Brezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid Šentvid, Vižmarje, Brod, Gunclje, Stanežiče, Dvor, Medno, Podgora, Pržan, Trata, Poljane Spremna beSeda urednIka Pred vami je četrta, zadnja letošnja številka v iztekajočem se letu, ko se lahko ozremo nazaj in vrednotimo uspehe ter pomanjkljivosti v iztekajočem se letu. December je tudi mesec obdarovanj, ki se ga radostijo predvsem otroci. Decembrska potrošniška mrzlica vse bolj presega namen simbolike obdarovanja, prepolne barvite trgovine se nas prav trudijo pri tem premamiti. Prav za to je več kot na mestu denimo nedavna obravnava v Državnem zboru, ali bi končno udejanili na referendumu izraženo voljo ljudstva glede nedeljskega obratovalnega časa trgovin. Vendar ta vprašanja niti niso jedrna tema pričujoče številke. Kot sem uvodoma poudaril smiselnost vrednotenja storjenega tekom leta, sledi v nadaljevanju izčrpen uvodnik predsednika Četrtne skupnosti, ki se obenem ozira tudi v pričakovanja v naslednjem letu. V nadaljevanju pričujoča številka glasila podaja še opis aktualnega dogajanja na območju četrtne skupnosti, z močnim poudarkom na pestrih kulturnih, društvenih in športnih dejavnostih ter dogajanjih. Da pa je tega zares veliko, se je izkazalo, ko so se zbrali vsi prispevki v redakciji časopisa. Ob pregledu in poznavanju vseh dogajanj se pisanju niti niso odzvala vsa aktivna društva ter organizacije v četrtni skupnosti. Predvsem vem, da se dogaja še mnogo tega, kar bi bilo zanimivo branje in koristna informacija za vse krajane. Pa vendar sem naletel na težavo, prispelih prispevkov je bilo odločno preveč. V glasilu je zato samo izbor člankov po presoji uredništva. Pri tem je že zaživela ideja po vzpostavitvi rubrike na spletni strani ČS Šentvid, kjer bomo v „spletni izdaji„ objavljali vse prispele članke in prispevke. Ob vstopu v novo leto bo to tudi prva naloga uredniškega odbora. Želimo vam prijetno branje ter prijetne praznike ob pričakovanju novega leta. Robert Ivanc, odgovorni urednik IZ VSebIne: delo Sveta Četrtne skupnosti Šentvid.....................................3 a ktu a lno....................................................................5 postopki v primeru aktiviranja zvočnih signalov alarma na javljalnikih CO........................................................................8 dogodki v Šentvidu............................................................9 ku l t ur a................................................................11 Stran za najmlajše...............................................................14 Šport, rekordna jesen taborskih nogometašev.................15 nap o v e dni k...........................................................16 Spoštovane sokrajanke, spoštovani sokrajani, ob koncu leta je primeren čas, da s pregledom dogodkov iztekajočega se leta naredimo tudi njihovo oceno in analizo. Moramo se zavedati, da so dogodki in razprave, projekti in odločitve, sprejeti v minulih mesecih, izredno močno določili in zapečatili usodo in kvaliteto našega bivanja v tem - vsaj do sedaj - čudovitem okolju pod Šentviškim hribom. Kot prebivalci tega prostora, ne glede na to, ali ste aktivno vpeti v vsakodnevne spremembe ali pa samo resignirano in nemo opazujete izvajanje “odločitev drugih”, je prav, da se seznanite - da se tako izrazim - z realnim stanjem. In naredite si svojo sliko bivanja v bližnji prihodnosti! Brez ovinkarjenja navedimo tiste državne ali občinske načrte, ki prinašajo v naše okolje in prostor drastične spremembe in s katerimi smo se četrtni svetniki (vsaj nekateri) največ ukvarjali. To sta dva državna projekta, nadgradnja 2x400kV daljnovoda skozi Brod mimo Guncelj in Dvora ter odsek štiripasovnice Celovške od Jelena do križišča Metalka z izvozom iz šentviškega tunela proti mestu, in pa kar nekaj občinskih projektov, vezanih na sprejemanje sprememb občinskega prostorskega načrta (OPN), katerega javna razgrnitev je pravkar končana. Med najbolj »bolečimi« so Projekt 37 (zbirni center) in Projekt 18 (P + R) ter z njima povezana problematičnost celovitega in celostnega strokovnega urbanističnega urejanja Stanežiškega polja (katerega zgodovina in usoda je natančno predstavljena v odlomku “Izkopano polje” iz knjige Jurija Šilca “Stoletje po stoletjih”, ki je objavljen na naslednjih straneh), projekt izgradnje fekalnega kanala “C0” čez vodovarstveno področje Roje, s čimer je pogojevan priklop javne kanalizacije naselij Dvor in Stanežiče, izgradnja nove športne dvorane in telovadnice za OŠ Vižmarje Brod, vsakodnevni prometni stampedo skozi Stanežiče in Gunclje ter nepropustnost Tacenske. Omeniti pa moram tudi prizadevanja, da se Ljudski dom zapolni z vsebinami, ki so njegovega primarnega namena, to je z odrskimi predstavami. S tem je povezano pomanjkanje primernih prostorov za družbene dejavnosti v samem Šentvidu, prostorska stiska Knjižnice v Šentvidu, zapolnitev s primernimi vsebinami izpraznjenih prostorov (bivša Merkatorjeva trgovina) v Zadružnem domu v Guncljah in s tem povezana prepotrebna obnova, nenazadnje pa tudi končno priznanje, da so sedanji prostori, v katerih deluje Četrtna skupnost Šentvid, nedostopni za gibalno omejene krajane/ke in tako neprimerni. Seveda smo poleg navedenih problematik na sejah sveta obravnavali prav vsak predlog, problem ali idejo, ki ste jo krajanke in krajani naslovili na nas, in sprejeli ustrezen sklep glede vsake grbine, ogledala, javne razsvetljave, pluženja, urejanja prometa z omejevanjem hitrosti, pa tudi večjih problematik prometne ureditve na mestih, kot so Taborska, Polane, Štula, Bratov Komel in še kje, izvedbe malih del - obnova otroških igrišč, popravila cestišč, izvedba pločnikov in ostalih ukrepov za povečanje varnosti pešcev v prometu ipd. Kljub vsemu pa statistika uspešnosti reševanja ni vzpodbudna: svet ČS je v tem mandatu na osnovi pobud krajanov ali samih svetnikov na 18 rednih in 9 izrednih sejah sprejel 83 sklepov in jih naslovil na ustrezne službe MOL; na 45 % zadev so se pristojni v MOL na naš sklep odzvali in ga na tak ali drugačen način sporazumno izvedli, 16 % zadev je v reševanju in dogovarjanju o ustrezni rešitvi in izvedbi, na 39 % zadev oz. sklepov pa s strani služb MOL ni bilo nikakršnega odziva, seveda pa jih mi še vedno vodimo kot odprte. Prav tako ostaja še vedno neobravnavanih in/ali nerešenih veliko zadev in sklepov iz prejšnjih sklicev. V nadaljevanju predstavljamo pregled najbolj perečih problematik, s katerimi smo se srečevali v preteklem letu: I. Začnimo z daljnovodi in apetiti ELES-a po prekupčevanju (in s tem povezanimi dobički) z elektriko med Balkanom in Zahodno Evropo, pri čemer ne gre za nikakršno »splošno družbeno koristnost«, ker se s to nadgradnjo ne bodo zadovoljevale potrebe po električni energiji niti slovenskega prebivalstva niti slovenske industrije, pričakuje oz. izsiliti pa se želi na osnovi zniževanja investicijskih stroškov, da je glavna žrtev slovensko prebivalstvo in zdravje otrok zaradi povečanega elektro magnetnega sevanja. Tako imenovana Severna trasa, ki so jo v določenem obdobju najbolj spodbujali, s svojimi 2x400kV (početverjeno kapaciteto) praktično prepolovi ozemlje naše četrtne skupnosti, pri čemer najbolj prizadene področje Broda in tamkajšnje osnovne šole in vrtca, poteka pa tudi neposredno pod Vižmarjami ter sorazmerno blizu naselij Gunclje in Dvor. Požrtvovalno delo civilne iniciative, ki jo je z jasnimi stališči proti škodljivi gradnji podprla tudi ljubljanska mestna hiša, je spomladi botrovalo odločitvi Elesa, da ves projekt odloži za nekaj let, vendar pa želijo vmesno obdobje izkoristiti za propagandno prepričevanje o neškodljivosti EMS in lobiranje pri prilagajanju sprememb uredbe Ministrstva za okolje in ARSO v smeri poviševanja zakonsko dovoljenih vrednosti sevanja. Ena bitka je sicer dobljena, vojna pa še zdaleč ne. Civilna iniciativa bo potrebovala veliko podpore vseh krajanov, če želimo doseči zastavljeni cilj, to je ohraniti zdravo okolje. II. Jutranji prometni infarkt na glavni severni vpadnici v Ljubljano je problem, s katerim se vsakodnevno ukvarja prav vsak od tu stanujočih. Trenutno stanje je posledica več desetletij trajajočega mačehovskega odnosa države in mesta do tega problema. Že res, da sta tako trenutna vlada kot sedanji župan nevzdržno stanje podedovala od svojih predhodnikov, vendar pa, roko na srce, tudi v zadnjem času ni bilo narejeno praktično nič za izboljšanje prometnih razmer, prebivalci ob vpadnici pa resignirano, stoično prenašajo vsakojutranji napad gorenjskih delovnih migrantov na njihovo zdravje, zdravje in varnost njihovih otrok, uničevanje njihovega premoženj ... Tako državi kot MOL-u praktično ustreza, da se je promet s Celovške preusmeril skozi naselja Medno, Stanežiče in naprej skozi Gunclje. Služba MOL, Oddelek za promet, je zadolžen za »strokovne« rešitve v zvezi z urejanjem prometa na tem področju, zato smo se četrtni svetniki obrnili nanje z urgentno zahtevo, da se takšno stanje končno odpravi in tranzitni promet preusmeri oz. zadrži na sami vpadnici. V ta namen so bile konec