanjem populimo z vso korenino, zbra- ne korenike posušimo in sežgemo. Po biokoledarju je priporočljivo sejati, saditi ali pobirati plodove rastlin, ki jih pridelujemo za- radi korenike, od 3. do 5., 10. ter od 12. do 14. novembra, zaradi cveta od 5. do 7. ter 15. no- vembra, zaradi lista 8., 9. ter 17. novembra in plodove 11. in 18. novembra. Miran Glušič, ing. agr. 22 četrtek, 9. november 2000 - tednir TOMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (ČILE, BOLIVIJA, PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) - 27, Sucre - prvo glavno mesto v avtobusu, ki je hitel proti Sucretu, kljub ugodnemu se- dežu (sedel sem čisto spredaj) nisem uspel zaspati. Med vožnjo sem se morda stokrat zbudil. Cesta je bila vijugasta in težko prevozna, saj smo se ponovno vzpenjali na višino 2790 m. Ur in dnevov, ki sem jih presedel in se jih prevozil, že nekaj časa nisem beležil. Vem le, da se jih je nabralo kar lepo število in sem jih takrat že bil rahlo sit. Čeprav je uradno glavno me- sto Bolivije La Paz, je Sucre še vedno upravno središče. Doma- čini pravijo, da je v mestu tudi center vlade. Leta 1538 je bilo ustanovljeno kot glavno mesto Bolivije. Od takrat naprej je ves čas spreminjalo ime: najprej se je imenovalo Ciudad de la Plata de Nuevo Toledo ali po indijan- sko Chuquisac, kar pomeni Sre- brno mesto. Ime se nanaša na okoliško gorovje, ki je bogato z minerali in srebrom. Nato se je preimenovalo v Charcas kot staro ime province, ne nazad- nje pa se od leta 1828 imenuje Sucre. Sucre je bil general, ki je vodil glavne bitke v boju za ne- odvisnost Bolivije. Med koloni- alnim obdobjem je mesto bilo najpomembnejši center vzhod- nega španskega teritorija. V muzeju Časa de la Liberta smo imeli prav posebno čast, saj nas je skozi politično in zgodo- vinsko raznolikost države vodil prvi vodič, ki je govoril angleš- ko na še kar zavidljivem nivoju. Oskrbel nas je s številnimi in- formacijami in s pomenom po- sameznih obdobij v zgodovini države. Do danes je Bolivija imela 61 predsednikov. Prvi je bil Boli- var; njemu gre glavna zasluga za osvoboditev večjega dela konti- nenta in njemu na čast je dežela dobila ime Bolivija. Bolivarjev veliki cilj je bil združiti Pana- mo, Venezuelo, Kolumbijo, Ek- vador, Peru in Bolivijo v eno državo, vendar mu ta veliki met v celoti nikoli ni uspel. Združil je Ekvador, Venezuelo in Kolumbijo v državo, imeno- vano Gran-Colombia. Pomem- bno vlogo v boju za neodvisnost je imel po Bolivarju general Sucre (drugi predsednik). Oba sta bila Venezuelca. 25. maja 1809. leta se je pričel 16-letni boj za neodvisnost, v katerem sta imela glavni vlogi prej ome- njena generala. To se je zgodilo prej kot kjerkoli drugje v Južni Ameriki. 6. avgusta 1825 je bila Bolivija uradno priznana in od takrat naprej se imenuje Re- publika Bolivija. Deklaracijo o neodvisnosti je podpisalo 48 po- litikov. Zadnja in najpomem- bnejša bitka, ki jo je vodil Sucre, je bila v Peruju v mestu Ayacucho. General Sucre je bil pri 35 letih v kolumbijskem me- stu Berruecos ubit z dvema stre- loma (enim v glavo in drugim v srce). Med mnogimi borci za neo- dvisnost je bila tudi gverilka, po rodu Argentinka, Juana Azurduy. Nasploh so argentin- ski generali v tem boju (boju za neodvisnost) igrali pomembne vlogo. Večina izmed 61 predse- dnikov v Boliviji je bila hitro zamenjanih ali ubitih. Predse- dnik Santa Cruz (bil je v . so- rodstvu z Inki), ki je združil v konfederacijo Peru in Bolivijo, je umrl v Franciji. Pod predsed- nikom Grosellom je Bolivija iz- gubila izhod na morje. V zgodovini je imela Bolivija tri zastave, vedno v kombinaci- ji treh barv: rdeče, rumene in zelene: rdeča kot simbol revo- lucije, rumena zaradi mineralov in zelena, ker spominja na ama- zonski pragozd. Po izhodu iz enega boljših muzejev sem bil od številnih zame novih informacij pošteno utrujen in sem si privoščil po- čitek na Plazi de Armas. V par- ku sem srečal dva Brazilca, ki sta povedala, da je v Boliviji vse dosti cenejše kot pri njih doma. Ko sem ju vprašal, od kod sta, sta ponosno izgovorila ime Rio in hkrati tudi povedala, da je edino, kar pogrešata, plaža. Ob tem je eden od njiju pokazal na tam kupljeno nogometno žogo in rekel: "You see - waterproof" Podobno kot Arequipa je tudi Sucre na potrevno-vulkanskem območju in je večina stavb zgra- jenih iz belega silarja Sucre je še danes upravno središče Bolivije PTUJ / PRVI GLASBENI PROJEKT ANSAMBLA MITREJI Prijetne melodije la vsako oho IVi leta so skupaj muzikantje ansambla Mitreji iz Ptuja in nekaj njihovih skladbic že poznamo z radijskih valov. Letos poleti so izdali prvo zgoščenko in kaseto, na kateri se predstavljajo z desetimi skladbami - sedmimi zabavnimi in tremi narodnozabavnimi. Po uspelem projektu v jeseni prihajajo še štirje videospoti, in če bo šlo vse po sreči, jih bomo lahko videli ter slišali tudi v oddaji Orion na TV Slo- venija. Mitreji pravijo, da so prepoz- navno s ptujskega konca, saj se v imenu ansambla 'skriva' bo- gastvo Mitrovih svetišč pri nas. Na kratko so o tem napisali tudi na zgoščenki, saj se jim je to zdelo pomembno, pravi Janko Krajnc. Ansambel je v kratkem obdo- bju obstoja požel precej uspeha. še posebej s skladbicama Pol- jubi me, mama - ta je bila hit na eni od radijskih postaj - in Fiesta Mexicana, ki jo uspešno predvajajo. Mitreji so v zadnjih mesecih veliko igrali, tudi v Nemčiji in Švici so jih lahko poslušali, pa vendarle se vedno znova radi vračajo na domače odre in veliko nastopajo tudi na dobrodelnih prireditvah. Pred tedni so, denimo, nastopili v nedeljski oddaji TV Slovenija Vsakdanjik in praznik. Janko Krajnc, ki v ansamblu Mitreji skrbi za stike z javno- stjo, pravi, da jim je snemanje skladbic za prvi pravi glasbeni projekt vzelo veliko časa, volje in tudi denarja, brez katerega se nič ne da narediti. Snemali so na Ptuju, v Recording Stu- diu 'M' s tonskim mojstrom Bojanom Šerugo, zgoščenko pa izdali pri založbi Megaton. O naslovu zgoščenke niso dosti ra- zmišljali, dodaja Krajnc, kar vsi naslovi skladb so se jim zdeli zanimivi, zato so ostali kar pri Mitrejih. Zdaj svoj projekt že predstavljajo po Sloveniji, bili so namreč že na številnih radij- skih postajah, veliko pa si obe- tajo tudi od glasbenih spotov, ki so že narejeni in jih bo kma- lu mogoče videti na vseh ka- belskih televizijah po Sloveniji, pa tudi na TV 3 in v jutranjem programu POP TV. "Spote smo snemali z Dani- lom Ivanušem na različnih kon- cih: na Dominkovi domačiji, v cerkvi na Ptujski Gori, v mehiš- ki restavraciji pri Šeguli... V za- četku septembra smo pripravili promocijo nove kasete in zgo- ščenke v Ormožu in tam smo se srečali z mnogimi glasbeni- mi prijatelji, številnimi gosti, skratka z ljudmi, ki imajo radi našo glasbo in nam radi pris- luhnejo. Veliko nastopamo, še posebej radi na zabavah, kjer lahko igramo v živo, poslušalci pa nas poznajo kot dobre voka- liste, ki velikokrat radi zapojejo kako pravo slovensko domačo pesem. Seveda prepevamo in igramo vse, kar je trenutno po- pularno, poprimemo pa za naj- različnejša glasbila. Vsi smo na nek-način vedno v stiku z glas- bo." Precej skladb so napisali člani ansambla sami, veliko pa so so- delovali tudi z Dušanom Erbu- som in še nekaterimi drugimi, ki so pomagali pri nastajanju projekta. Mitreji bodo v priho- dnje svoje skladbe predstavljali povsod tam, kjer bo veselo in zabavno, tudi na martinovanju na Ptuju jim bomo najverjetne- je lahko prisluhnili. T. Mohorko Predstavlja se ansambel Mitreji PTUJ / FRANC MARUŠIČ, EDEN NAJSTAREJŠIH BRALCEV TEDNIKA Ni^ra^prelma male oglase Franc Marušič iz Krčevine pri Ptuju je eden najstarejših bralcev Tednika. Zvest mu je že čez 50 let. Kljub 77 letom še se vedno vozi z motorjem. Upokojil se je pred 19 leti. Delal je kot zidar pri Gradisu, Gradbenem podjetju Grad- nje Ptuj. Zadnje njegovo delovišče so bili bloki pri bolni- šnici. Franc Marušič bere Tednik že več kot 50 let. Foto: MG Tednik oba z ženo z veseljem prebereta od začetka do konca. Francu so najljubši mali oglasi, ki jih tudi najprej prebere, za- tem se loti Lujzeka in potem še drugih strani. Pravi, da Tedni- ku ne bi ničesar dodal, pa tudi ne odvzel. V primestni četrti Grajena, kamor sodi Krčevina, ga najbolj moti, da je toliko zemlje ne- obdelane, tudi njegova. Nihče noče več delati na zemlji, mladi iščejo boljše priložnosti. S tem naj bi se ukvarjali naši politiki, ne pa sami s seboj, jim Franc Marušič polaga na srce. O naj- bolj aktualni temi v tem tre- nutku na območju, kjer živi," lokaciji novega centra za odla* ganje ostankov odpadkov, pa n' razmišlja. Od njegovega doma je oddaljena tri kilometre, zato s^ ga ne dotika toliko. Njegova naj- večja želja pa je zdravje. Frafl^ Marušič je tudi eden tistih bral- cev Tednika, ki še vedno pr'" haja plačevat položnice za svol časopis osebno. Tokrat se siccf ni pripeljal z mopedom, temvc^ s taksijem, ker je morala žena ^ zobozdravniku. f EDNIK - Četrtek, 9. november 2000 23 LAZ IMA KRATKE HOGi Moja mami in očka se še vedno rada spominjata dneva, ko sem privekala na dan. Bilo je prvega avgusta. Sonce je sijalo, listje šele- stelo v lahnem vetrcu. Vsaj tako opisujeta ta dan. Imam starejšega brata, ime mu je Sebastjan. Tri leta je starejši od mene. Lahko bi rekla, da je najboljši brat na svetu. No, vsaj bil je. Ampak vse se spre- meni. Morala bi poslušati svoje prijateljice. S Sebastjanom sva bila zelo do- bra prijatelja. Zanimala sva se za iste reči, prepirala pa sva se bolj za šalo kot zares. Vedno me je branil. Ob nedeljah sva ponavadi šla kam skupaj. Na kakšno tekmo, na iz- let ali pa v kino. Spomnim se, da me je neko nedeljo klicala moja prijateljica Lea in me vprašala, ali grem z njo na izlet. "Saj veš, da greva s Sebastjanom v kino," sem ji odgovorila. "Pozabila sem. Am- pak veš, vedno ne bo tako. Takrat boš še vesela, če bom poklicala." Jaz sem se samo nasmehnila. Mi- slila sem, da se bova z bratom vsako nedeljo, do konca življenja, nekam odpravila. Vse se je začelo kakšen mesec pred Sebastjanovo maturo. Vse pogosteje ga ni bilo doma. Ko sem ga vprašala, kam gre, je vedno našel nek izgovor. Malo je premislil, potem pa rekel, da se gre učit v knjižnico ali k prijate- lju. Ko je omenil knjižnico, sem vedela, da laže. Nikoli v življenju se še ni učil tam. Po šoli se je začelo govoriti, da ima novo de- kle. Jaz tega nisem verjela. Meni bi že povedal, če bi bilo to res. Nekega dne pa, kot strela z jasne- ga, pride domov in nam predsta- vi svoje novo dekle, Jasno. Seveda je imel že več deklet, vendar ta je bila nekaj posebnega. V njenih očeh se je skrivalo nekaj hladne- ga. Kar srh me je spreletel, ko me je pogledala. Delala se je tako pri- jazno in nedolžno, da mi je bilo kar slabo. "Vam pomagam v kuhi- nji, gospa Sevšek? Vam