260. IfnMi. I LtalllMl, i toptfe. B mlin II17. K. Irto. •Slovenski Narod" veli« »• pottlt li Avitro-Ogrsko: za Nea&jo: DoMeta°SkUPaJ MPfCJ " K ^" Cd° 1et°naprCj • • • • K 44-ćcfet leta 1 2 • I I 7 50 M Ameilko in vte druge deiele: ■■ ■«tec - . • • . 2-50 ćelo ieto naprej . . . . K 40.— ^frfanjem glede Inseratov se ra priloži za odgovor dopisnica ali ziu-nka. (ipodai, dvorišče levev. Sna Hora »lica *L 5, telefon ftt. SS. Inserati se računaj :> po porabijinem pflDstoru in sicer: 1 nm visok, ter 63 mm štroK prostor: enkrat po 8 vinn d/akrat 10 7 vln., trikrat po 6 v. Poslano ^enais prostori 15 vin., parte tu zarđale (e.nak prostor) 10 vio. Pri več j ih inserciU^ r>o dogovora. !!•?! naročaiVi iaj t>33ljejc» naročita* ¥#tf. Oh do!**-njl Piavi držijo Italijsni dra kilomrtra ši-rold Tečni odEek, zavezniki pa proiirajo ▼ s:oroTju neprestano dalje. Dosogii so že Feltre, bolj južno pa so z&j-jrišsli xno«tf?če Vi-icr. Scv rno Br!'.'ir.a je moralo 10.0?>0 Ittlijanor polrvžiti orožje. ker so 5!ra zar^z-niki 75»prli pot v oz!vi rečni dolini. KoTIVo vojrega materije Ia in topov je še ▼ gorov-ju, te^a se ne more niti približno pre?!e-raii. Z rlor-'-ženo frto cb Pi.ui in z zaroje-vanlzn krajem Feltr** ae 1* skrnj^aTa front-na crta napram F*ari poziciji pred začetkom dvanajste soške bitke za skoro tri če-trti ogromne razs^žnosti. Italijarrko ar-madno vodstvo je podvzclo nekaj proti-sidItcv v svrho priđobitve ča?a in or^ani-zncije odrorp. ItaMjaci so ee postavili na boj z moćnimi sflami ob Piavi od izllva do Pederobbe nasproti Viđorju In napađH na-5e kolone, prodirajoče od Asia^a proti Val-stagnl t Suganski dolini. Posrećilo ?e j!m, rase proćiranje 7iel-:oI!Vo zaustaviti. Ali flolgo se ne bođo veselili svojih gotovo že za ogromne razglaPenih nspehov. Kor.cn-tričce, na ođsek Feltre - Cismon - Eenetke vrifeta operacije zaveznikov ne bodo Izf!-lile samo tukaj kraj^vno kako odločitov, raarveč bodo sovražnika nasrnale na nada-Ijevanje nmika od Piave proti zapadu. Kon-radove čete napadajo utrjeni prostor Pri-molaco - Lamon. Krofcatlnove čete, kakor že re^^no, stoje pred Filtre, torej 2e na zapadnem bre?u Piave. Vedno očitnej^e se kaže izvrševanje na^rtov na^i^ vrhovnih vojskovodij, ki eno obrambno crto za drago odjemljejo Italijanom, postarljajoč r boj niočne sile vzdolž gorovja. Feltre je glavno mesto IstoJmenuke-~i đistrikta v provinci Belluno, 15 km od tirolske me je ob železnici Treviso - Bellu-no. Prebivalcev je 150.00. Crta ob AdižL »Matfn« poroda iz Milana: S0 km zadat za Piavo je napravljena široka italijanska obrambna pozirlja. V to po vkorakale franeoske poinožne Čete. Padova ni vgč sedež italfjansk^a glavnega stana. ItalijanskJ vojaški kritik i pi5ejo na široko o Adižkl crti in pripravljajo oMIn-stvo na umik na to crto. Izpraznjevanje Benetk se Je že pričelo, kakor poroCa tJournal de Geneve«. Pri Longaronn je prišlo v po-ročilih omenjenih 10.000 IUHjanov ▼ roke zavezniških ćet; skoro ena divizija z 12 to-poTi in nepregledna množina vojnega materijala. S severozapadne strani so snnllo na to stran čete generalmajorja Korferia, p severovzhodne čell Krobatinove armade. z vzhoda In jtiga pa so zaprle umik sovraž-niku čete generala Krausa. štajerski In cezarski strelci in prideijeni virtemberSki f-trelskl bataljen I majo posebne zasluge *a aoseženi uspeh. \ Francosko anglečka po- : moć. Havas poroća med drugini; Kar mo-; rt-ra FVaneija \v A^^iija i riti, da Li se ublažila težka -ka visoda, to sta sto- ri i s teta, da a neprestano ^ete in maicrijal v Itali^o. Priće)a p<» se že francusko - an^leška organizacijska dela na pro-etoru. določenem za skr&jni odix>r. Došlo je že ckoh 1(» > t " -.JV iu težkih oavbic na iu !ijan N'emški lepaki v Benečiji. Iz nemSkih poro'i?: Po italijanskih vaseh so nabiti n.. ■ i s podpisom »Comnaa- j dante su;.._, . c..-rxnanico«. Ltpakl obst-sa-jo svarila ra groze z neiz^ro^nimi trdinii ► uzaimi za ▼??>* slupaj «•" ar.ja nern- 1 šUk Totaških interesov. . .....i. razpola- gati z živ ili, tovarcani km kj»etijsL.imi cl rat i na zasedenem OKemljn ima tamo ncr.:ški poireljnik. V»ak državijan, kl se bo lo c'ređtali rarnal. to grotor, da se bo ž njiic T>rtja«io ravpalo In bo mosel nemote-eo vršili svoj j>osel. V Cedadu &o bili dva dni pred do-Lodom nenških čet nabiti lepaki, ki so ho-\ ■ i poririti riobivaT tro, da se mu ni bati ri!car:e invazije. Komai ro ti probmli in f» niortla za trenotek ot^ahnili. so že morali težati. ćeđad je bil skoro izpraznjen, vse ;e aiTje zijezalo. Prođsjalne iu hiše so bile oiprte. na par ćelfh jf me^to gorelo. Xa trrrn je stal star župnik r razgovora z nt* kiiterimi joka:cčimi žmiini. Cećmđ >© bil riavn- etapni kraj za tt»lf}attske anudo r Julij^kih Alpah. Tu konca itaHfanska že-lernica iz Vidma. Mala že'eznica na je vo-z41a sedsj po Nadiiki đoTini do Kobari'ia-Napravili so bili okoli Ced^da stečaj v vojni jiolno muaicijskih tovara. Sovražnik je po- j i~al tovarae. pestil pa izredno ogromno za-1\,to žirll. t^/ko anglrć^ih in arrri-'kib ?:orserv. kave. čr?a, kakao. riS^i. r.'sV?ro-rov, tn:!a iti.. vse»a v velih^nsk! TrvofinU | kap je prodirajoćim ^Ptam prav prišlo. ; Cađornr.. Ker se :e na kor ~! i v Rafalu siilcBilo, ostvariti inter......zi | najviSji ix>Ixtični svet za vso zapadao froi>- ■ t-? * ?mn bor'a na strani st2l centrali 1 *• r^hor. 9O MH-*- ta f I" lllKljt C#boe it Ta'. F^^h ju Fratr-Ho, gt> c<" " . . - Ang'.ilo in genera' C^.dor- na za itaHjo. Da doM ^ercral Cadorua v its.lijar:skeni vrhovnem pov^jftvu ur.sV'l-nika. je iir.cnoval !-ra!j za šefa gen<^raTr,a^ ga štaba ??erer-x?a Diaza in 7?» p?rl?efa ger.cra'a Bađo?!io in OI»rđfno. General Diaz. X?*?p»m. da zćrcfjrje v pe!;i sijajno inteTisrenco jnžneca Tt.r»Ti*ana !rr rrirro T»r---*o■-*--"*» s!"-ern€ga j kalije* i. Itali jansko povelje tik pred Tol minsko bitko. ItaH'^^^kJ po?l:ov7iik Turano je Ml iz^ni tik prel Tol-min«?]--© hitlro na svoje vo*,?1:* n^*torno dnevno povelje: Pri-el je ^as, veliki, mor-da odločilm Čas. ^^vražnik. pespo?oben premazati italilanske voiake, i77-p*»n v f-voji notranjopti, na pra^ru skora^nte raz-VrojitTf* kTi^e Nemro na rorrtor. **i «e ^o-d*»cao postavili v brr.n njim. ki Vn))f>*o Iju-fli. kateri se ne morejo braniti, kl ne poznalo nfkakih posro^b, tem san'af-PTn o svetovnem ^ospod^tviT. proti katerim je po.^rebil ves svet orofjf* radi »vnbo^e in nravice. ICobena *tvar r! holj pravifrrt. kakor ta. za katpro se bojr^nTPo mi. Naj >° rriđeTO potomci Armija, ne bo^o nr?«1! vp* Varovih lesior.arjev. Rim je pronađe! ali Frali'a je z Rimom zonpt vptala fr 7 r^nr^o svo.Tih kIti.^v V^aV?. r^^r^ \r* pr» ^-"f^— kvišin. Tovarili trm^f^aHf. trerintek lo tu. Naj se zdr.;?i1o nafa fsrra v rro srce. TPOčTio in trdno kakor Ipklo *r>T.**h tor^r-. K'^r bo treba. t»e i im br-rrso po-seglo se jp popolno sogla§anje glede raz-pravljanlh stvari. Papež za begunce. »Netie Ziir. Zelt.« poroča iz Rima, da je viđ^mski nad-Skof prispel v Rim in sa je papež sprejel v posebni svdijenci. Nadskof je zapustil Vi-dem, ko je meeto ie gorelo., !n je Sel potem z begund dol po časa. Papež ran je dal na razpofago neki znesek za podpome svrhe. Delavcl za begnnce. Vsi delav-cf r Tiirinu so odstopili enodnevnl zaslužek v prilog begruncem. Spanski glasovi o ofenzivi. Annando Gubra, znani vojadki kritik, piše, cIh dose^anji ugpehl avstro - netnške ofenzive k&2ejo najvećji poraz gvetoTne rojue> »A B C«c piie l^;)r>hi ofenzive centralnih đržav proti Italiji prdfcegajo najdrznejša pricakovanja. Za slučaj, da Cadorna ne more izvršiti ni'Kake^a u^>ešnega protinapa-da, more biti italijan.ski poraz za svetovno vojno odločllnega pomela. »TALIJANSKO URADNO POROćILO. 1-. novembra 0.1 h'ehia do Asti-ca ni bilo vč'raj njlirrk^-.