meseca maja izvedene enotedenske meritve gostote prometa skozi Stanežiče in Gunclje, ki so potrdile stanje, ki je nam že od nekdaj jasno: izredno povišana koncentracija prometa v jutranjih urah, ki je daleč od načrtovane, projektirane ali še vzdržne gostote prometa in daleč od standardov, ki veljajo za promet skozi spalna naselja in lokalne zaselke. Tako poročilo je potrdil tudi Oddelek za promet z mnenjem njihovega prometnega »strokovnjaka«, s katerim sva obšla prizadete ulice, ki niso nič širše od treh metrov, zaradi kolon vozil (tudi kombijev in tovornjakov) pa že čisto razpokane in uničene. In potem se ni zgodilo … nič! Nobenega predloga ureditve prometnega režima, ki bi omejil tranzitni promet skozi naselje in tako zaščitil tamkajšnje krajane. Zato je Svet ČS v oktobru na Oddelek za promet podal pobudo, da se uvede časovno omejene (med delavniki od 6.00 do 10.00 dopoldne) enosmerne odseke ulic (predvsem skozi Stanežiče), kot jih že imajo npr. v Kopru in Mariboru, pa so mestni prometni strokovnjaki odgovorili, citiram: »V navedenih naseljih so izvedene ceste kategorizirane kot lokalne ceste (LC), ki so namenjene povezovanju naselij v občini z naselji v sosednjih občinah, naselij ali delov naselij v občini med seboj in pomembne za navezovanje prometa na ceste enake ali višje kategorije. Ceste v teh naseljih so javne in kot take dostopne vsakemu pod enakimi pogoji. Na podlagi navedenega vaši pobudi, da se ceste, ki vodijo v naselje Medno, Stanežiče in Gunclje uredijo v enosmerne ulice s časovno omejitvijo med 6.00 in 10.00, žal ne moremo ugoditi.« Ta odgovor seveda pove vse o podcenjujočem odnosu javne mestne službe do lokalnega prebivalstva in ignorance do povprečne javne mentalne kapacitete, zato si, kot predsednik ČS, drznem zastaviti tem »strokovnjakom« javno vprašanje (ne da bi pri tem sploh začel razpravo o kompetentnosti »strokovnjaka« in njegove »strokovne« odločitve, da kategorizira tri metre široke dovozne poti, stisnjene med stanovanjske objekte spalnega naselja, kot medobčinske in medregijske povezovalne ceste), in sicer: Ali ni razumeti poimenovanje »lokalna cesta (LC)« kot cesto, ki je namenjena lokalnemu prebivalstvu za lokalni promet? (Lokalni) promet vožnja iz Kranja v Ljubljano za osebo pri polni zavesti gotovo ni, saj se ga trezno lahko tretira kvečjemu kot regijski ali celo tranzitni promet ter se ga mora po načelih in doktrini prometne stroke zadržati na za tak namen projektiranih in izgrajenih kategoriziranih regijskih in tranzitnih cestah. Predlagana časovno omejena usmerjenost prometa prav gotovo še vedno omogoča navezovanje s cest nižje kategorije (npr. iz Stanežič) na ceste višje kategorije (Celovško), onemogoča pa »navezovanje« s ceste višje kategorije (Celovške) na cesto nižje kategorije (dovozno pot skozi Stanežiče), kar je v skladu (kot razlagate prometni »strokovnjaki«) s samo kategorizacijo teh dovoznih poti. Nenazadnje je sam župan samo v zadnjem letu slavnostno predal v uporabo kar nekaj cest s spremenjenim prometnim režimom v enosmerne ulice, zato vas – prometne strokovnjake – pozivam, da mu pošljete podoben dopis, v katerem ga najprej razsvetlite, da so mestne ulice javne, ter ga tudi opozorite, da z uvajanjem enosmernih ulic krši javno »dostopnost pod enakimi pogoji«! Za zaključek te teme naj povzamem javno izjavo župana, ki jo je dal konec novembra na javni razgrnitvi sprememb OPN na GR občanki kot odgovor na njen očitek, da nič ne ukrene glede prometa skozi Stanežiče; odgovoril ji je, da je on že želel uvesti enosmerni promet, pa ga tamkajšnji krajani ne želijo (naj opozorim, da je bila zahteva po uvedbi enosmernih cest podana s sklepom Sveta ČS, katerega člani smo izvoljeni predstavniki krajanov!?!). Očitno je potreben en daljši obisk župana v tem oddelku (OGDP, če sem natančen), saj me misel o županovi neinformiranosti preveva s skepso, bolj se nagibam tezi o oddelku v razsulu. III. Celostna in strokovna urbanistična ureditev Stanežiškega polja z nestrokovnim »ad hoc« umeščanjem posameznih občinskih projektov je močno povezana s predvidljivim povečanjem zgoraj opisane prometne obremenjenosti, čustvene občutljivosti domačinov, živečih neposredno ob kruto izkoriščanem polju, na kar opozarjamo zaradi visoke zavesti o ohranjanju zdravega okolja večine prebivalcev širšega področja okoli bivše separacije. Nobenega od teh dejstev snovalci novega OPN in megalomanskih projektov niso upoštevali (niti se niso potrudili vzeti v proučitev teh vidikov), kar se je manifestiralo v odločen protest lokalnega prebivalstva. Iz zgodovine se človek lahko veliko nauči (tisti, ki seveda to želi) in v zavesti prizadetih ljudi okoli Stanežiškega polja je še vedno prisotno prepričanje o veliki in dramatični žrtvi, ki je bila izsiljena v dobro mesta Ljubljane – kar je lepo opisano v omenjeni knjigi Stoletje po stoletjih. Domala vse velike soseske (Fužine, Štepanjsko naselje, BS, koseški bloki ipd.) so zgrajene tekom 70. in 80. let z gramozom iz stanežiške separacije, za kar je bivši socialistični režim brezobzirno žrtvoval desetino tukajšnjih domačij. Kmetovanje v Stanežičah in Dvoru se je praktično končalo, kmetije so propadle, družine pa so vsaka po svoje iskale svoje rešitve za preživetje. Refundacija za izgubljena kmetijska zemljišča je bila v primerjavi z vrednostjo zazidljivih zemljišč v okolici pičla (za primerjavo: še danes MOL izplačuje tem ljudem za odkup zemljo po 5-10 € na m2, hkrati pa jo nekaj metrov stran kot zazidljivo ponuja po 200 € m2 in več). Bivši lastniki zemljišč – kmetovalci in njihovi potomci so nemočni gledali, kako se je njihovo rodovitno polje grobo spreminjalo v degradirano področje, polno hrupa, prahu in z globoko rano v krajini. Dodatno je v tistem obdobju razmere v zvezi z zdravim okoljem poslabšal neznosen smrad, ki ga je veter prinašal iz medvoškega Colorja. Če takratna režimska politika preferiranja industrializacije in napredka tem prebivalcem ni dopuščala nobene druge alternative, mora biti praksa v današnjih časih demokracije popolnoma drugačna. In tega se ljudje končno zavedajo in ne pristanejo, da se jih že drugič žrtvuje »za dobro ostalih Ljubljančanov«. Za izgubo zdravega in lepega okolja to področje ni nikoli prejelo nikakršnih rent, kompenzacij, refundacij ali nadomestil, ljudje so - nič krivi - samo nemo opazovali in prenašali takšno obnašanje oblasti. V vseh javno dostopnih podatkih o lastnikih se lahko prepričamo, da je lastnik in upravljalec teh zemljišč (večinoma že iz 80. let) Mestna občina Ljubljana (pred njo Občina Šiška); in prav občina je bila in je po zaključenem izkoriščanju odgovorna tako za vzpostavitev področja separacije nazaj v kmetijska zemljišča kot tudi za skrb in preprečevanje nadaljnje degradacije področja in spreminjanja v divja, nezakonita smetišča. Ugotovimo lahko, da tega dela občina ni izpolnjevala in ga ne izpolnjuje. Skoraj tretjina zemljišč še vedno ni sanirana v kmetijska zemljišča, zato se na tem delu nekontrolirano širi divje rastje in grmovje in prav tam nastajajo divja odlagališča raznovrstnih odpadkov. Zato so izjave predstavnikov Javnega podjetja Snage in celo mestne oblasti, da so domačini, živeči v okolici, sami krivi za obstoječe stanje in divja smetišča, milo rečeno netaktna, če že ne podli poskusi podtikanja in diskreditacije. Veliko vas, krajank in krajanov, se v zvezi s problematiko Stanežiškega polja in Projekta 37 (zbiralnico odpadkov) obrača name z vprašanji, zakaj je potrebno trošiti milijone za gradnjo »palače« za potrebe predelave in ponovne uporabe odpadkov, komu se zdi smotrno, da se žrtvujejo hektarji rodovitne zemlje (ki zagotavlja tako opevano lokalno samooskrbo hrane) za megalomanske in predimenzionirane projekte, od kod bodo prišle planirane količine »nenevarnih« odpadkov (zagotovo ne samo od Ljubljančanov) in od kdaj azbest ni več nevaren odpadek, pa tudi, kje, na katerih lokacijah se pa bodo zbirali nevarni odpadki, koliko je smotrno, da so mestne »strokovne« službe locirale dve takšni odlagališči praktično na isti mestni vpadnici le nekaj kilometrov narazen (Dravlje in Stanežiče) ipd. Nekatera izmed teh vprašanj so bila že pisno in javno zastavljena županu. Doslej sam na ta vprašanja nisem prejel nikakršnih odgovorov, sem pa glede na dogajanje na javni razgrnitvi sprememb OPN za enkrat optimističen. Na tem dogodku je župan dal obljubo (upam, da sem sam pravilno razumel), da se s Projektom 37 in ostalimi načrti, razen P + R, zaenkrat ne dogaja nič in da predvideva, da se pred letom 2019 tudi ne bo nič zgodilo; vsekakor pa bo župan pred dokončnim sprejemom kakršnihkoli projektov za Stanežiško polje sam osebno prišel v našo ČS in odgovoril na vsa vprašanja vas, krajank in krajanov. IV. Javna kanalizacija naselij Stanežiče in Dvor: dejstvo je, da vse, kar izteče iz greznic v teh dveh naselij, steče naprej po vodovarstvenem območju v črpališče Kleče in to pijejo skoraj tri četrtine Ljubljančanov. Kljub »neokusni« praksi pa pridejo ta naselja zadnja na vrsto, kar se tiče izgraditve javne kanalizacije in s tem ukinitve