bom kar jaz prinesla časopis, gospod Sev- šek," se je prilizovala mojim star- šem, in to ji je odlično uspevalo. Očitno je bila izkušena. "Greva to nedeljo na izlet?" je Jasna vprašala mojega brata. "Se- veda. Janja, saj nimaš nič proti, ali ne?" me je pogledal. "Ampak, ne- delja je dan za najin izlet," sem mu poskušala zbuditi občutek kriv- de. "Saj je samo ena nedelja izmed mnogih," se je oglasil še oče. Tipi- čno, vedno se oglasi takrat, ko to ne bi bilo potrebno, drugače je pa tiho. Jasna je medtem odšla v ku- hinjo, jaz pa za njo. "Jasna, saj ra- zumeš, da so nedelje najine," sem jo poskušala mirno pregovoriti. "Poslušaj, mala. S tvojim bratom hočem na piknik to nedeljo in ti mi tega ne boš preprečila. Si ra- zumela!? Upam, da tega pogovora ne boš omenjala bratu, če veš, kaj je dobro zate. Saj veš, da ti lahko zagrenim življenje," mi je naen- krat zagrozila. Zaželela sem si, da bi govorila dovolj glasno, da bi jo slišali starši in brat. Če bi jo, bi bila gotovo že zgodovina. Takrat pa je v kuhinjo vstopil brat. "Kaj pa delata?" naju je vprašal. "Samo nialo se pogovarjava, ali ne, Jan- la? Povedala sem ji, kako rada bi šla s teboj na izlet to nedeljo, in dejala je, da nima nič proti," se je vlagala Jasna in me tako grdo po- gledala, da ji nisem upala ugovar- iati. Nato sla z bratom odšla. Moje starše je - v nasprotju z Hano - popolnoma očarala. V po- ■ledeljek sem prišla v šolo res sla- be volje. Lea je to takoj opazila, ^ed odmorom sem jo zvlekla v l^ot in ji vse razložila. "Tvoj brat '^odi z Jasno? Janja, še boš imela težave. To dekle je prava tiranka, '' povem. Vsega je zmožna. Sliša- la sem, da se je neko dekle zaradi nje izpisalo iz šole. Z njo se ni pri- poročljivo šaliti," ni mogla verjeti moji zgodbi. Naslednji dan je Ja- sna znova prišla k nam. In drzni- la si je priti v mojo sobo. Si lahko zamislite? Zaprla je vrata in sedla na mojo posteljo. "Mala, tvoj brat te posluša in zato mu boš rekla ne- kaj lepega o meni. Na primer, da sem pametna, prijazna... Pohvali- la me boš, razumeš?" mi je rekla s svojim priskajočim glasom. "Ne maram te in zato ne bom svo- jemu bratu o tebi govorila nobe- nih lepih stvari, razumeš?" sem jo oponašala. Malo preveč sem si do- volila, saj je skoraj znorela. Stopi- la je do moje mize, vzela sok, ki mi ga je prinesla, in ga polila po moji domači nalogi, da se je vse razpacalo. To je bilo preveč. Ste- kla sem do brata in mu vse po- vedala. Od tega, da mi je grozila, pa vse do tega, da mi je namerno polila sok po domači nalogi. Se- bastjan je stopil do Jasne in jo vprašal, ali je vse to res. Ona pa mu je natvezila, da sem si jaz vse to izmislila in da je sok polila po nesreči nenamerno. Moj brat ji je - jasno - verjel, kdo ji ne bi, ko pa je naredila čisto nedolžen obrazek in malo je manjkalo, da ni zajo- kala. Prekipelo mi je. "Lažnivka"! sem zakričala na ves glas. "Sedaj pa je tega dovolj. Janja. Opraviči se Jasni. Takoj!" Sebastjana še ni- koli nisem videla tako besnega. "Njej se že ne bom opravičevala. Kdo pa misli, da je? Ti pa bi mo- ral verjeti meni ne pa tej kozi, ki kar naprej laže!"se nisem mogla ustaviti. Ta moj izbruh sta videla starša in s svojo predstavo sem si prislu- žila hišni pripor do konca dneva. Jasna pa se je samo zadovoljno smehljala moji nesreči. Z bratom sva bila sprta in ravno to je hotela doseči. Odšla sem v sobo in zalo- putnila vrata. Ura je bila osem, jaz pa sem morala ponovno napisati domačo nalogo. Čez nekaj časa je v mojo sobo vstopila Jasna, zapr- la je vrata in se začela potiho sme- jati: "Vidiš, mala, drugič me raje ubogaj. To je bilo svarilo. Tvoj brat sedaj misli, da si lažnivka. Pošteno se boš morala potruditi, da se bo spet pogovarjal s teboj. Od zdaj naprej boš naredila, kar ti bom jaz rekla. Se razumeva?" Obrnila se je in odšla. Naslednje jutro sem slučajno slišala njen pogovor s prijateljico. Najbolj mi je ostal v spominu tis- ti del pogovora, ko je Jasna rekla: "Sedaj, ko sem Sebastjanovo de- kle, bo moja popularnost narasla." "A samo zato si njegovo dekle?" jo je vprašala prijateljica. "Jasno," je priznala Jasna. "Kaj pa Janja, ti ne dela težav?" je nadaljevala pri- jateljica. "Kje pa. Z malo sem že opravila," je ponosno rekla moja sovražnica. Tisti dan sem jo še enkrat sreča- la. Hotela je, da rečem Sebastjanu kakšno dobro besedo zanjo. "Po- zabila si, draga Jasna, da se on ne pogovarja z menoj, da te ne ma- ram in da ne bom nikoli nikomur rekla nobene lepe besede o tebi. Me razumeš?" sem se znova raz- burila. "Mala, to mi boš še plača- la!" mi je zagrozila in odšla. Kakšne tri dni je ni bilo k nam. To je bil pravi oddih zame. Nato pa pridem nekega dne domov in jo najdem v svoji sobi. To pa še ni bilo najhujše. Brala je moj dnev- nik! Popolnoma je vdrla v mojo zasebnost. Pogledala me je in re- kla: "Saj nimaš nič proti, če malo berem tvoj dnevnik, ali ne?" "Ti neumnica neumna. Še moja naj- boljša prijateljica ne bere mojega dnevnika. Misliš, da sem tako ne- umna, da bi dovolila svoji najhuj- ši sovražnici, da ga bere? Takoj oditi iz moje sobe!" sem ji iztrga- la dnevnik iz rok. Seveda je lažni- vka takoj stekla k mojemu bratu in se mu zlagala, da sem jo po kri- vem obtožila, da je brala moj dne- vnik. Sebastjan ji je verjel, kaj pa drugega. Jezen je prihitel v mojo sobo: "Kdo pa misliš, da si? Mi ne privoščiš niti malo sreče, ali kaj?" "Danes sem slišala Jasno, ko je rekla, da je tvoje dekle samo zato, da bo bolj popularna," sem mu povedala. "Če bi mi kdo pred enim tednom rekel, da lažeš, mu ne bi verjel. Sedaj pa vidim, da te sploh ne poznam. Prosim te, da se ne mešaš v moje življenje," mi ni verjel. Takrat sem se odločila, da moram nekako prelisičiti Jas- no, da se bo izdala. Čakal me je naporen teden. Ni minil dan, da ne bi Sebastjan pri- šel v mojo sobo in kričal name. Ničesar mi ni verjel. Vedno bolj zavzeto sem tuhtala, kaj naj sto- rim. .Bila sem jezna na Sebastja- na, ker me je imel za lažnivko. "Mu bom že pokazala, kdo laže!" sem bila odločena. Problem je bil samo v tem, kako mu naj poka- žem. Skoraj sem že obupala. Ni- sem vedela, kaj naj storim, da bi moj brat končno odkril, kakšna je v resnici. Tedaj pa me je pre- šinila zamisel, da bi lahko njene grožnje in laži posnela na magne- tofon. Lea ga je dobila za božič in prepričana sem bila, da mi ga bo posodila. Stekla sem k njej do- mov. Očitno me ni niti najmanj pričakovala, saj je bila zelo prese- nečena: "Kaj pa ti počneš tukaj?" Na hitro sem ji razložila svoj boj- ni načrt in jo prosila za magneto- fon. Takoj mi ga je posodila. Ko je Jasna prišla zvečer na obisk k Sebastjanu, sem jo zvabila v svo- jo sobo. Magnetofon sem skrila med knjige na polici nad poste- ljo, kamor sva sedli, in ga vklo- pila. Jasna za magnetofon seveda ni vedela. "Jasna, zanima me, če je res, da si bratovo dekle samo zaradi popularnosti? Meni lahko poveš, saj veš, da se Sebastjan ne pogovarja z menoj," sem jo na- govorila. Očitno je ni bilo strah, da bi moj brat izvedel za ta pogo- vor, saj je bil odgovor pritrdilen. V kratkem pogovoru sem na ma- gnetofon posnela vse podatke, ki sem jih hotela. Nato sem Jasni rekla, da imam ogromno domače naloge in jo prosila, da zapusti mojo sobo. Ko je odšla domov, sem najin pogovor predvajala star- šem in Sebastjanu. To so debelo gledali! Skoraj niso verjeli. "No, ali mi ne dolgujete opravičila?" sem jih navihano pogledala. Se- bastjan je bil še vedno v šoku. "Da se li oddolžimo, se bomo v nedel- jo peljali na izlet," je dejal očka po kratkem posvetu z mamico. Nas- lednji dan sta se Sebastjan in Jas- na razšla. Ta dan je bil eden izmed najsrečnejših v mojem življenju. Upala sem, da bo vse tako, kot je bilo. Neznansko sem pogrešala ne- deljske izlete z bratom. Vesela sem bila ob misli, da Sebastjan ve, da nisem lažnivka. Bila sem srečna. Sanja Metličar, 7. a LUJZEK Dober den vsaki den! Drgoč je nedela, brez dela in puno dob- rega jela. Pravzaprav niben den neje brez dela, saj je treba živi- niči jesti dati, listje pograblati, Seko poštriglati in še malo Mico pocartati. Da se ne bi tak zgo- dilo kak mojemi dobremi sosedi Juzi, ki ga je prijatelj pita, kak je kaj jegovo seksualno iivljeje. Pa mu je odgovora: »Veš, Ioni sen enkrat misla, letos pa sen na to čista pozoba. Dobro, ke si me spuna!« Tak je to, gremo dale za iste pare. Kak vidite, se zaj vloda kompletira in koalicija zadrgo- vle. Po eni stroni bi radi vsi z Drnovškom bili, po drugi stroni pa niheden. Ker stori vlodi in poslancem zodnje vure bijejo, zaj vsi povprek na odgovorna mesta postavljajo svoje ta naj- bolj zveste padloinike ali hojše povedano ritoliznike. Pa ke si nete mislili, ke ta novi neda glih tak naredli. Saj poznate tisti stori pregovor, da vrana vrani oči ne izkluvle in da vukijkuper tulijo in si plen delijo. Tisti ta boj šibki dobijo malo manj, tisti ta boj močni in na višjih politič- nih štengah pa seveda več. Ovi den sen bija v Zerovincih v ormoški občini med gasilci, ki so jim nemško mesto Hilden, jihovi gasilci in Kulturno ter športno društvo Maribor, ki ma v Hildeni svoj sedež, pripelati gasilski avto Mercedes. Če glih je avto starejšega rojstnega let- nika, sa se pridobitve zlo razve- selili. Na predajo in krst avta je priša tudi župan mesta Hilden, kije žrtvuva za to dvo dneva in fkuper več kak 2.300 kilometrov vožnje. Na žalost pa na priredi- tev neje priša niti eden predsta- vnik ormoške občine, če glih je od Ormoža do Žerovincov samo dobrih deset minut zajčjega teka ali šprinta, kak bi se reklo boj po domočem. Škoda, saj so si najbrž gostje iz Nemčije ob tem ta svojo mislili, če glih so jih žerovinski in drugi gasilci iz tote občine izredno prisrčno spre- jeli. Navsezodjo gasilski avti, pa čeglih že malo v letih, vsoki den ne letijo izpod neba ... Tejkozagnes. Nega več papira in ne cajta, saj Mica že zove k obedi. Pa dober tek in srečno do drugega tjedna! Vas podavlja LUJZEK Inh - glasbene novite! Anketa glasbene revije Music Week je pokazala, da najstni- ki kupijo kar 63 % vseh plošč na leto. Ta podatek zgledno kaže, na katero populacijo je usmerjena glasbena industrija, ki v skladu s tem tudi narekuje nove glasbene trende. *** Britanski stari mačo TOM JONES je zadel v polno z albu- mom Reload, s katerega že poznamo hite Burning down the House (duet s skupino the Cardigans), Baby it's Cold Outsi- de (duet s pevko Cerys Mathevvs iz skupine Catatonia) in Sex Bomb (duet s skupino Stereophonics). Gospod JONES je v duet povabil tudi pevko skupine M-People HEATHER SMALL v komadu YOU NEED LOVE LIKE I DO (***), ki pa je meglena zmes popa, ročka in r&b-ja. *** CRAIG DAVID letos beleži že dve No 1. uspešnici v Veliki Britaniji: Fill me in in 7 Days. Talentirani najstniki nas bo tudi tokrat razvajal s svojim prefinjenim občatkom za soul