-a ; :nci:ibueifa •- a. Na apir ski plaiioti j« sovražnik , ;o obuovil uapad na naše crte na otl uu Galiio - Moj to. Longara - točka 1C7-S - r.fonte Meletta. Akcija sovražnika se je popolnorna izjalovila v našem ognju iz tonov in pušk. Ka severnem robu napadal-ue i.or.te, kjer ie bil artiljerijski boj ij'it. so pouvze'i na^i pn >• r^ r^—i'inMi rc •nrju, da jih je ofenziva rešita reži:e more in da se čete nn svežem pohodu *ako rekoč na novo ož:v^afo. Rp7merc prerane so vs'cd dohV;enih bogatih žalo q; 'zredno dobre. *Cete so vese!o po-zdravljale vlsdarja. k*> se je pe^i'i1 ob fronti. Por-o'dre se je cesar vrn;l v svoje bivalisće. Siockholm, 12. novembra. (K^r. u) »Svens^a Tck^r; m Bvran« javlja iz av: ritativne strani: Po krvavem boju so zm a ?a 1 c v Petro-gradu čete Kerjenskejja. Sfoc!c!io!m, 12. novembra. (Kor. u> Ka'or se govori, je dobi'o an^lcško roslaništvo roroč:to. da je K o r n i! o v v k o r a k n 1 v P c t r o z r nfd. Stockfmim, \2. novembra. (Kor. u.) Svcnrka Te'c?rrc»m Byrnn^>« nvlia: Kakrr se jsrovori, je tuknišHe t^ns'anirt-vo dobilo tz Petrrr^ada brTOi^vko, ki rravi, da se »e h>Ti-*u ru^kecra elavncira mesta vršil krvav boi med boli^eviki in ''o^ec'sirfenui rer'mii zvestimi čet^rni. Kerienskij da je zma^al. Stockf?ohn, 12 novembrr«. (Kor. i:.) Po ročila o bitki med boljševiki rn če tami Keri^nc,kc?a izh^iaio nrvbrže iz Mockhn!m">^7i an^eške^a roc1?ništ-va. Bitka da se je vršila 10 km pred Pefroc:radom. Boljševičke Čete. ki so pobejrni^e iz bitke, so baie pripovedo-v;'1e v FctroTradu. da ie Kerienskij že zrnati in da so vri ministri stare vlade, izvzemši TerešCen^a in Konova'o-va, zopet osvoboieni. Razun tee;a je bil baie sestavlien odbor za javni b'a^or, Fes!o}eć iz članov mestne uprave, menj-ševTkov, internaciionaln;h socijalistov in revohicijonarnih socijalnih demokra-tov. Zastopniki entente da so ta odbor priznali. List Maksima Gorkega »Nova-ja 2tznj« da ie odpadel od boljševikov. Stockholm, M. no^rembra. (Kor. it.) Stnckholmski »Da?:b!adet« jav!?a iz Haparande: Bollševiki so imeli dose-daj v oblasti Ie Pctrojrrad. Kron^tat in Helsincrfors. V Moskvi skušata Rodzi-janko in Kornilov sestaviti protivlado. »Novaja 2iznj« sporoča, da je osrednji odbor združenih socijalnih demokratov sklenil sestaviti jednotno socijalnode-mokratično vlado, od katere pa naj b! bili boljševiki izključeni. Menjseviki da so pripravljeni oditi na fronto ter sestaviti tam koalicijsko vlado. Kerjenskij da se nahaja že na fronti. Amsterdam, 12. novembra. (K. u.) »Zentral News< javljajo iz Londona: brczžićni telegram iz Haparande pravi, da razpolaga Kerjenskij z armado 200.000 mož. ki so mu brezi:opojno vdani. Pctrouradski kozaški polki so se izrekli za Kerjenskega. Na ulicah glavnoga mesta se vrši pravcata bitka. Gar-nizije već vojaško važnih mest da so brzojavno sporočile svojo vdanost re-volucijskemu odboru. Stockholm, 12. novembra. (Kor. u.) Od retka ponoći ne prihajajo iz Petro-grada nobena oficijelna sporočila. Privatne vc ti pravijo, da Ljenin sploh ni mojccl sestaviti vlade. Med boljševiki samimi se je nojnvil razdor. Martov se je lo^il cd Ljenlna. Burcev da je bil are-tiran in se nahaja v Petropavlovi trd-niavi. Da bi se vrnil Kerjenskij, pa srnatrajo za izključeno. Amst^rd-in, 12. novembra (K. u.) »Handelsbladct« poroča iz Londona: Petrograćska garnizija, ki je bila sprva popolnoma za beliševike. omahuje. Iz pokraiin ob Donu poroćajo, da je pre-vzel general Kaljsdin provizorijno oblast v kezaškem ozemlju, dokier ni razrešeno vprašanje ruske vlade. Amsterdam, 12. novembra. »Times« poročajo iz Petro^rada dne 10. novembra: Kerjenjskij je dospel v sredo v Lugavo, kjer se je garnizija postavila nastran Drovizorične vlade. V petek je dospel Kerjenjskij v Gačino, kjer se je sarr.izija tuđi posiavila na stran provizoričTie vlade. Ražen tega se zatr-juje. da stoje vladi z\este čete sedaj v okolici Petrograda in da. je ena divi-zila na maršu iz Finske, io je sporočil neki član revolucijonamesa vojaškega odseUa konsresu savjetov v Srpolno-vem institutu ter izjavi!: Mi ne bomo pustili ničesar neperkušenega, da pre-prečimo krvoprelitje. Odsck železni-čarjev se je sedaj baje popolnoma pri-družil odseku za javno bla^injo in je izjavil. da se ne bo pokoraval ukazom ekstremistov Ljeninove skupine. Ena-ko brezupno je stališče za Ljenina tuđi v drugih upravnih panogah. Hud uda-rec za Ljeninovo gibanje ie dejstvo, da so mu odpovedali tuđi poštni in brzojavni uradniki. Zvcza državnih uradni-kov je narobila svojim članom v 16 vladriih uradnih skupinah, da nai usta-vifo delo, da na ta način otežkočijo Ljetinu in njegovim pristašem deio. Drža\^ni uradniki so se prijavili odseku za javno blaginjo, da z njimi raz-poinga. V'ečji del garnizije v Moskvi se ie izrekel za provizorično vlado. V Kremliu je nrišlo do boja z Ljcnino-vimi pristaši. Zatrjuje se, da bo Ro-dzianko v Moskvi ustanovil novo vlado. Vsi zmcrni ^o^iiali^ti so zannstili tuđi v Petrogradu Ljeninove ekstremiste ter so se pridružili odseku za javno blnrnn**o v mestni hiši, kateremu stoji na čelu petroeredski žuran. Kotfanj, 12. novembra. (Kor. ur.) T-Sozialdemokraten^ poroča iz Stock-holmžf: »Svenska Telegrambyran« poroča. da so brzojavne zveze z Rnsiio prctr«:^ne. ^Prlitike^^ na poročn, da je preteklo noč dosnelo več privatnih br-zojavk iz Riisiie, katerih ena pravn, da ie glavni od^ek združer.e socijalne de-mokraciie sklenil. ustanoviti socii?lno-demokratično *ministrst\To brez boljševikov, ki da so sklenili, do skrajnosti se boriti nroti taVemu rninistrstvu. POZIVI KER^NSKEGA. Kerienskii ie izdal poleg že vce-raj objavljenih pozivov na čete petro-gradskega vojaškega okoliša in na pe-trogradske čete še to obvestilo in ta-le poziv: Deželi in revoluciji zveste čete, v popolnem soglasju s sovjetom rv-Teze kozaške vojske in vsemi demokraticrn-mi organizacijami. so včeraf zasedle Carskoje Selo in brezžično glavno brzojavno postajo. Uporniki se v neredu umikajo v Petrograd. Proti onim, ki plenito in rnbijo silo, borno nastopili z najodlcčnejšimi sredstvi. Kdor bo vjet ter se bo našel pri njem kak predmet, ki ga je vplenil ali si prilastil, bo na mestu ustrelien. Oni, ki so krivi upora, se bodo izročili vojaškorevolucijonar-nemu sodišču. Armadnim organizacifam in komi-sijonariem! V Petrogradu ogorčenje prot! boljševikom vedno narašča. Danes je prišlo do odkritih nastopov proti njim In na cestah ie prišlo ponekod do strelia-nja. Telefon je zaseden od snlošnega armadfeea komiteja. kl je nregnal straže boljševikov, V Moskvi je rdeča garda poražena. Proti večeru bo stal Kerjenjskij pred Petrogradom. Zveza z njim je napravljena. Delegacija ko-miteja ->Za rešitev« je odŠIa k njemu. Likvidacija aventure boljševikov je \T>ra?>anje najbližnjih dni ali ur. Za čim bolj smotreno rešitev je treba^ da se strnejo vse sile demokracije in vse-ruskega komiteja za rešitev domovine in revolucije. Komisar vrhovnega poveljnika. Kakor vse kaže, se vrsi za Petrograd ljut boj med obema strankama. Ruska mornarica stoji vsa, fronta na kopnem po večini s svojimi simpatijami na strani boljševikov. Pesimistične sodbe o Ljenlnovi akciji. O razmerah na Ruskem objavlja »Berliner Tageblatt« zanimivo pregledno poročilo, i2 katerega izhaja, da pozicija boljševikov od vsega začetka ni bila trdna. Listi ruskih zmernih socijalistov smatrajo uspeh najnovejše akcije boljševikov za izključen ter so prepričani, da bodo novi nemiri Ie ojačili reakcijo. »Rabočaja Ga-zeta od 30. oktobra opozarja, da kontra-revolucijonami krogi naravnost provoci-rajo boljševike, naj čim preje udariio. List pravi: Kontrarevolucija vć prav dobro, da bi v taki krvavi igri bile vse dobre karte v njenih rokah. Ona vć predobro, da ji je zmaga sigurna, ako se ji posreći, provocirati vstajo boljševikov. Ćuti se že gospoda položaja. Tako glavno glasilo menše-vlkov. Značilnejše je, da tuđi »Novaja 2izn, ki sicer simpatizira z boljševiki, ne verjame v uspeh njihove akcije. Ta list piše: Nahajamo se očividno na predvečer trasićno nespametnega političnega čina, kl bo gnal revolucijo oštro na desno. Kdor pozivi ja na upor proti vladi, ta ne pozna realnega položaja na Ruskem. »Berliner Tasblatt pristavlja, da so pa vladni krogl očividno podcenjevali pomen in obseg So-vjetova močL To so dokaza); prvi uspeh! bcljševikov, toda dokier je uspeh boljševikov omejen na Petrograd in nekatera druga mesta, še seveda ni nIČ odločeno. Vse je odvisno od tega, ali se bo b^l^evl-kom posrečilo, da dobe oblast tuđi v provinci v svoje roke in da zasisurajo apro-vizacijsko službo. Sicer da bodo posledice njihove vstaje nedozirne. Neugodna simptoma za rjihovo akcijo sta: prvič, da so vojaški odbori armade odklonili, poslati svoje delegate v glavni kongres Sovjeta In dnj^ič, da so menjseviki se od Sovjeta odcepili. S tem je nastal razdor med soci-jrJIsti samimi in njihovi izgledi so se po-slabšali. Berlinski »Vorwarts smatra ćelo, da so boljševiki danes že popolnoma izolirani, ž njimi gre Ie še maloštevilno levo krilo agrarnih socijalistov. ^Berliner Ta^-b!att ne soglaša s to sodbo ter poudarja. da so zlasti !:rnečki Sovjeti po deželi že zelo radikalizirani. Tuđi ni izključeno, da se boli?evikom pridružijo končno tuđi ?e mcTii^cviki, ako priđe do tega, da se bodo morali odlnčiti med revolucijo in reakcijo. — Ma?noveiše vesti iz Rusije pravijo, da je Kerjenskij z armado že pred Petrosra-dom in zdi se. da je smatrati akcijo Ljenina in Trockiia za ponesrečeno. Rusija in nfeni zavezniki. Stockholm, 11. novembra. (Kor. urad.) Tz Hanarande poročajo: Na Finskem živeći Anrleži trde t. gotovostjo, da bo angleška vlada prevzela vrhovno oblast v Rusiji, če bi se novi režim sprevrsrel v anarhijo. Stockholm, 10. novembra. Vest, da se ie anslešVi veleposlanik v Petro^radu od-peljal iz Petro^rada, je bila neresnična. Ženeva, 12. novembra. (Kor. urad.) Petrograd ski dosrodki odmevajo iz franco-skecra časopisja, ki zahteva, da na! Japonci in Amerikanci pojasne Rusom dolžnosti na-nram franeoskemu