„Gorica" izhaja vsaki torek in soboto. Ako padc na ta dneva praznik, dan poprej. Ureduištvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nefraukirana pisma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Rokoptai dopisov se ne vračajo. „Goriea" stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 250. Upravuistvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9. Za o^las»» se plačuje od čveterostopne petit vrste po \i vin., za večkratni natis primeren popust. rfft^niezne ötcvilke ^ sunejo 8 vin. in se prodajajo v ^'.'Jfnih goriških trafikah. Št. 52. V Gorici, v pondeljek dne 28. junija 1909. Leto XI. Nova odvelniška larifa. Kmetje, ne pravdajte se! Pravde so spravile že marsikatero kmečko pre- moženje na boben. In ta žalostni boben bo zanaprej še pogošče pel, ker pravdni stroški se s 1. julijem t. 1. še pove- čajo. S tern dnem namreč zadobi ve- ljavo nova odvetniška tarifa, v kateri so nekateri postavki zvišani do 1 0 0 odstotkov in še več! Preden primerjamo novo tarifo z dosedaj veljavno, hočemo navesti ne- koliko splošnih določil. 1. Po odvetniški tarifi se nagra- jajo (plačujejo) v pravnih stvareh le take oprave odvetnikov innjih pisarnic, katere dopuščajo po svoji priprostosti in svojeni ponavljanju poprečno oceno. 2. Tarifa razpada v tri razrede. Prvi razred velja za Dunaj; drugi raz- red velja za Trst, Rovinj, Gorico, Ljub- Ijatjo, sploh za mesta, v katerih jesodni dvor (deželno ali okrožno sodišče); tretji razred velja za vse druge kraje, v katerih je okrajno sodišče, torej na slow Goriškem za Sežano, Körnen, Aj- dovščino, Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal in Cerkno. 3. Nagrada (odvetnikov zaslužek) se ravna po tarifnem razredu, ki velja za o d v e t n i k o v o domovališče; samo tedaj, kadar je dal odvetnik izvršiti kako opravilo po drugein od- vetniku, se ravna ona glede pristojbin (odvetniškega zaslužka), ki pripadajo za to, po tarifnem razredu, veljajočem za domovališče tega zadnjega. Za naroke, katere odvetnik. ki ima domovališče v kraju nižjega razreda, opravlja pri sod- niji višega razreda in pa za druge po- trudbe pri taki sodniji, sine on zaraču- niti pristojbino dotičnega višega razreda. (üorica je bila dozdaj v tretjem krajnem razredu, po novi tarifi pa bo v drugem; s tem so se zdatno zvišale pristojbine odvetnikov, ki prebivajo v Gorici. Ako da izvršiti odvetnik, ki ima svoje domovališče v Gorici, kako opravilo, n. pr. po odvetniku, ki prebiva v Tolminu, pripada goriškemu odvet- niku pristojbina nižega tarifnega raz- reda, ki velja za Tolmin ; ako pa oprav- lja tolminski odvetnik naroke pri go- riški sodniji, sme zaračunati pristojbine višega tarifnega razreda, ki velja za J^rico). r ^ 4. Znesek vrednosti, ki je mero- *lč»en za uporabo določenega tarifnega toostavka, se preračnni v spornem po- stopanju (im streitigen Verfahren) po viNidnosti sporega predmeta, v izvršilnem postopanju (im Executions- verfahren) navadno po vrednosti zahteve, v nespornem postopanju po vrednosti predmeta, katerega se tika oprava. 5. Kadar zastopa odvetnik več sospornikov (sopravdnikov) ali stoji nje- govi stranki nasproti več sospornikov kot nasprotnikov, tedaj mu pristoji za vsakega sospornika, ne vpoštevajoč prvega, zvišba (povišek) tarifne nagrade za 10 odstotkov, a nikdar več kakor 100 odstotkov. 6. V izvršilnem postopanju se ravna določba stroškov pri predlogih zahtevajočega upnika ali drugih upra- vičencev po vrednosti njih zahtev, pri predlogih dolžnikovega dolžnika (des Ürittschuldners) po visokostizarubljenih terjavščin, pri predlogih ponudnika in zdražitelja (des Erstehers) je pa mero- dajna vrednost izvrsilnega predmeta. 