glasbo v pesmi VVALKING AWAY (*****) iz fantastične zgoščenke Born to do it. *** Ameriška pevka MANDY MOORE prihaja z novim valom pevk na čelu z Britney Spears, Christino Aguilero in Jennifer Lopez. Čudovita blondinka je prišla v glasbeni svet z otroško popevko Candy, ki ji sledi zahtevnejša pop in soul balada WALK ME HOME(****). *** Nemški pevec SASHA je letos že bil popularen s skladbo Let me Be the One, medtem ko je njegova največja uspešnica skladba If you Believe. Glasbena založba VVarner (pri nas jih zastopa Nika) promovira SASHA v bledi pop skladbi OWNER OF MY HEART (***), ki jo najdete na albumu z naslovom You. *** SARAH BRIGHTMAN je priznana pevka na Broadwayu in je bila nekaj časa tudi žena producenta Andrevva Lloyda VVebra. SARAH je leta 1997 zapustila izreden vtis, ko je zapela sku- paj z italijanskim slepim tenoristom Andreom Bocelliem klasi- ko Time to Say Goodbye. Izredna pevka navdušuje s svojim čistim glasom v čudoviti priredbi klasike A VVHITER SHADE OF PALE (****) iz leta 1967, ko so to skladbo v originalu izva- jali člani skupine Procol Harum. *** Britanska skupine FIVE je letošnje poletje bila v modi s hi- tom We Will Ročk you skupine Oueen. Fantovski kvintet do- kazuje, da zna peti, v pesmi INVINCIBLE (****), ki je lahkotna in lepljiva pop balada. *** A1 je še ena plesno in pevsko usmerjena skupina, ki je pri- tegnila največ pozornosti s priredbo hita Take on Me norve- ške skupine A-ha. Al tokrat poizkušajo uspeti s srednje hitro dvopomensko popveko SAME OLD BRAND NEW ME(***). *** Britanska pevka MELAINE C. je članica skupine Spice Giris, ki so trenutno v modi s pesmima Holler in Let Love Lead the Way. Pevka je uspela tudi kot solistka, saj je blestela na les- tvicah s komadi Northern Star, Never be the Same Again in I Turn to you. MEL C. bo kmalu spet v modi s pesmico IF THAT WERE ME (*****), ki je prijetna in poučna pop/rock balada. *** Ameriški band SIXPENCE NONE THE RICHER se je vpisal v glasbeno zgodovino s skadbo Kiss me. Kvintet ostaja tudi v skdlabi US (****) pri enostavni in melodični pop/rock godbi, ki se hitro vsede v uho. *** Norveški trio A-HA sestavljajo pevec Morten Harket, klavia- turist Mags Furuholmen in kitarist Pal VVaaktaar. A-HA so na sceni že 20 let in tokrat promovirajo nov glasbeno zahteven single VELVET (***) iz dobrega albuma Minor Earth Major Sky. *** Francoski duet DAFT PUNK je odkrival nova področja ples- ne glasbe in je uspel s komadom Around the VVorId. Studijska mojstra ali čudaka sta poiskala novo pot elektronski glasbi v komadu ONE MORE TIME (****), ki zveni zelo popačeno in v končni fazi tudi posrečeno! David Breznik 24 četrtek, 9. november 2000 - tednir SREČKO MAJCENOVIČ, UDELEŽENEC PARAOLIMPIJ- SKIH IGER Po medalio čez štiri leta! v olimpijskem Sydneyju so od 18. do 29. oktobra na pri- zorišču letošnjih poletnih olimpijskih iger potekale olim- pijske igre športnikov invalidov. Prve so bile v Rimu leta 1960, kjer je nastopilo samo 400 športnikov iz 23 držav sveta. Na vsakih igrah pa je bilo več nastopajočih in tako je letos sodelovalo več kot 4000 športnikov invalidov iz 123 držav sveta, med njimi tudi sedemnajst slovenskih športni- kov in športnic - tudi Ptujčan Srečko Majcenovič, ki je na- stopil v streljanju z zračno puško. V svojem drugem nastopu na olimpiadi si je Srečko obetal uvrstitev v finale, njegov cilj pa je bila medalja. Osvojil je dva- najsto mesto v streljanju 60 leže, v disciplini 60 strelov stoje pa je bil deveti in je za las zgrešil uvrstitev v finalno skupino. S svojim nastopom ni bil najbolj zadovoljen in je razmišljal o slo- vesu od tekmovanj, vendar si je potem premislil ter bo po krajšem premoru ponovno pri- čel "prijatljevati" s svojo puško, ki mu je do sedaj na raznih pr- venstvih prinesla že veliko us- peha. S Srečkom je mestna občina Ptuj imela edinega olimpijca in čas za stisk roke z njim bo ver- jetno še prišel, če so že nanj po- zabili ob odhodu. TEDNIK: Pot do Sydneyja je verjetno dolga? "Na igre smo odpotovali 5. ok- tobra, tam pa smo bili do 30. oktobra. Potovanje je bilo zelo dolgo, vendar vsekakor krajše kot leto pred tem, ko sem bil na predolimpijskem turnirju. Sicer pa je to nekaj manj kot 22000 kilometrov." TEDNIK: Ste bili zadovolj- ni z nastanitvijo? "Stanovali smo v novo zgraje- ni olimpijski vasi, kjer je bilo prej veliko smetišče. Urejeno je bilo zelo lepo in bi si najmanj mislil, kaj je bilo tam pred tem. Na letališču nas je sprejel naš konzul Albert Breznik. Režim ie bil zelo strog: številne kon- trole, brez akreditacije ni bilo niožno gibanje. S prehrano smo bili zelo zadovoljni. Nasploh je bilo vse urejeno. Tudi naša rep- rezentanca se je lepo ujela. No, na začetku je bilo nekaj težav. Potem pa je bilo vse v najlepšem redu. Obvezno smo šli vzpodbu- lat druge naše nastopajoče in po- tem so to seveda naredili oni." TEDNIK: Kakšni pa so nas- PLoh vaši vtisi? "To je moja druga olimpiada; Prva je bila v ameriški Atlanti in le bila pravzaprav nič proti tem igram. V Avstraliji smo bili sre- di pomladi, bilo je tako lepo, da bi kar ostal tam. Nasploh pa so vtisi odlični, saj so se vsi trudili in so se mi igre globoko vtisnile v spomin po dobrem." TEDNIK: Kako je bilo ure- jeno strelišče, na katerem ste tekmovali? "Strelišče je bilo zgrajeno v lanskem letu, ko je bila otvori- tev, in je bilo zgrajeno izključno za olimpijske potrebe. Od olim- pijske vasi je bilo oddaljeno 35 kilometrov in smo se na trenin- ge vozili z avtobusi, ki so vozili vsake pol ure. Je pa to izredno moderen objekt za vse zvrsti streljanja, pravi raj za športni- ka, ki se ukvarja s strelstvom. Meni je bilo poznano že od lani in smo vedeli, kje bomo tekmo- vali. Lani smo šli zato, da bi bilo na igrah nekoliko lažje. Reči pa moram, da mi ni najbolj 'leža- lo'. Že lani nisem tam najboljše streljal. Zdi se mi, da sem letos dosegel skorajda identičen re- zultat kot na lanski preizkuš- nji." TEDNIK: Ali je bilo pri na- stopih tudi kaj treme? "Osebno čutim nekoliko treme na začetku, verjetno pa podobno vsak tekmovalec. Na obeh olim- pijskih preizkušnjah sem na za- četku dobro streljal. Tam sem se prehladil od klima naprave. Na prvi tekmi mi je bilo vroče in mi je znoj prišel v oči. To me je zmedlo in nisem dosegel želene- ga rezultata v disciplini 60 stre- lov leže ter sem z rezultatom 539 krogov dosegel dvanajsto mesto. Na drugi preizkušnji pa sem na- streljal 589 krogov in sem delil s tremi tekmovalci osmo mesto, na koncu pa bil deveti." TEDNIK: Ste s svojima na- stopoma bili zadovoljni? "Ne. Imel sem občutek, da igre niso ravno pravi čas, saj se v štirinajstih dnevih nisem mogel toliko relaksirati, kolikor sem izgubil z delom v minulih šti- rih mesecih. Pred igrami sem trdo delal in mislim, da se mi je to poznalo. Preveč je bilo stre- lov v devetko. Omenil sem, da bom nehal streljati, vendar me je naša trenerka Polona Sladič iz Ljubljane le pregovorila. Rekla je, da ne morejo streljati brez mene, kar je zame velika vzpod- buda." TEDNIK: Kako naprej? 'To vsem tem sem se odločil, da grem naprej in dosežem žele- ni cilj - to je medaljo! Srečko Majcenovič je bil poln prijetnih vtisov in pohval za vse, ki so bili s tekmovalci, kakor tudi za naše številne zdomce, ki so jih redno obiskovali. Ne samo po številu nastopajočih, tudi po številu gledalcev so bile letoš- nje paraolimpijske igre rekor- dne, kar pove že podatek, da je bilo na plavalnih tekmovanjih več gledalcev kot na poletnih olimpijskih igrah. Srečko Majcenovič je znan po trdem in garaškem delu ter us- pešnih nastopih na tekmovanjih in prav je, da kot edini olimpi- jec v letu 2000 iz mestne občine Ptuj dobi tudi kakšno priznan- je skupnosti, v kateri živi. Velja pa omeniti še veličasten spre- jem naših športnikov invalidov na brniškem letališču, ko je vse naše paraolimpijce in nosilce štirih medalj pozdravila velika množica. Vsi, ki dobro pozna- mo Srečka Majcenoviča, pa smo skoraj prepričani, da bo po nas- lednjih igrah visela medalja tudi okoli njegovega vratu. Danilo Klt^nšek Srečko Majcenovič (na levi) na paraolimpijskih igrah Med streljanjem STRELSTVO / LIGA TREH DEŽEL Nalboliši Zabok Pred i. novembrom je v Ormožu potekal 2. krog lige treh dežel v streljanfu z zračno puško. V ligi šodelufe 15 ekip, 10 iz Slovenije, 3 iz Avstrije in 2 iz Hrvaške. Ibkmujejo na 60 strelov ekipno in posamezno. Konkurenca je mešana, ekipe pa sestavljajo po trije strelcL Tekmovanja se izvajajo krož- no. Konkurenca je zelo močna in doseženi so visoki rezulta- ti. Liga poteka ob koncih tedna, ko ni tekem državne lige. V tekmovanju sodelujeta dve ekipi iz Ormoža - ekipa Tovar- ne sladkorja Ormož (TSO) in ekipa Ormoža. V drugem krogu je bila najboljša ekipa Tekstilca iz Zaboka (Hrvaška) s 1754 krogi, druga je bila Pomurka iz Murske So- bote s 1752 krogi in tretja hrvaška ekipa Zelenbor iz Brezja s 1723 krogi. Ekipa Omroža je bila s 1711 krogi sedma, strelci TSO pa so bili 1667 krogi zadnji. Tretji krog lige treh dežel bo 18. novembra v Wildonu v Av- striji. vki ODBOJKA / 1. A DOL - MOŠKI IN ŽENSKE Fuiinar COKICM - Granit 3:1 GRAMT: /orenč, Kavnik, Pivko, Pušnik, Z. Bračko, Jurak, Lampret, M. Bračko, Pipenbaher, Jesenko. Odbojkarji Granita iz Sloven- ske Bistrice enostavno nimajo sreče v tem prvenstvu. Vedno so tako blizu osvajanja točke ali celo vseh treh, toda ta blizu je tudi precej daleč. V srečanju z odbojkarji Fužinarja so ponov- no prikazali dobro igro, vendar jih je sreča popolnoma zapusti- la. V prvem nizu so domači od- bojkarji v razburljivi končnici le uspeli dobiti igro. Bistričano so se jim takoj revanširali in dobi- li drugo igro. Najbolj dramatič- no je bilo v tretjem nizu, ko so gostje vodili z 23:22 in bili zelo blizu zmage, toda ni bilo dovolj zbranosti in tudi sreče, da bi dokončali delo ter zmagali. Ne- kaj nepozornosti in že so doma- či dobila tretji niz. Zadnja igra pa je bila popolnoma v znamen- ju Ravenčanov, saj so gostje po- pustili in domačini so se veselili nove zmage, do katere pa so pri- šli veliko težje, kot so pričakova- li. Rezultati nizov: 29:27,22:25, 26:24, 25:19. FOmiS BELL MIKLAVŽ- ELEKTROLOCISTIKA PTUJ 3:0 ELEKTROLOCISTIKA PTUJ: Terbučeva, Matalnova, Moborkova, Janžekovičeva, Ivanovičeva, Črešnarjeva, Hor- vatova, Omikova, Jadadičeva, Vindiševa. Odbojkarice ptujske Elektro- logistike so v derbiju ekip iz dna prvenstvene razpredelnice izgu- bile pomembno srečanje v borbi za obstanek z mlado ekipo For- mis Bell iz Miklavža. Domače odbojkarice so imele dokaj lah- ko delo v prvih dveh igrah, ko gostjam ni prav nič uspevalo in niso resneje ogrožale domačink. Nekoliko zanimivejša je bila le tretja igra, kjer je že vse kazalo, da se bodo odbojkarice Elek- trologistike pobrale in vrnile v igro, saj so vodile s štirimi toč- kami /18:14/. A namesto da bi dokončale delo ter dobile igro, so naredile nekaj napak in vse je šlo po zlu, s tem pa tudi mi- sel na morebitno točko. Rezul- tati nizov: 25:15, 25:19,25:20. Odbojkarice Elektrologistike bodo v soboto gostile ekipo Ut- rip Šempeter, ki je v tem prven- stvu dobro startala. Ptujčankam so točke nujno potrebne in zato, če želijo upati na obstanek v ligi, bodo morale zaigrati bolje, seve- da pa brez osvajanja točk ne bo šlo. Ekipa je sicer mlada in se ji forma zelo spreminja, a enostav- no bo moralo biti več boljše igre v srečanjih, kot je bilo do sedaj. Danilo Klajnšek L A DOL-MOŠKI Rezultati 5. kroga: Fužinar GOK IGM - Granit 3:1, SIP Šempeter - Salonit Anhovo 0:3, Merkur Bled - Consulting Brezovica 3:1, Maribor Stav- bar IGM - Žurbi Team Kamnik 3:0, Olimpija - Pomurje 0:3. 