čins porocevo GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek. Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 2«. I. 198«, LETO XXVII., ŠTEVILKA 1 ■■■mm Koncert simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik Vnovič lep prednovoletni doživljaj Navadili smo se že, da nam dneve prednovoletnega pričakovanja polepša glasbeni dogodek, ki ga pripravijo domžalski in kamniški kulturni delavci in sami glasbeniki pod vodstvom dirigenta prof. Tomaža Habeta. Letošnji koncerti, tokrat so jih pripravili že osemnaj-stič, so v velikem številu privabili tako Mengšane (v novo preurejeno dvorano Kulturnega doma), Kamniča-ne v Kino Dom ter seveda Domžalčane — (te v največjem številu) — v halo Komunalnega centra v Domžalah. Letos so se člani simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik predstavili s programom, ki je bil po glasbenem vtisu in po izboru nekoliko drugačen — ne slabši! — od prejšnjih let. Straussovo prednovoletno vzdušje je uvodoma pričaral sam Strauss — Kraljevi valček, nato pa je glasba vseh treh večerov stekla v prijazne kolesnice lepih harmonij, sproščenosti in razpoloženja. Vse to je dajalo izvajalcem — tako instrumentalistom kot tudi solistom (Francki Berlic — sopran, Nuši Pirnat — alt, Andreju Levcu — tenor, Janezu Majce-noviču — bariton, Roku Lapu — bas ter Katarini Ma-linger, ki je bila solist na kitari), lepe možnosti za take glasbene dosežke, ki so po pravici izvabili od poslušalcev obilo priznanja, z aplavzi pa izterjali več ponovitev. Med temi ponovitvami velja omeniti glasbeni motiv iz filma Cvetje v jeseni s solistom na citrah Tomažem ahutnikom. Pa poglejmo letošnji spored! Volitve 1988 V prvi polovici leta 1988 se izteče dvoletni mandat nosilcem najodgovornejših funkcij v družbenopolitičnih skupnostih in skupščinah SIS. Vsi so bili na te funkcije izvoljeni ob konstituiranju skupščin v marcu oz. aprilu 1986. leta. Socialistična zveza je s pripravami na delne volitve v letu 1988 pričela še konec leta 1987, saj mora v skladu z rokovnikom predvidoma opraviti vsa kandidacijska in volilna opravila do konca aprila. Posebnosti postopka za nosilce individualnih funkcij v skupščinah SIS in družbenopolitičnih skupnostih sta, da so sedanji nosilci v veliko primerih formalno lahko še enkrat izvoljeni in drugič, da morajo biti kandidati člani delegacij oziroma delegati, izvoljeni na volitvah v letu 1987. V posamezni temeljni samoupravni organizaciji ali skupnosti bi sicer formalno lahko razpisali nadomestne volitve, vprašljiva pa bi bila politična in materialna racionalnost take odločitve. Tako bomo najverjetneje v pripravah na volitve 1988 največ skrbi namenili evidentiranju možnih kandidatov za nosilce najodgovornejših funkcij izmed v letu 1986 izvoljenih delegatov ter izmed dosedanjih funkcionarjev. Temelj za ponovno kandidaturo pa mora biti ocena njihovega dela, J. Strauss: Kraljevi valček J. Jopin: The Entertainer — rag — tirne P. I. Čajkovski: Labodje jezero — prva scena Churchill: Sneguljčica E. VValdteufel: Espana — valček A. Lara: Granada J. Offenbach: Orfej v podzemlju — uvertura can-can Po odmoru so spored nadaljevali s Zellerjevim Pti-čarjem — uverturo, (Valček in finale), sledila je T. Habeta Nostalgija ža kitaro in orkester. Nato so zaigrali G. Verdija Trubadur — Zbor ciganov in E. Curtisa Vrni se v Sorrento. Sledil je venček T. Habeta Ob samovarju — (ruske narodne), in za konec T. Habeta En starček je ... Ob lepem kulturnem doživetju, ki sta ga pripravili Zvezi kulturnih organizacij Domžale in Kamnik (pokroviteljici pa sta bili kulturni skupnosti iz obeh občin), gre ob prepevanju stalnega pevskega zbora DKD Svobode Mengša še za odmeven nastop mešanega študentskega pevskega zbora Kamnik, katerega zborovodja je Janez Klobčar. Oba zbora sta se pod vodstvom Tomaža Habeta lepo ujela. Ne nazadnje velja pohvaliti primerno izbran in pravšnje interpretiran vezni tekst. Vsekakor gre v našem primeru, ko zaradi osebne angažiranosti in pripravljenosti sodelovati brezplačno — še zmoremo pripraviti novoletne koncerte — za prireditev, ki jo velja vsaj v prihodnje znatneje podpreti. Postavljena je tradicija, katere ukinitev bi imela za po-doživljanje novoletnega vzdušja zagotovo zelo negativen vpliv. Zaradi tradicije in sedaj že 18 zaporednih novoletnih koncertov je odgovornost za to, da te koncerte ohranimo, tudi v prihodnje toliko večja. Na koncertu je z voščilom tako kot vsako leto doslej — izrekel občanom najboljše želje predsednik skupščine Peter Primožič. sprejeta v ustrezni skupščini, zboru ali drugih organih, na osnovi njihovega osebnega poročila o uresničevanju njihovih formalnih nalog oz. programa dela posamezne skupščine oz. zbora ter tudi videnje uresničevanja nalog v prihodnjem mandatnem obdobju. Socialistična zveza mora v vseh teh aktivnostih opraviti svojo družbeno nadzorno vlogo in oceniti — na osnovi poročila funkcionarjev — v kolikšni meri in na kakšen način se uresničujejo družbene odločitve in k«.ko uspešno posamezni funkcionar opravlja svoje naloge v skladu s svojimi pristojnostmi in prispeva k uresničevanju nalog in družbenega položaja organa, katerega funkcionar je. V letošnjih postopkih se bodo uporabljala določila Volilnega pravilnika SZDL in ZSS, posamezna ravnanja pa bodo že dopolnjena s predlogi, ki jih je oblikovala Delovna skupina za pripravo predlogov sprememb in dopolnitev v volilnem sistemu. Tako postopek vključuje razpravo in opredeljevanje do predlogov možnih kandidatov na temeljni in na občinski ravni ter tudi podrobneje določa oblikovanje dodatnih predlogov na temeljnih in občinskih kandidacijskih konferencah. V večji meri prepušča tem konferencam, da posamezna vprašanja uredijo s svojim poslovnikom, hkrati pa ima vgrajene posamezne določbe, ki garantirajo vsakemu človeku in občanu enakopravno sodelovanje v delu temeljnih kandidacijskih konferenc. 43 let spomina na tragedijo: Slovesnost na Rudniku Letos je minilo že 43 let, odkar so zaradi izdaje Nemci napadli bunkerje v vasi Rudnik, v katerih je sekretar Okrožnega komiteja KPS Kamnik Edvard Peternel-Tinko sklical vse funkcionarje z namenom, da se pogovorijo in pripravijo na nadaljnje akcije. Izmed 30 aktivistov je le nekaj tovarišic in tovarišev pobegnilo iz sklenjenega obroča, ostali so padli ali si vzeli življenja; ujetih je bilo 13 partizanov, izmed katerih so moške postrelili, ženske pa odpeljali v kamniške zapore. Tako kot vsako leto se je tudi letos 3. januarja ob 10. uri pri spominskem obeležju zbralo precej aktivistov, mladih in bivših borcev, da bi v minuti tišine obudili spomin na tragični dogodek, enega izmed mnogih, ki so vtkani v zgodovini narodnoosvobodilne borbe. Letos so svečanost pripravili aktivisti, borci in družbenopolitične organizacije iz občine Kamnik. Zbiralci in avtorji razstave pri pripravi zbranega gradiva: od leve proti desni Rado Kokalj, Franc Janežič, Vito Janežič, Tonček Ravnikar, Zmago Tančic. Vtisi z razstave: Vabljive stare razglednice V torek, 29. decembra 1987, tik pred iztekom starega leta, sva si šli ogledat odprtje razstave najstarejših razglednic iz domžalske občine. V novi domžalski knjižnici je razstavo zelo lepo pripravilo uredništvo Občinskega poročevalca. Vse razglednice so bile razstavljene na steklenih panojih, opremljene pa so bile tudi z ustreznimi komentarji. Že ko sva vstopili v prostor dogajanja, so naju sprejeli zvoki citer. Znani citrar Rado Kokalj jih je izvabljal ves čas uradnega odprtja, oziroma ogleda prvih obiskovalcev. Igral je prijetne venčke slovenskih narodnih pesmi. Še pred uradnim začetkom sva si ogledali precej panojev, izvedeli pa sva tudi, da so bili prizadevni zbiratelji razglednic Zmago Tančic, Rado Kokalj, Tonček Ravnikar, Marko Korenčan ter Franc Janežič, ki je tudi dal pobudo za tovrstno zbiranje in razstavo nasploh. Kmalu sva se morali odtrgati od zanimivega ogledovanja, ker je začela Marina Ru-gelj recitirati iz Štrekljeve zbirke ljudskih pesmi slovenske narodne, ki so bile zbrane na domžalskem in ihanskem koncu. Vmes je Rado Kokalj igral na citre. Odgovorni urednik OP Matjaž Brojan je dal zatem besedo Marjanu Dernovšku, uredniku knjige Pozdravi iz slovenskih krajev. Tudi sam se ukvarja z zbiranjem starih razglednic, ker ga to močno priteguje, poleg tega pa je tudi zgodovinar, tako da nam je tako knjigo kot domžalske razglednice Na otvoritvi razstave stare Domžale v razglednici je spregovoril o celoletni akciji našega časopisa sekretar OK SZDL Domžale Matjaž Repnik. predstavil tudi po strokovni plati. Iz njegovega govora smo lahko izvedeli, da se prav na tak način lahko tudi spoznava ljudi, njihova preteklost, običaji in navade, torej vsestransko življenje izpred let. O tem smo se tudi pozneje lahko z ogledom sami prepričali. Nekaj besed je na kratko spregovoril tudi Matjaž Repnik, sekretar OK SZDL, ki nam je povedal da je pooblja-vljanje razglednic izhajalo precej časa v OP, kar 52, vseh zbranih pa je skupaj celo 250. Med njimi je najstarejša iz leta 1898, in je le tri leta »mlajša« od najstarejše znane slovenske razglednice. Sicer pa je najstarejša fotografija iz naše občine iz leta 1890, vendar pa ni narejena v obliki razglednic, čeprav je bila kmalu zatem zelo znana tovrstna moda. Nato smo se spet vrnili k ogledu razstave. Zelo sva občudovali naše kraje v nekdanji podobi in spotoma ugotavljali, kako so se spremenili. Veseli sva bili, da je bilo vmes tudi veliko kartic iz najinih rojstnih krajev — Mengša in Doba, saj sva lahko najbolj primerjali kraja nekdaj in zdaj. Nekdanji zunanji videz se je resnično zelo zelo spremenil na lepše. Na koncu lahko zapiševa, da sva bili z razstavo zelo zadovoljni in pohvaliva prizadevne organizatorje, ki so izpeljali to akcijo v OP, pa tudi izredno nazorno razstavo postavili. Meniva tudi, da so tovrstne razstave potrebne, posebno zato, ker niso zgolj brezvezno ogledovanje, ampak se iz njih lahko tudi kaj naučiš, spoznaš svoje kraje in življenje ljudi, zato sva prepričani, da so bili zadovoljni tudi vsi tisti, ki so si vabljive stare razglednice ogledali pozneje, po uradnem odprtju, v naslednjih desetih dneh, kolikor je bila razstava odprta v prostorih domžalske knjižnice. Vesna Sivec in Jana Rems Jubilej upravnega organa: Malokdaj se zgodi, da delo kakega upravnega organa pusti tako globoke sledove v okolju, v katerem deluje, kot je pustila sledove dela domžalska geodetska uprava. V Domžalah je Geodetska uprava tak organ, ki ga ne mimoidejo vsa raznotera zemljemerska, sodna katastrska in druga terenska opravila. Pa je ob tem opravljena tudi vrsta drugih geodetskih nalog, ki po geodetskih kriterih merijo, rišejo, vrednotijo in predočajo različna področja življenja in dela domžalske občine. Opravljeno delo, zlasti pa uresničitev različnih kartografskih nalog, mnoge publikacije in drugo dajejo rezultatom dela posebno, celo v slovenskih okvirih zapaženo mesto. NEKAJ IZ ZGODOVINE Za zadeve geodetsko-katastrske službe v občini Domžale je dolga leta skrbel Katastrski urad, poznejši Zavod za izmero in kataster zemljišč v Kamniku. Iz leta v leto pa je zaradi kadrovskih in tehnoloških težav teže zadovoljeval potrebe obeh občin. Obseg dela seje večal, večali pa so se tudi zaostanki, zlasti v občini Domžale. Vse večje težave pri ažuriranju zemljiškega katastra, vse več del s področja geodezije in vse več potreb občanov, so silile občino Domžale k boljši rešitvi geodetsko-katastrske službe. Ob reambulaciji izmere naselja Domžal v merilu 1:1000, ki jo je v letu 1966 začel izvajati Geodetski zavod SRS, je tajnik občine in načelnik oddelka za finance navezal tesnejše stike z vodjem del, Zmagom Cermeljem in ga nagovarjal za ustanovitev katastrskega urada v Domžalah. Zmago Čer- melj je o pobudi dalj časa razmišljal in se odločil, ko je spoznal veliko zavzetost in resnost občine, ki je že v sredini leta 1967 nakupila najpotrebnejšo opremo geod. instrumentarij in oskrbela minimalni prostor za delo. Katastrski urad v Domžalah je pod vodstvom Zmaga Čermelja začel delovati v začetku leta 1968. V pripravljene prostore so najprej iz Kamnika prenesli celoten katastrski aparat, ga uredili ter evidentirali. Za tem so uredili vse zahtevke občanov in OZD ter pripravili osnovni načrt dela. Delo so začeli s petimi delavci: vodja in še en geometer sta prišla z Geodetskega zavoda SRS, trije delavci pa iz Zavoda za izmero in kataster zemljišč v Kamniku. Po proučitvi vlog in zaostankov ter sestave prioritete nalog, so stekla operativna terenska dela že v letu 1968. Storitve s področja zem- ljiškega katastra (delitve parcel, mejni spori, spremembe kultur itd.) in urejanja prostora (manjše izmere, posnetki za novogradnje, zakoličbe itd.) so se hitro nabirali, še preden je bilo moč podelati zaostanke. Poleg tega so se že v začetku sedemdesetih let začele pojavljati nove obveze s področja prostorske informatike ter poznavanja in urejanja prostora. Kader, oprema in prostori niso več zadoščali ... Danes Geodetska uprava Domžale zaposluje 12 delavcev: poleg direktorja, ki je še vedno Zmago Čermelj, še sedem geometrov, dva katastrska referenta, enega risarja ter enega administratorja. Po številu zaposlenih sodi med srednje velike — slovensko poprečje 11,3 — kot so še Brežice, Grosuplje, Krško, Lendava, Šmarje, Velenje in Žalec. Po obsegu in kvaliteti del pa so nad slovenskim poprečjem, saj opravljajo vsa dela v skladu z Zakonom o geodetski službi, razen zakoličb stavb. Doslej pa so opravili še vrsto del, pomembnih za gospodarski in družbeni razvoj, ki niso zakonsko predpisana. Zanimivo je tudi spreminjanje imena: iz Katastrskega urada je nastala leta 1971 Geodetska uprava, ki se je leta 1982 preimenovala v Zavod za geodezijo. Današnja Geodetska uprava pa obstaja od leta 1985 dalje. Godetska uprava Domžale je bila torej ustanovljena šele 20 let po pravnem aktu o organizaciji geodetsko-katastrske službe v republiki. Letos — leta 1988 — pa praznuje 20-letnico svojega delovanja, vsestransko plodnega in koristnega v prvi vrsti za območje občine, nič manj pa tudi za celotno slovensko geodezijo. Ob tem jubileju lahko brez pridržkov zapišemo: če bi Prav jc, da ob tem jubileju navedemo vsaj najbolj pomembne rezultate Geodetske uprave Domžale: 1. Nove izmere naselij merila 1:1000 so se začele že pred ustanovitvijo in nadaljevale tudi pozneje. Tako je 760 ha Širšega območja Domžal bilo po izmeri študentov v letih 1955/57 reambuliranih v letih 1966/67. V istem merilu so bili leta 1963 izdelani načrti za 98 ha območja Mengša in dopolnjeni leta 1967. V sedemdesetih letih so bili izdelani načrti Homca, Doba in Preserij za skupno površino 180 ha ter Moravč za površino 40 ha. 2. Kataster komunalnih naprav je bil v letih 1969-1971 izdelan za KO Domžale in Mengeš (vodovod, kanalizacija in elektrovod). To so bili prvi podvigi tega katastra, ki ga imamo še danes zelo malo, le za največja slovenska naselja. 