kapitalu in ententnlm drzavam. New York. 12. novembra. (Kor. urad.) Finančni minister izjavlja uradno, da je vlada zadržala ostanek 114 milijonov do-lariev nosoiila 325 rrriffionov dolarjev. MIROVNI PREDLOG BOLJŠEVIKOV. Kakor znano, so boljševiki sklenlll temelje za mirovno ponudbo. Taki skiepi so poDoInoma brerpredmetnf, dokier stranka, ki prihaja s taklmi predlogi, ni popolni gospodar dežele. O ruskih boljševikih se to ne more reci, nasprotno je več kot verjet-no, da bo njih slučajni vladi v kratkem ko-nec. Pa tuđi brez oztra na to dejstvo, ni smatrati teh sklepov za več, kot za pred-log. Mirovni predlog tivdl s tem sklepom še ni bfl stavljen, marveč še!e napovedan. Pred vsem pa si meramo biti tuđi na jas-nem, da centralne driave niti ne bi mogle sprejeti takega predloga boljševikov, k« bi ga mcela prva nasprotna sapa podreti. S strankami vendar vlade ne rnorejo sklepntl miru. marveč Ie z vladamf, ki imajo, 5e treba, tuđi oblast v rckah. da pripomor^jo •vojim sklepom do veljave. To so zunanji vzroki, zakaj centralnim državam ni mogoče stopiti v pogajanja X boljševiki. So pa tuđi v sklepih samih tofc-ke, ki centralnim državam silno otežkočajo vstcp v pogajanja. Predlog namreč pušča kljub temu, da še precej jasno izreka načela proti anekstjam in kontribucijam, še vedno mnogo vrzeli odprtih. Će je besedilo sporoćenega predtoga pravilno in neskraj-šano, ne vidimo nobene zahtevt glede PolJ* biran 2. .SL.OV£NbivJ NAKOU*, one 13. novembra 1917« ir.faO šte*. ske, nobene glede Kurlandije In Lltevsk« pač pa vidimo zahteve, ki bi jih vlade centralnih držav v sedanjem trenutku prav gotovo odklonil« kot vmešavanje v njih no-tranje zadeve. že tretji vaien vzrok govori proti tamu, da centralne države ne bi mogle spr«-jeti od sedanje ruske vtade ponuđenoga miru. Znano Je, da sta označila Rodzijanko In Kerjenskij Ljenina kct vohuna In izda-jalca, znano Je, da sodi tako o najnovejiem mogotcu v Petrogradu većina ruakega naroda in se zato odvraća od njega in njegovih pristaiev. Dokler Ljenln ne more \tbr\-satl te pege s svojega imena, tako dolgo z njim ni mogoče skteniti požtenega miru, ker bi bil to mir z Izdajalcem. kl bi jutri lahko zopet izdal onega, katersmu se dane« dobrika. Z ostalih L:'1L NEMSKO URADNO POROClLO. DeroHn, 12. novembra. (Wolff.) Zapadno bojišče. Kratek ar-tilleriiskl napad zgoda* ztetraj Je tive-del ener^ičcn de'ni nrpad ki je h*l za-stavljen severnozrpadiiO Pcschendseln. Zavnrli smo ^a. Čez dan se ie otnc\nlo bo'ev?n*2 v Flondri*? na mctilni o~en| artiljerije. Zvečer se |e oživelo v pokrajini ob Yseri k večp iakosti. Na ostali zapadni fronti nebenlh važnih do-godkov. PoroČnifc M??:Uer je ijhojeva! svojo 33. zrnato v zraku. V z h o d n o b o i i § č e. Nič po-sebnega. Makedonska fronta. V loku Crne se je ar.»gerilsko delovanje zve-čer znatno o]ačilo. — v. Lučenđorif. • V oktobru so sovražne zračne bojne sile na nemSkifc frontoh izgubile 9 prl-vezr.lh betariov in 244 aerop!s»nov. Od teh jiii ie padlo na tla za na^imi črtami 149, ostale p3 smo vidett pasti onkraj sovražnih pozlc'h Ml smo izdubili v bola 67 !?i?! in 1 privezni balon. — von Ludendorff. BOLGAPSKO UPADNO POROČILO. 11. novembra. Makedonska fronta. Na ćeli fronti moteli ogenj, ki ie bil časih zapadno od Bito-Ija in v okolici Moglene rročnejs'i. Južno od 3e!ašice in ob dolenii Stnimi smo z ognjem pre^nali sovražne irvid-ne oddelke. — Fronta v Dobru d ž i. Vzhodno od Galaca ogenj topov. ..URADNO POROČILO O ANGLESKIH U8PEHIH V PALESTINI. London, 9. novembra. General Allen-dy Javlja, da se sovražnik na svojem de*-nem krilu umika v Hebron. Naše čete «o ovlrale njegov umlk In vjele nekaj sovraž-nlkov. Naša konjenlca je prodrla čez Jema-ve In Hey 13 oziroma 9 mifj oć Gaze. ter Je dospela na južni breg Vadi Sesi 11 do 12 milj »everr.o stare turske fronte. Ni ta način je bila vzpostavljena zveza z našiml iz Gaze prodfra'očlml četamf. Te so zaaedie aevernl breg irllva Vadlja 8es!, dcsrsele do železnice In do od sovražnlka ob tej reki pripravljene obramhne poz!clje. Tudl konč-na postaja turSke železnice Heitkanum ob obali je bila osvojena. Sovražnika smo za-sfedovaH v smeri na Vedl Sesi. Ce!a turfika armada •© umtka proti »everu. Vplenifl smo nad 40 topov. AngleSko in franeosko bro-dovje Je ves čas energično •odelevato pri bojih, obstreljevalo sovražne spojne č**te v blizini obali ter tudl sicer Jako pomagalo. Naša letata so cbmetovafa umfkajoče se Turke z bombami. ..NAPAD ANGL^ŠKIH LETALCEV NA BROGGE. Berolln, 12. novembra. (WolftoT ur.) V noči od 9. na 10. t, m. je približno 5e««t ang!ešklh velikih letal napađlo laćjeđelniro t Brtigrge. Zaroiceti in zaporni ogenj »o jih potlsnll! v Rtran. Vrgli eo Bvoje bombe, ne đa b! napravili kaj vojaške šfeođe. Dva Bel-gljca sta bila nbita. Alandaki otoki fn Helsfngfors. Berolfn, 12. novembra. (Kor. Tirađ.) Glasom poročil Hstov so vesti. ča. ao N>i»ci »aseđli Alan^pke otoke in Helsinsfor' po-polncma neresnične. Vojaška konferenca zaveznikov. Pariz; 10. novembra. (Kor. urađ.) Haraš. Sestanek vojafike konference zaveznikov v Parizu je đoločen na 19. t. m. Angleikl ministar za zrakoplovstvo. Rotterdam, 12. novembra. (Kor. ur.) »Observer« peroča, da to lord NorthoHffe, ko se vrne iz Amerike, imenovan za ministra zrakoplovstva. Svi carski vagoni za franeoske transporte. 2eneva, 12. covcmbra. (Kor. tira^.) Iz đobrega vira poro?ajo, da uporaT51jajo Švicarske železniftke vosove, kl so stali v Ljami, za franeoske transporte Cet v Italijo. POZIV. Jugoslovanski klub potre-buje o persekucijah v vseh naših krajih Izza početka vojne, posebno o načinu postopanja proti našim ljudem točne informacije. Navesti je treba ne Ie dejst-va. ampak tuđi imena prizadetih ter priče. Splošno je potrebno, da se vsaka stvar more dokazati. V«led tega se prosi, da se pošiljajo vsi podatki o persekucijah in krivicah na slovenskim jugu ali v priporočenem pismu ali pa petom zaupnfh oseb na: Predsedstvo Jugoslovanskega kluba Ha Danaju, 1^ parlament. D h n a j, dne 6. lorembr* 1917. N a č 11 n i k. * Pripomba uredništva: Pri»ad«ti«i smo z nas vetom radi na razpolago rudi mi. Ši m iores! Selmo liju miii mi io£li BOili umL ■HV ■^■w«» ^^m^^^^m np^p Treba ]e jasne besrte. IstoCasno z vestmi o avstro-nem-?kih poljskih načrtih so prihaialc iz nemšklh političnih krogov in to ne Ie avstrijskih, temvcč tuđi rajhovskih, to-vorice, da je stopilo tuđi jugoslovansko vprašanje v aktualen stadij, da, govorilo se je ćelo že o gotovem nacrtu, kako razrešiti ta problem. Te govorice nišo brez podlage. 2e dalj časa je opažati, da se od izvestne strani vedno živahncjSe propagira nacrt, ki naj bi omogočil razrešitev jugo-slo\ anskega vprasanja v okviru obsto-ječega dualizma. Ta nacrt meri preuvsem na to. da bi se Bosna in Hercegovina združile s Hrvatsko in Slavonijo, kateri naj bi se pridala tuđi Dalmacija. Poleg tega se poraiajo Še dru-£e ideje. Kot kurijozum naj naveJemo to, da naj se pod okriljem svetoštefan-ske krone ustvari neke posebne vrste iuicoslovanski trializem trko, da bi poleg Banovine kot nekr.Ui resebni skupini se stopile na eni strani z Bosno in Hercegovino združena Dalmacija, na dru^i strani pa anektirana Srbija, v ko-likor bi ne pripadla Bolgarcm. Vsem tem nacrtom je skupno to. da izročajo cislajtanske Jugoslovane (Slovence in primorske Hrvate) ncmškemu gospodstvu, ostale Jugoslovane pa skušajo spraviti pod madžarsko kapo. Gotovo je, da bi taka razrciitev ju.^oslovanskc-^a vprasanja silno u^ajala Madžarom in Nemcem. zdi se, da ugaia zlasti tuđi vlađnim kromom in zdi se nam dalje, da jo smatrajo tuđi v Berolinu za pr:i-1 vilno. Imeli smo priliko govoriti z odilČ-j nim nemskim publicistom, katc?rega vse-i nemške zveze so na Dunaju ravno tako 2nane kakor njegovi intimni stiki z nemsko diplomacijo. Ta rrož i? ?w*-•tavlja!, da smatra tuđi Nemčija razre-šitev jugoslovanskega problema ::a nuino potrebno, in da se v odločilnih političnih krosrih resno pečajo, kako bi najbolje izveali tako neobhodno vjedi-nienje Jn^oslovanov, ki bi se dalo najbolje spraviti v sklad s takozvanim! .!ržavnimi interesi. Pri tem da je glavno zacostiti na eni strani madžarskim aspiracijam po razširjenju njihove naci-ionalne oblasti, na drugi strani pa za vsako cenvo obraniti nemštvu lastno pot do Adrije. Ne dvomimo, da ste ti dvoji načeli glavni, katerih bi se držali na?i drJav-ni'.:i. ako bi Jim bila danes na prosto dana razreMtev juc:oslovanskega problema. Ker pa vemo, da se nacijonaln-i vprasanja ne razreŠujejo več brez so-^lasja udeleSerih in prizadetih narodov. b; nam diTrinjski nacrti in če jih še tako nodpira berolinska politična mođrost, ne delali nebenih prejrlavic. Omenjamo pa iih in opozsrjsmo nanje vsled te^a, ker v zvezi ž njimi vedno pojosteje in vedro konkretnome prihaja na ć*r\ govori-ca. da se ti nacrti ne kujejo brez privo-licnja nekaterih jugorlovar^kih politi-kov