1. MERKUR BLED 4 4 0 12 2. ŽURBI TEAM KAMNIK 4 3 19 3. POMURJE 5 3 2 9 4. FUŽINAR GOK IGM 5 3 2 9 5. SALONIT ANHOVO 5 3 2 8 6. MB STAVBAR IGM 5 3 2 8 7. OLIMPIJA 5 2 3 7 8. GRANIT 5 14 5 9. CONSULT BREZOVICA 5 14 3 10. SIP ŠEMPETER 5 14 2 L A DOL-ŽENSKE Rezultati 5. kroga: Formis Bell Miklavž - Elektrologistika 3:0, Zavarovalnica Maribor Lju- tomer - HIT Nova Gorica 3:2, Venus Frupi Šou - Ljubljana 0:3, Nova KMB Meltal - Kemi- plas Koper 3:0, TPV Novo me- sto - Utrip Šempeter 2:3. 1. NOVA KBM MELTAL 6 6 O 18 2. LJUBLJANA 5 5 O 13 3. KEMIPLAS KOPER 5 4 1 12 4. UTRIP ŠEMPETER 5 4 1 10 5. HIT NOVA GORICA 5 2 3 8 6. TPV NOVO MESTO 5 2 3 5 7. ZM LJUTOMER 5 14 5 8.F0RMIS BELL MIKLAVŽ 6 1 5 3 9. VENUS FRUPI ŠOU 5 14 3 10.ELEKTROLOG.PTUJ 5 0 5 1 ROKOMET / POKALNA SREČANJA Povratna srcianja šestnaistine finala VELIKA NEDEUA - CORENJE 25:23/13:11/ VELIKA NEDELJA: Kova- čec, Belšak 2, Trofenik, Cvetko 6, Marčen 1, Šoštarič 3, Pla- nine 7, Kokol, Belec, Poje 5, Štruc 1, Okreša, Kumer, Špin- dler. GORENJE: Rutenko 6, Kav- tičnik 3, Fricelj, Plaskan 2, M. Oštir, B. Oštir 2, Sovič 4, Bon 2, Lainšček, Rozman 4, Kovač, Dobelšek, Doubonossov, Šte- fanič. V rokometnem klubu Velika Nedelja so dobro vedeli, da bo težko nadoknaditi sedem zade- tkov zaostanka iz prvega sreča- nja. Zato je domači strateg Vili Trofenik dal priložnost nekate- rim mlajšim in tistim, ki v pr- venstvu manj igrajo, na tribuni pa pustil Bezjaka, Mesarca, Pod- pečana in Potočnjaka. Toda tudi v takšni sestavi so se rokometa- ši Velike Nedelje dobro znašli in na trenutke zaigrali odlično ter si do odhoda na odmor priigrali dva zadetka prednosti. V drugem polčasu so domači v 45. in 48. minuti imeli pet za- detkov prednosti. To je dvigni- lo temperaturo v dvorani, kjer so se izkazali navijači obeh ekip, zlasti pa domači, in naredili pe- klensko navijaško vzdušje, zači- njeno z nenehnim tolčenjem po bobnih in vzklikanjem. Doma- čini pa niso uspeli pri tem vod- stvu narediti še koraka naprej, da bi izničili prednost Velenj- čanov iz prvega srečanja. Neko- liko je popustila koncentracija v obrambi, v napadu so preveč kompliciran in njihovo vodstvo je hitro skopnelo. Na koncu pa je bilo to vseeno dovolj za zmago z renomiranim nasprotnikom, s katerim so se ponovno srečali že v soboto za točke v prvenstvu. GORIŠNICA-SVIŠ 31:23 /14:9/ GORIŠNICA: Valenko, Str- bal, Kelenc 1, Štorman 3, I. Ivančič 4, Perčič, Šandor, Šic, D. Ivančič 7, Cvitanič, Firbas 8, Pisar 4, Margušič 4. SVIŠ: Skubic, Spari 5, Zidar 2, Erčulj 7, Hočevar 2, Sever 4, Novak 3, Tadina, T. Zelko, Str- nad, A. Zelko. Rokometaši domačega prvo- B-ligaša so se brez večjih težav uvrstili v naslednji krog pokal- nega tekmovanja. Že v prvem polčasu so izničili štiri zadetke zaostanka iz prvega srečanja. V drugem polčasu so se doma- či hoteli odlepiti na varnejšo in predvsem višjo prednost, a jim to ni uspevalo vse tja do 49. mi- nute. Potem pa so zaigrali izre- dno dobro in atraktivno ter si zagotovili miren konec srečanja, kar na koncu pomeni napredo- vanje v pokalnem tekmovanju. ORMOŽ - POMURKA KROG BAKOVCI 24:19/12:10/ ORMOŽ: Dokša, M. Hanže- lič, Horvat 4, Juršič, Pucko 2, Luskovič, Prapotnik 3, Grabo- vac 3, Ivanuša, Kirič 8, Kavaš 1, Šulek, D. Hanželič, Hrnja- dovič 3. POMURKA KROG BAKO- VCI: Hanc, D. Kolmanko 1, A. Kolmanko 2, Zajnkovič 1, Ov- senjak 8, I. Kolmanko, Smo- diš, Horvat, Vereš 2, S. Buzeti, D. Buzeti, A. Sapač 2, L. Sapač 3, Roškar. Ormožani so bili uspešnejši tudi v povratnem srečanju. Novi trener domačih Milan Pevnik je na domačem parketu dobro pri- čel, saj so domači dosegli zma- go. Pot do nje pa ni bila lahka kljub prednosti dveh zadetkov, ki so si jo priigrali na prvem sre- čanju. To namreč v rokometu ne pomeni veliko. V skorajda pod- povprečni rokometni predstavi je bila igra izenačena, ekipi pa sta se izmenjevali v vodstvu. V zadnjih devetih minutah igre so rokometaši Ormoža naredili manj napak ter dosegli zmago za uvrstitev v nadaljnji krog po- kalnega tekmovanja. Danilo Klajnšek 26 četrtek, 9. november 2000 - tednir ROKOMET / ROKOMET 1. A LIGA - MOŠKI Rezultati 4. kroga: Velika Ne- delja - Gorenje 24:28 /11:13/, Slovan - Prevent 27:28 /12:14/, Inles Riko - Termo 25:28 /10:13/, Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško 22:40/12:19/, Andor Jad- ran - Avtomikulič Rudar 24:29 /13:14/, Dobova - Mobitel Prule 67 23:29/12:12/ 1. CELJE PIVO. LAŠKO 4 4 0 0 8 2. MOBITEL PRULE 67 4 4 0 0 8 3. PREVENT 4 3 10 7 4. AVTOMIKU. RUDAR 4 2 2 0 6 5. GORENJE 4 2 115 6. VELIKA NEDELJA 4 2 0 2 4 7. TRIMO TREBNJE 4 112 3 8. SLOVAN 4 112 3 9. TERMO 4 10 3 2 10. ANDORJADRAN 4 0 13 1 11.DOBOVA 4 0 13 1 12. INLES RIKO 4 0 0 4 0 VELIKA NEDELJA - GORENJE 24:28 (11:13) VELIKA NEDELJA: Belšak 4, Mesarec, Trofenik, Cvetko, Marčen 1, Bezjak 9, Soštarič 1, Planine 2, Belec, Podpečan, Poje 3, Okreša 4, Štruc, Potoč- njak. Rokometaši Velike Nedelje in njihovi navijači so po zmagi v povratnem pokalnem srečanju nad Gorenjem mogoče celo pri- čakovali zmago v borbi za pr- venstvene točke, toda ni bilo tako, kljub temu da so nastopi- li s Podpečanom, Potočnjakom, Mesarcem in Bezjakom, ki v to- rek niso igrali. Začetek sreča- nja je bil poln napak na obeh straneh, prave igre ni bilo. Vse to je trajalo do štirinajste minu- te, nato pa so Velenjčani prešli v vodstvo z dvema zadetkoma prednosti. Igrali so zelo dobro v obrambi, saj so z dobrim pokri- vanjem in pritiskom na zunan- je igralce Velike Nedelje otopili domači napad, v napadu pa so hitro in enostavno zaključevali akcije in dosegali zadetke a ve- liko lažji način kot domačini. Najvišja prednost rokometašev Gorenja je bila v prvem polčasu tri zadetke. Začetek drugega polčasa je bil za domače rokometaše katastro- falen, saj so prvi zadetek v tem delu igre dosegli šele v 41. mi- nuti igre. Torej enajst minut brez zadetka. Velenjčani so do- segli večino zadetkov iz hitrih nasprotnih napadov. Ko so gos- tje povedli za devet zadetkov, je kazalo, da bodo Nedeljčani do- živeli pravo katastrofo. Končno pa so se v zadnjih desetih mi- nutah le pobrali in pričeli niža- ti visoko vodstvo gostov. V 57. minuti so prišli na samo dva zadetka zaostanka. To je dvigni- lo dvorano na noge in navijači obeh moštev so naredili peklen- sko vzdušje. V tem peklu pa ro- kometaši Velenja niso izgubili razsodnosti in so mirno odigrali preostanek srečanja, dosegli še dva zadetka in prišli do novih točk. Rokometaši Velike Nede- lje niso razočarali, vendar pa je bilo na začetku drugega polčasa narejenih preveč napak, da jih dobra ekipa Gorenja iz Velenja ne bi izkoristila. 1. B LIGA - MOŠKI Rezultati 5. kroga: Gorišnca - Preddvor Radovljica 30:16 (16:6), Izola - Pomurka Krog Bakovci 27:23 (14:10), Ormož - Mitol Pro Mak Sežana 23:23 (16:13), Chio Besnica- Šmartno 29:24 (14:14), Nova Gorica - Dol TKI Hrastnik 25:23 (15:11), Se- vnica - Cimos Koper 28: 21 (16:8). 1. NOVA GORICA 5 5 O O 10 2. SEVNICA 5 4 0 1 8 3. IZOLA 5 4 0 1 8 4. MITOL SEŽANA 5 3 117 5. DOL TKI HRASTNIK 5 3 0 2 6 6. GORIŠNICA 5 2 12 5 7. POMURKA KROG B. 5 2 12 5 8. CIMOS KOPER 5 2 0 3 4 9. ŠMARTNO 5 2 0 3 4 10. CHIO BESNICA 5 10 4 2 11. ORMOŽ 5 0 14 1 12. PREDDVOR RAD. 5 0 0 5 0 ORMOŽ - MITOL PRO-MAK 23:23 (16:13) Ormož: Šulek, M. Hanželič, Horvat 3, Pučko 3, Prapotnik 1, Grabovac 3, Ivanuša 5, Kirič 3, Dogša, Kavaš 3, D. Hanželič, Džarmati, Hrnjadovič 2, Lus- kovič. Blizu 200 gledalcev je v so- boto na Hardeku videlo zelo čvrsto in borbeno tekmo doma- činov z gosti iz Sežane. Ormoža- ni so tekmo začeli zelo odločno in polčas dobili s tremi zadetki prednosti. Podobno je bilo v za- četku drugega dela, vendar se gostje niso pustili in so razliko vztrajno zniževali ter štiri mi- nute pred koncem prvič pove- dli (22:23). Dobro minuto pred koncem je izenačil Kirič, v za- ključku pa nobenim ni uspelo premagati vratarja. Domači so imeli na voljo tudi zadnji na- pad, a jim ni uspel. To je prva točka Ormoža v petih krogih. Tokrat jim ni šlo dovolj dobro v napadu, kjer se jim ob spremenjenih igralnih mestih pozna neuigranost, pri zaključnih strelih pa jih je veli- kokrat zapuščala tudi zbranost. V naslednjih tekmah bolje, po- goja pa sta še čvrstejša obramba in večja zanesljivost v napadu. (l.k.) GORIŠNICA - PREDDVOR 30:16 (16:6) Gorišnica: Valenko, Kelenc, Storman 2, Kumer 6,1. Ivančič 5, Perčič 2, Šandor 1, D. Ivančič 4, Cvitanič, Firbas 3, Strbal, Pi- sar 7, Margušič, Sešok. Blizu 300 gledalcev je v špor- tni dvorani v Gorišnici uživalo ob učinkoviti igri domačih, ki so zelo slabe goste odpravili z visoko razliko. Takoj so s čvrsto obrambo in kombinatorno igro v napadu prevzeli pobudo ter si priigrali prednost desetih zade- tkov. Gostje so v drugem delu sicer poskusili spremeniti po- tek, vendar so jih domači hitro ustavili in si zagotovili zaneslji- vo zmago, (l.k.) 2. LIGA - VZHOD Rezultati 4. kroga: Drava - Fužinar 25:28, Arcont Radgo- na - Maribor 29:14, Razkrižje - Atom Krško 34:42. 1. FUŽINAR 4 3 0 1 6 2. DRAVA 4 3 0 1 6 3. ARCONT RADGONA 4 3 O ,1 6 4. ATOM KRŠKO 3 10 2 2 5. MARIBOR 3 10 2 2 6. RAZKRIŽJE 4 0 0 4 0 DRAVA - FUŽINAR 25:28 (7:14) Drava: Zadravec, Djekič 2, Osterc 2, Kac 6, Čerček 1, Pla- nine, Berlič, Selinšek 10, Ko- vačič 4, Ladič, Kline, Kokol in Horvat. Domačini so tokrat prvič v jesenskem tekmovanju naleteli na ekipo, ki jih je premagala po njihovi krivdi, saj so strelci sedemmetrovk zapravili kar 5 strelov. Gostje so pričeli dokaj pole- tno in si do 12 min. pridobili prednost 7:2 in jo do odmora še povečali. Tudi v nadaljevan- ju domačini igre niso izboljšali, vse preveč so grešili in izgub- ljali žoge, kar so gostje s pridom izkoristili. Le proti koncu so domačini zaigrali bolje, uspeli rezultat omiliti, toda za kaj dru- gega jim je zmanjkalo časa. Tudi izključitev Osterca do konca v 53 min. ni koristila ekipi. Sobotna igra ne more iti v po- zabo, igralci in trener bodo mo- rali še marsikaj postoriti za igro v obrambi, predvsem pa najti zbranega realizatorja sedemme- trovk, da ne bodo odvračali ma- loštevilnih gledalcev, (-anc) l.B LIGA-ŽENSKE Rezultati 2. kroga: Polje . VIAS Šentjernej 40:29 (18:13), Ptuj - Zagorje 23:21 /12:10), Keting - Novo mesto 26:18), PUV Nivo Celje - Škocjan 19:24 (7:10). 