3. TTN-5 — temeljni topografski načrti merila 1:5000 so bili za območje občine izdelani že do leta 1971 na skupno 52 listih. Ti načrti so nepogrešljiva osnova za posege v prostor ter za mnoge evidence, kot je ROTE in EHlS. Na njihovi osnovi je bila v letu 1973 izdelana topografska karta merila 1:20.000, ki naj bi nadomestila do tedaj nedostopno vojaško topografsko karto merila 1:25.000. Ker pa so po tem uspelem poskusu vojaške oblasti močno sprostile režim uporabe te karte za civilne potrebe, se merilo 1:20.000 v SR Sloveniji ni uveljavilo. 4. Občanov priročnik je izšel že leta 1972, niti pet let po ustanovitvi Geodetske uprave. Bil je prva publikacija take vrste v Sloveniji in Jugoslaviji, ki je podrobneje predstavila občino v besedi, številkah in kartah. To je zelo koristen pripomoček mnogim strokam, občanom in družbenopolitičnim delavcem. To so potrdili tudi ponatisi, ki so sledili v letih 1975, 1878, 1981, 1982, 1984 in 1986. Izšlo je torej že sedem dopolnjenih izdaj, od katerih vsaka vsebuje nekaj novosti in dopolnitev. 5. Domžale v prostoru in času predstavlja tematski atlas kart in tekstov, svojevrsten dosežek v mednarodnem merilu. Izšli so trije zvezki, ki se medsebojno dopolnjujejo: prvi leta 1973, drugi leta 1974 in tretji leta 1975. Skupaj obsegajo okoli 60 kart, od katerih je bilo v tretjem zvezku že 8 izdelanih z računsko tehnologijo — avtomatizirano kartografijo. Vsaka karta ima še obširno besedilo, pogosto opremljeno s številkami, kar kartografske prikaze dopolnjuje in komentira. Tematike obravnavajo prostor, demografijo, gospodarstvo, infrastrukturo, terciarne in kvartarne dejavnosti. 6. Pomembnejše gradnje in dejavnosti sta dve svojevrstni in po-, membni publikaciji, ki sta izšli v letu 1973 in 1975. Prva obravnava nove gradnje v občini v letih 1969 do 1973, druga pa tudi druge dejavnosti v letih 1974 in 1975. Obe tolmačita vsebino s slikami, kartami in teksti. 7. Evidenci ROTE in EHlS (register območij teritorialnih enot in evidenca hišnih številk) sta si prav s pomočjo Geodetske uprave občine Domžale uspešno utirali pot. Tu smo preverjali in utemeljevali posamezne strokovne rešitve, ki jih je koncipirala Republiška geodetska uprava v povezavi z Zavodom SRS za statistiko. S tem je bilo delo drugih uprav lažje, hitrejše in predvsem strokovno poenoteno. Obe evidenci sta bili v SR Sloveniji v celoti izdelani do popisa 1981, vendar v Domžalah že mnogo prej. 8. Atlas ROTE in EHlS je bil pripravljen in tiskan v merilu 1:10.000 na osnovi evidenc ROTE in EH1Š že v letu 1979, ko sta ti dve evidenci v drugih občinah šele nastajali. Atlas je bil in je še vedno izredno koristen pripomoček mnogim službam v občini: zdravstvu, gasilcem, poštarjem, milici, dimnikarjem, inšpekciji in še mnogim drugim. 9. Karta občine v merilu 1:50.000 je bila dotiskana konec sedemdesetih let. leta 1979. Namenjena je urejanju prostora, šolam, občanom in raznim drugim službam. Ponatisi so sledili v letih 1983, 1984 in 1987. ko je bila izdelana tudi karta publi-kacijskega formata A3 v merilu 1:80.000. 10. Načrti naselij za javno, predvsem turistično rabo, datirajo v zadnja sedemdeseta leta. Najprej je Geodetska uprava pripravila načrta Domžal in Mengša. Leta 1983 je bil že dotiskan načrt Domžal z okolico v merilu: 1:8000. Ta je doživel že tretjo izdajo (1985 in 1987). Vsebuje bogat opis krajev in zgodovine, ki je natisnjen na hrbtni strani. V letu 1986 je bil dotiskan še načrt za naselji Dob in Moravče. S tem je občina Domžale najbogatejša z načrti naselij za javno uporabo, šolstvo, turizem in druge namene. 11. Geometrično središče občine Domžal je Geodetska uprava izračunala in obeležila le leto dni po določitvi geometričnega središča SR Slovenije — GEOSS, ki je v neposredni bližini Domžal, v Spodnji Slivni ter ga je sofinancirala tudi občina Domžale. 12. DMR 100 x 10 m - digitalni model reliefa je bil najprej določen v Domžalah. Ta računalniški model dejanske oblikovitosti terena je zelo pomemben za določanje nagibov, osenčenja, vidljivosti in drugih lastnosti terena. 13. Pregledni katastrski načrti merila 1:5000 so bili za Domžale izdelani v začetku osemdesetih let po zahtevnejši ih tako tudi bolj natančni metodi in so namenjeni mnogim strokam, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora. 14. Zbirni kataster komunalnih naprav je narejen za KO Domžale, Mengeš. Homec in Dob. Med prvimi je bil izdelan tudi grafični pregled katastra komunalnih naprav. 15. Tudi digitalizacija evidenc ROTE in EHlS je bila za občino Domžale narejena med prvimi, takoj, ko je Republiška geodetska uprava nalogo vnesla v srednjeročni program godetskih del za obdobje 1981/85. Doslej je v SR Sloveniji digitaliziranih 20 občin. Digitalizacija pomeni računalniško določanje koordinat vseh lomnih točk prostorskih enot in centroidov zgradb, da bi se želeni podatki lahko računalniško locirali na želeno lokacijo. Mimo navedenega pa je bilo v Domžalah uspešno izvedenih še več testov, na osnovi katerih je potem lahko RGU izdelala predpise za celotno SR Slovenijo. Vsaj okvirno pa velja našteti še najbolj pomembne dejavnosti GU Domžale s področja storitev. V tem času je namreč izvedla okoli — 6500 participacij, — 4000 lokacijskih posnetkov, — 2000 določitev posestnih mej ter — 1500 zakoličb raznih objektov. Skupaj torej kar 14.000 manjših ali večjih samostojnih strokovnih terenskih in pisarniških del s področja geodetske službe, ki zadevajo urejanje prostora in pravno varnost lastnine občanov in OZD. Samostojno izvajajo tudi računalniško obdelavo sprememb katastrskega operata. Če k opisanemu dodamo še, da je GU Domžale praktično brez zaostankov vlog občanov in OZD, da uspešno sodeluje in se povezuje s sorodnimi službami v občini, da vedno priskoči na pomoč pri raznih drugih v okviru občine, smo na kratko predstavili najpomembnejše značilnosti, uspehe in delovanje Geodetske uprave občine Domžale ob njeni dvajsetletnici delovanja. imeli v celotno Sloveniji tako kvalitetno geodetsko službo, bi bili lahko vzor razvitemu zahodnemu svetu! Pravkar pa je slovenska geodetska služba praznovaja še več jubilejev: 40 let ustanovitve Republiške geodetske uprave in Geodetskega zavoda SRS, 20 let geode-skih dnevov, 20 let srednjeročnih programov geodetskih del, 20 let sistematičnega^aela pri izdelavi temeljnih topografskih načrtov merila 1:5000 in 160 let delovanja geodetske arhivske službe na območju Slovenije. Geodetska uprava Uamžale je v strokovno in kulturno zakladnico jubilejev geodetske službe doprinesla pomemben delež: kot napredna občinska geodetska uprava, z vedno velikim posluhom vodstva občine, je orala ledino in utrla pot mnogim evidencam geodetske službe. Veliko pomelnbnih testov za nadaljnji razvoj geodetske službe je bilo uspešno izvedenih prav na območju občine Domžale. Pogled nazaj. Delavci z najdaljšim delovnim stažem v domžalski geodetski upra 1 Ob tem delovnem jubileju — 20-letnici delovanja geodetske uprave so pripravili sprejem, na katerem so podelili priznanja za dolgoletno delo. Peter Pri- Včasih pa je bilo drugače... Tudi novoletna seja skupščine občine ni več tako, kot so bile tiste pred njo, bi zanesljivo vzkliknil malo boljši poznavalec delegatskega odločanja v naši občini. Zakaj? V prejšnjih letih je bila to namreč predvsem slovesnost, slavnostna seja, če hočete, na kateri smo tako kol letos sprejemali resolucije za prihodnje leto, pa nove prispevne stopnje, nove davčne'osnove, zapisnike, manjkalo ni niti obveznega voščila »župana«, krajšega »vzpodbudnega« nagovora enega izmed predstavnikov družbenopolitičnih delavcev, kije »po službeni dolžnosti« (morda pa tudi iz srca) pozival delegate še k uspešnejšemu delu, še k trdnejšim stlaiščem v prihodnjem letu. Manjkala ni niti obvezna skromna zakuska, vse pa se je večkrat kot ne odigravalo v vedno premrzli hali. Tudi letos je bila hala mrzla, delegati posameznih zborov pa razen nekaterih izjem pripravljeni na krajšo »telovadbo«, ki nas ho popeljala v lepše, uspešnejše leto 1988. Ampak zataknilo se je že kar na začetku! Predsednik skupščine je na kratko predstavil uspehe leta, ki se je počasi, a zanesljivo (tudi zasluženo) odpravljalo v pokoj (roko na srce, v teh stabilizacijskih protiinflacijskih in ne vem kakšnih časih, je bilo teh uspehov še pa še), nato pa nobenih gromoglasnih besed o uspešnejšem, boljšem, lepšem, naprednejšem 1988., temveč o stabilizaciji, o sreči, ki bo prišla v podobi le malo znižanega ži-vljejskega standarda, pa o delu in naporih, ki jih bomo morali vlagati iz dneva v dan, če bomo hoteli živeli tako kot danes, pa boljše kot jutri. Tisti, ki smo bili vse doslej vsaj ob novem letu vajeni le »neresničnih« besed o lepšem (grše se tako in tako grdo sliši), se je kar milo storilo. Zas-mrkali bi. ampak kaj se hoče. časi so pač taki. Sledila je krajša obrazložitev resolucije. Tudi predsednik Izvršnega sveta ni bil kaj preveč optimističen. Gromke besede o novih investicijah, velikih % povečanja produktivnosti, izvoza in podobnih pozitivnih rezultatih, so zamenjale trezne besede o ničelni rasti zaposlenosti, o temni prihodnosti nekaterih DO in podobnih negativnih rezultatih. Ob vseh teh razmišljanjih ni šlo drugače, kot da sem se še sama zamislila in najbolj črne misli so me obhajale ter iskale rešitev. Bi se morda odrekla sendviču, pa ob koncu seje namesto kozarec soka spila kozarec vina? Bolj malo, ampak nekaj pa bi že bilo ... Po uvodni besedi pa razprava. Oddana so bila pismena stališ- t možic, Sob Domžale pa je pi S zadevnim delavcem na čelu r Zmagom Cermeljem izrekel I ] njihovo ustvarjalno delo vse pt j znanje. ča. ampak voditelj se je je bil odločen: pridite in povejte. Edino prav, toliko lepih govornic že dolgo ne. In vše s konkretnimi podatki, s konkretnimi predlogi, kako bi lahko znižali prispevne stopnje, za katere še danes (pa verjetno še jutri!) ne vem, koliko so pravzaprav visoke in kaj pomenijo v primerjavi z zdaj že lanskimi (nižje zanesljivo niso, ali pa!). Pa smo slišati stališča baze, ki s je, upam, da ne zadnjič, naveličala brez besed dvigati roke za to in ono, za ono in to. Hala se je ob nastopu deklet ogrela, še bolj je temperaturo dvignil predsednik sindikata, ki je zahteval konkretno odgovornost izvršnega sveta — zveznega, da se ve, slišati je bilo še nekaj dobrih želja za prihodnje delo delegatov, delegatke so dobile odgovor (kdo ve, če so bile z njim zadovoljne) in sledilo je glasovanje. Tudi to ni bilo včasih, saj je bila resolucija sprejeta z večino, ne pa s soglasjem, kot se šika. Pri prispevni stopnji je že skoraj zavrelo, ampak mi nismo zvezna skupščina, mi sprejmemo najpomembnejše dokumente za življenje in delo v letu 1988, kako bi sicer delali in živeli? Še nekaj davčnih novosti, predsednikovo voščilo. Srečno in zdravo 1988 si bomo skušali ustvariti sami, ostalo pa bo kakor bo. Za konec pa sendviči, pa kozarec soka ali vina, kratek postanek, pogovor z delegatom iz drugega zbora, krepak stisk roke, iskrena želja za lepo 1988 in čisto na koncu je vendarle bilo tako kot vsa leta doslej! D(ežurna) D(delegatka) 15. SREČANJE POHODNIKOV ZA KONEC LETA Mladi, pridite na pot spominov •.. Končalo se je leto 1987 in s tem se je izteklo še eno leto, ko so naši pridni pohodniki obujali spomine iz NOB in hodili po poteh spominov domžalske občine. Letos je bilo zaključno srečanje v Tosami, dne 19. novembra 1987. Zbrali so se vsi pohodniki, ki so letos zaključili to pot. Poleg teh so se te prireditve udeležili še predsednik občine Peter Primožič, tov. Je-ran Maks — bil je govornik — in drugi. Tov. Maks Jeran, predsednik OK SZDL, ki je bil slavnostni govornik, je poudaril pomen te rekreativne možnosti za vse občane, saj obuja spomin na težke dni revolucije, goji skrb za zdravo življenje, prinaša večjo ekološko osveščenost, dobre plati pa so še druge. Ob tem je navedel nekai Dodatkov: v letu 1987 je pot prehodilo 142 pohodnikov; 82 moških in 60 žensk. Odraslih je 74, cicibani so le štirje, ki jim velja izreči posebno priznanje. 