DRAGA 3 Kaja Stemberger Flegar, Primož Predan, Ana Kovačič, Uroš Bavec 108Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S DRAGA 3 Kaja Stemberger Flegar, Primož Predan, Ana Kovačič, Uroš Bavec 108 Draga 3 ⁞ Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorji Recenzentka ⁞ Barbara Nadbath, glavna in odgovorna  ⁞Kaja Stemberger Flegar  ⁞Irena Lazar urednica  ⁞PJP d.o.o.  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino, ⁞ Bojan Djurić, strokovni svetovalec  ⁞Trg Alfonza Šarha 1, SI-2310 Slovenska Bistrica  ⁞Fakulteta za humanistične študije, ⁞ Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice  ⁞kaja.stemberger@gmail.com  ⁞Univerza na Primorskem ⁞ Nives Zupančič, oblikovalka zbirke  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper in likovna urednica  ⁞Primož Predan  ⁞irena.lazar@fhs.upr.si ⁞ Vanja Celin, tehnična urednica  ⁞PJP d.o.o. ⁞ Matija Črešnar, član  ⁞Trg Alfonza Šarha 1, SI-2310 Slovenska Bistrica Prevod ⁞ Milan Sagadin, član  ⁞primoz@pjpdoo.com  ⁞Nik Flegar ⁞ Maša Saccara, članica ⁞ Katharina Zanier, članica  ⁞Ana Kovačič ⁞ Bernarda Županek, članica Lektorica  ⁞Ana Kovačič, s.p.  ⁞Nina Krajnc (slovenščina)  ⁞Mucherjeva ulica 8, SI-1000 Ljubljana Izdajatelj  ⁞radohova@gmail.com  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Oblikovanje in prelom ⁞ Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞Uroš Bavec  ⁞Nives Zupančič  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zanj  ⁞OE Novo mesto Tehnična priprava publikacije ⁞ Jernej Hudolin, generalni direktor  ⁞Skalickega 1, SI-8000 Novo mesto  ⁞Vanja Celin, Nives Zupančič  ⁞uros.bavec@zvkds.si Računalniška obdelava in priprava slik  ⁞Aleš Brence, Jasna Vinder, Rafko Urankar, Kaja Stemberger Flegar Fotografije – terenski posnetki, arhiv najdišča ⁞ Primož Predan, Aleš Ogorelec Načrt najdišča ⁞ Aleš Brence, Jasna Vinder, Primož Predan, Nataša Nemeček, Jasmina Majcen, Janez Rupnik, Jure Gulič, Marko Sameja Geodetske izmere  ⁞PJP d.o.o. Risbe predmetov  ⁞Suzana Puhar Fotografije predmetov  ⁞Kaja Stemberger Flegar, Rafko Urankar Ljubljana, 2023 Spletna izdaja Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 150705411 ISBN 978-961-7169-51-5 (PDF) Vsebina 1⁞ Uvod Uroš Bavec, Primož Predan, Kaja Stemberger Flegar 5 2⁞ Geografski oris in arheološka podoba prostora Kaja Stemberger Flegar 7 3⁞ Potek arheološkega izkopavanja in stratigrafska slika Uroš Bavec, Primož Predan 10 4⁞ Rimska doba 18 ⁞ 4.1 Arheološke strukture Uroš Bavec, Primož Predan 18 ⁞ 4.2 Analiza drobnih najdb Kaja Stemberger Flegar 20 5⁞ Z oranjem primešani predmeti 28 ⁞ 5.1 Prazgodovina Kaja Stemberger Flegar 28 ⁞ 5.2 Srednji vek Kaja Stemberger Flegar 28 ⁞ 5.3 Novi vek Ana Kovačič 29 6⁞ Zaključek Kaja Stemberger Flegar 31 7⁞ Draga 3 Nik Flegar 32 8⁞ Literatura 33 9⁞ Katalog stratigrafskih enot Primož Predan, Uroš Bavec 39 10⁞ Katalog najdb Kaja Stemberger Flegar, Ana Kovačič 48 1UvodUroš Bavec, Primož Predan, Kaja Stemberger Flegar Najdišče Draga 3 je bilo odkrito pozimi leta 2002 in raz- Raziskan je bil rob rimskodobne naselbine. Med dokumen- iskano v obsegu 2.100 m² (pogodba DARS št. 19/2003; tiranimi strukturami izstopata dve poslopji, ki sta izpričani OE Novo mesto št. PA-11/2002). Prve najdbe z najdišča vsako s svojo serijo stojk. Med njima sta bili odkriti tudi dve Draga 3 so se pokazale že leta 2001 ob nadzoru strojne-ognjišči, ki morda kažeta, da je bil prostor uporabljen za ga odriva zemlje med gradbenimi deli za potrebe izgra-obrtno dejavnost. Pretežno rimske najdbe pričajo, da so dnje avtocestnega odseka Kronovo−Smednik (sl. 1, 2). bile vse odkrite strukture rimskega značaja. Redke prime-Po odkritju arheoloških ostalin so bila dela prekinjena, šane prazgodovinske, srednjeveške in novoveške najdbe, arheološki potencial pa je bil ocenjen s pomočjo treh za katere domnevamo, da so prišle na najdišče Draga 3 kontrolnih sond decembra 2002. Arheološke raziskave z oranjem, pa dokazujejo, da je bil prostor poseljen tudi v so potekale marca in aprila leta 2003 na območju parcel drugih obdobjih, kar se ujema z našim vedenjem o človeški 2540/1, 2535, 2973, 2974, k. o. Bela Cerkev (sl. 3, 4). prisotnosti v širši regiji. 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS. 3 Položaj najdišča Draga 3; ©GURS, ©DARS. Merilo 1 : 20 000. Med najdbami po številu izstopajo odlomki rimskodobne lokalne lončenine, tako kuhinjske kot namizne. V manjšem številu se pojavljajo keramični importi, stekleni predmeti in kovinske najdbe. Med slednjimi so bolj zanimive gotovo tiste, ki so povezane z vojsko. Nenavadne so tudi najdbe novcev ter skupine lupin morskih polžev. 2 Lokacija najdišča na geografski karti: Merilo: vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d. o. o. Merilo 1 : 100 000. Draga 3, AAS 108, 2023 5 4 Položaj najdišča Draga 3 na digitalnem ortofoto posnetku; ©Google Satellite. Merilo 1 : 20 000. 6 Draga 3, AAS 108, 2023 2Geografski oris in arheološka podoba prostora Kaja Stemberger Flegar Najdišče Draga 3 leži ob reki Krki, na katero meji na jugovzhodni strani, na dnu južnega, prisojnega pobo- čja Vinjega Vrha na severu. Najdišče je dvignjeno nad poplavno ravnico Krke (Križ, Predan, Mason 2003) na zahodnem robu Krške kotline. Slednja se nahaja v jugo- zahodni Sloveniji in predstavlja obrobje velike Panonske kotline. Termin Krška kotlina ne pokriva le ravnic, am- pak tudi hribovja, ki jo obdajajo. Delimo jo na dva dela, vzhodnega z nižinami in zahodnega, ki je nekoliko višji. Meja med obema teče od Gornje vasi pri Šmarjeti mimo Dolenjega Kronovega, ki je v neposredni bližini Drage, naprej do Mokrega Polja na jugovzhodu (povzeto po Lipoglavšek-Rakovec 1951). Staro kopno, nastalo z dviganjem Alp in Dinaridov, je še pred glavnim oligocenskim gubanjem razdelilo morje. 5 Položaj najdišča Draga 3 na geološki kart (Križ, Predan, Predvideva se, da je morje v tem času segalo na zahodu Mason 2003, 124). izjemno daleč, celo do Mojstrane in Bohinja. Ob koncu oligocena se je morje skrčilo. Na prehodu v miocen se je Predan, Mason 2003). Multiperiodnost okolice Vinjega Vrha zgodilo novo gubanje, ki ga je spremljalo tudi prelamljanje. poleg večjih izkopavanj, obravnavanih spodaj, potrjujejo Nove lome je znova zalilo Panonsko morje. O tem pričajo tudi novejša sondiranja (npr. Mason, Pintér 2012a; Mason, paleontološke raziskave, ki so prav tako kot arheološke po-Pintér 2012b). tekale ob izgradnji avtoceste. Miocenske plasti (predvsem Na najdišču Draga 2 je bila najdena kulturna plast z ostanki sarmatske) so namreč zanimive tudi paleonotološko, saj hiš, ki so jo izkopavalci na podlagi drobnih najdb (lončenine vsebujejo fosilizirana jedra mehkužcev (Mikuž 2013, 96), rib in kamnitega orodja) datirali v lasinjsko kulturo, v pribl. 5. ti-in rastlin ter sarmatskih sesalcev, natančneje delfinov (Mikuž, sočletje pr. n. št. (Križ 2002, 12). Mlajšekamenodobne najdbe Horvat 2012). Kamnito osnovo, na kateri leži Draga 3 (sl. 5), so bile prisotne na bližnjem najdišču Požarnice pri Družinski tako sestavljajo badenijski laporasti apnenci z manjšimi ko-vasi (Tica 2003a, 227). ralinacejskimi gomolji. Prst, ki jih prekriva, je nastala prav s Bronastodobne najdbe so bile odkrite na Dragi 2 (Križ 2002, preperevanjem laporastih apnencev (Mikuž 2013, 96), ki so 12), na Loki pa je bila najdena bronastodobna nižinska na-se zmešali z organskimi ostanki. selbina s stanovanjskimi in gospodarskimi enotami (Horvat Na najdišču Draga 3 je bil izpričan potok (Križ, Predan, Ma- 2003, 43−46). Še ena naselbina je bila odkrita na vrhu hriba son 2003), specifično na najdišču Draga 3 pa več vodnih Vihra (Dular 2007, 35). naplavin, ki bi lahko pripadale hudourniški strugi. V radiju dveh do treh kilometrov od Drage 3 se nahaja več Okolica Drage je bila poseljena že v prazgodovini. Najsta- železnodobnih grobišč, kot so Ivanec pri Družinski vasi, rejša poselitev na območju je znana iz neolitika, z relativno Gradenjska hosta nad Gradenjem, Gomile pri Mladih Vinih, strnjeno poselitvijo v bronasti in železni dobi, ki se je na-Laze na Vinjem Vrhu (Dular 1991). Na Velikem Vinjem vrhu daljevala v rimski čas, srednji vek in do današnjih dni (Križ, je bila odkrita tudi železnodobna utrdba (Dular et al. 2000). Draga 3, AAS 108, 2023 7 V Požarnicah pri Družinski vasi je bila odkrita domnevna in vezane z malto). Verjetno najbolj znano pa je rimskodob- železnodobna cesta, ki gre proti Vinjem Vrhu (Tica 2003a, no grobišče na najdišču Draga 2, ki je bilo v uporabi od 1. 227). Bogatost najdb kaže na to, da je bila okolica Vinjega do 4. stoletja n. št. (Križ 2002; Križ 2003). Vrha eden od centrov dolenjske skupine. V neposredni bli- Poselitev širšega območja najdišča Draga 3 je bila v rim- žini našega najdišča pa so bile 2002 odkrite tri starejše žele- skem času relativno gosta. Nedaleč stran so bili odkriti rim- znodobne gomile s skeletnimi pokopi, ki so za to območje ski grobovi v Ruhni vasi (Knez 1969), več rimskih grobov je relativno redki (Mason 2006). bilo najdenih tudi pod Vinjim Vrhom (Dular 1991). Še bolj Približno kilometer od Drage se nahaja Strmec nad Belo Cer- vzhodno od Ruhne vasi je najdišče Stranje, domnevna villa kvijo, kjer je dokumentirano poznolatensko grobišče, ki se je rustica z več poslopji, kurišči, ograjo in kupolasto grobnico začelo uporabljati v stopnji Mokronog IIIa in se je nadaljevalo (Tica 2003b). Na zahodu je relativno blizu Drage tudi nasel-v rimsko obdobje (Božič 1999, 208; Dular 1991, 54, 87). bina v Požarnicah pri Družinski vasi (Tica 2003a). Potencial- Da je bližnja okolica Drage območje z arheološkim poten- ni vojaški tabor se domneva v Dolenjem Kronovem pri Beli cialom, so pokazala že izkopavanja leta 1959, ko je bilo naj- Cerkvi (Guštin 2015), in sicer na podlagi odkritja krušnih peči denih nekaj žganih grobov in del rimske ceste (Šribar 1959, (Murko, Cigler 2012). V zvezi z vasjo Kronovo Šašel omenja 251; Urleb 1959; Petru, Urleb 1960). Večja izkopavanja so tudi rimsko cesto Emona–Siscia (Šašel 1975, 101). Ob Krki naj potekala ob izgradnji avtoceste v letih 2002 in 2003. Naj-bi bili najdeni tudi temelji za most (Šribar 1959, 251). prej je bilo odkopano najdišče, znano kot Dolge njive pri Poselitev Drage z okolico se ni končala z rimsko dobo. Po-Beli Cerkvi. Sledila so sondiranja in izkopavanja na najdiščih znoantično grobišče iz 6. stoletja n. št. je bilo najdeno na Draga 2 in Draga 3 (sl. 6). Po preliminarnih ocenah spada t. i. Vovkovem vinogradu na Vinjem Vrhu. Med najdbami najdišče Dolge njive pri Beli Cerkvi v 3. in 4. stoletje. Šlo naj so izstopali nakitni predmeti, kot sta srebrna ptičja fibula z bi za naselje, ki ga Tabula Peutingeriana poimenuje Cruci-almandinom in steklena ogrlica (Božič, Ciglenečki 1995). um, ime pa naj bi opisovalo bodisi na hrib Veliki Vinji vrh V Beli Cerkvi je bilo odkrito tudi grobišče iz predvidoma 11. bodisi na bližnje prazgodovinske gomile (glej Pirkovič 1968, in 12. stoletja n. št. (Mason, Tiran 2009/2010). Gradnja cerkve 8–10; Mason 2003, 57). v bližini Drage je izpričana v listini freisinškega škofa leta Najdbe z najdišč Draga 2 in Draga 3 izkazujejo širši časovni 1074, ki je z oglejskim patriarhom sklenil pogodbo o posta-razpon kot Dolge njive pri Beli Cerkvi, in sicer od 1. do 4. vitvi cerkve na Vinjem Vrhu (Höfler 2015, 11). stoletja n. št. V rimski dobi je bila Draga verjetno obcestno Bližnja naselbina Bela Cerkev je prvič omenjena kot Alba naselje. Na to kažejo izkopane hiše (lesene, pa tudi kamnite ecclesia leta 1283 in kot Weysenchirchen leta 1296, kar sta le Draga 3 Draga pri Beli Cerkvi 6 Tri izkopavalna polja najdišča Draga. Skrajno desno je 7 Draga 3 na Franciscejskem katastru. Merilo 1 : 20 000. obravnavano najdišče Draga 3 (Križ, Predan, Mason 2003, 124). Merilo 1 : 10 000. 8 Draga 3, AAS 108, 2023 dva od 18 različnih zapisov za ime naselbine, ki pa vedno pomenijo „bela cerkev“.1 V Franciscejskem katastru je Bela Cerkev označena kot zaselek (sl. 7). 1  Slovenska historična topografija. ZRC SAZU Zgodovinski inštitut Mil-ka Kosa, https://topografija.zrc-sazu.si, dostopano 15. 12. 2021. Draga 3, AAS 108, 2023 9 3Potek arheološkega izkopavanja in stratigrafska slika Uroš Bavec, Primož Predan Zaščitne arheološke raziskave na trasi bodoče avtoce- Vse arheološke strukture (vkopi, jame za stojke in ruševin- ste Kronovo–Smednik smo opravili decembra 2002 ter ske plasti znotraj raziskanih kvadrantov) so bile med delom marca in aprila 2003 (sl. 8). Poročilo zajema raziskave fotografsko dokumentirane (DIA, ČB in digitalni posnetki). arheoloških ostalin na lokaciji Draga 3. Arheološki teren Fotografiral je Aleš Ogorelec. je lociran na trasi AC Kronovo–Smednik med profilo- Med samimi izkopavanji smo že na terenu oprali vse najde- ma AC 62 in 64 (parcele: 2540/1, 2535, 2973, 2974, vse no gradivo in ga pripravili za nadaljnjo obdelavo. Za prek. o. Bela Cerkev). Raziskave so potekale pod vodstvom gled zemlje smo uporabili mokro sejanje na sitih z mrežami Uroša Bavca in Primoža Predana ob pomoči arheologa 10 mm, 5 mm in 2 mm. Drobne najdbe so bile nato izrisane Željka Stamatovića, tehnikov Aleša Ogorelca, Jasmine in fotografirane. Majcen, Janeza Rupnika, Nataše Nemeček, Roberta Ma- rina in Velka Grubeliča ter 21 delavcev. Arheološka lokacija je bila odkrita novembra 2001 med ar- heološkim nadzorom strojnega odriva zemlje ob gradbenih delih za potrebe izgradnje avtoceste. Strojna dela so bila po odkritju zaustavljena in prekinjena. Za oceno arheolo- škega potenciala novo odkritega najdišča so bile izkopane tri kontrolne arheološke sonde (glej grafično prilogo 3). Po dogovoru z izvajalcem gradbenih del se je gradnja avtoce- ste prekinila do zaključka arheoloških raziskav na obravna- vanem najdišču. Arheološki teren Draga 3 je bil lociran severno od regio- nalne ceste Novo mesto–Obrežje na trasi bodoče AC na odseku Kronovo–Smednik med profiloma AC 62 in 64. Predvideno izkopno polje je merilo približno 70 × 30 m (sl. 9). Zakoličba terena decembra 2002 je bila izvedena samo delno, saj je veliko večino terena prekrivala deponija zemlje. 8 Delovna slika terena. Tako smo decembra 2002 zakoličili samo 3 linije kvadrantov; v vsaki liniji po 18 kvadrantov v velikosti 5 × 5 m. Predvideli Izkopavanja smo opravljali po metodologiji frontalnega smo sedem linij. Preostale štiri linije smo zakoličili nakna-snemanja plasti, hkrati pa sledili pojavljanju posameznih dno marca 2003, potem ko je bila deponija v januarja 2003 sprememb v zemeljskih plasteh. Ves čas raziskav smo sproti odstranjena. Izkopnega polja nismo razdelili na sektorje, oz. po potrebi tridimenzionalno s tahimetrom zajemali ab-temveč smo teren obravnavali kot celoto, razdeljeno na 7 solutne točke in jih prenašali v skupen načrt, vpet v Gauss- linij po 18 kvadrantov (sl. 10). Zaradi lažjega dokumenti- -Krügerjevo projekcijo. Za ustrezno zajemanje podatkov sta ranja smo v izkopnem polju določili tri kontrolne preseke: skrbela Jure Gulič in Marko Sameja. enega vzdolžnega v 4. liniji (sl. 11) in dva prečna (sl. 12, 13). Decembra 2002 je bila arheološko raziskana samo ena Grafično smo dokumentirali vse arheološke, naravne in tudi (prva) linija kvadrantov, ki so jo cestni delavci nato zasuli recentne pojave na terenu. V merilu 1 : 20 smo izrisali ge-in uporabili kot dovozno pot. Marca 2003 smo ponovno neralni tloris najdišča, tlorise in preseke posameznih struktur začeli z raziskavami na Dragi 3 in preostanek terena je nato ter profile robov in izbranih profilov izkopnega polja. Izrisi funkcioniral kot celota. so delo Nataše Nemeček, Jasmine Majcen, Janeza Rupnika in Primoža Predana. Raziskani kvadranti in vse arheološke strukture (predvsem vkopi in ognjišča) so bili med delom fotografsko dokumentirani. 10 Draga 3, AAS 108, 2023 raziskano območje presek kvadrant 4 x 4 m P 3 Linija 7 Linija 6 Linija 5 Linija 4 P 4 P 5 Linija 3 P 6 Linija 2 Linija 1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 36 35 34 33 32 31 30 29 28 27 26 25 24 23 22 21 20 19 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 72 71 70 69 68 67 66 65 64 63 62 61 60 59 58 57 56 55 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 99 98 97 96 95 94 93 92 91 108107106105104103102101100 109110111112 113114115 116117118119120 121122123124 125126 P 2 9 Sistem številčenja kvadrantov ter lega presekov na najdišču Draga 3. Merilo 1 : 1000. Do zaključka v aprilu smo tako izkopali in raziskali teren vse do najnižjih plasti. Ob obeh prečnih presekih in ob vzho- dnem robu izkopnega polja smo izkopali še kontrolne pre- seke, ki so presekali vse koluvialne nanose: dodatno smo dokumentirali severni (sl. 14) in vzhodni presek izkopnega polja (sl. 15). Tako smo poskušali ugotoviti absolutno višino plasti, ki se je naložila skozi čas. Ta znaša do 210 cm. Prav tako smo po celotni površini do relativne globine 60 cm izkopali kulturno plast in jo dokumentirali. Na mestih, kjer pod kulturnimi plastmi ni bilo odkritih koluvialnih plasti, smo teren izkopali do (mestoma preperele) kamnite osnove. Draga 3, AAS 108, 2023 11 raziskano območje rimska doba recentno vodna naplavina 92 91 95 94 93 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 96 114 97 113 55 90 99 98 88 89 87 86 Objekt 2 85 67 Linija 7 84 105 104 103 102 101 100 109 110 111 112 82 83 56 55 57 58 57 80 81 108 107 106 79 60 59 78 Linija 6 61 54 76 77 63 62 53 75 64 52 74 65 51 73 66 61 50 59 67 49 Linija 5 Ognjišče 1 47 19 69 68 46 47 48 70 45 21 20 71 44 72 43 Ognjišče 2 23 22 42 24 Linija 4 40 41 27 26 25 17 18 28 45 16 38 39 Objekt 1 15 37 30 29 31 13 14 Linija 3 12 33 32 10 11 35 34 27 Stojka 2 Stojka 1 8 9 36 6 7 7 Linija 2 5 3 4 2 1 Linija 1 10 Kompozitni načrt. Merilo 1 : 250. 12 Draga 3, AAS 108, 2023 raziskano območje rimska doba recentno vodna naplavina 92 91 95 94 93 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 96 114 97 113 55 90 99 98 88 89 87 86 Objekt 2 85 67 Linija 7 84 105 104 103 102 101 100 109 110 111 112 82 83 56 55 57 58 57 80 81 108 107 106 79 60 59 78 Linija 6 61 54 76 77 63 62 53 75 64 52 74 65 51 73 66 61 50 59 67 49 Linija 5 Ognjišče 1 47 19 69 68 46 47 48 70 45 21 20 71 44 72 43 Ognjišče 2 23 22 42 24 Linija 4 40 41 27 26 25 17 18 28 45 16 38 39 Objekt 1 15 37 30 29 31 13 14 Linija 3 12 33 32 10 11 35 34 27 Stojka 2 Stojka 1 8 9 36 6 7 7 Linija 2 5 3 4 2 1 Linija 1 Draga 3, AAS 108, 2023 13 presek 6 presek 5 Kv. 71 Kv. 71 Kv. 70 Kv. 69 Kv. 68 Kv. 67 Kv. 66 Kv. 65 Kv. 64 Kv. 63 Kv. 62 Kv. 61 Kv. 60 Kv. 59 Kv. 58 SE 1 – kulturna plast, najverjetneje rimskodobna hodna površina 1 81 76 79 SE 55 – vodna naplavina 1 79 zalomljen 1 79 SE 61 – vodna naplavina 1 76 80 55 profil 1 SE 76 – ilovnata plast 76 76 61 80 76 2m SE 79 – kamnita osnova 79 SE 80 – ilovnata plast Kv. 57 Kv. 56 Kv. 55 SE 81 – vodna naplavina sonda 4 1 79 presek 6 presek 5 zalomljen 76 Kv. 71 Kv. 71 Kv. 70 Kv. 69 Kv. 68 Kv. 67 Kv. 66 Kv. 65 Kv. 64 Kv. 63 Kv. 62 Kv. 61 Kv. 60 Kv. 59 Kv. 58 profil SE 1 – kulturna plast, najverjetneje rimskodobna hodna površina sonda 5 1 81 76 79 SE 55 – vodna naplavina 2m 1 79 zalomljen 1 79 SE 61 – vodna naplavina 1 76 80 55 profil 1 SE 76 – ilovnata plast 76 76 61 80 76 2m SE 79 – kamnita osnova 79 SE 80 – ilovnata plast Kv. 57 Kv. 56 Kv. 55 SE 81 – vodna naplavina sonda 4 1 79 zalomljen 76 profil SE 1 – kulturna plast, najverjetneje rimskodobna hodna površina sonda 5 SE 55 – vodna naplavina 2m SE 76 – ilovnata plast 11 PrSE 80 – ilovnata plast esek 2. Merilo 1 : 100. Kv. 109 Kv. 110 Kv. 111 Kv. 112 Kv. 113 Kv. 114 Kv. 115 Kv. 116 Kv. 117 Kv. 118 Kv. 119 Kv. 120 Kv. 121 SE 1 – kulturna plast, najverjetneje rimskodobna hodna površina 176 SE 55 – vodna naplavina 76 z = 158,70 SE 76 – ilovnata plast 1 55 76 76 80 SE 80 – ilovnata plast Kv. 109 Kv. 110 Kv. 111 Kv. 112 Kv. 113 Kv. 114 Kv. 115 Kv. 116 Kv. 117 Kv. 118 Kv. 119 Kv. 120 Kv. 121 176 76 z = 158,70 1 55 76 76 80 12 Presek 5. Merilo 1 : 100. 14 Draga 3, AAS 108, 2023 presek 6 presek 5 Kv. 71 Kv. 71 Kv. 70 Kv. 69 Kv. 68 Kv. 67 Kv. 66 Kv. 65 Kv. 64 Kv. 63 Kv. 62 Kv. 61 Kv. 60 Kv. 59 Kv. 58 SE 1 – kulturna plast, najverjetneje rimskodobna hodna površina 1 81 76 79 SE 55 – vodna naplavina 1 79 zalomljen 1 79 SE 61 – vodna naplavina 1 76 80 55 profil 1 SE 76 – ilovnata plast 76 76 61 80 76 2m SE 79 – kamnita osnova 79 SE 80 – ilovnata plast Kv. 57 Kv. 56 Kv. 55 SE 81 – vodna naplavina sonda 4 1 79 presek 6 presek 5 zalomljen 76 Kv. 71 Kv. 71 Kv. 70 Kv. 69 Kv. 68 Kv. 67 Kv. 66 Kv. 65 Kv. 64 Kv. 63 Kv. 62 Kv. 61 Kv. 60 Kv. 59 Kv. 58 profil SE 1 – kulturna plast, najverjetneje rimskodobna hodna površina sonda 5 1 81 76 79 SE 55 – vodna naplavina 2m 1 79 zalomljen 1 79 SE 61 – vodna naplavina 1 76 80 55 profil 1 SE 76 – ilovnata plast 76 76 61 80 76 2m SE 79 – kamnita osnova 79 SE 80 – ilovnata plast Kv. 57 Kv. 56 Kv. 55 SE 81 – vodna naplavina sonda 4 1 79 zalomljen 76 profil SE 1 – kulturna plast, najverjetneje rimskodobna hodna površina sonda 5 SE 55 – vodna naplavina 2m SE 76 – ilovnata plast SE 80 – ilovnata plast Kv. 109 Kv. 110 Kv. 111 Kv. 112 Kv. 113 Kv. 114 Kv. 115 Kv. 116 Kv. 117 Kv. 118 Kv. 119 Kv. 120 Kv. 121 176 76 z = 158,70 1 55 76 76 80 SE 1 – kulturna plast, najverjetneje rimskodobna hodna površina SE 55 – vodna naplavina SE 76 – ilovnata plast SE 80 – ilovnata plast Kv. 109 Kv. 110 Kv. 111 Kv. 112 Kv. 113 Kv. 114 Kv. 115 Kv. 116 Kv. 117 Kv. 118 Kv. 119 Kv. 120 Kv. 121 176 76 z = 158,70 1 55 76 76 80 Draga 3, AAS 108, 2023 15 SE 1 – kulturna plast, najverjetneje rimskodobna hodna površina SE 76 – ilovnata plast SE 79 – kamnita osnova Kv. 54 Kv. 54 1 z = 158,70 76 76 79 13 Presek 6. Merilo 1 : 100. SE 1 – kulturna plast, najverjetneje rimskodobna hodna površina SE 76 – ilovnata plast SE 79 – kamnita osnova SE 81 – vodna naplavina Kv. 121 Kv. 96 Kv. 85 Kv. 60 Kv. 49 Kv. 24 z = 158,80 1 76 presek 2 81 1 76 79 14 Presek 3. Merilo 1 : 100. SE 1 – kulturna plast, najverjetneje rimskodobna hodna površina SE 76 – ilovnata plast SE 79 – kamnita osnova SE 80 – ilovnata plast SE 83 – ilovnata plast Kv. 27 Kv. 46 Kv. 63 Kv. 82 Kv. 99 Kv. 118 presek 2 1 79 83 76 z = 156,92 1 80 79 79 76 79 79 15 Presek 4. Merilo 1 : 50. 