privatnih greznic. Že desetletje je pogoj izgradnja kanala C0 čez vodovarstveno območje na Rojah in obrazložitev mestnih oblasti, da samo ta C0 kanal omogoča ureditev kanalizacije. Ob javni objavi okoljevarstvenega poročila, ki ga je med poletjem ARSO izdal za predvideni objekt P + R v Stanežičah in v katerem je navedeno, da se bodo sanitarni objekti, potrebni za vse dejavnosti v sklopu projekta P + R (za vse obiskovalce in zaposlene tako P + R kot tudi plinske črpalne postaje in avtobusnega postajališča), lahko priklopili na že obstoječi javni kanal, ki se konča na koncu Guncelj, ste se krajani Dvora množično odzvali z vprašanji, kako da se Dvor ni že zdavnaj priklopilo na to že obstoječe kanalizacijsko omrežje. Prav tako ste nas Stanežičani obvestili, da samo nekaj sto metrov od naselja Stanežiče - konec medanske ceste ob vzhodni strani železniške proge - poteka obstoječi kanal dovolj velikega premera, na katerega bi se lahko že zdavnaj priključilo tudi cele Stanežiče. Vsa ta vaša vprašanja smo na zadnji novembrski seji četrtni svetniki zbrali in s sklepom naslovili na JP VO-KA; do zaključka redakcije njihovih odgovorov še nismo prejeli, bodo pa takoj po prejemu objavljeni na spletni strani ČS Šentvid. Glede samega projekta izgradnje kanala “C0” pa je potrebno še omeniti (kot je predstavljeno v projektu), da se stara čistilna naprava fekalnih voda na Brodu ukinja, na njenem mestu pa bo kot sestavni del kanala C0 zgrajen po kapaciteti približno sedemkrat večji zbiralnik fekalnih voda, ki se bodo stekale iz Medvod in Vodic. V. Gradnja nove športne dvorane ob OŠ Vižmarje Brod: da, lahko zaploskamo, da končno tudi v naši ČS dobimo spodobno športno dvorano. Mnenja so sicer deljena, kdo je bolj zaslužen zato: ali bivši socialistični režim, ki je v 80. letih zgradil izredno slabe temelje, ali prevlada zdrave pameti, da se nevaren in dotrajan objekt (telovadnica), vsled zagotavljanja varnosti naših otrok, poruši in na njenem prostoru zgradi večnamensko športno dvorano; pa ta dilema niti ni toliko pomembna, bolj pomembno je, da imamo ob tej gradnji priložnost reševati, ohranjati in razvijati dejavnost še dveh društev, kar sta postali tudi ključni kratkoročni nalogi Sveta ČS. To je dejavnost nogometnega kluba Arne Tabor 69 in pa plezalcev PD Rašica. Nogometaši bodo zaradi povečanja velikosti samega objekta in potrebnih novih površin za parkirišča izgubili znaten del do sedaj uporabljanih zemljišč; za njih je bilo potrebno na obstoječih površinah, ki so že v lasti MOL, zgraditi popolnoma novo igrišče, za pomožne vadbene površine, kjer se dnevno zbere tudi do 200 otrok, pa je potrebno odkupiti dodatna zemljišča od privatnih lastnikov; izgradnja samega igrišča je nekako že del celega projekta, sodelovanje in pripravljenost za izvedbo s strani mestnih služb obstaja in lepo teče, v teku pa je še zagotavljanje sredstev v proračunu MOL za odkup potrebnih dodatnih zemljišč. Za razliko od NK Arne Tabor 69, ki sodeluje pri projektu od samega začetka, pa so bili funkcionarji iz PD Rašica o možnosti sodelovanja obveščeni dokaj pozno. V sklopu dvorane in njene namenske rabe so mestni projektanti sicer pravilno predvideli tudi plezalno steno, kar kaže na to, da so se zavedali, da gradijo športno dvorano v okolju, kjer je izredno močna tradicija športnega plezanja z velikim številom mladih plezalcev, vendar pa na žalost zopet niso poiskali strokovnih nasvetov pri ustreznih strokovnjakih in so sprojektirali malo plezalno steno v okolju, ki jo je po stopnji svojega razvoja, strokovnosti in sposobnostih, že prerastel. Zato se trudimo prepričati odgovorne (od župana do projektantov), da se gre v delno spremembo tega dela projekta, ne da bi se ostala gradnja celega objekta zaradi tega upočasnila ali celo ustavila. Skupaj s PD Rašica upamo, da bodo naši argumenti upravičeno sprejeti, saj je za take spremembe še vedno čas. VI. Prostorske omejitve Knjižnice v Šentvidu in pobuda izgradnje ostale družbene infrastrukture: za konec se ustavimo pri projektih, ki jih poleg prometne in kanalizacijske infrastrukture krajanke in krajani ČS Šentvid resnično potrebujemo in želimo; v Ljudskem domu je treba urediti, da bodo odrske prireditve omogočile optimalne pogoje nastopajočim, zato morajo dejavnosti, kot so planinci, taborniki, upokojenci, ki sedaj zasedajo del prostorov, dobiti ustrezne prostore za uspešno opravljanje svoje dejavnosti v drugem objektu, ki pa bo lokacijsko dovolj blizu sedanji lokaciji, to je čim bližje šol, da se otrokom omogoči čim lažje in varno udeleževanje popoldanskih aktivnosti. Prav tako se, čeprav pred nekaj leti popolnoma prenovljena, knjižnica sooča s prostorsko stisko, pravim navalom mladih bralcev v popoldanskem času in samo izredno požrtvovalnemu, predanemu in potrpežljivemu delu in odnosu vodje knjižnice in njenih sodelavcev se imamo zahvaliti, da je vsaj del naših otrok vsak dan umaknjen z ulic na varno v tem kulturnem hramu. In seveda se v iskanju rešitev porajajo ideje, tako da sedaj iščemo možnosti in »lobiranja« v več smereh, poleg ostalih možnosti je še najracionalnejša in najverjetnejša rešitev, da se gre v gradnjo nove, večje knjižnice, obstoječi prostori pa se preuredijo del v prostore ČS z omogočenim dostopom za gibalno omejene, večji del pa za ostale družbene dejavnosti v samem Šentvidu. Vznikla je tudi ideja o gradnji popolnoma novega kulturnega centra, v katerem bodo našle prostor vse dejavnosti, od knjižnice do družbenih prostorov in pisarne ČS, obstoječe prostore, ki so tako in tako v stanovanjskem objektu, pa bi se preuredilo v občinska socialna stanovanja. In to je tudi eden ključnih projektov Sveta ČS v prihajajočem letu. Ob koncu tega preleta lahko vsak ugotovi, da smo pred prelomnimi odločitvami, da se ukvarjamo z res pomembnimi projekti in če se hoče, se lahko davkoplačevalski denar usmeri v projekte, ki si jih krajanke in krajani ČS Šentvid resnično želimo, jih potrebujemo in navsezadnje tudi zahtevamo. Ni dvoma, da bo prihajajoče leto izredno intenzivno pogajalsko leto, da se čim več takih – za nas potrebnih – projektov tudi uvrsti v mestni proračun. Vas pa, sokrajanke in sokrajani, vabim, da se aktivno vključite v razprave in prispevate svoje mnenje in ideje. Za kakršnakoli vprašanja in predloge sem vam tudi na razpolago, preko pisarne ČS vam bo Robert Golavšek posredoval moj kontakt. V takem »delovnem« navdušenju ob iztekajočem se letu vam torej vsem sokrajankam in sokrajanom – v novem letu želim vsaj toliko (raje več) sreče, osebnega zdravja in zdravega okolja, kot smo ga bili deležni v letu, ki ga puščamo za seboj. Vesele praznike in srečno novo leto 2018. Šentvid nad Ljubljano, december 2017 Alojz Hitij Predsednik Sveta ČS Šentvid Kaj prinaša povezovalni kanalizacijski vod »C0« za varnost talne vode, ki oskrbuje celotno Ljubljano s pitno vodo? S stališča načrtovanja prihodnje prostorske ureditve na ozemlju naše četrtne skupnosti in celotne občine, ki je del predlaganih sprememb Občinskega prostorskega načrta (OPN) MOL, je krajanom potrebno posredovati nekaj podatkov o nameravani umestitvi povezovalnega kanala C0 in ukinitvi čistilne naprave Brod ter njeni nadomestitvi z izgradnjo megalomanskega zbiralnika fekalij na ozemlju naše ČS. Kot morda veste, se načrtuje ukinitev čistilne naprave na Brodu, ki naj bi bila nadomeščena ne z novo čistilno napravo, pač pa z ogromnim zbiralnikom fekalij, ki bodo prihajale pretežno onkraj Save, pa ne le z ozemlja MOL, temveč celo iz vodiške občine. Kako je to mogoče? MOL si prizadeva za ukinitev ČN Brod zgolj zato, da se upraviči gradnja povezovalnega kanalizacijskega voda C0 (v dolžini 12 km + 9 km v občini Vodice v skupni vrednosti kar 28 milijonov EUR), ki naj bi potekal od zbiralnika fekalij na Brodu preko vodnega zajetja na spodnji savski terasi proti Ježici, Tomačevem in naprej do Zaloga, kjer se nahaja centralna čistilna naprava (CČN). Po javno dostopnih podatkih gre za večfazni projekt širšega urejanja kanalizacije, ki bo obsegal nadgradnjo CČN Ljubljana, priključitev 15 % še nepriključenih gospodinjstev na kanalizacijsko omrežje in pa povezovalni kanal C0, ki je namenjen zgolj navezavi sosednjih občin. Projekt v fazi, kjer gre za izgradnjo povezovalnega kanala C0, povzroča nepotrebno škodo okolju in tveganje za prebivalstvo, saj lahko fekalije (250 do 400 litrov na sekundo) ob stalnem gibanju prodnega nanosa uhajajo neposredno v podtalnico. Hkrati gre v tem delu tudi za ekonomsko neupravičen projekt. Ne le, da je nadgradnja CČN (s 360 na 550 tisoč enot) nepotrebna, temveč je zlorabljena kot osnova za ukinitev ČN Brod (8 tisoč populacijskih enot) in izgovor za gradnjo kanala C0 (ki mimogrede sploh ne poteka mimo naselij, kakor je to za kanalizacijsko omrežje edino smotrno), ki naj bi na CČN Ljubljana navezalo tudi Vodice! Slednje so le streljaj oddaljene od že izgrajene kanalizacijske mreže mimo Žej, Suhadol in Mengša do bližnje CČN Domžale (z že povečano kapaciteto 160 tisoč populacijskih enot). Zloraba gre celo tako daleč, da se na kanalizacijo priključuje oddaljena