1. ŠKOCJAN 2 2 0 0 4 2. POLJE 2 10 12 3. KETING 2 10 12 4. PTUJ 110 0 2 5. ZAGORJE 2 10 12 6. PUV NIVO CELJE 2 10 12 7. VIAS ŠENTJERNEJ 2 0 0 2 0 8. NOVO MESTO 10 0 10 PTUJ - ZAGORJE 23:21 (12:10) Ptuj: Bojeva, Potočnikova 4, Šijančeva 7, Pučkova, Bezja- kova, Majeričeva 2, Cvetkova, Nikoličeva 1, Molnarjeva, Ma- račičeva 1, Vidovičeva, Sreber- njakova 8 in Kelenčeva. Gostiteljice so v enakovredni igri premagale vrstnice, ki so do 7:7 izenačevale, nato pa si do odmora pridobile prednost 2 zadetkov. Tudi v nadaljevanju gostiteljice niso dovolile prese- nečenja, vodile so za 2 do 3 zadetke in ob koncu zasluženo slavile. Pri izvajanju sedemmet- rovk je bila Šijančeva nezgrešlji- va, Srebrnjakova pa nezadržna pri metih skozi obrambo fizič- no močnejših gostij. Pred pričetkom tekme je bila krajša slovesnost, na kateri so se poslovile od aktivnega igra- nja Sabina Žampa, Polona Pod- hostnik zaradi odhoda na študij v Ljubljano, Simona Gregorec in Renata Petek pa sta preneha- li zaradi poškodb, (-anc) Danilo Klajnšek Robi Bezjak (RK Velika Nedelja) seje izkazal z dobro igro pro- ti Gorenju ROKOMETNI POKAL V ponedeljek so v Ljubljani v prostorih Rokometne zveze Slovenije izžrebali pare osmine finala pokala Slovenije. V žrebu sta sodelovala tudi Ormož in Gorišnica. V prvih srečanjih, ki bodo v sredo, 15. novembra, se bodo rokometaši Ormoža doma pomerili z enim izmed prvoligašev (Termom ali Inlesom), ro- kometaši Gorišnice pa bodo v svoji dvorani gostili ekipo Dol TKI Hrastnik. Preostali pari: Slovan -» Andor Jadran, Gorenje - Avtomikulič Rudar Trbovlje, Prevent - Sevnica. Povratna sre- čanja bodo 29. novembra. STRELSTVO Minulo soi)oto je v Ljubljani potekalo odprto kontrolno strelsko tekmovanje* Štelo je za izbor za državno neprezentan- €0 in za doseganje norme za nastop na draavnem prvenstvu. Tekmovanja se je udeležilo tudi pet tekmo- valcev iz dveh ormoških društev. Normo za na- stop na državnem prvenstvu je uspelo doseči Vesni Mele, članici strelskega društva TSO, in Andreju Staniču iz strelskega društva Ormož. Lepo presenečenje je tokrat priredil najmlaj- ši član ekipe iz Kidričevega Kristjan Koroša z odličnim rezultatom, saj je potrdil državno normo, s tem pa tudi dobil poziv zveznega tre- nerja na kontrolko za državno reprezentanco. Kontrolnega tekmovanja so se udeležili tudi trije člani strelskega društva Juršinci. V konku- renci članov je Mirko Moleh zasedel 8. mesto s 562 krogi. Med mladinci je Simon Simonič nastreljal 539 krogov. V kategoriji Članic je od- lično streljala Majda Raušl in s 367 krogi zase- dla 3. mesto. Mladinka Ptuja Mirjana Pavličič je bila z 276 krogi sedma. Jelena Vukovič pa z 260 krogi osma. Slovenski rekorder med mlajšimi mla- dinci Marjan Gril je zadnjič tekmoval v tej ka- tegoriji in bil s 539 krogi odličen peti. Najbolje uvrščeni se bodo udeležili drugega pozivnega tekmovanja. FIRST LIGA člani strelskega društva Juršinci tekmujejo tudi v novo ustanovljeni FIRST ligi v strelja- nju z zračno pištolo. V tretjem krogu so s 1660 krogi še tretjič zaporedoma zmagali, drugou- vrščena ekipa SD Koloman Flisar iz Tišine je nastreljala 1608 krogov, tretji so bili tekmoval ci iz SD COAL Petišovci s 1603 krogi. Posa- mezno prepričljivo vodi Mirko Moleh, ki je v tretjem krogu nastreljal 567 krogov, drugouvr- ščeni Simon Simonič 552 krogov, Majda Raušl je nastreljala 541 krogov, Zlatko Kostanjevec 540 in Janko Berlak 529 krogov. 4. krog FIRST lige bo v organizaciji SD Jur- šinci 17. novembra na strelišču v Tišini. Ur MALI NOGOMET / 1. SLOVENSKA LIGA Rezultati 7. kroga: Maxi Club Celje — Sevni- ca 0:3, Meteorplast Ljutomer — TF Beton Koper 7:4, Puntar Tolmin — Lesna Litija 1:1, Mizar- stvo Širovnik — Naja Ljubljana 2:2, GIP Beton Zagorje — Poetovio Mila Tomaž 8:0. Vrstni red: Lesna 17, Sevnica 15, Naja 13, GIP Beton 13, Meteorplast 10, TF Beton 7, Puntar 6, Maxi 4, Poetovio Tomaž 4, Mizarstvo Širovnik 4. GIP BETON ZAGORJE — POETOVIO MILA TOMAŽ 8:0 (3:0) Strelci: 1:0 R. Gačnik (11), 2:0 Simič (12), 3:0 Simič (13), 4:0 Simič (21), 5:0 Vrečko (23), 6:0 Vrečko (34), 7:0 Kraut (38), 8:0 Džafič (40). Poetovio Mila Tomaž: Bedrač, Magdič, Prese- čnik, Gašparič, Janžekovič, Cvetko, Lah, Prapot- nik, Školiber. Po nekaj manj kot mesecu dni so se malonogo- metaši v prvi slovenski ligi vrnili na igrišča. Eki- pa Tomaža je gostovala pri odlični ekipi Zagorja in visoko izgubila, čeprav si tako visokega pora- za glede na prikazano igro niso zaslužili. Domačo ekipo je prvič vodil trener Darko Križman, prej trener ekipe Mizarstva Širovnik. Začetne minu- te so bili boljši gostje iz Tomaža, ki so zamudili tri odlične priložnosti Prapotnika, Gašpariča in Presečnika. Kar niso zadeli gostje, so kaznovali domači, ki so v pičlih treh minutah trikrat zade- li preko R. Gačnika in dvakrat preko odličnega Simiča. V drugem polčasu so domači še povišali prestavo in še petkrat zadeli mrežo sicer dobrega vratarja Bedrača. Glede na prikazano igro je izid mogoče nekoliko previsok, saj so gostje zaslužili vsaj časten zadetek. V naslednjih srečanjih čaka ekipo Tomaža tež- ko delo, saj v pokalu gostijo odlično Sevnico ter v prleškem derbiju Meteorplast iz Ljutomera. MIZARSTVO ŠIROVNIK - NAJA 2:2 (0:0) Strelci: 0:1 Rozman (24), 1:1 Pukšič (35), 1:2 Ristevski (35), 2:2 Pukšič (40). Mizarstvo Širovnik: Kirsanov, Markoli, Klam- pfer. Lešnik, Šnofl, Ahmetovič, Pukšič, Šprah, Senekovič, Juršnik V prvem delu so igralci Naje zamudili nekaj priložnosti, da bi povedli, pa tudi "mizarji" bi lah- ko spremenili rezultat. Izkazala sta se predvsem oba vratarja, ki sta uspešno reševala svoja vrata. Tako je bilo tudi v nadaljevanju, ko smo v 35. mi- nuti videli dva zadetka, v 26. min. pa so povedli gostje. Ob koncu so predvsem gostitelji nenehno napadali, toda nervoza ni rodila uspeha. Tik pred koncem pa je po prekršku nad Šnoflom s silovi- tim strelom v desni zgornji kot Pukšič izenačil. Tekme je bilo konec, nezadovoljni gostje pa so najavljali protest zaradi kršenja pravil, (-anc) 2.SLMN - VZHOD Rezultati 6.kroga: Slovenske gorice — Lesko- vec 9:8, Dobovec — Križevci 8:2, Marco Polo — Pušenci 7:4, Dolane — Oplotnica 4:9, Vitomarci — Draža vas 7:7, Napoli Pernica — Mak Cola 17:6. Vrstni red: Dobovec 13, Napoli 12, Marco Polo 12, Vitomarci 11, Oplotnica 10, Draža vas 10, Le- skovec 9, Slovenske gorice 9, Križevci 7, Mak Cola 3, Pušenci 3, Dolane 0. Uroš Krstič JADRALNO PADALSTVO ČefifI pokal Donaike gore Klub jadralnih padalcev Ci- rius Ptuj je izkoristil lepo vreme ter dobro pripravil in izvedel tekmovanje jad- ralnih padalcev v točnosti pristajanja. Četrtega pokala Donačke gore se je udeležilo štirideset najbo- ljših slovenskih tekmovalcev iz šestih slovenskih klubov. Tek- movali so v pristanku na dolo- čen cilj /pika tekma/, pri čemer so vsi tekmovalci opravili po dva skoka. Zmagovalec 4. poka- la Donačke gore je postal Sreč- ko Jošt iz KJP Albatros Celje, drugi je bil Ivan Emeršič iz Ci- riusa Ptuj, tretji pa prav tako član Ciriusa Ptuj Roman Fri- šek. Danilo Klajnšek Zmagovalec Srečko Jošt (na desni) f EDNIK - Četrtek, 9. november 2000 SPOJIT 27 NOGOMET / NOGOMET / NOGOMET 1 LIGA Rezultati tekem 14. kroga: Nafta - Alu- minij 2:1, Esotech Šmartno - Brda 6:1, Fe- roterm Pohorje - Elan Granit 0:5, Jadran Jepič - Živila Triglav 1:2, Šentjur - Beltinci 3:0, Renkovci - Zagorje 2:2, Livar Iv. Gori- ca - Železničar Ligro 2:0, Viator&Vektor - pravinja 4:2 I, ŽIVILA TRIGLAV 14 9 2 3 33:11 29 2 ELAN GRANIT 14 9 2 3 29:18 29 3 JADRAN ŠEPIČ 14 8 2 4 27:15 26 4. LIVAR IV GORICA 14 8 2 4 25:16 26 5. ESOTECH ŠMARTNO 14 7 4 3 29:15 25 6. NAFTA 14 7 4 3 19:11 25 7. ZAGORJE 14 7 3 4 22:13 24 8.DRAVINJA 14 7 2 5 15:18 23 9. ALUMINIJ 14 5 6 3 27:18 21 10. ŠENTJUR 14 6 3 5 22:23 21 II. VIATOR&VEKTOR 14 4 4 6 22:23 16 12. FEROTERM POHOR. 14 4 4 6 15:26 16 13. ŽELEZNIČAR LIGRO 14 3 4 7 16:26 13 14. BELTINCI 14 2 4 8 10:25 10 15. RENKOVCI 14 1 2 11 15:35 5 16. BRDA 14 1 O 1311:44 3 Nedelja, 12. november: Aluminij - Livar Iv. Gorica, Dravinja - Esotech Šmartno, Železničar Ligro - Viator&Vektor, Zagorje . Nafta, Beltinci - Renkovci, Živila Triglav - Šentjur, Elan Granit - Jadran Šepič, Brda - Feroterm Pohorje HAFTA-ALUMINIJ 2:1/in/ strelci: 1:0 Tratnjek/25/, 1:1 Emeršič /33. iz 11 m/, 2:1 Utroša /78. iz 11 m/ ALUMINIJ: Dukarič, Koren, Golob /Fridauer/ Prapotnik, Sambolec, Pučko, Perkovič, Čeh /Hojnik/, Emeršič, Zemljič, Majcen. Trener: Branko Horjak. Srečanje v Lendavi je bilo zelo pomem- bno za oba nasprotnika, saj sta lovila točke za priključek k vrhu prvenstvene razpredelnice v 2. SNL. Tega dejstva so se zavedali tudi v Aluminiju in so temu podredili igro. V dokaj slabem vremenu je pred okoli 300 gledalci srečanje spre- mljal tudi predsednik NZ Slovenije Rudi Zavrl, saj je v teh krajih že navada, da ob pomembnih srečanjih naredijo vse re- gularno pred najvišjimi predstavniki slo- venske nogometne vlade. Eden izmed številnih navijačev je po srečanju v Len- davi vprašal: "Zakaj pa k nam ni Zavrla in drugih ter seveda najboljših sodnikov Slovenije, ampak nam delijo nogometno pravico sami Prekmurci, ki ne sodijo ra- vno po pravilih nogometne igre, temveč po svojih?" Za poraz v Lendavi so si krivi Kidhčani sami. Obilo priložnosti v prvem polčasu, med drugim tudi prečnik kapetana Per- koviča v 21. minuti, je pomenilo premalo koncentracije. Domači so povedli. Alumi- nij pa izenačil s strelom iz enajstih me- trov. Vse to je kazalo končni uspeh. V drugem polčasu su bili Lendavčani Za nianso boljši od gostov in dosegli vo- deči zadetek v 78. minuti iz kazenskega strela. To je v bistvu bila kazen za nogo- f^etaše Aluminija, ki so zamudili res izje- "^ne priložnosti v napadu in s tem seveda Možnost izredno pomembne zmage. Žal Pa v nogometu ne zmaga vedno boljše "Moštvo. To ni opravičilo za Kidričane, ^nipak v poduk za naprej. LIGA-SEVER Rezultati tekem 13. kroga: Kovinar ^ascom - Ger. vas Unukšped 4:3, Haj- dina - Krško 0:0, Ptuj - Mons CIaudius TK&EL Stojnci - Paloma 1:2, Usnjar ■ Montavar Rogoza 3:0, Kozjak - Fužinar Zreče - Vransko 1:2 ^ USNJAR 13 10 2 1 38:11 32 ^ PTUJ 13 10 1 2 33:12 31 ^ paloma 13 7 4 2 24:16 25 J KOZJAK 13 8 o 5 30:21 24 ^ MONTAVAR ROGOZA 13 6 1 6 24:24 19 6. ZREČE 13 5 3 5 13:13 18 7. KOVINAR MASCOM 13 5 3 5 23:24 18 8. VRANSKO 13 6 O 7 18:25 18 9.GER. VAS UNUKŠPED 13 4 2 7 16:28 14 10. KRŠKO 13 3 4 6 16:22 13 11. TK&EL STOJNCI 13 3 3 7 14:20 12 12. HAJDINA 13 2 6 5 12:19 12 13. MONSCLAUDIUS 13 2 4 7 18:33 10 14. FUŽINAR 13 2 3 8 16:27 9 PTUJ MONSCLAUDIUS6:2 (3:1) strelci: 1:0 Jurišič (8.), 1:1 Grbavac (9.), 2:1 Šoštarič (22.), 3:1 Jurišič (24.), 4:1 Jurišič (55.), 5:1 Gojkošek (58.), 6:1 Jurišič (65.). 