16 Draga 3, AAS 108, 2023 SE 1 – kulturna plast, najverjetneje rimskodobna hodna površina SE 76 – ilovnata plast SE 79 – kamnita osnova SE 81 – vodna naplavina Kv. 121 Kv. 96 Kv. 85 Kv. 60 Kv. 49 Kv. 24 z = 158,80 1 76 presek 2 81 1 76 79 SE 1 – kulturna plast, najverjetneje rimskodobna hodna površina SE 76 – ilovnata plast SE 79 – kamnita osnova SE 80 – ilovnata plast SE 83 – ilovnata plast Kv. 27 Kv. 46 Kv. 63 Kv. 82 Kv. 99 Kv. 118 presek 2 1 79 83 76 z = 156,92 1 80 79 79 76 79 79 Draga 3, AAS 108, 2023 17 4Rimska doba 4.1 Arheološke strukture Uroš Bavec, Primož Predan Med arheološke strukture smo prišteli vse odkrite ostanke, ki jih je bilo mogoče povezati v logično celoto (objekt, cesta, odpadna jama ipd.). Zaradi močnega uni- čenja terena, predvsem kot posledice oranja in recentne izravnave terena, smo takšne sledi zelo težko prostor- sko jasno zamejili. Na terenu smo tako prepoznali dva objekta oz. ostanke stojk za dve leseni stavbi, dve ognji- šči, koncentracijo novcev in tri osamljene ostanke stojk. Objekt 1 Objekt 1 (sl. 16, 17) sestavljajo ostanki šestih stojk (stojke 3, 4, 5, 6, 7 in 8). V tlorisu je objekt opazen kot dve liniji stojk, od katerih so vsako sestavljale tri stojke, orientirane približno v smeri vzhod–zahod. Vse stojke so bile izdelane na podoben način; najprej so zabili kol, ki so ga nato utrdili z vencem kamnov. Razdalja med posameznimi stojkami je med 2,2 in 2,7 m v liniji in 2,1 m po širini stavbe. Druge zidane strukture ali koncentracije keramike v notranjosti stavbe nismo opazili. Predvidevamo, da gre za ostanke lesene barake, katere konstrukcija in stavba nista zgoreli, temveč sta bili odstranje-16 Objekt 1, pogled z zahoda. ni oziroma je bila baraka demontirana. Puščeni ali polomlje- ni so bili le koli (stojke). Takšno tezo potrjuje tudi odsotnost kakršne koli žganine znotraj stavbe ali v okolici. raziskano območje 59 rimska doba Objekt 2 recentno 69 68 Objekt 2 (sl. 18, 19) sestavljajo ostanki treh stojk. Gre za 70 vodna naplavina stojke od 17 do 19 s pripadajočimi stratigrafskimi enotami od 68 do 73. Ostanki stavbe so bili odkriti v kvadrantih 100, 116 in 117. V tlorisu je hiša opazna kot pravokotna zasnova Stojka 5 Stojka 8 18 Stojka 4 16 s stojkami v vogalih. Četrte vogalne stojke v kvadrantu 101 24 nismo odkrili. Orientacija stavbe je približno v smeri sever– 40 41 jug. Vse stojke so bile izdelane na podoben način; najprej so 38 39 Objekt 1 zabili kol, ki so ga nato utrdili z vencem kamnov. Razdalja Stojka 3 14 med posameznimi stojkami je med 3,5 m v liniji in 1,7 m po Stojka 7 Stojka 6 širini stavbe. Kakršne koli druge strukture ali koncentracije 22 20 keramike v notranjosti stavbe nismo opazili. Predvideva- 33 32 mo, da gre za ostanke lesene barake, katere konstrukcija 35 34 27 in stavba nista zgoreli, temveč sta bili odstranjeni oziroma je bila baraka demontirana, puščeni ali polomljeni so bili le 17 Objekt 1. Merilo 1 : 150. 5 18 Draga 3, AAS 108, 2023 3 4 2 Ostale strukture Samostojne stojke Med izkopavanji smo odkrili tudi tri stojke, ki jih ni bilo mo- goče povezati z ostanki stavbne arhitekture. Te tri stojke (1, 2 in 20) so bile različnih oblik. Vse so imele tudi vence iz apnenčevih lomljencev in niso vsebovale sledov žganine. Ognjišče 1 (SE 49) Ognjišče nepravilno kvadratne oblike, najprej vidno kot ovalna lisa, velika 1,1 × 1 m (sl. 20). Sestavljeno je iz ožgane ilovice, apnenčevega grušča, oglja in fragmentov keramike. Barva ilovice se spreminja glede na stopnjo ožganosti. 18 Objekt 2, pogled z vzhoda. Ognjišče je bilo očitno postavljeno na prostem, saj ob njem nismo odkrili sledov, po katerih bi lahko sklepali, da je bilo znotraj objekta ali vsaj pokrito. Prav tako nismo odkrili no- raziskano območje rimska doba benega manipulativnega prostora pred ognjiščem, na pod- recentno lagi katerega bi ga lahko opredelili kot peč. Bližina ognjišča vodna naplavina 2, ki je od ognjišča 1 oddaljeno približno 1,5 m, z morebi- tnim vmesnim manipulativnim prostorom bi lahko kazala na 115 116 117 118 Stojka 18 obrtno dejavnost. 70 Stojka 17 55 68 99 102 101 100 Objekt 2 Stojka 19 72 80 81 79 B 19 Objekt 2. Merilo 1 : 150. koli (stojke). Takšno tezo potrjuje tudi odsotnost kakršne koli žganine znotraj stavbe ali v okolici. Pomemben podatek je A koncentracija novcev v kvadrantih 100, 117 in 118. A B 157.93 0 0.5 m 1 m 20 Ognjišče 1. Merilo 1 : 150. Draga 3, AAS 108, 2023 19 Ognjišče 2 (SE 65) 4.2 Analiza drobnih najdb Ognjišče okrogle oblike, najprej vidno kot lisa s premerom Kaja Stemberger Flegar 1,1 m (sl. 21). Sestavljeno je iz ožgane ilovice, apnenčevega grušča, oglja in fragmentov keramike ter linije ožganih Na najdišču Draga 3 lahko veliko večino gradiva pripišemo apnenčevih lomljencev na vzhodni strani ognjišča. Barva rimskemu obdobju. V manjšem obsegu so najdbe vezane ilovice se spreminja glede na stopnjo ožganosti. Ognjišče na prazgodovino ter srednji in novi vek. Glede na to, da se je bilo očitno postavljeno na prostem, saj ob njem nismo najdbe iz različnih časovnih obdobij pojavljajo pretežno v odkrili sledov, po katerih bi lahko sklepali, da je bilo znotraj plasti SE 9, lahko sklepamo, da so tja prišle z oranjem. Tudi objekta ali vsaj pokrito. Prav tako nismo odkrili nikakršnega najdbe iz SE 1, predvidoma rimske hodne površine, iz kate-manipulativnega prostora pred ognjiščem, ki bi omogočalo re prihaja največ najdb, so precej razdrobljene, kar bi prav opredelitev kot peč. Bližina ognjišča 1, ki je bilo od ognjišča tako lahko kazalo na prisotnost oranja. Od rimskodobnega 2 oddaljeno približno 1,5 m, z morebitnim vmesnim mani-gradiva je prisotno predvsem grobo kuhinjsko posodje in pulativnim prostorom, bi lahko kazala na obrtno dejavnost. oksidacijsko žgano namizno posodje, ostalih najdb, kot so oljenke, transportno posodje ter stekleni in kovinski pred- meti, pa je precej manj. 4.2.1 Metodologija dela Za analizo drobnih najdb so bili izločeni vsi kovinski, stekleni in kamniti predmeti. Pri keramičnih predmetih smo za analizo odbrali diagnostične kose (po Horvat 1999, 56–58), kot so ustja, ročaji in ornamentirana ostenja. V primeru, da je bilo v plasti prisotnih več posod istega tipa, v kataloški izbor B nismo uvrstili zelo poškodovanih kosov, ki se jih ne bi dalo risarsko rekonstruirati. Za keramično gradivo smo na podlagi makroskopskih analiz A tehnoloških lastnosti – barva preloma, način žganja, lastno- sti lončarske mase, premazi in lošči ipd. – določili fakture. Kjer je bilo mogoče, smo keramične odlomke zlepili. Večino predmetov v katalogu smo fotografirali. Odlomki, ki so bili dovolj ohranjeni za risarsko rekonstrukcijo, pa so bili tudi A izrisani. 156.92 B 1 2 4.2.2 Steklo 4 5 3 Odlomek dna posode iz naravno obarvanega stekla (G14) in odlomek ustja skodelice iz temno modrega stekla (G13) 0 0.5 m 1 m sta bila najdena v SE 1, ki jo interpretiramo kot rimsko ho- 21 Ognjišče 2. Merilo 1 : 25. dno površino. Steklen balzamarij (G160) tipa Isings 8 (Isings 1957, 24 in 25) je bil najden v kamniti groblji (SE 45), ki je direktno vezana na SE 1. Kobaltno modra skodelica (G13) z vodoravnim rebrom pod ustjem je preslabo ohranjena za natančno določitev tipa. Obarvano steklo intenzivnih barv, običajno npr. smaragdno zelene, kobaltno modre in vijoličaste, je najbolj razširjeno v drugi polovici 1. stoletja pr. n. št. in prvih desetletjih 1. stoletja n. št. (Grose 1991, 2). Od cevastega balzamarija (G160) je ohranjeno samo za- obljeno dno, ki komajda omogoča samostojno stanje. Gre za tip Isings 8, ki še najbolje ustreza tipu Lazar 1.6.8 (Lazar 20 Draga 3, AAS 108, 2023 2003, 175). Lazarjeva tovrstne balzamarije postavlja v 2. in 3. stoletje n. št., po navedbah Isingsove pa se pojavljajo že v sredini 1. stoletja n. št. (Isings 1957, 24). Odlomek dna posode iz naravno obarvanega stekla je teže opredeljiv (G14). Glede na način izdelave in premer dna bi lahko pripadal več različnim tipom čaš, npr. 3.4.1, 3.4.2 in morda celo 3.7.1 po tipologiji Irene Lazar (Lazar 2003, 96 in 103), a natančnejše opredelitve zaradi slabe ohranjenosti odlomka z gotovostjo ne moremo podati. 4.2.3 Kovina Vojaške najdbe K vojaškim predmetom štejemo plumbato in železen klin. 23 Železen klin. Plumbata (G132) je edina najdba z najdišča Draga 3, ki jo z verjetno predpostavljamo tudi v rimskem svetu (povzeto gotovostjo lahko opredelimo kot orožje (sl. 22). Ta tip orožja po Bishop, Coulston 2006, 69). Verjetno je vojska za po-se pojavi v obdobju dominata in ga v svojih delih omenja stavljanje šotorov bolj pogosto uporabljala lesene kline, ta zgodovinar Vegecij iz 4. stoletja n. št. Gre za (verjetno relativ-praksa pa je tudi arheološko izpričana v postojankah, npr. no kratko) železno sulično ost, ki je bila obtežena s svincem, v Newsteadu in Mollinsu (Bishop, Coulston 2006, 116−117, od koder verjetno izhaja tudi njeno ime (Bishop, Coulston sl. 67: 5−6). Klin z najdišča Draga 3 (G6, sl. 23) je bil edini 2006, 200−201). Na najdišču Draga 3 se je ohranila poškodo-primerek svoje vrste in bi najbolje ustrezal tipu 3 po Bishopu vana konica, zaradi česar ni mogoče natančno določiti tipa, in Coulstonu. Ta tip se je uporabljal že v republikanski dobi precej dobro pa je ohranjena utež. Plumbate se pojavljajo v (2006, 70). V Sloveniji imamo nekaj analogij za tovrstne kli-Sloveniji predvsem v 3. in 4. stoletju n. št. Najdene so bile npr. ne. Najdeni so bili v npr. na Ulaki nad Starim trgom pri Ložu v Ljubljani in na Vrhniki (Pflaum 2001), v Vodicah pri Kalcah (Laharnar 2015, t. 3: 3), Vrhu gradu pri Pečinah (Istenič 2015, (Pflaum 2007, t. 9: 7, 8), Hrušici, Predjami, Podutiku in Velikih t. 7: 11) in Srednem polju pri Čatežu (Guštin 2015, sl. 4: 7) ter Malencah (Pflaum 2007, 297 in tam citirana literatura) ter na v Drnovem (Petru, S., Petru P. 1978, t. LXII: 5). Tonovcovem Gradcu (Milavec 2011, 48). Nakit Klini za šotore oz. živalske priveze se pogosto pojavljajo v povezavi z vojsko, predvsem v republikanski dobi in zgo- Pogojno lahko med vojaške najdbe štejemo tudi dva amule- dnjem cesarstvu. Običajno je za postavitev vojaškega šotora tna obeska.2 Pri prvem (G5) gre za del dvočlenega obeska. potrebno večje število klinov, ki so tudi precej težki, zato bi Ohranjeni del je bil verjetno okras konjske opreme. Prepo-legija samo za njihov transport potrebovala vsaj 35 tovornih znaven je po izboklini, ki spominja na kavno zrno, po čemer živali. V prid uporabi klinov za privezovanje živali piše npr. se ga pogosto imenuje. V resnici gre za abstrahirano upo-Polibij približno 200 let pr. n. št., zato lahko podobno prakso dobitev morskega polža iz družine porcelank ( Cypraeidae), ki jih najdemo v oceanih po vsem svetu, tudi v Jadranskem morju in drugje po Sredozemlju (Hoss 2020, 142). Najbliž- je paralele za ta obesek imamo v Ogleju (Gschwind 1998; Hoss 2020, 169), Sisku (Radman-Livaja 2004, št. 536) in vasi Környe na Madžarskem (Gschwind 1998; Hoss 2020, 169). V večjem številu se tovrstni amuleti pojavljajo v severozaho- dnih provincah, predvsem v Britaniji ter ob Renu in Donavi. Najverjetneje zato, ker je bila na vseh teh lokacijah staci- onirana konjenica. Kljub temu pa tovrstni amuleti niso bili rezervirani izključno za vojsko, ker se pojavljajo tudi znotraj meja Imperija (Hoss 2020, 144). 2  Oba obeska je pregledala tudi Stephanie Hoss, ki je potrdila opredelitev in poudarila, da so lahko tovrstne amulete (glede na kontekst) 22 Plumbata ob izkopavanjih. uporabljali tako vojaki kot civilisti (osebna korespondenca). Draga 3, AAS 108, 2023 21 Drugi obesek (G4) je veliko bolj poškodovan. Ohranjena konico, s katero je bilo mogoče pisati, drugi pa je sploščen sta kapljičast zaključek in zanka za pritrjevanje, osrednji del in se je uporabljal za brisanje. Stilus je relativno preprost, z obeska pa je močno poškodovan. Verjetno gre za t. i. obe-jasno ločenim ramenom spatule od držala, kar bi ga uvr- sek s krilci, ki se pojavlja kot del konjske opreme. Zanke za ščalo v skupino 10 A po Schaltenbrand-Obrecht, kjer so pritrjevanje so lahko oblikovane kot kljun vodnih ptic ali kot podobni stilusi datirani v 1. stoletje n. št. (2012b, 83). Bro-pasja ali volčja glava. Te upodobitve so lahko zelo realistične nast stilus je bil najden na sosednjem najdišču Draga 2 (Križ ali stilizirane (Hoss 2018, 89). Tipološko je obesek z najdi-2003, 75, sl. 54). Prav tako je stilus, v tem primeru z zavitim šča Draga 3 težko natančneje opredeliti, saj sta za tipologi-držalom, znan iz Drnovega (Petru S., Petru P. 1978, LXII, 20). jo pomembni oblika zanke za pritrjevanje in oblika kril, kar Novci pa je na našem primerku poškodovano. Tovrstni obeski se pojavljajo od avgustejsko-tiberijskega obdobja, v času flavij- Na najdišču Draga 3 je bilo najdenih 23 novcev, pretežno v ske dinastije pa postanejo redki (Deschler Erb 1998, 116–117). kvadrantih 100, 117 in 118. Kot navaja preliminarno poročilo, Razširjeni so bili po vsem Imperiju, od vojaških naselbin ob so bili novci poslani v analize (Bavec, Predan 2003, 15). Nov-Limesu in v Britaniji do civilnih naselbin Galije in Iberije (Hoss ci so širše datirani, in sicer v 1. do 4. stoletje (Bavec, Predan 2018, 89). V Sloveniji se pojavljajo na različnih koncih, npr. 2023, 16). v Straži (Horvat 2015, t. 2: 3), na Ptuju (Janežič, Lazar 2015, Žeblji in okovi t. 6: 5) in v Mošnjah (Pflaum, Lux 2015, sl. 6: 7). Vsi našteti primerki pa se z obeskom z najdišča Draga 3 ne ujemajo Žeblja, najdena na najdišču Draga 3 (G10 in G11), zelo popolnoma. verjetno izvirata iz rimske dobe. Večji žeblji tipa Manning 1, ki mu pripadata, je najbolj razširjeni tip žebljev v Imperiju Med nakit z najdišča Draga 3 lahko štejemo dve žičnati za- (Manning 1985, 134–136). Dolžine stebel teh žebljev lahko pestnici (G152) in eno ali dve fibuli (G2 in G3). Zapestnici variirajo med 4 in 24 cm. Manningov podtip A tipa 1 je pre- (G152) sta sestavljeni iz prepletene bronaste žice. Ena ima poznaven po večji pravokotni (skoraj kvadratni) glavici. tudi ohranjeno zanko za zapenjanje. Paralele za tovrstne zapestnice najdemo v Neviodunu (Petru S., Petru P. 1978, Na najdišču Draga 3 je bilo najdenih več okovov, ki so raz-t. XIII: 10−18) ter na Ptuju (npr. Budja 1979, t. 4: 9). Budja jih lično ohranjeni. Za tulast železni okov (G12) in pravokotni širše umešča v čas od flavijske dobe do 4. stoletja n. št. na železni okov s tremi predrtinami (G8) bi morda lahko skle-podlagi dveh grobov iz Emone (Budja 1979, 245). Novejša pali, da sta rimskodobna, glede na to, da sta bila najdena v najdba zapestnic iz groba 21 na najdišču Kozolec v Ljubljani SE 1, ki je pretežno rimskodobna plast. Iz iste plasti prihaja še malo razširja datacijo, saj je bil ta grob datiran med dru-tudi železen tečaj (G9). Bolj vprašljiva je opredelitev odlo- go polovico 4. stoletja n. št. in prvo polovico 5. stoletja n. št. mljenega okova iz bakrove zlitine z eno zakovico in dvema (Karo et al. 2020, 99). okroglima predrtinama za zakovice (G180), ki nima pripisa- ne stratigrafske enote, a spominja na rimske pasne okove. Fibuli z najdišča Draga 3 sta bili izjemno slabo ohranjeni. Od Skoraj identičen primerek poznamo npr. iz Emone (Petru prve (G3) se je ohranila samo igla s peresovino. Pri drugi 1972, t. XCLLL: 18), od koder izvira tudi paralela za tulasti (G2) gre verjetno za diskasto fibulo, kakršne je včasih krasil okov (Petru 1972, t. XLVIII: 14). tudi emajl. Na spodnji strani sta vidna nastavek za iglo in ostanek noge. Tovrstne fibule so lahko, če so poškodova- 4.2.4 Keramika ne, izjemno podobne škatlicam za žige (glej npr. Andrews 2012), ki so jih včasih izdelovale iste delavnice. Glede na Rimske keramične predmete lahko razdelimo v več skupin. položaj tečaja lahko za naš predmet rečemo, da gre zelo Oljenke verjetno za diskasto fibulo. Ker je zgornji del diska močno Na najdišču Draga 3 so bili najdeni odlomki treh oljenk (G15, uničen, je težko določiti, kateremu tipu točno pripada, ver-G161 in G181). Glede na fakturo vse pripadajo t. i. pečatnim jetno pa imamo opravka z eno od okroglih variant z doda- oljenkam (nem. Firmalampe). Ime je tip dobil zaradi pečatno razčlenjenim robom tipa Riha 7 – glede na debelino je tov lončarjev, ki jih običajno najdemo na sredini dna oljenke še najbliže tipu 7.7, datiranemu v 1. in 2. stoletje n. št. (Riha (Loeschcke 1919). Ta tip oljenk se je razvil v padski nižini v 1979, 184, t. 97). prvi polovici in sredini 1. stoletja n. št. (Novšak et al. 2019, Stilus 87) ter je nasledil predhodne volutne oljenke. Na najdiščih Med najdbami z najdišča Draga 3 je bil tudi zelo slabo ohra- Slovenije so najpogostejše oljenke tipa Loeschcke IX in X njen železen stilus (G131). En konec je tipično oblikovan v (Vidrih Perko et al. 2012). Zgodnejša je oblika Loeschcke IX, ki se pojavlja v prvi polovici 1. stoletja n. št. Kmalu, še pred 22 Draga 3, AAS 108, 2023 koncem 1. stoletja n. št., jo je zamenjala forma Loeschcke X. verjetno pripadalo tudi krožnikom, vendar so preveč uničeKer so bile pečatne oljenke izredno popularne, so jih z žigi ni, da bi to lahko trdili z gotovostjo (G16, G18, G19, G21, vred kopirale lokalne delavnice. Primer te prakse so verjetno G133, G154 in G162). vse tri oljenke z najdišča Draga 3.3 Delno ohranjena sta bila tudi dva žiga. Na enem odlomku Samo ena od njih (G15) je dovolj ohranjena, da smo lahko (G162) je viden le obris kroga, hkrati pa je na drugi strani razbrali žig in jo tipološko natančneje opredelili. Pri preo-odlomka viden ostanek lončarskega polža, kar kaže na to, stalih dveh primerkih so ohranjena samo ramena (G181) da je bil žig odtisnjen na sredino dna posode. Okrogli žigi oz. prehod iz trupa v nosek (G161). Tipološko opredeljivo so na območju Dolenjske relativno redki; enega npr. pozna-oljenko smo prepoznali kot tip Loeschcke IX z dvema naka- mo z dna skodelice, najdene na najdišču Draga 2, in sicer zanima ročajčkoma na ostenju. Na spodnji strani je ohranjen z žigom OVA GRA (Križ 2003, 75, št. 56), še eden pa je bil tudi zelo jasno viden žig FORTIS. Od vseh žigov s pečatnih najdem v Novem mestu v grobu 112 – žig AIO na skodelici oljenk je prav ta najpogostejši, pojavlja pa se od 1. stoletja n. Conspectus 14.1/3 (Zabehlicky-Scheffenegger 1992, 75). Na št. do 5. stoletja n. št. (Vidrih Perko et al. 2012; Auer 2016). drugem odlomku sigilate z najdišča Draga 3 (G22) so vidne S podobnimi zgostitvami kot žig CRESSCES ga najdemo po črke -VEI, začetek žiga pa je preveč poškodovan, da bi ga vsem Imperiju, veliko jih je denimo v Dalmaciji (Harris 1980, lahko razbrali v celoti. t. 5.1). Tako v Emoni kot na Ptuju je žig FORTIS najštevilčnej-Podobno uničeno je tudi posodje tankih sten, ki ga lahko z ši, prisoten pa je tudi na dolenjskih grobiščih, kot so Novo veliko verjetnostjo pripišemo lokalni proizvodnji. Skodelice mesto (Knez 1992, t. 64: 1), Drnovo (Petru S., Petru P. 1978, t. in čaše tankih sten se pojavljajo po vsem Imperiju v 1. in 2. LVIII: 7−12; t. LXI: 8), Ribnica (P. Petru 1969b, t. 16: 1), Globo-stoletju n. št., oblike pa so izjemno občutljive za menjave dol (S. Petru 1969, t. 4: 5; t. 6: 7), Roje pri Šentjerneju (Knez modnih trendov (Plesničar Gec 1977, 13). Glede na obliko 1969, t. 5: 4), Draga (Križ 2003, 45, sl. 3.5 in sl. 8.5), Pristava sta na najdišču Draga 3 ohranjeni dve ustji in dve dni. Prvo pri Trebnjem (Knez 1969, t. 13: 2; t. 14: 5; Slabe 1993, t. 14: 8; dno (G25) je prežgano in najdeno skupaj z ostenjem, ki je t. 14: 20; t. 11: 5) in Medvedjek (Stemberger Flegar, Predan po fakturi najbolj podobno paru čaš iz groba 55 na Med-2022). Oljenke z najdišča Draga 3 ne kažejo znakov gorenja. vedjeku (Stemberger Flegar, Predan 2022, 212). Temno sive Fino namizno posodje skodelice se pojavljajo tudi v Sisciji (Wiewegh 2003, 48−49, Odlomki tere sigilate so v vseh primerih zelo uničeni. Vsa t. XV: 5 in 6). Preostala odlomka (G24 in G23) sta na otip najdena sigilata pripada severnoitalski produkciji, pri kateri prašnata in tudi po barvi zelo podobna skodelicam tankih smo lahko nekatere kose ože opredelili kot padansko B-sten, ki so pogoste na Dolenjskem. Eden lepših primerov lo- -produkcijo (G20, G19, G21 in G154) ali kot poznopadan- kalne skodelice tankih sten enake fakture prihaja z grobišča sko produkcijo (G22, G155 in G162). Pri nekaterih odlomkih na Pijavškem (Ciglar, Vinder 2020)4 – le rahlo poškodovana severnoitalske produkcije zaradi podobnih makroskopsko skodelica, okrašena z girlandami, kakršne se pojavljajo tudi določljivih lastnosti in uničenosti odlomkov te finejše delitve drugod na Dolenjskem, najdemo pa jih tudi v Sisciji (Wi-nismo mogli opraviti in smo odlomke zato obravnavali pod ewegh 2003, 48−49, t. XV: 7), kjer imajo včasih tudi premaz skupnim imenom severnoitalska sigilata (G16, G17, G18, (Burkowsky et al. 2015, 135: sl. 154). Okras je na odlomkih z G133, G163 in G175). Izdelki padanskih delavnic so bili naj-najdišča Draga 3 relativno skop, tudi zaradi velikosti odlom- bolj razširjeni sigilatni izdelki med 1. in prvo polovico 2. sto-kov. Na dveh odlomkih ustij z ostenji so vidne kanelure (G23 letja n. št. v severnojadranskem prostoru (Žerjal 2005, 266). in G24), po katerih pa žal ni moč sklepati na okrašenost preostanka posode. Spodnji del bi lahko bil peskan, okrašen Le dva odlomka (G20 in G175) sta bila dovolj ohranjena z barbotinom, vrezi itd., ni pa nujno (glej npr. Plesničar Gec za rekonstrukcijo. Prvi odlomek ustja z ostenjem in rebrom 1977, 13−26). Na samo enem odlomku dna (G24) je viden (G20) verjetno pripada skodelici tipa Conspectus 34. Gre črn premaz v sledovih. Nasploh je pomanjkanje okrasa pro-za eno najbolj pogostih oblik, ki se pojavljajo od tiberijske blematično s stališča datacije predmetov. do flavijske dobe, posamično pa tudi kasneje (Consp. 