7. Kedar ni vrednost predmeta, na katerega se nanaša oprava v spornem, izvršilnem ali nespornem postopanju niti izražena s številkanii, niti se ne da raz- videti iz drugih podatkov, v kolikor jih je treba za določbo tarifnega postavka, tedaj mora sodnija določiti vrednost. V slučaju dvoma se določi znesek 500 K. (To čudno določbo ima še le nova ta- rifa!) — 8. Nagrada za informacijo s stranko in za informacijo iz spisov je navadno že obsežena v tarifnem postavku za se- stavo pravdnega spisa ali za opravo naroka; kadar pa je informacija potre- bovala mnogo časa, tedaj sme sodnija dovoliti za informacijo posebno nagrado do polovice tarifnega postavka, ustanov- ljenega za opravo. Za pozvedbo opravljene vročbe ali pravomočnosti sodnih rešil, oznamenila sodnega položka ali zemljiško-knjižna oznamenila nepremičnine, za pozvedbe v trgovinskem in zadružnem vpisniku in pa v rubežnem vpisniku in za druge priproste pozvedbe te vrste se daje po- sebna nagrada samo tedaj, kadar ne spadajo te pozvedbe k tistim priprav- ljalnim dejanjem. ki so praviloma po- trebna za vršitev opravil, kakor so ome- njena pod tarifno številko, ki jo je uporabiti, ali kadar so se morale te pozvedbe opraviti s posredovanjem dru- gega odvetnika. 9. StroŠke za kolke in poštnino in pa druge gotove stroške je treba povr- niti odvetniku posebej. 10. Ako je izvršil odvetnik ali od- vetniški kandidat opravila. ki jih na- vadno izvršuje solicitator (odvetniški pi- sar), pristoji visa nagrada le tedaj. ka- dar spozna sodnik v posameznem slu- čaju za primerno, da je izvršil to opra- vilo odvetnik ali odvetniški kandidat. 11. Ako sta se v dobi kakega po- tovanja oskrbeli dve opravili ali še več. se smejo zaračuniti p o t n i s t r o š k i samo e n k r a t. V takern primeru se morajo razdeliti potni stroški na posa- mezna opravila. kakor je prav. 12. Za sestavo zaznamkov stroškov in pristojbinskih raeunov zasvojostranko. v kolikor se ti ne potrebujejo kot pri- loge sodnih vlog, nima odvetnik. s pri- držkom manipulacijskih pristojbin. pra- vice do povračila. 13. Za oprave, katere naroči stranka več odvetnikom skupaj. dobi vsakdo izmed njih, s pridržkom posebnega do- govora, od svoje stranke polne pristoj- bine tarife za svoje oprave. 14. V kolikor je postavljen odvet- nik samo kot pooblaščenec za vročbe. ima pravico le do manipulacijskih pri- stojbin in pisemskih pristojbin, ki se nabero po pošiljanju spisov in po kakih dopisih. 15. Sodnija ima pravico. p r e s k u- š a t i potrebnost in prime most posameznih odvetniških oprav. Nagrado za posamezne oprave. oznamenjene v tarifi, je ustanoviti z vi- šim kakor s tarifnim zneskom. ako ne obveljajo v posameznem primeru zako- niti pogoji za dolocilo poprečne vred- nosti. 16. Posebej se nagrajajo pravdni spisi v spornem izvršilnem postopanju. v kolikor se ne morejo združiti z dru- gimi pravdnimi spisi ali spozna sodnija. da je njih ločena podaja potrebna ali vsaj primerna: prav tako ni dopustna posebna nagrada predlogov. ki se na- vedo pri ustni razpravi ali jih je p@ predpisu zakona navesti pri taki raz- pravi. Dopisi. S Kanalskega, 24. junija 1909. — Prevzvišeni knezonadškof je srečno do- končal vizitacijo in sv. birmo v kanal- skem okraju. Zadnji teden je bilo vreme jako lejTo. ugodno. Sprejem je bil po- vsod prisrčen. naravnost veličasten. ka- kor v Avčah. v Levpi in drugod. Poti so slabe. ter vasi navadno po dve uri ena od druge oddaljene. Prevzviseni je povsod hodil peš. Xa vseh poteh pa ga je Ijudstvo pozdravljalo ter prosilo oče- tovskega blagoslova. Z malo izjemami se je tudi učitdjstvo vdeležilo spreje- ma. kar gotovo šolski mladini ostane v spominu. ter bode le ugodno vplivalo nanjo. Ljudstvo na Kanalskem je glo- boko verno ter svoje otroke tudi lepo izgojuje. kar se je videlo in poznalo pri izpraševanju iz veronauka. Prevzviseni kne:: in nadskof se je povsod prikupil s svojo prirojeno prijaznostjo in ljubez- nivostjo in pastirsko gorecnostjo. Akoje bil sprejem. kakor je „üorica" že poro- čala na desnem bregu Soče povsod lep. ni zaostal tudi na levem bregu. Tako so vrli mladeniči v Lokovcu na pred- večer sv. birme napravili razsvetljavo ter izpuščali umetne ognje. Xa Banjši- cah je bilo posvečenje nove. prelepe cerkve. Od začetka se je bilo bati dežja. pa je hitro ponehal. in posvečenje se je dokončalo v najlepšem redu. ob mno- gobrojni vdeležbi vernega ljudstva. Povsod je Prevzviseni dajal v svo- jih govorih vernim lepe nauke. kateri bodo poznim rodovom ostali v spominu. Vrnil se je skozi Cepovan domov. V Čepovanu je bil ravno praznik sv. Ivana. patrona čepovanske župnije: bilo je zbranega mnogo ljudstva in mnogo duhovnov. Prevzviseni je imel pontifi- kalni blagoslov popoludne ter se v družbi duhovnov pomudil nekoliko časa. ter zvečer srečno došel v Gorico. Junaki. Šaljiv prizor. Spisal Dragotin Vodopivec. OSEJ3E: Stefan B r 1 u z g