in strank. Znano je, da je bor.an?ki advokat dr. Pilar nedavno izdrlal svoj jiiKOslov?nski program na podlag? ćn-alistične^a ustroja. Znano ie, da je frankovska stranka ra Hrvatskem vsak hip pripravljena izdati interese celo-kupne^a naroda za gotove ro^rajinske koncesije. Kar nas pa vznemin'a, to je vest. da je tuđi većina hrvatskega sabora, hrvatsko - srbska koaliciia. pripravljena plačati ziedini^nje banovine z Bosno in Dalmacijo s. slovenskim će-narjem. Mi bi teh vesti ne omeniali, ker ne moremo verjeti, da bi naredna hrvatska večina bHa pripravljena izro-čiti nailepse jnirnMovanske dfWe in ?rnelo rečemo kulturno, Ero^o??rsko in moralično najkrepkel^i dcl jutoslovnn-skega naroda nem^emn mol^hu. Pravimo, da nz verjamcmD. Vcnds.r, zvonca prihaja od toliko strani. Širi «e iz toliko virov, da naravnog izbiva ja^en in točen oderovor večfne hrv^t^k??:?. ***-bora. Mi vemo, da bi ogromna vcčlna hrv-at?ke?a de!a naleta narod« z ogorčenjem odklonila vsako potiudbo. naj si bo ?e tako vabljiva, ki bi irroči'a en čel juro^lovanske^a naroda za ved«o tujemu gospodstvu r^d pretv#^#, d« so bo dniKemii ^elu ra to boljSc ^odi^. ^'enimo, da bi bio potrebno, da se hrvatsko - srb'ka kr>&1ic?;a iaSKf» izjavi, da nima s takimi nacrti nič skupnesn in da oštro odbija vse pr>skuse io nastaviti v eno in isto vrsto s stranko izda-ialcev naše narodne mi?M, proti kateri bije ?.ama tako kruti boi. Ćas je, da slišimo iz Zagreba jasno besedo! D n ■ 11. f. itvnibri. P»r#£«rale« Teuti Je fredlofil prora-Simskemu odseku nasltdnjl nacrt zakona: | 1. Vlada »• pooblaiča, da dovoli deželnim »»stopom aa njih proinjo ie državnih ircdster ineske, kl bod« potrtbni, 4a izplačajo ea leto 1917. nčitcljftvu ljudskih in »ciganskih §oU rkljtično vpokilca-nt, rpokojene, Tdort i« lirot«. AraslMk« doklađe po dotočilih teca sakoMi. i 2. Dracinjske doklade ttaJa« ali m-časno rametčenim učiteljskim oiebam jt odmeriti po na5!td»ji lestvici: Do M slui-benlh let in pri SteTilu rodbine: trn 1 •••)»• 800 kron, m 2 otebi So5 K. 3 oa«b« 12J0 K, , 4 osebe 1593 K. 5 o?eb 1060 K. 6 im Yt£ : «teb 2325 K; čm 20 službenik ltt m mm Iotebo 740 K, 2 osebl 1105 K, 9 oc*bt 147f hroa, 4 oseb« 1MK.I •«•* JBMt K • tu ■ JKtm. W^ff. ^^^~ Hl Osebe učiteljske rodbine so: nčitdj, ■!•*•▼* žeam, lastni, posinovljeni, ali prl-2en]e|i otroci. I i. ačiteljskim substitutom in »omol-nim učiteljem oben spolov in onim, ki so nameačeni Ie p-oti remunoraciji, ie dovoliti dragiajsko doklado v znesku 350 kron. f 4. Učiteljskim osebam, ki uživalo pokojnino ali milošiino, ie dovoliti draglnj-sko do; !ado po les ivici v § 2. f 5. Vdovam ie dovoliti draginjsko doklado po dolcčilih § 2 na pedlagi službene dobe umrleca moia. | 6. UČiteljike sirote, ki uSivaio penzijo, dobe dracinlsko doklado v znesku 365 kron. | 7. rinančni minister Ima v sporazumu z ministrom za nauk in boiočastie doloČiti pocoje in način, kako se bodo iz-plačevalc v tem zakonu urejenc draginj-ske dokJade. Dr. Glombinski je pa predlagat, naj se za leti 1917. in 1918. dolnči iz državnih sredstev po 70 milijonov, ki naj se razdele infd dežele po števiiu uJiieljsUega o^obja. Posl. Hnk J© predlagal, naj bi se pri dovoljevanju teh dratlnjskih doklad držali sklepa zastopnikov dežel, ki so biii pred nckaj časom na Dunaju, v tem smislu, naj se cio voli deželam kot dedatek 50 od?totni piispevek k diaginjskim dokladam, ako te poiem ne bodo veJije nego podobne dolda-de državnim uradnlkom. Deželam pa naj bi bilo om igočcrio, da posamičnim, boli po-trebn^n učil?I]skirn osebani dovole veoje doklade «ego onim, ki uživaio večje plače. PoJal ie še pismeno, kako s»o te do/.lađe uredili v Bregcncu in si pridržuje pravico, da bo, ko bo Tcuflov p.cdlog tiskan, v tem smislu siavil svoje predlože. (jovorila sta ^e poslar.ca OentiH in Elvert. na!;ar je bila seja pretrcana. V vćerajSnji seji je zahteval poslanec Glockner podatke o števiiu uĆitaljskeEa osobi a, Število vpoUlicanih in število oseb učiteljskih rodhin. Mninčni minister dr. Wimm:-r ie priznal, da dežele same ne prenesejo brc-men, kl bi nastala pri poviianju dragini-skih doklad ućiteljskemu osobju. Ker pa hoče država pomagati učiteljstvu in enako-merno pospeševaii ljudsko šolstvo, Uoče dati deželam za leto 1917. na raxpola^o 60 milijonov kron, pri čemur ho skrbela, da se izenačijo v raznih deželah zelo različne dratinjske do!:!ade. Za leto 1918. na bi državi prlnerno prlspcvala po enotni lestvici za vse dežele. Potem, Ko so govorili še poročevalec Teufol. Plvert, Kraft In Stein\vender, je predlagal posl. Zer.kcr, naj se izvoli za ob-ravnavanje te^a^pra^anja prdodsek, ki 5e ;c tud! izvolil in so v njem: BradaČ, Dtili-b\£. Fin!:, GsntHi, Glombinski, G!5ckel, Herzmanskv, KoncČn^, Pacher, dr. Pogać-nik in Teufl. Pododsek Je imel takoj nato posebno sejo in }e o remltatu posvetovanj p^rožal v ponoldanski seji proračunskega odseka. Poročevalec Tenfel je predložil na-slednji pododsekov sklep: Vlada se pooblašča, razdeliti za leto 1917. med dežele 70 milijonov kron v svr-ho. da dobi učitelj^tro brez razine v plači in brez ozira na že prelete podpore en-kratni pri?pevek ra nobavo potrebščin in to po naslednjih določilih: 1. Visina prispevkov dezelam ?e od-meri po števiiu glav, ki prideio v vsav; d*-f.cVi v po?tev s ponolnim ozirom na c-"*!o3-be prd 2 n \n b glede na vf?!no podpnr. 2. Ta prijpeve!: pritrče: đ) v po'.nera obsefu vsemti učiteljstvu liudskth in me-5*tns::ih 'cl. stalno ali z?.:asno namc^c-nemu, vključno ono v vojn^ki sltt^bi ^'1 v prVnhi. orjo. ki uživa milnSčrno. 'm končno učitomke vdove: b) v vi'in? dveh tretjin pcl^cra obsr^a: uCiteliskim substitutom in pom^Jnrm učiteljem, dalje onim, ki nruču-jejo Ie prrti rcmuneraciii ter učiteljske sirote. « ?.. Ta »»rispevek se »iBicrja *• Stevflu rocIb:ii5Mh ^lav ^po Tev"Tovem nacrtu). Pri r"Tricib se steljo v rodbino st^rši. bratie in se^r*. ako Ji!ve z učiteljem skupno in je ta vrdr?evate1J: dalfe f? ^tej^io k vdovam f>« sirite, Ki so v njih oskrbi. Z vsaho novo osebo v rodbini se percentualno poviša prispevek. 4. Vhtia ima skrbe ti za to, da se vse to Izvrši in že izplača najdaPc do srede decembra. Fnsia^cc Korr-5ec Ic predlagal, naj se poviša prfspevek deželam na 100 milijonov. — Fina^Čni miiister iziavi, da vlnda ^ic?r ne vitraja več pri prvotno nr.mcnjencin ^':*:*^vku 60 milijonnv. rrn-oljtife pa 73 mV'r.onov, a v:"fe ne mure iti. — Pri ffin-sovanju jr hil sp-cict pođndse-kov ^rcdloic s 2* ^Insovi proti 10. Sprejeti pa sta bili $e naslcdnji reso-H:*!m: 7>r»sl. F i n k a. naj dobe c. kr. $ote!;I mf^r-rriVi enf-ro /inVladr. ;.'*--:or dr'av-i uradnM iste nlaJHre vr^tc in p^^bnea K r a f t a, s Vatero se vlada pozivlje, na} prrdlaia dr/avremii zboru redno vs?kesa 7")1 leta statfSii2n«5 izf-:aze o stanju sohfva In o n^itc^'^kih plarnh ?o pr)«;an^!'3r:h dc-ielnh. Furočevalec r-> zbernico bo poslanec Terfei. «= Oelofaci.NIrt t«!Htc. V poart?.«-skl fbnrn'c? *r vr*f cluncs zvečer vr po-sr^ni sef! volitcv članov za avstrii'ko ć&rgncvn. ki je skHcana. kakor znr\no, n^ đzr\ ?>, drermbrji. Jusr^*tov?.n! imamo tetos 3 de1ersf.e in s:«rr Kranjska enrr* f!f>riška enejfa ?n f>?.!m^r:j^ eneje?. ki imajo zor»t vsak po en^tra namf ^tnik?. Gotovo ic. da bo kranjski delegacijski ■«T:d«t rrirr-**! tokrs-t raW»ikn Jnro-s!f>van«*:ef:a kluba iws1«»eu if. Ko-rošcu. Za nieifovefn Pftfnestnikt bo najbrže tevo!jen poslanec vite« Pojračnik. GorlSki mandat bo rcvrševal najbrž poslanec Gregorčlč, nametnik bo poslanec Ton, Glede Dalmacije bo Jufoslovanski k!ub menda še Ie tskom današnjega dn« dolovi definitivno kandidaturo. Glavno Je. da prideio v đeltttciie kot wistopni-ki našega naroda možje, ktterim srne »arod raupati. — MlnisfrfH pfdimđmlk f ttu4\mp+* §t\. Mirtistrski pred»«<1nik vite* Seidler se poda dtnes v Budimpešto, kjcr ie ▼ršiio rosvetovanja t orrsko vlado. | =—Novi todnik »Jofoslovanc je, ka- ! kor mano, flasilo pristašer idei poko}- Mcm đria Kreka ▼ S. L. S. ii lavzema i že v prvi SteviTki v tem oeini jako ii- do oficijelne S. L. S. kaže že dejstvo, da je Katollško tiskovno društvo, ki je lastnik Katoliike tiskarne, ponadbo, da bi se tednik »Jugoalovanc tiskal v Ka-toliiki tiskanu, od klonilo. »Jugo-slovana« tiska sedaj Učiteljska tiskar-na. Interesantno je, kakšno stališče za-vzema »Jugoslovan« napram predsed-niku stranke drju šnsteršiču. V uvodniku citira besede osrskega ministr-skega pređsednika Wekerleja, ki je oznaCSl jugoslovansko d*klara«ijo kot maksimalno zahtevo, od katere da bodo Ju£O5lovani že še ©dnehali, ter opo-zarja, da je mnogo prej nego \Vekerle isto besedo v našem programu rabil »tuđi slovenski politik« (dr. bustersiČ). S precei jasnim namisavaniem govori »Jugoslovan« tuđi o najnevarnejšem nasprotniku iugoslovanske osamosvo-jitve, ki da je zloba. »Ta sovražnik je bil ves čas vojske na delu.