1990, 113). Drugi odlomek (G175) verjetno pripada krožniku tipa Namizno posodje Conspectus 21, katerega pozne oblike poznopadanske Z najdišča Draga 3 so se od lokalno izdelanih čaš in skodelic proizvodnje se pojavljajo še v hadrijanskem obdobju (Žer-ohranila samo ustja ali dna. Večinoma gre za precej poško- jal 2005, 268). Več odlomkov sigilate z najdišča Draga 3 je dovane kose in le v nekaj primerih (G42, G164 in G165) 3  Ustrezajo fakturnemu tipu O2 z najdišča Medvedjek (Stemberger 4  Primer tu navajamo tudi zato, ker smo ga zaradi dostopa lahko Flegar, Predan 2022). preverili v živo. Draga 3, AAS 108, 2023 23 lahko na prvi pogled rečemo, da imamo opravka s pivskim Posamezni ročaji so lahko trakasti (G55) ali močno profilirani posodjem, ki je lahko žgano tako oksidacijsko kot reduk- (G51 in G53) ali nekje vmes (G52 in G54). Odlomek roča- cijsko. Oksidacijsko žgane čaše se pojavljajo s premazom ja (G51) po obliki in fakturi močno spominja na cilindrični (G42) in brez njega (G29, G44 in G176). Obe redukcijsko vrček iz groba 45 na Medvedjeku (Stemberger Flegar, Pre- žgani čaši z najdišča Draga 3 sta bili v zadnji fazi dimlje- dan 2022), ki ima vzporednice tudi v Petrušnji vasi (P. Petru ni (G164 in G165). Paralelo zanju lahko najdemo tako na 1969a, t. 29: 4) in Ribnici (P. Petru 1969a, t. 18: 9) ter na drno-grobišču Medvedjek v grobu 65 (Stemberger Flegar, Predan vskih in emonskih nekropolah (Plesničar Gec 1977, 31−32). 2022) kot na sosednjem grobišču Draga 2 (Križ 2003, 42), Ohranjena dna so prstanasta (npr. G58),5 imamo pa tudi en pa tudi na Pristavi pri Trebnjem (Slabe 1993, t. 7: 2). sam primerek vbočenega dna (G157). Manjše vaze, kot jih definira Ljudmila Plesničar Gec (1977, Med vrče najbrž sodi tudi ostenje, okrašeno s koleščkanjem 43), so včasih tako majhne, da njihova funkcija lahko so- (G56). Paralele za ta okras najdemo na vrčih iz peči v Dr- vpada s čašami. Tudi za določanje velikosti posode so ohra- novem. En odlomek enako okrašenega vrča namreč prihaja njena ustja običajno premalo. Med te robne primere lahko iz peči, ki jo je izkopal Peter Petru (Petru et al. 1966, t. 7: 13) štejemo dva odlomka izvihanih zadebeljenih ustij z narebre-in jo s soavtorji datiral od 2. do 4. stoletja n. št. (Petru et nim vratom (G38 in G39), ki sta, enako kot dni čaš (G164 in al. 1966, 486), drugi pa prihaja iz nedavno kopanega kera-G165), tudi dimljena. mičnega odpada, prav tako v Drnovem (Stemberger, Vinder Vrči 2020, 161). Vrči so v kontekstih najdišča Draga 3 precej slabo prepo- Sklede znavni, saj večji odlomki ostenij niso izpovedni, manjši od- Na najdišču Draga 3 so precej pogoste sklede z »navzven lomki, kot so ročaji in ustja, pa se z večjimi odlomki ostenij upognjenim ustjem«, kot jih opiše Ljudmila Plesničar Gec pogosto ne ujemajo. Izjema je precej ohranjen vrč z dnom (1977). Gre za posnetke skodel tipa Conspectus 39 oz. Dra-in ustjem (G45), kjer se na odlomku ostenja vidi tudi predel, gendorff 35/36 (Vidrih Perko 2006a, 90). Manjše verzije te kamor je bil pritrjen ročaj. forme so običajno oksidacijsko žgane. V to skupino spadajo Med najdbami izstopa ravno izvihano ustje z vratom in predvsem ustja (npr. G60 in G187). močno profiliranim ročajem (G156). Odlomek je unikatne Na najdišču Draga 3 so precej pogoste tudi večje dimljene fakture, za katero sklepamo, da ne prihaja iz mikrolokalnih sklede, ki so prav tako posnetki skodel Conspectus 39 oz. ali lokalnih delavnic, saj se odlomek preveč razlikuje od pre- Dragendorff 35/36, znanih od poznega 1. stoletja n. št. do ostalih faktur. začetka 3. stoletja n. št. (Vidrih Perko 2006a, 90). Te velike Ostali vrči so verjetno lokalne izdelave. Glede na ustja lahko sklede lokalne izdelave zaznamuje značilna črnosiva povr-ločimo več tipov. Dve ustji bi lahko prišteli v skupino, ki jo šina, ki je nastala kot posledica dimljenja. Dimljenje v za-Plesničar Gec (1977, 28) imenuje vrči s klekastimi ustji (G49 in dnji fazi je tudi tradicija latenskodobnih panonskih delavnic G50). Gre za zelo razširjen tip vrčev, ki so posebej pogosti v (Brukner 1981, 39). Prelom je na našem grobišču običajno Drnovem in v okolici, a se pojavljajo po vsej Sloveniji. Pogo-siv ali rdeč (fakturi N4a in N4b). Paralele poznamo z grobišč sti so predvsem v 1. in prvi polovici 2. stoletja n. št. (povzeto Nevioduna (Petru, S., Petru P. 1978, t. XXXV: 17–23), tudi iz po Plesničar Gec 1977, 27−28). Morda lahko med ta ustja odpadnih jam v Drnovem (Stemberger Flegar, Vinder 2020) štejemo tudi odlomek s kaneluro (G182). Široko ustje (G46) in iz več grobov z Medvedjeka (Stemberger Flegar, Prebi lahko pripadalo vrču ali vazi, saj je ohranjeno samo široko dan 2022).6 Večinoma so ohranjeni fragmenti izvihanih ustij zaobljeno ustje in prehod v vrat. Podobni primeri so znani iz (G69, G70, G71 in G134). Večinoma so ravni, le en odlomek odpadne jame v Drnovem (Stemberger Flegar, Vinder 2020, ima kanelure na zgornji strani ustja (G71). Pogosta so tudi 161) in iz Celja (Krajšek 2015, 154), kjer so datirani od druge dimljena prstanasta dna, ki lahko pripadajo več različnim polovice 2. stoletja n. št. naprej. Ustje s premazom in brez tipom skled, med drugim skledam z navzven upognjenim konteksta (G183) lahko verjetno pripišemo dvoročajnemu ustjem (G74, G75, G76, G77 in G174). V to skupino gotovo vrču. Podobne najdemo v Celju (Krajšek 2015, tip IV.1.4.2), spada odlomek dna s premazom (G72), ki je fakturno soro-kjer so bili datirani v 1. stoletje n. št. Gre za vrče, ki oponašajo den skledi iz groba 8 z najdišča Medvedjek Gmajna (Stem-formo Dressel 28 s profiliranim ustjem. Na najdišču Draga 3 berger Flegar, Predan 2022). sta bila najdena tudi dva odlomka prirezanih lijakastih ustij 5  Ker so si med seboj izjemno podobna, niso bila vsa vključena v (G47 in G48). katalog. 6  Grobovi 5, 17, 20, 29, 31, 34 in 39. 24 Draga 3, AAS 108, 2023 Ustje z nastavkom za ročaj (G66) in ročaj (G67) verjetno pri-najdeni ob starejših izkopavanjih v Drnovem (Petru S., Petru padata široko profiliranim skledam. Te imajo običajno dva P. 1978). Precej pogosti pa so bili v odpadni jami keramike iz trakasta in profilirana ročaja. Ta tip sklede se pojavlja v 1. Drnovega, kjer je bil običajno dobro ohranjen tudi premaz stoletju n. št. (Plesničar Gec 1977, 53). (Stemberger Flegar, Vinder 2020). Občasno se pojavljajo v Odlomek izvihanega ustja z rdečim premazom (G59) je ver- grobnih kontekstih Dolenjske, npr. na Medvedjeku (Stem- jetno posnetek sigilate tipa Dragendorff 35/36, ki je pre-berger Flegar, Predan 2022).8 poznaven po izvihanem ustju in kaneluri na notranji strani. Tudi na našem najdišču so krožniki neokrašeni, če ne šteje-Vidrih Perko pripisuje različno oblikovana ustja nespretnosti mo premaza. Vsi kažejo tudi znake ožganosti, zaradi česar lokalnih lončarjev (povzeto po Vidrih Perko 2006a, 91). lahko sklepamo, da so bili uporabljeni za kuhanje oz. peče- Odlomek zadebeljenega ustja (G68) morda pripada skle- nje (Vidrih Perko 2006b, 91), hrana pa se je v njih verjetno dam s peresnim ornamentom, ki so običajno datirane v ko- tudi postregla, kot se recimo še dandanes v Prekmurju, na nec 2. stoletja n. št. in v prvo polovico 3. stoletja n. št. Gre za Hrvaškem itd. uporabljajo tepsije (Stemberger Flegar, Pre-posnetke sigilatne forme Dragendorff 37 (Petru 1969b, 206). dan 2022). Kopije te oblike so bile izredno popularne na Dolenjskem Kuhinjska keramika (Vidrih Perko 2006a, 90−91). Primerek z najdišča Draga 3 pa V skupino grobe kuhinjske keramike lahko na najdišču Dra-ni tako dobro ohranjen, da bi ga bilo mogoče z gotovostjo ga 3 umestimo lonce, pokrove in trinožnike. V kuhinji se je tako opredeliti, saj manjkata večji del ostenja in celo dno. uporabljal tudi edini tu odkrit predmet iz rimske glazirane Namizno-kuhinjsko posodje keramike (G136). Tradicionalno se tovrstne posode inter- V skupino namizno-kuhinjskega posodja umeščamo različ- pretira kot cedila oz. cedila za sir, kar pa recentne študije iz-ne krožnike z ravnim dnom, lokalne kopije pompejanskega postavljajo kot problematično, saj fermentacija sira v takšnih rdečega posodja, ki se na območju današnje Slovenije prvič posodah zaradi lastnosti materiala ni enakomerna. Način iz-pojavi v času vladanja Avgusta, najdemo pa jih predvsem delave malih sirov v lesenih modelih se je ohranil do danes, med najdbami 1. in prve polovice 2. stoletja n. št. (Vidrih saj les iz sirne mase dodatno odvaja vlago (Fuger 1985). Perko 2006a, 91). Na najdišču Draga 3 je bil najden samo en Birgitta Hoffmann s poskusi ugotavlja, da so se tovrstni mo-uvožen pompejanski krožnik (G169). Te krožnike oz. pekače deli lahko uporabljali tudi za prešanje sadja za kaše in želeje, (in njihove pokrove) so izdelovali v neapeljskem zalivu in jih pa tudi kot posoda za kuhanje nad paro (Hoffmann, 2021).9 izvažali po vsem Imperiju do izbruha Vezuva (Žerjal 2008, Najbližja vzporednica za tovrstne posode prihaja z dveh 159). Najdemo jih tudi v drugih rimskodobnih naselbinah najdišč v Drnovem (Olić 2009, t. 4; Stemberger Flegar, Vin-Slovenije, npr. v Trebnjem (Rozman et al. 2021), v grobišč- der 2020). Podobno cedilo je bilo odkrito v Celju (Bausovac nih kontekstih pa zaenkrat niso bili prepoznani. Na najdišču 2014, t. 27: 6). Draga 3 imamo več odlomkov takšnega krožnika, ki so kljub Pokrovi se od loncev večinoma razlikujejo po barvi. Verje-razpršenosti čez več kvadrantov pripadali isti posodi (G169). tno gre za fakturno enako keramiko, le da so ustja loncev Več je bilo odlomkov ostenij krožnikov lokalne izdelave. Zna- ožgana, pokrovi pa ne. Kjer je gumb ohranjen (G86 in G87), čilnost vsega namizno-kuhinjskega posodja je ravno dno, a je običajno konkaven oz. rahlo sedlasto usločen. Robovi so se je to ohranilo na samo enem od odlomkov z najdišča zaobljeni (G86, G87 in G170) ali prirezani (G89). Pokrovi so Draga 3, ki ima tudi dobro ohranjen premaz (G82). Ostale lahko okrašeni z metličenjem (G87 in G88), v enem prime-krožnike je mogoče pripisati različnim skupinam glede na ru pa je pokrov okrašen z vrezanim ornamentom v obliki obliko ostenja. Trije krožniki pripadajo skupini polkroglastih smrečice (G86). Razen zadnjega verjetno večina pokrovov krožnikov z ostenjem lečastega preseka (G78, G79 in G80). ustreza Krajškovi skupini VII.2.1., ki je datirana od prve polo-Paralele zanje najdemo na grobišču Medvedjek (Stember- vice 2. stoletja n. št. do konca 3. stoletja n. št. Prirezani poger Flegar, Predan 2022).7 Krožnik s pokončnim ostenjem krov (G89) pa spada v skupino VII.1.1., široko datirano od 1. in ustjem z zadebeljenim, zaobljenim robom (G81) je edini do 3. stoletja n. št. (Krajšek 2015, 167−168). Z najdišča Draga predstavnik svoje vrste. Gre za tip K2 po Krajšku in Ster-3 je znanih nekaj trinožnikov. Ohranjena so samo ustja in garju, ki ga datirata v 3. stoletje n. št. (2008, 252, t. 4: 71 ostenja. Ustja so lahko izvihana in zaobljena (G177), uviha-in 72). Največ paralel imajo na Ptuju in v Emoni. V Novem na in zaobljena (G91) ali uvihana in poudarjena z rebrom mestu (Knez 1992) tovrstnih krožnikov ni, prav tako niso bili 8  V grobovih 7, 15, 37 in na hodni površni. 9  Povzeto po prispevku na konferenci Roman Roads and Rivers 3 in 7  V grobovih 8, 15, 21, 25, 27 in na hodni površini. po osebni korespondenci. Draga 3, AAS 108, 2023 25 na zunanji strani (G92 in G93). Ostenja pa so na zunanji K amforam verjetno spadata tudi izčrepinjena pokrovčka. strani lahko narebrena (G92 in G93). V enem primeru je Pri prvem, poškodovanem kosu (G107) gre nedvomno za ostenje preoblikovano v klek (G177). Samo en odlomek ima preoblikovan odlomek keramike, ki je služil za zapiranje am-ohranjen nastavek za pokrovko. Pri njem teče po zunanji fore. Pri drugem (G108) ni bilo mogoče z gotovostjo trditi, strani ostenja utor, ki je v isti višini kot nastavek na notranji ali gre za obrabo keramike ali za dejanski pokrovček, ker je strani ostenja (G91). Kronološko Plesničar Gec vse trinožnike odlomek debelejši, verjetno primarno dno vrča. iz Emone umešča v 1. in 2. stoletje (1977, 54). Paralele za narebrene trinožnike s preoblikovanim ustjem najdemo v 4.2.5 Drugo Drnovem (Petru S., Petru P. 1978, t. LII: 13), pa tudi v Ljubljani, Na najdišču Draga 3 sta bila najdena samo dva kamnita kjer sta bila oba primerka datirana v flavijsko obdobje (Ple-predmeta, za katera domnevamo, da sta bila uporabljana sničar Gec 1972, t. C: 3; t. CLXXXVIII: 2). Med trinožnike mor- v rimskem obdobju. Prvi je kamnito predilno vretence ali da lahko umestimo tudi ustje in ostenje, ki smo ga najprej utež nepravilne oblike (G129). Luknjica je dovolj velika, da bi opredelili kot skledo (G167), ustreza pa tudi Krajškovemu se ga lahko nasadilo na koščeno preslico, kakršne običajno tipu II.4.2.1., ki se pojavlja v kontekstih 2. in 3. stoletja n. št. najdemo v grobovih. Drugi predmet je kamen podolgovate (Krajšek 2015, 136). oblike z luknjo, ki teče po celi dolžini (G147). Po domnevah Lonci iz grobe keramike so bili večinoma narejeni iz fakture izkopavalcev je ta oblika nastala naravno in je uporabljen RLKK1. Zelo verjetno gre za enako keramično maso, kot je šele kasneje, a uporabe mu nismo mogli določiti. Še najbolj bila uporabljena za pokrovke, le da so ustja loncev pravi-spominja na cevke, ki se uporabljajo pri metalurgiji. V luknji loma ožgana. Lonci imajo lahko izvihano zaobljeno ustje so sledovi neprepoznane snovi. (G97, G98 in G99), izvihano rahlo prirezano ustje (G102, Najdenih je bilo 10 lupin (G173, sl. 24) bodičastega vol-G103 in G104) ali kvadratno prirezano ustje (G101, G100 in ka ( Bolinus brandaris). Skupaj s čokatim volkom ( Hexa-G190). Po trupu, ki se nikoli ni ohranil v celoti, so običajno plex trunculus) in rdečeustim skalnim polžem ( Stramonita okrašeni z vodoravnim glavničenjem (G97 in G98) ali metli-haemastoma)10 spada v družino Muricidae, vse tri vrste pa čenjem, redkeje pa z navpičnim (G101) ali valovitim (G85). so bile v rimski dobi znane pod skupnim imenom murex Samo en odlomek (G178) je bil okrašen s krajšimi diago- (Ramón, Amor 2001, 164; Oliver 2015). Znano purpurno nalnimi potegi in je verjetno soroden pokrovu s podobnim barvilo je bilo pridobljeno iz živih živali, ki izločajo prozoren okrasom (G86). Dna so redko ohranjena, a rahlo vbočena mleček, ki se na zraku obarva škrlatno (Reese 1980; Reese (G105 in G106). Z najdišča sta znana tudi dva manjša lončka 1987; McGovern, Michel 1985). Glede na to, da je najdišče z zaobljenim, komajda izvihanim ustjem (G94 in G95), ki sta Draga 3 precej oddaljeno od morja, je z veliko verjetnostjo morda služila kot čaši. Po velikosti in obliki ustja sta nekoliko mogoče izključiti prisotnost polžev za barvanje oblačil. Gre podobna lončku iz groba 8 na bližnjem najdišču Draga 2 tudi za enega najbolj kompleksih biokemičnih postopkov, (Križ 2003, 51, sl. 8.3). Grob je bil datiran v 1. ali 2. stoletje n. ki so jih v praktično industrijskem obsegu poznali v antiki št. (Križ 2003, 51). (McGovern, Michel 1987). Seveda uporabnost bodičastega Amfore Na najdišču Draga 3 je bilo najdenih le nekaj fragmentov amfor in dva izčrepinjena pokrovčka. Trije odlomki – ročaj (G110) ter zatič in odlomek ostenja z nastavkom za ročaj (G111) male amfore Dressel 6B – so bili najdeni relativno blizu skupaj in bi lahko vsi pripadali isti posodi. Male amfore Dressel 6B so bile namenjene transportu različnih tekočin, kot so olje in ribje omake (Žerjal 2020, 193), redkeje vino. Znane so z mnogih najdišč v Slovenji v plasteh iz 1. in 2. sto- letja (Vidrih Perko 2006b, 102). V Fažani so jih proizvajali še v 2. in 3. stoletju n. št. (Bezeczky 1998, 9−10; Bulić, Koncani Uhač 2020, 66), v Loronu celo v 4. stoletju n. št. (Maggi, Marion 2011, 75−176). Večji odlomek ostenja (G109) pa je bilo mogoče le širše umestiti v skupino amfor jadranske produk- 24 Lupine bodičastega volka, najdene v SE 47. cije na podlagi fakturnega tipa. 10  V starejših klasifikacijah poimenovana tudi Thais haemastoma (L.). 26 Draga 3, AAS 108, 2023 volka ni bila omejena na pridobivanje pigmenta, vrsta je namreč užitna in se jo tudi dandanes goji kot specialiteto na obalah Španije (Martín et al. 1995), Francije (Bartolome 1985) in Italije (Ramón, Amor 2001, 164). Lupine polžev se je lahko uporabljajo tudi kot pustilo pri izdelavi keramike. Ob- stajajo pa tudi povezave (predvsem na priobalnih najdiščih) med slabo konstruiranimi pečmi in kupi lupin, kjer naj bi žgali lupine za izdelavo apna (Reese 1980, 92). Draga 3, AAS 108, 2023 27 5Z oranjem primešani predmeti Kljub močni zastopanosti rimskih najdb, ki jih lahko ja- enakem slogu okrašene zapestnice najdene v Gradenjski sno povezujemo z večino stratigrafskih enot, pa so na hosti nad Gradenjem (Dular 1991, t. 17: 6), v Gomilah pri najdišču prisotni predmeti, za katere menimo, da so bili Mladih Vinih (Dular 1991, t. 28: 11−13) in na Strmcu nad Belo v plasti primešani z oranjem. Številčno so bistveno manj Cerkvijo (Dular 1991, t. 64: 24). Naštete zapestnice so raz-zastopani kot rimski predmeti, hkrati pa so tudi praktič- členjene z narebritvami med odebelitvami. V okolici Vinjega no vsi precej poškodovani. Upoštevajoč druga najdišča Vrha je bilo najdenih še več podobnih zapestnic, toda brez v okolici najdišča Draga 3 nabor predmetov od prazgo-narebritev (Dular 1991). dovine do novega veka ne preseneča. Ročaj, na katerem je bil izdelan izrastek za lažjo pričvrstitev ročaja na ostenje posode (G1), lahko umestimo v prazgo-5.1 Prazgodovina dovino, vendar natančnejša opredelitev ni mogoča. Kaja Stemberger Flegar 5.2 Srednji vek Predrimska poselitev je izpričana na celotnem najdišču Dra- ga. Ob izkopavanju najdišča Draga 2 so bili najdeni številni Kaja Stemberger Flegar odlomki lončenine in kamnitega orodja, ki kažejo na po-V srednji vek z veliko gotovostjo sodi le en predmet, in sicer selitev prostora od bronaste dobe naprej (Križ 2003, 18). Z stilus (G112). Že ob izkopavanjih je podolgovati predmet iz najdišča Draga 3 poznamo tri predmete, ki jih je mogoče z bakrove zlitine, okrašen z dvema pasjima ali volčjima gla-gotovostjo umestiti v prazgodovino, in sicer poškodovano vama, vzbudil precej pozornosti. Gre za stilus, ki smo mu puščično konico (G179), odlomek vozlaste ogrlice (G130) in sprva zaman iskali paralele v rimskodobnem materialu, saj ročaj posode (G1). primerjava z obsežnejšimi študijami rimskega pisalnega pri- Poškodovana kamnita puščična ost je narejena iz odbitka bora (npr. Schaltenbrand-Obrecht 2012a; Schaltenbrand- (G179). Glede na to, da nimamo bolj obširnega prazgo- -Obrecht 2012b) ni dala rezultatov. Se pa stilusi, okrašeni dovinskega konteksta znotraj izkopavalnega polja in da je na podoben način, pojavljajo kasneje, in sicer od 11. do 14. slabo ohranjena, jo težko datacijsko opredelimo. Verjetno stoletja n. št. Pogosti so predvsem v zahodni in srednji Evro-pa je sorodna kamnitemu orodju s sosednjega najdišča pi, in sicer s koncentracijami okoli Baltskega morja, v Veliki Draga 2. Tam je bilo najdenih več odbitkov (Križ 2003, 60, Britaniji in v Nemčiji (Merten 2009, 46, sl. 2). Običajno so 76, sl. 15.1, 60) in dve kamniti sekiri (Križ 2003, 75, sl. 57, 58). okrašeni s pasjimi ali zmajevimi glavami. Naš primerek je Najbolj podobna naši je kamnita puščična konica z ravnim najbolj podoben tistima iz Kölna (Merten 2009, 51) in Can-robom (Križ 2003, 74, sl. 59), ki je glede na fotografijo te- terburya (Merten 2009, 50). Slednji je bil datiran v konec 10. mnejše, morda črne barve. oz. začetek 11. stoletja, kölnski primerek pa v drugo polovico Odlomek vozlaste ogrlice je izredno slabo ohranjen, pred- 12. stoletja. V Veliki Britaniji so običajno povezani s samosta-vsem narebreni deli med odebelitvami so precej poškodo- ni (Merten 2009, 47). Prisotnost cerkve v neposredni bližini vani, saj zaradi patine narebreni profil odpada. Mogoče je Drage je najzgodneje izpričana v listini freisinškega škofa, ki videti, da odebelitve in narebrenost na notranji strani niso je z oglejskim patriarhom 15. 6. 1074 sklenil pogodbo o po-sploščeni, drugače kot na zapestnicah, kjer so običajno stavitvi cerkve na Vinjem Vrhu (Höfler 2015, 11). V Beli Cerkvi sploščene (npr. Dular 1987). Risarsko rekonstruirani premer je bilo odkrito tudi grobišče iz predvidoma 11. in 12. stoletja kaže na to, da gre pri odlomku z najdišča Draga 3 za ogrli-n. št. (Mason, Tiran 2009/2010). co. Paralele zanjo imamo v Podzemlju (Dular 1978, t. XIII: 1, Odlomek zaobljenega ustja z ostenjem (G113), ki je okra-2, 4) in Stični (Gabrovec et al. 2005, t. 174: 64 in 65; t. 186: šeno s pokončnimi odtisi nohta na ramenu in pod njimi 24). Dular take zapestnice datira v horizont Stična 1 (Dular z vrezano enojno valovnico ali cikcakom, bi lahko spadal 1978, 12). Bliže najdišču Draga 3 so bile v podobnem ali tako v obdobje pozne antike kot v zgodnji srednji vek (Mikl 28 Draga 3, AAS 108, 2023 Curk 1997), po obliki pa se razlikujejo tudi od rimskodobnih desetletij 20. stoletja (Fabec 2017, 17). Izpostaviti treba, da so posod z valovnico, ki se pojavljajo npr. v Prekmurju (Pahič bili odkriti odlomki ustij z najdišča Draga 3 ožgani. 1960/1961, t. II). Predvsem, ker fakturno ne ustreza rimsko- Od ostalih izstopa ustje sklede G116, ki ima poudarjen pre- dobni keramiki, smo jo umestili v srednji vek. hod iz ustja v ostenje in ima zunanjo stran ustja okrašeno z valovnico, poleg tega pa skleda ni loščena. Primerjav za 5.3 Novi vek tako okrašeno skledo nismo našli, ima pa z enojno valov- nico okrašen zunanji rob ustja lonec, odkrit na gradu Ki-Ana Kovačič eselstein (Stepanjan 2012, kat. št. 69). Po obliki in naklonu Novoveške najdbe se pretežno pojavljajo v SE 9, za kate- ustja ji najdemo primerjave med skledami tipa M, tj. med ro domnevamo, da je bila precej premešana z oranjem, in skledami z ravnim, neprofiliranim, pokončnim ustjem, kot jih delno v plasti SE 1. Najdbe iz tega obdobja lahko razdelimo je predelil Cevc (Cevc 2000, 52, 118, 119, kat. št. 74). Naši v več skupin. Prevladuje predvsem kuhinjsko posodje, ki je je najbolj podobna skleda s Kalc, ki je uvrščena med sta-lahko loščeno ali tudi ne. Manj je namiznega posodja, kjer rejše primerke skled tega tipa in je na podlagi primerjav iz smo prepoznali predvsem loščene sklede z uvihanim ustjem. Črnomlja in Šaleka datirana v drugo polovico 17. in prvo Med preostale najdbe štejemo dno ročke (G137), distančnik polovico 18. stoletja (Cevc 2000, 52). Latvice in sklede brez (G128) in odlomek pečnice (G145). Od nekeramičnih najdb lošča naj bi se uporabljale za kisanje mleka (Želenikar, Cevc so bili odkriti dva kamnita brusa ter trije železni predmeti. 