Letnik 1914, Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XCII. — Izdan in razposlan 1. dne avgusta 1914. Vsebina: Št. 180. Ukaz v izvrševanje cesarskega ukaza z dne 4. julija 1914. 1. o c. kr. avstrijskem voj-niškem koru. 180. Ukaz ministrstev za deželno bran in notranje stvari v porazmnu z ostalimi udeleženimi ministrstvi z dne 31. julija 1914.1. v izvrševanje cesarskega ukaza z dne 4. julija 1914. I. (drž. zak. št. 141) o c. kr. avstrijskem vojniškem koru. K § 3. Kadar se zglasi vstop, je navesti ime in priimek, opravilo (poklic) ter naslov stanovanja prosilca za vzprejem in priložiti tiste listine, ki dokazujejo, da so izpolnjene zahteve § 2, odstavek 1, oziroma 2, cesarskega ukaza. K S 9. Ugodnosti, ki so se dovolile posameznim korporacijam že, preden so se preustrojile v vojniška društva, ostanejo v moči tudi potem, ko se pre-Ustrojijo. Vojniška društva uživajo v § 9 cesarskega ukaza navedene predpravice po nastopnih določilih : ad a) Naslov „cesarski-kraljevi“ gre voj-niškemu društvu samo kakor celoti, ne pa njegovim delom, funkcijonarjem ali udom; zaradi tega prihaja v poštev tudi zgolj kakor sestavina imena vojniškega društva po ustavu. ad h) Državni orel se sme imeti samo v sredi na sprednji strani, eventualno tudi na osti droga zastave in mora biti narejen grboslovnim predpisom ustrezno in imeti na zastavi okoli sebe za napis ime vojniškega društva po usiavu. /Tiste korporacije, ki so se preustrojile v vojniška društva, smejo obdržati svoje zastave, ki so jih po pravici imele do preustrojitve, kadar se pa nabavi nova zastava, se mora ustreči sprednjim zaukazom. ad c) Za posebno uniformo je smatrati vsako enotno obleko, ki vzbuja vtis vojaške opreme ali kaže vojaško opremo. Korporacije, ki se preustrojijo v vojniška društva, smejo obdržati svoje posebne uniforme in znake, ako so se uvedli z oblastvenim dovoljenjem. V ostalem potrebujejo posebne uniforme in znaki odobrenja političnega deželnega oblastva, ki se naj o tem dogovori z vojaškim in deželno-brambovskim teritorijalnim poveljstvom. Odobrenje se podeli samo na zaprosilo, ki je vloženo potom poveljstva avstrijskega vojniškega kora in kateremu je priložen natančen popis in barvni obris posebne uniforme in vzorec znaka. (SlOTnni.oti.) 181 Istim pogojem je podvržena vsaka prememba posebne uniforme ali znaka. Nositi posebno uniformo imajo pravico edinole redni udje vojniških društev in udje eventualne godbe, poslednji samo ob nastopih in drugih priredbah vojniškega društva. ad d) Samo vojniška društva, ki nosijo posebno uniformo, strelsko ali narodno nošo in na-zivajo svoje funkcijonarje ustrezno pripustni formaciji za šarže vojniških častnikov in moštva, se smejo posluževati predpravice, da nosijo ob korporativnih in deputativnih nastopih orožje ob boku. Poveljnik vojniškega polka, k Vojniški namestnik poveljnika vojniškega polka,*/ šlabni poveljnik vojniškega bataljona, J častniki. Poveljnik vojniške kompanije, poveljnik vojniške polkompanije, poveljnik vojniškega voda, vojniški duhovnik, vojniški avditor, vojniški zdravnik, Vojniški višji častniki. Vojniški zastavonoša, namestnik poveljnika vojniškega voda. .Šarže načelnik vojniškega voda, vojniškega voditelj vojniškega tovarištva, moštva, voditelj vojniške čete. Uvedba orožja ob boku, za katero ni postavljen enoten tip, potrebuje oblastvenega odo-brenja gledé tega, kakšno je orožje. Za to odo-brenje je prositi potom poveljstva avstrijskega vojniškega kora na političnem deželnem oblastvu 1er predložiti popis nameravanega orožja. Ako gre hkratu za odobrenje uniforme, odpade posebno zaprosilo gledé orožja ob boku in njegov popis je vzprejeti v popis uniforme. Orožje ob boku smejo nositi samo redni udje vojniških društev, in sicer