a, krčmar, Matevž Robota, prekupčevalec z jajci. Blaž Robavs, kmet. Franc K o 1 i č e k, redar. Zamorec. (Prizorišče: krčma, miza, skrinja, stoli.) Robota. (Vstopi s fajfo v ustih in s košen v roki.) Dober dan ! Buza- cajna, toliko, da sem prilezel na vrh klanca! Toplo je kakor o pasjih dnevih, čeravno smo komaj v začetku pomladi. —-'(Postavi koš na tla.) Truden sem tako, da komaj po koncu stojim. Mo- ram nekoliko sesti. (Sede in išče nekaj po žepih.) Buzarada, kam sem pa fajfo utaknil ? Da bi je le ne izgubil! Te, te, šment, to je pa vendar čudno. Vrh klanca sem jo bil zažgal! Dobra fajfica je bila/4eno krono sem dal zanjo. O vseh Svetih bo leto, kar sem jo kupil ! Dobro K1 vlekla, marsi-akšen groš tobaka sem v njej pokadii. In zdaj sem jo izgubil. Oj ti pamet stara! Moram iti pogledat, mogote jo Še kje najdem. (Vstane in gre proti vratom.) Zamorec. (Vstopi.) Good mor- ning! — Robota. O ojej! Sveti križ božji, po meni bo! (Se od strahu vsede na tla.) V imenu božjem — skušnjava. po- beri se! (Dela križe.) Nikoli več ne bom sleparil! Zamorec. (Mu hoče pomagati vstati.) Robota. Ojej, pornagajte! Ojej pu- sti me, hudoba! K r č m a r. (Plane na oder.) Kaj pa je? Kdo tako vpije? (Zagleda Roboto.) Kaj si ti Robota ? Kaj se dereš, kakor da bi te iz kože devali? Si li prišel ob pamet? (Zamorec gre.) Robota. (Vstane in sede na sto- lico.) Us, kako sem se prestrašil. Mislil sem, da je sain Bog nas varuj iz pekla prišel! Kr č m a r. Pojdi, pojdi, Robota, kaj ti pade še v glavo ? Ha, ha, kako si mores kaj takega misliti! Saj vidiš, da je človek kakor jaz ali ti! Zamorec je iz Afrike. Robota. Še sedaj se ves tresem. tako sem se prestrašil! (Jezno.) Zakaj pa jemlješ takšne ljudi pod streho, ki niso niti po božje vstvarjeni ? Kaj pa išče tod ? Krčmar. Jaz ne vem. Vc'eraj je prišel neki Anglež in ta zamorec je nje- gov sluga. Anglež je šel davi v mesto. Zamorec pa stika okoli po hribovju in išče nekakšna zelišča in kamenje. pa ne vem, zakaj bo to rabil. Robota. Naj bo kar koli hoče, takšnega strahu pa nisem še zlepa do- živel. Krčmar. No, le pomiri se Ro- bota, prinesem ti kozarec vina. da si boš strah poplaknil. (Gre.) Robota. Šment, kako sem ne- urnen, da sem se tako prestrašil. Malo je manjkalo, da nisem na glas povedal vseh svojih grehov. ko sem tako vpil, da ne bom nikoli več sleparil. Dobro, da me ni nobeden slišal! Robota, tebi se vidi, da iniaš vsaki dan krajšo pamet! (Vzame mošnjiček s tobakom.) Glejga smenta. Kmalu bi zopet zače! iskat1 fajfo po žepih. ko vem. da sem jo iz- gubil. Moram pa vendar. (Zagleda fajfo na tleh.) Glejte no. kako je pa sem prišla ? Ali bi jo bil oni — sam Bog nas varuj prinesel! (Hoče pobrati.) Ne, Bog me varuj jo kar tako pobrati! Lahko mi prinese nesrečo. Moj ranjki O'ie mi je večkrat rekel: Alatevž. to si dobro zapomni: Ce kedaj kaj najde§ ali kaj izgubiš in če ti kdo izgubljeno stvar nazaj prinese, nikoli je poprej ne rabi, dokler črez tisto stvar trikrat ne poskočiš ! Tako so rekli moj oče in ve- deli so vec kakor vsi doktorji in pa- darji na svetu. (Skoči trikrat črez fajfo.) Tako, zdaj mi ne more več škodovati! (Jo pobere.) Da bi mu zrastel lisaj na peti! (Sede.) V strah pa me je bil pri- pravil ta zamorec! No, rad bi videl. ka- teri bi ne tekel pred njim. če bi ga kje na samem srečal! To bi našel pete, samo če bi mogel. Jaz se niti ganiti ni- sem inogel. Kar na tla sem se vsedel. K r čm a r. (Prinese vino.) Tu imaš, Robota, da izplakneš strah iz grla. (Dalje prihodnjič.) PoliHčni pregled. Parlamentarni položaj. V zadnji seji načelnikov parlamen- tarnih klubov je poslanec Udržal v imenu „Slovanske Jednote" izjavil, da stoji „Slovanska Jednota" na stališču, da se nima v sedanjem zasedanju drzavnega zbora po končani proračunski razpravi ničesar več razpravljati. Vlada pa hoče po vsi sili spraviti pod ^streho še vse polno zakonskih načrtov, posebno pa seveda trgovinski pooblastilni zakonski načrt. katerega najbolj potrebuje. Ker bi se pa vlada s tern, da bi bil rešen ta zakonski načrt izkobrcala iz največje zadrege, je bilo mnenje slovanske opo- zicije. katere glavni namen je sedanjo vlado strmoglaviti, da se najprej doseže ta namen. ako se zapreči razprava o zgoraj označenem zakonskem načrtu. Zdaj pa so v tem pogledu nastala v „Slovanski Jednoti" različna mnenja in so posebno Mladočehi kakor tudi ne- kateri člani „Jugoslovanskega kluba" za to. da bi se vladi dovolil trgovinski pooblastilni zakon. Vsled tega je pa tudi slovanska opozicija še precej razrah- Ijana. Dosedaj stoje češki agrarci. ,,Slo- vanski klub" in Rusini še vedno trdno na stališču, da se vladi. katera hoče preko Slovanov in proti Slovanom vla- dati, pod nobenim pogojem ne sine po- magati iz zadrege. ker le na ta način jo je mogoče strmoglaviti. Zato pa je bilo v petek vloženih od strani čeških agrarcev in od članov „Slovenskega kluba" 57 nujnih predlogov. Ministerski predsednik baron Bienerth pa se je baje izrazil. da hoče priti do svojega cilja vkljub vsem tem nujnim predlogom in če ima trajati parlametarno zasedanje tudi čez celo poletje. No, nam se zdi. da se ta mož v svojih računih hudo moti. Žalostno pa je. da so se začele stranke v slovanski opoziciji cepiti ravno sedaj, ko je imelo priti do glavne bitke med avstrijskimi Slovani in med njim so- vražno vlado. Ali ne bode še konec prokletstva nad Slovani, ali ne bode konec nesloge vsaj za hip, ko je treba izvojevati bitko proti najhujšetnu so- vražniku Nemcu ? Sicer bode imela v sredo parlamentarna komisija „Slovan- ske Jednote" svojo sejo. v kateri bode definitivno začrtana njena bodoča tak- tika. Kriza v „Poljskem klubu". V „Poljskem klubu" je zopet nas- tala kriza. Poljska ljudska stranka zah- teva. naj da klub svojim članom na svobodo, da lahko glasujejo o poobla- stilnem zaKonu po svojem svobodnem prepričanju. Večina v klubu je proti temu, vsled Cesar je nastal konflikt med klubovim vodstvom in somišlje- niki poslanca Stapinskega. Dosedanja pogajanja niso imela uspeha in vse kaže na to, da se bodo neprestane krize v „Poljskem klubu" končale s tem. da bo „Poljska ljudska stranka" pod vod- stvom poslanca Stapinskega izstopila iz kluba in se pridružila „Slovanski Jednoti". Ogrska kriza. Ogrska kriza se najbrže reši v par dneh. Sestava novega kabineta bode po- verjena, kakor stvari danes stoje, Košutu. Lucacsu se je namreč posrečilo oplašiti z bau-bauom v osebi grofa Khuena He- derwaryja neodvisno stranko oplašiti, da za sedaj odneha z vojaškimi zahte- vami, z neodvisno banko ter da prev- zame nalogo prej ko prej skleniti novo volilno reformo. 0 italijanski pravni fakulteti. Ker Jugoslovani z vso odločnostjo izjavljajo, da bodo razpravo o italijan- ski pravni fakulteti v proračunskemod- seku pripustili samo proti junctimu z ustanovitvijo slovenskega vseučilišča v Ljubljani in ker vlada v tem oziru še ni pričela z nobenirni pogajanii z Ju- goslovani, so v parlamentarnih krogih mnenja, da je popolnoma izključena re- šitev te predloge v tekočem zasedanju. Italijanski poslanci so imeli dne 23. t. temu. da bi se laška pravna fnkulteta ustanovila v Kopru, češ. da bi tudi ta rešitev ne ustavila jugoslovanske ob- strukcije v proračunskem odseku. ki ni naperjena toliko proti sedežu fakultete. kakor v obče proti ustanovitvi italijan- ske univerze. Današnji „Piccolo" je prišel do prepričanja, da za letos ne bo nič z ita- lijansko fakulteto. Darovi. Za „Š olski Do m" so plačali predsedniStvu: Ivan Berbuč. prof, v p. v Gorici 200 K. katere inn je naklonilo načelstvo „Centraine posojil- nice" v Gorici kot nagrado, za trud in zgubo časa pri nadziranju njenega po- slovanja za leto 1908; dr. Fran Pavle- tič, odvetnik v Gorici. 58 K 05 v, to je svojo nagrado za udeležbo pri sejali „Cenralne posojilnice*' za leto 1908; Ferdinand Sfiligoj, uradnik „Centr. pos." 4 K; Franc Obrdank v Gorici 5 K. MeseČnino za mesec maj so pla- čali: Franc Bitežnik. vodja „Centr. po- sojilnice" v Gorici 2 K; Leopold Bolko, veleposestnik 10 K; Anton Breščak. po- sestnik in trgovec 2 K: dr. Karol Ca- puder. profesor 1 K; Karol Cigoj, deželni uradnik 2 K; Jakob Čebular, profesor v p. 2 K; dr. Josip Dermastia, odvetnik 1 K; Ivan Drufovka. posestnik in trgo- vec 2 K; Fran Finžgar. c. kr. okrajni šolski nadzornik 4 K; Anton Fon. po- sestnik in trgovec 2 K; Josip Fon, drž. poslanec 10 K; Anton Fras, šolski svet- nik 5 K; Anton Ovajz, profesor 2 K; Gedžet in Koritnik, trgovca 2 K; Teodor Mribar, poslovodja v „Krojaški zadrugi" 5 K; Andrej Ipavec, profesor 3 K; Ivan Kaiin, deželni uradnik 2 K; Jernej