2000, 34). Pastirske sklede in latvice iz obdobja od 16. do 18. stoletja so po obliki zelo podobne sočasnemu posodju, ki 5.3.1 Keramika je bilo v uporabi v meščanskih in grajskih kontekstih. Velike Namizno posodje razlike so v dekoraciji, in sicer zaradi namembnosti posodja. Grajske in meščanske sklede so bile v uporabi kot posodje Od novoveškega namiznega posodja so se ohranile skle- za serviranje hrane in so bile pogosto okrašene v različnih de in ročka ali vrč. Ročke za vino so namizno posodje, ki tehnikah. Sočasne sklede in latvice v uporabi v kmečkih go-ima zaradi svoje funkcije na mizi pogosto okrašeno zuna- spodinjstvih pa so običajno brez okrasja, ker so jih upora- njo površino, notranja pa je premazana ali loščena zato, bljali predvsem kot kuhinjsko posodje (Cevc 2000, 32−33). da zmanjša poroznost posode (Stepanjan 2021, 57). Gre za Kuhinjsko posodje posode z razširjenim vratom in izlivom, njihova višina pa ustreza dvakratnemu premeru odprtine (Horvat 1999, 86 in Večino novoveške lončenine smo lahko opredelili kot ku-171). Od ročke na najdišču Draga 3 (G137) je delno ohra- hinjsko posodje. Kuhinjska lončenina je najpogosteje izdela- njeno samo izvlečeno dno, ki je na robu okrašeno s prstnimi na iz drobnozrnate lončarske mase z redkimi do pogostimi odtisi. Na notranji površini ni ohranjen ne lošč ne premaz, vključki. Med kuhinjskim posodjem, odkritim na najdišču kar je lahko posledica postdepozicijskih procesov. Da ročke Draga 3, smo prepoznali pokrove, lonce in trinožnik. Lonci niso bile nujno loščene do dna, je razvidno s primerka, naj-so večinoma nepopolno oksidacijsko ali redukcijsko žgani, denega v Ljubljanici, kjer je taka ročka datirana v 17. stoletje redkeje se je uporabljalo izključno oksidacijsko oziroma re- (Turk et al. 2009, 382, 383). dukcijsko žganje. Površina odlomkov je pogosto lisasta, kar kaže na visoko temperaturo pri kuhanju. Obliko loncev z Na najdišču Draga 3 so bili najdeni štirje odlomki skled najdišča Draga 3 je nemogoče rekonstruirati, saj so ohra- (G116, G121, G138 in G139). Gre za sklede z uvihanim njena samo ustja z vratom (G124−G126, G141−G144 in ustjem, ki imajo praviloma na notranji površini in čez rob G172). ohranjen zelen lošč. Skleda G121 ima na obeh površinah temno zelen svetleč lošč, medtem ko sta skledi G138 in Ustja je mogoče deliti naprej na razčlenjena (G124, G125, G139 loščeni s svetlejšim zelenim in rumenozelenim lo-G141 in G144) in izvihana zadebeljena ustja (G143 in ščem, skleda G139 pa ima notranji rob ustja okrašen s pi- G172). Paralele za izvihana zadebeljena ustja prihajajo iz kami oker lošča. Skleda z uvihanim ustjem je na najdišču bližine najdišča Draga 3, in sicer iz Dolenjega Kronovega pri Bertoki - Bonifika datirana v čas 17. in 18. stoletja (Tomaž Beli Cerkvi (Murko, Ciglar 2012, G86, G87). Tovrstne lonce z 2012, 90, G137). Sklede s podobnimi ustji (Fabec 2017, kat. št. nizkim vratom je Katarina Katja Predovnik datirala med 18. 78), okrašene s škropljenjem s svetlejšimi lošči (Fabec 2017, in 20. stoletje (Predovnik 2006, 202). kat. št. 83), so bile odkrite tudi med izkopavanji v Ajdovščini Lonci s profiliranim ustjem brez ležišča za pokrov (G122, leta 2011 in so datirane v čas druge polovice 19. in prvih G124 in G142) so najbolj podobni loncem iz skupine IIIb iz Medloga, kjer so datirani v čas od 15. do 17. stoletja (Tomažič Draga 3, AAS 108, 2023 29 et al. 2020, 23, kat. št. 47−55, 322−325). Lonci s podobnimi odkriti pri izkopavanjih Dominikanskega samostana na Ptuju ustji so bili odkriti tudi na gradu Šalek (Brišnik, Ravnikar 1999, (Janežič, Veršnik 2021, 268, t. 7: 69; t. 8: 82), na gradu Šalek t. 19: 116; t. 21: 140), v Celju (Guštin et al. 2001, kat. št. 64 in (Brišnik, Ravnikar 1999, 60, t. 31: 253, 255), v Celju pri Turški 69) in na Šilentabru (Bratina 2005, 722, t. 7: 3; t. 16: 5 in 11). mački (Guštin et al. 2001, kat. št. 91, 200, 221) in v Ormožu V Polhovem Gradcu pa so bili odkriti v plasteh faze Va, ki je (Tomanič-Jevremov 1997, 177, t. 10: 63), kjer niso ožje dati-datirana v sredino 17. stoletja (Železnikar 2002, 334, t. 19: 7). rani. Na najdišču Medlog odkriti trinožniki pa so na podlagi analogij z avstrijskega najdišča Melk (Krenn et al. 2007, t. 35: Drugo skupino predstavljajo lonci s profiliranim ustjem in le-161−163) datirani v čas od zgodnjega 17. in celo v 18. stoletje žiščem za pokrov (G121, G123, G124 in G141). Taka ustja (Tomažič et al. 2020, 29, G185, G186, G370, G371). so v Medlogu uvrščena v tip IIIa (Tomažič et al. 2020, 24 , G21−46, G58, G248, G310−321, G406). Loncu (G124) smo Tako kot pri drugih lončenih posodah tipologije temeljijo na našli najboljše analogije med lonci z ustji tipa 7 iz lončar-obliki ustij, zato obravnavane noge trinožnika ne moremo ske odpadne jame na gradu Kieselstein (Stepanjan, Bester bolj natančno opredeliti; predmet lahko le široko datiramo 2021, G546, G541), ki pa so bili premazani z engobo. Lonec v 17. ali 18. stoletje. (G121) ima prav tako primerjavo med lonci na gradu Kiesel- Drugo stein, in sicer med lonci z ustji tipa 6 (Stepanjan, Bešter 2021, Med nekuhinjsko keramiko lahko prištejemo samo en od-G542). Lončarska delavnica na gradu Kieselstein je datirana lomek, najverjetneje oploščene pečnice s temno zelenim v čas 16. in 17. stoletja (Žibrat Gašparič, Dolenec 2021, 119). loščem (G145). Odlomek je premalo ohranjen za nadaljnjo Samo eno trikotno prirezano ustje lonca je imelo temno rjav opredelitev. Oploščene pečnice se iz skledastih in lončastih lošč (G118). Lošč na loncih je verjetno služil kot neprepustna pečnic razvijejo v 14. stoletju in so za naš prostor značilne za površina, ki je pripomogla k boljšemu ohranjanju živil. Pri čas od sredine 15. stoletja do konca 19. stoletja. Za te pečni-loncih za shranjevanje je pogost rjav ali zelen lošč na notra- ce je značilno, da imajo ustje zaprto s kvadratno ploščo, ki nji strani lonca ter na zunanjem robu ustja. Tovrstni lonci so je običajno reliefno okrašena. Okrasna reliefna plošča je bila lahko poznosrednjeveški ali novoveški (Tomažič et al. 2020, odtisnjena v matrici ali modelu. Loščene pečnice se začnejo 27). Natančna opredelitev za naš odlomek ni bila mogoča. uporabljati 15. stoletju in do sredine 16. stoletja izpodrinejo Z najdišča Draga 3 sta znana dva pokrova (G117 in G140). neloščene variante (Guštin et al. 1994, 73). Oba imata zadebeljen rob in plastično rebro nad robom. Vretenasti predmet (G128) smo lahko določili le po Mileni Številni pokrovi z rebri nad robom ustja so bili najdeni na Horvat kot distančnik za žganje keramike, a žal nismo našli gradu Šilentaber; gradivo s tega najdišča je širše opredelje-ustreznih primerjav (Horvat 1999, 181, t. D.2). no v čas življenja gradu od 15. do sredine 17. stoletja (Bratina Dveh odlomkov nožev ( 2005, 711, t. 9: 5–7, 10, 11). Na gradu Štanjel so odlomki z G149 in G150) s trnastim nastav- kom načeloma nismo kronološko opredelili. Glede na ohra- rebri nad robom opredeljeni kot pekve (Štajdohar 2012, 69, njenost v primerjavi z rimskimi žeblji in ostalimi kovinskimi kat. št. 71–73). najdbami sta verjetno novoveška. V novi vek lahko ume- Na najdišču Draga 3 je ohranjena samo ena noga trinožnika stimo tudi odlomka dveh kamnitih brusov (G146 in G191). (G119), kar je običajen pojav. Tovrstno posodje predstavlja Med novoveške najdbe štejemo še ovalno svetinjico ( prehod med kuhinjskim in namiznim posodjem. Tipično so G114). Izdelana je iz bakrove zlitine, na obeh straneh pa ima ne- trinožniki loščeni samo v notranjosti in delno čez rob z rja- prepoznavno legendo. V grobem so vidne figure, a jih ni vim ali zelenim loščem (Tomažič et al. 2020, 29). Slednji je bil mogoče prepoznati. Zanka za verižico je pravokotna na prisoten tudi na primerku z najdišča Draga 3. Kot trinožniki ploskev svetinjice in po obliki najbolj spominja na primerke z drugih najdišč ima tudi odlomek z najdišča Draga 3 na iz Narodnega muzeja, ki so večinoma datirani v 17. in 18. zgornjem delu noge ohranjeno ovalno vdolbino. Trinožniki stoletje (Knez 2001). so postali stalen del kuhinjske opreme od druge polovice 13. stoletja (Janežič, Veršnik 2021, 268) in zaradi svoje funk- cionalnosti, povezane z obliko posode, ostanejo v uporabi skoraj do konca novega veka. Oblika na treh nogah pripo- more k enakomernejšemu kuhanju; njihova uporaba zamre šele, ko se spremeni način kuhanja iz odprtega ognjišča na kuhanje na štedilniku (Brišnik, Ravnikar 1999, 60). Deli trino- žnikov s podobnimi nogami ali samo njihove noge so bili 30 Draga 3, AAS 108, 2023 6Zaključek Kaja Stemberger Flegar Kot se je nakazovalo že med terenskim delom, so iz- Gradivo z najdišča Draga 3 je precej poškodovano. Poleg kopavanja na lokaciji Draga 3 odkrila obrobje rimsko- rimske hodne površine so najdbe najbolj zastopane v plasti dobne naselbine, ki je ležala ob rimski cesti ( via publica). SE 9, ki je ostanek ornice, kar kaže na to, da je bilo ob-Naselbini, ki je bila bolje izpričana na najdišču Draga 1, je močje poškodovano z recentno kmetijsko dejavnostjo. Ta je pripadalo grobišče, odkrito pretežno na najdišču Draga verjetno tudi vzrok za primešane najdbe iz drugih obdobij, 2, medtem ko Draga 3 zajema le obrobje naselbine. verjetno iz bližnje okolice. Najdišče Draga 3 je dober primer zasnove manjšega nase- Kljub slabi ohranjenosti najdišče Draga 3 omogoča določen lja, vezanega na rimsko cesto. Na najdišču so bili odkriti dva vpogled v delovanje gosteje poseljenega rimskodobnega rimskodobna objekta in dve ognjišči. Izkopavalci menimo, območja. Predstavlja majhen, a ne neznaten kamenček v da sta bili leseni stavbi na robu naselja morda delavnici, kar mozaiku rimske provincialne krajine. bi bilo mogoče sklepati po prisotnosti odprtih ognjišč. Večino rimskodobnih najdb z najdišča Draga 3 tvori precej uničena keramika. Najdbe so v največjem številu prisotne v plasti SE 1, za katero menimo, da je rimska hodna površina. Importi so redki, še največ je odlomkov finega namiznega posodja, in sicer tere sigilate, manj je keramike tankih sten. Transportno posodje je prav tako zelo redko; največ je od- lomkov malih amfor Dressel 6B, najdena pa sta bila tudi dva izčrepinjena pokrovčka. Podobno kot drugje na Dolenjskem podeželju je prevladovala lokalna kuhinjska keramika; naj- den je bil samo en uvožen kos pompejanskega rdečega po- sodja. Lokalna produkcija je izpričana z najdbami odlomkov trinožnikov, loncev in pokrovov. Ohranili so se tudi lokalno pivsko posodje in dimljene sklede, ki jih najdemo tudi dru- god po Dolenjskem. Nekeramične najdbe so omejene na nekaj fragmentov stekla in peščico kovinskih najdb. Najbolj izstopajo deli fibul, obeski za konjsko opremo, klin in plum- bata. Kljub temu, da sta zadnji dve najdbi povezani z vojsko, ju ne moremo povezati z nobenim določenim premikom vojske. Okolica Drage pa ni bila zanimiva za naselitev samo v rim- skem obdobju, na kar kažejo redkejše primešane najdbe. Obsežna železnodobna poselitev območja se odraža de- nimo v poškodovani ovratnici, še starejšo naselitev pa na- kazuje odlomljena puščična konica. Materialni ostanki na- selitve po koncu rimske dobe so skopi. Na življenje med 10. in 12. stoletjem kaže izjemna najdba stilusa, okrašenega s pasjimi ali volčjimi glavami, iz novega veka pa so se ohranili odlomki keramike. Draga 3, AAS 108, 2023 31 7Draga 3 Nik Flegar Already during fieldwork, the site Draga 3 was strongly The material from Draga 3 is significantly damaged. Apart indicative of a small roadside Roman settlement. While from the layer we presume to have been the ancient surface, the core of the settlement had been unearthed at the the highest concentration of finds is in layer SE 9 consisting site Draga 1 and the associated cemetery at Draga 2, the of ploughed soil, which indicates recent damage to the ar-present study has confirmed the excavators' impression chaeological material in the area by agricultural activity. This that Draga 3 represents the settlement's outskirts. The is also the most likely explanation for why objects from diffe-excavations have uncovered two Roman-period struc- rent periods were found in the same contexts. Nevertheless, tures which we believe may have been workshops since Draga 3 provides a valuable glimpse into the layout of a two open hearths were located in close proximity. Roman rural settlement situated along a via publica. The majority of Roman-period finds from Draga 3 are seve- rely damaged pottery sherds. The highest number of finds comes from layer SE 1, which we interpret as the ancient su- rface. Imported items are rare at the site, comprising mostly fine tableware in the form of terra sigillata and, to a lesser extent, thin-walled pottery. Transport vessels are similarly scarce: apart from sherds of small Dressel 6B amphorae, we have recovered two ceramic amphora stoppers. As is the case at other rural sites across Dolenjska, local coar-se ware is predominant at Draga 3. The local production is attested by fragments of tripods, pots, and lids, while the single documented import is a piece of Pompeian red ware. We have also found the remains of local drinking vessels as well as smoke-decorated bowls known from other sites in Dolenjska. The small group of non-ceramic finds consists of a few shards of glass and a handful of metal objects inclu- ding brooch parts, horse gear, a tent peg, and a plumbata. Even though the latter two finds are associated with the mi- litary, we could not relate them to any documented Roman army operation. That the general area of Draga 3 had been settled before the Roman period is implied by a small number of older fin- ds recovered from the site. These include a damaged neck ring, corroborating what is known of the lively Iron-age acti- vity in the area, and a damaged arrowhead suggesting even earlier settlement. On the other hand, little was found to su- ggest a significant post-Roman presence. The outstanding item is a stylus from the 10th–12th century adorned with canine heads. Finds from the Modern Period mostly include pottery sherds. 32 Draga 3, AAS 108, 2023 8Literatura ANDREWS, C. 2012, Roman Seal-Boxes in Britain. − British Ar-BURKOWSKY, Z., R. M. ŠKRGULJA, T. M. TOMAŠ BARIŠIĆ, T. BILIĆ, chaeological Reports 567. I. DRNIĆ in I. RADMAN-LIVAJA 2015, 35. prije Krista / 35 Before AUER, M. 2016, Names on Lamps: Distribution/Quantity of Fir-Christ. − Sisak. malampen and Regional Trade / Imena na svjetiljkama: distribu- CIGLAR, I. in J. VINDER 2020, Poročilo o arheoloških raziskavah cija/količina firma svjetiljki i regionalna trgovina. − V: G. Lipovac ob gradnji na območju gradnje komunalne infrastrukture – HE Vrkljan, I. Ožanić Roguljić in M. Ugarković (ur.), Rimske i kasno-Krško, Kanalizacija Pijavško – novelacija projekta. – Slovenska Bi-antičke svjetiljke: Proizvodnja i distribucija, kontakti na Mediteranu strica (neobjavljeno). / Conference: Roman and Late Antique Lamps: Production and Distribution, Contacts on the Mediterranean, Zagreb, 38–46. Consp.: ETTLINGER, E. et al. 1990, Conspectus formarum terrae sigillatae Italico modo confectae. – Materialen zur römisch-ger-BARTOLOME, C. 1985, Contribution à l‘étude du gasteropode manischen Keramik 10, Bonn. Murex brandaris (Linnaeus, 1758) dans le Golfe du Lion. − Disertacija Diplôme d‘études approfondies), Sciences de l‘eau et DESCHLER-ERB, E. 1998, Geflügelte Pferdegeschirranhänger. – V: aménagement, Académie de Montpellier. K. Meier-Riva (ur.), Mille Fiori. Festschrift für Ludwig Berger zu sei-nem 65. Geburtstag, Forschungen in Augst 25, 115–22. BAUSOVAC, M. 2014, Vivas felix Celeia, Arheološko najdišče Osre-dnja knjižnica Celje. – Celje. DJURA JELENKO, S., I. SAPAČ, A. MIHELIČ in B. TOŠKAN 2016, Dvorec Grinfels / Grinfels Manor. Katalog občasne razstave / BAVEC U. in P. PREDAN, 2003, Poročilo o zaščitnem arheološkem Temporary exhibition catalogue. – Slovenj Gradec. izkopavanju na lokaciji Draga 3 na trasi AC Kronovo–Smlednik. − Novo mesto (neobjavljeno). DULAR, A. 1991, Prazgodovinsko grobišče v okolici Vinjega Vrha nad Belo Cerkvijo. – Katalogi in monografije 26, Ljubljana. BEZECZKY, T. 1998, The Laecanius amphora stamps and the villas of Brijuni. − Österreichische Akademie der Wissenschaften, phi-DULAR, A. 2007, Najstarejša zgodovina območja Vinjega vrha. losophisch−historische Klasse, Denkschriften, Band 261, Dunaj. – V: F. Cvelbar in S. Granda (ur.), Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja, 27–50, Novo mesto. BISHOP, M. C. in J. C. N. COULSTON 2006, Roman Military Equipment. From the Punic Wars to the Fall of Rome. – Oxford. DULAR, J. 1978, Podzemelj. – Katalogi in monografije 16, Ljubljana. BOŽIČ, D. 1999, Die Erforschung der Latènezeit in Slowenien seit DULAR, J., B. KRIŽ, P. PAVLIN, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVALA Jahr 1964. – Arheološki vestnik 50, 189–213. 2000, Prazgodovinska Višinska naselja v dolini Krke. – Arheološki vestnik 51, 119–170. BOŽIČ, D. in S. CIGLENEČKI 1995, Zenonov tremis in poznoan- tična utrdba Gradec pri Veliki Strmici. – Arheološki vestnik 46, FABEC, T. 2017, Ajdovščina. Mestno jedro in arheološko najdišče Castra 247–277. . – Monografije CPA 4, Ljubljana. BRATINA, P. 2005, Tabor nad Zagorjem – Šilentabor, Zaščitna ar- FURGER, A. R. 1985, Vom Essen und Trinken im römischen Augst. heološka sondiranja na območju grajskega kompleksa. – Acta Kochen, Essen und Trinken im Spiegel einiger Funde. – Archäo-logie der Schweiz Carsologica 34/3, 691–767. 8. BRIŠNIK, D. in T. RAVNIKAR 1999, Grad Šalek. – Velenje. GABROVEC, S., A. KRUH, I. MUGELJ in B. TERŽAN 2005, Stična. 2/I, Gomile starejše železne dobe / Grabhügel aus der älteren BRUKNER, O. 1981, Rimska keramika u jugoslovenskom delu pro-Eisenzeit. – Katalogi in monografije 16, Ljubljana. vincije Donje Panonije. – Beograd. GROSE, D. F. 1991, Early imperial Roman cast glass: the translu-BUDJA, M. 1979, Kovinske zapestnice v rimskih grobovih Sloveni- cent coloured and colourless fine wares. – V: M. Newby in K. je / Metallarmreifen in den Römergräbern Sloweniens. – Arheo-Paniter (ur.), Roman Glass: Two Centuries of Art and Invention, loški vestnik 30, 243–253. London, 1–18. BULIĆ, D. in I. KONCANI UHAČ 2020, Observations on the Archi- GSCHWIND, M. 1998, Pferdegeschirrbeschläge der zweiten tecture and Products of the Figlina in Fažana. – V: P. Machut, Y. Hälfte des 3. Jahrhunderts aus Abusina / Eining. – Saalburg-Ja-Marion, A. Ben Amara in F. Tassaux (ur.), Adriatlas 3. Recherches hrbuch 49, 112–138. pluridisciplinaires récentes sur les amphores nord-adriatiques à l’époque romaine, Bordeaux, Ausonius éditions, collection Prima-GUŠTIN, M. 2015, Roman camps following the route to Segestica Lun 2, 57–77. and the western Balkans / Rimski vojaški tabori v smeri proti Se-gestiki in zahodnemu delu Balkanskega polotoka. – V: J. Istenič, Draga 3, AAS 108, 2023 33 B. Laharnar in J. Horvat (ur.), Evidence of the Roman army in Slo-KARO, Š., A. MIŠKEC, G. TICA, T. ŽERJAL, B. TOŠKAN in T. TO- venia / Sledovi rimske vojske na Slovenskem. Katalogi in mono-MAZO RAVNIK 2020, Skeletni grobovi. – V: A. Miškec in Š. Karo grafije 41, Ljubljana, 221–234. (ur.), Severno emonsko grobišče – raziskave na najdišču Kozolec. GUŠTIN, M., M. JEZERŠEK in N. PROŠEK 2001, Katalog keramič- Situla 45, 62–138. nih najdb iz Celja. – V: M. Guštin (ur.), Srednjeveško Celje. Archa-KNEZ, T. 1969, Novi rimski grobovi na Dolenjskem / Neue römi- eologia Historica Slovenica 3, 195–238. sche gräber in Dolenjsko (Unterkrain). – Razprave Slovenske aka-HARRIS, W. V. 1980, Roman Terracotta Lamps: the Organisation demije znanosti in umetnosti VI, 107–160. of an Industry. – Journal of Roman Studies 70, 126–145. KNEZ, T. 1992, Novo Mesto 2, Keltsko-rimsko grobiš č e / Keltisch-HOFFMANN, B. 2021, Identifying Roman cheese making in the- rö misches Grä berfeld: Beletov vrt. – Novo mesto. archaeological record – an experimental/theoretical approach. – KNEZ, D. 2001, Svetinjice: iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije / V: I. Ožanić Roguljić (ur.), Roads and rivers 3: Eating and drinking Pilgrimage badges: from the collections of the National Museum along ancient roads and rivers: Study opportunities, archaeologi-of Slovenia. – Ljubljana. cal sources and open issues about diet habits, Zagreb, 27. KRAJŠEK, J. 2015, Keramika rimske Celeje. – Doktorska disertacija, HORVAT, M. 1999, Keramika: tehnologija keramike, tipologija lon-Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, čenine, keramični arhiv. – Ljubljana. Ljubljana. HORVAT, M. 2003, Naselbina starejše bronaste dobe ob reki. – V: KRAJŠEK, J. in P. STERGAR 2008, Keramika z rimskega svetiščnega D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avto-območja v Podkraju pri Hrastniku / The pottery material from cestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 43–46. the Roman sanctuary area at Podkraj near Hrastnik. – Arheološki HORVAT, J. 2015, Early Roman military finds from prehistoricset-vestnik 59, 245–227. tlements in the Gorenjska region / Zgodnjerimske vojaške najd- KRENN, M., J. KRASCHITZER, D. SCHÖN in J. WAGNER 2007, be s prazgodovinskih naselbin na Gorenjskem. – V: J. Istenič, B. Koch- und Tafelgeschirr des 18. Jahrhunderts. Ein Kerami-Laharnar in J. Horvat (ur.), Evidence of the Roman army in Slove-kfundkomplex aus Melk, Niederösterreich. − Fundberichte aus nia / Sledovi rimske vojske na Slovenskem. Katalogi in monogra- Österreich Materialheft A17. fije 41, Ljubljana, 171–208. KRIŽ, B. 2002, Poročilo o arheoloških izkopavanjih na lokaciji Dra-HOSS, S. 2018, Evening the odds: apotropaic protection for hor- ga na trasi AC Kronovo–Smednik. – Novo mesto (neobjavljeno). ses. – Journal of Roman Military Equipment Studies 19, 81–102. KRIŽ, B. 2003, Draga pri Beli Cerkvi. Antična nekropola / Bela HOSS, S. 2020, Barbie-bodies and coffee beans: female genital Cerkev, Roman cemetery. – Novo mesto. imagery in the Mediterranean and the north-west provinces of the Roman Empire. – V: T. Ivleva in R. Collins (ur.), Un-Roman Sex: KRIŽ, B., P. PREDAN in P. MASON 2003, Draga pri Beli Cerkvi. – V: Gender, Sexuality, and Lovemaking in the Roman Provinces and D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih Frontiers, London, New York, 183–219. , Ljubljana, 124–125. HÖFLER, J. 2015, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih LAHARNAR, B. 2015, The Roman army in the Notranjska region župnij na Slovenskem: Kranjska. – Ljubljana. / Rimska vojska na Notranjskem. – V: J. Istenič, B. Laharnar in J. Horvat (ur.), Evidence of the Roman army in Slovenia / Sledovi ISINGS, C. 1957, Roman Glass from dated finds. – Groningen. rimske vojske na Slovenskem. Katalogi in monografije 41, 9–42. ISTENIČ. J. 2015, Traces of Octavian‘s military activities at Gradišče LAZAR, I. 2003, Rimsko steklo Slovenije / The Roman Glass of in Cerkno and Vrh gradu near Pečine / Sledovi Oktavijanovega Slovenia. – Ljubljana. vojaškega delovanja na Gradišču v Cerknem in Vrh gradu pri Pe- činah. – V: J. Istenič, B. Laharnar in J. Horvat (ur.), Evidence of the LIPOGLAVŠEK-RAKOVEC, S. 1951, Krška kotlina (Študija o geo-Roman army in Slovenia / Sledovi rimske vojske na Slovenskem. morfološkem razvoju). – Geografski vestnik 23, 85–108. Katalogi in monografije 41, Ljubljana, 43–74. LOESCHCKE, S. 1919, Lampen aus Vindonissa: ein Beitrag zur Geschichte von Vindonissa und des antiken Beleuchtungswesens JANEŽIČ, P. in E. LAZAR 2015, Roman military equipment from . the town centre of Poetovio / Rimska vojaška oprema iz središča – Zürich. Petovione. – V: J. Istenič, B. Laharnar in J. Horvat (ur.), Evidence of MAGGI, P. in Y. MARION 2011, Le produzioni di anfore e di terra the Roman army in Slovenia / Sledovi rimske vojske na Sloven-sigillata a Loron e la loro diffusione. − V: G. Lipovac Vrkljan, I. skem. Katalogi in monografije 41, Ljubljana, 257–268. Radić Rossi in B. Šiljeg (ur.), Rimske keramičarske i staklarske radi-onice: proizvodnja i trgovina na jadranskom prostoru JANEŽIČ, M. in N. VERŠNIK 2021, Opredelitev odkritega gradiva. , Crikvenica, − V: E. Lazar, M. Janežič in N. Veršnik (ur.), Dominikanski samo-175−187. stan na Ptuju Arheološke raziskave ob prenovi v letih 2011–2013. MANNING, W. H. 1985, Catalogue of Romano-British Iron Tools, Monografije CPA 10, Ljubljana. Fittings and Weapons in the British Museum. − London. MARTÍN, P., P. SÁNCHEZ in M. RAMÓN 1995, Population structu-MUNSELL COLOR 2009, Munsell soil-color charts with genuine re and exploitation of Bolinus brandaris (Mollusca: Gastropoda) Munsell color chips. — Grand Rapids. off the Catalan coast (north-western Mediterranean). − Fisheries Research 3, 319–331. MURKO, M. in I. CIGLAR 2012, Dolenje Kronovo pri Beli Cerkvi. – Arheologija na avtocestah Slovenije 25, Ljubljana. MASON, P. 2003, Dolge njive pri Beli Cerkvi. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. NOVŠAK, M., I. BEKLJANOV ZIDANŠEK in T. ŽERJAL 2019, Križišče pri Spodnjih Škofijah Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 119–121. . – Arheologija na avtocestah Slovenije 81, Ljubljana. MASON, P. 2006, Bela Cerkev – Arheološko najdišče. – Varstvo spomenikov 39, 8–9. OLIĆ, S. 2009, Poročilo o arheoloških izkopavanjih na trasi izgradnje kanalizacije in obnovitvi ostale tangirane infrastrukture v MASON, P. in A. TIRAN 2009/2010, Bela Cerkev, Orešje, Vinji Vrh Drnovem 2008/III. – Novo mesto (neobjavljeno). pri Beli Cerkvi. – Varstvo spomenikov 46, 23–24. OLIVER, A. V. 2015, An ancient fishery of Banded dye-murex MASON, P. in I. É. PINTÉR 2012a, Predhodne arheološke raziska- ( Hexaplex trunculus): zooarchaeological evidence from the Ro-ve na trasi kanalizacije Gradenje, Vinji Vrh pri Beli Cerkvi – Arhe-man city of Pollentia (Mallorca, Western Mediterranean). − Jour-ološko območje Vinji vrh (EŠD 815). − Arheologija v letu 2011, denal of Archaeological Science 54, 1–7. diščina za javnost, Strokovno srečanje Slovenskega arheološkega društva, Ljubljana, 43. PAHIČ, S. 1960/1961, Antične gomile v Prekmurju. – Arheološki vestnik 11/12, 88–146. MASON, P. in I. É. PINTÉR 2012b, Predhodne arheološke raziska- ve na trasi vodovoda Vinji Vrh – nižinska cona, Vinji Vrh pri Beli PETRU, P. 1969a, Rimski grobovi iz Dobove, Ribnice in Petrušnje Cerkvi – Arheološko območje Vinji vrh (EŠD 815). − Arheologija vasi / Römische Gräber aus Dobova, Ribnica und Petrušnja vas. v letu 2011, dediščina za javnost, Strokovno srečanje Slovenskega – Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti VI, 5–82. arheološkega društva, Ljubljana, 44. PETRU, P. 1969b, Poskus časovne razporeditve lončenine iz rim- MCGOVERN, P. E. in R. H. MICHEL 1985, Royal purple dye: tra- skih grobov na Dolenjskem in Posavju / Cronologia della cera- cing chemical origins of the industry. − Analytical Chemistry 57, mica delle tombe romane nella Carniola inferiore (Dolenjsko) e 1514−1522. della valle della Sava. – Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti VI, 195–214. MCGOVERN, P. E. in R. H. MICHEL 1987, The chemical processing of Royal Purple dye: ancient descriptions as elucidated by Mo- PETRU, S. 1969, Rimski grobovi iz Globodola / Römische Gräber dern Science. − Archeomaterials 1–2, 135−143. in Globodol. – Razprave Slovenske akademije znanosti in umetnosti IV, 83–106. MCGOVERN, P. E. in R. H. MICHEL 1990, A Royal purple dye: the chemical reconstruction of the ancient Mediterranean Industry. − PETRU, S. 1972, Emonske nekropole. Odkrite med leti 1635–1960. Accounts of Chemical Research 23, 152−158. – Katalogi in monografije 7, Ljubljana. MERTEN, J. 2009, Hund oder Drache? Zu einem hochmittelalter-PETRU, P. in M. URLEB 1960, Bela Cerkev. – Varstvo spomenikov lichen Schreibgriffel aus Trier; Mit einer Zusammenstellung von 7, 298–299. Drachengriffeln und einem technologischen Beitrag von Ludwig PETRU, P., T. KNEZ in A. URŠIČ 1966, Poročilo o raziskovanju su-Eiden. − Funde und Ausgrabungen im Bezirk Trier: Aus der Ar-burbanih predelov Neviodunuma v letih 1960–1963 / Erster Be- beit des Rheinischen Landesmuseums Trier 41. richt über die Ausgrabungen in Drnovo bei Krško. – Arheološki vestnik MIKL CURK, I. 1997, Nekaj drobcev o poznorimskem obdobju v 17, 469–502. naših krajih. − Zgodovinski časopis 51 (4), 445−482. PETRU, S. in P. PETRU 1978, Neviodunum (Drnovo pri Krškem). – MIKUŽ, V. 2013, Kamena jedra mehkužcev iz miocenskih plasti Katalogi in monografije 15, Ljubljana. pri Beli Cerkvi na Dolenjskem / Mollusc internal casts from the PFLAUM, V. 2001, Pasne spone, pasno okovje, cevasti okovi, osti Miocene beds near Bela Cerkev, Slovenia − Folia biologica et ge-kopij in plumbata, pasni sponi in jermenski zaključek. – V: P. Biologica 54 (1), 95–107. tenc in T. Knific (ur.), Od Rimljanov do Slovanov, Ljubljana , 23–24. MIKUŽ, V. in A. HORVAT 2012, Ostanki sarmatijskih sesalcev iz PFLAUM, V. 2007, The supposed late Roman hoard of tools and profila Bela Cerkev / Sarmatian mammal remains of geological a steelyard from Vodice near Kalce / Domnevna poznorimska profile Bela Cerkev, Slovenia. − Folia biologica et geologica 53 zakladna najdba orodja in hitre tehtnice z Vodic pri Kalcah. – Ar- (3), 61−83. heološki vestnik 58, 285−332. MILAVEC, T. 2011, Kovinske najdbe / Metal finds. − V: Z. Modri- PFLAUM, V. in J. LUX 2015, Hackamore and other parts of equine jan in T. Milavec (ur.), Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov equipment from the Roman villa at Mošnje / Hakamora in drugi grad pri Kobaridu / Late antique fortified settlement Tonovcov deli konjske opreme iz rimske vile pri Mošnjah. – V: J. Istenič, B. grad near Kobarid: Najdbe / Finds. Opera Instituti Archaeologici Laharnar in J. Horvat (ur.), Evidence of the Roman army in Slove-Sloveniae 24, 21−82. nia / Sledovi rimske vojske na Slovenskem. Katalogi in monografije 41, Ljubljana, 297–394. PIRKOVIČ, I. 1968, Crucium. Rimska poš tna postaja med Emono STEPANJAN, U. in H. BEŠTER. 2021, Katalog gradiva. Srednje- in in Neviodunom. Od hipoteze do teorije. – Situla 10, Ljubljana. novoveške najdbe. – V: R. Urankar (ur.), Kranj, Kieselstein – sever-PLESNIČAR GEC, L. 1972, Severna emonska nekropola. – Katalogi no dvorišče. Raziskave 2008–2009. Monografije CPA 13, Ljubljana, in monografije 8, Ljubljana. 256–397. PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika emonskih nekropol / The Pot- ŠAŠEL, J. 1975, Stara pota ter poskus rekonstrukcije nekdanje pro-tery of Emona Necropolises. – Ljubljana. metne mreže. – Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana, 101. PREDOVNIK, K. 2006, Srednjeveška in novoveška lončenina s ŠRIBAR, V. 1959, Zavarovalno izkopavanje antičnega pristanišča v planin v Kamniško–Savinjskih Alpah. – V: T. Cevc (ur.), Človek v Beli Cerkvi. – Arheološki vestnik 9–10, 251–270. Alpah, Ljubljana, 182–208. ŠTAJDOHAR, J. 2012, Arheološka izkopavanja na gradu Štanjel v RADMAN-LIVAJA, I. 2004, Militaria Sisciensia: nalazi rimske voj-letih 2004 in 2006. − Doktorska disertacija, Oddelek za arheolo-ne opreme iz Siska u fundusu Arheološkoga muzeja u Zagrebu. gijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. – Zagreb. TICA, G. 2003a, Požarnice pri Družinski vasi – V: D. Prešeren (ur.), RAMÓN, M. in M. J. AMOR 2001, Increasing imposex in po-Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. pulations of Bolinus brandaris (Gastropoda: Muricidae) in the Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 226–227. north-western Mediterranean. – Marine Environmental Research TICA, G. 2003b, Stranje – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi 52(5), 463–475. nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, REESE, D. S. 1980, Industrial exploitation of Murex shells: purple-Ljubljana, 249–250. -dye and lime production at Sidi Krhrebish, Benghazi (Bernice) TOMANIČ-JEVREMOV, M. 1997, Ormož. – V: M. Guštin in K. Pre- – Libyan Studies 11, 79–93. dovnik (ur.), Drobci nekega vsakdana. Archaeologia historica Slo-REESE, D. S. 1987, Palaikastro shells and Bronze Age Purple-dye venica 3, 107–139. production in the Mediterranean basin. – The Annual of the Bri-TOMAŽIČ, S., J. BREČIĆ in M. NOVŠAK 2020, Medlog. – Mono-tish School at Athens 82, 201–206. grafije CPA 83, Ljubljana. REESE, D. S. 2005, Whale bones and shell purple-dye at Motya TURK, P., J. ISTENIČ, T. KNIFIC in T. NABERGOJ 2009, Ljubljanica – (Western Sicily, Italy). – Oxford Journal of Archaeolgy 24, 107–114. kulturna dediščina reke. – Ljubljana. RIHA, E. 1979, Die römischen Fibeln aus Augst und Kaiseraugst. – URANKAR, R. (ur.) 2021, Kranj, Kieselstein – severno dvorišče. Raz-Forschungen in Augst 3. iskave 2008–2009. – Monografije CPA 13, Ljubljana. ROZMAN, L., M. UREK in A. KOVAČIČ 2021, Prvo strokovno po- URLEB, M. 1959, Kronovo. – Varstvo spomenikov 7, 303. ročilo o arheološki raziskavi – arheološko izkopavanje v Trebnjem v sklopu projekta » Izgradnja stanovanjske stavbe s štirimi sta-VIDRIH PERKO, V. 2004, Arheološka keramika v postizkopavalnih novanji« na parc. št. 248/1, k. o. 1422 – Trebnje. – Novo mesto in muzeoloških procesih: študijski primer Ribnica na Dolenjskem. (neobjavljeno). − Argo 47 (2), 16–27. SCHALTENBRAND-OBRECHT, V. 2012a, Stilus: Kulturhistorische, VIDRIH PERKO, V. 2006a, Keramično gradivo. − V: I. Lazar (ur.), Ilovica pri Vranskem typologisch-chronologische und technologische Untersuchungen . Arheologija na avtocestah Slovenije, Lju- an römischen Schreibgriffeln von Augusta Raurica und weiteren bljana, 86–247. Fundorten. – Forschungen in Augst 45/1. VIDRIH PERKO, V. 2006b, Amfore / Amphorae. – V: L. Plesničar SCHALTENBRAND-OBRECHT, V. 2012b, Stilus: Kulturhistorische, Gec (ur.), Emonski forum / Emona forum. Koper, 99−108. typologisch-chronologische und technologische Untersuchungen VIDRIH PERKO, V., A. NESTOROVIĆ in I. ŽIŽEK (ur.) 2012, Ex orian römischen Schreibgriffeln von Augusta Raurica und weiteren ente lux. Rimskodobna svetila in oljenke iz Slovenije. Priložnostna Fundorten. – Forschungen in Augst 45/2. publikacija ob IV. Mednarodnem kongresu Zveze raziskovalcev svetil, ILA, Ptuj, 15. do 19. maj 2012 SLABE, M. 1993, Antična nekropola na Pristavi pri Trebnjem. . – Ptuj. – Ljubljana. WIEWEGH, Z. 2003, Jugoistočna nekropola Siscije. – Sisak. STEMBERGER FLEGAR, K. in J. VINDER 2020, Poročilo o pred-ZABEHLICKY-SCHEFFENEGGER, S. 1992, Terra Sigillata aus dem hodnih arheoloških raziskavah na območju gradnje »TP PC Dr- Gräberfeld Beletov vrt. – V: T. Knez (ur.), Novo mesto 2, Keltsko-novo vzhod I in kablovodi KB 20 KV« v Drnovem. – Novo mesto -rimsko grobiš č e / Keltisch-rö misches Grä berfeld: Beletov vrt, (neobjavljeno). Novo mesto, 75–82. STEMBERGER FLEGAR, K. in P. PREDAN 2022, Medvedjek Gmaj- ŽELEZNIKAR, J. 2002, Graščina v Polhovem Gradcu. – Arheološki na. – Arheologija na avtocestah Slovenije 103, Ljubljana. vestnik 53, 301–371. STEPANJAN, U. 2021, Novoveška lončarska produkcija na obmo- čju Lovskega dvorca in njene značilnosti. – V: R. Urankar (ur.), Kranj, Kieselstein – severno dvorišče. Raziskave 2008–2009. Monografije CPA 13, Ljubljana, 52–69. ŽERJAL, T. 2005, Sigilata s Školaric pri Spodnjih Škofijah. Trgovina s sigilatnim posodjem v severni Istri v 1. in 2. st. / Sigillata from Školarice near Spodnje Škofije. Trade with sigillata ware in northern Istria during the 1st and 2nd centuries AD. – Arheološki vestnik 56, 263–292. ŽERJAL, T. 2008, Rimska vila rustika v luči drobnih najdb: primer najdišča Školarice pri Spodnjih Škofijah. – Doktorska disertacija, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. ŽERJAL, T. 2020,  Keramično gradivo. – V: T. Žerjal in M. Novšak (ur.), Školarice pri Spodnjih Škofijah. Arheologija na avtocestah Slovenije 86, Ljubljana, 178–203. ŽIBRAT GAŠPARIČ, A. in M. DOLENEC 2021, Mineraloško-petro- grafska analiza lončenine in pečnic iz Lovskega dvorca v Kranju. – V: R. Urankar (ur.), Kranj, Kieselstein – severno dvorišče. Raziskave 2008–2009. Monografije CPA 13, Ljubljana. Draga 3, AAS 108, 2023 37 9Katalog stratigrafskih enot Primož Predan, Uroš Bavec Opise stratigrafskih enot sta pripravila Primož Predan in SE 7 – vkop Uroš Bavec. Tlorise in preseke stratigrafskih enot je vek-Vkop v SE 1 v kvadrantu 9, velik 3,8 m × 2,5 m in globok torizirala Jasna Vinder na podlagi terenskih risb, nadalje 75 cm. jih je v programu CAD obdelal Aleš Brence. Risbe so v SE 8 – polnilo vkopa merilu 1 : 20. Prvotno, najprej skupno polnilo vkopa 007, pozneje razde- Stratigrafske enote so urejene številčno od SE 1 naprej; manj- ljeno na več polnil, ki so sestavljala vkop SE 7: SE 3, SE 4 in kajoče številke stratigrafskih enot so bile med izkopavanji in SE 6. po njih stornirane, zato jih nismo vključili v katalog. Pri izrisu SE 9 – ornica stojk in ognjišč smo naredili kompozitno sliko prve in zadnje Mešana plast nad SE 1 v linijah 3 do 7. Temno rjava ilovna-faze odpiranja stojke ali ognjišča, brez vmesnih arbitrarnih ta plast (barva: 2,5Y 4/3) s fragmenti antične in recentne poglobitev. Izris smo dopolnili s terenskimi fotografijami. keramike, srednje velikimi apnenčevimi lomljenci in malo drobnega apnenčevega grušča. Ponekod, zlasti na SZ delu Stratigrafske enote so naslednje: izkopnega polja, je bila pod njo sterilna plast – SE 76. Naj- SE 1 – kulturna plast, najverjetneje rimskodobna hodna verjetneje je bila to ornica, ki je ostala pod nanesenim ku- površina pom zemlje ob začetku gradbenih del. Sestavlja jo temno rjava (barva: 2,5Y 2,5/1) ilovica z drobnim SE 10 – vkop za stojko 1 ostrorobim apnenčevim gruščem, redkimi večjimi ostroro- Vkop okrogle oblike s premerom 33 cm in globino 20 cm. bimi kamni, drobci žganine, fragmenti keramike in drugimi Vkop stojke 1 je bil v kvadrantu 6 in je bil zapolnjen s pol-arheološkimi najdbami. Vanjo je vkopanih večina arheolo- nilom SE 11. ških struktur, ki smo jih odkrili na terenu. Ostanki so bili po celotni površini ležeče plasti, ki je bila večinoma (do 60 cm) SE 11 – polnilo stojke 1 strojno odstranjena pred začetkom izkopavanj. Plast je bila Stojka z dobro ohranjenim vencem iz apnenčevih lomljen-ohranjena in pozneje izkopana v globini med 5 in 40 cm. cev okoli vkopa SE 10. Bila je okrogle oblike s premerom 33 cm in globino 20 cm. Polnilo je bila ilovica temno rjave SE 2 – recentno nasutje za cesto barve, z drobci keramike in drobnim apnenčevim gruščem. Plast drobnega ostrorobega apnenčevega peska (nad 80 %), pomešanega s temno rjavo ilovico – vrh SE 1. SE 3 – polnilo vkopa Temno rjava ilovica z redkim drobnim ostrorobim apnenče- vim gruščem (pod 1 %), debela do 24 cm. Zapolnjevala je SE 7 in je bila pod SE 6. SE 4 – polnilo vkopa Temno rjava ilovica s primešanim drobnim ostrorobim apnenčevim gruščem (pod 1 %), debela do 26 cm. Zapol- njevala je SE 7 in je bila pod SE 3. SE 5 – sterilna osnova Svetlo rjava ilovica brez kamenih primesi. SE je bila sterilna osnova v 1. liniji kvadrantov. SE 6 – polnilo vkopa Večji ostrorobi apnenčevi kamni na vrhu vkopa SE 7. To je bilo do 20 cm debelo in najviše ležeče polnilo vkopa SE 7, ki je ležalo nad SE 3. Draga 3, AAS 108, 2023 39 B A A B 156.18 SE 12 – vkop za stojko 2 Vkop nepravilne ovalne oblike, velik 61 cm × 52 cm in glo- bok 22 cm. Vkop stojke 2 je bil v kvadrantu 7 in je bil zapol- njen s polnilom SE 13. SE 13 – polnilo stojke 2 Stojka nepravilne oblike z dobro ohranjenim vencem iz apnenčevih lomljencev okoli vkopa SE 12. Bila je nepravilne ovalne oblike, velika 61 cm × 52 cm in globoka 22 cm. Pol- nilo je bila ilovica temno rjave barve, z drobci keramike in drobnim apnenčevim gruščem. SE 14 – vkop za stojko 3 SE 16 – vkop za stojko 4 Vkop okrogle oblike s premerom 27 cm in globino 15 cm. Vkop ovalne oblike, velik B Vkop stojke 3 je bil v kvadrantu 4011 in je bil zapolnjen s 49 cm × 32 cm in globok A polnilom SE 15. 22 cm. Vkop stojke 4 je bil v kvadrantu 4012 in je bil zapol- SE 15 – polnilo stojke 3 njen s polnilom SE 17. Stojka z dobro ohranjenim vencem iz apnenčevih lomljen- A B 156.43 cev okoli okroglega vkopa SE 14. Bila je okrogle oblike s pre- SE 17 – polnilo stojke 4 merom 27 cm in globino 15 cm. Polnilo je bila ilovica temno Stojka z dobro ohranjenim rjave barve z drobci keramike in oglja. vencem iz apnenčevih lo- mljencev okoli nepravilnega 11 Na fotografiji je napačno označen kvadrant, pravilen je podatek v 12 Na fotografiji je napačno označen kvadrant, pravilen je podatek v besedilu. besedilu. 40 Draga 3, AAS 108, 2023 vkopa SE 16. Bila je ovalne oblike, velika 49 cm × 32 cm in SE 18 – vkop za stojko 5 globoka 22 cm. Polnilo je bila ilovica temno rjave barve z Vkop okrogle oblike s premerom 42 cm in globino 22 cm. drobci keramike in oglja. Vkop stojke 5 je bil v kvadrantu 39 in je bil zapolnjen s pol- nilom SE 19. SE 19 – polnilo stojke 5 Stojka z dobro ohranjenim vencem iz apnenčevih lomljen- cev okoli okroglega vkopa SE 18. Bila je okrogle oblike s premerom 42 cm in globino 22 cm. Polnilo je bila ilovica temno rjave barve z drobci keramike in oglja. B A 156.38 A B Draga 3, AAS 108, 2023 41 SE 20 – vkop za stojko 6 Vkop okrogle oblike s premerom 43 cm in globino 18 cm. Vkop stojke 6 je bil v kvadrantu 39 in je bil zapolnjen s pol- nilom SE 21. SE 21 – polnilo stojke 6 Stojka z dobro ohranjenim vencem iz apnenčevih lomljen- cev okoli okroglega vkopa SE 20. Bila je okrogle oblike s premerom 43 cm in globino 18 cm. Polnilo je bila ilovica te- mno rjave barve z drobci keramike in oglja. A B SE 22 – vkop za stojko 7 A B 156.66 Vkop okrogle oblike s premerom 44 cm in globino 22 cm. Vkop stojke 7 je bil v kvadrantu 3913 in je bil zapolnjen s polnilom SE 23. SE 23 – polnilo stojke 7 Stojka z dobro ohranjenim vencem iz apnenčevih lomljen- cev okoli okroglega vkopa SE 22. Bila je okrogle oblike s premerom 44 cm in globino 22 cm. Polnilo je bila ilovica temno rjave barve z drobci keramike in oglja. Na dno je bil položen apnenčev lomljenec velikosti 24 cm × 20 cm. B A A B 156.59 13 Na fotografiji je napačno označen kvadrant, pravilen je podatek v besedilu. 42 Draga 3, AAS 108, 2023 SE 24 – vkop za stojko 8 D SE 26 – interfacies Dva tesno povezana vkopa, oba okr C ogle oblike in preme- Manjši interfacies, velik 4,3 m × 1,6 m. Interfacies je bil med ra 26 cm, globina prvega je bila 38 cm, drugega pa 16 cm. kamnito grobljo SE 27 in SE 1 v kvadrantih 33 in 34. Vkopa za stojko 8 sta bila v kvadrantu 3914, zapolnjena sta SE 27 – kamnita groblja bila s polnilom SE 25. B Ostrorobi apnenčevi lomljenci, veliki do 22 cm, ki so ležali A SE 25 – polnilo stojke 8 na površini plasti SE 1. Med kamni je bilo manjše število rim- Dvojna stojka z dobro ohranjenima vencema iz apnenče- skih keramičnih gradbenih elementov. vih lomljencev okoli obeh okroglih vkopov SE 24. Polnili sta SE 44 – interfacies bili okrogle oblike in premera 26 cm, globina prvega je bila Interfacies nepravilne oblike, velik 5,5 m × 5 m. Interfacies 38 cm, drugega pa 16 cm. Polnilo v obeh je bila ilovica D temno A B je bil med kamnito grobljo SE 45 in SE 1 v kvadrantih 27, 28, rjave barve z drobci keramike in oglja. C Osrednjemu kolu so 46 in 47. zaradi boljše statike s severne smeri prislonili še dodaten kol. Interpretacija: polnilo SE 24 (stojka 8), del objekta 1. SE 45 – kamnita groblja Večji ostrorobi apnenčevi kamni, veliki do 22 cm, ki so ležali B D C D A na površini plasti SE 1. Med kamni so bili fragmenti keramike C in rimskih keramičnih gradbenih elementov. Groblja je bila leta 2002 prebita s sondo 3. SE 46 – interfacies B Interfacies nepravilne oblike, velik 17 m × 7 m. Interfacies je A A B bil med kamnito grobljo SE 47 in SE 1 v kvadrantih 20–26, 48–52 in 59–62. 