17 je pionirjev, 10 mladincev, 37 pa je kaveljcev in korenin nad 60 let starosti. Ob tem pa je treba tudi ugotoviti, da je med pohodniki vse premalo mladih z naših osnovnih šol, zlasti tistih, ki so že končali osnovno šolo. Svetla izjema pri tem je osnovna šola Martin Koželj iz Doba, kjer so se odločili in to tudi uresničujejo, da bo vsak učenec s končano osnovno šolo opravil tudi Pot spominov. Naša Pot spominov pa ni samo naša pot, četudi je v celoti speljana po območju domžalske občine. Po krajšem kulturnem pro- gramu, ki so ga pripravili učenci OŠ Martin Koželj Dob in harmonikarji GŠ Domžale, oddelek Dob, se je pričela podelitev značk, priznanj... Med pohodniki so mnogi iz drugih občin, iz Ljubljane, Kranja, Celja in drugod. Tudi spoznanje, da je ta pot zanimiva tudi za prebivalce drugih republik, nam je všeč. Tako je letos pot zaključilo nekaj pohodnikov iz Zagreba, Beograda ... Najmlajši so kot nagrado za prehojeno pot dobili ro- mi barvice, pionirji hraniln1 knjižico Ljubljanske banke primerno vsoto denarja. Tisti, ki so pot prehodili ž petkrat ali desetkrat, so polei značke dobili še priznanje šestdesetletniki pa so dobil pohodne palice. Sledile so š' nekatere vzpodbudne besede Tako je prireditev stekla d{ konca, nato je bila še zakuski za vse prisotne. Ob vsem povedanem veljj pohvaliti tudi veliko gostoljun nost gostitelja tovarne TOSA M A, ki je prireditev sprejela ii z mnogimi oblikami tudi pri spevala, da je tako lepo uspei la. Zato gre zasluga za uspelo prireditev tudi delavcem TOj SAME. Tudi njim velja iskre na hvala. Jana Rems Mlada novinarka pri COPOKZSMS Domžale Predsednik OK SZDL Domžale Maks Jeran med pozdravnim govorom udeležencem naše transverzale Pot spominov. prejete gospodarske smeritve za leto 1988 Oblikovanje planskih dokumentov v krizni situaciji, kakršna je naša, je težavna naloga, saj niso znani niti pogoji gospodarjenja niti ostali parametri, ki so osnova za realno planiranje. Prav v takih pogojih pa je nastajala tudi domžalska repi solucija o politiki uresničevanja družbenega pla-I" na v letošnjem letu, v kateri so opredeljene vse ' ključne naloge, ki nas čakajo v tekočem letu. Za-pi to brez razprav, dvomov in pripomb tudi tokrat ni šlo, saj so delegati menili, da je osnutek resolucije ~ nerealen in preveč optimistično zastavljen. Zaradi / tega je predlagatelj dokument pred sprejemom ustrezno spremenil in takega so delegati občinske i skupščine uspeli sprejeti že pred novim letom, torej prej, kot je bila sprejeta zvezna in republiška resolucija. Dokument je torej sprejet — kaj pa smo v njem zapisali? Usmeritve izhajajo iz ocene loseženih rezultatov v letu 987, ki so bili na področju konomskih odnosov s tujino n rasti proizvodnje nižji od lačrtovanih, vse naloge pa so astavljene na osnovi ocen or-janizacij združenega dela o nožnostih poslovanja v teko-:em letu. Veliko je govora o 'ključevanju v mednarodno nenjavo, zagotavljanju rasti >roizvodnje ob uveljavljanju 'abilizacije na vseh področjih, er uveljavljanju delitvenih azmerij dohodka v korist poučevanja akumulativne spo-obnosti gospodarstva. Obvez-losti za pokrivanje skupnih in plošnih potreb naj bi se uskla-evale z materialnimi možnost-ni gospodarstva, splošna ugo-ovitev pa je tudi, da je vedno nanj pogojev v poslovanju od-/isnih od sprejete politike na livoju občine, saj je vedno več iadev uravnavanih direktno iz republike oz. iz federacije. ! Naše proizvodne programe bo potrebno spremeniti... V preteklem letu je začelo »škripati« tudi domžalskemu gospodarstvu. Njegovi proizvodni programi namreč v glavnem niso nujni za življenje, zaradi padanja življenjskega standarda pa je možnost prodaje blaga na domačem tržišču zato vedno manjša. Na slabšo prodajo vplivajo tudi vedno višje cene proizvodov in zapiranje tržišča v republiške okvire. Zato nam mora biti cilj izvoza, osebno na konvertibilne trge, če hočemo, da bomo dosegli predvideno povečanje obsega industrijske proizvodnje za 1,5 % glede na preteklo leto. Večji poudarek bomo dajali tudi novim investicijam in iskanju novih, ustreznejših razvojnih programov, ki bodo omogočili prodor v mednarodno menjavo. Izvozno zanimive programe bomo vzpodbujali tudi s sistemom združevanja sredstev , s prodajo obveznic. Rešitev za boljše poslovanje vidimo tudi v drugačnih rešitvah, kot je na RAZPIS RAZISKOVALNIH NALOG OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI DOMŽALE V skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Domžale za obdobje 1986—1990 objavlja Komisija za spremljanje raziskovalnih programov in inovacije pri Občinski raziskovalni skupnosti Domžale, razpis za raziskovalnih nalog v občini Domžale, ki jih bo Občinska raziskovalna skupnost (so)financirala v letu 1988/90. POGOJI: 1. Raziskovalne naloge lahko prijavijo OZD, družbenopolitične skupnosti in organizacije, samoupravne skupnosti, raziskovalne organizacije, samostojni inovatorji ter obrtniki. 2. Prijavljene raziskovalne naloge morajo biti usklajene z 2. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Domžale za obdobje 1986—1990 in z družbenim planom občine Domžale za obdobje 1986—1990. 3. Vsaka prijavljena naloga mora vsebovati: — naslov raziskovalnega programa in naloge — naslov organizacije, ki nalogo opravlja — priimek in ime vodje raziskovalnega dela ter delovno mesto, ki ga zaseda ter sodelavcev — izhodišča raziskovalnega dela in namen raziskave — predvidena uporabnost naloge glede na strokovne in znanstvene dosežke — pričakovane gospodarske in ekonomske učinke — predlog strokovnjakov, ki lahko raziskovalno delo recenzirajo. II. A: Za naloge pri katerih je občinska raziskovalna skupnost sofinancer — predlog finančne konstrukcije in predlog sofinanciranja B. Za naloge, ki temeljijo na usmerjenem raziskovalnem programu za leto 1988/90 in jih lahko v celoti financira Občinska raziskovalna skupnost (1. Informatika; 2. Študija možnosti razvoja drobnega gospodarstva; 3. Študije o družbenopolitičnem in socialnoekonomskem razvoju občine Domžale), pa predlog finančne konstrukcije. Prijave sprejema Komisija za spremljanje raziskovalnih programov in inovacije pri Občinski raziskovalni skupnosti Domžale na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Domžale, Ljubljanska c 36, v roku treh tednov od objave v Občinskem poročevalcu. primer delo na domu. Na ta način bi del stroškov (od od.-sotnosti, do kvalitete) preselili izven delovnih organizacij. Nadaljevali bomo tudi z ugodnejšim kratkoročnim kreditiranjem izvoznikov glede na delež posamezne organizacije združenega dela v skupnem občinskem izvozu na konvertibilna tržišča. Do povečanja kmetijske proizvodnje tudi z melioracijami... V letošnjem letu smo si zadali nalogo, da bo kmetijska proizvodnja realno 2 % večja kot preteklo leto, to pa naj bi, dosegli tudi s pridobivanjem novih, kvalitetnejših kmetijskih zemljišč, z realizacijo agrarnih operacij in ustreznejšo politiko obrestnih mer. Seveda pa bo velik poudarek dan izvajanju predsanacijskega programa v Agroemoni — TOZD Poljedelstvo in Govedoreja, ter pripravi programa v KPC Jable, kjer je potrebno razrešiti problematiko neeko-nomičnosti mlečne proizvodnje. V Agroemoni TOZD Prašičereja Ihn bodo morali nadaljevati z razreševanjem problematike v zvezi z boleznijo TBC ter razreševanjem odplak po sprejetem predsanacijskem programu. Na področju zasebnega sektorja ima veliko vlogo tudi kmetijska zadruga Emona, katero bo potrebno usposobiti za realizacijo zadanih nalog. Posebno pozornost bo usmerjana v pospeševalno dejavnost, kjer velja izpostaviti melioracijsko območje ob Rači in Čudni ter Radomlji. V tekočem letu se bo izvajala tudi komasacija na melioracijskem območju Radomlja I. Osnovna preskrba prebivalstva bomo zagotavljali tudi z združevanjem sredstev v samoupravnih interesnih skupnostih. Ocenjuje pa se, da bo sredstev za te namene v letošnjem letu bistveno manj kot v letu 1987, saj bo ostanek dohodka zaradi spremenjenega sistema zbiranja sredstev iz do-micilnega principa na sedežnega znatno manjši. Še naprej vzpodbujati razvoj drobnega gospodarstva ... Razvoj drobnega gospodarstva, tako v družbenem kot v privatnem sektorju, smo uvrstili med prioritetne panoge. V družbenem sektorju bo poudarek dan na kooperacijsko proizvodnjo, v privatnem sektorju pa se bo nadaljevala selektivna politika, ki bo stimulirala vlaganje v razširitev in posodobitev proizvodnih dejavnosti oz. omogočala nadaljnji razvoj nizko akumulativnih in deficitarnih obrti. Podpirali bomo Ob sklepu leta so se na svečani seji sestali delegati vseh treh zborov domžalske delegatske skupščine. tudi odpiranje zasebnih prodajaln, kar bo omogočilo tudi boljšo oskrbo prebivalstva. Bistveno večja finančna sredstva v te namene bodo porabljena tudi iz proračuna. Ocenjujemo, da bo k nadaljnjemu razvoju drobnega gospodarstva pripomogla tudi izgradnja obrtno industrijske cone v Trzinu. V okviru Izvršnega sveta bo aktivnosti usklajeval poseben koordinacijski odbor, ki bo skrbel za odpiranje novih obratovalnic v tej coni, skrbel za ustrezne prodajne aktivnosti in sodeloval pri finančni konstrukciji za izgradnjo komunalne opreme in samih objektov v coni. Kako bo z osebnimi dohodki? ... Delitev osebnih dohodkov je vedno aktualna tema, s porajajočo se krizo pa tudi vedno bolj v ospredju. Vendar — če hočemo deliti, moramo najprej ustvariti. Zato resolucija predvideva večjo produktivnost dela, organiziranost, kvaliteto, racionalnejšo izrabo delovnega časa in ostalo, kar nam je že znano in že dalj časa ponavljamo. Poleg že znanih parol, kaj bi morali, je v letošnjem dokumentu tudi zapisano, da bo potrebna tudi drugačna organiziranost združenega dela, to pa predvsem v organizacijah združenega dela, ki imajo v svoji sestavi več TOZD. Podpora takim organizacijskim spremembam je že dala nekatere učinke, saj so v Tosami, DO Induplati in tudi v Napredku TOZD že ukinili, oziroma jih zmanšali, na reorganizacijo pa se pripravljajo tudi v Papirnici Količevo. Osebni dohodki v gospodarstvu bodo seveda odvisni od gospodarjenja v samih organizacijah združenega dela, izplačilo osebnih dohodkov v negospodarskih organizacijah združenega dela s področja zdravstva, izobraževanja in kulture pa se bodo gibala v odvisnosti od rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu. Za ostale organizacije združenega dela s področja negospodarstva, razen ljubljanske banke in Samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, pa velja kot osnova za izplačilo do julija prihodnjega leta masa izplačanih osebnih dohodkov za september 1987. V večini organizacij združenega dela s področja gospodarstva bo v prvem polletju ostal sistem razporejanja sred- stev za osebne dohodke tak, kot je bil uveljavljen v letu 1987, s sprejemom republiškega dogovora. V občini Domžale le Razvojni zavod, INEA in Biro 71 izplačujejo za 10% nižje akontacije za osebne dohodke kot jih omogoča družbeni dogovor. Po prenehanju zakonskih omejitev se bodo pri razporejanju dohodkov upoštevale usmeritve družbenega dogovora. Skupno in splošno porabo bo potrebno zmanjševati... Krizna situacija in nov obračunski sistem sta nas postavila pred dejstvo, da bo potrebno skupno in splošno porabo temeljito oklestiti. Bruto osebni dohodki, ki so bili doslej osnova za praktično vse programe samoupravnih interesnih skupnosti, bodo v letu 1988 vir le za nekatere družbene dejavnosti, kot so zdravstvo, zaposlovanje, izobraževanje, socialno skrbstvo, invalidsko pokojninsko zavarovanje in otroško varstvo. Za vsa ostala področja, kot so usmerjeno izobraževanje, telesna kultura, del zaposlovanja, del zdravstva, komunala, požarno varstvo, ceste, energetika, stanovanjske dejavnosti in intervencij v kmetijstvu oz. preskrba, pa bo vir dohodek v organizacijah združenega dela. Prispevkov iz dohodka po novem ne bodo plačevale vse tiste organizacije združenega dela, ki ostanka dohodka ne bodo imele, oziroma bo manjši od potrebnega za pokritje vseh obveznosti. Problem je tudi v tem, da se bodo vsi prispevki od ostanka dohodka plačevali po principu delovnega mesta, kar za posamezna področja, kjer je.bil letos v veljavi domicilni princip, pomeni izpad sredstev za več kot tretjino glede na preteklo leto. Zaradi navedenega bo potrebno krčiti pravice uporabnikov, kar še posebno velja za področje zdravstva, ki se nahaja v težkem položaju in ima domžalska zdravstvena skupnost velike izgube. Težave pričakujemo tudi na področju samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje — od komunale, cest, energetike in ostalega — saj zaradi slabših gospodarskih rezultatov in spremenjenega sistema financiranja ne bo mogoče realizirati vseh planiranih programov. Glede na to morajo vse interesne skupnosti pripraviti prioritete znotraj samoupravnih interesnih skupnosti in tudi med njimi, za kar bo skrbel poseben koordinacijski odbor. V letošnjem letu smo uvedli tudi 0,75 % davek iz bruto osebnega dohodka, katerega pa bomo med letom znižali, v kolikor bo obseg sredstev presegal dovoljen obseg splošne porabe na nivoju občine. Stopnja novega zaposlovanja — nič... Slaba prodaja artiklov naših organizacij združenega dela je povzročila, da organizacije združenega dela število zaposlenih omejujejo. Tudi plan za letošnje leto ne predvideva nikakršnega povečevanja števila zaposlenih. To velja še posebno za negospodarstvo, kjer praviloma novih zaposlitev ne bo. Povečevalo se bo le število višjih in visoko izobraženih kadrov v organizacijah združenega dela, kjer kvalifikacijska struktura bistveno odstopa od sorodnih organizacij in delavcev, ki so ustrezno strokovno izobraženi in usposobljeni. V skladu s sklepi občinske skupščine so vse organizacije združenega dela s področja negospodarstva za nove zaposlitve dolžne pridobiti soglasje Izvršnega sveta. Za zaposlovanje brez soglasja izvršnega sveta v programih samoupravnih interesnih skupnosti in v proračunu ne bo zagotovljenih dodatnih sredstev. Kaj pa bomo vseeno gradili... Kljub navedenim težavam pa bomo v letošnjem letu nadaljevali z izgradnjo objektov iz programa IV. samoprispevka, med katerimi velja omeniti pričetek gradnje Srednje kovinarske in usnjarske šole v Domžalah in razrešitev prostorske problematike osnovnih šol Dob ter Brdo. Iz sredstev proračuna bomo nadaljevali z izgradnjo Postaje milice v Domžalah, dokončali počitniški objekt za otroke iz naše občine na otoku Krku, realizirali izgradnjo plinovodnega omrežja v Domžalah, ter nadaljevali z izgradnjo Obrtno industrijske cone v Trzinu. Nadaljevala se bo tudi gradnja stanovanjsko poslovnega bloka I v Domžalah. Še naprej bomo tudi združevali sredstva rezervnih skladov po stopnji 5 %, sredstva pa v glavnem namenjali za razreševanje težav izvoznih organizacij združenega dela na konvertibilna področja. OREL Znati, hoteti, moči Pamet in uspeh V časih družbeno ekonomske krize preko sredstev javnega obveščanja se vsak dan soočamo s kritikami, tarnanjem, analizami, resolucijami, poročili, toda ti pojavi ne rešujejo problemov, pač pa jih še širijo in poglabljajo. Ali ni rešitve? Zgodovina človeštva jasno dokazuje, da se tudi ali pa predvsem v težkih situacijah najdejo nove in nove rešitve, zato se ne smemo enostavno pustiti, da nas nosi tok kamorkoli. Potrebno je aktivno soustvarjanje bodočnosti, to pa pomeni, da se morajo družbene celice spreminjati, prehitevati odgovore na pritiske zunanjega okolja. To je edini pravi pogoj za bodoči razvoj, ki zahteva, da na spremembo ne gledamo kot na nekaj zastrašujočega, ampak kot na možnost za nadaljnji razvoj. Preživele bodo in uspele bodo le tiste organizacije, ki bodo obvladovale spremembe. To pa so organizacije, ki so sposobne oblikovati vzdušje, ki bo vzpodbujalo uvajanje novih procedur in novih možnosti. V ta namen morajo upoštevati: — razvijanje participativnega vodenja — podjetništvo — inovativnost To zmorejo le organizacije, ki so spoznale, da so ljudje, človeški kapital osnovno bogastvo bodoče družbe. In kakšna znanja potrebujemo za tako prenovo? Problem ni toliko v iskanju novih spoznanj, ampak predvsem v uporabi teh, ki smo jih odkrili v zadnjih 20—30 letih. Če ta razmišljanja na kratko strnemo, dobimo: OSEM OSNOVNIH PRINCIPOV DELOVANJA ZELO USPEŠNIH ORGANIZACIJ 1. USMERJENOST K AKCIJI - je usmerjenost narediti nekaj, karkoli, samo ne sedeti in v krogu pošiljati pripombe, analize, poročila ... 