naselja sosednjih občin, del naše četrtne skupnosti (od Guncelj do Mednega vključno z Dvorom in Stanežičami) pa niti po teh predlogih sprememb OPN še vedno ni načrtovan za priključek na kanalizacijsko omrežje po vodu preko Celovške! Pričakujem, da bo vodstvo naše ČS o tem obvestilo MOL in sosednje ČS ter sprožilo ustrezne postopke, da se najprej opravi priključitev nepriključenih gospodinjstev naše ČS na vod pod Celovško, ki ni preobremenjen. Šele v naslednji fazi je mogoče razpravljati o smiselnosti navezav sosednjih občin na bližnje CČN. Ogorčeni Krajan StOLetJe pO StOLetJIh Na uvodnik se navezuje izvleček iz knjige, ki bo objavljen tudi na spletni strani ČS Šentvid, predvidoma v začetku leta 2018 (http:// www.cs-sentvid.si/): Jurij Šilc: Stoletje po stoletjih. VrteC ŠentVId VKLJUČEVANJE IN SODELOVANJE VRTCA ŠENTVID Z ROMSKIMI STARŠI IN OTROKI V NAŠI OKOLICI Romska skupnost je na področju Republike Slovenije prisotna že stoletja. Gre za skupnost, za katero je značilno, da je na tem ozemlju zgodovinsko naseljena. Pri nas ni opredeljena kot manjšina. Njen položaj in posebne pravice določa Zakon o romski skupnosti iz leta 2007. V 4. členu je navedeno: »Republika Slovenija ustvarja pogoje za vključevanje pripadnikov romske skupnosti v sistem vzgoje in izobraževanja, zagotavlja pogoje za dvig izobrazbene ravni pripadnikov romske skupnosti in ustrezno štipendijsko politiko.« Po pisanju Spletnega mesta za romske svetnike je eden izmed pomembnih ciljev tega zakona zagotovitev zgodnjega vključevanja romskih otrok v različne programe predšolske vzgoje, najkasneje do 4. leta starosti. V Vrtcu Šentvid se z romsko skupnostjo in vključevanjem otrok v vrtec srečujemo zadnjih nekaj let. Med letoma 2011 in 2015 je bilo v Enoto Sapramiška vključenih 8 otrok. Pred tremi leti sta se dva otroka vključila v Enoto Mravljinček, danes pa je v Vrtec Šentvid vključenih 9 otrok. Leta 2015 je Vrtec Šentvid postal nacionalni partner v projektu Khetaun (skupaj): s ključnimi koraki do vključenosti romskih otrok v kakovostne predšolske programe. Gre za projekt programa Erasmus+ v okviru Pedagoškega inštituta Ljubljana. V projektu so sodelovali še partnerji iz Latvije, Češke in Slovaške. V okviru projekta Khetaun (skupaj) smo sodelovali z lokalno romsko skupnostjo, z družinami oddelkov, v katere so vključeni romski otroci, ter s širšo lokalno skupnostjo. Pripravili in izvedli smo 10 delavnic. Potekale so od oktobra 2016 pa vse do junija 2017. (1. Lutkovna predstava 'S prijatelji na morje', 2. Srečanje na novem igrišču Enote Sapramiška, 3. Gibalna delavnica, predstava in ustvarjalne delavnice, 4. Novoletni koncert in ustvarjalna delavnica, 5. Pustno ustvarjanje, 6. Obisk LGL: Zverjasec, 7. Eko srečanje Enote Mravljinček, 8. Srečanje z ekipo NMP in zobno asistentko, 9. Oblikovanje gline in nakita, 10. Obisk ZOO.) Za nas, vzgojitelje, je bil velik izziv vzpostavitev zaupanja in kako k aktivnemu sodelovanju izven naselja pritegniti čim več romskih staršev, ki niso imeli vključenih otrok v vrtec. Organizacija delavnic je prispevala k temu, da so starši spoznali naš vrtec od blizu. Na začetku naših druženj so bili bolj opazovalci, proti koncu pa že bolj aktivni udeleženci. Zaupanje si je bilo potrebno pridobiti in pridobivali smo ga postopoma. Zavedati se je potrebno, da ima vsaka romska skupnost svoje specifike in da so tudi znotraj skupnosti med njimi velike razlike, predvsem s področja pismenosti in bivanjskih pogojev. Vse to se prepleta z nizko samopodobo. Mnogi imajo zaradi nepismenosti tudi precejšen strah pred institucijami. Pri samem povezovanju in sodelovanju z romskimi starši smo se obračali na gospo iz društva Mozaik, ki nam je pomagala tako pri organizaciji kot tudi izvedbi vseh naših srečanj. H projektu smo povabili vse strokovne delavce vrtca. Izjemnega pomena nam je bilo, da se vključijo tisti, ki imajo do Romov pozitiven odnos, jih sprejemajo, se želijo dodatno izobraževati in sodelovati. Izoblikovala se je skupina strokovnih delavk, ki je skozi projekt dobro sodelovala in se povezovala med seboj, lokalno romsko skupnostjo in širšim okoljem. Projekt Khetaun nam je omogočil veliko novih spoznanj o Romih, njihovi kulturi in težavah, kar nas je spodbudilo k bolj poglobljenemu raziskovanju in iskanju načinov, kako se jim še bolj približati. To je proces, ki še vedno traja. Strokovni delavci moramo še bolj ozavestiti in preseči prepričanja, da imamo dovolj znanja o Romih, kaj je za njih najbolje, kako jih razumeti, vzgajati ter z njimi konstruktivno sodelovati. Naša pomembna skrb je otrokom pripraviti vzpodbudno in prijetno okolje, kjer se bodo romski otroci počutili sprejete in varne, da bodo lahko razvijali svojo identiteto, pridobivali nova znanja ter tkali nove socialne mreže. Želimo si, da bi se predstavniki romske skupnosti bolj aktivno vključevali v delo in življenje lokalne skupnosti in bili med krajani dobro sprejeti. vzgojiteljici Lenka Miklavčič in Barbara Krumpačnik Se še spomnite referendumov o uvedbi krajevnih samoprispevkov, s katerimi so se gradile osnovne šole, krajevne ceste, kanalizacije, vodovodi? Krajani so samostojno odločali o izgradnji infrastrukture in urejanju prostora. In to v času pred demokracijo, ko referendumsko odločanje ni predstavljalo eno od uveljavljenih oblik neposredne demokracije. Nikakor, da bi s to navedbo zrli v preteklost, želimo le opozoriti na čase, ko so ljudje lahko v veliko večji meri soodločali pri razvojnih vprašanjih na lokalni ravni. Urbani razvoj četrtnih skupnosti je v celoti prevzela Mestna občina Ljubljana (MOL). Četrtne skupnosti predstavljajo le posvetovalni organ MOL, ki nimajo moči odločanja, pa četudi želijo zastopati interese prebivalcev. Posledično politika urbanega razvoja MOL v večini primerov ne odraža želja prebivalcev četrtnih skupnosti. Odraz takega stanja v Ljubljani je ustanavljanje civilnih iniciativ, kot odziv prebivalcev na njihove povsem prezrte interese in potrebe v različnih okoljih in na različnih področjih. Priznani vodilni mestni arhitekti svoje znanje in napore usmerjajo v razvoj mestnega centra, območja »odročnih« četrtnih skupnosti pa so z njihove strani prezrta in prepuščena večinoma stihijskem razvoju. Kot primer navajamo stanežiško polje, ki predstavlja severni vstop v najlepše mesto na svetu. To polje je čudovito, vendar samo v tistem delu, ki je bil saniran po obširnem peskokopu. Del polja je degradirano območje, ki je nastalo predvsem zaradi neodgovornega ravnanja lokalnih in državnih organov. Ravno to degradirano območje je priročni izgovor, da se na to polje umesti zbirni center za odpadke vključno s centrom ponovne uporabe. V tem centru se bodo zbirali kosovni odpadki, pohištveni les, zeleni odrez, plastična embalaža, stiropor, kovine in kovinska embalaža, odpadna električna in elektronska oprema, izrabljene avtomobilske gume, tekstil in oblačila, jedilno olje, manjše količine gradbenih odpadkov in manjše količine azbestnocementne kritine. V zbirnem centru bo deloval tudi center ponovne uporabe v podporo krožnemu gospodarstvu. ( Vir: Odgovor MOL na zahteve CI, 20. 4. 2017). Civilna iniciativa PROTI izgradnji zbirnega centra v Stanežičah in ZA celovito vizijo urejanja Guncelj, Dvora, Stanežič in Vižmarij (CI) je nastala kot odgovor prebivalcev ob stanežiškem polju na stihijsko, nezakonito in prikrito umeščanje zbirnega centra za odpadke na stanežiško polje. Na prvem zboru krajanov v Stanežičah aprila 2017 so krajani oblikovali pet zahtev, naslovljenih na Četrtno skupnost Šentvid (ČSŠ), MOL in Javno podjetje Snaga (peticija): - da vodstvo MOL in Javno podjetje Snaga takoj ustavita vse aktivnosti v zvezi z izgradnjo Zbirnega centra za ravnanje z odpadki v Stanežičah, - da se iz Izvedbenega načrta Trajnostne urbane strategije MOL 2014–2020 (IN TUS MOL) črta projekt 37: Izgradnja zbirnega centra Stanežiče, - da MOL prebivalce sproti seznanja in primerno obvešča o vsaki načrtovani spremembi ali načrtu sprememb prostorske ureditve, - da se področje stanežiškega polja uredi celovito, kot en projekt, in da se ne razdeli med posamezne podprojekte, ki bi predstavljali med seboj nepovezane celote, - da se pred kakršnimkoli posegom v prostor najprej uredijo obstoječe težave v naseljih, kot so promet, nedograjena kanalizacija, vodovod in mestna razsvetljava, torej osnovne infrastrukturne dobrine, ki so ljudem v civiliziranih območjih kot tudi ostalim prebivalcem Ljubljane že zdavnaj zagotovljene. MOL je na sestanku s predstavniki CI (20. 4. 