14 Na fotografiji je napačno označen kvadrant, C pravilen je podatek D v besedilu. A B Draga 3, AAS 108, 2023 43 C D SE 47 – kamnita groblja Ostrorobi apnenčevi lomljenci, veliki do 22 cm, ki so ležali na površini plasti SE 1. Med kamni je bilo manjše število rim- skih keramičnih gradbenih elementov. SE 48 – interfacies Interfacies okrogle oblike s premerom 1,35 m. Interfacies je bil med SE 49 (ognjišče 1) in SE 1 v kvadrantih 43 in 66. SE 49 – polnilo ognjišča 1 Polnilo ognjišča, sprva okrogle, nato nepravilne kvadratne oblike, je bilo sestavljeno iz ožgane ilovice, kamenja in oglja. Barva se je spreminjala glede na stopnjo ožganosti ilovice. SE 50 – interfacies Interfacies nepravilne oblike, velik 2 m × 2,3 m. Interfacies je bil med kamnito grobljo SE 51 in SE 1 v kvadrantih 85, 86, 95 in 96. SE 51 – kamnita groblja Ostrorobi apnenčevi lomljenci, veliki do 22 cm, ki so ležali na površini plasti SE 1. Med kamni je bilo manjše število rim- skih keramičnih gradbenih elementov. SE 52 – vkop za stojko 17 Glej SE 68. SE 53 – polnilo stojke 17 Glej SE 69. SE 54 – interfacies Interfacies, dolg približno 22 m in širok do 1,5 m. Interfacies je bil med vodno naplavino SE 55 ter SE 1 in SE 76 pod njo, v kvadrantih 30, 43, 66, 78, 79, 102, 103 in 115. SE 55 – vodna naplavina Svetlo rjava glinena plast (barva: 2,5Y 6/3 in 2,5Y 6/4) s primešanim drobnim apnenčevim gruščem in ostrorobimi 44 Draga 3, AAS 108, 2023 apnenčevimi kamni na površini. Debelina plasti je bila med SE 69 = SE 53 – polnilo stojke 17 8 cm in 50 cm. Brez najdb. Ta stratigrafska enota se je v kva- Stojka z dobro ohranjenim vencem iz apnenčevih lomljen- drantih 29 in 30 združila s SE 61. Vodna naplavina je tvorba, cev okoli vkopa SE 68 = SE 52. Bile je okrogle oblike s preki je podobna vodnemu okljuku. merom 50 cm in globino 8 cm. Polnilo je bilo ilovica temno SE 56 – interfacies rjave barve z drobci keramike in oglja. Interfacies nepravilne oblike, velik 5,8 m × 3,2 m. Interfacies B je bil med kamnito grobljo SE 57 in SE 1 v kvadrantih 77, 78, 102, 103 in 104. A SE 57 – kamnita groblja Ostrorobi apnenčevi lomljenci, veliki do 40 cm, ki so ležali na površini plasti SE 1. Med kamni je bilo manjše število rim- skih keramičnih gradbenih elementov. A B SE 58 – interfacies 158.27 Interfacies pravokotne oblike, velik 12 m × 4 m. Interfacies je bil med recentno cesto SE 59 in SE 1 v kvadrantih 73–76. SE 59 – recentna cesta Gramozni nasip, uničenje SE 1 za potrebe dovozne ceste. SE 60 – interfacies Interfacies, dolg približno 12 m in širok do 2,5 m. Interfacies je bil med vodno naplavino SE 61 ter SE 1 in SE 76 pod njo, v kvadrantih 28, 29, 30, 40, 44 in 45. SE 61 – vodna naplavina Svetlo rdečerjava glinena plast (barva: 2,5Y 6/3 in 2,5Y 6/4) s primešanim drobnim apnenčevim gruščem in ostrorobimi apnenčevimi kamni na površini. Brez najdb. Ta stratigrafska enota se je v kvadrantih 29 in 30 združila s SE 61. Vodna naplavina je podobna vodnemu okljuku. SE 64 – interfacies Interfacies ovalne oblike, velik 1,5 m × 1,3 m. Interfacies je bil med ognjiščem SE 65 in SE 1 v kvadrantu 43. SE 65 – polnilo ognjišča 2 Polnilo je bilo sestavljeno iz ožgane ilovice in linije apnen- čevih lomljencev, velikih do 20 cm na vzhodni strani, oglja ter drobnih fragmentov keramike. Veliko je bilo 100 cm × 124 cm in globoko 32 cm. Barva se je spreminjala glede na stopnjo ožganosti ilovice. SE 66 – interfacies Interfacies nepravilne oblike, velik 8 m × 7,3 m. Interfacies je bil med kamnito grobljo SE 67 in SE 1 v kvadrantih 86, 87, 94 in 95. SE 67 = SE 79 – delno razpadla kamnita osnova Delno prepereli apnenčevi kamni, veliki do 39 cm. Med ka- mni je bilo manjše število fragmentov keramike, ki so bili del SE 1. Interpretacija: naravna tvorba, delno razpadla kamnita osnova. SE 68 = SE 52 – vkop za stojko 17 Vkop okrogle oblike s premerom 50 cm in globino 8 cm. Vkop stojke 17 je bil v kvadrantu 116 in je bil zapolnjen s polnilom SE 69 = SE 53. Draga 3, AAS 108, 2023 45 SE 70 – vkop za stojko 18 Vkop ovalne oblike, velik 60 cm × 51 cm in globok 12 cm. Vkop stojke 18 je bil v kvadrantu 117 in je bil zapolnjen s polnilom SE 71. SE 71 – polnilo stojke 18 Stojka z dobro ohranjenim vencem iz apnenčevih lomljen- cev okoli vkopa SE 70. Bila je ovalne oblike, velika 60 cm × 51 cm in globoka 12 cm. Polnilo je bila ilovica temno rjave barve z drobci keramike in oglja. B A SE 72 – vkop za stojko 19 A B 158.28 Vkop okrogle oblike premera 44 cm in globine 4 cm. Vkop stojke 19 je bil v kvadrantu 100 in je bil zapolnjen s polnilom SE 73. SE 73 – polnilo stojke 19 Stojka z dobro ohranjenim vencem iz apnenčevih lomljen- cev okoli vkopa SE 72. Bila je okrogle oblike premera 44 cm in globine 4 cm. Polnilo je bila ilovica temno rjave barve z drobci keramike in oglja. B A A 157.93 B 46 Draga 3, AAS 108, 2023 SE 76 – ilovnata plast Plast temno rjave ilovice (barva: 2,5Y 4/2) z drobnim ostro- robim apnenčevim gruščem in redkimi večjimi, ostrorobimi apnenčevimi lomljenci. Debelina plasti je bila med 8 cm in 70 cm. Interpretacija: plast, ki leži pod SE 1. Od nje jo je bilo zelo težko ločiti, saj se je od SE 1 razlikovala predvsem po tem, da v njej nismo odkrili najdb, in po morda za nianso svetlejši barvi (barva: 2,5Y 4/2), ki pa je bila vidna pozneje pri čiščenju profilov. SE 77 – interfacies Interfacies, velik 4 m × 0,3 m. Interfacies je bil med SE 78 in SE 79 v kvadrantih 48 in 49. SE 78 – preperel les SE 74 – vkop za stojko 20 Preperel les. Interpretacija: ostanki lesenega debla ali veje, ki Vkop ovalne oblike, velik 66 cm × 50 cm in globok 28 cm. je razpadlo/razpadla na mestu SE 77 v stiku s SE 79. Vkop stojke 20 je bil v kvadrantu 113 in je bil zapolnjen s SE 79 – preperela kamnita osnova polnilom SE 75. Delno razpadla apnenčasta kamnita osnova (barva: 5YR 4/4 SE 75 – polnilo stojke 20 in 10YR 4/3). Na določenih mestih je bila tik pod površino Stojka z dobro ohranjenim vencem iz apnenčevih lomljen- in je bila prekrita samo s tanko plastjo SE 1. Kamnito osnovo cev okoli vkopa SE 74. Bila je ovalne oblike, velika 66 cm × smo sledili predvsem po vzhodni polovici izkopnega polja. 50 cm in globoka 28 cm. Polnilo je bila ilovica temno rjave SE 80 – ilovnata plast barve z drobci keramike in oglja ter malo drobnega apnen-Temno rjava ilovica z zelo malo preperelega apnenčevega čevega grušča. grušča (barva: 10YR 3/2), debeline med 5 cm in 95 cm. Plast brez arheoloških najdb pod SE 76, naravna plast. SE 81 – ilovnata vodna naplavina Žep temno rjave ilovice s primesjo ostrorobega, delno preperelega apnenčevega grušča, debeline med 4 cm in 26 cm. Viden je bil v profilih 2 in 5. SE 82 – vkop Polkrožen vkop, dolg 180 cm in globok 61 cm. Vkop je bil v SE 1, ki je prebila SE 76 in se dotikala SE 80. Viden je bil v profilu 6, zapolnjen s SE 83. SE 83 – ilovnata plast Temno rjava ilovica brez vključkov, debelina do 61 cm. Za- polnjevala je vkop SE 82. Draga 3, AAS 108, 2023 47 10Katalog najdb Kaja Stemberger Flegar, Ana Kovačič Opise gradiva sta pripravili Kaja Stemberger Flegar in Namizna keramika Ana Kovačič s pomočjo Verene Vidrih Perko. Najdbe je N1 − Finejša namizna keramika, verjetno sorodna z N2 izrisala Suzana Puhar, fotografirala pa sta jih Kaja Stem- in N3, oksidacijsko žgana. Predmeti so izdelani na hitrem berger Flegar in Rafko Urankar. lončarskem kolesu. Lončarska masa je finozrnata, s posameznimi vključki šamota. Površina je za razliko od N2 Gradivo je podano po kronoloških obdobjih od najstarejših običajno zelo prašnata. Predvsem skodelice iz te keramike do najmlajših najdb znotraj posamezne stratigrafske enote so lahko drobljive in izjemno svetlih barv. Trdota 1. Variacija (SE). Med gradivom prevladuje keramika, ki smo jo lahko N1a je brez premaza, N1b pa ima premaz, običajno v razdelili v več fakturnih skupin. Kjer se faktura pojavlja samo rdečkastih odtenkih. enkrat, je opisana pri predmetu, prav tako so v katalogu N2 – Namizna keramika, verjetno sorodna z N1, podana manjša odstopanja od fakturne skupine. Fakturne oksidacijsko žgana. Predmeti so izdelani na hitrem skupine sigilatnega posodja so bile določene na podlagi lončarskem kolesu. Lončarska masa je srednje dobro opisov sigilatnega posodja s Školaric pri Spodnjih Škofijah prečiščena, drobnozrnata, pogosti so vključki šamota (Žerjal 2005, 274). Barva keramike je določena na podlagi velikosti do 0,5 mm, posamezni so tudi večji (do 1 mm), Munsellove barvne lestvice (Munsell Color 2009), opisi lon-pogosti so tudi beli in sivi vključki. V lončarski masi so čarske mase pa so narejeni po vzoru Milene Horvat (1999). prisotne bele lise, včasih velike do 2 cm. Površina je na otip Seznam fakturnih skupin groba, na posameznih predmetih lahko zaglajena. Trdota 1–2. Variacija N2a je brez premaza, N2b pa ima premaz, Rimsko obdobje običajno v rdečkastih odtenkih. Amfore N3 − Namizna keramika, verjetno sorodna z N1, A1 – Amfore, lončarska masa je srednje prečiščena s redukcijsko žgana. Predmeti so izdelani na hitrem črnimi, rjavimi in redkimi malimi vključki srebrne sljude. lončarskem kolesu. Lončarska masa je srednje dobro Prisotna so jedra šamota in groga velikosti do 1 mm. prečiščena, drobnozrnata, srednje pogosti so črni in beli Keramika je mehka, porozna in mazava. Trdota 1. vključki, prisotna je tudi drobna srebrna sljuda. Površina A2 – Amfore, lončarska masa je srednje prečiščena z je na otip običajno trda, redkeje prašnata. Trdota 1–2. redkimi vključki srebrne sljude ter belimi vključki velikosti Variacija N3a je brez premaza, N3b pa ima premaz, cca 0,4 mm. Trdota 1. običajno v temnejših odtenkih, ki je ohranjen pretežno le Oljenke v lisah. O1 – V keramiko te skupine spadajo pečatne oksidacijsko N4 – Namizna keramika, v keramiko te skupine spadajo žgane oljenke. Lončarska masa je drobnozrnata, vidni so sklede z izvihanim ustjem in dimljene čaše. Predmeti so beli, rjavi in šamotni vključki. Površina je na otip prašnata. izdelani na hitrem lončarskem kolesu. Lončarska masa je Te oljenke so običajno opečno rdeče. dobro prečiščena, drobnozrnata in kompaktna. Vidni so beli in sivi vključki ter vključki šamota velikosti do 2 mm. Fina namizna keramika Površina je na otip gladka, vidno je obilo drobne srebne KTS1 − Keramika s tankimi stenami, oksidacijsko žgana. sljude. Razlika med N4a in N4b je predvsem v barvi loma: Predmeti so izdelani na hitrem lončarskem kolesu. pri N4a je prelom rdeč (oksidacijsko žganje), medtem ko Lončarska masa je zelo finozrnata, z vidnimi manjšimi je N4b običajno sivih odtenkov (redukcijsko žganje). Obe luknjicami in posamičnimi redkimi vključki šamota velikosti variaciji sta bili v zadnji fazi dimljeni. do 0,5 mm. Površina je hrapava. Trdota 1. Variacija KTS1a je brez premaza, KTS1b pa ima premaz, običajno v temnejših rjavih odtenkih. 48 Draga 3, AAS 108, 2023 Namizno-kuhinjska keramika Kuhinjska keramika NK – Namizno-kuhinjska keramika je uporabljena izključno NVKK1a – Novoveška kuhinjska keramika, srednje za krožnike oz. pekače. Keramika te fakture je izdelana na prečiščena glina z zmerno pogostimi vključki belega peska hitrem lončarskem kolesu. Običajno je oksidacijsko žgana, velikosti do 2 mm. Najverjetneje je bila redukcijsko žgana. vendar je veliko odlomkov prežganih. Lončarska masa NVKK2a – Novoveška kuhinjska keramika, drobnozrnata je prečiščena, kompaktna, s pogostimi vključki šamota lončarska masa z zmerno pogostimi vključki belega, sivega velikosti do 0,2 mm (in občasno posamičnimi večjimi in črnega peska velikosti do 3 mm. jedri do 4 mm) ter redkejšimi rjavimi vključki. Površina NVKK2b – Novoveška kuhinjska keramika, faktura enaka je praviloma gladka in z obilico srebrne sljude. Variacija NVKK2a, le da ima NVKK2b lošč. Drobnozrnata lončarska NKa je brez premaza, NKb pa ima premaz, običajno v masa z zmerno pogostimi vključki belega, sivega in črnega rdečerjavih odtenkih. peska velikosti do 3 mm. Kuhinjska keramika NVKK3a – Novoveška kuhinjska keramika, srednje RLKK1 – Rimskodobna lokalna kuhinjska keramika, srednje prečiščena drobnozrnata lončarska masa z zmerno prečiščena grobozrnata lončarska masa s pogostimi pogostimi do številnimi vključki belega in sivega peska. vključki belega peska velikosti do 4 mm in posameznimi Keramika je porozna. vključki groga velikosti do 2 mm. Posode so izdelane na Pečnica lončarskem kolesu. Stihijsko žganje. PEČ – Pečnica, finozrnata lončarska masa z zelo redkimi RLKK2 – Rimskodobna lokalna kuhinjska keramika, srednje belimi vključki. Oksidacijsko žganje. prečiščena grobozrnata lončarska masa s pogostimi Okrajšave vključki sivega in belega peska velikosti do 4 mm, posamezna železna (?) jedra velikosti do 2 mm. Površina je vel. velikost (oz. mere največjega ohranjenega na otip hrapava. Posode so narejene prostoročno, morda odlomka, ki je lahko tudi zlepljen) dodelane na kolesu. Stihijsko žganje. dl. dolžina RLKK3 – Rimskodobna lokalna kuhinjska keramika, srednje š. širina prečiščena drobnozrnata lončarska masa s številnimi db. debelina vključki belega in svetlo sivega peska velikosti do 1,5 mm. pr. premer Posode so izdelane na lončarskem kolesu. Oksidacijsko u. ustje žganje. d. dno RGLZ – Rimskodobna glazirana keramika. Dobro rek. rekonstruiran/-a prečiščena finozrnata lončarska masa s posameznimi t. teža železnimi (?) jedri velikosti do 3 mm in posameznimi št. odl. število odlomkov zrni šamota velikosti do 1 mm. Posode so izdelane na kv. kvadrant lončarskem kolesu. Oksidacijsko žganje. SE stratigrafska enota Srednji in novi vek Namizna keramika NVN1 – Novoveška namizna keramika, srednje prečiščena drobnozrnata lončarska masa z zmerno pogostimi vključki šamota velikosti do 1 mm in belimi vključki velikosti do 2 mm. Površina je rahlo hrapava in porozna. Posode so izdelane na lončarskem kolesu. Oksidacijsko žganje. NVNLo – Novoveška namizna loščena keramika, finozrnata lončarska masa z redkimi vključki peska. Posode so izdelane na lončarskem kolesu. Oksidacijsko žganje. Draga 3, AAS 108, 2023 49 1 Kv. 62, SE 1, OBD 70 7 Kv. 32, SE 1, OBD 181 Odlomek ovalnega ročaja posode z zatičem za pritrjevanje Poškodovan železen predmet iz žice, verje- na posodo. Slabo prečiščena lon- tno del zapestnice. Dimenzije: db. 0,4 cm, t. čarska masa s številnimi vključki 6 g, št. odl. 1. šamota. Barva zunanje površine svetlo rjava (7,5YR 6/4), barva loma siva (10YR 5/1). Dimenzije: dl. 5,7 cm, vel. odl. 4,0 × 2,3 cm, t. 65 g, št. odl. 1. 8 Kv. 119, SE 1, OBD 171 2 Kv. 48, SE 1, OBD 177 Poškodovan pravokoten okov s tremi luknjami in eno zako- Osemkoten disk fibule, vico. Korodirano železo. Dimenzije: dl. 9,1 cm, š. 2,7 cm, db. okrašene s krogi in 0,2 cm, t. 26 g, št. odl. 1. rdečim emajlom. Koro- dirana bakrova zlitina. Dimenzije: dl. 2,2 cm, š. 2,0 cm, t. 2 g, št. odl. 1. 3 Kv. 38, SE 1, OBD 178 Odlomek peresovine in igla fi- 9 Kv. 117, SE 1, OBD 183 bule. Korodirana bakrova zlitina. Delno ohranjen železen okov ali tečaj, sestavljen iz dveh že- Dimenzije: dl. 3,5 cm, š. 0,8 cm, leznih ploščic, ki sta med seboj povezani z zanko ali žebljem. t. 1 g, št. odl. 1. Dimenzije: dl. 5,5 cm, š. 1,9 cm, t. 17 g, št. odl. 1. 4 Kv. 34, SE 1, OBD 179 Odlomek obeska. Korodirana bakrova zlitina. Dimenzije: dl. 2,9 cm, š. 2,9 cm, db. 0,1 cm, t. 5 g, št. odl. 1. 10 Kv. 40, SE 1, OBD 184 Poškodovan žebelj s kvadratno glavico in steblom. Korodirano železo. Dimenzije: dl. 8 cm, š. 1,7 cm, db. 0,5 cm, t. 15 g, št. odl. 1. 5 Kv. 85, SE 1, 11 Kv. 85, SE 1, OBD 182 OBD 172 Poškodovan žebelj s kvadratno glavico in steblom. Korodirano Poškodovan okov za železo. Dimenzije: dl. 7,8 cm, š. 2,3 x 2,3 cm, db. 0,7 cm, jermenje. Bakrova t. 87 g, št. odl. 1. zlitina. Dimenzije: dl. 12 Kv. 32, SE 1, OBD 180 2,4 cm, š. 2,4 cm, db. Poškodovan tulast okov. Korodirano železo. 1,3 cm, Dimenzije: t. 26 g, št. odl. 1. 6 Kv. 19, SE 1, OBD 173 Klin za šotor z obročkom. Ko- rodirano železo. Dimenzije: dl. 15,3 cm, t. 44 g, št. odl. 1. 50 Draga 3, AAS 108, 2023 1 2 3 6 4 5 7 8 9 10 11 12 SE 1; 2–5 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 51 13 Kv. 28, SE 1, OBD 158 19 Kv. 38, SE 1, OBD 10 Odlomek ustja posode, verjetno sklede, iz Odlomek ostenja sigilatne posode padanske B-produkcije, temno modrega stekla. Dimenzije: ohr. v. verjetno krožnika. Barva zunanje površine rdeča (2,5YR 4/8), 1,3 cm, rek. pr. u. 14,4 cm, t. 3 g, št. odl. 1. barva loma svetlo rdeča (2,5YR6/6). Dimenzije: vel. odl. 2,5 × 14 Kv. 29, SE 1, OBD 108 1,3 cm, t. 2 g, št. odl. 1. Odlomek uvihanega dna posode. Dimen- zije: ohr. v. 2,3 cm, rek. pr. d. 4,6 cm, t. 1 g, št. odl. 1. 15 Kv. 33, SE 1, OBD 94 20 Kv. 29, SE 1, OBD 1 Močno poškodovana pečatna oljenka tipa Loeschcke IX z Odlomek ustja, ostenja in noge skodelice Conspectus 34 padan- žigom FORTIS. Faktura O1. Dimenzije: ohr. v. 2,1 cm, dl. 7,9 cm, ske B-proizvodnje. Barva zunanje površine rdeča (2,5YR 4/6), š. 5,3 cm, t. 60 g, št. odl. 36. barva notranje površine rdeča (2,5YR 4/6), barva loma svetlo rdeča (2,5YR 7/6). Dimenzije: ohr. v. 1,7 cm, t. 1 g, št. odl. 1. 21 Kv. 37, SE 1, OBD 84 Odlomek dna in ostenja sigilatnega krožnika padanske B- -produkcije. Barva zunanje površine svetlo rdeča (2,5YR 7/6), barva notranje površine svetlo rdeča (2,5YR 7/6), barva loma svetlo rdeča (2,5YR 7/6). Dimenzije: ohr. v. 1,9 cm, t. 10 g, št. odl. 1. 16 Kv. 118, SE 1, OBD 31 Odlomek ostenja severnoitalske sigilatne posode, verjetno krožnika z vodoravno kaneluro na ostenju. Barva zunanje po- vršine rdeča (2,5YR 4/6), barva notranje površine rdeča (2,5YR 4/6), barva loma rdečerumena (5YR 7/6). Dimenzije: vel. odl. 2,1 × 1,4 cm, t. 1 g, št. odl. 1. 22 Kv. 33, SE 1, OBD 91 Odlomek dna sigilatne posode poznopadanske izdelave. Na dnu viden ostanek pravokotnega žiga -VEI. Barva zunanje po- vršine rdeča (2,5YR 4/6), barva notranje površine rdeča (2,5YR 4/6), barva loma rdečerumena (5YR 6/6). Dimenzije: vel. odl. 17 Kv. 68, SE 1, OBD 32 3,4 × 2,7 cm, t. 4 g, št. odl. 1. Odlomek ostenja severnoitalske sigilatne posode, močno prežgan, z ostanki premaza rdeče barve (2,5YR 4/6). Barva zunanje površine svetlo rjava (7,5YR 6/4), barva notranje po- vršine svetlo rjava (7,5YR 6/4), barva loma svetlo rjava (7,5YR 6/4). Dimenzije: vel. odl. 5,5 × 3,5 cm, t. 11 g, št. odl. 2. 23 Kv. 64, SE 1, OBD 117 Odlomek ustja z ostenjem čaše s tankimi stenami lokalne proizvodnje. Pod ustjem je vidna vodoravna kanelura. Faktura KST1a. Barva zunanje površine rdečerumena (7,5YR 7/6), barva notranje površine rdečeru- mena (7,5YR 7/6), barva loma rdečerumena 18 Kv. 33, SE 1, OBD 13 (7,5YR 7/6). Dimenzije: ohr. v. 2,5 cm, t. 3 g, št. Odlomek ostenja severnoitalske sigilatne posode, verjetno odl. 1. krožnika z vodoravno kaneluro na ostenju. Barva zunanje površine lisasta, barva loma lisasta. Dimenzije: vel. odl. 2,9 × 1,9 cm, t. 3 g, št. odl. 1. 52 Draga 3, AAS 108, 2023 13 14 15 20 23 SE 1, merilo 1 : 2. 53 24 Kv. 29, SE 1, OBD 2 30 Kv. 34, SE 1, OBD 21 Odlomek ustja in dna skodelice s tankimi stenami lokalne Odlomek izvihanega ustja posode, verjetno čaše ali vaze. Na izdelave. Viden črn (5YR 2,5/1) premaz v sledovih. Faktura vratu plastično rebro. Faktura N1a. Barva zunanje površine KTS1b. Barva zunanje površine rdečerumena (5YR 7/6), barva rdečerumena (5YR 7/8), barva notranje notranje površine rdečerumena (5YR 7/6), barva loma rdeče- površine rožnata (7,5YR 7/4), barva rumena (5YR 7/6). Dimenzije: t. 1 g, št. odl. 3. loma rožnata (7,5YR 7/4). Dimenzije: ohr. v. 2,6 cm, rek. pr. u. 10 cm, t. 1 g, št. odl. 1. 31 Kv. 31, SE 1, OBD 28 Odlomek rahlo izvihanega ustja in ostenja posode. Faktura N2a. Barva zunanje površine rdečerjava (5YR 25 Kv. 19, SE 1, OBD 30 6/6), barva notranje površine rdečerjava (5YR Odlomek dna in odlomek ostenja posod s 6/6), barva loma rdečerjava (5YR 6/6). Dimenzije: tankimi stenami; dno je prežgano. Faktura ohr. v. 2,5 cm, rek. pr. u. 11,4 cm, t. 5 g, št. odl. 1. KST1a, dno je prežgano. Barva zunanje po- 32 Kv. 33, SE 1, OBD 89 vršine siva (5YR 6/1), barva notranje površine Odlomek zaobljenega ustja in ostenja čaše s premazom. siva (5YR 6/1), barva loma siva (5YR 6/1). Faktura N3b. Barva zunanje površine siva (7,5YR 6/1), barva Dimenzije: vel. odl. 2,9 × 1,5 cm, t. 2 g, št. notranje površine siva (7,5YR 6/1), barva odl. 2. loma siva (7,5YR 6/1). Dimenzije: ohr. v. 26 Kv. 34, SE 1, OBD 20 1,9 cm, rek. pr. u. 8 cm, t. 6 g, št. odl. 2. Odlomek ostenja lokalne kopije s tankimi stena- 33 Kv. 44, SE 1, OBD 78 mi. Faktura N1a. Barva zunanje površine rožnata Odlomek izvihanega prirezanega ustja posode, verjetno vaze. (7,5YR 7/4), barva notranje površine rožnata Faktura N3a. Barva zunanje površine svetlo siva (10YR 7/1), (7,5YR 7/4), barva loma rožnata (7,5YR 7/4). barva notranje površine svetlo siva (10YR 7/1), Dimenzije: ohr. v. 2,5 cm, rek. pr. u. 20,4 cm, t. 2 barva loma svetlo siva (10YR 7/1). Dimenzije: g, št. odl. 1. ohr. v. 1,5 cm, rek. pr. u. 7 cm, t. 1 g, št. odl. 1. 27 Kv. 46, 63, SE 1, OBD 8 34 Kv. 85, SE 1, OBD 23 Odlomek ostenja s klekom skodelice. Kopija Odlomek izvihanega zadebeljenega ustja in vratu posode. Pod skodelic s tankimi stenami. Faktura N1a. Barva ustjem je komaj vidno vodoravno rebro. Faktura N1a. Barva zunanje površine rožnata (7,5YR 8/4), barva zunanje površine rdečerumena (5YR notranje površine rožnata (7,5YR 8/4), barva loma rožnata 7/6), barva notranje površine rdečeru- (7,5YR 8/4). Dimenzije: vel. odl. 2,2 × 2,3 cm, t. 3 g, št. odl. 1. mena (5YR 7/6), barva loma rdečerume- 28 Kv. 62, SE 1, OBD 71 na (5YR 7/6). Dimenzije: ohr. v. 2,8 cm, Odlomek dna in ostenja skodelice. Faktura N1a. Barva zunanje rek. pr. u. 18,8 cm, t. 9 g, št. odl. 1. površine rdečerjava (5YR 7/6), barva notranje površine rdečer- 35 Kv. 33, SE 1, OBD 96 java (5YR 7/6), barva loma rdečerjava (5YR 7/6). Dimenzije: Odlomek izvihanega, vodoravnega, zaobljenega ustja posode. ohr. v. 1,6 cm, rek. pr. d. 3,8 cm, t. 16 g, št. odl. 1. Na ostenju sta 3,5 cm pod robom ustja dve vodoravni kanelu- ri. Temno rdeč (2,5YR 3/6) premaz viden v sledovih na zunanji strani prehoda iz ustja v ostenj. Faktura N2b. Barva zunanje površine svetlo rdeča (2,5YR 6/8), barva notranje 29 Kv. 34, SE 1, OBD 87 površine svetlo rdeča (2,5YR 6/8), Odlomek trikotno odebeljenega ustja in ostenja čaše. Na pre- barva loma svetlo rdeča (2,5YR 6/8). hodu iz vratu v ostenje sta dve globlji vodoravni kaneluri, pod Dimenzije: ohr. v. 5,4 cm, rek. pr. u. njima pa še dve komaj vidni vodoravni 18 cm, t. 33 g, št. odl. 3. rebri. Površina kosa je zelo slabo ohranjena. Faktura N2a. Barva zuna- nje površine svetlo rdeča (2,5YR 6/8), barva notranje površine svetlo rdeča (2,5YR 6/8), barva loma svetlo rdeča (2,5YR 6/8). Dimenzije: ohr. v. 4,9 cm, rek. pr. u. 10,8 cm, t. 15 g, št. odl. 1. 54 Draga 3, AAS 108, 2023 24 26 28 29 30 31 32 33 34 35 SE 1, merilo 1 : 2. 55 36 Kv. 68, SE 1, OBD 75 43 Kv. 33, SE 1, OBD 97 Odlomek izvihanega zaobljenega ustja z ostenjem. Komaj Odlomek izvihanega, vodoravnega, zaob- vidna vodoravna kanelura na zunanji površini pod ustjem. ljenega ustja posode. Faktura N2a. Barva Faktura N2a. Barva zunanje površine rdečerumena (5YR 7/8), zunanje površine rožnata (7,5YR 8/4), barva barva notranje površine rdečerumena notranje površine rožnata (7,5YR 8/4), barva (5YR 7/8), barva loma svetlo siva (5YR loma rožnata (7,5YR 8/4). Dimenzije: ohr. v. 7/1). Dimenzije: ohr. v. 2,0 cm, rek. pr. 2,7 cm, rek. pr. u. 12,1 cm, t. 9 g, št. odl. 1. u. 15 cm, t. 13 g, št. odl. 2. 