2. OSTATI BLIZU POTROŠNIKOM - nenehno proučevati in spoznavati njihovo usmerjenost ter jih oskrbeti z ustreznimi izdelki ali storitvami 3. AVTONOMIJA IN PODJETNIŠTVO - razdeliti celotno organizacijo na manjše dele, »podjetja« in jih opogumiti za neodvisno in kompetitivno razmišljanje 4. PRODUKTIVNOST S POMOČJO LJUDI - pri vseh zaposlenih izoblikovati zavedanje, da je za uspeh nujen njihov najboljši prispevek ter da bodo deležni dela uspeha. 5. ROKE NA KRMILU — vztrajati, da imajo direktorji nenehen stik z bistvenimi posli organizacije 6. DELA TISTO, KAR NAJBOLJ ZNA - organizacija naj ostane pri poslih, ki jih njeni člani najbolje obvladajo 7. PREPROSTA ORGANIZACIJSKA OBLIKA -uporabiti malo administrativnih nivojev in še na teh naj bo zaposleno malo ljudi 8. SOČASNO OHLAPNO - OSTRO PRESOJANJE — tvoriti vzdušje, v katerem je prednost centralnim vrednotam organizacije povezava s toleriranjem napak vsakega zaposlenega, ki jih je sprejel. P. S. Ste prebrali, si zapomnili in nekaj naredili? Kam po šoli — spet aktualno! Študent naj bo? Približal se je čas, ko se bodo srednješolci morali odločiti ali bodo šli v zaposlitev ali v študij, zato na tem mestu dajemo nekaj podatkov in napotkov, ki bi lahko pomagali pri odločitvi. Srednješolci, ki imajo štipendijo in se nameravajo zaposliti, verjetno pri svoji nameri ne bodo imeli težav, povsem drugače pa je, če nimajo štipendije ali nameravajo študirati naprej. V zadnjih dneh februarja bo v DELU izšel razpis vpisa v srednje, višje in visoke šole. Pri razpisu vpisa bodite pozorni na število razpisanih mest in morebitno informacijo o omejitvi vpisa. Če ne nadaljujete študija v isti smeri kot v srednji šoli bodite pozorni na vpisne pogoje, to je število ur posameznih predmetov, ki ste jih poslušali v srednji šoli. Če ste imeli v srednji šoli dovolj teh ur, ne bo potrebno delati diferencialnih izpitov. Na nekaterih višjih in visokih šolah so sprejemni izpiti za vse kandidate, tudi če jih je manj kot je razpisanih mest kot npr. medicina in vse umetniške akademije. Več in bolj natančne informacije boste lahko dobili še pri svojih šolskih svetovalnih delavcih, na skupnosti za zaposlovanje, v DELU v rubriki poklicno usmerjanje, na informativnem dnevu predvidoma 4. in 5. marca in seveda na referatu za študentska vprašanja na vsaki fakulteti. Na tem referatu boste lahko dobili odgovore tudi na povsem specifična vprašanja, posebej še za študij ob delu. Preden se odločite za študij pa še premislite, kaj bi radi delali po študiju, ali študij zmorete ali ne, toda ne razmišljati le o »lažji« fakulteti, ali boste dobili štipendijo in zaposlitev, ali je vaša osebnost primerna za opravljanje željenega poklica itd. V razmislek vam ponujamo še nekaj podatkov in sicer kolikšen procent posameznih poklicev nadaljuje študij in kolikšen procent študentov preneha s študijem že po prvem letniku. Številke so zaokrožene. Zaradi vedno slabših zaposlitvenih možnosti se delež srednješolcev, ki nadaljujejo študij povečuje. Poklic Nadaljuje študij % od tega neuspeš. % gimnazijski maturant 100 10 gimnaz. mat. pedagoška usm. 95 10 ekonomski tehnik 50 15 administrativni tehnik 20 20 zdravstveni tehnik 20 20 vzgojitelj 20 25 glasbenik 45 20 aranžerski tehnik 40 30 likovni tehnik 40 30 kmetijski tehnik 40 25 veterinarski tehnik 70 35 gozdarski tehnik 20 20 metalurški tehnik 50 30 kemijski tehnik 50 30 strojni tehnik 70 15 elektrotehnik 60 20 gradbeni tehnik 55 20 lesarski tehnik 40 25 tekstilni tehnik 40 25 usnjarsko-galanterijski tehnik 20 30 Iz tabele je razvidno, da gredo študirat praktično vsi gimnazijci in je osip pri njih najmanjši, da gre kar 70 % veterinarskih tehnikov študirat in da je osip pri njih najvišji — kar 35 %, itd. Ste razmislili in ocenili svoje možnosti za zaposlitev ali za uspešen študij? Janez Cerar USMERJANJE Z NAPAKO Da je usmerjanje v poklic sila pomembna zadeva, že dolgo časa vemo, saj je prav znanje eden izmed osnovnih vzvodov za dosego večje kvalitete dela brez katere naša družba že danes ne more v korak z razvitim svetom; kaj šele, da bi to zmogla tudi v prihodnosti. O kadrovski politiki, razvoju kadrov in vsem kar sodi zraven sicer veliko govorimo in razpravljamo, toda podatki kažejo, da v globalu stvari ne spreminjamo, kar med drugim dokazuje tudi pregled izobrazbene strukture v državi, republiki in občini. Kadrovska problematika marsikje že resno ovira nadaljni razvoj in kot kaže se pred leti začeta reforma v usmerjeno izobraževanje ni obnesla, saj se je z nekaterih vidikov transformirala v svoje nasprotje. Delček te ugotovitve lahko ponazorimo tudi s pregledom deficitarnih in sufici-tarnih poklicev v občini Domžale za leto 1987/88. SEZNAM DEFICITARNIH POKLICEV V OBČINI DOMŽALE ZA LETO 1987/88 Pomočnik tekstilnega mehanika, obdelovalec kovin, gradbinec I, obdelovalec lesa, poštni manipulant, slikopleskar, lesar širokega profila, tekstilni mehanik, tekstilni kemik, izde- lovalec delov obutve, preobli-kovalec in spajalec kovin, oblikovalec kovin, strojni mehanik, monter upr. energ. naprav, gradbinec II, papirničar, kemijski procesničar-moški, avtoli-čar, dimnikar, prodajalec, natakar, obutveni tehnik, papirniški tehnik, ing. strojništva, ing. papir, tehnologija, ekonomist, predm. učitelj za mat. naravosl. pred., glasbeni učitelj, dipl. ing. strojništva, dipl. ing. kemijske tehnologije, dipl. ing. papir, tehnologije, dipl. ekonomist. SEZNAM SUFIC1TARNIH POKLICEV V OBČINI DOMŽALE ZA LETO 1987/88 Elektronik, aranžerski tehnik, industrijski oblikovalec, fotograf, zobotehnik, gradbeni tehnik, socialni delavec, prof. slovenskega jezika, prof. angleškega jezika, prof. primerjalne književnosti, prof. filozofije, prof. zgodovine, dipl. politolog, dipl. ing. arhitekture, dipl. psiholog, dipl. pedagog, dipl. sociolog, dipl. veterinar Deficitarnih in suficitarnih poklicev v občini je več, kot jih je tu navedenih, vendar je sufu-cit ali deficit teh poklicev tako majhen, da je zanemarljiv ali pa sploh ni dejavnosti v občini, ki bi zahtevala določeno potrebo, npr. plovbni tehnik. M. B. Srečno 1988 je zaželel mladim in starejšim Domžalčanom v hali Komunalnega centra letošnji dedek Mraz. Sicer je letos govoril nekoliko bolj pikro, ampak veselja in prednovoletnega vzdušja tudi ni ugasnil, saj so k vzdušju pripomogle številne stojnice pred halo z omamno dišečimi tekočimi dobrotami... Še eno leto je za nami: Tudi letos novoletna povorka, prireditve, sejmi Tudi letos so prizadevni turistični delavci TD Domžale vztrajali v organizaciji že več let tradicionalnih novoletnih prireditev v Domžalah. Vnovič smo bili priča dvakratnemu sprevodu in razkošni povorki po domžalskih ulicah, nastopu številnih godb in 4 skupin mažoretk, pravljičnih vozov in mnoge druge paše za oči; tudi v Hali Komunalnega centra, kjer se je obakrat predstavil tudi dedek Mraz. Opozoriti velja, da je letos prvič nastopila številna skupina domžalskih mažoretk, ki jih je v rekordno kratkem času uspela pripraviti za simpatični nastop telesnokulturna delavka iz Domžal ELA KOŠIRJEVA. Ob tem ne gre pozabiti tudi velikega organizacijskega napora TD Domžale na čelu s predsednikom Dragom Burjo, ki je uspelo urediti kopico tehničnih, kostumografskih in drugih problemov — vse do uspešnega in prodornega nastopa in prve predstavitve. Pa vendar ob tem ostaja nekaj, kar je bilo morda že izrečeno, zagotovo pa visi nad organizacijo novoletne povorke, sejma, prireditve v Hali kot Damoklejev meč: Ali je res samo v interesu dveh, treh posameznikov kot se zdi, da tako prireditev v Domžalah imamo, ali je treba prenašati iz leta v leto neko Mlado in staro je dvakrat napolnilo domžalsko halo; veselo in sproščeno je bilo vzdušje prednovoletnih dni. V povorki so se prvič predstavile domžalske mažoretke, ki jih je izmed učenk osnovne šole Šlandrove brigade iz Domžal za nastop pripravila Ela Koširjeva. »na silo vzpostavljeno tradicijo«, ki pomeni le delo dveh, treh ljudi in je iz tega vidika le rezultat osebne angažiranosti in rezultat nekaj posameznikov, nikakor pa ne uresničeno delo vseh, ki jim je delo z mladino tako ali drugače v delokrogu opravil. Navsezadnje ne gre zanemariti tudi finančnega vidika: »Obljubljati je lažje, kakor dati !« pravi pregovor. Pred prireditvami smo v načelu vsi za to, da bomo po svojih močeh prispevali k uresničitvi skupnega cilja, ko pa je zadeva mimo, pa vse utihne in si spet le nekateri prizadevajo, da bi zbrali že porabljeni denar ... Sprašujemo se, ali ima tako ravnanje svoj smisel!? Nima ga! Vse dotlej, dokler ne bomo ravnali drugače. Gotovo pa je, da imeniten Spek-takel, kakršnega smo doživeli tudi letos, v prednovoletnih dneh potrebujemo ... MIRO Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Domžale na podlagi 45. člena Statutarnega sklepa občinske organizacije ZSS Domžale razglaša rok in pogoje za predlaganje kandidatov za SREBRNI ZNAK ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE V LETU 1988 Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Domžale razpisuje za leto 1988 podelitev sedem srebrnih znakov Zveze sindikatov Slovenije organizacijam in članom zveze sindikatov. 1. Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije bo podeljen osnovnim organizacijam Zveze sindikatov za večletno izjemno in učinkovito delovanje pri uveljavljanju interesov članstva. Pri tem bo upoštevano zlasti: — zavzemanje za uveljavljanje vloge Zveze sindikatov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, — prizadevanje za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu ter za poglabljanje odločujočega vpliva delavcev, — trajnejše izpolnjevanje dogovorjenih sklepov in stališč, sprejetih v organizacijah in organih zveze sindikatov in sindikatov dejavnosti, — prizadevanje za doseganje dogovorjenih ciljev gospodarskega in družbenega razvoja. 2. Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije bo podeljen članu Zveze sindikatov, ki je z večletnim družbenopolitičnim delom v na- prednem delavskem gibanju oziroma sindikatu uveljavljal delavske interese in dosledno ter učinkovito pomagal uveljavljati in razvijati sindikat ter krepiti njegovo razredno naravnanost. Predlog za podelitev srebrnega znaka lahko dajo skladno s Pravilnikom o podeljevanju srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije organizacije zveze sindikatov in njihovi pristojni organi. 4. Predlagatelj pošlje predlog na posebnem obrazcu najpozneje do 1. aprila 1988 na naslov: Občinski svet ZSS Domžale, Ljubljanska 70. Obrazci za predlaganje kandidatov so na voljo pri Občinskem svetu ZSS Domžale. Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Domžale Problemska konferenca o zdravstvu Občinska konferenca SZDL Domžale bo pripravila v TOREK, 26. JANUARJA 1987 OB 12. URI V SLAMNIKU problemsko konferenco o nerešenih vprašanjih domžalskega zdravstva. K udeležbi vabijo vse zainteresirane in druge občane, saj so zagotovili tudi prisotnost predstavnikov vseh družbenopolitičnih dejavnikov, občinske skupščine, izvršnega sveta in drugih. Na vsakoletnem tekmovanju »Po poti narodnega heroja Lojzeta Kebeta v Dražgošah«: ! Prvo mesto J Domžalčanom_ ——- ! Na 14. tekmovanju ekip ZRVS in ZSMS, ki j potekajo vsako leto v okviru januarskih prireditev bisk v knjižnici večji kot v stari fih prostorih? p, »Prav gotovo je bistveno nyečji, saj je bralcem na voljo )r«rečja izbira knjig, pa tudi pro- itori so večji, prav tako pa so jjazorneje razporejene tudi afnjige. Občanom nudimo tudi jptalniški prostor, kjer si bralci I irnjige lahko ogledujejo, jih prelistavajo ali pa si naredijo '.apiske iz knjig.« — Ali je v novih prostorih sieč knjig? »Seveda je izbira tudi večja. r^daj imamo precej knjig tudi s ".ehničnega, zdravstvenega in ^irugih strokovnih področij.