« Med noti-cami primerja »Jugosiovan« tuđi nekrologa, ki sta jih govorila pok. dr. Krčku načelnik S. L. S. dr. Susteršič in načelnik Narodno - napredne stranke dr. Tavćar. Prvi je očital pokojniku zmote, drugi je dcjal: »Bili 50 čaši, ko se nam še ni bila odkrila duša njegova in ko se nam še sanjalo ni, l:n!:o Čist je plamen domovinske Ijubegni, ki je gorel v srcu tc^a jzvanredne^a rodoljuba. Zato smo mu včasih delali krivico in to krivico danes obžaluicmo ob njegovi go-miH.« — Mnogo pikrih besed je v "Ju-goslovanu« napisanih tuđi proti »Slovencu«, Zlasti čitamo tam oštra cčita-nja glede raznih političnih enuncijacij glavnoga glasila S. L. S. in prav kritične besede o podjetji!i, ki so v zvezi s »Stovei:ćcvim» glavnim urednikom (Kino, nemški koncerti). >Jugoslovan« ob-javlia tuđi resolucijo, ki r.o jo sklonili 11. septembra somišlieniki Vsesloven-ske ljudske stranke Ta resolucija za-hteva reorganizacijo katoliške stranke na demokratičnem temelju in ugotovi-tev kontrole nad strankinim vodstvom. Vseslovenska ljuska stranka, ki Jo ho-če.'o organizirati Krekovci, naj očividno odnravi dosedanjo organizacijo S. L.^S., v kateri absolutno gospodujejo dr. Šu-sterštč in njegovi ožji prijatelji. Glede svojega programa se sklicuje »Jugoslo-van« na resolucijo somišlienikov V. L. S-, ki pravijo med drugim: da smr.trajo izdajatelji »Jugoslovana« za svoja vo-dilna pravila resolucije slovenskih ka-ioliških shodov. Od pristašev katoli-ske politične stranke zahtevajo, da iz-poinjujejo vsaj bistvene zahteve kato-liške vere. Z rojaki drugega načelnega naziranja želiio povsod, kjer bi narodu več koristilo, skupno nastopati. Slovence, Hrvate in Srbe smatrajo za etnografsko narodno jednoto. So za ustano-vitev narodnega sveta ter se prizna-vajo k pacifističnim idefam. = Vlada proti Čehom. »Narodni Listv« izvedo iz zanesljivega vira, da pripravlja vlada za delegaciji zelo estro izjavo, katere ost bo naperjena proti stremljenju za osamosvoiitev Češke. — Čehi so pripravljeni. — Po!!?ka debata v petkovi seji po-slanske zbornice, v kateri so jugoslovanski in češki govorniki razpravljali tuđi o naših lastnih narodnih zahtevah, je madžarsko javnost znova silno raz-bnrila. >^Pester Lk>yd« priobčuje izjave nekaterih vodilnih madžarskih politiko v, ki razdraženo protestirajo proti čehom, Jugoslovanom, — Ncmcem in vladi. Tako pravi grof Andrassy: Ne čudim se, da češki in iugoslovanski politi kl napadajo Ogrsko in v isti sapi, ko pridigajo mir brez aneksij, sami anekti-rajo ogrske dežele in da to svojo ne-možno in že po sebi smešno zahtevo utemeljujejo z lažmi o ogrskih razme-rah. Pretreslo pa me je, da je btl av-Sčrijski ministrski predsednik pri vseh teh govorili navzoč in da je potem ćelo sam govori!, ne da bi bil Ie z besedico zavrnil napade čeških in jugoslovanskih poslancev. Pretreslo me je, da tuđi predsednik zbornice ni prekinil govor-nikov ter jih opozoril, da ne smejo tako fovoriti o zavesniski državi, katere vojaki se skupno borijo z avstrijskimi. Pri nas bi bilo kaj takšnega nemogoče. — Biv§i minister Berneviczy pravi: Se-dal je ja^no. da tuđi nemike stranke, predsedništv© zbornice in avstrijska vltdt najibajo k slovanskim zahtevam. Tako se z nami ni postopalo, odkar ob-stoja narodba. Tega si ne damo več dopasti. Ogrska vlada mora povedati, da ne trpi, da bi se avstrijski odgovorni činitelji Še nadalje tako obnašali. —. Kardinal Csernoch zatrjuje, da Slovaki (on sam je slovaški reaegat) načelo nič vedeti © skupaosti s čeki. — V klubu Tiszove stranke ]• »© f»ročilu »Pester L!oyda« izbruhnila prava revolta. Ne-kateri Tiszovi pristaši so zahtevali, da naj Madžari sploh ne frej« v delega«i-je. Tiaea sam obljublja, ia b# ogjski državni zbor s »smtini«i in iuperti-iientnimi napad ic čeških in juffoclovan-slKreuzzeitung« govori o usodnem pre-! okretu nemške politike glede Avstrije. j Če si položi se daj avstrijski cesar polj-j sko krono na glavo, ne more tega kora-j ka več preklicati, ražen če Je njegova oblast zlomljena. Likvidacija vojne nal se izvrši na račun Rusije. V Londonu bodo razobesili zastave in Poljska bo , kit, ki bo razdvojll centralne države. j rBerliner Ta^eblatt« pripominja, da bi ! bilo treba temeljitih pomislekov glede I nameravane delitve dežel ob Vzhodnem i morju, tako v materijalnem oziru, kakor glede časa, kdaj se naj izvrši re-sitev. Pred vsem je treba naglašati, da se nemški državni zbor do danes o tem se ni izrazi). — »Vossiche Ztg.* piše: Zdi se, da so težkoče do sedaj zadržale končen sklep. Zdi se, da ni prišlo do temelj nega načela: AH naj se odloča © usodi vzhodnomorskih pokrajin ie pred splešnimi mirovnimi pogajanji, torej brez udeležbe Rusije, ali ne. In vendar je ravno to vprašanje glavno vprašarije in odločilno za smer vse naše bodoče politike, tako nemške, kakor tuđi av-1 stro-ogrske. = Baltiško In poljsko vprašanje in nemški aneksijonlsti. Groi Revent-lov/ piše o baltiskem in poljskemvpra-; Sanju v »Deutsche Tageszeitung« med j drugim: Medsebojni dogovor glede postopanja v baltiskem In poljskem vpra-šanju se mi stvarno ne zdi upravičen in politično bi smatrali to za vznemir-ljivo znamenje. Združenje b?.lti§kih provincij z Nemčijo bi se moralo izvršiti v prvi vrsti iz voiaških in vojaško-političnih ozirov ter bi moralo biti v zemljenisnem oziru popolnoma ugodno. V tem pa leži že takoj tuđi zahteva, da se temu vpraŠanju podrede vse poljske želje tuđi glede bodoče oblike Poljske, in to brezpogojno. Za Nemce ima bal-tiška bodočnost brez vsakega ozira na vse drugo prednost, in Nemčija mora v tem vpraŠanju edina odločati. = Neraškl državn] zbor. Prihod-nja seja nemškega državnega zbora se ne vrši 22., marveč Jele 29. novembra. = Novi nemški vicekaneler. B e -r • I i n, 12. novembra. Cesar Viliem je irnenoval voditelja nemške napredne stranke poslanca Friderika Paverja za nametnika državncjra kanelerja in taj-! nega svetnika. j = Novi bavarski ministrski pred-! sednik. Iz Monakova poročajo. da je ; imenoval kralj šefa svojega" kabineta i držsivtieea svetnika Otona von Dandla : aa državnega ministra kraljevske hiše ■ in zunanjega ter za predse4nik* mini-1 tttsktgt sveta, = Spor med Nem«?o hi poljskim regeotskim svetom. Kakor znano, nem-ška vlada ni hotela potrditi imenovanja grofa Tarnowskega za predsednika poljskega ministrskega sveta, kakor je to predlagal poljski regentski svet. še-oaj je regentski svet svoj prećlog, da se imenuje grota Tarnowske£a za mi-nistrskega preseinika, ponovi! in izja-vil. da toliko časa ne more izvršiti ni-kakih državnoprr-- ' aktov, ćok'.er ne bo imenovan rr \i prcdseclnik. — Admiral TirpKz o vojnifi clfjih Nemčlje. Bivši načelnik nemške mornarice veliki admiral Tirpitz, soustano-vite!j nemške aneksionistične »Domovinske stranke«:, je govori! te dni na ncl:em shodu v Monakovem o vojnih ciljih. Dejai je: V sve tovni vojni se suce vse okoli razmerja med Nemčijo in Anglijo. Z^to r.e srne postati Ancclija protektor Belgije, temvec Nemeija. Ako Nemčiia tega ne doseže, potem bo njena industrija propadala, njeno delavst-vo bo obubozalo, njeno gospodarstvo bo suženj anglo-air.eriškega. To se bo zgodilo tuđi tedaj, če Nemčija ne dobi od.skodnine za svoje gospodarske izgube, o katerih ncmški nirođ niti ne ve, kako ogromne in pomembne da so. V interesu centralnih zaveznikov je, da po.-tane Avrtro-Ogrski ptc rektorica balkanskih držav. = Vojni cIJI Eolsarske. Sofija, !0. novembra. (Kor. urad.) Scbranjc se je po govoru rrnni5:rskeg:a predsednika Radoslavova odgodilo do 1. decembra. i?adoslavov je izvajaf, da so vojni cilji Boćarske znani. Bolsarska za!:;eva Makedonljo, Dobrudžo in pred ustano-vitjo boigarske države od Srbov Bol- garski r------"* " T-rin. — (___: _ ; : i Bolgrroni. *Ha- vas* iavlja iz A ten: Kralj je povodom neke vojnške inspekcije imel nagovor na časenike, v knterem je đejal: Pripo-očam vam, da se posvetite popoinema vcH službi in da se ne ta vite s politiko. Delnice, da boćemo mogli ć'inpr^ie «odelovati v voini in nničiti naše so-vražnike Bolgare. = Novi ne\vyorški župan. z.a ža--ana v Nov em Jorku je til izvoljen sod-nik John r. Hy:an. ki velja za paciiista. 2t>0 štev'___________________ .SLOVENSKI NAUOD\ dne 13 novembra 1917. Stran 3 ■• •• • * • •• *. ■ ■ \Ull \i .... .^. --• Goriški dsžsini tirađ t Ljubljani se je preseli! v Selcnbiirgovo ulico št. 6 L nadstropje, tik glavne pošte. ' ' e ure cd Vs?. ' ■ '*:'--e do ll2. pc. Pcsre ~T?3 ^a jsoriške be_^a*i- ce v L* ' si šteje v nost, z«.i...i.ii se siavn^i::^ :..„,----- u stolncga mecta Ljubljane 2a požrtvovanost, s 1: :tero se je ć m v* na to, da so rreieii berr nci, bi" ... v rne-stu, tako hitro be;unsko podporo. Ze-leti bi bilo, da bi se pri dragih i&ktor-jih ravno tako rrostopr'o. Posebna pelasnila za vraiisv be-guacGv. Gon"" * varstvo je pred đnevi p^.