edinole ob korporativnih in deputativnih nastopih. Izven zveze, ustvarjene s korporativnim ali deputativnim nastopom, ni dovoljeno udom vojniškega društva prihajati z orožjem ob boku in to orožje se zlasti tudi ne sme jemati seboj na zborovanja ali druge korporativne priredbe, ki se pridružujejo takim nastopom. ad e) Samo vojniška društva, ki nosijo posebno uniformo, strelsko ali narodno nošo, se smejo posluževati predpravice nazivati funkcijonarje ustrezno dopustni formaciji za šarže vojniških častnikov in moštva in temu primerno načelnika za .poveljnika“ in mesto, ki vodi opravila, za „poveljstvo“, morajo pa potem vse funkcijonarje, kojih skupno število bo treba v danem primeru znižati na pripustno število šarž, oziroma mesto, ki vodi opravila, imenovati tako in določiti po ustavu, da je za šaržo vojniškega častnika primerna stopnja družabnega življenja potreben pogoj, da zastopa poveljnika v vseh njegovih poslih bližnji najvišji vojniški častnik, da pripadajo vsi vojniški častniki odboru in da je izmed njih vzeti tudi zapisnikarja in da se morejo udje vojniškega društva, ki y času nastopa zabranijo pokorščino predpostavljeni šarži, izključiti iz vojniškega društva. Šarže vojniških častnikov in vojniškega moštva so naslednje: Število šarž se ravna v ztnislu določil točke 152, odstavek 1, predpisa o organizaciji črne vojske po formaciji, ki je odvisna od velikosti dotičnega vojniškega društva, to se pravi od števila njegovih rednih udov. Najmanjše število rednih udov, ki je potemtakem potrebno za posamezne formacije, ne gledé na eventualno godbo, oziroma dopustno najvišje število šarž vojniških častnikov in moštva je razvidno iz priloge I. V posamezni šarži uživajo tisti, ki imajo šaržo dalje časa, prednost; ako se je pa izvolitev do-tičnikov hkratu oblastveno potrdila, se ravna njihov čin po večini glasov, dobljenih pri volitvi, in se eventualno določi z žrebom. Godcev je dopustno toliko, kolikor ustreza formaciji. Za distinkcijska znamenja lahko služijo: 1. na ovratniku : zvezde-rozete, rozete, granate in dr. v rumeni ali beli, oziroma pri vojniških častnikih v zlati ali srebrni izvedbi; za vojniške štabne častnike razen tega 3-3 cm široka zlata borta z vpletenimi črnimi svilenimi zobci, za zastavonošo 1*3 cm široka, enakovrstna bortica, za namestnika poveljnika voda prav tako široka, rumena svilena, bortjca z vpletenimi črnimi svilenimi zobci; 2. na pokrivalu primerni znaki; 3. za vojniške častnike in vojniške podčastnike sklenjeni portepeji, kojih peterodelni trak ima tri zlate, oziroma rumenosvilene proge in dve črno-svileni enakoširoki progi; enakobarven gumb s čopom je poševno desiniran kakor šahova deska, črnosvileni cembi čopiča morajo biti enako močno in v enakem številu tudi zunanje vidni, kakor zlati, oziroma rumenosvileni ; 4. pripasači za sablje, čez kojih zlato, oziroma rumenosvileno borto nosilnega jermena gre 80 mm širok, črn svilen pram; 5. rumenosvileni vojaški pasovi s črnosvile-nim, po 1-5 cm od roba oddaljenim počeznim pramom; čop in cembi so slični kakor pri por-tepeju. , Razen tega lahko v vojniških društvih, ki po pravilih gojé strelstvo, načelnik (poveljnik) po pooblastilu odbora podeli posameznim v slreljanju sposobnim udom pravico nositi strelske vrvice kakor v oboroženi moči. ad g) Ako gojé vojniška društva strelstvo, se pospešujejo v zmislu „določil o podpiranju prostovoljnega strelstva“, ki jih je izdalo ministrstvo za deželno bran. ad h) Izučba v vojaški zdravstveni pomožni službi, zlasti v prvi pomoči in v prevažanju bolnikov se pospešuje s poukom in s tem, da se prepusté na posodo instrukcijski pomočki. ki se smatrajo za potrebne. ad i) Da je ud docela neimovit, se dokaže s potrdilom, ki ga izda načelnik (poveljnik) in ki i se opremi s štampiljo vojniškega društva. Ambulatorno zdravljenje gre samo rednim F udom vojniških društev iri' se vrši ob določenih ! urah v zdravstvenih zavodih vojske in deželne [ hrambe; pri tem takoj uporabljeni leki (obvezila itd.) se oddajajo brezplačno. ad k) Vzprejem v zdravstveni zavod vojske ali deželne hrambe je pridržan rednim udom vojniških društev in poveljnik zavoda vzprejema, ako je zdravniško dognana - potreba strežbe v bolnici, kolikor je prostora na razpolaganje in ako se plača kvota zdravilnih in oskrbnih stroškov, ki je vsako-časno določena za tuje upravne stroke. Za vzprejem se praviloma zahteva oddajna listina, ki jo je izdal načelnik (poveljnik) dotičnega vojniškega društva v zmislu pravilnika za zdravstveno službo c. in kr. vojske, II. del, § 64, b, 4, oziroma določil za uporabljanje tega pravilnika v c. kr. deželni hrambi, ki pa se v nujnih primerih lahko donesc dodatno. V zdravstvene zavode vzprejeti so dolžni držati se hišnega reda. Vzprejem obolelih zavarovanih udov takih vojniških društev, ki razvijajo zavarovalno delo-%vanje, se naredi vrhutega odvisen od tega, da je v pravilih teh korporacij za primer, da se vzpre-jernajo njihovi oboleli zavarovani udje v zdravstveni zavod vojske ali deželne brambe, določena dolžnost vojniškega društva od zavarovalne dajatve plačevati zdravstvenemu zavodu najprej in nepo-srednje zdravilne in oskrbne stroške in izplačevati dotičnim udom samo to, kar bi bilo dajatve več. V izročilni listini se je sklicevati na to določilo pravil. Zdravilni in oskrbni stroški, ki jih je plačevati, se naznanjajo mesečno v zmislu pravilnika za zdravstveno službo c. in kr. vojske, II. del, § 73, oziroma določil za uporabljanje tega pravilnika v c. kr. deželni hrambi dotičnemu voj-niškemu društvu, ki mora potem v 14 dneh plačati ta znesek, kolikor je založen z zavarovalno dajatvijo, pripadajočo po pravilih na čas zdravljenja in oskrbovanja v zdravstvenem zavodu. K § 10. Izkaz udov je sestaviti po prilogi II in ga po nadzornem oblastvu prve stopnje (k § 32) predložiti v dveh izvodih. K S 12. V odstavku 2 predpisana naznanila je podajati pismeno. K § 16. Naznanila o nastopih vojniških društev je podajati pismeno in navajati morajo namen nastopa, kraj, dan in uro odhoda, pot in cilj ter pričakovano število udeležnikov. Ako gre za nastope v ozemlja avstrijsko-ogrske monarhije, ki ' niso podvržena veljavnosti cesarskega ukaza, se morajo vojniška društva že ob naznanilu izkazati o tem, da zoper nastop ni zadržka sè strani pristojnega oblastva dotičnega ozemlja. Nastopi v ozemlja- izven avstrijsko-ogrske monarhije potrebujejo vedno dovoljenja od primera do primera, katero podelili je poklicano, ako ne gre za oborožena vojniška društva, politično deželno oblastvo stojališča vojniškega društva, sicer pa ministrstvo za deželno bran. Prošnjo za dovoljenje je vložiti pri nadzornem oblastvu prve stopnje; pri tem je treba dokazati, da zoper nastop ni pomisleka sè strani dotičnih inozemskih oblastev. Najsvetejšemu, Najvišji gospodi, udom Najvišje cesarske rodovine ter zastavam oborožene moči morajo izkazovati čast tako posamezni v uniformi nastopajoči udje vojniškega društva kakor tudi oddelki avstrijskega vojniškega kora slično določilom § 46 službenega pravilnika, I. del, za c. in kr. vojsko. K § 19. Izkaze je sestavljati po prilogi III. K §§ 24—26. Za zveze veljajo naslednji posebni predpisi: 1. Redni udje vojniških društev so k avstrijskemu vojniškemu koru in k tistim teritorij alnim zvezam, ki so nadrejene dotičnemu vojniškemu društvu, v razmerju „pripadnosti“. 