Ko- pač, posestnik in trgovec 2 K; Albin Kregau, trgovec 1 K; dr. Josip Ličan, kn. nadšk. tajnik 2 K; Ivan Mercina. vadn. učitelj 3 K; Gustav Novak, šolski svetnik 2 K; N. N. v Gorici 20 K; dr. Anton Papež, profesor 2 K; dr. Fran Pavletič, odvetnik 6 K; Svetoslav Prem- rou, vodja „Goriške zveze" 2 K; Ivan Rejec. prefekt '2 K; Fran Setničar, kan- celist 2 K; Fran Sivec, vadn. učitelj 3 K; Anton Šantel, šolski svetnik 5 K; Andrej Tabaj, katehet 2 K; Fran Žni- deršič, profesor (za dva meseca) 5 K. Dalje so plačale mesečnino gospe in gospodične: Gabrijela Finšger, okr. š. nadzornika 2 K; Štefanija Havel, uči- teljica 40 vin; Antonija Hrovatin, nad- učiteljeva 2 K; Marija Kopač, svečarjeva 5 K; Milena Papež, profesorjeva 1 K; Berta Pavletič, odvetnikova 2 K; Avgu- sta Šantel, š. s' "tnika 1 K. Srčna hvala vsem blagodušnim da- rovalcem! Domače in razne vesli. Gospodom naročnikom. Z današnjo številko smo končali drugo četrtletje. Lepo število gospodov naročnikovje sto^ rilo svojo dolžnost, poravnavši naročnino, a vendar je še dosti onih, ki so zao- stali z naročnino za tekoče in celo za prejšnje leto. Te toraj vljudno prosimo, da se v kratkem odzovejo ter vse za- ostalo poravnajo. Obenem prosimo naše prijatelje in somišljenike, da blagovole naš list širiti ter nam novih naročnikov pridobiti. . » . , Vabilo k šolski veselici, katero priredi društvo „Šolski Dom" v Gorici koncem šolskega leta v dvorani „Cen- tral" (Corso Verdi St. 32) dne/3. in 4. julija 1909. Začetek točno ob 5. uripop. Vstopnina za osebo s sedežem v prvih štirih vrstah 1 K 50 v, v naslednjih vrstah 80 v., stojišča 40 v. Čisti dobidek je namenjen „Š. Domu". V.spored: 1. Sattner: „Pogled v nedolžno oko", 4-glasen žen- hi i". deklamacija. 3. I). Jenko. „Dve utvi", samospev s spremljev. glasovirja. 4. ..Prepirka med velikostjo in malen- kostjo", dvogovor. 5. ,.Kofek". kuplet s spremljevanjem glasovirja. 6. Telovadni nastop. 7. Carli: „Slovenskim mladen- kani", ženski dvospev s spremljevanjem glasovirja. 8. „V soli", prizor. 9. Satt- ner : „Na straži", 4-glasen ženski zbor z alt-solo. 10. ..Stara mamica". igra. Na zavodih „>olskega in Malega ter S. Gregorčicevega Doma" se sklene šolsko leto dne 8. julija s sv. mašo pri sv. Ignaciju na Travniku. Razstava. — V nedeljo dne 4. ju- lija ob ll uri dopoludne se odpre v ,.i>olskem Domu" razstava izdelkov de- kliške obrtne sole, pripravljavnice za izobraževališča za učiteljišče in učenk ljudskih sol. Razstava bode p. n. ob- činstvu brez vstopnine odprta od 9.— 12. tire zj. pa od 3.—5. ure pop. tega in naslednjega dne. Sklep šolskega leta na tukajšnjih srednjih Šolah bo dne 8. julija t. 1. Uhod v „Narodno Tiskarno" odslej ni več skozi „Solski Dom", marveč z iilice Vetturini St. 9, skozi malo hišo „S. Gregorčičevega Doma". Na levi v uhodu je upravništvo. zadaj pa tiskarna. V tiskarno se pride lahko tudi z ulice ,.Croce" po dvorišču nove hiše. Uredni- štvo naših listov se nahaja istotam, na- kar opozarjamo one, ki imajo opravka pri naših podjetjih. „Soča" in „Orli". — S peklensko zlobo zmerja „Soča" telovadce raznih telovadnih odsekpv po deželi ter jih slika kot razbojnike, ki ne spadajo drugam kot pod ključ s trikratnim za- pahom. V zadnji in predzadnji številki se zaganja kar v tri telovadne odseke kat. društev. Pravi, da so dejansko na- padli dornberški telovadci mirne Prvač- kovce, ko so se vračali predminolo nedeljo iz Dornberga domov. Kako so jih na- padli. ne pove. Št. ferjanski telovadci da so izzivali „Sokoliče", ko so šli pred- minulo nedeljo na svoj pies ; podgor- skim telovadcem pravi. da so v sra- moto slovenskemu narodu. 0 telovadcih pise, da so največji podivjanci, ki so opetovano sedeli v luknji radi raznih nelepih rečij. Seveda „Soča" vse te na- pade izmišljuje, da potem na podlagi svojih laži dalje napada. „Soča" vidi, da se mladina ogiblje njene gnjusne in zapeljive družbe kot kuge. Da, da, edino zato, ker je mladina začela korakati proti „Sočinim" ciljem jo je strah in v tern strahu otepa okoli sebe kot pija- nec, ki več ne ve, kaj govori, ter pre- klinja, da se kadi. Naših društev jo je strah. Ta strah preveva „Sočo", ki bo pa vedno naraščal. Le naj psuje „Soča". Mi bi ji lahko z imeni postregli, da so v njenih vrstah izprijenci, a tega no- čemo, ker se nam gabi tako orožje. Tukaj je najbolj na mestu nemški pre- govori; „Wie der Schelm ist, so denk er von andern". Euhinjska sola. Ta za naša dekleta prekoristna sola, ki se je otvorila dne 27. maja v mali hiši „S. Gregorčičevega Doma" v I. nadstropju je Jvse podpore vredna. Dekleta se pod skrbnim nad- zorstvom g.