6:2 Kobilšek (81.) Ob koncu tekmovalne sezone se je mlada, prespektivna ptujska ekipa oddol- žila zvestim gledalcem z učinkovito igro in številnimi zadetki. Že v 8. minuti so prvič zatresli mrežo gostov, toda zaradi nepazljive obrambe je zlahka prišlo do izenačitve. Gostje so v tem delu ubrali obrambno taktiko, a niso mogli zadržati domačih napadalcev, kjer sta Jurušič in Gojkošek sicer zgrešila prazna vrata, Šoš- tarič in Jurišič pa nato zadela. V nadaljevanju so gostje z odprto igro bili enakovreden nasportnik, toda le do ponovnega zadetka Jurišiča. Ponovno premoč domačinov sta še potrdila Goj- košek in Jurišič, v zadnjem delu pa je iz- redno razpoloženi junak tekme Jurišič še četrtič zadel. Ob obrambi, ki je zaspala, je po prodoru Kobilšek postavil končni rezultat. KOVINAR MASCOM • GEREČJA VAS UNUKŠPED 4:3/1:1/ strelci za Unukšped: Voglar 2, Ciglar 1 zadetek. GEREČJA VAS UNUKŠPED: Nahber- ger, Slaček, Kaisesberger /Vidovič/, Hab- janič /Ciglar/, Zajšek, Kmetec /Kaučevič/, Krajnc, Stres, Voglar, Korez, Frangež. Tre- ner: Ivan Zaje. Nogometaši Gerečje vasi Unukšpeda so proti mariborskemu Kovinarju izgubili zaradi lastne neumnosti in premajhne koncentracije ter nediscipline v igri. Vo- diti sedem minut pred koncem s 3:1 in potem prejeti tri zadetke, pove vse. Ne glede na to, da niso zaigrali v kompletni sestavi, saj sta manjkala vratar Lampreht in Marko Bezjak, to ni nobeno opravičilo. Vsa opozorila vodstva in trenerja so bila zaman. Zmaga je bila na pladnju, potem točka in na koncu ni ostalo nič. Namesto veselja velika žalost in pa seveda misli, da bi lahko dosegli veliko več. TK&EL STOJNCI - PALOMA 1:2 /0:2/ STRELCI: 0:1 Žabota/2/, 0:2 VajngerI /42/, 1:2 Rižnar /47/ STOJNCI: Grabrovec, Rižnar, Vilčnik, Lenart, Šmigoc, Petrovič, Ljubeč, Žnida- rič /Zemljarič/, Štebih, Klajderič /Purgaj/, Golob /Meznarič/. Trener: Dušan Čeh. V zadnjem nastopu v prvem delu tek- movanja v 3. SNL - sever so nogometaši iz Stojncev doživeli neprijeten poraz s Pa- lomo iz Sladkega Vrha. Gostje so v pr- vem polčasu izkoristili svoje phložnosti in dosegli dva zadetka. Še posebej njihov prvi je bil izreden, tako da so zaploskali tudi domači navijači. Drugače pa so ves čas srečanja imeli močno terensko pre- moč domači nogometaši. Ti, še posebej v obrambi, so v 42. minuti pozabili na Vaj- ngerla, da je še v drugo zatresel domačo mrežo in s tem povišal vodstvo gostov na dva zadetka, kar je bilo praktično neulov- ljivo. Takoj v začetku drugega polčasa so domači uspeli znižati, imeli so številne priložnosti za izenačenje, zadeli vratnik v 68. minuti, žoga pa kot zakleta ni hotela obtičati za hrbtom gostujočega vratarja. Da bi se na dostojen način poslovili od svojih zvestih privržencev s pozitiv- nim rezultatom, ni uspelo. Priložnosti za dokazovanje bo dovolj v drugem delu pr- venstva. HAJDINA'KRŠKO 0:0 HAJDINA: M: Brodnjak, Marcel Krajnc /Metličar/, Črnko, Gorše, Mihael Krajnc, Zelko, Bauman, Princi /Pihler/, Roman Krajnc, Hotko, Gajser Trener: Bojan Špe- honja. V izredno pomembnem srečanju v bor- bi za obstanek so nogometaši Hajdine samo remizirali ter tako osvojili eno toč- ko proti ekipi Krškega, ki prav tako vse- povsod lovi pomembne točke. Domačini so bili boljši nasprotnik, žal pa tega niso znali spremeniti v zadetek in tako so še najbolj nezadovoljni bili maloštevilni gle- dalci, ki niso videli zadetka. I. LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 11. kroga: Središče - Pragersko 6:0, Eltehšop Rogoznica - Slo- venja vas 2:0, Dornava - Videm 2:3, Ho- lermuos Ormož - Gorišnica 3:0, Bistrica - Skorba 4:0, Markovci - Boč Anchiinženi- ring 2:7 1. SLOVENJA VAS 11 7 2 2 29:17 23 2. SREDIŠČE 11 7 1 3 35:12 22 3. BISTRICA 11 7 1 3 24:15 22 4. VIDEM 11 5 2 4 29:24 17 5. GORIŠNICA 11 5 2 4 12:14 17 6. ELTEHŠOP ROGOZN. 11 5 O 6 19:22 15 7. PRAGERSKO 11 4 3 4 26:32 15 8. SKORBA 11 4 2 5 37:25 14 9.H0LERMU0S0RM0Ž 11 4 1 6 24:23 13 10. BOČANCHIINŽENIR. 11 3 2 6 21:24 11 11. DORNAVA 11 2 4 5 20:28 10 12. MARKOVCI 11 2 2 7 19:59 8 DORNAVA - VIDEM 2:3/1:1/ STRELCI: 1:0 Flos /7/, 1:1 Ciglar /20/, 1:2 Ciglar /60/, 1:3 Ovčar /61/, 2:3 Cvetko /68/ DORNAVA: Peteršič, Jurič, Flos, Čuš, Obran, Viher, Janžekovič /Florjanič/, Krampelj /Arnuš/, Hrga, Cvetko, Čeh. Tre- ner: Alojz Gomboc. VIDEM: M. Trafela, Kokol, Ciglar /G. Trafela/, Koprek, Bračič, Skok, Ostroško, Fridauer, Topolovec, Šipek /Varnica/, Ov- čar /Gregorec/. Trener: Rudi Štelcer. ELTEHŠOP ROGOZNICA- SLOVENJA VAS 2:0/0:0/ STRELCA: 1:0 Makovec /48/, 2:0 Mu- stafi /57/ ELTEHŠOP ROGOZNICA: Krajnc, Kur- bus, Mustafi, Herga, Pihler, Markež, Arnuš, Polanec, Makovec, Lah, Kokol /Vajdič/. Trener: Branko Žgeč. SLOVENJA VAS: Matjašič, Metličar, Si- tar /Ornik/, Vrbanec, Levstik, Erhatič, Le- nart, Ekart, M. Panič, Mlinarič, Kotnik /D. Panič, Pungračič/. Trener: Stevo Perič. BISTRICA - SKORBA 4:0/2:0/ STRELCA: 1:0 Zupanič /13/, 2:0 Stra- žišar /45/, 3:0 Stražišar /77/, 4:0 Stražišar /87/ BISTRICA: Hvaleč, Dovnik, Modrič /Tkavc/, Skale, Kolar /Fridrih/, Sep, Hor- vat, Regoršek, Stražišar, Papotnik, Zupa- nič /Jamnikar/. Trener: Ivan Simonič. SKORBA: Valh, Šmigoc, Horvat, Žitnik, Janžekovič, Petek /Škerget/, Arsič /B. Mertelj/, Strgar /Šijanec/, Mohorko, S. Mertelj, Mlakar. Trener: Branko Krajnc. HOLERMUOS ORMOŽ' GORIŠNICA 3:0/1:0/ STRELCI: 1:0 Gašparič /7/, 2:0, Boris Prapotnik /49/, 3:0 Govedič /76/ HOLERMUOS ORMOŽ: Polak, Rajh, Boris Prapotnik, D. Pintarič, Jurčec, Tobi- jas, Borut Prapotnik, gašparič, Jambriš- ko A/idovič/, B. Pintarič /Govedič/, Kaloh /Šek/. Trener: Drago Posavec. GORIŠNICA: Bezjak, Plohi /Nenad/, Bohi /Hanželič/, Ilič, Levačič, Šket, Bo- hinec, Brodnjak, Ž. Horvat, J. Horvat /Purgaj/, Lapornik. Trener: Gorazd Šket. MARKOVCI-BOČ ANCHIINŽENIRING 2:7 /2:4/ STRELCI: 0:1 Polanec /4/, 1:1 Knapič /5/, 1:2 Lončarič /7/, 1:3 Lončarič /25/, 2:3 Rožman /36/, 2:4 Lončarič /38/, 2:5 Volavšek /59/, 2:6 Volavšek /62/, 2:7 Lon- čarič /88/. MARKOVCI: Forštnarič, Rožman /S. Kralj/, Plohi, Tekmec / Mikša/, A. Kralj, Bratušek, Petek /Petek/, Bezjak, Knapič, Korošec, Janžekovič. Trener: Marjan Be- zjak. SREDISCE - PRAGERSKO 6:0 /1:0/ STRELCI: 1:0 Kolenc /10/, 2:0 Kolenc /48/, 3:0 Fafulič /66/, 4:0 Jurkovič /76/, 5:0 Fafulič /85/, 6:0 Darko Ivančič /89/ SREDIŠČE: Horvat, Jelovica, Dario Ivančič /Kosec/, Kolarič /Jurkovič/, Darko Ivančič, Kirič /Žerjav/, Kolenc, Vizjak, Ba- lažič, Lesjak, Fafulič. Trener: Franc Rajh. PRAGERSKO: Petrovič, Novak, Fištra- vec/Breznik/, Ramadani, Lončarič, Reich, Debevec, Krajnc, Čelan, Furlan, Kokol. Trener: Zvonko Kacjan. 2. LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 11. kroga: Apače - Hajdoše 1:0, Zg. Polskava - Podlehnik 1:6, Podvinci - Zavrč 2:0, Tržeč - Bukovci 4:3, Lovrenc - Grajena 3:0, Sp. Polskava - Leskovec 4:4 1. TRŽEČ 11 8 2 1 33:16 26 2. PODLEHNIK 11 7 1 3 35:15 22 3. GRAJENA 11 7 1 3 30:19 22 4. BUKOVCI 11 7 O 4 37:20 21 5. LESKOVEC 11 6 2 3 21:18 20 6. PODVINCI 11 6 1 4 33:16 19 7. APAČE 11 5 3 3 19:13 18 8. ZAVRČ 11 5 2 4 16:11 17 9. LOVRENC/-1/ 11 4 2 5 30:23 13 10. HAJDOŠE/-1/ 11 2 O 9 23:34 5 11. SP POLSKAVA/-1/ 11 1 2 8 17:51 4 12. ZG. POLSKAVA 11 O O 11 6:63 O 2. MLADINSKA LIGA VZHOD Rezultati tekem 13. kroga: Dravinja - Aluminij 2:1, Šentjur Yurij - Nafta 0:3, Nis- san Ferk - Ruj 7:0, Beltinci - Korotan 3:3, Krško - Železničar Ligro 2:4, Pohorje in Bistrica - prosta 1. NISSAN FERK 11 9 2 O 40:6 29 2. ALUMINIJ- 11 8 O 3 40:9 24 3. PTUJ 11 7 1 3 29:25 22 4. ŽELEZNIČAR LIGRO 11 7 O 4 29:18 21 5. NAFTA 10 6 1 3 23:13 19 6. DRAVINJA 11 6 1 4 23:19 19 7. BELTINCI 11 5 1 5 20:26 16 8. KRŠKO 11 4 1 6 19:26 13 9. BISTRICA 11 3 1 7 15:34 10 10. ŠENTJUR VURIJ 11 3 O 8 13:29 9 11. POHORJE 11 1 1 9 15:43 4 12. KOROTAN 10-0 3 7 15:33 3 2. KADETSKA LIGA VZHOD Rezultati tekem 13. kroga: Dravinja - Aluminij 1:2, Šentjur Yurij - Nafta 0:5, Nis- san Ferk - Ruj 6:0, Beltinci - Korotan 1:2, Krško - Železničar Ligro 2:4, Pohorje in Bistrica - prosta 1. ŽELEZNIČAR LIGRO 11 9 2 0 41:4 29 2. ALUMINIJ 11 8 3 O 49:4 27 3. NAFTA 10 8 1 1 36:14 25 4. KRŠKO 11 7 2 2 37:18 23 5. NISSAN FERK 11 5 1 5 19:15 16 6. KOROTAN 10 4 3 3 17:25 15 7. PTUJ 11 4 O 7 22:37 12 8. BELTINCI 11 3 2 6 23:29 11 9. ŠENTJUR VURIJ 11 3 1 7 17:30 10 10. POHORJE 11 3 O 8 20:40 9 11. DRAVINJA 11 2 2 7 23:37 8 12. BISTRICA 11 O 1 10 8:59 1 NAJBOUŠI STRELCI 2. SNL: 7 zadetkov: Matjaž Majcen, 6 zadetkov: Milan Emeršič, 3 zade- tki: Matjaž Korez in Igor Perkovič, 2 zadetka: Boštjan Zemljič - vsi Alumi- nij. 3. SNL ■ SEVER: 12 zadetkov: Ta- dej Jurišič, Ruj; 7 zadetkov: Srdan Gojkošek, Ruj; 6 zadetkov: Danijel Voglar, Gerečja vas Unukšped; 4 za- detki: Tadej Golob, TK&EL Stojnci; 3 zadetki: Miran Klajderič, TK&EL Sto- jnci, Srečko Gaiser in Roman Krajnc - oba Hajdina;. 1. LIGA MNZ PTUJ: 12 zadetkov: Nives Ovčar, Videm; 11 zadetkov: Zlatan Fafulič, Središče; 10 zadet- kov: Aleš Gerečnik Slovenja vas, Lon- čarič Dominik, Boč Anchiinženiring, Boštjan Stražišar, Bistrica, Aleksander Mlakar in Jože Šmigoc - oba Skorba, Denis Kolenc, Središče, 8 zadetkov: Peter Dirnberk, Pragersko, 7 zadet- kov: Robert Šijanec, Skorba; 6 za- detkov: Zvonko Gašparič, Holermuos Ormož, Boško Varnica, Videm, Darko Ivančič, Središče; 5 zadetkov: Aleš Huzjak Slovenja vas, Jure Krajnc, Pra- gersko, Sašo Habjanič, Holermuos Ormož, Andrej Bezjak, Markovci, San- di Čeh, Dornava; 4 zadetki: Mitja Haban, Boč Anchi., Aleš Jurčec, Holer- muos Ormož, Ervin Furlan, Pragersko, Jasmin Mustafi, Eltehšop Rogoznica; 3 zadetki: David Ramadani, Prager- sko, Danilo Levačič, Gorišnica, Milan Ekart, Slovenja vas, Damjan Mohor- ko, Skorba, Gregor Zupanič, Bistrica, Dušan Polanec, Eltehšop Rogoznica, Božidar Ciglar, Videm. Robert Šoštarič /NK Ptuj/ Igor Perkovič (NK Aluminj) NK Zavrč 28 četrtek, 9. november 2000 - tednir ZAVOD REPUBLIKE SLOVE- NIJE ZA ZAPOSLOVANJE Območna služba Maribor Prosta delovna mesta DEUWEC BREZ POKLICA PLESALKA V NOČNEM BARU; določen čas 12 mes.; skupno stanovanje; ostali po- goji: skrajšan delovni čas - 20 ur na teden; do 17. 11 2000; Drago Golub, s.p., Night club Royal Kidričevo, Cesta v Nji- verce 1 a, Kidričevo POMOŽNI DELAVEC POMOŽNI IZDELOVALEC OBUTVE; določen čas 2 mes.; do 11.11.2000; Čevljarstvo, d.o.o., Kidričevo, Kopališka uli- ca 3, Kidričevo SNAŽILKA SNAŽILKA-SOBARICA ZA RTC TRIJE KRALJI, Planina pod Šumikom 5, Zg. Ložnica; določen čas 24 mes.; do 10. 11. 