2017) predstavil novo ad hoc prostorsko umestitev centra za odpadke na bolj severni del stanežiškega polja. Na tem sestanku je bilo vseh pet zahtev CI v celoti zavrnjenih z utemeljitvijo, da je to dober projekt, ki sledi načelu »Nič odpadkov«, in da se umešča v prostor, kjer so že tako ali tako samo smeti in odpadki. Odgovor MOL na zahteve CI in zabeležka sestanka s sklepi so objavljeni na spletni strani CI (https:// www.protiprojektu37.si/dokumenti). Sklepi iz te zabeležke so bili tudi javno obravnavani na drugem zboru občanov, 10. maja 2017 v Stanežičah. Upravičeno lahko razmišljamo, da so načrtovalci pri umestitvi zbirnega centra za odpadke na stanežiško polje povzeli stanje na ljubljanskem Barju, in sicer v smislu združljivosti golf igrišča in zbirnega centra za odpadke. Peticijo proti zbirnemu centru za odpadke je podpisalo že več kot 1300 oseb. Odločitev MOL, da se zbirni center umesti na stanežiško polje, izhaja tudi iz Dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – strateški in izvedbeni del (OPN MOL), ki je bil razgrnjen v času od 24. oktobra do 24. novembra 2017. V ta prostor se poleg zbirnega centra za odpadke umešča tudi P+R, za sedemkratnik glede na predhodni OPN MOL se povečuje tudi območje za zasilno in začasno nastanitev prebivalstva (OPN MOL, Karta 7, izvedbeni del). OPN MOL ne ureja območja stanežiškega polja celovito, kot en projekt, ta prostor deli na posamezne podprojekte, ki med seboj predstavljajo nepovezano celoto. Na ta način ni možno oceniti skupnih negativnih vplivov vseh projektov na okolje. Iz sklepa Agencije RS za okolje, št. 35405-397/2017-5, z dne 27. 10. 2017 (objavljen na spletni strani ARSO z dne 2. 11. 2017) izhaja, da za nameravani poseg izgradnje P+R Stanežiče ni potrebno izvesti presoje vpliva na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja. V tem sklepu je navedeno tudi, da načrtovanje trajnostnega zbirnega centra za odpadke še ni v fazi, ko bi bilo možno oceniti vpliv le­tega na promet (okolje). Ravno to parcialno ocenjevanje vplivov na okolje, brez seštevka vseh negativnih učinkov, poraja med prebivalci nezaupanje do vseh posegov na tem območje. CI je v času obravnave OPN MOL podala pripombe na umestitev zbirnega centra za odpadke, P+R in na povečano območje za zasilno in začasno nastanitev prebivalstva. Oddane pripombe so objavljene na spletni strani CI. Strategije nadaljnjega razvoja tega območja iz OPN MOL ni mogoče razbrati. V CSŠ živi 5 % prebivalcev celotne MOL. V glasilu Mestne občine Ljubljana z dne 1. 3. 2017 so avtorji članka navedli podatek, da je bilo v obdobju desetih let na področju Mestne občine Ljubljana uresničenih več kot 1700 projektov. Kratek izračun in pregled realiziranih projektov v ČSŠ pravi, da je to približno 0,47 % vseh razvojnih projektov MOL. Ob teh podatkih smo se upravičeno počutili kot drugorazredni prebivalci mesta Ljubljana. Temu ne bo več tako, če upoštevamo samo dva projekta, ki sta opredeljena v OPN MOL. MOL bo investirala na stanežiško polje okvirno 8,3 milijona evrov, od tega 4,6 milijona evrov za projekt P+R (članek, objavljen v Dnevniku, 16. 11. 2017) in 3,7 milijona evrov za zbirni center odpadkov (IN TUS MOL, prioritetni projekt 37 - Izgradnja zbirnega centra Stanežiče). Potrebno je opozoriti, da na območju predvidene gradnje teh dveh projektov ni nobene infrastrukture, ki je nujna za obratovanje zgoraj omenjenih objektov. Vprašanje je tudi, kako bo dejansko urejen dovoz do obeh projektov in koliko bo dodatno povečan promet. Predstavniki MOL morajo razumeti, da prebivalci ČSŠ niso nerazumni in da ne nasprotujejo celovitemu urejanju stanežiškega polja. V času od 21. septembra do 28. septembra 2017 je CI izvedla kratko anketo v zvezi z ureditvijo stanežiškega polja. Prispelo je 1420 odgovorov. Največ občanov je naklonjenih vzpostavitvi Mesta Športa, torej športnih parkov, rekreativnih površin in igrišč. Skoraj 48 % je takšnih. Sledijo jim tisti, ki se zavzemajo za vrnitev obstoječih površin v kmetijska zemljišča, takšnih je dobrih 25 %. P+R je na tretjem mestu po izboru občanov s 15,5 % odgovorov, uporaba površin za postavitev novega tehnološkega parka pa na zadnjem mestu s 4 % odgovorov. Druge navedbe so širše razpršene in predstavljajo 7,5 % vseh odgovorov, med te sodijo naslednji predlogi: postavitev Bicikl postaje, ureditev kanalizacije in vodovoda, ureditev prometa, ustanovitev Občine Šentvid, vrtno mesto, dom starejših občanov, vrtec, plavalni center, hišno naselje - delna pozidava, bio proizvodnja hrane, premik avtobusne postaje, kolesarska steza Medno Šentvid, krajinski park ter novo pokopališče (povezava na anketo: https://www.protiprojektu37.si/anketa). Javna obravnava OPN MOL je za ČSŠ potekala 23. novembra 2017 na Gospodarskem razstavišču. Razprava je bila zanimiva. Delovanju CI je bil očitan populizem, celo nekredibilnost pri pogovorih z MOL, saj naj bi na sestanku na MOL 20. aprila 2017 predstavniki CI potrdili drugo varianto umestitve zbirnega centra na stanežiško polje. Predstavnikom CI se ni potrebno zagovarjati, sklepi s tega sestanka so razvidni iz zabeležke, ki je objavljena na spletni strani CI, zabeležka s sklepi je bila obravnavana na drugem zboru krajanov 10. maja 2017 v Stanežičah. Na tem zboru so krajani ponovno potrdili mandat CI za uveljavitev petih zahtev, na podlagi katerih CI tudi deluje. Naj poudarimo, mandat predstavnikov CI na sestanku na MOL je bil jasen, zastopati pet zahtev (peticija), ki so jih prebivalci Guncelj, Dvora, Stanežič in Vižmarij sprejeli na prvem zboru v Stanežičah (april 2017) in nič več. Posebna pozornost je bila namenjena tudi zloženki, ki ji je bila priložena shema prostorske umestitve zbirnega centra za odpadke, P+R ter prikaz predvidenega območja za zasilno in začasno nastanitev prebivalstva s pripisom »tudi beguncev«. Predstavniki MOL so zatrdili, da na tem območju ni predvidena začasna namestitev beguncev, da je to lažna novica. Ob tem moramo upoštevati, da je morebitno umestitev zbirnega centra za begunce na stanežiško polje v času povečanih migracijskih tokov v letu 2016 obravnaval svet ČSŠ (zapisniki so dostopni na spletni strani ČSŠ). Tudi pojasnilo (legenda) h Karti 7 OPN MOL – izvedbeni del navaja, da so glede na potrebe posameznih časovnih faz izvajanja zaščite, reševanja in pomoči, zaščitnih ukrepov, ta območja namenjena za: zbirališče reševalnih služb, začasno namestitev prebivalstva, umik prebivalstva ter drugo . glede na potrebe. Ne gre spregledati dejstva, da je sedemkratno povečanja tega območja na del Stanežič, ki je komunalno popolnoma neopremljen, povsem nerazumljivo. Zaključki javne obravnave OPN MOL niso spodbudni. Na stanežiško polje se umešča P+R, v letu 2019 naj bi se pričela gradnja zbirnega centra za odpadke ob tem, da bo po zagotovilu predstavnikov MOL predhodno za ta projekt izdelan OPPN. Za začasno ureditev prometa skozi naselje Stanežiče, Dvor in Gunclje pa lahko krajani na MOL takoj podajo predloge. Vsi načrtovani posegi so v škodo krajanov, zniževali bodo tudi vrednost njihovih nepremičnin, čeprav predstavniki MOL zatrjujejo, da se bodo po umestitvi zbirnega centra za odpadke in P+R izboljšali bivalni pogoji krajanov ob stanežiškem polju. Pravica krajanov, da soodločajo o svojem bivalnem okolju, da soustvarjajo bivanju prijazno življenjsko okolje, je ena od temeljnih človekovih pravic, ki jo ščiti tako ustava kot tudi zakonodaja s področja varstva okolja in prostorskega planiranja. Tej pravici se prebivalci ČŠ Šentvid ne bomo odrekli in jo bomo uveljavljali bodisi v sodelovanju z MOL bodisi preko institucij civilne družbe ali s pomočjo pravnih sredstev, ki jih imamo po zakonu. Krajanom, ki živijo na območju naše četrtne skupnosti, ne more nihče vsiliti idej o razvoju območja, ki bi bile v nasprotju z njihovimi težnjami in interesi. Za zaščito le-teh bodo krajani skupaj s Civilno iniciativo in Društvom za trajnostni razvoj Šentvida (v ustanavljanju) storili vse, kar bo mogoče, tako pred slovenskimi kot pred evropskimi institucijami. Civilna iniciativa PROTI izgradnji zbirnega centra v Stanežičah in ZA celovito vizijo urejanja Guncelj, Dvora, Stanežič in Vižmarij V skladu s Pravilnikom o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 100/2013) morajo biti po 1. 1. 2017 vsi bivalni prostori z nameščenimi malimi kurilnimi napravami, odvisnimi od zraka, opremljeni z javljalniki CO. Če nismo seznanjeni s pravilnimi ukrepi v primeru sprožitve zvočnega alarma, lahko z napačnim posredovanjem ogrozimo svoje življenje in življenje oseb, ki se zadržujejo v prostoru s povečano koncentracijo CO. Priporočljivo je, da so vsi imetniki javljalnikov CO seznanjeni z navodili za uporabo. Tržni inšpektorat opozarja, da morajo biti navodila v slovenskem jeziku. V njih mora biti tudi navedeno, kakšna so vizualna in zvočna opozorila ter kako postopati v primeru alarma. Pogosta napaka je, da uporabniki ne preberejo priloženih navodil in lahko ob alarmu neustrezno ukrepajo. Najpogostejši nepravilni ukrep je fizična odstranitev javljalnika ali utišanje zvočnega signala alarma s pritiskom na kontrolno tipko na javljalniku. Če javljalnik fizično odstranimo, preprečimo nadaljnje alarmiranje prisotnosti CO v prostoru. Uporabniki moramo alarm javljalnikov CO vedno obravnavati kot opozorilo na prisotnost ogljikovega monoksida. Ne predvidevajmo, da gre za lažni alarm! Kakšni so priporočeni ukrepi v primeru sproženega alarma? 1. Ob alarmu nemudoma odpremo okna in vrata. S tem pričnemo hitro zmanjševati koncentracijo ogljikovega monoksida v prostoru. 