____> ~~r~ \ da dobe županstva posebna pojasi ila za vrnitev beguncev. Z rzirem na slabo stanje hi§ ne bo mosoča vrnitev vseh beguncev naenkrat. :- trebno je predvsem, da se popravi primerno število hiš. — Raz-veseljiva je bila vest o povrnitvi, ali tako hitro se vrniti, kakor so si neka-teri predstavljali, ne bo mosoee. Q?\-sano je bilo že, kako \z sed vi na Gori-Škem in nasvetovano. kaj se mora naj-prej zgoditi ^»ccie ' "?» cer^t. pc**ja, aprovizacije in zdr:. . , da bo mo-2cča povmitev. Kdor bi silil poprej t?a, sili v r ' "'' nard goriški hodijo demo- -........ ... so njihove obci-e. Poročila pravijo so^1asr:O, da je strašno. Treba bo pač dob'-c^a in intenzh-ne?a delova^ vseh župr.nstev v pri-zadetih krajih skirono z drtisimi čir-itc-!ii, da se bo mo:'? O^ri^ka obnoviti. Župar!s!;e zveze hodo Imele dovolj pnr s!a. Čaši so res^i in zato niti ni tr^ba posebej poudarjatl, da trelia za uspešno delo sporazuma i^ trezne pre^darr?osti. Iz vrst r^riškookoflčanstrfh županov čujemo, da * 'i dobe z hako-to pri oblasti pc... - do vol'"en Ja za pot domov, drusi pa čaka^'o in čakaio, pa kar ne morcio dobiti rešitve svojih tozadevnfh pr^senj. Ako pri^e en 1\\-pan dom6\% dmgi pa ne, rni.^lijo Ijudje, da je brezbnzen. Ker so interesi občin po vojni oškodovanih cnn?:i, naj tud! oblasti povscđi enako postepajo in omogočajo županom, da vrše svoje prev^cte do!žnost\ Begnn?! !z Kobarida naj se obr-nejo do *rosr- Rozi F a b č i č e v e, Rimska cesta §t. 6 v LjuMjsni, ki se ic rn^dila te dri v Kabaridu in ie pri-nesla r ' ' r'"*t" vesti za nic. Z C ^ --' --- -~? vc^ vprarr.nj, do- •:h mi "od moji*! sc'iejcuncev ^lcde ^o-vmitve v Bovec \n T'ako je tnm seda?, nsi "shv'ltn s kratkim opisom na Jihdo-ma5ij. Kakor hitro priđeš od K!]t?ž rta bre?, H-t* se odnre bov^ka. ravan, pri prvem pr-^d:i <\ vzrado^Čen. !:o stopiš r?o to'^rem času zopet na domaća n% m vidiš pred sebni čomače gore. Le nn'c^T kr-rnkov. v^diš Ievo in desno 5itre'?''3 ''"Vke, it kat^rih so pred tedni s!~daii n^l innaki zrhrbtnemn j?o\Ta2-niku v oči. Pnr sto^'nj dalfe. že imaš pred sehoj te?ke okope fn žičpj? c?rf^?e za. ozr^o. Ako zreš v te uricene itf-erave i'i vdrtine naših izstrelkov, si htiko r>ređstavfi?»?5 slini v.ns narađ.^za-5et Dri T^ovc1?. Po^rre??a se tako? prijazno kanelico S*r. I^rar»?. "n k?t-r^m irc- K's'4 nET?rrtvfh Lahi tildi ^tr^^H jn- -V. Tfr» n":-»e.r -• Bovec. Tri .!« dane? '• ia razvn.Iin, .^e ??hl:^> nrrr-r???!? v «n.*i v:5?, kak?> je t->m Lah sosnndarfl. Vse, ■car je b!!o rahijivo, ie izzinilo, ne naj-deš niti enega poda, okna, VZ9&* 9$ vrtne ograjc, vsc, kar Je premakljive- ga, naj si bo žele2no ali ieseno, je izgi-nilo; stoje pač le goli, po vseh straneh prevrtani zidovi. Po tleh leži na debelo zdrobljena stresna opeka, vsako-vrstno orožje, municija, v mnogih kle-teh skladišča granat, ćeli kupi montu-re in cevljev.puščene od Laha pri nag-lcrn begu. Naštel sem v Bovcu še ka-kih 25 hiš, ki imajo še strehe, će jih smem še tako imenovati, med temi hi-HpČeva, Erjavčeva, Silova, Stravsgit-lova, sodno poslopje, Tinjeva, Stergul-Ccva, vojaSnica, obč. dom, kapela, ia-rovž, kaplanija, Ostanova, Kebrov hlev, Huberjeva, Vončinova, Kavščeva, Novinčeva'in gozdarska hiša, katerim pa manjka većina opeke, ter jih prvi sneš udere, ker so brez vezil, ki jih je sovražnik požagal. Ista usoda je dole-te!a Dvor, Plužno, Ka!, Korito, kakor sosedno Cezsočo in Qor. Zago. Nić drugače ni s poljem in tuđi sadež je uni^en. Taka je današnja slika Bovca. Ako pa hočem kaj o vrnitvi v nc^e kra-je govoriti, moram reći, da je to vsled zime nemogoče, četudi bi imeli žc tako dovoljenje. Vrnemo se na .spo-mlad, pa takrat veseli. Četudi s strai.om in skrbio nad t.»m. kaj nas caka, ker ne dobimo vTeč ne sekire, ne lopate; eno pa borno lahko rekli: Doma smo. — Lecp. J o n k o. Iz Gorice. Znani magistratni urad-nilc in veliki nasprotnik Slovenjev Gianvittorio Ouain se je bil skril nekje v blizini gradu, ko se je pričela vojna z Italijo. internacije se je bal, zbeiati ni mogel vec v Italijo, zato pa se je bil skril, in sicer, kakor se je pv^zp.eje pokazalo, jako dobro. Oblasti so bile prepričane, da je omenjeni magistratni uraJnik nekje v mestu skrit, tuđi splo-šno se :c to govorilo ta!:rat v mestu, toda dobiti ga, se ni posrećilo niko-mur. Goriski Lke patru-Ije. Sedaj pa se ni hotel vc£ skriti v Gorici, rr.arveč jo ;c popihat z italijnn-skimi Četami v Italijo. Znani ratar Hnl-labeT je bil h;di zbežal v Italijo. Itali-janska oblast mu je bi:a poveri-.i upravo bar on Locatell-jevesa rosestvra v Knr.In-u, ocikoder je pobegnil sedaj z vsctt:, kar je imel v rokali s poscsiva. — Parkhote! poles mestnega vrta, last tr^ovsko - obrtničke zadnsjrc, je prese-!:an na tri dele. Y enen delu i? bilo r:strnjeno vi?je italifanslco povelf.^tvo. ." cmenik fur!a;;.skcga pcsr.ika ZciLitti-j:i (slovcnrke^a Erica Zorui^) v sosed-njem rnc5tr?cm vrtu ni nf-3 posl;odovan. Ulica Vorrel je služila ra enem delu za baterijsko pozicijo, poleg katere te^c kaverna. V blizini je biio na.trroin^doilh TTchroj granat Podt-irnom je bilo, kakor povsođi tu o'.:cli, vse pr.preženo z žicarri, jarki, prekepi. povsodi polno :ievarnih granat. Cer!:ev ni nbilo Irpc-la. hi'2 precej, n.1! rc h'ido c-l* t»opn»-viti. Župnik Baubela. po rojstva Poijak, !:i je bil ost*l ob dohodu Kaliianov doma Podturncm, je moral zdaj z itali-iani proč iz svoje priljubljene župni je. Poflurnom smo Imeli mestno štiriras-redno slovensko Solo v prostorih nek-danje Caiineliijeve vojašnice. Posioi>ie, ki je nrecej v strani, je ostalo ?korj nepo^kodovano. Uinr! js smrtno zatJet od eksp'o-•iira^e rr čne granate g. Ivan Zorko V o d o p i v e c. cnoletni prosfovoljcr, star 18 let, edini sin nadučitelja cosp. .Tanka Vodor>ivca v Kamp i ah ra Oori-"kem. Razialc^enim starcem na5e ?o- Uiarl ie v Voloskem umirovljeni c. kr. deželni veterinar gosp. Andrej Perho, cee po^toinske^a ja*nskcr!-tainfka Andrein Perka. Pogreb se Je vr.š!I voeraj v Vclcskem. N. v m. n.! SsnZfr Ana. V ruskem vjet. sq nr.haifa v Verhoturiji v Permslci gnber. že od 2fj. avjnrta 1914 Ivan Skočir. Rodbina ic rtannvnla pred izbruhom vojre z Italijo v Potokih št. 22, pošta Robič na Primorskern. Mo! do da-.es od 5voje žene ni dobi! nobenera obvestila. Kdor bi veđel, kje r,e rodbina sedai rahsjji, naj to sforoči ženi, dn pi^e cvet^alro s posredovan ni cm ere. Jn?ipfae Simon-čtč v I.,!iibijani, Pred škofijo št. 15, I. r ?d^t rotjfe. Dnevne vesti, — Cesar hi sedmo vo?m» p«5o;flo, Cesar je posla! finančnemu ministru ba-ronu Wimmerju naslednjo brzojavko: Veliko obet^joč so naše junaške arma-dc z rro*o:no božjo p&močjo prcnc-!e napad da!eČ v ita'iian^ko dež*!o. Nn-vduseni klic, s katerim napadajo moji vrli vooki sovražne postojanke. n*i bi doma našel močan odmev v velikem uspehu 7. vojne?ra posojil?. Kakor ta, naj tuđi tam vsakdo stori svojo do!/.nost. — Odi*kovanja povade« rešitve ecmr'ia iz smr'ic nevr>rnr»st!. Povodom svoje rešitve iz ?mrtr?^ nevarnosti je podeli! cesar sledeča odlikovanja: zlato hrabroMno kolajno za častnike svojemu svaku nadporočniku princu Feliksu Pirmi, vojsci zaslužni križ 3. razreda z vojno dekoracijo ntdporočniku v rez. Priesc - Barta, v tretjič Sigmim laudis ritmojstru Griiberju. srebrni Signum landis stotnikn Werkmannu, Siioium tauđis baronu Slatin-PaSi. Nadalje je počeli1 cc5ar z'ato hrabrestno kolajno rvojemu tclrrnenu lovca Rei^enbicli-lerju, gardistu Fridriku Tornckm, narednikom Blakoviczu, Jirouso ter Po-fcoratOTf tetavodii Ikhmmmm sceteoo hrabrostno medajlo prvefa razreda pa korporalu Kraftu. Cesar je izročil odlikovanja v navzočnosti cesnrice in svojega brata nadvojvode Maksa osebno. — Vojno odHkovanfe. Rezervni po-ročnik Frnn F ri m i c top. p. 28 je odlikovan z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje z meci. — Minister đr. vitez Žolg^r spre-jema oJslej vsako soboto od 10. predpoldne do 1. ure popoldne. Kakor znano, se nahajajo prostori njegovoga urada na Dunnju, I., Opernring 5, HI. nadstropje. — Poziv nesposobnih čmovouakov. Z Dunaja poročajo, da bodo nesposobni črnovojniki še tekom meseca novembra pozvani v vojaško službo brez orožja. — Mnogo mrčnih pozdravev poSiljamo vsem cenje&im braic ni in bralliam, pođpl-sani »brani t-lovenski fantje, ti se nahaja-xno v bolnišnici Džieditze, šlezija: Korpo-ral Anđrej Polajnar, Kokra pri Kranju; Friderik Vonfiina, Iđrija pri Logatcu; Franc W 1 d r i'h , Vipava to Mihael Kuk, Konjice, štajersko. — J! nogo najiepžih po-tdravov Ts^in znankam in snancoin bele Ljubljane podlija Franjo Mrovlje Iz IlottenincilEa. — Pcsdrave poSiljajo VBom sioTenskim fantom in dekletom: Četovodja BnnJevćeliP Naso, desetnik Napeč-n i k, podiieaetnik š t r i t o f, infr.nturisti Pertant, Hajak, Humar, Zorko, Gorjup, Peć eri č, Četu i, peš; jika 5t. 97. Vsi r? nah?jajo v bolnišnici ▼ Koši-cah ri O«?rskrm. — Prsmesčenja pri južni žeiezntcl. Obraiai kontrolor in/enlr Kudolf Sešer-ko je pr€m?.