2000; Jožica Juhart, s.p., Gostilna Jakec Slov.Bistrica, Leskovarjeva ulica 5, Sloven- ska Bistrica VARILEC V SERIJSKI PROIZ- VODNJI VARILEC; določen čas 4 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; skupno stanovanje; ostala znanja: ročne spretnosti, do- bra fizična kondicija; do 21.11.2000; MAS/COM, d.o.o., Lenart, Kraigherjeva 19a, Le- nart v Slovenskih goricah VARILEC; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; skupno stanovanje; ostala znanja: ročne spretnosti, do- bra fizična kondicija; do 10.11.00; MAS/COM, d.o.o., Lenart, Kraigherjeva 19A, Le- nart v Slovenskih goricah VARILEC V SERIJSKI PROIZVODNJI/II.; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izku- šenj; skupno stanovanje; os- tala znanja: ročne spretnosti, dobra fizična kondicija; do 10.11.00; MAS/COM, d.o.o., Lenart, Kraigherjeva 19A, Le- nart v Slovenskih goricah PRIUČEN VARILEC; dolo- čen čas 4 mes.; skupno sta- novanje; ostala znanja: ročne spretnosti, dobra fizična kondi- cija; do 10.11.00; MAS/COM, d.o.o., Lenart, Kraigherjeva 19A, Lenart v Slovenskih gori- cah VARILEC V PROIZVODNJI; določen čas 4 mes.; 2 I. de- lovnih izkušenj; samsko sta- novanje; ostala znanja: ročne spretnosti, dobra fizična kon- dicija; do 21.11.00; MONTA- VAR, d.o.o., Miklavž, Cesta ob ribniku 41, Miklavž na Drav- skem polju; št. del. mest: 3 SLAŠČIČAR SLAŠČIČAR: PREDELAVA ŽIVIL RASTLINSKEGA IZVO- RA, PEKA SLAŠČIC; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih iz- kušenj; do 14.11.00; Marjan Fištravec, s.p., Pekarna in sla- ščičarna Ormož, Kerenčičev trg 9, Ormož MIZAR MIZAR: MONTAŽA, SESTA- VLJANJE POHIŠTVA, PRIPRA- VA MATERIALA IN DRUGE MIZARSKE STORITVE; dolo- čen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; ostala znanja: ročne spretnosti; vozniški izpit ka- tegorije B; ostali pogoji: z možnostjo podaljšanja del. razmerja; do 7.11.00; Boris Svenšek, s.p.. Mizarske stori- tve Svebo les, Sela 21, Lov- renc na Dravskem polju MIZAR: VOSKANJE IN LA- KIRANJE POHIŠTVA; določen čas 4 mes.; 3 I. delovnih iz- kušenj; družinsko stanovanje; vozniški izpit kategorije B; do 14.11.00; Darja Mislovič, s.p.. Rima posredovanje, zastop., plemenit, pohiš., Formin 21 C, Gorišnica; št. del. mest: 2 KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČARSKA DELA; določen čas 24 mes.; vozniški izpit kategorije B; dolO.11.00; Inovacija, d.o.o., Miklavž, Uli- ca čebelarja Močnika 22, Mi- klavž na Dravskem polju MONTER ALU ELEMENTOV - DELO NA TERENU; določen čas 6 mes.; 6 m es. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostala zna- nja: ročne spretnosti; vozniški izpit kategorije B; do 14.11.00; Drago Pišotek, s.p.. Montaža lesenih in alu element. Zg. Pol- skava, Ogljenšak 34A, Zgor- nja Polskava OBLIKOVALEC KOVIN VZDRŽEVALEC V POSLO- VNIH STAVBAH; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; os- tala znanja: ročne spretnosti; vozniški izpit kategorije B; os- tali pogoji: poklicna šola ko- vinarske in strojniške smeri, izkušnje pri vzdrževalnih de- lih; do 10.11.00; Občina Oplo- tnica. Grajska c. 1, Opiotnica STRUGAR STRUGAR; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: starost do 35 let; do 25.11.00; Aida Gorjak, s.p., Orodjarstvo, predel, plastičnih mas Rače, Ljubljanska 102, Rače ORODJAR ORODJAR - KOVINOOBDE- LOVALEC; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govor- no in pisno; do 14.11.00; Ivan Bračko, s.p., Orodjarstvo - pla- stika Ruše, Bezena 42A, Ruše KLEPAR MONTER KLIMA NAPRAV, KLEPAR, STROJNI TEHNIK; nedoločen čas; 6 mes. delov- I nih izkušenj; jeziki: slovenski I jezik - govorno in pisno; voz- ; niški izpit kategorije B; ostali pogoji: poskusno delo 3 me- : sece; do 18.11.00; Janez Ke- kec, s.p., Kovinarstvo Dornava, Borovci 63, Dornava; št. del. mest: 2 MONTER OGREVALNIH NA- PRAV MONTER INSTALACIJ, I OGREVANJE,VODOVOD; do- i ločen čas 2 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 11.11.00; Milan Hauptman, s.p.'. Strojne insta- lacije Lenart, Pot na Kamen- i šak 1/A, Lenart v Slovenskih ' goricah ŠIVILJA ^ ŠIVANJE DELOVNIH OBLA- ČIL; nedoločen čas; ostala znanja: ročne spretnosti; do ! 10.11.00; Renata Vučkovič, ' s.p.. Proizvodnja oblačil Ptuj, Na postajo 45, Ptuj ČEVLJAR I IZDELOVALEC OBUTVE; I določen čas 2 mes.; ostala znanja: ročne spretnosti; do i 11.11.00; Čevljarstvo, d.o.o., Kidričevo, Kopališka ulica 3, Kidričevo ZIDAR ZIDAR ZA ZIDANJE, OMETAVAN JE, IZDELAVA KLASIČNIH FASAD; nedolo- čen čas; 3 I. delovnih izkušenj; i jeziki: slovenski jezik - govor- no in pisno; ostala znanja: ro- čne spretnosti, dobra fizična kondicija, organizacija dela v manjših skupinah; vozniški iz- pit kategorije B; do 08.11.00; Ciril Beranič, s.p.. Strojni ome- ti, Lovrenc na Dr. polju, Apa- če 111, Lovrenc na Dravskem polju POLAGANJE KERAMIKE IN ZAKLJUČNA GRADBENA DELA; določen čas 3 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; ostala znanja: dobra fizična kondici- ja; do 07.11.00; Ivan Strelec, s.p.. Polaganje oblog. Prvenci 9C, Markovci pri Ptuju VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOV VOZILA; dolo- čen čas 12 mes.; 151. delovnih izkušenj; družinsko stanovan- je; jeziki: nemški jezik - go- vorno; ostala znanja: ročne spretnosti, dobra fizična kon- dicija, organizacija dela v manjših skupinah; ostali po- goji: izkušnje v mednarodnem prometu; do 22.11.00; Petty, d.o.o.. Velika Nedelja, Trgovi- šče 39, Velika Nedelja VOZNIK TOVORNEGA VO- ZILA — PRODAJALEC - KOL- PORTER; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; voz- niški izpit kategorije: C; do 10.11.00; Vinko Kropeč, s.p.. Avto prevozništvo, komunalne in pos. storitve, Titova 52, Slo- venska Bistrica VOZNIK TOV.VOZILA; dolo- čen čas 24 mes.; 151. delovnih izkušenj; skupno stanovanje; jeziki: italijanski jezik - govor- no, nemški jezik - govorno; os- tala znanja: ročne spretnosti, dobra fizična kondicija, orga- nizacija dela v manjših skupi- nah; vozniški izpit kategorije B,C,E; ostali pogoji: izkušnje v mednarodnih prevozih; do 02.12.00; Petty, d.o.o.. Velika Nedelja, Trgovišče 39, Velika Nedelja; št. del. mest: 2 PRODAJALEC PRODAJALEC V TRGOVINI TALNIH OBLOG; določen čas 3 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govor- no in pisno, hrvaški jezik - govorno; znanje programskih orodij; ostala znanja: ročne spretnosti; do 10.11.00; Ko- derman, d.o.o.. Marketing tr- govina Ptuj, Trubarjeva 6, Ptuj PRODAJALKA: PRODAJA KRUHA IN PEKOVSKEGA PE- CIVA; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 14.11.00; Marjan Fištravec, s.p.. Pekarna in slaščičarna Ormož, Kerenčičev trg 9, Ormož KUHAR KUHAR ZA RTC TRIJE KRA- LJI, PLANINA POD ŠUMIKOM 5, ZG. LOŽNICA; določen čas 24 mes.; 12 mes. delovnih iz- kušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 10.11.00; Jožica Juhart, s.p., Gostilna Jakec Slov.Bistrica, Leskovar- jeva ulica 5, Slovenska Bistri- ca KUHAR: PRIPRAVA JEDI ZA STREŽBO V GOST ORMOŽ; določen čas 12 mes.; 2 I. de- lovnih izkušenj; do 14.11.00; Fištravec, d.o.o. Ormož, Ke- renčičev trg 9, Ormož KUHAR: PRIPRAVA JEDI ZA STREŽBO V GOST HAPPY DAJ PTUJ; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; do 14.11.00; Fištravec, d.o.o. Ormož, Kerenčičev trg 9, Ormož NATAKAR NATAKARICA: STREŽBA HRANE IN PIJAČ; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih iz- kušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; ostala znanja: orga- nizacija dela v večjih skupinah; vozniški izpit kategorije B; do 15.11.00; Matjaž Kureš, s.p.. Okrepčevalnica Kureš Prager- sko, Šikole 26, Pragersko STREŽBA GOSTOM, DELO V ŠANKU IN STREŽBI - RTC TRIJE KRALJI, PLANINA POD ŠUMIKOM 5, ZG. LOŽNICA; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 10.11.00; Jožica Juhart, s.p.. Gostilna Jakec Slov.Bistrica, Leskovarjeva uli- ca 5, Slovenska Bistrica DELO V ŠANKU, STREŽBI, STREŽBA GOSTOM - RTC TRIJE KRALJI, PLANINA POD ŠUMIKOM 5, ZG. LOŽNICA; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostala znanja: ročne spretnosti; do 10.11.00; Joži- ca Juhart, s.p., Gostilna Jakec Slov. Bistrica, Leskovarjeva uli- ca 5, Slovenska Bistrica STREŽBA GOSTOM, DELO V ŠANKU IN STREŽBI - RTC TRIJE KRALJI, PLANINA POD ŠUMIKOM 5, ZG. LOŽNICA; določen čas 24 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 10.11.00; Jožica Juhart, s.p., Gostilna Jakec Slov.Bistrica, Leskovarjeva uli- ca 5, Slovenska Bistrica NATAKARCIA, POMOČNICA V STREŽBI; določen čas 24 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 10.11.00; Jožica Juhart, s.p.. Gostilna Jakec Slov. Bistrica, Leskovar- jeva ulica 5, Slovenska Bistri- ca NATAKAR-NATAKARICA: STREŽBA PIJAČ; nedoločen čas; ostali pogoji: možnost za- poslitve imajo tudi kandidati z drugo izobrazbo; do 10.11.00; Boris Šegula, s.p., El Restau- rante De Poncho Ptuj, Rogoz- niška cesta 20, Ptuj NATAKAR: STREŽBA JEDI IN PIJAČ V GOSTILNI ORMOŽ; določen čas 12 mes.; do 14.11.00; Fištravec, d.o.o., Ormož, Kerenčičev trg 9, Ormož NATAKAR: STREŽBA JEDI IN PIJAČ V GOSTHAPPV DAY PTUJ; določen čas 12 mes.; do 14.11.00; Fištravec, d.o.o. Ormož, Kerenčičev trg 9, Ormož; št. del. mest: 2 NATAKAR:STREŽBA JEDI IN PIJAČ V GOSTORMOŽ; dolo- čen čas 12 mes.; do 14.11.00; Fištravec, d.o.o. Ormož, Ke- renčičev trg 9, Ormož STROJNI TEHNIK OPERATER NA CNC REZ- KALNIH STROJIH; nedoločen čas' do 25.11.00; Aida Gorjak, s.p., Orodjarstvo, predel, pla- stičnih mas Rače, Ljubljanska 102, Rače ELEKTROTEHNIK SERVISER CNC STROJEV ZA OBDELAVO KOVIN; dolo- čen čas 6 mes.; jeziki: angle- ški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B; do 25.11.00; W.D.