2. Ugasnemo kurilno napravo, če je to mogoče. To lahko storimo v primeru kurilnih naprav na plin ali olje. Če uporabljamo kurilne naprave na trda goriva, ne zapirajmo dovoda zraka, saj bomo s tem samo še povečali nastajanje CO v njih in prostoru. POZOR! Do uhajanja CO iz kurilne ali dimovodne naprave lahko pride tudi zaradi sočasne uporabe kurilne naprave z napravo, ki sesa zrak iz prostora (kuhinjske nape, ventilatorji). V takšnem primeru bomo nevarno koncentracijo CO v prostoru hitro zmanjšali, če bomo napravo ugasnili ter odprli okna in vrata. 3. Prostor zapustimo, če vrednosti koncentracije CO na javljalnikih hitro narastejo nad 50 PPM (kjer to javljalnik omogoča). Ne vstopamo v prostor, dokler nevarnost ne mine – ugasniti mora zvočni signal alarma. Javljalniki oddajajo zvočne signale toliko časa, dokler je prisotna nevarna koncentracija CO. 4. Pokličemo center za obveščanje (112)! Javljalnik CO se dolgo časa ne izklopi oz. se sploh ne izklopi Javljalnik CO se je aktiviral več kot enkrat Javljalnik takoj po aktiviranju kaže visoke koncentracije CO a/ Če smo bili dolgotrajno izpostavljeni (velikim) koncentracijam CO, moramo v najkrajšem možnem času poiskati ustrezno zdravstveno oskrbo, da preprečimo trajne posledice zastrupitve s CO. Ob klicu centra za obveščanje je treba nujno opozoriti na možno prisotnost CO, da se lahko prvi posredovalci ustrezno zaščitijo! b/ Če gre za večstanovanjsko stavbo, je priporočljivo, da se umaknemo iz objekta, saj obstaja možnost, da je prišlo do uhajanja CO v sosednjem stanovanju in je le-ta prisoten tudi na hodniku ali stopnišču. Gasilci bodo z ustreznimi operativnimi taktičnimi postopki zaščitili ostale stanovalce v objektu. 5. Obvestimo izbrano dimnikarsko družbo, da ugotovi in evidentira vzroke uhajanja CO, odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti pa prepustimo strokovno usposobljenim izvajalcem. Vsako kurilno, dimovodno ali prezračevalno napravo je treba v primeru sprožitve signala alarma na javljalnikih CO skrbno preveriti. Obstaja možnost, da je prišlo do tehnične okvare, poškodbe ali kateregakoli drugega vzroka za uhajanje CO v prostor. Naprave je treba pred nadaljnjo uporabo skrbno pregledati in preveriti, ali so ustrezno vgrajene in obratujejo varno, v skladu z navodili proizvajalca in tehnično smernico Slovenskega združenja za požarno varstvo – SZPV 407! 6. Ponastavimo javljalnik na novo zaznavanje CO! Določeni modeli javljalnikov imajo možnost beleženja spomina zadnjega alarma in vrednosti CO. Ko ugotovimo vzroke uhajanja CO in odpravimo ugotovljene nepravilnosti, je obvezna ponastavitev javljalnika na novo zaznavanje CO. S tem izbrišemo podatke zadnjega alarma in javljalnik je pripravljen za novo zaznavanje. Kako se najučinkoviteje zaščitimo pred zastrupitvijo s CO? Pred nevidnim morilcem smo najbolje zaščiteni, če imamo kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave vgrajene v skladu z navodili proizvajalcev in tehnično smernico SZPV 407, ki določa varnostno­tehnične kriterije. Poskrbimo za redne dimnikarske storitve, ugotovljene pomanjkljivosti pa naj sproti odpravi strokovno usposobljeni izvajalec. Kako ravnamo v primeru dimniškega požara oz. požara ka­transkih oblog v dimovodni napravi? Dimniški požar je posledica tvorjenja katranskih oblog v dimovodni napravi, ki se vnamejo. Katranske obloge nastanejo zaradi neustreznih pogojev za zgorevanje goriva (npr. neustrezen dovod zraka), slabe kvalitete goriva (npr. vlažen les), neustreznega načina kurjenja (npr. pripiranje zraka, neustrezno nalaganje) ali neustrezno dimenzionirane dimovodne naprave (sanacije so danes nujnost). Kakšni so priporočeni ukrepi v primeru dimniškega požara? 1. Zapremo dovod zraka v kurišče (vrata kurišča, odprtine itd.). 2. Umaknemo gorljive materiale od kurilne in dimovodne naprave ter čistilnih vratc. 3. Pokličemo center za obveščanje (112)! 4. Dimniškega požara nikoli ne gasimo z vodo, saj lahko pride do eksplozije. Ker lahko temperature ob požaru katranskih oblog presežejo 1000 °C, lahko pride do poškodb dimovodne naprave. Zaradi slednjega po dimniškem požaru obvezno obvestimo izbrano dimnikarsko družbo, da preveri pogoje za nadaljnje varno obratovanje kurilne naprave – dimnikarska služba mora izdati zapisnik pregleda. Poškodbe so lahko tudi vzrok za uhajanje CO, zaradi česar je nujna previdnost ob teh dogodkih. Odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti prepustimo strokovno usposobljenim izvajalcem. Aleš Jug in Franci Petek druŠtVO SenIOrJeV draISS Obvestilo o aktivnostih društva seniorjev DRAiSS Namen društva je, da seniorji v letih 50+, 60+,70+++, spoznajo pomembnost miselnih in fizičnih aktivnosti. Društvo meni, da je za starejše, razen socialnega druženja, najpomembnejša aktivnost pridobivanje novega znanja. V društvu seniorjev DRAiSS so dobrodošli vsi, ki so radovedni in imajo voljo do klepeta v tujih jezikih, druženja, kjer se rešuje logične uganke, in druženja, kjer skušajo starejši postoriti kaj za boljšo fizično pripravljenost. Društvo seniorjev DRAiSS deluje na neprofitni osnovi, članarina je simbolična. Kontakt: Janja Sadar 031 577 744, Jaka Sadar 030 278 480 e-mail: drustvo.seniorjev.draiss@gmail.com DRAiSS: Društvo radovednih aktivnih in smelih seniorjev je je a nep a je dan hOdOŠČkOVe uLICe 2017 Letos smo zaradi slabega vremena dogodek prestavili na sončno soboto konec septembra. Kot vsako leto je bil glavni namen dogodka druženje in povezovanje sosedov, tradicionalno smo izvedli tudi turnir v balinanju ter srečelov. Za otroke je bila organizirana delavnica Arhitekt za en dan, kjer so otroci risali na različne ploščice in delali origami. Novost je bila “garažna razprodaja”, eko akcija: sosedje so prinesli stvari, ki jih ne potrebujejo več, in jih delili z ostalimi sosedi. tvegajo svoja življenja v odzivu na klic domovine. Trpljenje je očiščevalnica človekove duše. In tako je v partizanski pesmi privrelo na dan vse tisto najplemenitejše, kar se je skrivalo v notranjosti preprostih ljudi, ki jih je vihar vojne spremenil v partizane borce. Partizanska pesem je bila glasnik slave, ponosa in dostojanstva našega človeka«. V kulturnem programu, ki sta ga izvedla člana Šodr teatra iz Šentvida, Petra in Matevž, je nastopila tudi pevka Nataša Perovšek Loborec. Med drugim je zapela tudi pesem, ki jo je priredil naš krajan Janez Kuhar, spomnili smo se pisca prvotnega besedila pesmi Komandant Stane. To je bil naš krajan - partizan, predvsem pa rahločutni pesnik in pisatelj vinu in palačinkah Cvetko Zagorski. Iz pozabe smo obudili pesem o talki Rezki Anja Jutraž Dragarjevi. Z njenim verzom zaključujemo spomin na dogodek te slovesnosti: Ne veži z ruto, rabelj, mi oči, prezir do smrti mi gori v očeh in ta prezir vas, rablji, umori. Po končani slovesnosti smo ob spremstvu naših praporščakov, predstavnikov SD in naše četrtne skupnosti položili cvetje k spomenikom padlih. Eva Košuljandić nekaj let je dogodek organiziran v Ljudskem domu na Prušnikovi ulici, saj je ob spomeniku 25 talcev zaradi neposredne bližine Celovške ceste takšen dogodek le težko izpeljati. tradicionalno slovesnostjo ob spomina na mrtve kot talci ali padli v boju za V želji obuditi iz pozabe dogodke, ki so zaznamovali našo ČS, smo zadnja leta vsakoletno prireditev posvetili enemu izmed njih. Pred nekaj leti je bila to 70. obletnica poboja 25 domoljubov na koncu današnje Prušnikove ulice, pa obletnica postavitve žice okoli Ljubljane, katere zunanja meja je potekala ob robu naše ČS, obudili smo spomin na našega pokojnega člana, tov. Draga Sajeta, ki je bil najmlajši slovenski partizan … letošnja slovesnost pa se je pričela s spominom na tisočero padlih slovenskih fantov, ki so pred 100 leti krvaveli na soški fronti. Fronta, ki bi morala biti zadnja na tem prekrasnem koščku zemlje, ki ga s ponosom imenujemo domovina, je bila le uvod v morijo 20. stoletja na naših tleh. Zato smo posvetili ta dogodek partizanski pesmi in vsem stvaritvam, ki jih je navdihnil čas vojne. Vse tegobe je slovenski narod premagal s pesmijo, naj si bo to ponarodela Oj, Doberdob, slovenskih fantov grob, borbena ali tiha, lirična izpod peresa ljudi, ki so le tako lahko izrazili svojo bolečino, ponos in ohranili spomin na heroje tistega časa. Spomnimo se zapisa tov. Janeza Stanovnika, ki je ob 60. letnici Partizanskega pevskega zbora med drugim zapisal: »Partizanska pesem ni bila zgolj borbena pesem, ki povezuje borce v skupni napor, ampak je bila pogosto liričen izraz intimnega čustvovanja ljudi, ki so se zavedali, da je v nedeljo, 27. avgusta, slavil 110. rojstni dan. Poleg sorodstva in politikov ga je obiskala tudi naša delegacija. Predstavnice in predstavnik društva smo našemu zaslužnemu članu voščili za osebni praznik še osebno, saj je voščilnico prejel že pred tednom dni. Seveda smo se vsi skupaj tudi fotografirali z izjemnim slavljencem. G. Niko je najstarejši prebivalec Slovenije. Pozdravil nas je s krepkim stiskom roke. S steklenico, ki smo mu jo med drugim izročili v dar, je takoj nazdravil! Po navedbi njegove negovalke je po njej dosegljivih podatkih sploh edini Slovenec, ki je