« i — Kateri dan je obisk večji, ib ponedeljkih ali ob četrtkih? »Ne vem, zakaj, toda obisk "p precej večji ob četrtkih. Ob "ponedeljkih verjetno zato ni L' »akSnega obiska, ker je začetek "kdna in se vsi še ne odločijo, s Nataša Velkavrh COP pri OK ZSMS OK ZSMS Domžale in v. p. 6337 Šentvid je skupaj z OO ZSMS Vir organizirala zabavno-glasbeno prireditev, ki naj bi povezovala mlade vojake in mladince naše občine. Sam program je bil pester, toda imel je pridih proslav izpred 20—30 let, ko smo še močno poudarjali besede, TITO, DOMOVINA, JAJCE ... Za marsikoga so te besede danes že oddaljena zgodovina. Kljub vsemu so se mnogi, še posebej vojaki, sprostili in vzljubili mnoge nastopajoče ... Po že standardnem uvodnem govoru, ki nam ga je prebral predsednik OK ZSMS Domžale Tone Dragar, se je program začel. Kadetski pevski zbor iz Tacna nam je zapel nekaj borbenih pesmi, kar nas je spomnilo na vojaški red. Toda vzdušje se je spremenilo, ko nam je nekaj lepih melodij zaigral vojaški ansambel. Zanimiv je bil tudi program mladih glasbenikov iz posameznih krajev Jugoslavije. Vojak in Črne Gore se nam je predstavil z igranjem na gosli, kakor je tudi vojak iz Bosne in Hercegovine zaigral na harmoniko. Alpski instrument — citre nam je predstavila domačinka Tanja. Ob prijetni melodiji so zaplesali folkloristi iz Mengša, vojaki so zaigrali kolo. Z afriškimi bobni je zanimivo točko pripravil Andrej Str-metski. Prebrana sta bila tudi dva recitala. Kar malce razmigali pa so nas kadeti z akrobatsko gimnastiko. Celoten program je povezovala Jožica Jerman. Zabavno-glasbeno prireditev pa je zaključil Igor Kuz-mič, ki je poudaril, da si želi še več tovrstnega sodelovanja z OK Kulturna skupnost Domžale Krajevna skupnost Mengeš vabita na osrednjo PROSLAVO OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU -8. FEBRUARJU s podelitvijo Kersnikovih plaket prireditev bo v sredo, 12. februarja 1988 ob 18. uri v Kulturnem domu v Mengšu Ob tej priložnosti bo izročen svojemu namenu preurejen kulturni dom, izročili bodo Kersnikove plakete kot najvišje priznanje občine za delo na področju kulture zaslužnim kulturnim delavcem ter odprli razstavo faksimi-lov Poezij Franceta Prešerna v lesorezih Matjaža Brojana. Na podlagi 15. člena Pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice v občini Domžale (Ur. vestnik občine Domžale št. 10/83), Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu občine Domžale objavlja RAZPIS ZA UGOTOVITEV UPRAVIČENCEV ZA DELNO NADOMEŠČANJE STANARIN IMETNIKOM STANOVANJSKE PRAVICE V OBČINI DOMŽALE I. NAMEN Namen razpisa je ugotovitev upravičencev za delno nadomeščanje (subvencijo) stanarin iz sredstev za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu v občini Domžale. II. POGOJI RAZPISA Upravičenec do subvencije stanarine je imetnik stanovanjske pravice družbenega stanovanja, stanovanja, ki je v lasti občanov ali civilno pravnih oseb, če izpolnjujejo pogoje in merila citiranega Pravilnika. Upravičenec do subvencije je dolžan prispevati najmanj 20 % stanarine za standardno stanovanje, opredeljeno s citiranim Pravilnikom. Do subvencije stanarine ni upravičen imetnik stanovanjske pravice v naslednjih primerih: — če oddaja stanovanje ali del stanovanja v podna jem; — če uporablja stanovanje ali del stanovanja za poslovno prostore ali obrtno dejavnost; — če je imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše ali vikenda; — če zaseda nadstandardno stanovanje glede na število članov gospodinjstva in če je odklonil ponuđeno zamenjavo za standardno stanovanje; — če je imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva sposoben za delo, pa je iz neupravičenih razlogov nezaposlen, kar se "dokaže z ustrezno dokumentacijo; — če je imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva lastnik avtomobila. To določilo ne velja za invalide, katerim je vozilo nujno potrebno iz zdravstvenih razlogov. III. POSTOPEK ZA VLOŽITEV ZAHTEVKA Imetnik stanovanjske pravice, ki prvič vlaga zahtevek za subvencijo na obrazcu SPN-1 z naslednjimi prilogami: — potrdilo o letnih dokazljivih dohodkih članov gospodinjstva za preteklo leto (celoten dohodek, otroški dodatek, preživnina, itd.) potrjeno kar na obrazcu SPN-1 (obrazec dobite v »Mladinski knjigi« Domžale) — potrdilo o številu članov gospodinjstva; — izjavo upravičenca o drugih dohodkih gospodinjstva; — veljavno stanovanjsko pogodbo aH izjavo; — izjavo hišnega sveta, da imetnik stanovanjske pravice stanovanja ali dela stanovanja ne daje v podnajem, da stanovanja ne uporablja za poslovne prostore ali obrtno dejavnost; — izjavo, da imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva ni lastnik avtomobila (razen v izjemnih primerih); — potrdilo, da imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva, sposoben za delo, ni neupravičeno nezaposlen. Imetniki stanovanjske pravice, ki uveljavljajo pravico do subvencije po 14. členu citiranega Pravilnika, morajo poleg navedenih dokazil priložiti še: — odločbe pristojnih komisij SPIZ, zaposlovanja in zdravstva o imetniku stanovanjske pravice o zdravstvenem stanju oziroma invalidnosti in odločbo oddelka za splošne in družbene zadeve, če gre za vojaško-vojnega invalida; — odločbo komisije o razvrstitvi otrok in mladostnikov o duševnem in telesnem razvoju. Prosilci, ki so koristili subvencijo že v letu 1987, za leto 1988 dostavijo le v celoti izpolnjen obrazec SPN-1 in pismene izjave, da v preteklem letu niso imeli drugih dohodkov kot so prikazani na obrazcu, da niso lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda ter da niso lastniki avtomobila, če se druge razmere od lanskega leta niso spremenile. IV. MERILA ZA DELNO NADOMEŠČANJE STANARIN Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če je višina njegove dejanske stanarine višja od ugotovljene znosne stanarine. Znosna stanarina izraža družbeno sprejemljivo obremenitev družine s stanarino in se določa v odstotku od dohodkov upravičenca in njegove družine ter za leto 1986 znaša Tip družine: — enočanska družina — dvočlanska družina — tričlanska družina — štiričlanska družina — petčlanska družina — šestčlanska družina — sedem in več članska družina 6,8 6,0 4,6 4,0 3,2 3,1 2,3 V. ROK TRAJANJA RAZPISA IN ZBIRANJE ZAHTEVKOV Rok za vložitev zahtevkov je 15 dni od dneva objave razpisa v Občinskem poročevalcu. Zahtevke s potrebnimi prilogami sprejema Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale, Ljubljanska 76/11, Domžale. Upravičencem bo priznana subvencija od 1. januarja 1987 do 31. decembra 1987. Upravičenci, ki bodo dostavili vloge po razpisnem roku, jim bo priznana subvencija od prvega dne v naslednjem mese- Predsednik Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu HELENA KERČ, 1. r. PISMA BRALCEV pohvala >Ze večkrat smo v naši občini kri-Mrall urejenost in zlasti preob-"nenjenost ginekološkega oddel-' v našem zdravstvenem domu. arnall smo nad vrstami, na raz-Političnih organih sprejemali clePe in stališča, zahtevali odgo-F* na postavljena vprašanja — •da daleč pri vsem tem nismo pri-' Vendarle pa bi bilo prav (vsaj lo[a vest ml to narekuje), da ob fh kritikah ln nerganjlh (po le-*nJ* lastni Izkušnji) pohvalimo fd' tisto, kar je vse hvale in prl-M»nja vredno. To pa Je delo oveka, zdravnice dr. Danice »vrinc-Bolha. Kdor se Je že kdaj ^~a' z njenim obiskom v gineko-■ki ambulanti ve, da se že ob 7. i zJ»traj tam vsak dan »bori« za r*gled preko 20 pacientk, da »rajo dve zdravnici ln enkrat te-r'£ko 'udi zdravnik Iz LJubljane ^betl za zdravje žensk Iz vse naše k rttne. Stanje Je resnično že nekaj !*a nevzdržno. Vse to pa ne 3«Hva na delo v ordinaciji dr. La-vinčeve. Vedno Je nasmejana, >lna delovnega elana, priprav-•na s prijaznostjo premagati še melje, kjer se rado melje, ali kot so drugače po starem rekli rado mlje, torej brez vmesnega e bi bilo to Radomlje. To geografsko ime je moralo obstajati še pred nastankom naselja. Za Radomlje so značilnost vode, saj čez to območje teče kar 5 voda. Svoj čas je bilo v kraju dosti mlinov, zato obstaja tudi varianta, da je kraj dobil ime po velikem številu mlinov, kjer se dosti rado melje... Drago Kaplja ko zoprno žensko težavo. Mls- jn^da Je še posebno ljubezniva do *«*nlc. In takšnega zdravnika •"danes (brez osebnega poznan-"a bi zvez) ne srečaš zlepa. Ob «m tem pa Je treba upoštevati Prepolno čakalnico. Morda 00 "»mu zdelo, da vse to pač mo Po sebi sodi v zdravniško oralo, toda priznajmo, da pre-»ogokrat nezadovoljni zdravljeni delavci bolnega človeka ■»•Jejo bolj kot predmet ln ne kot *bo, ki poleg zdravniškega zna-* Potrebuje tudi dobro besedo, »meh, spodbudo, skratka člo-cnost. Zato mislim, da je prav, I Pravnico, s katero sem se sre-vala vse leto, na takšen način nI pohvalimo, še posebno, ker 'a na oddelku, ki Je deležen d"° "ovih kritik ln graj. Toda ckrat zaradi drugih, predvsem rckratsklh sil, ki odrejajo fl-nce, urejajo organizacijo in pri n taktizirajo bolj v korist sebi t Pacientom. Bralka )d kdaj ime Radomlje? _.Vse vode Gorenjske in Notranj-:e imajo edini in skupni izhod ktoti morju čez Zasavje. Najnižja sografska točka teh pokrajin je ko domžalsko-dolsko območje. 3Qe, ki so že davno tekle od Kra-a> gorenjskih in kamniških pla-n proti jugovzhodu je na vzhodu ipiralo ali usmerjalo vzhodno po-3Cje, to je teren levo od Kamnika roti Domžalam. Vsled trajnega tjeaanja, mletja in odnašanja te-!"a z vodami je nastajal breg. Iz-f0. viden breg, ki ga je voda že 1 nekdaj in trajno mlela, se zače-|a P°d Kamnikom, pelje mimo °'y)ega potoka in se v sedanji fa- končuje ravno pod Radomljami, er preide v ravnino. Ime Radom-5 mora po logiki izhajati že da-10 neko razpoznavno mesto 1 ODrnočje, za teren, kjer se prod Dve novi publikaciji: Naš objektiv radomeljske Mavrice Ob koncu lanskega decembra so izredno dejavni člani Fotoki-no kluba Mavrica iz Radomelj pripravili novo številko Mavriči-nega glasila. Po nekajletnem premoru so zanimivo in podatkov polno publikacijo pripravili kot preglednico opravljenega dela pa tudi kot tribuno za pre-dočanje načrtov in ambicij. Ko člani FKK Mavrica razgrinjajo pred bralcem paleto svojih aktivnosti, je presenečen celo oni, ki sicer meni, da je o njihovem delu dobro obveščen. Tako denimo v brošuri izvemo, da so v sklopu svoje filmske dejavnosti v klubu v letu 1985 izdelali tri igrane filme, pet dokumentarnih filmov, nekaj takega dokumentarnega gradiva po željah naročnikov ter mnogo drugega. Med to slednje gre gotovo uvrstiti filmsko kroniko z raznoterimi snemanji vsega, kar prinesejo dogodki in razgiban čas, ki ga živimo na vseh področjih. Iz nadaljevanja pregleda dela izhaja še cela vrsta opravljenega dela, razstav, predavanj, kulturnih prireditev, snemanj, udeležb na različnih filmskih in kulturnih manifestacijah in drugo. Iz dejavnosti v letu 1987 lahko povzamem veliko filmsko aktivnost, beležimo kopico posnetih filmov tako v žanrski, dokumentarni ali igrani tematiki. Tudi opravljeno delo na področju filmske kronike je kar zajetno, pohvalijo pa se lahko tudi z uresničeno predstavo svoje dramske sekcije — satiro Gorana Gluvića VIDEO KLUB. Sicer pa je v nadaljevanju publikacije tudi posredovano fotografsko gradivo Mavrice, zabeležene so predstavitve v drugih sredstvih javnega obveščanja ter posredovana celovita informacija o tem, kar so v Mavrici delali in kaj še snujejo. Eno, kar iz »Našega objektiva« izhaja, je gotovo: »Križem rok niso stali!« Starejši niso bili pozabljeni v novoletnem vzdušju, ki je vejalo z vseh strani, sem se za-m'shla, kako praznujejo prihod aedka Mraza in novega leta starejši ljudje. Radovednost me je »"gnala v mengeški Dom počitka, kjer sem si 30. 12. 1987 »gledala novoletno predstavo. * jedilnici se je zbralo okoli sedemdeset pokretnih varovancev, ki so za to priložnost še po- $ .skrDno "krasili prostor. Najprej so osnovnošolci pod vodstvom Marije Kastelic zaigrali prisrčno in zabavno igro z naslovom Domača naloga na Potepu. Otroci so igro odigrali tako prepričljivo, da so se varovanci kar morali vživeti vanjo in •"arsikomu se je utrnila solza zadovoljstva. Po bučnem aplavzu je vstopil dedek Mraz z zvrhanim košem dobrot. Na prijeten in hudomušen način jim je prikazal dogajanja v svetu v minulem letu. Ob Poskočnih tonih Pepcine harmo-"'ke.so prav vsi skupaj zapeli "ekaj najbolj znanih slovenskih 'judskih pesmi. Medtem so otro-Cl razdelili darila vsem varovancem. Vsega je enkrat konec in tako se je moral tudi dedek ^faz posloviti. Ne, niso pozabili na nepo- kratne varovance, ki so morali ležati v posteljah. Pepca s harmoniko in otroci so šli prav v vse sobe in tako razveselili tudi bolne. V enkratnem vzdušju ob koncu predstave sem se pomenila tudi z upravnikom in s tremi zelo zgovornimi varovankami. Upravnik tov. Berčič, ljubljenec vseh varovancev, mi je povedal, da je zelo vesel, ker na osnovni šoli posvečajo veliko pozornosti Domu počitka in ob skoraj vsakem prazniku pripravljajo pester program. Povedal je tudi, da organizirajo tudi izlete (Pokljuka, Šobec) in piknike, na katerih jih zabavajo narodnoza-bavni ansambli. In kaj pravijo' varovanci? Angela P., Jožefa B. in Angela U. so najprej pohvalile upravnika in osebje, češ da si boljšega sploh želeti ne morejo. Povedale so tudi, da rade vezejo in pletejo, toda kaj, ko jih vid zapušča. Povabljena sem bila tudi v sobo Angele U., ki je bila zelo čista in novoletno okrašena. Res sem bila presenečena nad živahnim življenjem v Domu počitka v Mengšu in mislim, da si uprava Doma počitka in osnovne šole zaslužita javno pohvalo. Špela Zalokar, članica COP-a Pismo Razvojnemu zavodu Domžale SGD BETON TOZD GRADNJE DOMŽALE, INGRADU CELJE TER KOOPERANTOM: Kot predsednik MS Ljubljanska 84 sem dolžan pismeno (zaradi kritja) opomniti tov. SAVECA in RAZVOJNI ZAVOD DOMŽALE, kot upravljalca objekta na nekaj stvari, v vezi katerih še do danes nismo našli skupnega jezika ne z vami in ne z izvajalcem (BETON, IN-GRAD in kooperanti)! Izgleda, da nas izvajalec sploh ne jemlje resno, kar se tiče reklama-cijskih del, katera so še za odpraviti po prvotnem zapisniku z dne: 17.09. 