44 Kv. 8, SE 1, OBD 140 37 Kv. 41, SE 1, OBD 82 Odlomek trikotno odebeljenega ustja posode. Faktura N1a. Odl. zadebeljenega izvihanega ustja posode. Barva zunanje površine rožnata (7,5YR 8/4), barva notranje Faktura N2a. Barva zunanje površine rdečeru- površine rožnata (7,5YR 8/4), barva mena (5YR 7/6), barva notranje površine rde- loma rožnata (7,5YR 8/4). Dimenzije: čerumena (5YR 7/6), barva loma rožnata (5YR ohr. v. 1,5 cm, rek. pr. u. 16,4 cm, t. 9 8/3). Dimenzije: ohr. v. 2,5 cm, t. 8 g, št. odl. 1. g, št. odl. 2. 38 Kv. 69, SE 1, OBD 55 45 Kv. 81, SE 1, OBD 74 Odlomek rahlo izvihanega zadebeljenega ustja in narebre- Odlomek izvihanega ustja, ostenja in dna enoročajnega vrča. nega vratu čaše. Faktura N4a. Barva zunanje površine zelo Faktura N2a. Barva zunanje površine rdečerumena (5YR 6/8), temno siva (10YR 3/1), barva notranje površine barva notranje površine rdečerumena (5YR 6/8), barva loma zelo temno siva (10YR 3/1), barva loma rožnata rdečerumena (5YR 6/8). Dimenzije: rek. v. 24,3 cm, rek. pr. u. (7,5YR 7/3). Dimenzije: ohr. v. 2,4 cm, rek. pr. u. 10 cm, rek. pr. d. 8,2 cm, t. 516 g, št. odl. 14. 9,2 cm, t. 4 g, št. odl. 1. 39 Kv. 30, SE 1, OBD 106 Odlomek rahlo izvihanega zadebeljenega ustja in narebre- nega vratu čaše. Faktura N4a. Barva zunanje površine temno siva (10YR 4/1), barva notranje površine temno siva (10YR 4/1), barva loma zelo svetlo rjava (10YR 7/3). Dimenzije: ohr. v. 2 cm, rek. pr. u. 9,6 cm, t. 5 g, št. odl. 1. 40 Kv. 11, SE 1, OBD 136 Odlomek rahlo izvihanega ustja in narebrenega vratu čaše. Faktura N3d. Barva zunanje površine temno siva (10YR 4/1), barva notranje površine temno siva (10YR 4/1), barva loma rjava (7,5YR 5/2). Dimenzije: ohr. v. 2,5 cm, t. 4 g, št. odl. 1. 41 Kv. 32, SE 1, OBD 103 Odlomek izvihanega ustja in ostenja čaše ali vaze. Vrat in ustje sta okrašena s serijo vodoravnih kanelur. Barva zunanje površine rdečerumena (5YR 6/6), barva notranje površine rdečerumena (5YR 6/6), barva loma rdečerumena (5YR 6/6). Dimenzije: ohr. v. 4,1 cm, rek. pr. u. 12,2 cm, t. 15 g, št. odl. 2. 42 Kv. 33, SE 1, OBD 102 Odlomek dna, ostenja in ustja čaše. Sla- bo viden svetlo rdeč (2,5YR 6/8) premaz, ohranjen v sledovih. Faktura N2a, na površini je dodaten sloj bolje prečiščene gline. Barva zunanje površine rdečeru- mena (5YR 6/6), barva notranje površine rdečerumena (5YR 6/6), barva loma rdečerumena (5YR 6/6). Dimenzije: rek. pr. d. 4 cm, t. 31 g, št. odl. 7. 56 Draga 3, AAS 108, 2023 36 37 38 39 40 45 41 42 43 44 SE 1, merilo 1 : 2. 57 46 Kv. 69, SE 1, OBD 57 52 Kv. 29, SE 1, OBD 5 Odlomek izvihanega, navzdol zapognjenega ustja lonca. Odlomek razčlenjenega ročaja vrča. Faktura Faktura N2a. Barva zunanje površine rdečerumena (5YR 6/8), N1a. Barva zunanje površine rdečerumena barva notranje površine rdečerumena (5YR 6/8), barva loma (5YR 7/6), barva notranje površine rdečeru- rdečerumena (5YR 6/8). Dimenzije: ohr. v. 5,5 cm, rek. pr. u. mena (5YR 7/6), barva loma rdečerumena 18 cm, t. 51 g, št. odl. 2. (5YR 7/6). Dimenzije: ohr. v. 5,1 cm, t. 12 g, št. odl. 2. 53 Kv. 41, SE 1, OBD 80 Odlomek močno profiliranega ročaja vrča. Faktura N1a. Barva zunanje površine rdeče- rumena (7,5YR 8/6), barva notranje površine rdečerumena (7,5YR 8/6), barva loma svetlo siva (7,5YR 7/1). Dimenzije: ohr. v. 5,2 cm, š. 47 Kv. 33, SE 1, OBD 17 2,5 cm, db. 0,7 cm, t. 12 g, št. odl. 1. Odlomek izvihanega prirezanega ustja posode. Faktura N2a. 54 Kv. 10, SE 1, OBD 139 Barva zunanje površine rdečerumena (5YR 6/8), barva notra- Odlomek razčlenjenega ročaja vrča. Faktura nje površine rdečerumena (5YR 6/8), barva loma rdečerume- N1a. Barva zunanje površine rožnata (7,5YR na (5YR 6/8). Dimenzije: ohr. v. 2,8 cm, rek. pr. u. 12,2 cm, t. 11 7/4), barva notranje površine rožnata (7,5YR g, št. odl. 1. 7/4), barva loma siva (7,5YR 6/1). Dimenzije: ohr. v. 3,4 cm, t. 10 g, št. odl. 1. 48 Kv. 31, SE 1, OBD 27 Odlomek navpičnega zadebeljenega ustja posode, verjetno vrča. Odlomek ožgan. Faktura N1a. Barva zunanje po- vršine rdečerumena (7,5YR 7/6), barva notranje površine rdečerumena (7,5YR 7/6), barva loma rdečerumena (7,5YR 7/6). Dimenzije: ohr. v. 4,6 cm, rek. pr. u. 10,2 cm, t. 17 g, št. odl. 1. 49 Kv. 29, SE 1, OBD 3 Odlomek ovratnikastega ustja in ostenja posode, verjetno vrča. Po ovratniku teče vodoravna kanelura. Faktura N3b. Barva zunanje površine rdečerumena (5YR 7/8), barva notranje površine rdečerumena (5YR 7/8), barva loma rdečerumena (5YR 7/8). Dimen- zije: ohr. v. 3,5 cm, rek. pr. u. 14 cm, t. 9 g, št. odl. 3. 50 Kv. 29, SE 1, OBD 4 Odlomek izvihanega ustja posode. Faktura N1a. Barva zunanje površine rožnata (7,5YR 8/4), barva notranje površine rožnata (7,5YR 8/4), barva loma svetlo siva (7,5YR 87/1). Dimenzije: ohr. v. 2,7 cm, rek. pr. u. 19,2 cm, t. 5 g, št. odl. 1. 51 Kv. 29, SE 1, OBD 107 Odlomek razčlenjenega ročaja vrča. Faktura N1a. Barva zunanje površine rožnata (7,5YR 7/4), barva notranje površine rožnata (7,5YR 7/4), barva loma rožnata (7,5YR 7/4). Dimenzije: ohr. v. 3,1 cm, t. 7 g, št. odl. 1. 58 Draga 3, AAS 108, 2023 46 47 48 49 50 51 52 53 54 SE 1, merilo 1 : 2. SE 1, merilo 1 : 2. 59 55 Kv. 33, SE 1, OBD 88 60 Kv. 46, 63, SE 1, OBD 7 Odlomek razčlenjenega ročaja vrča. Faktura Odlomek uvihanega ustja posode. Faktura N1a. Barva zunanje površine rdečerumena (5YR N2a. Barva zunanje površine rdečerjava 7/6), barva notranje površine rdečerumena (5YR 6/8), barva notranje površine rdečer- (5YR 7/6), barva loma rdečerumena (5YR 7/6). java (5YR 6/8), barva loma rdečerjava (5YR Dimenzije: dl. 4, 0 cm, š. 2,4 cm, db. 1,0 cm, t. 9 6/8). Dimenzije: ohr. v. 2,1 cm, t. 7 g, št. odl. 1. g, št. odl. 1. 61 Kv. 29, SE 1, OBD 26 56 Kv. 69, SE 1, OBD 56 Odlomek rahlo izvihanega zaobljenega Odlomek ostenja posode s kolešč- ustja posode. Faktura N2a. Barva zu- kanim ornamentom. Faktura N2a. nanje površine rdečerumena (5YR 6/6), Barva zunanje površine rožnata barva notranje površine rdečerumena (7,5YR 7/4), barva notranje po- (5YR 6/6), barva loma rdečerumena vršine rožnata (7,5YR 7/4), barva (7,5YR 7/6). Dimenzije: ohr. v. 3,3 cm, loma rožnata (7,5YR 7/4). Dimen- rek. pr. u. 19,8 cm, t. 26 g, št. odl. 1. zije: ohr. v. 6,0 cm, š. 3,7 cm, db. 0,7 cm, t. 17 g, št. odl. 3. 62 Kv. 119, SE 1, OBD 11 Odl. zadebeljenega, rahlo izvihanega ustja posode. Faktura 57 Kv. 20, SE 1, OBD 14 N2a. Barva zunanje površine rdečerumena (5YR 7/8), barva Odlomek izvihanega zadebeljenega ustja posode, notranje površine rdečerumena verjetno čaše ali vrča. Odlomek prežgan. Faktura (5YR 7/8), barva loma rožnata N2a. Barva zunanje površine zelo bledo rjava (7,5YR 6/4). Dimenzije: ohr. v. (10YR 8/3), barva notranje površine zelo bledo rja- 2,8 cm, rek. pr. u. 23,4 cm, t. 26 va (10YR 8/3), barva loma siva (10YR 5/1). Dimenzi- g, št. odl. 1. je: ohr. v. 0,9 cm, t. 3 g, št. odl. 1. 63 Kv. 7, SE 1, OBD 115 58 Kv. 96, SE 1, OBD 65 Odlomek izvihanega, profiliranega in navzdol zapognjenega Odlomek prstanastega dna in ostenja večje posode, verjetno ustja lonca z ostenjem. Faktura N2a. vrča. Faktura N4a. Barva zunanje površine lisasta, barva loma Barva zunanje površine rdečerumena lisasta. Dimenzije: ohr. v. 6,7 cm, rek. pr. d. 10,4 cm, t. 179 g, št. (5YR 7/8), barva notranje površine odl. 1. rdečerumena (5YR 7/8), barva loma rožnata (5YR 7/4). Dimenzije: ohr. v. 3,2 cm, rek. pr. u. 19,4 cm, t. 23 g, št. odl. 1. 59 Kv. 29, SE 1, OBD 109 Odlomek izvihanega ustja in ostenja sklede. Na spodnji strani zunanjega roba je viden rdeč premaz (2,5YR 5/8). Faktura N2a. Barva zunanje površine svetlo rdeča (2,5YR 6/8), barva notranje površine svetlo rdeča (2,5YR 6/8), barva loma svetlo rdeča (2,5YR 6/8). Dimenzije: ohr. v. 3,0 cm, rek. pr. u. 18 cm, t. 15 g, št. odl. 1. 60 Draga 3, AAS 108, 2023 55 57 58 59 60 61 62 63 SE 1, merilo 1 : 2. SE 1, merilo 1 : 2. 61 64 Kv. 19, SE 1, OBD 114 70 Kv. 69, SE 1, OBD 62 Odlomek zadebeljenega ustja posode, verjetno sklede. Rob Odlomek navpičnega ustja sklede. Faktura N4a. ustja je ožgan. Faktura N1a. Barva zunanje površine rdečeru- Barva zunanje površine zelo temno siva (10YR mena (5YR 7/6), barva notranje površine 3/1), barva loma rdečerumena (5YR 6/6). Dimen- rdečerumena (5YR 7/6), barva loma rdeče- zije: ohr. v. 1,7 cm, t. 2 g, št. odl. 1. rumena (5YR 7/6). Dimenzije: ohr. v. 2,0 cm, rek. pr. u. 23 cm, št. odl. 1. 71 Kv. 118, SE 1, OBD 47 Odlomek izvihanega ustja in ostenja 65 Kv. 19, 54, SE 1, OBD 19 sklede. Rob ima na zgornji površini Odlomek ovratnikastega ustja posode. Po sredini zunanje dve širši kaneluri. Faktura N4a. Barva ploskve ustja teče vodoraven žleb. Faktura N1a. Barva zunanje zunanje površine zelo temno siva površine rdečerumena (7,5YR 7/6), barva (5YR 3/1), barva notranje površine notranje površine rdečerumena (7,5YR zelo temno siva (5YR 3/1), barva 7/6), barva loma rdečerumena (7,5YR loma svetlo rumenorjava (2.5YR 6/3). 7/6). Dimenzije: ohr. v. 3,3 cm, rek. pr. u. Dimenzije: ohr. v. 2,4 cm, t. 26 g, št. odl. 1. 12,6 cm, t. 8 g, št. odl. 1. 66 Kv. 33, SE 1, OBD 16 Odlomek ustja in ostenja posode. Pod ustjem teče vodoraven žleb, pod njim pa je viden ostanek nastavka za ročaj. Faktura N1a. Barva zunanje površine rdečeru- mena (5YR 6/8), barva notranje površine rdečerumena (5YR 6/8), barva loma rdečerumena (5YR 6/8). Dimenzije: ohr. v. 3,4 cm, rek. pr. u. 17,8 cm, t. 12 g, št. odl. 1. 67 Kv. 35, SE 1, OBD 191 Močno upognjen profiliran ročaj, najverjetneje bikonične sklede. Faktura N1/N2. Barva zunanje površine svetlo rumena (2.5Y 8/3), barva loma svetlo rumena (2.5Y 8/3). Dimenzije: ohr. v. 5,5 cm, š. 4,4 cm, t. 32 g, št. odl. 1. 68 Kv. 69, SE 1, OBD 59 Odlomek izvihanega, zaobljenega ustja posode, verjetno skle- de. Faktura N2b. Barva zunanje površine svetlo rdeča (2,5YR 6/6), barva notranje površine svetlo rdeča (2,5YR 6/6), barva loma svetlo rdeča (2,5YR 6/6). Dimenzije: ohr. v. 2,9 cm, rek. pr. u. 16,4 cm, t. 10 g, št. odl. 1. 69 Kv. 86, SE 1, OBD 73 Odlomek izvihanega ustja, ostenja in prstanastega dna sklede. Faktura N4a. Barva zunanje površine temno siva (10YR 4/1), barva notranje površine temno siva (10YR 4/1), barva loma svetlo rumenorjava (10YR 6/4). Dimenzije: ohr. v. 9,0 cm, rek. pr. u. 31,0 cm, rek. pr. d. 12,2 cm, t. 627 g, št. odl. 17. 62 Draga 3, AAS 108, 2023 64 65 66 67 68 69 71 SE 1, merilo 1 : 2. SE 1, merilo 1 : 2. 63 72 Kv. 19, SE 1, OBD 113 79 Kv. 33, SE 1, OBD 99 Odlomek prstanastega dna posode, verjetno sklede. Faktu- Odlomek uvihanega prirezanega ra N4b. Barva zunanje površine siva ustja krožnika z ostenjem in ravnim (10YR 6/1), barva notranje površine siva dnom. Odlomek ožgan. Faktura (10YR 6/1), barva loma svetlo siva (10YR NKb. Barva zunanje površine lisasta, 7/1). Dimenzije: ohr. v. 1,8 cm, rek. pr. d. barva loma lisasta. Dimenzije: ohr. v. 8,4 cm, t. 24 g, št. odl. 1. 5,3 cm, rek. pr. u. 23,4 cm, rek. pr. d. 73 Kv. 37, SE 1, OBD 85 20,8 cm, t. 98 g, št. odl. 1. Odlomek prstanastega dna posode, verjetno manjše sklede. Faktura N4a. Barva zunanje površine zelo temno siva (10YR 3/1), barva 80 Kv. 34, SE 1, OBD 86 loma rumenordeča (5YR 6/6). Dimenzije: ohr. Odlomek uvihanega prirezanega ustja krožnika z ostenjem in v. 1,8 cm, rek. pr. d. 8,8 cm, t. 4 g, št. odl. 1. ravnim dnom. Na notranji strani vidne sledi dodelave. Faktura 74 Kv. 69, SE 1, OBD 61 NKa. Barva zunanje površine lisasta, barva loma lisasta. Di- Odlomek prstanastega dna posode, verjetno menzije: ohr. v. 5, cm, rek. pr. u. 24,6 cm, rek. pr. d. 22,6 cm, t. sklede. Faktura N4a. Barva zunanje površine 116 g, št. odl. 2. temno siva (10YR 4/1), barva notranje površine temno siva (10YR 4/1), barva loma zelo svetlo rjava (10YR 8/2). Dimenzije: ohr. v. 2,0 cm, rek. pr. d. 8,6 cm, t. 9 g, št. odl. 1. 75 Kv. 33, SE 1, OBD 90 Odlomek prstanastega dna posode, verjetno sklede. Faktura N4b. Barva zunanje površine črna (7,5YR 2,5/1), barva no- tranje površine črna (7,5YR 2,5/1), 81 Kv. 96, SE 1, OBD 54 barva loma zelo svetlo rjava (10YR Odlomek zadebeljenega ustja, 7/3). Dimenzije: ohr. v. 2,0 cm, rek. ostenja in ravnega dna krožnika. pr. d. 8,0 cm, t. 22 g, št. odl. 2. Odlomek ožgan. Faktura NKa. 76 Kv. 33, SE 1, OBD 92 Barva zunanje površine rdečer- Odlomek prstanastega dna posode, verjetno sklede. Faktura java (5YR 6/6), barva notranje N4a. Barva zunanje površine zelo temno siva (10YR 3/1), barva površine rdečerjava (5YR 6/6), notranje površine zelo temno barva loma rdečerjava (5YR 6/6). siva (10YR 3/1), barva loma zelo Dimenzije: ohr. v. 5,7 cm, rek. pr. svetlo rjava (10YR 7/3). Dimen- u. 21,4 cm, rek. pr. d. 18,6 cm, t. zije: ohr. v. 2,5 cm, rek. pr. d. 82 g, št. odl. 3. 10 cm, t. 24 g, št. odl. 2. 77 Kv. 33, SE 1, OBD 93 Odlomek prstanastega dna posode, verjetno sklede. Faktura N4a. Barva zunanje površine temno siva (7,5YR 4/1), barva notranje površine uničena (-), barva loma zelo svetlo rjava (10YR 7/4). Dimenzije: ohr. v. 1,8 cm, rek. pr. d. 8,6 cm, t. 14 g, št. odl. 1. 78 Kv. 33, SE 1, OBD 98 Odlomek uvihanega prirezanega ustja krožnika z ostenjem in ravnim dnom. Odlomek ožgan. Faktura N4a. Barva zunanje površine lisasta, barva loma lisasta. Dimenzije: ohr. v. 5,1 cm, rek. pr. u. 21,4 cm, rek. pr. d. 18,8 cm, t. 76 g, št. odl. 2. 64 Draga 3, AAS 108, 2023 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 SE 1, merilo 1 : 2. 65 82 Kv. 118, SE 1, OBD 46 89 Kv. 33, SE 1, OBD 100 Odlomek ravnega dna krožnika Odlomek prežganega pokrova s pravokotno oblikovanim ro- s prehodom v ostenje. Odlomek bom. Faktura KK1, posamezni vključki peska velikosti do 1 mm. prežgan. Faktura NKb. Barva zunanje Barva zunanje površine lisasta, barva notranje površine svetlo površine pretežno rožnata (7.5YR rdeča (2,5YR 6/6), barva loma črna (2,5YR 2,5/1). Dimenzije: 7/4), barva loma svetlo siva (7.5YR ohr. v. 2,5 cm, t. 55 g, št. odl. 2. 7/1). Dimenzije: ohr. v. 2,2 cm, rek. pr. d. 22,4 cm, t. 27 g, št. odl. 1. 83 Kv. 96, SE 1, OBD 64 Odlomek prežganega ustja in ostenja krožnika. Na zunanji po- vršini vidni sledovi premaza. Faktura NKb. Barva zunanje površine lisasta, barva 90 Kv. 96, SE 1, OBD 66 loma lisasta. Dimenzije: ohr. v. 2,8 cm, rek. Odlomek prirezanega roba in ostenja pokro- pr. u. 25,2 cm, t. 9 g, št. odl. 1. va. Faktura RLKK1a. Barva zunanje površine 84 Kv. 68, SE 1, OBD 143 lisasta, barva loma temno siva (5YR 4/1). Prežgan odlomek zaobljenega ustja in ostenja Dimenzije: t. 14 g, št. odl. 1. krožnika. Faktura NKa. Barva zunanje površine 91 Kv. 31, SE 1, OBD 104 lisasta, barva loma lisasta. Dimenzije: ohr. v. Odlomek ustja in ostenja lečastega trinožnika z nastavkom za 9,1 cm, pokrov. Na zunanji strani vzporedno z nastavkom teče žleb. 85 Kv. 96, SE 1, OBD 69 Faktura RLKK1a. Barva zunanje površine črna (10YR 2/1), barva Odlomek ostenja posode, okrašenega z valovitim glavni- notranje površine črna (10YR čenjem. Faktura KK1, stihijsko žgano, delano na lončarskem 2/1), barva loma črna (10YR kolesu, prečiščena lončarska masa s številnimi vključki belega 2/1). Dimenzije: ohr. v. 2,6 cm, in sivega peska pod 1 mm, površina na otip hrapava. Barva š. 3,7 cm, t. 10 g, št. odl. 1. zunanje površine rdečerumena (7,5YR 7/6), barva notranje 92 Kv. 50, SE 1, OBD 18 površine rdečerumena (7,5YR 7/6), barva loma rdečerumena Odlomek uvihanega ustja z ostenjem trinožnika lečaste oblike. (7,5YR 7/6). Dimenzije: vel. odl. 8,2 × 7,0 cm, t. 97 g, št. odl. 6. Ostenje je narebreno, prehod iz ustja v ostenje je poudarjen 86 Kv. 97, SE 1, OBD 119 z rebrom. Nepopolno redukcijsko žganje. Srednje prečiščena Odlomek pokrova s konkavnim grobozrnata lončarska masa z zmerno gumbom. 2,5 cm pod držajem je pogostim do pogostim belim peskom okras navpičnih in vodoravnih vre- velikosti do 2 mm, posamezna zrna zov. Faktura RLKK1b. Barva zunanje do 6 mm. Površina je glajena. Barva površine lisasta, barva loma lisasta. zunanje površine črna (2,5YR 2,5/1), Dimenzije: ohr. v. 6,0 cm, t. 111 g, št. barva notranje površine črna (2,5YR odl. 4. 2,5/1). Dimenzije: ohr. v. 4,7 cm, rek. pr. u. 19,8 cm, t. 27 g, št. odl. 1. 87 Kv. 33, SE 1, OBD 101 Odlomek pokrova s konkavnim gumbom. Faktura RLKK1b. Barva zunanje površine lisasta, barva loma lisasta. Dimenzije: ohr. v. 3,8 cm, t. 120 g, št. odl. 1. 88 Kv. 31, SE 1, OBD 105 Odlomek pokrova z zaoblje- nim robom. Pokrov je okrašen z metličenjem v navpičnih potegih v smeri ročaja ter z vodoravnimi kanelurami, ki tečejo vzporedno z ustjem. Faktura RLKK1b. Barva zunanje površine lisasta, barva notranje površine črna (5YR 2.5/1), barva loma lisasta. Dimenzije: ohr. v. 4,7 cm, t. 91 g, št. odl. 3. 66 Draga 3, AAS 108, 2023 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 SE 1, merilo 1 : 2. 67 93 Kv. 41, SE 1, OBD 83 99 Kv. 96, SE 1, OBD 53 Odlomek uvihanega ustja z ostenjem trinožnika lečaste oblike. Odlomek izvihanega zaobljenega ustja s prehodom v ostenje. Ostenje je narebreno, prehod iz ustja v ostenje je poudarjen z Vidni sledovi glavničenja na zunanji površini ostenja. Faktura rebrom. Faktura RLKK1a. Barva zunanje RLKK1b. Barva zunanje površine rdečerjava (5YR 5/4), barva površine črna (10YR 2/1), barva no- notranje površine rdečerjava (5YR 5/4), barva loma rdečerjava tranje površine črna (10YR 2/1), barva (5YR 5/4). Dimenzije: ohr. v. 4,6 cm, rek. pr. u. 13,8 cm, t. 145 g, loma črna (10YR 2/1). Dimenzije: ohr. št. odl. 11. v. 3,3 cm, rek. pr. u. 17,4 cm, t. 19 g, št. odl. 1. 94 Kv. 54, SE 1, OBD 77 Odlomek izvihanega ustja in ostenja čaše/ lončka. Rob ustja je ožgan. Faktura RLKK3. Barva zunanje površine lisasta, barva no- tranje površine rjava (10YR 5/3). Dimenzije: ohr. v. 4,6 cm, rek. pr. u. 7,4 cm, t. 16 g, št. 100 Kv. 7, SE 1, OBD 142 odl. 1. Odlomek izvihanega in pravokotno prire- 95 Kv. 19, SE 1, OBD 112 zanega ustja lonca. Faktura RLKK1. Barva Odlomek izvihanega ustja in ostenja čaše/ zunanje površine lisasta, barva loma lisasta. lončka. Faktura RLKK3. Barva zunanje Dimenzije: ohr. v. 3,3 cm, rek. pr. u. 14,4 cm, površine svetlo rumenkasto rjava (10YR t. 18 g, št. odl. 1. 6/4), barva notranje površine rjava (10YR 101 Kv. 46, 63, SE 1, OBD 9 5/3). Dimenzije: ohr. v. 3,6 cm, rek. pr. u. Odlomek prežganega pravokotno prireza- 3,8 cm, t. 17 g, št. odl. 1. nega ustja lonca z ostenjem. Pod preho- 96 Kv. 85, SE 1, OBD 22 dom iz ustja v ostenje je vodoravno rebro. Odlomek izvihanega zaobljenega Faktura RLKK1a. Barva zunanje površine ustja lonca. Faktura RLKK1a. Barva lisasta, barva loma lisasta. Dimenzije: ohr. v. zunanje površine lisasta, barva loma 4,0 cm, rek. pr. u. 29 cm, t. 21 g, št. odl. 2. lisasta. Dimenzije: ohr. v. 2,5 cm, rek. 102 Kv. 62, SE 1, OBD 72 pr. u. 19,6 cm, t. 61 g, št. odl. 1. Odlomek izvihanega prirezanega ustja lonca z ostenjem. Na 97 Kv. 33, SE 1, OBD 95 ostenju viden klekast prehod v trup. Faktura RLKK1a. Barva Odlomek izvihanega zaobljenega ustja in zunanje površine zelo temno siva (5YR 3/1), barva notranje ostenja lonca. 1,3 cm pod vratom in naprej površine zelo temno siva (5YR po trupu je lonec okrašen z vodoravnim 3/1), barva loma zelo temno glavničenjem. Faktura RLKK1a. Barva zu- siva (5YR 3/1). Dimenzije: ohr. v. nanje površine temno rdečesiva (5YR 4/2), 3,4 cm, t. 51 g, št. odl. 2. barva notranje površine črna (10YR 1/2). Dimenzije: ohr. v. 6,2 cm, rek. pr. u. 17 cm, t. 32 g, št. odl. 6. 98 Kv. 7, SE 1, OBD 116 Odlomek zaobljenega uvihanega ustja in ostenja lonca. 0,5 cm pod vratom in naprej po trupu je lonec okrašen z vodorav- nim glavničenjem. Faktura RLKK1a. Barva zunanje površine lisasta, barva notranje površine črna (10YR 2/1). Dimenzije: ohr. v. 4,6 cm, rek. pr. u. 21 cm, t. 57 g, št. odl. 1. 68 Draga 3, AAS 108, 2023 M 1 : 50 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 SE 1, merilo 1 : 2. 69 103 Kv. 96, SE 1, OBD 51 svetlo rumena (2,5YR 8/4), barva loma svetlo rumena (2,5YR Odlomek izvihanega prirezanega ustja lonca z ostenjem. Fak- 8/4). Dimenzije: ohr. v. 13,3 cm, š. 12,7 cm, t. 195 g, št. odl. 1. tura RLKK1a. Barva zunanje površine lisasta, barva loma lisasta. Dimenzije: ohr. v. 3,6 cm, rek. pr. u. 28,6 cm, t. 95 g, št. odl. 2. 104 Kv. 96, SE 1, OBD 52 Odlomek izvihanega prirezanega ustja z ostenjem. Faktura RLKK1a. Barva zunanje površine temno rdečerjava (5YR 4/2), barva notranje površine temno rdečerjava (5YR 4/2), barva loma temno rdečerjava (5YR 4/2). Dimenzije: ohr. v. 4,3 cm, rek. pr. u. 26,6 cm, t. 56 g, št. odl. 4. 110 Kv. 96, SE 1, OBD 63 Odlomek ročaja male amfore Dressel 6B. Faktura A1. Barva zunanje površine rde- ča (2.5YR 6/8), barva loma rdečerumena (5YR 6/8). Dimenzije: ohr. v. 11,5 cm, t. 125 g, št. odl. 1. 105 Kv. 69, SE 1, OBD 60 Odlomek ravnega dna in ostenja lonca. Fak- tura RLKK1a. Barva zunanje površine svetlo rjava (7,5YR 6/4), barva notranje površine lisasta, barva loma črna (7,5YR 2,5/1). Dimen- zije: ohr. v. 4,7 cm, rek. pr. d. 16,4 cm, t. 44 g, 111 Kv. 28, SE 1, OBD 111 št. odl. 1. Odlomek zatiča in ostenja z nastav- 106 Kv. 96, SE 1, OBD 67 kom za ročaj male amfore Dressel Odlomek rahlo vbočenega dna in ostenja lonca. Stihijsko 6B. Faktura A1. Barva zunanje žgana, srednje prečiščena grobozrnata lončarska masa s po- površine rdečerumena (5YR 6/6), gostim belim peskom do 3 mm, z zmerno barva loma rdečerumena (5YR 6/6). pogostimi jedri šamota do 3 mm, površina Dimenzije: ohr. v. 4,8 cm, t. 116 g, hrapava in porozna, izdelano na počasnem št. odl. 3. lončarskem kolesu, ožgano. Najverjetneje sorodno z RLKK1. Barva zunanje površine svetlo rjava (10YR 6/4). Dimenzije: ohr. v. 4,1 cm, rek. pr. d. 13,4 cm, t. 46 g, št. odl. 1. 112 Kv. 19, SE 1, OBD 176 107 Kv. 31, SE 1, OBD 29 Odlomek stilusa, okrašen z Poškodovan izčrepinjen pokrovček za dvema stiliziranima volčjima amforo. Faktura N2a. Barva zunanje po- glavama. Korodirana bakrova vršine zelo svetlo rjava (10YR 8/4), barva zlitina. Dimenzije: dl. 4,1 cm, t. notranje površine zelo svetlo rjava (10YR 1 g, št. odl. 1. 8/4), barva loma zelo svetlo rjava (10YR 8/4). Dimenzije: vel. odl. 4,50 × 5,1 cm, t. 113 Kv. 28, SE 1, OBD 159 21 g, št. odl. 1. Odlomek rahlo izvihanega ustja in ostenja lonca. Ramena, okrašena z vtisi nohta, pod njimi na trupu vrezan okras. Na 108 Kv. 69, SE 1, OBD 58 robu in na zunanji strani ustja vidni organski ostanki. Barva Poškodovan izčrepinjen pokrovček za zunanje površine rjava (do črna) amforo. Faktura N2a. Dimenzije: ohr. v. (10YR 4/3), barva notranje površine 2,0 cm, t. 33 g, št. odl. 1. črna (2,5YR 2,5/1). Dimenzije: ohr. v. 3,7 cm, rek. pr. u. 22,0 cm, t. 27 g, 109 Kv. 46, 63, SE 1, OBD 6 št. odl. 1. Odlomek ostenja jadranske amfore. Faktura A2. Barva zunanje površine svetlo rumena (2,5YR 8/4), barva notranje površine 70 Draga 3, AAS 108, 2023 103 104 105 106 108 111 110 112 113 SE 1; 112 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 71 114 Kv. 118, SE 1, OBD 167 119 Kv. 105, SE 1, OBD 49 Svetinjica z neprepoznavnim motivom na obeh straneh. Koro- Odlomek noge trinožnika s prstnim odtisom na zunanji strani dirana bakrova zlitina. Dimenzije: ohr. v. 3,4 cm, dl. 2,4 cm, db. noge. Lošč rjavozelene barve (10YR 4/6) v notranjosti posode. 