doživel tako visoko starost. Tudi nobena Slovenka (še) ni dočakala take starosti. Kadarkoli beseda nanese na članstvo našega društva, je g. Niko v mislih vedno z nami. Tisti, ki smo se sredi avgusta udeležili letošnjega Dneva vižmarsko-brojskih upokojencev pri Okrepčevalnici Žibert (Ljubljana Brod), smo mu za visoki jubilej voščili že tedaj. Verjamem, da se čestitki za njegov jubilej pridružujete tudi vi, drage krajanke in krajani Četrtne skupnosti Šentvid. Marko Koračin prISpeVkI IZ ZaVOda SV. StanISLaVa »DAJE SAD OB SVOJEM ČASU« V sredo, 25. oktobra, smo v Zavodu sv. Stanislava obeležili 80. obletnico smrti ustanovitelja Antona Bonaventure Jegliča. V slovesnem in kulturno bogatem večeru smo »obirali« sadove dela našega ustanovitelja in vseh, ki so delali oz. še delamo v zavodu. Maši, ki jo je daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore, je sledila akademija, skozi katero smo odstrli pogled na mnoga dejanja, ki jih je storil Jeglič, ter številne vrline, ki so ga odlikovale kot človeka in kot duhovnika, zbrane pa je nagovorila tudi alumna 2. generacije Helena Matičič Hostnik. Izpostavila je predvsem hvaležnost za leta dobre vzgoje in sprejetosti v zavodu. Skozi program je bilo predstavljenih pet kreposti, ki jim je škof Jeglič dajal velik pomen in je na njih gradil: jasna vizija, duhovnost, sočutje, skupnost in slovenstvo. Napovednik Zavod sv. Stanislava vabi na Božično-novoletni koncert, ki bo v torek, 9. 1. 2018, ob 19.00 v cerkvi sv. Stanislava v Zavodu sv. Stanislava. Zavod sv. Stanislava vabi na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 27. 1. 2018, od 8.00 dalje.Škofijska klasična gimnazija in Jegličev dijaški dom vabita osnovnošolce na informativni dan v Bliža se konec leta 2017 in Koncertni ansambel ustnih harmonik SORARMONICA je po nedavni vrnitvi z uspešnega gostovanja na Svetovnem festivalu ustne harmonike – WHF 2017 v nemškem Trossingnu – pričakalo še veliko domačega dela. A najprej Trossingen, kjer smo člani ansambla, ob 90-odstotni prevladi Azijcev, ponovno dostojno predstavljali Evropo in med drugim imeli tudi samostojni koncert v Nemškem muzeju harmonik. Tam nas je doletela čast, da je bil na koncertu prisoten tudi vodja naslednjega azijsko­pacifiškega festivala s svojo delegacijo. Po prireditvi smo se dogovarjali o želenem sodelovanju na velikem dogodku, ki bo v začetku avgusta 2018 v Pekingu. Naš trossingenski nastop je med poslušalci izzval tudi takšna občutja, kot jih je zapisal prisotni nemški ustni harmonikar, ki nam je v nedavnem e-mailu napisal, da je bila naša »ponudba v Muzeju harmonik prava paša za ušesa in oči« in ga je »zelo veselilo ponovno slišati eno fantastično skupino iz evropskega okolja!« Poleg zadnjih letošnjih nastopov smo se, ob koncertu za mednarodno srenjo študentov etnomuzikologije na ljubljanski Filozofski fakulteti, odločili posneti v živo še nov CD, tokrat etnološko obarvan, z umetniškimi obdelavami tematike ljudske glasbe z različnih koncev sveta. Posebno zanimivost pri naših treh decembrskih koncertih pa predstavlja sodelovanje z mednarodno uveljavljenim ansamblom kljunastih flavt Le Phenix. Članice tega ansambla bodo tudi gostje na našem 4. tradicionalnem božično-novoletnem koncertu v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Zgornjih Pirničah 27. decembra ob 19.30. Ansambel SORARMONICA www.sorarmonica.si www.facebook.com/sorarmonica/ ZGOdOVIna rOkOdeLSkeGa dOma. Leta 1886 so člani Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov s prihranki na svojem zemljišču položili temeljni kamen za izgradnjo društvenega doma, kasneje imenovanega Rokodelski dom. Graditi so začeli kmalu za tem, denar je hitro kopnel, popustila je delovna vnema. Da bi se zgradba dokončala, jim je na pomoč priskočil njihov član Anton Belec in z lastnim finančnim vložkom omogočil dograditev stavbe v letu 1888. Zgrajena stavba društvu ni dolgo služila, prepustili so jo za delovanje čitalnice, prirejanje dramskih predstav, pevskih večerov in raznih zabavnih dogodkov. Naraščajoča zadolženost Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov je članstvo prisililo, da so stavbo leta 1904 prezidali v stanovanja, vendar tudi to ni bilo dovolj za rešitev društva. Dom so bili prisiljeni prodati, kar se je zgodilo leta 1917, ko je društvo tudi razpadlo. Vincencijeva družba, ki je kupila dom, je dom preuredila in leta 1918 odprla Zavetišče svetega Jožefa, namenjeno dečkom, vojnim sirotam, za katere so skrbele sestre iz Maribora. Zavetišče je delovalo do 2. svetovne vojne. Po končani vojni je bila stavba nacionalizirana in je leta 1948 dobila ime Dom učencev v gospodarstvu Šentvid. Prva leta delovanja je bilo v domu kar nekaj gojencev vojnih sirot iz različnih delov Jugoslavije. Tu so ostali tri leta in se v tem času izučili za kakšen tehniški poklic. Z leti se je dom preimenoval v Vajeniški dom, v katerem so živeli gojenci poklicnih šol. Leta 1984 je stavbo v uporabo dobila Gimnazija Šentvid, ki je prostore uporabljala za dodatne učilnice, šolsko kuhinjo in Galerijo P74, kjer se je zvrstilo kar nekaj kulturnih dogodkov. Nudili so prostore za vaje različnim glasbenim skupinam, Društvu psihologov Slovenije in zasebni šoli za varnostno izobraževanje Čas. Leta 2014 se je začela celovita prenova objekta, z dokončanjem obnove je že v naslednjem letu prešla v upravljanje Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana. Jože Jager ŽenSkI peVSkI ZbOr SVObOda Kulturno društvo Ženski pevski zbor Svoboda Vižmarje-Brod je 7. oktobra 2017 z zborovodjem Klemnom Jerincem ob dnevu Četrtne skupnosti Šentvid priredil JESENSKI KONCERT – IZ BABIČINE SKRINJE. Na povabilo našega zbora so na tem koncertu sodelovali Ženski pevski zbor Rozka Usenik, zborovodkinja Uršula Jašovec, mešani pevski zbor iz Tacna, zborovodja Denis Robnik, in Ženski pevski zbor Barje, zborovodja Klemen Jerinc. Prireditev, na kateri je vsak zbor zapel tri pesmi, je bila lepo obiskana. Hvala vsem, ki ste se prireditve udeležili. Naš namen je bil prikazati druženje pevskih zborov. Ženski pevski zbor Barje in naš zbor, ki imamo skupnega zborovodjo, Klemna Jerinca, je lansko leto JSKD povabil k sodelovanju na seminarju zborovodjev, ki ga je vodil gospod Damijan Močnik. Odločili smo se, da skupaj zapojemo pesem Šla bom na goro visoko. 45 glasov je pesem lepo zapelo, kar je z aplavzom potrdila tudi publika. Ženski pevski zbor Svoboda bo 19. februarja 2018 upihnil 40. svečko delovanja. Pevke in zborovodja Klemen Jerinc se zavedamo, kaj pomeni ta jubilej. Začeli smo se pripravljati z vso resnostjo in odgovornostjo. To obletnico želimo obeležiti nepozabno. Še vedno pa vabimo nove pevke v naš zbor. Kontaktna oseba Milena Bras: 041 945 936. Milena Bras kOnCert »mLadI ZapOJmO SkupaJ« »Življenje je čudovita simfonija, v kateri je mladost najlepši akord,« sta na koncertu »MLADI ZAPOJMO SKUPAJ«, v soboto, 25. 11. 2017, v Ljudskem domu v Šentvidu dejala voditelja Petra Suhoveršnik in Martin Robida. Koncert so mladi organizatorji pripravili tik pred vstopom v predpraznični čas pričakovanja in ga poklonili ljubiteljem različnih glasbenih žanrov. Na odru so se zvrstili številni izvajalci: narodnozabavni ansambel Ideja, vokalisti Luka Sešek, Zala Smolnikar, Sonja Huč, Neja Bohinc, moška in ženska vokalna zasedba, posebna gostja večera pa je bila legenda slovenske zabavne glasbe, gospa Elda Viler. Ob subtilni instrumentalni podpori maestra Gašperja Konca so nam mladi talenti pričarali bogat nabor brezčasnih melodij, ki so vse prisotne tako navdušile, da so jih nagradili s stoječimi ovacijami. Ne dvomimo, da se bo ta večer vsem prisotnim zapisal v trajen spomin. Predstava o glasbeni poti kralja polk in valčkov Lojzeta Slaka »En godec nam gode« se je v soboto, 2. decembra 2017, pred znova polno dvorano Ljudskega doma z 19. ponovitvijo poslovila, a njegove pesmi so prav zaradi te predstave oživele in dokazali smo, da živijo med ljudmi. Ko smo ustvarjalci razmišljali o postavitvi za amatersko gledališče tako zahtevnega projekta, si nismo niti v sanjah predstavljali, da bo glasbeno-gledališka predstava doživela tak uspeh. Ko se oziramo na prehojeno pot, ugotavljamo, da so vse sile stremele k temu, da ta zgodba ugleda luč sveta in da kot takšna uspe oziroma, da jo bodo ljudje tako pozitivno sprejeli. Vsi členi verige so delovali z roko v roki, vsak je prispeval svoj kamenček v čudovit mozaik, ki bo iz časovne distance vse sodelujoče navdihoval in jih oplajal z duhom nečesa večnega. Predstave so potekale v dveh časovnih intervalih, spomladanskem in jesenskem. Premiera je bila 8. februarja, nato se je zvrstilo še pet ponovitev. Sledil je kratek premor. Šesta ponovitev je bila na Gradu Tuštajn, kjer deluje Grajski oktet, ki v naši predstavi nastopa kot zasedba starejših Fantov s Praprotna. Prišlo je poletje in vzeli smo si čas za dopuste in počitnice, takoj septembra pa je ekipa začela z novimi ponovitvami. Prva je bila v Antonovem domu na Viču, v kateri naj bi se pojavil čisto pravi Tony Petkovšek, velik ljubitelj glasbe Lojzeta Slaka, ki živi »onkraj