čne voditeljice in lastnice tega zavoda nauče vsega, kar mora znati skrbna in varčna gospodinja. Kuhinja je izvrstna. Pa tudi gostje se najboljše po- strežejo z dobro jedjo in pijačo. Zato ta učni zavod najtopleje priporočamo na- šemu čisl. občinstvu. Društvo za podporo izpuščenih kaznjencev. To človekoljubno in za nialoletne na svobodo izpuščene ka- znjence skrbeče U.uštvo, ki se je vsta- novilo v Gorici 1. 1902, nam je poslalo poročilo svojega delovanja, iz katerega je razvidno, da si gospodje, ki sede v odboru res prizadcvajo obvarovati v kazen padle maloletne nadaljevanja sla- bega življenja. V Avstriji se ne more nobena kronovina ponašati s takim dru- štvom, ki je uže po preteku par let svojega obstanka pokazalo, da so taka društva edina potk pravemu poboljšanju minriih \iuix\\pnrp\s Ui d!i iz hleva Helene Marc kobilo in voz v skupni vrednosti 400 K. Kobila in voz je bila last krojača Ferdinanua Laha. Sodijo, da so tatvino izvršiti cigarii, ki so se te dni klatili tarn okoli. Potrdila na pobotnicah penzijo- nlstov. Glasom naredbe finančnega mi- nistrstva z dne 5. junija 1909, izdane sporazumno z ministrstvi za notranje zadeve, za nauk in bogočastje in za javna dela in z najvišjim računskim dvorom ter objavljene v državnem za- koniku od 12. junija 1909 pod št. 85, zadcvajočc predpise, ki naj zabranijo nepristojna izplačila pokojnin, odpadejo od 1. julija 1909 dalje posebna potrdila voditeljcv matrik o življenju, bivalisču, vdovstvu ter o nepreskrbljenosti onih strank, ki uživajo vzgojevalnine, sirot- nine ali miloščine. Izplačujejo se pa vzgojevalnine in sirotnine samo pod po- gojem, da dotična stranka (pri vzgoje- valninah : mati, varuh ali skrbnik, pri sirotninah: varuh ali skrbnik, pri sirotah pa, ki so bile spoznane za polnoletne, one same) poda na pobotnici sledečo izjavo : a) pri vzgojevalninah : da otroci žive, da so nepreskrbljeni in da se na- liajajo v njeni oskrbi; b) pri sirotni- nah ; da sirote žive in da so nepreskrb- Ijene. Pogoj pod točko a) je glede oskrbe izpolnjen, da le stranka, ki ima pravico do dviganja, skrbi za prehranitev otrok; da bi živeli v neposredni njeni oskrbi, ni potrebno. Prav tako mora ona stranka, ki uživa miloščino pod pogojem, da je nepreskrbljena, podati na pobotnici iz- javo, da nepreskrbljenost še vedno ob- stoja. Pri miloščinah, dovoljenih za študij ali izučitev, morajo biti pobotnice od v to poklicanih činiteljev koncem vsa- kega učnega tečaja (polletja itd.) potr- jene glede obiska in zadovoljujočega učnega uspeha. Pri strankah, ki se ria- hajajo v državnih izgojevališčih, izobra- ževališčih ali preskrbovališčih, potrdi nepreskrbljenost oziroma spodobno ve- denje in učni uspeh predstojništvo za- voda. Letošnja košnja na Kranjskem zo- pet ni izpolnila nad, ki jili je irnel po- ljedelec. Seno je sicer še dokaj dobre kakovosti, toda malo ga je, ker je bilo silno prizadeto in redko vsled lanske in letošnje suše. Opozarjamo svoje cenj. čitatelje na oglas g. Rafaela Vuga, s katerim na- znanja, da je svojo trgovino jedilnega blaga preselil s Kornja v ulico AscoliSt. 29. „Dolina krvi." Sheehan. Roman. Napisal P. A. Sheehan. Iz angleščine pre- vel Fran Bregar. — Kot 8. zvezek „Lepo- slovne knjižnice" je Katoliška Bukvarna izdala ta najnovejši roman slavnega ir- skega pisateljaSheehana. Pri nas je Shee- han še malo znan, dasi so njegova dela tudi v tujih slovstvih vzbudila veliko zanimanje ter doživela že mnogo prevo- dov. Original njegovega romana „Moj novi kaplan" se je razpečal v teku dveh let v 30.000 izvodih in je sedaj preveden celo na hrvaščino. Roman se dobi v „Kat. bukvarni" v Ljubljani. Streljanja lovskega in strelnega društva za Goriško v Panovcu dne 20. junija t. 1. se je vdeležilo 22 strelcev, oddalo 400 strelov, doseglo 66°/0 in 895 ednot. Tretja strelska vaja, ki je tudi zad- nja pred streljanjem na dobitke se vrši dne 4. julija t. 1. v Panovcu. Začetekob 8. uri zjutraj, konec o