1986 in vsa ostala nastala po tem datumu, katera so bila ustno ali pismeno oddana RAZVOJNEMU ZAVODU ali izvajalcu! Izgleda da ste tudi vi kot upravljala nemočni ali pa ni v vašem interesu hitra intervencija. Če že hišni svet ni zmožen in močen, zakaj vi kot upravljalci dopuščate da se na tako ogromnem objektu v samem centru Domžal dela škoda in slaba slika, katera sigurno ni v ponos Domžalam. Slišijo se govorice, da je izvajalec drugič prodal prostore v kletnem parkirišču (pod našim blokom) neki delovni org. ža skladiščne prostore. Baje smo jih prvič kupili stanovalci v ceni kvadratnega metra. Ker se je hotel HS prepričati kaj je res, smo 30.09.1987 poslali izvajalcu dopis, naj nam pošlje kopije projekta kletnih parkirišč. Do danes še nismo dobili odgovora. Mislim, da smo kot HS dolžni dobiti tudi projekt celotnega našega objekta. DOBITI, NE PROSITI! Tudi tega še nimamo. S prošnjo smo se tudi obračali na RAZVOJNI ZAVOD. Smo vseljeni že precej časa in še zdaj nam izvajalec ni uspel na el. omrežje priklopiti zunanje razsvetljave v okolici bloka. Kot veste smo že v samem začetku imeli težave z porabo vode. Računi za porabljeno vodo so prihajali precej večji, kot je naša realna poraba. Ugotovile so se pomanjkljivosti in pomote nekoga tretjega, a smo stvar uredili v naše dobro. Zdaj pa opažamo, da se nam je ob odprtju ZAVAROVALNICE poraba vode na cel blok povečala za povprečno 105 m-' mesečno. Ne vemo, a je to zgolj slučaj, ali je spet kaj narobe. Zahtevamo od upravljalca objekta, da to razišče! Kmalu po vselitvi v blok smo imeli v kleti izliv kanalizacije. Ustno so bile obveščene vse možne institucije (RAZVOJNI ZAVOD, KOMUNALNO PODJETJE, izvajalec), a napaka še ni odpravljena. S strani strokovnih oseb se je ugotovila banalna napaka izvajalca (napačno obrnjen jašek). Prva njihova poteza je bila, da nas prepričajo, da je do tega prišlo zaradi nepravilne uporabe odtokov v stanovanjih! RAZVOJNI ZAVOD kot upra-vljalec objekta je bil obveščen, da imamo jaške dvigal polne vode v kletnih prostorih. Poplavljeni so tudi določeni deli mehanizmov, ki se nahajajo v višini kleti. Ponovno reklamiramo elektro instalacije (prezračevanje — ventilacija, elektrika na stopnišču). Tov. SAVEC je bil obveščen da je bila elektro omara v kletnih prostorih vdrta in naj obvesti ELEKTRO. Omara je še danes odprta in se bojimo, da ne pride do tragedije, ker je v njej visoka napetost! Reklamiramo tudi kvaliteto položenega asfalta pred našim vhodom (Ljubljanska 84). Že ob manjšem dežju nastanek pred vhodom 4 do 5 m~ velika luža. Sprašujem tudi projektanta kje je videl, da so poštni nabiralniki postavljeni za vhodnimi vrati, ki se odpirajo na domofon. Tako imamo težave pri dostavi pošte in časopisov. Zgornja vrsta poštnih nabiralnikov je postavljena tako visoko, da stanovalci manjših postav do nabiralnikov sploh ne dosežejo. Prosimo RAZVOJNI ZAVOD, da urgira pri izvajalcu, da vse te pomanjkljivosti odpravi v najkrajšem času! Izvajalcu in kooperantom pa še tole: Ob minuli obletnici mu želimo precej več znanja, organiziranosti in več poštenosti do nas koristnikov njegovih objektov! Ne končajte še eno leto z dolgom! Tovariški pozdrav in na boljše sodelovanje! HS Ljubljanska 84 Mengeške zagate: Kako je ime naši ulici? (znani in neznani prebivalci Dermastjeve ulice v Mengešu) Pravzaprav bi človek o marsičem, posebno v zadnjem obdobju, lahko rekel, ali pa se samo zamislil, tako kot nosi naslov ta članek. V njem pa gre, hoteli, ali ne, predvsem za obvestilo delavcem PTT storitev v Mengšu. Za njih je namreč večina prebivalcev Dermastjeve ulice neznanih. Glede na izjavo nekaterih delavcev mengeške pošte pa naj bi ta ulica sploh ne obstajala. Nimam namena pogrevati zgodovinskih odločitev krajevnih in občinskih organov in organizacij, ki so ugotovili potrebo za poimenovanje in tudi preimenovanje nekaterih ulic v Mengšu. Kakorkoli že, dejstvo, potrjeno z občinskim odlokom je, da se je del Slamnikarske ulice preimenoval v Dermastje-vo. Tako stanovalci blokov v tej ulici (nekdanji Slamnikarski 21 a, b, c in 20 a, b) »postajajo neznani«, poštne pošiljke, ki so jim namenjene, pa potujejo nazaj pošiljateljem, ali pa v ... Seveda del krivde za zmešnjavo, ki nastaja, nosimo tudi stanovalci sami, toda kaj naj pravzaprav storimo, če uradno prebivamo v Dermastjevi ulici, najbolj zanesljiv naslov na katerega prejemamo pošto, pa je, če »prebivamo« v Slamnikarski ulici. Upam le, da ta članek ne bo vplival tako, da pa nam od zdaj ne bodo več izročene PTT pošiljke, ki so naslovljene še na staro, preimenovano ulico. Stanovalec Dermastjeve ulice Obvestilo društva upokojencev Domžale Pred nami je Novo leto 1988. Vsem članom želi odbor sreče, zdravja in zadovoljstva! Radi bi se srečali z vami in smo zato pripravili sestanke, in sicer: dne 26. januarja 1988 ob 15. uri v Ihanu (osnovna šola) dne 4. februarja 1988 ob 14. uri v Dobu (osnovna šola)*- dne 4. februarja 1988 ob 17. uri na Viru (Krajevna skupnost Vir) dne 17. februarja 1988 ob 17. uri v Jaršah (Gasilski dom) Spričo znanih dejstev smo morali povišati članarino in vzajemno samopomoč, in sicer: članarina Din 1.000.— samopomoč Din 1.000.— (društvena) samopomoč Din 2.500.— (republiška) Na naštetih srečanjih se bomo pogovorili o naših dejavnostih, težavah in vaših željah in pobirali članarino za leto 1988. Društvo upokojencev Domžale Vandalizem brez primere. V prednovoletnih dneh so na Slomškovi ulici v Domžalah posekali v urejenem vrtu Janeza p. nasadno okrasno smreko (picea omorika). Človek ne bi verjel.. ...če se ne bi čez cesto zgodilo drugemu občanu prav isto. Neznani zlikovci so si polepšali novoletno vzdušje s smrekicama. Srečno novo leto, neznani storilec, saj si ga lepo začeli S TATVINO! Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale po sklepu Odbora za gospodarjenje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini na 13. seji dne 13. 11. 1987 objavlja JAVNI RAZPIS za najem poslovnih prostorov v Moravčah — bivša Rašica, ki obsegajo delavnico v izmeri 356,40 m2, pisarno, garderobo, WC z umivalnikom, hodnik, kurilnico, vse v izmeri 107,90 mz in pomožne prostore (drvarnica, cisterna), v izmeri 26,35 m2, torej v skupni izmeri 490,65 m2. Najemnina za poslovne prostore brez davka znaša v januarju 1988 1.080.331 din. Na javni razpis lahko kandidirajo družbenopravne in fizične osebe, ki naj pisne prijave z oznako za javni razpis objekt Rašica, z opisom dejavnosti, ki jo v poslovnih prostorih nameravajo opravljati, pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale, Ljubljanska 76, 61230 Domžale — javni razpis za objekt Rašica. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi Odbora za gospodarjenje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini. OBVESTILO! Predzakonsko svetovanje 88 Center za socialno delo Domžale obvešča občane, da bodo programi predzakonskega svetovanja za leto 1988 potekali v konferenčni sobi Skupščine občine Domžale v naslednjih terminih: 20., 21. januar, 17., 18. februar, 16., 17. marec, 20., 21. april, 18., 19. maj, 15., 16. junij, 20., 21. julij, 17., 18. avgust, 21., 22. september, 19., 20. oktober, 16., 17. november in 14., 15. december. Kandidati naj svojo udeležbo predhodno prijavijo v Centru za socialno delo Domžale, soba 16, kjer se dobijo tudi vsa pojasnila v zvezi s programom. Sprejem pri predsedniku skupščine Naši strelci osvajajo republiške naslove prvakov Vidni uspehi naših strelcev, s katerimi se ponašajo že več let, so bili povod, da je najboljše strelce in organizatorje strelstva v občini sprejel tudi predsednik skupščine občine Domžale. V naši občini sta aktivna samo dva strelska društva, in sicer Strelsko društvo Domžale in Strelska družina »Tine Kmetic« Trzin. Prav ta dva pa sta uspela vzgojiti nekaj zelo kvalitetnih strelcev, ki v zadnjem času posegajo tudi po republiških naslovih prvakov. Posebno so aktivni strelci strelske družine Trzin, pod neumornim vodstvom Brečko Franca. In kateri so uspehi, ki so bili doseženi v pretekli sezoni? Pionirji Strelskega društva »Tine Kmetic« Trzin so zmagali na republiškem prvenstvu šolskih športnih društve in bili drugi na republiškem prvenstvu oz. četrti na državnem prvenstvu s serijsko zračno puško. Pionirji so bili uspešni tudi posamezno, saj je Kovic Simon, član Strelskega društva Domžale, ki je v minulo sezono okrepil pionirsko ekipo iz Trzina, na državnem prvenstvu v Sarajevu med 184 tekmovalci osvojil 3. mesto. Odrezale so se tudi pionirke Strelske družine iz Trzina, saj so zmagale v finalu republiške lige v streljanju s serijsko zračno puško in bile druge na republiškem prvenstvu z malokalibrsko puško. Trzinski mladinci pa so zmagali na republiškem prvenstvu v streljanju s standardno zračno puško in bili tretji v finalu republiške lige v streljanju s serijsko zračno puško. Mladinke Strelske družine Tine Kmetic so osvojile kar tri republiška prvenstva, in sicer so zmagale s standardno in serijsko zračno puško ter bile prve v finalu republiške lige s serijsko zračno puško. Naj omenimo tudi mladinko Perne Ireno, ki je zmagala v finalu republiške lige v streljanju s serijsko zračno puško in tako dokazala, da čvrsto stopa po poti svojega očeta, ki tudi že vrsto let dosega vidne strelske rezultate. Rezultati dokazujejo, da je bila usmeritev predsednika Brečka in upravnega odbora trzinske strelske družine, delati z mladimi pravilna. So pa obenem tudi dokaz, da se tudi s skromnimi finančnimi sredstvi, z voljo ter požrtvovalnostjo lahko veliko naredi. Seveda pa jim tudi problemov ne manjka. Kot drugje se tudi oni srečujejo s finančnimi težavami, že dolga leta pa na mrtvi točki ostaja izgradnja strelišča za potrebe celotne domžalske občine. Ta cilj pa je, kot izgleda, vedno bolj odmaknjen, saj je kriza vedno večja in s tem tudi razpoložljivih finančnih sredstev v te namene vedno manj... T. O. Teniški klub Domžale obvešča! Obvestilo tenisačem Teniški klub Domžale obvešča vse svoje člane, da je že možno vplačilo članarine in igralnine za leto 1988. Cene za leto 1988 so sledeče: 1. Otroci do 15. leta plačajo 10.000 din (samo članarina) 2. Odrasli, ki bodo vplačali članarino in igralnino do 15. februarja 1988 — cena 40.000 din 3. Odrasli, ki bodo vplačali članarino in igralnino do 30. aprila 1988 — cena 60.000 din. Za vse, ki v letu 1987 niso bili člani in bi radi to postali, velja načelo, da lahko postanejo novi člani samo po predhodnem dogovoru (s sekretarjem kluba — tov. Svoljšak Sašo, tel. 721-711 (služba) in 721-950 (doma). Člani kluba pa lahko postanejo le občani Domžal in delavci v združenem delu na področju občine Domžale. Članarino in igralnino vplačajte preko splošne položnice (»Plačilo članarine in igralnine za leto 1988«) na žiro račun teniškega kluba Domžale št. 50120-678-41698. Potrdilo o vplačilu shranite, saj boste le na podlagi le-tega dobili potrjeno klubsko izkaznico. Svoljšak Sašo SANKUKAI KARATE Nove zmage domžalskih karateistov Po ekipni zmagi so domžalski karateisti pokazali svojo kvaliteto tudi v posamični konkurenci. Na tekmovanju v Ribnici so bili med prvimi tremi v treh kategorijah kar štirje domžalčani. Rezultati: ABSOLUTNA KATEGORIJA: Kotar, Šoro-tar (oba Domžale), Tapai (Forum), Beširević (Ribnica) SREDNJA KATEGORIJA: Sedlar (Domžale), Turk (Ivančna gorica), Bombek (Domžale), Savić (Forum) DEKLETA: Boškovič, Sobar (obe Forum), Ilar, Štepic (obe Ivančna gorica). Smučarji SK Termit Ihan v pričakovanju snežnih padavin Letošnja zimska sezona bo za ihanske smučarje precej bogatejša. Skakalna sekcija je prešla od besed k dejanjem. Tako je nekaj zadnjih sobot in nedelj dokaj živahno ob skakalnici. Uredili so iztek stare 45-metr-ske skakalnice, zraven pa naredili še 25-metrsko, katera bo na spomlad prevlečena s plastiko; že pozimi Da bo služila svojemu namenu. Če bo vse po sreči, bo tudi lopa za orodje zrasla pred zimo. Med šolskimi počitnicami bodo priredili tečaj za mlade skakalne nadebudneže, za to priložnost pa bodo usposobili še manjšo 10-metrsko skakalnico. NOGOMETNI KLUB IHAN Jesenski prvak V svojem dolgoletnem uspešnem tekmovanju na vseh ravneh je letos moštvo NK Ihan doseglo enega svojih največjih uspehov, prav gotovo pa največjega v zadnjih desetih letih. Osvojili so namreč prvo mesto v jesenskem delu tekmovanja v medobčinski članski nogometni ligi. Uspeh je verjetno še toliko večji, ker nastopajo z doma vzgojenimi igralci in ker gre za kraj, ki nima niti 2000 prebivalcev. Če vemo, da so v konkurenci polet šestih moštev iz Domžal (Dob, Radomlje, Mengeš) tudi moštva kot so Litija, Kočevje, Bela Krajina (Črnomelj), Usnjar Vrhnika, pa Ilirija, Tabor iz Črnuč iz Ljubljane pa zasavski klub Apnar, Svoboda Kisovec, pa nenazadnje vedno neugodni Livar iz Ivančne gorice. Od vseh teh klubov pa so Ihanci dosegli neverjetno število točk, kar 21, in sicer so osemkrat zmagali, trikrat igrali neodločeno, izgubili pa z Apnarjem v Kresnicah. S klubi iz naše občine pa so osvojili pet točk — zmagali v Mengšu 2:0, v Radomljah 4:0 in igrali doma z Dobom 0:0. Pokrovitelj NK Ihan je letos postala Agroemona TOZD Prašičereja Ihan, ki tudi zaposluje kar precej igralcev prvega moštva. Potrebno pa je omeniti tudi prizadevanje predsednika kluba, dolgoletnega delavca v nogometu tov. Alojza Kralja in trenerja prvega moštva Jožeta Zupanca-Komarja ter celoten štab v upravi kluba skupaj s številnimi navijači. Za prihodnost si nihče ne dela prevelikih utvar. Ihanci pravijo, da bodo poskušali ostati v vrhu lestvice, nikakor pa ni edini cilj tudi uvrstitev v drugo slovensko ligo, ker ni niti slučajno dovolj denarja. Vendar pa športniki ne bi bili športniki, če ne bi rekli: »Ampak poizkusimo, če bo šlo bo, če ne, bomo pa tudi zadovoljni!