-v'en i^ Ctilovca na Duuaj, vi5-ji reviilent H. vitca Burger l:ot obratni kontroOr v Celovec, roviriont nuđolf Mi-o n i iz AiataleinEdorfa v TtuJ, ađjunlzt Lju-ticvit Kranjc iz Maribora v Ručje, asi-stcDC Martin Knez iz Storij v Viltlon, iii-r.r.'^i Krulc t štore, Avgii t M e h 1 f> k Sv. Lovr^uru. — Dcfclna komisija ra agrarne operacije- Z* leta ISIS.. 1919. in 1920. so imenovani r:\ ćlane cloželne komisije za agrarne oprrr.ri^e rn Krnr.j'l r!i?: ro--"!r>re££c\:~ik (!px. aodnije dvorci cvetnik Josip P ft i k in vifji dr:^f innsođni pvetniki đr. Mr.rtin Trav xi e \\ Jo&ip H a u f 1e n in R*;đolf Persche, za namestnika: risji d«žclno-sodni svetnik Kenrik Starm in đeželno-sodni svetniic Fran Milčinslii. O'Jvetnfkl in vo*a£!ta *iuf'??. %. F") u-n a j, N novembra. Domobranski minister Je izjavi! dar.es v vojnem odmaka, da sii :-ira odvetniški stan ra ra!:o \a2c;:, da r-e nora imeti ž njim gotove obzire ob vp> klicanju v vo;a?b; službovanje »h;vz oro/'ic Splo^nih nravil r.icer ne more biti, ali presojati je vsa': slučai zasc. Odvctni'-:!. ki t'clujeio v svoje n polf!2!Ti staiiovskcm rokfic:* (vol!o R*»n.'f5t^+^cft) se na rnloh ne l^Jo vp ' •". ali inožno je, da se vpoV.liirjo f v\ oa.*etri!:i. hi so doma rnfinie ^apc*Ieni (ein minder besehaiti.^yc Advohat), ako imajo zani ka::o njenu primerno v o i a š k o uporabo. Taki v pesami^nih sl::^a;ih vpoVi-:•.-:! odvetni!:i se pa načdoma rpora *:;r» r.a r.jlhovem b!vališ2*j ali v najbliži! ?osc-š-iri in dara jtn bo prihka. da bodo tro^ii voditi czlo svoje pfsarac.-tsiJ^e-.ati s IJiici-ti in đafati nsvrdila pi^arr-L'^cra orobi«. — Politićne oblasti t??i bodo inisie r.?Jo:ro. porcčiii, katere odve'tnike ie popclnorra oprostiti — Koncert Zlatko EaSoković. Užitek. kahor jih !L":arr.o le reflko pri'Hto dcžlreti v LjuTTjant, nam je nudila suoči »Glasbena Mati«a< » koncertom violinFl'fr'i r^rtvo-ia. Z'.atk* Brlokovita \z 7-*r:c::i*r vf ce je v.-m! pred T^:no zr.%v-Tt ro rirorann bo-t*!a »Union«. Znanca i>a na^pn koncortncm of«ni je občir»stvo rordravilo z bvmlm na-vđu.^^nfcin, i:i se je stopnjev:>To od tnčke cio t'if;ke. Tfiapf.Tanieiit.na . j^?ova i—^. rro" •T'O či«ti ???■■!?ori rijr^avih Tr.ojstrr' :': ro*!i in g!o*:o!tl občuto!-. rdrr:Ž?n 3 naj^o-rr^enejSo ***hnilvo njes-ove Isre jo navdu^ii vse prslu.;aice. Fričeis?i s Kreuzerjevo 50-Da'n T?rpthovna ra Vh do Wieniawskpr:a veli^" fantazije na rootivo i- opere »Faust« .ie "Blokovi6 iTVC^:i! v*"*» tr'^ro Trorr^rtn^^" programa % enakirn neutnidnfin mo;:str-rtvom tor j« morai na burno zalitovo ot)-Cinstva doc!sti ?c ve£? piec V najviših J^ rnh enr.ito i»ra:!t, mcjstrslto prohajajoC \z 1*%g r ?e?o, v na^ter.-.ivr^5ih rrijcmiU <\va-rlasor r«d':o f-^"t in pol»«r vsera obViadajo^ SO»li 7. brezprirrzerno 'rhlcoto, je nT^'il B?.-loković niiii koncertni pubitki kar najlepši uži tek. Profesor Curollich iz Trsta je spremi jal mojst.ra ni klnrirju z redko di-•kretrto^tjo in y»riln?rnioč f-<* T>osp"br.or=tim irražanja gc^li ter satn uinfrtnik ▼ interpretaciji pripo.nr.grH do sijsjnesa usprha v?e-r'.J? njega večero — Društvo za vr.rstvo vajencev v Lj'jbHanf snovn ojv^-n^ja na vLotEnoritev Vajeniakega doma. Velike ovire, >.I so na? ata/e pri -^tanovitvi valed vojrih ra?mer, so delo nekoliko zavlckle. Zato znova ra-+t\T?.o, da se prirtacijo vajenci, ki bi že!fjli Mti sprejKi t Vajeitiškf dom. rrar tnko T.Tc.*\trr> moj5»t.rp, đa na naslov »Uprava VajeniSke^a doTr>a-r, Kon*»n«lcega ulica 12., sporognjo, če želijo rajencer. — Druftvo tcbričnlh traflkantov 5€ Jitelo v B<*delio pop«:-VJne svoj sc^tack pri Novom svetu ter je sk?«nilo zaprositi fi-rančn# rarnateljstro, da smejo imet! trafi-knnti od ro" 1. nopoldno do 2. svojo trafiko faprt^, zato pa nnj se doloCi. f-a morajo bi-* t! trafiTr** r-Tprta do 5. popoldne. Obenem ho^* dr-i§tro zaprositi rr^stnl Tnr.ri^rnt ^« vf?jo iano?ino petro7^1a «a one trafike, k! nimalo iiiirove ?»Ii e-f^trične luči. Dnižtvo •pezar.ia tuđi svoj> c-T^.ne na strofo preLo-veđ finančnega tninistrrtva, da trafikanti ne* sm*jo dnjati tabaka ra žirils. Prestopki se kcznujejo tuđi % odte^ajenjem koncr! feralro ««lo>an> Umkaj&nj# aproTiiacije. Marsikje drugje se meri z drojno mero, w pa tako ▼ Kamnlku. kJer se Tpofttevajo sedanjl tetki čaei sa vs« enako. Taka pravičnost naj I i služila za vzgled. Gotovo je, do so ei dotični činitelji pridobili zalivaio vfccli prizađetlh in begunci obdrže Kamnik t najiep&em spominu. Dobrce raz«ajajo t dragatuiki fari. Sola je skoro prazna. Včasih so otroci pre-Loleli to boiezen v neliaj tineli, seđaj pa traja na tedne in nastopa ponekod kot zelo nerarno epidemija. Ne šarao, fia bolnika »agrnejo po vaern iivotu temnordeće pege, muči ga tuđi oslovski kašelj, Selodčne in vratne bolezni, blede ćele noći, ponekod pa nastopijo tuđi otekllne, da otroci vef dni ne spresledajo. Smrtnih slučajeT sicer ni, ?Mkako mora biti p* tu rmes še kaka druga epMemija. Nesnosno razmerc vladajo na Belo-kranjaki ietezr.ici. Edini Tlak. ki ga imamo, ođfcaja zjutraj ob štirifc, ozirema ob pol petih, pritiaja pa tja enkrat čez polnoč. Ce LoCe torej kdo iz okolice v Ljubljano ali Novo niesfo, preromatl mora par blaženih, noči in tedaj jo zrel za v jamo. Upoštera-mo vojne razmerc, a po toliko tednih zaprti je, bi se nam pa že labko nekaj zboljšalo. će ima protka proti Trstu tri viake na dan, dajte nara vsaj dva. Potreba je pri nas Ista, osebni promet mogoče še vceji. Treba je pogledati šarao prizore na poFameznih postajab, zlarti kririgčih, to divje drvenje v viake in iz vlakov, naval, ki labko pro-vzroči Se mnogo 2alcstnin pesiedic. V vojni nismo, cato pa doma delamo za domovino in imamo pmvico zahtevati, da se nas tud I npobteva. LukEusa ne poznamo, tuđi nočemo nalj.sati tk.-potrebnih stroškov, vozimo se ie iz tchtnih razlocov, v nujnih, Cciiskl kapucinslil most c^rozea. Iz Celja porečajo: Dne 10. novembra je pri-nesla i;a;a:!a Savinja s sebo] splav, ki se je bil r.'.-.jj cdtrsat. Splav je zadei ob !.a-pucinski most in se razbil. (Grozila je re-varnost, da se most podere. Ruski vjetniki so orsr.rnrzna brima razb'te^a splava z veliko nevarnostiO odstranili in tako resili zvezo nijd mostom in Brekom. Vcjn* škoda v Kanalski dcllni na Ko-rc^kem. Poroča c, da je^v T r b i z u rr očno pc.škodcvan del gereme^a mcsia. Žab-nice sr> malo trpele, Ukve in Naborjet ?ta poruTcni do polovice, Sv. Višarje so v^2 razbitc; istotako Voleja ves, Sv. Katarina h Luznlci L i p a 1 j a ves jft sl:nro vsn uniCeia, c.r-:ev ie z^o-rc!a. Pontabva je razven par biš vsa porušen'*. P 0 n t e b a je po^orcla. Najdcsa dsnzrnica. Neki dečko je na-•el dancs na r>::Jr.cm trgu deranico s 118 l:ronami. V n'ej '*•» bila tuđi >Tran«portbe-rcheir/iKuns fiir Obst« za Re!:o. Denarnica Ie na policiji. ; - načita. i S!3c!i za HL okraj. Stranke tret-jcjra okraja prelmcjo speh v sredo, dre 14. novembra in v četrtek, dne 15. novembra na Polianski cesti št 15. Določen jo ta - Ic red: V sredo, dne 14. noven-bri popo!c?ne cd 1. do 2. št. 1—200. od 2. do 3. št. 201-—i00, od 3. do 4. št. 401—600. — V četrtek, dne 15. novembra dopoldne od S. do 9. št. 601—800, od 9. do 10. št. SOI—1000, od 10. do 11. št. 1001—liOO; popoldne od ?. do .1. li. 1201—14C0, ofl 3. do 4. št. 1401 do konca. Vsaka oseba dobi x'z k.T; kilogram star;- H K 80 vin. Pole^ na1;azil za mast je treba prinesti tuđi mesečne maščobne izkaznice. f Sveza ropa za zavode in gosti!-nlča-je. Mcstni aprovlzacijski urad na-Ziianja, da odđaja repo zavodom in Tcstilnicarjem i*i podobno v večjih nvio^inah. V ta narnen se je treba zgla-y.Iri takoj na Poljanski cesti št. 13/1. Pri večjih oddainih množinah je cena sorazrremo mar.jša. f Sveza rera. Mcstna apro\izacija opozarja vs2. ki rc hočejo preskrbeti z repo. naj se zglase takoj v uradu na Poljanski cesti št. 131, da dobe naka-zila. Pozncjc se ne bo mes:-:a a?rovi-zacfia z dobavljanjem repe nič* več bavila. "'■ "T/-. o na riJir.ene Izka^nice C št. 1 do 1 ."'•?. Stranke z rumenimi izkaz-niznrrt C št. 1 do 1300, preimejo svele prašič.ic meso v ?redo, ćne 14. novembra porJC1;-ne v cerkvi Sv. Jožefa. — Določen ic ta - le red: Od "/«2. do .?. g*. 1—200, od 2. do V*3. št. 201—400, od •'-.- do ?. 5t. 401-600, od 3. do V-1. §t. 601—800, od l'A. do 4. št. S01—1000 od 4. do ViP. št. 100^ — 1200, od Vs5. do 5. št. 1201—1300. Pna oseba dobi V4 ksr. 2 osebi J4 ksr, 3 in 4 osebe 84 kr, 5 in 6 oseb 1 k vietnlke, ki so vpisani v nem-šl'lh vjetriških t^bori^čih. * Veliko zaloso sla^koria, vinsksRa octa In ^oirlta ;e nažla dimniska policija v sklad i? Ču sn^diterja Mcndla v II. okraju. Sladkorfa te bilo 49 zabojev. To blago se Je vtibotapnsb na Ogrsko. — Prigoni plemenskih prašičsv In Dražičev za rejo. Za mesec december ne dovoljuje, da se smejo ob Fpo^aj naređenih dnevih in v onđi ornenjene kraje prlgnati fn ta.m prcrlsjati plemenski prr.šiči in pravici za rejo. in sicer: v noJitiĆnem okraj« Krško: ilne 12. decembra 1917 v^Mokro-no?