poludne. Člani, kateri se hočejo vdeležiti streljanja na1 dobitke, naj nikar ne zamuJe te vaje; streljalo se bode pri vsakem vremenu. DrobMnice. V loncu vode, ki drži okoli 25 je utonila v Zagrebupoldrugoletnahčerka gostilničarke Kat. Strok. Mati se je odstranila za kratek čas in pu- stila dete samo, ki se je prekucnilo med igranjem v lonec. Na tisoce umrlili oseb vsled vro ftine. V New-Yorku je bila minoli teden strašna vročina. V senci je bilo 42 sto- pinj toplote, na solncu pa 58. Celo mesto bilo je slično razgreti peči. Nad 25 tisoč ljudi, večinoma delavcev je spalo na nrostem. ker iih ie hotela vrn?ina n« stanovanjih zadušiti. Ta grozna vročina se je raztezala od obale atlanskega morja pa do misisipske doline, v kateri pokrajini je vsled vročine umiio več tisoč ljudi. Zahvala. Prečastiti nionsignor prof. Castelliz, vodja tukajšnjega osrednjega semenišča je podaril slovenski bogoslovni „Aka- demiji sv. Karola" 20 K in istotako hrvaškemu „Zboru duhovne mladeži". Blagemu mons. jubiiantu najiskrenejža zahvala za velikodušni dar! Odbor „Akademije sv. Karola". Odbor „Zbora duh. mladeži". Čudovito ni- ske cene dvokoles, šiv. strojev, vsa- kovrstni h jgramofonov za g o s t i 1 n o, kakor tuili ruzl ičnih najno vej ši h p 1 o š č. I L vr šujej o se tudi van po prave Pri Batjel-u GORIfA S t o 1 n a u!ica 3—4. Novi slo- Prodaja tudi na mciečne obroke. venski ccniki franko. Ofročiči: Jed iz „PE- KHTEr je boljša kor med! —^-¦—« Naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v ho- telu „Pri zlatem jelenu" we ZGbozdrflunišhi atelier. Ordinira se : od 9. ure zj. do 12. dop. in od 2. ure do 5. popoldne. Dr. Ivan Erzen. zobozdravnik. m ^ *W ^ *^ I ¦"**" IM "**"---~** ---- ^ ---- ^ --- '»P^^l*^^----^ podpirajte ' slov. šolstvo Rqjaki! ™ v Gorici! ZI Cenj. odjemalcem naznanjam, da sem preselil svojo trgovino z jedilnim blagom s Kornja v uJiCO Ascoli St. 29. Rafael Vuga. trgovec. JMaznanilo. „Geutralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo" v Gorici naznanja, da bode obre- stovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 412°o (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 51:4% (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo ne- spremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. IVAN SCHINDLER, Dunaj lilJi.. Erdbergstrassell2, pošilja že veliko let dobro zi\aae Stroje vsake vrste za poEJedelstvo. Mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamoreznice, stroj za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kubanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, železne cevi, svinčene cevi. Od nedaj po zopet zdatuo znižauili cenah! Ravno tako vse priprave za kletarstvo: medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, guinijeve ploöe, stroj za točenje piva, škrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje sodovke in penečih vin, mline za dišavo, kavo itd. stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehnice, decimalne tehnice; zelezno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodja in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje pleskarje itd, Vse 8 večletnim jamstvom! Po najipiiiBjI plačilnih popjili, tudi na (Me! Ceniki z več kot 400 slikami brezplačuo, prekupci in agentje zaželjeni. = Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Piše naj se naravnost ~ v Dunai IIJ\i ErdherirMtrasse Ü/. za_ Ugodnn ppiliha. Proda se dobro ohranjen skoraj n o v „gramofon" po jako nizki ceni. Več se izve v go- stilni na „Grad u" v Kanalu. Anton koštrin. oovBC v Gorici ! 6ov nsks i iicašt. 25 1 pnporoč? 'astin ^'inovSfini -n slav .itdnj ohčinstvu v ireuu in n« deželi $vo)C ¦ n>vmo jetliiiiega blaga n. pr K*vo iv?v.tos, ^mdoringo, Java, Cej- lon ni>noriko itri O e: Lucca v. Ang M-. Koriu lUrskr n dalm^in %ko lfcrt\\>'\ v ahnju. Sladkoi azne rs » > t)kO ;l I . I, 2. i, +, 5. VW vssi nža Miif-vrc»* prvf in dru^c vrsit ii -f i'b ktl? »n ..v» t>ne?a :uiii# isienm« \i vormce Žniderši* & Vaienčtf Žveptenkr iružbt sv Cirl a in ^eiocia wok? tz ^ajittfe ve>L2 LT!Una ; *. i\\s »n f iocn maim-<'w*;i? *!0<'v5fnv v v-e iiaijo Prva in etiina slovensk^ kieparska delavrica v Gorici, ulica delta Crocs Št. 8 (poprej v Kopačevi hiši) se toplo priporoča za vsa stavbena iii garanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, V naslednik Karola Cufer priporoča se tudi vseni gg. odjemalcem. posebno pa kniftovalceiTi. V zalogi ima: mehe za žveplanje. zadnji sistoni škropilnic za vitrijol, polivalnike za vrte in pp.tentirane ventlatorje za dimnike i. t. d. poprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni. Pijanosti ni več. Uzorec te^a čudezuesra i/delka ,,COZA" se pošlje brezplaöuo. More se dati v kavi, v mle- ku, v pivu. v vinu ali vjedi- lih nc da bi pivec to zapazil. Prašek ,,COZA" učinkuje Čudovito. tako. da se pivcu pristudi alkohol in vse alko- holne in močne pijače. Ta prašek deluje tako mirno in fotovo, da mu ga smejo dati žena, se&tra ali hči dotičnika, ne da bi on zapazil, kaj je rcsnično provzročilo njegovo zdravljenje. Prašek ,,COZA" je prinesej mir v tisočere družine, je reši| ogromno oseb sramote in pol nižanja, da iz takih oseb je cele napravil čvrste, močne in vsakega dola zrnožne ljudi. Ta prašek je že marsikatera mla- deniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za inriogo let zivljpnje mnopim osebam. Zavod. ki poseduje la čudodelni prašek, pošlje vsem onim, ki zahtovavo knjigo s 1500 zahvalam, in en vzorec. Dopisuj» se v nemškem jeziku. Zajamčeno je. da je prašek popolnoma neškodljiv. PH7Ä IQTlTIITF 62' Chancesy Lan3 \j\JLt\ lO I I I U I L London 257 (Anglija) Na pisma je djati znamko 25, na dopisnice za _.__---------- io atotink, -----------—- Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulfica hi$. št. 2. Proda a stroje tudi na teden- ske ali me8ečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica della Croce stev. 6. Rojaki! Spominjajte se ob vsak priliki „Šolskega Doma\. ' Pristui kranjski l lanenoljnati firnež ' Oljnate barve ' v posodicah po i/2 1 kg kakor j tudi v večjih posodah. iFasadne barve I za hiše, po vzorcu. I Slikarski vzorci 1 ===== in papir za v^orec. = [ Isaki pristni angleški za vozove, I za pohištva irc za pode. 1 Steklarskl klej ' (kit) priznano in strokovno I proizkušeno najboljši. i Karbolinej S IMHVEC (gips) | za podofoavje in za stavbe. ' V I Copici I domačega izdelka za zidarje = in aa vsa^o obrt = I priporoča | Aif Hmptii , v Ljubljani. Prva krajska tovarna I oljnatih barv, firnežev, la- I kov in steklarskega kleja. f t Zah tevaj te c e n i k e! Hotel in restavracija pri „TREH KRQNAH" toči pristno plzensko pi o, steinfeldsko pivo tvrdke Reiuingiiaiis. mareno pivo. Tocijo so tudi izborna bris- ka in fiirlciDska viua ter kraski teran. Izvrstua italijan- ska in neniška kuliiuja. Cene zmerne. Postrežba skrbna in tos na. Ferdinand Baumgarten. = Izdeluje tudi stavbarska in cerkvenega dela. ................. Izgotovljeno pohištvo lastnega izdelka priprosto in fino se dobi pri flnlon Cernigo] ¦ Gorica. --------Trž|aška ulica 18. —----- Skušnja je Mm naJbo|]ša [^/iučiteljica Schichtovo milo. Skrbna proučevanja sodognala, da Schichtovo milo vsaki vodi bodisi v mrzli ali gorki hitro- in močno speni. To milo prodere prav lahko in prav intenzivno vsako tkanino. Ono odpravi koj vsak madež ne da bi tkauini škodovalo. — Schichtovo milo je popolnoma prosto razjeda- jočih snovij. Napravlja se že desetletja vedno iz jednakih snovij. Sporabo tega niila za vsako pranje, za vsakovrstno perilo zahteva torej. previdnost in vporabo tega niila se prihrani pre- mnogo časa. dela in' stroškov. JMa^ixanilo. Manufakturna trgovina IVAN MARCUZZI (dedici) se preseli s 3. junijem t, 1. na TR1VNIK (Piazza Grande) št. 16. Ob enem nazuanja cenj. odjemalcem, da s 3. jimijem do 30. junija bo razprodajal vse svoje blago ki se sedaj nahaja na TRAVNIKU (Piazza Grande) st 24 s 30% do 50°|o popusta. CENJ. DAME IN 60SP0PJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo rnarko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Original-Oictopia stroji deiajo še po 10 letni uporabi brezšumno. Oriyinal-Uictoria stroi so neprekosijiv. z^ domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria strbi so najpriPravnejš> za umetno vezenjc (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Victoria stroi so najbop .zdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, muiiicije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, kpršpvani ft (Ink — sinrir.a Stolni trn fPiazza Duomol St. 9.