« Zaželimo športnemu klubu iz Ihana še veliko uspeha, športnega užitka in veliko žog v nasprotnikovem golu! SK Termit Ihan pripravlja: SLOVENSKO PRVENSTVO V BIATLONU SK Termit Ihan — tekaška sekcija pripravlja 6. in 7. februarja 1988 vsakič ob 10. uri slovensko prvenstvo v biatlonu na ihanskih terenih (Žabje). Predvidevajo nastop vseh najboljših slovenskih tekmovalcev pa tudi udeležbo tekmovalcev iz drugih republik. Pokrovitelja tekmovanja sta DO Termit Domžale in TKS Domžale. „ , .. , , . Organizatorji vabijo gledalce, da si prvo tovrstno tekmo v Ihanu ogledajo! 6. tradicionalni turnir Mlinostroja v malem nogometu:_ ZMIOLJUBCI — IZ LJUBLJANE'PRVI V dneh od 27. oktobra do 7.novembra 1987 je v domžalski hali potekal tradicionalni vsakoletni turnir v malem nogometu, ki ga organizira mladinska organizacija iz Mlinostroja. V letošnjem tekmovanju je sodelovalo 64 ekip iz vse Slovenije, turnir pa je bil vključen med tiste turnirje, na podlagi katerih kasneje izberejo NAJ ekipo malega nogometa v Sloveniji. Tekme si je ogledalo veliko število gledalcev, ki se za mali nogomet navdušujejo v vse večjem številu. Za konec še vrstni red: 1. ZMIJOLJUBCI (Ljubljana) 2. BARAKUDA 3. LIRA 4. OSVEŽILCI ZRAKA Vače Tekme sta sodila Boris Bunc in Rado Rihtar, oba iz Domžal. Izjemna pridobitev za ihanske tekače, kakor tudi za širši krog sprostitve željnih rekrea-ktivcev je homologirana proga (3,5; 5 in 7 km). Največ zaslug za opravljena dela na progi, katera pa niso bila majhna, ima Ivo Gudlin in DO Termit. Na progi je veliko število vgrajenih betonskih cevi, izru-vano je bilo veliko štorov in pre-rito še več kubikov zemlje. Proga je dokaj zahtevna, saj ustreza strogim predpisom SZS in je primerna za vsa tekmovanja. Najdaljša 7-kilometrska trasa pa se ne priporoča smučarjem začetnikom, kajti v nasprotnem primeru lahko pride do tesnega »objemanja« smrek in podobnih objektov ob progi in pa kopanja v sicer čistem potoku, vendar... Snežni teptalec bo usposobljen tudi še pred zimo. Ker je pač domače izdelave, bo težje zadostil vsem potrebam v sezoni. V prihodnje bo treba načrtovati nakup novega manjšega ra-traka, kateri bi zadostoval potrebam vseh smučarjev domžalske občine, tudi za potrebe alpskega smučanja in celo za skakalce za urejanje izteka. Investicija pa je na žalost v zaostreni gospodarski situaciji na dokaj trhlih osnovah. J. Gregorič Odbojka za pokal občinske konference ZSMS Domžale_ Po dolgem času smo ponovno organizirali malo športno manifestacijo, tokrat skupaj s prebujeno osnovno organizacijo ZSMS Preserje. Turnirje bil v telovadnici osnovne šole Radomeljske čete Preserje, in sicer 12. decembra s pričetkom ob 19. uri zjutraj. Po velikem številu tekem in razburljivih bojih je ob 18. uri sekretar Občinske konference ZSMS Domžale Tine Grošelj razdelil priznanja in praktična darila — odbojkarski žogi. V moški konkurenci je zmagala ekipa Domžal pred Papirnico Količevo in Preserjami, v ženski konkurenci pa ekipa Mengša pred Preserjami in Domžalami. Organizacijo turnirja je v tehničnem smislu prevzela osnovna organizacija ZSMS Preserje s pomočjo Krajevne skupnosti in TVD Partizan Preserje in sodnikov Janeza Šarca, Jožeta Česnika in Tomaža Korošca. Zanimivo je bilo spremljati tekme, ker smo pri nas prvič videli računalniško obdelavo rezultatov in nazorno prikazano na monitorju vse informacije, ki so bistvenega pomena za spremljanje tega tako dinamičnega in lepega športa. Želimo si še več takih turnirjev in v Preserjah so nam obljubili, da bodo kmalu organizirali še enega. DRAT Inventura mojega gibanja Konec leta in začetek novegk' je čas obračunov, tudi šport;, nih. O pomembnosti rekreacij'1 je že mnogo napisanega, tuc jaz bi lahko seštevala pretečeiv kilometre in dosežene dvatisoc čake, a večji vpliv name so nO pravila doživetja ob riadpoprtk Čni fizični aktivnosti. L Že pred leti sem ugotovil) da sem pravzaprav le še galet ki ne zna več leteti, ampak Sa zadrževati le v jati galebov cC umazani morski obali, ki se bC juje za koščke živeža. To spomini na moje nekdanje pf sivno življenje. Nisem vedel' da v vsakem človeku živi resC1 čni Jonathan Galeb, ki se je n'a učil leteti iz jate visoko proj, nebu, soncu in gleda v mirt valujočo modrino morja. Tuf meni se je življenje s tekom J1 hojo v gore spremenilo, post*1 lo je lepše in tudi ljudje v njeip so postali dobri, modri in zal|tr mivi. Prijetno je bilo pridruži18 se jim in prisluhniti. Iz bolezt ] in izoliranosti sem se učila b pajočim stopinjam v mrzlir zimskih dneh, k spomladanski mu prebujenju in k poletni »,a parini potoka, ob katerem t< Čem. ■ Na organiziranih tekmovl njih se srečujem z novimi znal ci, ki živijo meni podobno inj njimi nabiram nove izkušnje i spoznavam naše lepe kraje Sloveniji in tudi izven njeni] meja, a ne sama, z menoj moja družina. Tako sem ob ti ku doživela lepote Plitvičkih j' zer, v gozdove zaprto in skrii nostno Celjsko jezero, navdr šene privržence teka v Beljak' itd. Vse to ni le telesno gibanj* je sestavni del naše kultur'^ Bolj kot slučajno pridobljeni medalj sem se v cilju Trzinski* ga teka razveselila podarjen knjige Slavka Gruma Zbrafl| dela slovenskih pesnikov in pfj sateljev. Solzne oči sem ime* ob sprejetju šopka po teku -f' krof v Krašnji. Zdaj to svoj] milo doživetje priznam, toda t1 sto poletno sončno dopoldfl1 me je bilo kar malo sram svojih kalnih oči. L Pot odkrivanja je utirani poti in tudi pji meni je nastajfj lo iz opisanih vzrokov in dom vetij. Izkoristila sem čas, ki |? prostor za razvoj človeka, kajf ne pripada čas človeku, marv«5 človek času. V prostem času j| to prav gotovo rekreacija. H Anica Kvas \ RAZGLASI, OBJAV/S, RAZPISI Aali oglasi ^ Kupim stanovanje ali sta-ejšo hišo v okolici Domžal, ponudbe pod šifro: »Gotovina« lj Iščem pridno maljšo upokojenko za čiščenje prostorov. Delo je v dopoldanskem času. Gostilna Brino- Vir. Tel.: 721-392 et S prvim marcem iščem ^rstvo za eno leto starega ,(troka. Ponudbe pod šifro: »OKOLICA DOMŽAL« 3 Iščemo varstvo za dečka 1 deklico (1 leto, 2 in pol) m našem ali vašem domu. ^omec, Bolkova 54, Konci- f- ii Prodam termoakumulacijsko tfč in dobro ohranjeno francosko eipsteljo ter stroje za čiščenje talnih oblog. Dimic. Triglavska 7, žiiadomlje. \ Ljubiteljem živali oddam tri muc- Tel.: 721-680_• n, Trosobno klasično stanovanje v , alogu s soglasjem zamenjam za ^lako ali manjše v Domžalah, jiomžale, Ljubljanska 91/stanova- ,b Prodam bukova in hrastova suha zigajklaftre). Tel.: 832-325 r< Enoinpolsobno stanovanje s terasi v Komendi nad trgovino prodamo la kredit in gotovino. Šuštar._ j Instruiram matematiko, fiziko i< osnove elektrotehnike. Tel.: r»7-278 ZAHVALA UOb boleči izgubi naše drage, do-vie in skrbne mame f& MARIJE ŠKARJA iC> gostllničarke iz Prevoj J iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste 5 v tako velikem številu spremljali lj) njeni zadnji poti. Posebna zahvali vsem sosedom in prijateljem za „irovano cvetje in vsem, ki ste nam ejlneh žalosti ustno ali pisno izrazi-flSožalje. t( Hvala gospodu župniku iz Brda ;tt lepo opravljen obred, govorniku Ijfečku za poslovilne besede ob gro-J in pevcem iz Lukovice. Vsem jjupaj in vsakemu posebej še en-tf'at iskreni> hvala. vsi njeni j' SPOMIN j^ILKE KEPIC K»ragomeIj 73 113. januarja je minilo leto [jii bolečine, odkar te ni več k,ed nami. Zelo te pogrešano in žalujemo za teboj, nijti ti si naš dom napolnjena s svojo ljubeznijo do ^dnjega kotička. 3J Hvala vsem, ki jo ohranjanj v lepem spominu, jilož Miha z domačimi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame FRANČIŠKE LONČAR roj. Anžin se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sočustvovanje z nami ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pevskemu zboru KUD Janko Kersnik, g. župniku Andreju za pogrebni obred, tov. Jarcu za besede slovesa. Še enkrat iskrena hvala vsem. Vsi njeni ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi mojega dobrega in skrbnega moža JOŽETA CERARJA iz Domžal se iskreno zahvaljujem sorodnikom za izkazano pomoč v času bolezni. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljuem se dr. Novaku za pomoč pri bolezni in dr. Cerar-ju, ki mu je lajšal bolečine v zadnjih dneh. Posebna zahvala pevcem iz Moravč za lepo zapete žalostinke, g. kaplanu za opravljen pogrebni obred ter g. župniku, ki mu je tako lepo igral na orgle v slovo. Žalujoča žena Malka ZAHVALA Ob smrti brata in strica KAROLA KOKALJA iz Ihana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena so-žalja, cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Petru Cerarju za zdravniško pomoč, najbližjim sosedom za nesebično pomoč, predstavniku DO Agroemone — Prašičereja Ihan tov. Francu Lipovšku za poslovilni govor ob grobu, hvala pevskemu zboru iz Ihana za lepo zapete žalostinke, predvsem pa g. župnikoma za tako lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala- Sestra Ančka s sinom Ludvikom ^HVALA Ob izgubi naše mame, stare )ZALIJE PAVLIC Tešove pri Vranskem, se treno zahvaljujemo za vso po-č osebju Doma počitka v engšu. ■Zahvala tudi vsem sorodniki, sosedom in prijateljem za darjeno cvetje, izrečeno soža-I ter spremstvo na njeni zadnji 51 NJENI En sam trud in trpljenje je bilo tvoje življenje. V grobu globokem mirno zdaj spiš, a med nami si vedno in z nami živiš. V SPOMIN 16. januarja 1988 mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša draga sestra in teta VALENTINA URANKAR iz Rožeka pri Moravčah Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate svečke ter postojite ob njenem grobu. Vsi njeni ZAHVALA 27. novembra 1987 nas je v 84. letu starosti zapustila naša mama, stara mama, prababica, sestra in teta MARJETA PIRNAT, roj. HABJAN p. d. Šimenkova mama iz Stoba Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo obiskovali in ji lajšali bolečine, še posebno se zahvaljujemo dr. Cerarju za dolgoletno zdravljenje in nesebično pomoč ter patronažni sestri Počivavškovi za pomoč pri negi in za spodbudne besede. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem Upokojenskega društva Domžale in vsem vam, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot in ji darovali cvetje. Vsi njeni Srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo in solze naše zdaj tvoj grob rosijo. V SPOMIN 19. januarja mineva leto dni, odkar nas je nepričakovano in za vedno zapustila naša draga mama in babica NADJA PERŠOLJA iz Domžal Zapustila si nas z globoko bolečino v srcih, ki je čas nikoli ne bo ozdravil. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete MARIJE GREGORIN Kasarnske mame iz Trzina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi ZZB in DPO Trzin za poslovilne besede, Kliničnemu centru v Ljubljani, primariju dr. Šabcu, gl. sestri Elizabeti Tomšič, dr. Pevcu in patronažnim sestram iz Domžal. Žalujoča hči Ana Štefe in vsi njeni V SPOMIN 6. januarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš mož, oče in dedi ZLATO GOSTIČ-RADO iz Prevoj Spominjamo se ga in se hkrati zahvaljujemo vsem, ki mu prižigate svečko. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti moža, očeta, starega očeta in brata MIHA PAVOVCA iz Ihana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in denar v cerkvene namene. Hvaležni smo g. župniku za lep poslovilni obred in ihanskim pevcem. Zahvaljujemo se praporščakom ZB Ihan in GD Ihan za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi V SPOMIN Dan pred Božičem je minilo leto, odkar je za vedno odšla moja zlata TONČKA SENICA prof. angleščine Živela in izčrpala se je v delu za mladino. Hvala vam, ki je niste pozabili! mož Jože ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame MARIJE ROSULNIK roj. Zalokar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, prelepo darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Vem, da pride dan, ko se mi izgubi izpred oči ta zemlja in se življenje molče poslovi in pregrne poslednji zastor čez moje oči. (Tagore) ZAHVALA Ko nas je brez slovesa nenadoma zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta ANGELCA ZAJC roj. Koželj se z bolečino v srcu iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, lepo cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Posebej hvala Odboru RK Vir, tov. Francki Avbelj za tople besede ob grobu in g. župniku iz Doba za zares svečan pogrebni obred. Najlepša hvala vsem, ki ste pomagali ob smrti najine mame. Hči Geli, sin Leon, vnuki, sestra Vida, brat Stane ZAHVALA Ob izgubi naše mame, stare mame, prababice in tete IVANE HRIBAR Marušnkove mame iz Ihana se najlepše zahvaljujemo dr. Cerarju in sestri Bredi za zdravljenje v njeni bolezni. Hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala tudi tistim, ki ste nam bili ob strani v teh težkih dneh. Najlepša zahvala duhovnikom za lepo opravljen bred in slovo. Hvala tudi vsem ihanskim pevcem za lepo petje. Vsem še enkrat hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti najinega očeta NIKOLAJA DIMCA iz Štude Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala kolektivu Tosama in Induplati Radomlje za darovano cvetje in denarno pomoč, tov. Kopaču za poslovilne besede ob grobu in oktetu Tosama za zapete žalostinke. Hvala tudi g. župniku iz Domžal za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala. Hčerki Vilma in Alma ZAHVALA Ob nenadni smrti JOŽETA RIBIČA iz Domžal se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam drugače pomagali. Zahvaljujemo se tudi pevcem, praporščakom ZB, govorniku in tovarni Papirnici Količevo in godbenikom. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega očeta ANTONA ZAJCA Anžetovega ata iz Trzina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti in za darovano cvetje. Posebna zahvala ZZB NOV Trzin za poslovilne besede, Gasilskemu in Kulturnemu društvu Trzin za poslednje spremstvo, Stobljanskemu oktetu za občuteno zapete žalostinke in g. župniku za poslovilni obred. Zahvalo izrekamo tudi osebju Doma upokojencev Domžale za vso nego ob njegovi težki bo-iezni- Njegovi ZAHVALA Ob prerani smrti naše ljubljene mami, stare mame, sestre in tete MARIJE OREHEK iz Radomelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter sodelavcem in sodelavkam Stola, Slovenijalesa in Napredka za podarjeno cvetje in izraženo sožalje. Posebna hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in cerkvenim pevcem ter vsem, ki ste karkoli dobrega storili zanjo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoče hčerke: Mari, Fani in Dragi z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice MARJANE TESTEN Novakove mame iz Loke pri Mengšu se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem in gasilcem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinova Tine in Janez, hčerke Francka, Ančka, Pavla in Minka z družinami. Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami in še sam kaj vmes povedal, pa me tišči teptan nad mano grob preran. V SPOMIN na našega MARKA RODETA iz Turnš pri Dobu Mineva leto dni, odkar se je od sorodnikov, prijateljev in sosedov za vedno poslovil naš Marko. Pogrešamo te! Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi popravila, čiščenje, mazanje vseh vrst šivalnih strojev TINE KLANČAR VIR, ČUFARJEVA 6 61230 DOMŽALE Tel.: (061) 723-324 Prvo priznanje v letošnjem letu ZLATI SLAMNIK namenjamo turističnemu društvu Domžale in vsem prizadevnim amaterskim delavcem v njem za organizacijo in izvedbo novoletnih sprevodov, sejma in prireditev v hali Domžale. Grajo GORJAČA ROKOVNJAČA namenjamo uprav-ljalcem in stanovalcem gradu Jablje v Trzinu oz. Loki pri Mengšu za sramotno ravnanje pri ohranjanju tega spomeniško zaščitenega objekta. Loka bi se lahko ponašala z enim najlepših in najbolj ohranjenih gradov v Sloveniji (Habah ali Jablje). Sezidali so ga 1530, konec 16. ali v začetku 17. stoletja prizidali okrog 1745 pa renovirali. Pred vojno so bili lastniki gradu baroni Liehtembergi. Grad ima še močne znake iz gotske dobe, pri/idava v baročnem slogu 17. stoletja je harmonična z njo, izredno pozornost vzbujajo freske, slikane imitacije gobelinov, oprave in slike v notranjosti največ iz 18. stoletja, krasna je knjižnica in drugi prostori v I. nadstropju do kitajske sobe v enotni opremi 1745. z razkošjem motivov. Med slikami je 6 podob delo H. A. VVeissenkircherja in pomembni portreti Liehtembergov. Vse to propada, zato namenjamo upravljalcem in stanovalcem grajo GORJAČA ROKOVNJAČA. ^Iriilialna cUačda, Izdelujemo razna oblačila iz prinesenega materiala: -ženske plašče, kostime, svečane obleke -vse vrste usnjenih oblačil. IRENA SKVARČA Levstikova 9, Domžale tel.- 721 041 Slamice iz slamnika NAŠA HALA TIVOLI Kot smo imeli priložnost večkrat slišati od uradnega napovedovalca novoletnih prireditev se je novoletni sprevod v Domžalah vsakokrat ustavil v hali Tivoli. Bravo, pa jo imamo! Halo Tivoli, namreč! MISTERIOZNI VHOD Za novo parkirišče »Ajurena« v središču Domžal vlada veliko zanimanje. Uspeli smo že zvedeti kje vhoda ne bo (glej ovire in količke ob Ljubljanski cesti), do oddaje gradiva v tiskarno pa smo si zaman prizadevali, da bi zvedeli, kje bodo vhodi... Predlagamo, da naj se to obdela v posebni raziskovalni nalogi Občinske raziskovalne skupnosti. (Glej razpis ORS v današnji številki) RASTE MU UGLED... Člani uredniškega odbora ugotavljamo, da rastejo ogled in osebnostne kvalitete tovarišu Marjanu Bolharju. Po dolgoletnih prizadevanjih, trudu in dokazovanju je bil prvič omenjen v anonimnem pismu, ki ga je uredništvu poslal nek občan iz Trzina. UTEGNE BITI NEVARNO V, uredništvu smo — potem ko smo zvedeli za novoletna sprehajanja mladoletnikov po strehah parkiranih avtomobilov — zelo zaskrbljeni za splošno varnost mladoletnikov. Strehe avtomobilov so poledenele, na takem sprehajališču rado spodrsne, pa bo nesreča tu... Ali ni lepo, da imamo v Domžalah široko, bogato in razkošno pravico poslavljali delegatska vprašanja. Pravica je tu, delegati tudi razkošno sprašujejo, odgovori so, ali pa jih tudi ni. Sicer pa, narod sprašuje, to pa je že tudi nekaj... ★ ★ * Glede na to, da se je davek od alkoholnih pijač preselil v republiški center, je naše geslo: Še pijance na republiko . . . V Domžalah je koncertoval Agropop, najzadovoljnejši pa je po Hali hodil predsednik občinske konference mladine. Pa smo ga vprašali zakaj? Odgovor: »Prišel je čas, tovariši, ko sem tudi jaz srečal žensko, ki je precej težja od mene. Pomislite, žakelj apna nosi več kot jaz!« Kako malo je potrebno, da so nekateri zadovoljni! ★ ★ ★ Kljub blizu 100 dobrim, manjdobrim in naj ... gostilnam je videti, da imamo v naši občini med nezaposlenimi še vedno največ brezdelnih gostincev. A, da ne drži! Drži, drži, saj se je za Babilon prijavilo kar 50 (beri petdeset) interesentov, ki bi zanesljivo radi: sprejemali goste, točili, dovažali pijačo, odpirali avtomatične ln navadne zamaške, evidentirali dohodek na registrskih blagajnah, se borili proti zmanjšanju različnih zasvojenosti, dajali cesarju kar je cesarjevega in morda celo delali. Če pa boste morda upoštevali naš nasvet o bodeči žici, upoštevajte še naslednjega. Oglasite se v Dobu, morda si bodečo žico lahko Izposodite z ograje okoli šolskega športnega igrišča. Ko človek razmišlja, kaj jih je vodilo k temu, ne ve, ali ograja varuje pred pobegi, ali vdori noter ... ★ ★ ★ Kdo pravi, da naša milica ni ljudska. Mi vemo, da je prišla celo v kulturo. A, da ne!? Ko je bobnar v Zlatem polju ob proslavi izgubil svojo bob-narsko tolkalo, mu je bližnji miličnik rad posodil svoj pendrek. Glas je bil isti, pa še, da ni električni, smo se prepričali. Demokratizacija pač . . . Dobljanom, ki se stalno pritožujejo, da smetišče smrdi, pa tale nasvet: poizkusite s preizkušeno metodo! Postavite tablo SMRADU NAJSTROŽJE PREPOVEDANO SMRDETI! Morda bo pomagalo, škodovalo zanesljivo ne bo ... Red je red, so rekli na občini in prešli z besed k dejanjem. Ograja pri vhodu, vrata, pa vratar, pa še ena vrata, pa za zaposlene žigosna ura, dovolilnice ipd. Niste še na kaj pozabili, odgovorni tovariši!? Kaj pa »lozinka«, kriptoza-ščita, službene pse, dobro usmerjen reflektor, na primerno mesto postavljeno strojnično gnezdo, pa na bodečo žico ste tudi pozabili ... IZŽBREBALI SMO NAGRAJENCE! Na svoji prvi letni seji je uredniški odbor izžrebal izmed 102 prispelih rešitev nagradne križanke ob 29. novembru 10 pravilno rešenih rešitev: Poslali so jih: — Aleš KOZAR, Mlakarjeva 56, Mengeš — Milena VRHOVNIK, Lukovica 20, Lukovica — Anica ORAŽEM, Ljubljanska 80, Domžale — Mateja IVAČIČ, Ljube Šercerja 1, Domžale — Renato NOVAK, Veljka Vlahoviča 1 c, Domžale — Angela Hribar, Lukovica 62, Lukovica — Janez TOMC, Aškerčeva 4, Domžale — Anamarija ŠILAR, Trzin, Trdinova 4, Mengeš — Aleš PERNUŠ, Urha Stenovca 5, Domžale — Danica PETERC, Marokova 11, Moravče Vsi zgoraj navedeni reševalci bodo prejeli nagrade — knjige slovenskih pisateljev po pošti! Uredništvo! DrOSTOVHNI iuhte midi 6Lrl5D0, nuj, rmcTNO onuzooi moi eotujete ro ju0o3lfiviji in ronunnrc tudi ćezK mejo? želite nconri, i6RnTi nnntiONino, KtrmiNCT, Tntioumco, Buemuo nu nnn drug instrument eri, folklorni murini iz MEN65n * vive ItiriMO vsmk torek. in rcicn oa zori Domžalska Meta Pometa Ko takole jasne in trezne glave hodim po prvem sončnem jutru novega leta, se oziram nazaj — na glasne, burkaške in požrešne pretekle dni, ko smo se od ne vem česa poslavljali Poslovili od dela (kdor je normalen tiste dni ni delal), od zastonj-karskih požrtij (kdor pač tako visoko hodi, da ga le-te še doletijo) in z zabavo polnega časa (preko leta je vse v centru mesta Domžale tako ali luko pustoj. V lem jutru ni nikjer še nikogar, vse je po burni noći pospa-lo: pa vendarle zdaj spredaj, zdaj zadaj, pa levo in desno stalno pokajo petarde. Pomislim, da jih morda ljudje kar iz postelj mečejo skozi okna. Pa naj še kdo reče, da nam manjka deviz: za le pokaliee jih je vedno dovolj. Ob tem uživajo zlasti bolj utilitaristično navdahnjeni občani, ki jim trenutni demokralizirajoči čas za lo daje vse manj možnosti. Prisluhnimo jim šele takrat, ko nam napo vejo šok terapijo. Sieer nas je pa admiral v skupščini prepričeval, kako poceni in varčna je naša armada, mi pa preko delegatov potem nismo bili za proračun. Sicer pa Slovenci nikoli nismo bili preveč vojaško navdahnjeni; Kako bi bili, ko pa je bil naš prvi general (bil je oh leni še pesnik). Le kje so časi generalov — pesnikov. Smo pa res posebni! Najbrž sle opazili, da v predsedstvo frontni organizacije celo predsednika 7.R VS nismo hoteli izvoliti. Dandanes pa so generali in admirali bližje ekonomiji, saj je novoizvoljeni upokojeni general, ki je poslal predsednik predsedstva v eni od republik lakoj izjavil, da ho enotnost ob njegovi izvolitvi prispevala k ekonomski ozdravitvi njegovega skrahiranega fevdu, se reče republike. Morda ho Smederevska železarna zaradi njegove taklirke manj dolžna, delavci pa zaradi njegovega blagega pogledu bolj produktivni. Tudi več delovnih mest ho: a vprašam vas — kje? Sieer se pa raje ozrem v svoje ožje kraje-. Novo leto smo Slovenci pričakali tipično slovensko: ob misli, da bo morda bog usmiljen do nas in nam naklonil kanček sreče. Dve zadnji uri smo trepetali ob Podarim — dobim in poslušali ostarele prepeval-ce novih viž ter čakali sreče. Le kaj so počeli tisti, ki niso odposlali čestitke našim smučarjem, ali bolje rečeno slalomislom — ker drugih .stvari nič več ne obvladajo. No. kdor la večer ni imel sreče, je lahko čakal še na prvojanuarsko dvojno žrebanje 3x 3. A se vam ne zdi sumljivo, da v Domžale še ni bilo glavnega dobitka? Da ne misli spet kdo v Ljubi juni, da si tega ne zaslužimo, ker smo lako ali tako prebogata občina. Se bomo morali spet sami kako znajti?? Kaj? Ko pa sem že pri moji ko- muni še nekaj mellnih zamahov pol njej. Danes, prvi dan leta, je vse pra-\ zno — zato se tudi tako lepo kaže \ vsa zasmeteno.il in umazanija. Se ' posebej izstopajo raztrgani plakati, ki so vabili na različne prednovoleU B ne prireditve in zimske veselice. Kol da hi po ulici pustošil vihar, vse nastlal in razmelal. Pred dnevi se je ] po tej naši glavni aveniji sprehajal s svojo povorko ludi dedek Mraz. Ob vsem dobrem in pohvalnem pa moram tudi okoli njega malo pomesti. Nakladanju, ki nam je preko zvočni- j Arov paralo ušesa, je bilo le preveč, j Hoteli sle poskrbeti za pravljično vzdušje, ob tem pa ste celo lik pred sprevodom otroke zabavali z narod-nozabavnimi vizumi. Najbrž le-le ni- j so prav visoko na lop-pops lestvicah j naših predšolskih nadebudnežev. Le kje so Mariji, Kakaduji. miške in zime bele Janeza Bitenea. Ni kaj. že zgodaj je Ireba vzgajali nove in nore ljubitelje predalpskih viž in polk. Tudi komentar sprevoda je bil lehni-čno-eksperimeniutorski in ni ravno veliko prispeval k pravljičnemu vzdušju, na katerega se je stalno skliceval. Sicer pa so bile Domžale v teh dneh zares lepo razsvetljene. In hvala bogu, da je bilo lako — ob vsej megli. Saj na cestah le redko kje vidimo bele črte, ki ob takšnih vremenskih pogojih šoferjem pomagajo iskati cesto. Ko smo pa že pri komu-naleih (zanje le redko najdemo lepih besed), so tudi ob teh praznikih poskrbeli, da smo se hlokovei kopali v smeteh, saj so nam jih na dvorišču pustili kar 10 dni. Sicer pa so bili tudi le praznike aktivni mali lokalčki, za katere strank nikoli ne zmanjka. So pač poslovni, oni že vejo, kdaj se da iz opustošenih žepov potegnili še zadnje dinarje. Ampak delali so še nek- mm je: T izposojevalnici video kasel. Ta video je res osvojil svet. V novoletni številki našega občinskega glasila je zasedal kar za celo stran prostora in !•:• to na 2. in 3. sirani, ki sla v resnej- £ ših časopisih rezervirani za politiko K in gospodarstvo. Vendar pa še eno E strogo zaupno opozorilo: menda ;j; sem in tja nekakšni organi pogleda- £ jo po naslovih izposojevahev video E kasel. Torej si izposojajte le listi, ki t imate vse papirje in ste državi dali J} njen davek, ki le aparature delu la-ko drage in luksuzne. Sieer pa video 'i umetnost res ni za delavski razred. •:■ Ko pa sem že omenila uineinosi in kulturo: le pazile se, naslednja meh \ la bo namenjena tej tematiki. Sieer pa predlagam, da je kulturni j praznik dela prost dan. saj kol he- j rem — še nismo rekorderji po delu j prošlih dnevih v Evropi. Dajmo, proi1 stavljajmo ljudstvo, dokler ima- i mo... Kaj da bi proslavljali? Eh,\ kaj!? To, da smo zdravi! Meta Pomela! TEKSTIL TOZD filc mengeš o.«,..o. Blejčeva 4, Mengeš Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJA VZDRŽEVANJA Pogoji: — Strojni inženir (VI.) — znanje nemškega jezika — 2 leti delovnih izkušenj 2. STROJNI KLJUČAVNIČAR - KURJAČ — KV strojni ključavničar — izpit za kurjača visokotlačnih kotlov — 6 mes. delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov TEKSTIL TOZD FILC Mengeš, Blejčeva 4, Mengeš v 8 dneh po objavi. GODBENI DOM V NAJEM Godba na pihala Domžale ponuja v najem dvoranski del Godbenega doma v Domžalah, Kajuhova 5. Doslej je imelo ta dom v najemu podjetje Napredek iz Domžal. Interesente vabijo ,da dajo pisne ponudbe na naslov Godba Domžale, Kajuhova 5, Domžale. Interesenti bodo kasneje vabljeni na ogled in razgovor.