velike luže«. Zadnji trenutek je gospod zbolel, tako da smo predstavo žal izvedli brez njegove prisotnosti. Sledilo je gostovanje v Velikih Laščah, kjer so nas zelo navdušeno in gostoljubno sprejeli, pa v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, kjer tudi ni izostalo veliko navdušenje in bogata pogostitev. Naslednja predstava v Krškem se je odvijala v veliki dvorani s 600 gledalci, ki je kar pokala po šivih. Gospod Sotošek, ki v Krškem skrbi za kulturo in je po poklicu učitelj glasbe, je vse svoje učence harmonike povabil, da se nam pridružijo v sklepni pesmi V dolini tihi. Ni si težko predstavljati huronskega navdušenja publike ob tolikšnem zvoku frajtonaric. Tudi v Železnikih, v bližini katerih leži vas Praprotno, kraj, od koder prihajajo Slakovi pevci, smo bili lepo sprejeti in smo se po predstavi poveselili ter poklepetali z domačini. Zadnje tri predstave pa smo uprizorili v Šentvidu, in sicer 18. novembra ter 1. in 2. decembra. Večinoma so obiskovalci prihajali od vsepovsod, saj je Radio Ognjišče odlično poskrbel za oglaševanje, med publiko pa je bilo tudi precej domačinov, ki so si življenjsko zgodbo o dolenjskem slavčku želeli ogledati še enkrat. Tudi te Še pred prihodom treh dobrih mož v decembru so dekleta iz Kluba za športno ritmično gimnastiko Šiška na božičkovih saneh v Mercator centru v Šiški privabljale poglede otrok in njihovih staršev. V dresih, posutih s svetlečimi kamenčki, so na rdeči preprogi z eleganco, gibčnostjo in spretnostjo s kolebnico, obročem, žogo, kiji in trakom naredile čudovit uvod v praznične dni. Predstavila so se dekleta, ki trenirajo na OŠ Franc Rozman - Stane v Šentvidu. Najmlajše, ki trenirajo na OŠ Šentvid in OŠ Vižmarje Brod, pa so Božičku napisale, da želijo tudi one naslednje leto pokazati enake vragolije na njegovih saneh. društvo KŠRG vir: KŠRG POZDRAVLJENI, DRAGI NAJMLAJŠI BRALCI! MARJETA BILBAN Veseli december nam že odkriva prihod velikih pričakovanj. Večina vas je na počitnicah. Hiše so okrašene z lučkami. Smrečice se šibijo pod težo okraskov. Pa še pohvalite se lahko z lepimi jaslicami. UPORABA PIROTEHNIČNIH IZDELKOV Bliža se čas, ko se bomo poslovili od leta 2017. Prišel bo trenutek množičnega metanja petard in drugih pirotehničnih izdelkov. Še posebej trpijo živali in bojijo se jih tudi ljudje. Lahkomiselna uporaba pirotehnike pomeni nevarnost za ljudi in njihovo premoženje, žrtve pa so tudi otroci. Pri tem prihaja tudi do neželenih telesnih poškodb, povzročanja prekomernega hrupa, do povzročanja materialne škode ter pritožb občanov nad pretirano, nehumano in objestno uporabo petard. Pobarvajte pobarvanko in tudi vi prispevajte k mirnemu praznovanju s tem, da se odrečete uporabi pirotehnike. Živali in ljudje vam bodo hvaležni. (VIR: https://www.dropbox.com/sh/pw05txzcmi38orq/AACQhfumBflvOnh2Mbt89WeGa?dl=0) prav tako kadeti, vrhove lestvic pa zasedajo tudi ekipe mlajših selekcij. Vse to kaže na to, da poslanstvo kluba, vzgoja socialno in gibalno sposobnih otrok, prinaša rezultate. V klubu si bomo še naprej prizadevali, da bodo naši otroci deležni gibalnega napredka, da bomo tako ob zmagah kot tudi porazih držali skupaj in iz njih prišli še močnejši ter da bomo v našem prelepem delu Ljubljane organizirali družbeno odgovorne dogodke, ki bodo v ponos našim članom in celotnemu okolišu. Ker našo vizijo podpira tudi vodstvo Mestne občine Ljubljana, si prizadevamo in pričakujemo, da bo MOL poleg izgradnje nove brodske dvorane zagotovila tudi izgradnjo nogometne infrastrukture, ki bo izničila izgubo površin ob gradnji nove dvorane ter omogočila dodaten dvig kakovosti dela taborskih nogometašev. 3. Slovenska nogometna liga center Kadetska 1. liga TČ TČ 1. Zagorje 33 1. Arne Tabor 21 2. Bled Hirter 31 2. Dren - Vrhnika 18 Zagorje 3. Arne Tabor 69 27 3. 17 Trbovlje Laby`s Mengo 4. Brinje Grosuplje 26 4. 15 28 Dolomiti 5. Tinex Šenčur 25 5. 14 Dragomer 6. SIJ Acroni Jesenice 23 6. Kolpa 14 Bela krajina 7. Ivančna Gorica 23 7. 13 8. Kolpa 20 8. Kamnik 10 9. Sava Kranj 17 9. Termit 9 Svoboda 2016 10. Komenda 16 10. 9 Ljubljana A Ljubljana 11. Rudar Trbovlje 15 11. 9 Hermes 12. Kočevje 10 12. Črnuče 7 13. Bohinj 9 13. Šmartno 7 14. Šobec Lesce 4 14. Kočevje 0 Mladinska 1. liga Starejši dečki 3. liga TČ TČ 1. Arne Tabor 69 30 1. Jevnica 23 Arne Tabor 2. Zagorje Trbovlje A 25 2. 22 69 3. Svoboda Ljubljana A 22 3. Vir 20 4. Kamnik 21 4. Termit 19 5. Laby`s Mengo 28 15 5. Ivančna Gorica 18 6. Kolpa 12 6. Kamnik 13 7. Dolomiti Dragomer 12 7. Črnuče 12 8. Termit Moravče 10 8. Ihan 11 Dren Vrhnika 9. Dren -Vrhnika 9 9. 10 zlati 10. Črnuče 7 10. Zagorje B 9 Ljubljana 11. Bela krajina 2016 6 11. 7 Hermes Svoboda 12. Ljubljana Hermes 4 12. 4 Ljubljana B 13. Šmartno 1 13. Slovan B 2 3. liga mlajši dečki TČ 1. Arne Tabor 69 24 6. Ilirija Dragomer 17 2. Ivančna Gorica 23 7. Extrem 16 3. Bela krajina 2016 23 8. Kočevje 15 4. Laby`s Mengo 28 19 9. Kamnik 14 5. Domžale B 19 10. Litija 11 Sd dOLOmItI V skakalnem centru Gunclje smo aktivni skozi vse leto. Čeprav so smučarski skoki v osnovi zimski šport, se z njim ukvarjamo tudi spomladi, poleti in jeseni. Letos smo še posebej ponosni na naše skakalnice, ki smo jih preplastili z novo plastiko, za kar se moramo zahvaliti prostovoljcem za vloženo delo in Smučarski zvezi Slovenije ter Mestni občini Ljubljana, ki sta preko projekta Fundacije za šport omogočili slovenskim klubom zagotovitev potrebnega materiala. Prav tako smo letos obnovili sodniški stolp, tako da zdaj naš skakalni center dobiva lepšo podobo, predvsem pa je varnejši. Prenovljene skakalnice smo uradno otvorili na tekmi za Pokal Cockta, ki smo jo priredili 16. 9. 2017 v skakalnem centru Gunclje v kategoriji dečkov do 10 let in 11 let ter deklic do 11 let. Gostili smo kar 150 tekmovalk in tekmovalcev. Nova plastika je skakalni krst uspešno prestala. Naša zadnja pridobitev pa je novo klubsko vozilo, ki smo ga dobili v uporabo zaradi sodelovanja pri projektu »Planiške skakalne šole«, ki je potekal v sodelovanju z OK Planica. Da se bomo vozili »Varno na treninge, varno na tekme,« novim uspehom naproti. V društvu pod strokovnim vodstvom naših trenerjev raste in vadi rod obetavnih skakalk in skakalcev, ki uspešno nastopa na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Trenutno je v našem klubu več kot 40 aktivnih skakalcev in skakalk, od najmlajših, ki imajo komaj 6 let, pa vse do članov. foto: Letak z Jurijem kreirala: Karin Fajfarič Vsi otroci, ki imajo željo, da bi se pridružili naši ekipi trenerjev in tekmovalcev, so vabljeni k vpisu. Na naši spletni strani http://www. sddolomiti.si/ so objavljene telefonske številke trenerjev Anje Tepeš in Janka Rošlja ter klubski e-naslov sskdolomiti@gmail.com, tako da lahko z nami navežete stik in dobite dodatne informacije, povezane s skoki, vpisom, treningi … in kako se naučiti leteti. Vabljeni. VABI UPOKOJENCE NA BREZPLAČNE RAČUNALNIŠKE TEČAJE VABLJENI NA ZAČETNI, NADALJEVALNI IN IZPOPOLNJEVALNI 35-URNE ZAČETNE RAČUNALNIŠKI TEČAJI 30-URNE NADALJEVALNE IN (WINDOWS, WORD, INTERNET, E-POŠTA, EXCEL, 20-URNE IZPOPOLNJEVALNE TEČAJE DIGITALNA FOTOGRAFIJA, SOCIALNA OMREŽJA) PRIJAVITE SE LAHKO NA SEDEŽU ČETRTNE SKUPNOSTI ŠENTVID -tel. št. 512 46 07, 512 41 22, ali V SLUŽBI ZA LOKALNO SAMOUPRAVO, tel. 306 48 62, GA. VESNA BOLLE. (WINDOWS, WORD, INTERNET, E-POŠTA, EXCEL, DIGITALNA FOTOGRAFIJA, SOCIALNA OMREŽJA) Več na: http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/starejsi/izobrazevanje­starejsih/ PRISRČNO VABLJENI! PRIJAVITE SE LAHKO NA VAŠI ČETRTNI SKUPNOSTI ŠENTVID TEL. ŠT. 512 46 07 in 512 41 22 ALI V SLUŽBI ZA LOKALNO SAMOUPRAVO, tel. 306 48 62, GA. VESNA BOLLE. V četrtni skupnosti smo z veseljem prisluhnili predlogu DJ Marjana, da bi v Ljudskem domu v Šentvidu prirejali družabne plesne večere v ritmu standardnih in latinskoameriških plesov ter rock'n'rolla. S tem se bo nadaljevala plesna tradicija, ki bi sicer – po preselitvi dosedanjega organizatorja teh dogodkov drugam zamrla. Plesni večeri bodo organizirani ob nedeljah in morda bo to kal za ustanovitev Plesnega društva Šentvid. Prisrčno vabljeni in dobrodošli ste vsi, ki ste ob branju zgornjih vrstic morda pomislili: Glej, draga/-i, to pa bo nekaj za naju. Obudili in obujali boste lahko spomine na lepe čase, ko je ples bolj bogatil naša življenja, kot ga danes bogati (ali siromaši) vsa mogoča zabavna tehnologija skupaj. Taka misel naj bi bila eno od vodil za starejše obiskovalce teh plesnih večerov. Mladi obiskovalci ste vabljeni ne te plese zato, da se boste z druženjem na njih zbliževali in spoznavali in tako dopustili, da s svojo čarobno močjo ples preseneti tudi vas. Kakšna je ta čarobna moč plesa, pa boste izvedeli ob rednem obiskovanju teh plesov. Plesne večere Ples ob nedeljah bomo prirejali v dvorani Ljudskega doma Šentvid na Prušnikovi ulici 99 vsako nedeljo med 19. in 22. uro. Po prvem plesu 17. 12. 2017 (zaradi praznikov plesov ne bo 24. 12. in 31. 12.) se naslednjič vidimo 7. 1. 2018. Poskrbljeno bo za skrbno izbrano plesno glasbo, ki jo bo predvajal DJ Marjan. Marjan Bagari