^i, dne 20. decembra 1917 v škocjanti; v političnem okrajn Rudolfovo: dne 4. decembra 1017 v Rudolfovem, dne 20. decembra 1017 ▼ Kauciji in vrhntega v Ru-do^iovem ob dcre^aj običajnih teđenskiri tržnih dnevih za živino; ▼ političnem okraju Kamnik: dne 4. decembra 1917 v Kanonik:'. đne13. decembra 1917 v Mene-Šu; v političnfin okraju C r n o m e 1 j: dne 11. decembra 1917 v Metlfki. dne 24. decembra 1S17 v Cri>omlju. Priznati, oziroma prodajatl se srne Famo na oblastveno ođo-brenem . ojmigču. Druga živina, kakor plemenski prašiči ia prašiCi za rejo, se no srne priznati. PrcTtupci in mešetarji so iz-ključeni. Kupci se morajo izkazati s potr-đilom žuanstva, da rabijo za rejo. oziroma-pitanje. Valtfiflii KoDiUtr* LittaiM hi tiak »Nvodn# ^fc^tftj; * Stran 4___________________________^________________________.SLOVENSKI NA*OD-, dne 13. novembra 1917. 250. štcr. Darila* Darovi za ^Rdcči kriir. C. kr. đavlca-rija v Ajaovščini na Goriskem 1000 K iz aabiralnika (xa dobo 1. Januarja do 31. •ktobra 1917.) Za aprovtzacijo revnih sfojev daroval je gr. Adolf Lorant, tr^ovee v Izubijani 200 K im neimenovan trgovec ix>novno iOO kroB. Za stepe vojake. Magistratu i rarna-telj v pokojn sospofl Tran SoseK v Ljubljani je izročil dež. odbom 20 K v sklad za ncmeravani dežclni zarod aa slcpe v spo-rain sTOjega dne 25. oktobra 1917 na so5fcl fronti padleg-a sina Vlada. Porrsdovalnica za gortške begunce v Ljubljani izročila je mestnemu magistratu 100 K, katere te đarrvral jer. rložplni glavar goriško - gradišćanski monsismor dr. Al. faiduttl v spomin dr. Jan. Bt. KreKa ?:a ljubljanske reveže. Dar slovenskih in čeških častnikov »Slovensko Matici... Slovenski in češki dastniki cesarjeTinevr^a pcšpolka v Jurten-fcurg-it so darovali •, Slov^ns! i Matici.,- me-bto venca na grob pokojnomu đr. Kreku 353 K. | Dan vojnih grobov v Ljubljani. V arrho dneva vojnih erobov ¥ Ljabljani ?• darovali: Mestna obćina ljubljanska 250 K. Ljubljanska kreditna banka 1S0 K, po §• ftron: Mnetna hrani Ini ta ljubljanska, K mrt* km i>o»ojilnica ljubljanske okolice. Prsne Drofenif. Ivan Grobelnik, Amon Krisper; po 3(> K: Peter Kosina & Ko., Franc Ksav. Souvan. C. C. Uayev, Peiiks Urbane; po 20 K: Kranjska de2*ln* banka, Avgust Jagodu-, Lenast & Gerkman, Jadranska banka, Ivan Kaec, Karol Pollak, Gospodarska zveza, kavama Evropa, f.rto-poM Biirger, Peter Stepič, Ivan Friedl, T. Mfncingpr. Tiktor Schiffer, štefan Nacy, grof. Nejedli; po 10 K: Kranjsko deželno mesto za krmila, Ivan JelaČin. I.oskovic & Meden. Marija Vehove. Ivan BuEzolini, F. Fabittn, Kart Plar.iniek, Sohneider & Vc-rovdttk, Anton Stacnl, hotel »Elefant«, Kmet & Ko., Asairurazioni Generali, šara-bon, A. Sušnik, Alojzi.1 Zajee, Bolaffi >, Fr. Kham, St. Horak, Josip Goljevšček, Hinko Wi!bo, P. Terđira, Ljudska posojilnica, pl. Beok; po 5 K: Franc Golob, Oroalav Dole-nec, Anton Krrjoi. B. Medica. Jos. Lenče, G. Morali, p. Klrbisca, Lud. Cerne, Ana Cvrber. D. Hriber, Ivan Hrast, Pran Pret-uar. i mesto premeniti — Dooisi na uprav. »Slov Nar.« pod „Btmere 3&S7". 3S^7 liče sa sa takef za stranko brez otrok meblovana SOBU z 2 posteijem^ s vporabo kuhinje. Ponudbc pod ,,■. A 3859:t na uprav »Slov. Nar« Kaiooioiie edsIeII m&vim pO 10—, 13—, 15.— K k 100 komadov, slike !::no-ifrra!cev K 15 - tn 100 komada* dobavlia «aioga ra^ge^ulc &. Esen-»enger, Đoma| V., Sckdnirniuierstr. 4^. MP U 6a se vri dna In počteaa 109 za vsa domača dela p»on mesečrn plači 40 kron. ter trani in stanovanju. 38-4 3 Kje, pove upravništvo »Siovensk Naroda«. SfranHa, 2 etetoi, ll^e sobo s fcu!ts§?!o! za takoj ali s I decembrom v bližim južnega kolodvora rismene p.nudbe na upravn. »Slov Nar « pod ^ketodvor 38*0" 3860 Mira« stranka hre% ofrok - JP" Isća STANOVANJE z eno ali dvema sobama in kuhinjo Poni: • Iv na urravn. »Slov. Naroda« pod .stanovsBi« 38S5U. 385? lamaike rabi ene a vendar ne preioml'ene, tud! nove hc! ▼sTsko miroftn^ 90 a»*v!*11b cenaH A. Laadskroaer, L-nbliana Sv. Jakoba nabret^e £tev. 3S. 3804 — in mizorjei; rro'J ćobrem.i rbčila tprefmi ANTON S7EINSK, L}ubi)anav JeraaOTa ulica 11« *mp~ icupi se "mm aiakfromoior 6—8 konjskih SU. -- Naslov pove uprav *S!ov Naruda«. 386ra ▼ atestnem logn HablfanskeiB lirodam i im wW m\M\ parceli \ lirastove veje, treske za l^arjavo. i i Vcraša se . Soilevšćak, Kolodvorska uiiea slev. 34./L sadstro*t*i Lfnblfana. Kupim vsije possstvo i ?. dobri.ni travniki in gozđovi na južnern I Štajerskem (najraje v Savinski dolin;) ia prosim ponudbe 5 podrobnim opisom. 3^51 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda« Notarska pisaraa Ivana Plaa- noisrslieia boncipllenta. Ponudbe naj se naslovijo na imenovano pišamo 3^S6 Uellho !tanovon]e7 5-6 sob m vsemi pritikl-nam' 86 1ŠČ6 zn st:;!no stranko za takol ali za lebmar. Ponudb* pod »Stalen najemn 'k« na upravn. »Slov. Nar« 3831 7 vsak! anožini zelo cc~o in naflice^a štnerska vina prodafa Fr. W1!cherf Gradec, Annenstr. 61- EvpUn dobro posniena, snažne tn zdrave olupke oH hru^ek in fabolk po 2 II, pre'anlse (katere se zamorejo tud' v slabern vremenu na podih i. t. d. sušiti) pa po 80 ▼ kg. Cen ene ronudbe 7, na* rđh<> rrrr;" ne in v?orci, se pr< »si na tvrtko Tran X!o8, LjnbUaaa, Sodna nL 7* Vinski kamen suhe gcbs knmno, siid* vosak, •Tete in rabo aadfe, smrekova storie, s^iloh vse detelne in gozđ-ne prideikef kakor tuđi vinske aode in vsa vrate praznik vreč, kvpi Tsako množino po na|Tlijih cenak veletrgovina 2482 Anton Kolenc Celje. im Zasfonj V '■*-3^*- zlatninah in sre-bminah ter r^a*benih orodjih. Violine po K 14.— 50-— T5-—, dobre harmonike po K 16-— 25'— 35— 90-—. Dvovrstne do-najske hinnonike po K 70— 8O— 100 — 120-—, trovrstne po K 180— 500— 240'— 280*—. Zamena do voljena ali denar nazaj. Razpoiilja proti vposlatvi zneska ali po povzetju tvrdka a ! JA3 E0N2UIB, c sr. SMfai ctstsKal]. Host ; i ttrisp Hai. mi, Caiss._________I I SM»* m latol ||{ene( poštenih staršev in s primerno šolsko izobrazbo v trgovino mešanega blaga a\a}dr. Krosalfi Hosova ori nratlcafe, Sp. Šiaf. Dobroidoča gostilna alt mamlia re^tavraci|a na prometnem prostoru, se vzame bodisi v najem ali v zakup. Cf\) ponudbe pod (|6osUwa 101SM na upravn. »Slov. Naropa«. 3837 SV Kn>! ■• dobro okranjeso fH motorno kolo. Ponudbe z navedbo cene motor je vega sls-ten-a in moči „Motor 900 / 35-03 * na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 380? *M ^_^ JJ# • ^^ napol pokrita, dobro ■& a^%dla3 onranJenai"pripravna •^^^^•0^* za vpre^oenega konia. aa) kupi. — Ponudbe pod „kočila 3847" na upravn. »Slov. Naroda«. 3847 Hiia z vrtom v Ritmici na Đolenfskem se proda. Pojasnila daje hotel Arko istotam. Gospodična iall sliiiba, koi vzgojlleliica k dvema ali trem otrokom. Pomagala bi rada tuđi pr! gospodinjstvu. Cenj. ponudbe pod ^Marljiva/ 3838" na upravništvo »Siovensk. Naroda«. ShcBt Bb Em ^5Sf3 S^ ''k HB Sv ^^T^^^ SS^^^^Bl /Šmf BB^^^Bs 19 isđolovanje c3rw, kakor tuđi gotova drva se Stupi po visoki C9iti9 na Kranjskom ne daleč od Železniške postaje. — Vzarne se tud! ve£|a njiva v najam v okolici Ljubffsne. Ponudbe: LJub!|ana f»oltni predat It. 151. 3505 odpravi kar najhitrejše ,.Dr. Fiescha rujavo mazilo". Mali lončtk K 160, veliki K 3—, družnska poreja 532 K 'J-— Z dodatkom, kako ;• uporablja. se naroči pri Or. E. FSeschs Kronen-A^ e, Raab (Gy3r), O$§rsko. M B^S *a rk <*S fJ 2 %0 *J %M • Pf a velite skrajno ceno, naloženo na 2el. postaji in rok oddaje! Takojšnje plačilo proti duplikatom tovornih listcv. Ponudite na meteroent: kestaaie? in — femeUske droge (stare) brasiov lis — smrekovo skorio na kubični meteri o^roael les — ln za lane (smr3kov, bzrvi, tiojav) (Grubeiriiolz) Vinko VabiC, telstriK Žalec, JiitoJtaL Za aprovizacijske urade in črnovoinišks obrate dobavlja m, prekaisĐO meso, Mm io draga ila J3sip Giauninger, »» ___„Hotel Stadl Wie>v', Uubliana. Modni salon fllllllvM^rio llllllllj lUUčhti'Aij Židovska ulica št-3?. 3. Dvorski trg 1, Ljubljana. Priporoča največjo isbiro fSnih ve!our-klobukov s kosmatim robom \z prvo- vrstnih tovara »Novega JiČioa«, kakor iz baržuna, filca io ko^uho-vine, ter čepić za dame in deklice. Popravila točno in vestno! Velika izbira žalnih klobukov. Cene razmeroma zelo nizke! KINO [f*IMr»Hil gleilalB samo tri dnh dsnet v torek. iutrl v sredo in v četrtek ob poS 6., 7. in p^l 9. rvečer: JR£ o Is: & v i 1 ©• Družabni i>roka^ po Scr?bejevfh motivih. 5 NafnGFefil f!lsi s Henny Porten! :i opremnlh p^dnistih za unlforiniranle. StreflieEiicv aa ra^polago- Prođafa aa d«ielo ia ii^oiao. V s^o'em zavodu nudimo po nootinth cenah: Plašče, kožnšne alanfee, Breches, salonske hlače, đežae plaš&e, pelerine, sweaier, perile, nogavice, rokavice, ovoj ne gamaše nsnfene pa-sove5 čepiće, đistfn :cije, portepefe, znake, sablf e, feaionete, zvezđe, gn^i-be, sukna in vse potrebne prltikline« SpI^Irjs n^od zm uniformiranje ^___RUDOIF BODEMMUUER ;: Ljubijfina9 Stari &rg sfeu. ^.