0,3 cm, t. 52 g, št. odl. 1. Faktura NVKK2b, prečiščena masa z redkimi vključki šamota in belega peska. Barva zunanje površine rdečerumena (7.5YR 7/6), barva notranje površine rožnata (7.5YR 7/4), barva loma rožnata (7.5YR 7/4). Dimenzije: ohr. v. 5,2 cm, t. 31 g, št. odl. 1. 115 Kv. 41, SE 1, OBD 79 Odlomek uvihanega ustja sklede. Na notranji površini je zelen lošč. Faktura NVNLo. Barva zunanje površine rdečerumena (5YR 7/6), barva notranje površine rdečerumena (5YR 7/6), barva loma rdečerumena (5YR 7/6). Dimenzije: ohr. v. 2,0 cm, rek. pr. u. 19,6 cm, t. 7 g, št. odl. 1. 116 Kv. 29, SE 1, OBD 110 Odlomek uvihanega ustja in ostenja sklede. Ustje je okrašeno z enojno valovnico. Prečiščena drobnozrnata lončarska masa z zmerno pogostimi vključki okroglega sivega peska velikosti do 1 mm ter posameznimi zrni sivega peska in šamota velikosti do 3 mm. Barva zunanje površine temno siva (10YR 4/1), barva notranje površine temno siva (10YR 4/1). Dimenzije: ohr. v. 3,0 cm, rek. pr. u. 17,0 cm, t. 20 g, št. odl. 2. 117 Kv. 119, SE 1, OBD 12 Odlomek močno profiliranega roba novoveškega pokro- va. Faktura NVKK2a, z zmerno pogostimi vključki šamota in zmerno pogostimi vključki belega in sivega peska velikosti do 3 mm. Barva zunanje površine zelo bledo rjava (10YR 8/3), barva notranje površine zelo bledo rjava (10YR 8/3), barva loma zelo bledo rjava (10YR 8/3). Dimenzije: ohr. v. 2,7 cm, t. 8 g, št. odl. 1. 118 Kv. 41, SE 1, OBD 81 Odlomek izvihanega ustja lonca. Na robu notranje strani ustja je faseta. Na notranji površini in čez rob rjav lošč. Rob ustja je ožgan. Faktura NVKK2b, Srednje prečiščena lončarska masa z zmernimi vključki okroglega proda do 1 mm in belim peskom do 3 mm. Barva zunanje površine rdečerumena (5YR 6/6), barva loma rdečerumena (5YR 6/6). Dimenzije: ohr. v. 1,6 cm, t. 5 g, št. odl. 1. 72 Draga 3, AAS 108, 2023 114 115 116 117 119 118 SE 1, merilo 1 : 2. 73 120 Kv. 13, SE 1, OBD 138 127 Kv. 38, SE 1, OBD 25 Odlomek ožganega dna in ostenja posode. Na notranji povr- Odlomek rahlo vbočenega dna z ostenjem lonca. Ostenje šini oker do rjav lošč. Na enem odlomku dna delno ohranjen okrašeno z navpičnim metličenjem. Stihijsko žgano, prosto- okvir kvadratnega ali pravokotnega žiga. ročno delano, površina hrapava. Slabo prečiščena grobozr- Faktura NVNLo. Barva zunanje površi- nata lončarska masa s številnimi ne rdečerumena (5YR 7/6), barva loma vključki belega in sivega peska rdečerumena (5YR 7/6). Dimenzije: ohr. v. s posameznimi zrni velikosti do 1,8 cm, rek. pr. d. 8,6 cm, t. 22 g, št. odl. 3. 4 mm in rdečimi vključki velikosti 121 Kv. 83, SE 1, OBD 76 do 3 mm. Barva zunanje površi- ne svetlo rjava (10YR 6/3), barva Odlomek roba z ostenjem posode. Na ostenju je plastično notranje površine zelo temno rebro. Faktura NVKK4a. Barva zunanje po- siva (10YR 3/1). Dimenzije: ohr. vršine temno siva (5YR 4/1), barva notranje v. 8,1 cm, db. 1,5 cm, rek. pr. d. površine temno siva (5YR 4/1), barva loma 20,0 cm, t. 146 g, št. odl. 2. rdečerumena (5YR 6/6). Dimenzije: ohr. v. 2,5 cm, rek. pr. u. 24,2 cm, t. 9 g, št. odl. 1. 122 Kv. 105, SE 1, OBD 50 128 SE 1, OBD 166 Prežgan odlomek močno profiliranega ustja lonca. Faktura Odlomek vretenčastega keramičnega predmeta, verjetno NVKK2a, odl. preveč prežgan, da bi lahko z gotovostjo trdili, distančnika. Srednje prečiščena finozrnata lončarska masa s da gre za NVKK2a. Keramika morda porozna posameznimi jedri belega peska do 1 mm zaradi prežganja. Barva zunanje površine in šamota do 3 mm, rahlo porozna. Barva prežgana. Dimenzije: ohr. v. 2,2 cm, rek. pr. u. zunanje površine rdečerumena (7,5YR 9,6 cm, t. 6 g, št. odl. 1. 8/6), barva notranje površine rdečerume- na (7,5YR 8/6), barva loma rdečerumena 123 Kv. 97, SE 1, OBD 118 (7,5YR 8/6). Dimenzije: ohr. v. 3,9 cm, š. Odlomek rahlo izvihanega profiliranega ustja lonca. Na notra- 2,7 cm, db. 1,9 cm, t. 14 g, št. odl. 1. nji strani ustja je nastavek za pokrov. Faktura NVKK2a. Barva zunanje površine zelo bledo rjava (10YR 8/4), barva notranje površine zelo bledo rjava (10YR 8/4), barva loma zelo bledo rjava (10YR 8/4). Dimenzije: ohr. v. 2,5 cm, rek. pr. u. 14,6 cm, t. 6 g, št. odl. 1. 124 Kv. 20, SE 1, OBD 15 Odlomek izvihanega močno profiliranega ustja lonca. Faktura NVKK1a. Barva zunanje površine zelo svetlo rjava (10YR 8/2), barva notranje površine zelo svetlo rjava (10YR 8/2), barva loma zelo svetlo rjava (10YR 8/2). Dimenzije: ohr. v. 2,5 cm, rek. pr. u. 12,2 cm, št. odl. 9. 125 Kv. 11, SE 1, OBD 137 Odlomek rahlo izvihanega profiliranega ustja lonca. Faktura NVKK1a. Barva zunanje površine zelo bledo rjava (10YR 8/3), barva notranje površine zelo bledo rjava (10YR 8/3), barva loma zelo bledo rjava (10YR 8/3). Dimenzije: ohr. v. 2,2 cm, t. 6 g, št. odl. 1. 126 Kv. 46, SE 1, OBD 24 Odlomek izvihanega kljunastega ustja lonca. Faktura NVKK3a. Barva zunanje površine zelo bledo rjava (10YR 8/3), barva notranje površine zelo bledo rjava (10YR 8/3), barva loma zelo bledo rjava (10YR 8/3). Dimenzije: ohr. v. 1,7 cm, t. 3 g, št. odl. 1. 74 Draga 3, AAS 108, 2023 120 121 122 123 124 125 126 127 128 SE 1, merilo 1 : 2. 75 129 Kv. 111, SE 9, OBD 48 136 Kv. 104, SE 9, OBD 133 Kamnito predilno vretence nepra- Odlomek dna z ostenjem posode. Na vilne oblike. Dimenzije: db. 1,1 cm, notranji površini slabo ohranjena svinčena vel. odl. 0,7 cm, t. 12 g, št. odl. 1. zelena glazura. Faktura RGLZ. Barva zu- 130 Kv. 119, SE 9, OBD 175 nanje površine rožnata (7,5YR 7/4), barva loma rožnata (7,5YR 7/4). Dimenzije: ohr. v. Odlomek razčlenjene ovratnice. Korodirana bakrova 1,2 cm, rek. pr. d. 10 cm, t. 8 g, št. odl. 1. zlitina. Dimenzije: t. 6 g, št. odl. 1. 137 Kv. 31, SE 9, OBD 37 Odlomek izvlečenega dna ročke, zunanji rob dna je okrašen s prstnimi odtisi. Faktura NVN1. Barva zunanje površine rožnata (7,5YR 8/3), barva notranje površine rožnata (7,5YR 8/3), bar- va loma rdečerumena (5YR 7/6). 131 Kv. 104, SE 9, OBD 190 Dimenzije: ohr. v. 2,0 cm, rek. pr. Poškodovan železen stilus, držaj je kvadraten. Dimenzije: dl. d. 7,2 cm, t. 18 g, št. odl. 3. 7,3 cm, db. 0,5 cm, t. 16 g, št. odl. 1. 138 Kv. 97, SE 9, OBD 135 132 SE 9, OBD 169 Odl. navpičnega ustja sklede. Na notranji Glava in svinčen del plumbate. Korodirano železo in svinec. površini in čez rob zelen lošč. Odlomek je Dimenzije: dl. 14,6 cm, š. 3 cm, t. 186 g, št. odl. 2. ožgan. Faktura NVNLo. Barva loma rdeče- rumena (5YR 7/6). Dimenzije: ohr. v. 2,4 cm, t. 8 g, št. odl. 1. 133 Kv. 118, SE 9, OBD 38 Odlomek ostenja posode italske sigilate, verjetno krožnika. Barva zunanje površine rdeča (2,5YR 4/8), barva loma svetlo rdeča (2,5YR 7/8). Dimenzije: vel. odl. 1,1 × 2,1 cm, t. 1 g, št. odl. 1. 134 Kv. 76, SE 9, OBD 35 Odlomek izvihanega ustja sklede. Faktura N4a. Barva zuna- nje površine temno siva (2.5YR 2/1), barva notranje površine temno siva (2.5YR 2/1), barva loma rdečerumena (5YR 4/6). Dimenzije: ohr. v. 1,3 cm, rek. pr. u. 31,4 cm, t. 31 g, št. odl. 2. 135 Kv. 99, SE 9, OBD 39 Odlomek zadebeljenega roba pokrova. Fak- tura N4a. Barva zunanje površine temno siva (10YR 4/1), barva notranje površine rdečeru- mena (5YR 6/6), barva loma rdečerumena (5YR 6/6). Dimenzije: ohr. v. 2 cm, t. 5 g, št. odl. 1. 76 Draga 3, AAS 108, 2023 129 130 131 132 134 135 136 137 138 SE 9, merilo 1 : 2. 77 139 Kv. 104, SE 9, OBD 132 147 Kv. 119, SE 9, OBD 174 Odlomek navpičnega ustja sklede. Na Podolgovat kamnit predmet nepravilne obli- notranji strani in čez rob je svetlo zelen lošč ke z luknjo. Kamen in verjetno ostanki kovine. z oker pikami. Odlomek je delno ožgan. Dimenzije: dl. 5,2 cm, š. 2,6 cm, db. 2,6 cm, t. 31 Faktura NVNLo. Barva loma rdečerumena g, št. odl. 1. (7,5YR 7/6). Dimenzije: ohr. v. 3,2 cm, rek. pr. u. 34,8 cm, t. 12 g, št. odl. 1. 140 Kv. 112, SE 9, OBD 130 148 Kv. 98, SE 9, OBD 188 Odlomek roba z ostenjem pokrova. Del železnega predmeta s Na ostenju je plastično rebro. Faktura presegajočim zankastim drža- NVKK4a. Stihijsko žgano. Barva zunanje jem. Dimenzije: ohr. v. 5,2 cm, površine črna (10YR 2/1), barva notranje dl. 5,3 cm, š. 1 cm, t. 23 g, št. površine črna (10YR 2/1), barva loma odl. 1. črna (10YR 2/1). Dimenzije: ohr. v. 2,3 cm, t. 12 g, 141 Kv. 80, SE 9, OBD 36 Odlomek razčlenjenega ustja lonca. Odlomek 149 Kv. 99, SE 9, OBD 186 ožgan. Faktura N3d. Barva zunanje površine Poškodovano rezilo železnega noža s trnastim nastavkom za lisasta. Dimenzije: ohr. v. 2,4 cm, t. 4 g, št. odl. 1. ročaj. Dimenzije: ohr. v. 2,3 cm, dl. 10,4 cm, db. 0,2 cm, t. 19 g, 142 Kv. 79, SE 9, OBD 34 št. odl. 1. Odlomek močno profiliranega, delno ožganega ustja lonca. Barva zunanje površine zelo bledo rjava (10YR 8/2), barva notranje površine zelo bledo rjava (10YR 8/2), barva loma zelo bledo rjava (10YR 8/2). Dimenzije: ohr. v. 2,2 cm, rek. pr. u. 14,4 cm. 143 Kv. 104, SE 9, OBD 134 150 SE 9, OBD 170 Odlomek izvihanega ustja delno ožganega lonca. Odlomek Odlomek trna in rezila noža. Korodirano železo. Dimenzije: dl. prežgani. Faktura NVKK1a, s posameznimi zrni do 4 mm. 8,4 cm, š. 1,7 cm, db. 0,3 cm, t. 6 g, št. odl. 1. Barva zunanje površine siva (7,5YR 6/1), barva notranje površine siva (7,5YR 6/1), barva loma rjava (10YR 4/3). Dimenzije: ohr. v. 3,4 cm, rek. pr. u. 21 cm, t. 59 g, št. odl. 3. 144 Kv. 79, SE 9, OBD 33 151 Kv. 83, SE 9, OBD 185 Odlomek vodoravno izvihanega ustja lonca. Rob Poškodovan podolgovat železen predmet, morda okov. Di- ustja je ožgan. Faktura NVKK1a. Barva zunanje menzije: dl. 15,5 cm, š. 1.9 cm, db. 0,2 cm, t. 2 g, št. odl. 1. površine temno siva (10YR 6/4), barva notranje površine temno siva (10YR 6/4). Dimenzije: ohr. v. 2,5 cm, rek. pr. u. 15,6 cm. 145 Kv. 104, SE 9, OBD 131 Odlomek pečnice z enim ohranjenim robom in zelenim loščem. Faktura PEČ. Barva loma rdečerumena (7,5YR 7/6). Dimenzije: dl. 3,0 cm, š. 2,0 cm, t. 5 g, št. odl. 1. 146 Kv. 119, SE 9, OBD 154 Odlomek kamnitega brusa. Di- menzije: dl. 6,8 cm, š. 2,5 cm, db. 0,8 cm, t. 20 g, št. odl. 1. 78 Draga 3, AAS 108, 2023 139 140 141 142 143 144 148 147 149 151 150 SE 9, merilo 1 : 2. SE 9, merilo 1 : 2. 79 152 SE 27, OBD 168 157 Kv. 31, SE 27, OBD 42 Odlomek zapestnic iz prepletenih žic. Bakrova zlitina. Dimen- Odlomek vbočenega dna in ostenja vrča. Faktura N2a. Barva zije: t. 9 g, št. odl. 1. zunanje površine zelo svetlo rjava (10YR 8/3), barva notranje površine zelo svetlo rjava (10YR 8/3), barva loma zelo svetlo rjava (10YR 8/3). Dimenzije: rek. pr. d. 12 cm, t. 170 g, št. odl. 12. 153 Kv. 33, SE 27, OBD 45 158 Kv. 31, SE 27, OBD 41 Odlomek železnega ročaja. Odlomek izvihanega zadebeljenega ustja Dimenzije: ohr. v. 6,1 cm, š. 1,7 cm. posode, verjetno sklede. Faktura N1a. Barva zunanje površine rdečerumena (5YR 7/6), bar- va notranje površine rdečerumena (5YR 7/6), barva loma rdečerumena (5YR 7/6). Dimenzije: ohr. v. 2,1 cm, rek. pr. u. 15,8 cm, t. 4 g, št. odl. 1. 154 Kv. 31, SE 27, OBD 44 Odlomek ostenja sigilatenga krožnika padanske B-proizvo- dnje. Barva zunanje površine rdeča (2,5YR 4/8), barva loma rdečerumena (5YR 7/6). Dimenzije: ohr. v. 1,7 cm, š. 2,2 cm, t. 2 g, št. odl. 1. 155 Kv. 31, SE 27, OBD 43 Odlomek ostenja posode sigilate poznopadanske proizvodnje. Barva zunanje površine rdeča (2,5YR 4/6), barva notranje po- vršine rdeča (2,5YR 4/6), barva loma rdečerumena (5YR 6/6). Dimenzije: vel. odl. 3,0 × 1,7 cm, t. 2 g, št. odl. 1. 156 Kv. 33, SE 27, OBD 149 Poškodovano vodoravno izvihano ustje z vratom in odlom- kom razčlenjenega ročaja vrča. Importirana keramika, dobro prečiščena finozrnata lončarska masa z belimi vključki do 1,5 mm. Površina je hrapava. Predmet izdelan na hitrem lon- čarskem kolesu in oksidacijsko žgan. Barva zunanje površine svetlo rdeča (2,5YR 6/8), barva notranje površine svetlo rdeča (2,5YR 6/8), barva loma svetlo rdeča (2,5YR 6/8). Dimenzije: ohr. v. 4,9 cm, rek. pr. u. 5,6 cm, t. 70 g, št. odl. 1. 80 Draga 3, AAS 108, 2023 153 152 156 157 158 SE 27, merilo 1 : 2. SE 27, merilo 1 : 2. 81 159 Kv. 28, SE 45, OBD 189 167 Kv. 28, SE 45, OBD 146 Poškodovan žebelj s kvadratno glavico in steblom. Korodirano Odlomek pravokotnega izvihanega ustja sklede z ostenjem. železo. Dimenzije: dl. 7,4 cm, š. 1,7 cm, db. 0,4 cm, t. 19 g, št. Faktura N2a. Barva zunanje površine rdečerumena (5YR 7/6), odl. 1. barva notranje površine rdečerumena (5YR 7/6), barva loma 160 Kv. 27, SE 45, OBD 157 rdečerumena (5YR 7/6). Dimenzije: ohr. v. 6,4 cm, rek. pr. u. 32,6 cm, t. 129 g, št. odl. 3. Odlomek dna balzamarija iz naravno obar- vanega stekla tipa Isings 8. Dimenzije: ohr. v. 1,6 cm, t. 2 g, št. odl. 1. 161 Kv. 27, 46, SE 45, OBD 141 Odlomek noska in trupa oljenke. Faktura O1. Barva zunanje površine rdečerumena (5YR 6/8), barva notranje površine rdečerumena (5YR 6/8), barva loma rdečerumena (5YR 6/8). Dimenzije: ohr. v. 2,0 cm, dl. 3,9 cm, š. 168 Kv. 27, 46, SE 45, OBD 144 2 cm, t. 5 g, št. odl. 1. Odlomek uvihanega prirezanega ustja 162 Kv. 27, SE 45, OBD 124 krožnika z ostenjem in ravnim dnom. Fak- Odlomek ustja, ostenja in dna tura N4a. Barva zunanje površine temno posode, verjetno krožnika, poznopa- siva (5YR 4/1), barva notranje površine te- danske produkcije. Barva zunanje po- mno siva (5YR 4/1), barva loma rdečeru- vršine rdečerumena (5YR 7/6), barva mena (5YR 6/6). Dimenzije: ohr. v. 4,2 cm, notranje površine rdečerumena (5YR rek. pr. d. 15 cm, t. 36 g, št. odl. 1. 7/6), barva loma rdečerumena (5YR 169 Kv. 27, 46, 63, SE 45, OBD 121 7/6). Dimenzije: t. 7 g, št. odl. 4. Odlomek ustja, ostenja in dna pompejanskega rdečega peka- 163 Kv. 54, SE 45, OBD 123 ča. Na notranji strani so vidne sledi premaza. Barva zunanje Odlomek dna sigilatne posode poznopadanske produkcije. površine zelo temno siva (5YR 3/1), barva notranje površine Viden uničen okrogel žig. Barva zunanje rumenordeča (5YR 5/6), barva loma zelo temno siva do površine rdeča (2,5YR 4/8), barva no- rumenordeča (5YR 3/1 do 5YR 5/6). Dimenzije: ohr. v. 4,9 cm, tranje površine rdeča (2,5YR 4/8), barva rek. pr. u. 35 cm, rek. pr. d. 30 cm, t. 105 g, št. odl. 9. loma rdečerumena (5YR 7/6). Dimenzije: vel. odl. 3,0 × 2,4 cm, t. 3 g, št. odl. 1. 164 Kv. 28, SE 45, OBD 145 Odlomek dna čaše. Horizontalna kanelura nad nogo. Faktura N3d. Barva zunanje površine temno 170 Kv. 27, SE 45, OBD 148 siva (10YR 4/1), barva notranje Odlomek zaobljenega roba pokrova orlo bifido, nad katerim površine svetlo rjava (10YR 6/3), je na notranji strani komaj viden žleb. Na spodnji strani po- barva loma svetlo rjava (10YR krova so vidni pripečeni organski ostanki (?). Odlomek ostenja 6/3). Dimenzije: ohr. v. 4,3 cm, je okrašen z metličenjem v navpičnih potegih v smeri gumba, rek. pr. d. 3,6 cm, t. 52 g, št. odl. 1. metličenje se začne približno 3,5 cm nad robom. Faktura RLKK2, prečiščena grobozrnata lončarska masa s pogostimi 165 Kv. 61, 62, SE 45, OBD 122 vključki sivega in belega peska velikosti do 4 mm, posame- Odlomek dna čaše. Na zunanji strani vidni sledovi dimljenja. zna železna (?) jedra velikosti do 2 mm. Faktura N4a. Barva zunanje površine Površina je hrapava. Izdelava prostoročna, temno siva (7,5YR 4/1), barva notranje morda dodelana na kolesu. Barva zunanje površine svetlo siva (7,5YR 7/1), barva površine rjava (7,5YR 5/4), barva notranje loma svetlo siva (7,5YR 7/1). Dimenzije: površine rjava (7,5YR 5/4), barva loma ohr. v. 2,2 cm, rek. pr. d. 3,7 cm, t. 23 g, rjava (7,5YR 5/4). Dimenzije: ohr. v. 4,4 cm, št. odl. 1. t. 56 g, št. odl. 1. 166 Kv. 27, SE 45, OBD 120 171 Kv. 27, SE 45, OBD 147 Odlomek izvihanega ustja posode. Faktura N4a. Barva Odlomek izvihanega zaobljenega ustja in ostenja lonca. Faktu- zunanje površine siva (7,5YR 5/1), ra RLKK1a. Barva zunanje površine lisasta, barva loma lisasta. barva notranje površine siva (7,5YR Dimenzije: ohr. v. 3,3 cm, rek. 5/1), barva loma rožnata (7,5YR 7/4). pr. u. 19,8 cm, t. 42 g, Dimenzije: ohr. v. 2,1 cm, rek. pr. u. št. odl. 1. 14,8 cm, t. 21 g, št. odl. 1. 82 Draga 3, AAS 108, 2023 159 164 160 165 166 167 168 169 170 171 SE 45; 160 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. SE 45; 160 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 83 172 Kv. 21, SE 47, OBD 150 lisasta. Dimenzije: ohr. v. 2,6 cm, rek. pr. u. 10,8 cm, t. 13 g, št. Odlomek izvihanega, navzven zadebeljenega ustja in vratu odl. 1. lonca. Faktura NVKK1a. Barva zunanje 178 Kv. 29, SE 61, OBD 128 površine temno siva (10YR 4/1), barva Odlomek ostenja posode iz grobe kuhinjske notranje površine temno siva (10YR keramike. Po površini je glavničenje v kratkih 4/1), barva loma siva (10YR 5/1). Dimen- potegih, ki včasih ustvarijo črko V. Barva zu- zije: ohr. v. 2,7 cm, rek. pr. u. 14,4 cm, t. nanje površine rdečerumena (5YR 7/6), barva 12 g, št. odl. 1. loma črna (10YR 2/1). Dimenzije: vel. odl. 5,0 173 Kv. 25, SE 47, OBD 193 × 4,1 cm, t. 21 g, št. odl. 1. 10 poškodovanih lupin bodičastega voleka. Dimenzije: t. 91 g, 179 Kv. 84, brez SE, OBD 156 št. odl. 20. Na odbitku iz črnega roženca izdelana puščična ost s poško- dovano konico. Dimenzije: dl. 2,2 cm, š. 1,7 cm, db. 0,6 cm, t. 4 g, št. odl. 1. 180 Kv. 8, brez SE, OBD 187 Poškodovana bronasta ploščica z dvema okroglima luknjicama in eno bronasto zakovico. Dimenzije: dl. 4,4 cm, š. 2,8 cm, t. 16 g, št. odl. 1. 181 brez SE, OBD 165 Odlomek ramen oljenke. Faktura O1. Barva zunanje površine rdečerumena (5YR 6/6), barva notranje površine rdečerumena (5YR 6/6), barva loma rdečerumena (5YR 6/6). Dimenzije: vel. odl. 3,8 × 1,2 cm, t. 3 g, št. odl. 1. 174 Kv. 86, SE 51, OBD 125 182 Kv. 81, brez SE, OBD 151 Odlomek prstanastega dna posode, verjetno sklede. Faktura Odlomek razčlenjenega ustja vrča. Faktura N1a. Barva zunanje N4a. Barva zunanje površine temno siva (7,5 YR 4/1), barva površine rožnata (7,5YR 8/4), barva notranje notranje površine temno površine rožnata (7,5YR 8/4), barva loma siva (7,5 YR 4/1), barva rožnata (7,5YR 8/4). Dimenzije: ohr. v. 2,5 cm, loma svetlo rjava (7,5 YR rek. pr. u. 15,8 cm, t. 5 g, št. odl. 1. 6/4). Dimenzije: ohr. v. 2,3 cm, rek. pr. d. 12,2 cm, 183 brez SE, OBD 192 t. 37 g, št. odl. 3. Odlomek narebrenega ustja in ostenja vrča, pod ustjem so vidni ostanki rdečega premaza. Faktura 175 Kv. 29, SE 61, OBD 126 N2b. Barva zunanje površine rdečeru- Odlomek ustja in ostenja sigilatnega krožnika 15/16 italske pro-mena (5YR 6/6), barva notranje površine dukcije (padana B ali tardo padana). Barva zunanje površine rdečerumena (5YR 6/6), barva loma temno rdeča (2,5YR 3/6), barva notranje rdečerumena (5YR 6/6). Dimenzije: ohr. površine temno rdeča (2,5YR 3/6), barva v. 5,3 cm, t. 34 g, št. odl. 1. loma svetlo rdeča (2,5YR 7/6). Dimenzije: ohr. v. 1,7 cm, š. 2,0 cm, t. 1 g, št. odl. 1. 184 Kv. 63, 82, brez SE, OBD 162 Odlomek navpičnega zadebeljenega ustja in 176 Kv. 29, SE 61, OBD 129 ostenja vaze z narebrenim vratom. Faktura Odlomek izvihanega ustja čaše ali vaze. Faktura N1a. Barva N3a. Barva zunanje površine siva (7,5YR 5/1), zunanje površine rdečerumena (5YR 7/8), barva notranje površine siva (7,5YR 5/1), barva barva notranje površine rdečerumena (5YR loma rožnato siva (7,5YR 6/2). Dimenzije: ohr. 7/8), barva loma rdečerumena (5YR 7/8). v. 2,8 cm, rek. pr. u. 18,2 cm, t. 12 g, št. odl. 3. Dimenzije: ohr. v. 1,3 cm, rek. pr. u. 10,2 cm, t. 1 g, št. odl. 1. 185 Kv. 19, 54, brez SE, OBD 163 Odlomek uvihanega zaobljenega ustja posode, 177 Kv. 29, SE 61, OBD 127 verjetno vaze. Barva zunanje površine rdečerume- Odlomek rahlo izvihanega ustja in ostenja s na (5YR 7/6), barva notranje površine rdečerume- klekom lečastega trinožnika. Faktura RLKK1a. na (5YR 7/6), barva loma rdečerumena (5YR 7/6). Barva zunanje površine lisasta, barva loma Dimenzije: ohr. v. 2,1 cm, t. 3 g, št. odl. 1. 84 Draga 3, AAS 108, 2023 172 174 175 176 178 177 180 181 182 183 184 185 172 SE 47, 174 SE 51, 175–178 SE 61, 179–185 brez SE; merilo 1 : 2. 172, 173 SE 47, 174 SE 51, 175–178 SE 61, 179–185 brez SE; merilo 1 : 2. 85 186 Kv. 118, 99, brez SE, OBD 164 Odlomek izvihanega in pravokotno prirezanega ustja posode, verjetno vaze. Faktura N4b. Barva zunanje površine rdečeru- mena (5YR 7/8), barva notranje površine rdečerumena (5YR 7/8), barva loma rdečerumena (5YR 7/8). Dimenzije: ohr. v. 3,2 cm, rek. pr. u. 17,6 cm, t. 15 g, št. odl. 1. 187 Kv. 99, brez SE, OBD 160 Odlomek vodoravno izvihanega ustja sklede. Faktura N2b. Barva zunanje površine svetlo rdeča (2,5YR 6/8), barva notra- nje površine svetlo rdeča (2,5YR 6/8), barva loma svetlo rdeča (2,5YR 6/8). Dimenzije: ohr. v. 1,8 cm, rek. pr. u. 21,6 cm, t. 11 g, št. odl. 1. 188 Kv. 99, brez SE, OBD 161 Odlomek zadebeljenega izvihanega ustja sklede. Na zunanji strani med ustjem in ostenjem vidni sledovi premaza. Faktura N2b. Barva zunanje površine rdečerumena (5YR 7/6), barva notranje površine rdečerumena (5YR 7/6), barva loma rdečerumena (5YR 7/6). Dimen- zije: ohr. v. 1,2 cm, rek. pr. u. 17,4 cm, t. 4 g, št. odl. 1. 189 Kv. 82, 99, brez SE, OBD 153 Odlomek ožganega uvihanega ustja krožnika z ravno odre- zanim ustjem. Na notranji strani morda sledi premaza. Faktura NKb. Barva zunanje površine rdečerjava (7,5YR 6/6), barva notranje površine rde- čerjava (7,5YR 6/6), barva loma rdečerjava (7,5YR 6/6). Dimenzije: ohr. v. 2,5 cm, t. 6 g, št. odl. 1. 190 Kv. 99, brez SE, OBD 152 Odlomek izvihanega prirezanega ustja lonca z ostenjem. Faktura RLKK1a. Barva zunanje površine temno siva (5YR 4/1), barva notranje površine temno siva (5YR 4/1), barva loma temno siva (5YR 4/1). Dimenzije: ohr. v. 2,5 cm, rek. pr. u. 15,2 cm, t. 18 g, št. odl. 1. 191 SE Strojni izkop, OBD 155 Odlomek kamnitega brusa. Dimenzije: dl. 11,8 cm, š. 4,1 cm, db. 2,3 cm, t. 183 g, št. odl. 1. 86 Draga 3, AAS 108, 2023 186 187 188 189 190 191 brez SE, merilo 1 : 2. Brez SE, merilo 1 : 2. 87