-Tehnik, d.o.o., Slov. Bis- trica, Stepišnikova 12, Sloven- ska Bistrica FARMACEVTSKI TEHNIK FARMACEVTSKI TEHNIK; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pi- sno; do 06.12.00; Javni zavod Lekarna Slovenska Bistrica, Partizanska cesta 1, Sloven- ska Bistrica EKONOMSKI TEHNIK KOMERCIALIST:PRODAJA DELOVNIH OBLEK IN DRU- GIH IZDELKOV IZ TEKSTILA NAŠE IZDELAVE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje pro- gramskih orodij; vozniški izpit kategorije B; do 14.11.00; Gajič & co. Servis, trgovina, storitve in gost., d. n. o., Ptuj, Draženci 3, Hajdina INŽENIR STROJNIŠTVA INŽENIR TEHNOLOG ZA ELEKTRONSKE KOMPONEN- TE; določen čas 24 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: nem- ški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij; do 10.11.00; Varista, d.o.o., Polj- čane. Ulica Erne Starovasnik 10, Poljčane EKONOMIST POMOČNIK DIREKTORJA-PODROČJE FI- NANCE; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pi- sno, angleški jezik - govorno in pisno; znanje programskih ; orodij: ; ostala znanja: orga- : nizacija dela v manjših skupi- nah; vozniški izpit kategorije B; ostali pogoji: znanje ne. ali an. jezika, del. izk.1-2 leti; do 16.11.00; Storžek - Meta cen- ter, d.o.o.. Slovenska Bistrica, Titova 52, Slovenska Bistrica ZDRAVSTVENI TERAPEVT VIŠJA MEDICINSKA SE- STRA V PATRONAŽI: OP- RAVLJA POLIV PATRONAŽ. VARSTVO, IZVAJA POSTOP- KE IN POSEGE ZDR. NEGE NA BOL. DOMU; nedoločen 1 čas; 1 I. delovnih izkušenj; je- ! ziki: slovenski jezik - govorno I in pisno; znanje programskih , orodij; ostala znanja: ročne I spretnosti, dobra fizična kon- I dicija, organizacija dela v ma- njših skupinah; vozniški izpit kategorije B; ostali pogoji: strokovni izpit; do 10.11.00; Javni zavod Zdravstveni dom Ormož, Dr. Hrovata 2, Ormož VIŠJA MEDICINSKA SES- TRA ZA SPLOŠNO AMBU- LANTO: SPREM., TRIAŽIR. SPREMLJANJE VA- ROVANCEV IZVAJ. POST, POSEG.ZDRAVNEGE; dolo- čen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje pro- gramskih orodij; ostala znanja: ročne spretnosti, dobra fizič- na kondicija, organizacija dela v manjših skupinah; vozniški izpit kategorije B; ostali pogo- ji: strokovni izpit; do 10.11.00; Javni zavod Zdravstveni dom Ormož, Dr. Hrovata 2, Ormož MAGISTER FARMACIJE FARMACEVT RECEPTAR, PRIPRAVA IN IZDAJA ZDRA- VIL NA RECEPT IN BRE2 RECEPTA ALI PRIPRAVNIK nedoločen čas; jeziki: slcven ski jezik - govorno in pisno do 06.12.00; Javni zavod Le karna Slovenska Bistrica, Par tizanska cesta 1, Slovenska Bistrica PROFESOR RAZREDNEGA POUKA POUČEVANJE IN VARSTVO UČENCEV V ODDELKU PO- DALJŠANEGA BIVANJA; do- ločen čas 10 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 10.11.00; Osnovna šola Starše, Starše 5, Starše DIPLOMIRANA ME- DICINSKA SESTRA (VS) VIŠJA MEDICINSKA SES- TRA; določen čas 12 mes.; 9 mes. delovnih izkušenj; je- ziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostala znanja: ročne spretnosti, organizacija dela v manjših skupinah; ostali po- goji: opravljen strokovni izpit, 3-mesečno poskusno delo; do 10.11.00; Javni zavod Sploš- na bolnišnica dr. Jožeta Potr- ča Ptuj, Potrčeva cesta 23-25, Ptuj; št. del. mest: 3 PLAVANJE Mmt/oš Penmš na ifiMnfii v Avstrllt Matjaž Pernat je minuli ko- nec tedna nastopil na medria- rodnem plavalnem mitingu v avstrijskem Gradcu. Mladi pla- valec, ki je letos dosegel normo za svetovno prvenstvo mladih, se v bistvu že polagoma prip- ravlja za to tekmovanje. Seveda brez preglednih tekem ne gre, trenutna forma pa je dobra, saj je izboljšal svoje tri osebne re- korde. Nastopil je v treh disci- plinah v kadetski konkurenci. Na 100 metrov prsno je zmagal s časom 1:06,74. Prav tako mu je prvo mesto pripadlo na 50 metrov prsno s časom 31,14, na- stopil pa je tudi v disciplini 100 metrov mešano, ki sicer ni nje- gova specialnost, in zasedel dru- go mesto s časom 1:06,12. Danilo Klajnšek f EDNIK - Četrtek, 9. november 2000 29 30 četrtek, 9. november 2000 - tednir f EDNIK - Četrtek, 9. november 2000 31 PODRAVJE / DEŽEVJE POVZROČILO ŠKODO Drava poplavljala in ogrožala Narasla Drava je v torek pozno popoldne poplavljala na območju Stojncev. Na posnetku je Di- vjakova domačija v Stojncih 129. Močno in dolgotrajno deževje, ki je v nedeljo in ponede- ljek, 5. in 6. novembra, zajelo vso Slovenijo, je po podat- kih ministrstva za okolje in prostor v torek, 7. novembra, povzročilo močno naraščanje vodotokov in na raznih kra- jih tudi poplavljanje rek in potokov. Razmočenost terena, še posebej tistega z večjimi nakloni, je povzročila številna proženja plazov in oviranje pretokov in prometnic. Držav- na komisija za sanacije se je sestala v sredo, 8. novembra, tako da naj bi bila prva informacija o nujnih ukrepih in grobi oceni škode na voljo že danes, v četrtek. Na širšem območju izpostave Maribor je poleg številnih pla- zov ogrožala ljudi in njihovo premoženje predvsem močno narasla reka Drava, ki je v torek popoldne v Malečniku dosegla kritično točko pretoka 1900 ku- bičnih metrov v sekundi. To je seveda povzročilo precej težav in poplavljanje tudi na ptujskem območju, predvsem v okolici Stojncev in Gorišnice. Iz štaba civilne zaščite obči- ne Gorišnica so v torek, 7. no- vembra, popoldne sporočili, da je Drava v Forminu začela za- puščati strugo in se razlila po okolici. Vse lastnike zemljišč na forminskih travnikih so pozva- li, da v najkrajšem času pospra- vijo pridelke. Ker je Drava še vedno naraščala, so jih pozvali, naj pohitijo. Reka Drava je v torek presto- pila bregove tudi v občini Du- plek, in sicer v Dvorjanah, kjer je po besedah dupleškega župa- na Janeza Ribiča poplavilo ne- kaj kmetijskih površin. Gasilci prostovoljnih gasilskih društev in člani civilne zaščite so ves dan utrjevali prepust med stru- go reke Drave in gramoznico v Dupleku, da ne bi prišlo do raz- litja vode. Narasla Drava je poplavljala tudi na območju Stojncev, kjer je v torek popoldne ogrozila far- mo Perutnine v Sigetu, tako da so gasilci izselili delavce s čol- nom. Proti večeru je poplavilo stanovanjsko hišo in kletne pro- store Divjakovih v Stojncih 129, poplavilo pa je tudi igrišče NK Stojnci pod Borlom, kjer je voda narasla do tribun. Več o posledicah in nastali škodi pa prihodnjič. M. Ozmec Na jezu v Markovcih so zaradi močno naraslega pretoka v to- rek popoldne dvignili vse zapornice, tako da je bilo videti, kot da je voda podivjana. Foto: M. Ozmec Napoved vremena za Slovenijo Napoved Danes bo v vzhodni Sloveniji in ob morju deloma jasno, drugod spre- menljivo do pretežno oblačno. Zvečer se bodo manjše padavine prehodno razširile tudi nad vzhodno Sloveni- jo. Zjutraj je ponekod možna megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, ob morju okoli 12, najvi- šje dnevne od 9 do 15, ob morju oko- li 17 stopinj C. Obeti v petek bo v vzhodnih krajih delo- ma jasno in večinoma suho. Tam bo zjutraj ponekod po nižinah megla. V soboto bo delno jasno in suho. PTUJ * V Gledališču Ruj bodo danes ob 9. uri in jutri, novembra, ob 9. in 11. uri ponovili mladinsko pred- stavo Ta presneta ljubezen v režiji Nika Kranjca Kusa. Ogled je organiziran za šole in izven. PTUJ * Danes, v četrtek, so malčki vabljeni na Uro prav- ljic z jogo, ki se pričenjajo ob 17. uri v pravljični sobici mla- dinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Pre- šernova 33. SLOVENSKA BISTRICA * Zavod za kulturo Slovenska Bistrica vabi danes, v četr- tek, 9. novembra, ob 17. uri predšolske' in šolske otroke, njihove vzgojitelje, učitelje, starše ter vse druge k od- prtju mednarodne razstave otroških likovnih del iz 32 dr- žav sveta v galeriji Grad. V kulturnem programu v vite- ški dvorani bodo sodelovali otroci iz vrtca Otona Župan- čiča in osnovne šole Pohor- ski odred. PTUJ * Nocoj (v četrtek) ob 18. uri bo na ptujskem gra- du predstavitev knjige afo- rizmov Rudija Ringbauerja Preproste resnice. PTUJ * Območna izpostava SLKD Ruj in ZKD Ptuj va- bita na Kulturni maraton, ki bo v petek, 10. novembra, v dveh delih pred Mestno hišo. Dopoldanski del, v katerem bodo nastopili ljudski pevci in godci, se bo pričel ob 11. uri in bo trajal do 14.10. V popoldanskem delu, ki pa se bo pričel ob 14.40 in bo trajal vse do 17.15, pa bodo nastopili pevski zbori, tam- buraški orkestri in skupine ter folklorne skupine. HAJDINA * Občina Hajdi- na, Zveza kulturnih društev občine Hajdina in KD Skor- ba pripravljajo v počasitev 2. praznika občine Hajdina ve- čer pesmi in glasbe z nas- lovom Praznujmo s pesmijo, ki bo v petek, 10. novembra, ob 18. uri v prireditvenem šotoru pred sedežem obči- ne na Hajdini. SLOVENSKA BISTRICA * Zveza kulturnih društev Slo- venska Bistrica vabi na prire- ditev "Kulturni mozaik", ki bo v petek, 10. novembra, ob 19. uri v športni dvorani Bi- strica. Predstavilo se bo 23 kulturnih društev z območja občin Slovenska Bistrica in Opiotnica. LENART * V pravljični sobi lenarške knjižnice bo v to- rek, 14. novembra, ob 10. uri pravljična ura, ki jo bodo po- pestrili z ilustracijami. Knjiž- ničarji bodo malčke zabavali ob pravljici Marka Simčiča Zajec, ki se sprva ni hotel umivati (pa se je potem jezil nase). PTUJ * Gledališče Ruj bo prihodnji petek, 17. novem- bra, prvič podelilo nagrado za najboljše dramsko bese- dilo mladega slovenskega avtorja. Slavnostna podelitev bo ob 19.30 uri v ptujskem gledališču. SLOVENSKA BISTRICA * V galeriji Val razstavlja svoja dela akademska slikarka Ja- sna Samarin. KINO PTUJ * Do konca tega tedna si lahko ogledate film Samo še 60 sekund, prihod- nji teden pa Jaz, Irene & jaz. Predstave so ob 18. in 20. uri. Prihodnjo soboto in ne- deljo (18. in 19. nov.) so ob 16. uri na sporedu Kokoške na begu. MOPEDIST V AVTO 30. oktobra ob 15.50 uri se je na lokalni cesti v naselju Apače zgodila prometna nes- reča, ko je voznik kolesa z mo- torjem Tomos APN 6, 13-letni S.P iz Lovrenca na Dravskem polju z vozilom vozil po do- vozni poti ter se vključeval v promet na prednostno cesto. Pred vključevanjem se ni usta- vil, temveč je zapeljal na voziš- če in s prednjim delom kolesa z motorjem trčil v desni pre- dnji del osebnega avtomobila Škoda voznika D.M. iz Apač. S.P je padel po vozišču, zara- di poškodb je bil prepeljan v bolnišnico Ptuj. Policisti so na kraju ugotovili, da mladi vo- znik nima vozniškega dovol- jenja, med vožnjo s kolesom z motorjem pa prav tako ni uporabljal varnostne čelade. Materialna škoda znaša po ne- strokovni oceni 520.000 tolar- jev. S CESTE V JAREK 31. oktobra ob 10.55 uri se je na Radgonski cesti v na- selju Sv. Trojica zgodila pro- metna nesreča, ko je voznik motornega kolesa M.P, star 25 let, od Sv. Trojice med vož- njo po lokalni cesti z vozilom pripeljal v levi pregleden blagi ovinek, kjer je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na de- sno izven vozišča v obcestni jarek. Pri padcu se je telesno poškodoval in bil odpeljan v bolnišnico Maribor. Materialna škoda znaša po nestrokovni oceni 20.000 tolarjev. POOBIAČILAV DOSTAVNI TOVORNJAK V času med 4. in 6. no- vembrom med 22. in 6.30 uro je neznani storilec na Cesti proletarskih brigad v Maribo- ru vlomil v parkirano tovorno vozilo s priklopnikom, last po- djetja KO T^^ANS, d.o.o., iz Gorišnice. Iz notranjosti je od- nesel okrog 240 različnih žen- skih kostimov znamke Mura različnih barv in tri kartonske embalaže, v kateri so bili pu- loverji znamke Rašica. Ma- terialna škoda znaša po nestrokovni oceni 2.700.000 tolarjev. Ur RODILE SO - ČESTITA- MO: Marjana Popošek, Po- dvinci l/a, Ptuj - Gašperja; Martina Vrbančič, Marko- vci 6/a - deklico; Romana Polanec, Levanjci 9, Destr- : nik - dečka; Lidija Kozel, Kvedrova 3, Ptuj - Dani- jela; Dragica Bezjak, Za- mušani 40/c, Gorišnica - deklico; Darja Klemenčič, Ul. Šercerjeve br. 5, Ma- ribor - Emo; Zdenka Hrn- ja, Draženci 42/c, Hajdina - dečka; Jasna Filipič, Bra- noslavci 162, Ljutomer - J Urško; Anica Tivadar, Pa- ričjak 41, Radenci - Uroša; : Valerija Muzek, Bodislavci ' 38, Ljutomer - Niko. UMRLI SO: Elizabeta Ko- renjak, Hardek 9/a, rojena 1912, umrla 29. oktobra I 2000; Jožef Piškurič, Ko- ; gojeva ul. 6, Ljubljana, ro- ; jen 1932, umrl 26. oktobra ^ 2000; Josip Levanič, Turški : Vrh 74, rojen 1918, umrl 29. oktobra 2000; Ana Ma- rija Jesih, Sejanci 6, rojena I 1938, umrla 1. novembra i 2000; Milan Voda, Grajen- i ščak 92/b, rojen 1954, umrl I 30. oktobra 2000.