2. Dovoljenje za preustrojitev v teritorijalno zvezo se more podeliti samo vojaški veteranski zvezi, obstoječi veljavno ob začetku veljavnosti cesarskega ukaza in obsegajoči več posameznih korporacij, dovoljenje ustanoviti teritorijalno zvezo pa samo tedaj, kadar to zaprosi poveljnik avstrijskega vojniškega kora na podlagi sklepa osrednjega odbora. Za ustanavljanje namenskih zvez ter za pre-ustrojevanje veljavno obstoječih vojaških veteranskih organizacij v namenske zveze avstrijskega vojniškega kora je treba dovoljenja ministrstva za deželno bran, ki lahko delegira politično deželno oblastvo, da ga podeli. Pravila vseh zvez potrebujejo oblastvenega odobrenja. 3. Za področje teritorijalne zveze se more določiti samo upravni okoliš političnega deželnega oblastva ali v njem eden ali več političnih okrajev ali vojnih dopolnilnih okrajev. Vsaki teritorijalni zvezi ostane njeno področje po pravilih varovano tako, da se, dokler pravno obstaja, vobče ne podeli dovoljenje ustanoviti drugo teritorijalno zvezo enake kategorije. Izjema od pravila odstavka 2 se sme narediti samo tedaj, kadar gre za ustanavljanje okrajnih ali vojnih dopolnilnih okrajnih zvez v obstoječih, več političnih okrajev, oziroma vojnih dopolnilnih okrajev obsegajočih zvezah ali za okoliše, v katerih ima svoje stojališče večje število korporacij z različnimi, po pravilih določenimi razpravnimi jeziki. V takih primerih morajo že obstoječe teritorijalne zveze, ki pridejo v poštev, svoja pravila primerno popraviti. Namenske zveze smejo svoje delovanje raztegniti čez upravne okoliše več političnih deželnih oblastev samo s pritrditvijo osrednjega odbora avstrijskega vojniškega kora; v svojem področju lahko ustanavljajo krajne skupine in skupinske zveze, kojih uredbo je prilagoditi zaukazom od primera do primera. Ime po pravilih mora obsegati poleg naslova „cesarski-kraljevi“ in stojališča pri teritorij alnih zvezah oznamenilo „vojniška zaveza“ in področje, na primer: „Vojniška deželna zaveza za Koroško“, „Zapadnočeška vojniška zaveza“, „Vojniška dopolnilna okrajna zaveza Dunaj“, pri namenskih zvezah besedo „vojnik“ in dostavek, ki navaja namen, eventualno tudi področje, na primer: „Vojniška strelska zaveza“, „Gališka vojniška bolniška blagajnica“. 4. Vmesne zveze morajo zastopstvo avstrijskega vojniškega kora pri zasledovanju njegovih namenov podpirati, kolikor morejo; vmesnim zvezam kakor takim pa se ne smejo predpisovati prispevki. Pravice in dolžnosti teritorijalnih zvez kakor posrednjih udov v organizatorski zgradbi avstrijskega vojniškega kora se v ostalem določijo z redno storjenimi sklepi in odredbami zastopstva avstrijskega vojniškega kora. Gledé pravic in dolžnosti rednih udov avstrijskega vojniškega kora in teritorijalnih zvez se je načeloma držati tega, da ostanejo vse notranje uredbe ter vsa notranja uprava vojniških društev, ako ustrezajo društvenim pravilom, oziroma po njih storjenim sklepom, popolnoma neizpremenjena zaradi razmerja članstva k tem zvezam. To velja zlasti o vseh pri vojniških društvih obstoječih ustanovah in zakladih, ki se svoji namembi nikdar ne morejo odtegniti z nikakršnimi sklepi katerihkoli zveznih organov. V avstrijskem vojniškein koru in v teritorijalnih zvezah gre pravica glasovanja ter aktivna volilna pravica poleg udom dotičnega odbora edinole voj-niškiin društvom, oziroma njihovim odposlancem, pasivna volilna pravica pa edinole „pripadnikom“. 5. Zastopstvo avstrijskega vojniškega kora sestoji iz poveljnika, poveljstva, osrednjega odbora in zbora odposlancev; prvi trije so vodilni organi. Poveljnika ter njegove tri namestnike imenuje ministrstvo za deželno bran in oni tvorijo načelstvo; ako je poveljnik zadržan, gredo njegove pravice in dolžnosti najbližje poklicanemu namestniku. Poveljnik je stalni voditelj avstrijskega vojniškega kora, njegovih uredb, zavodov in podjetij. Kakor voditelj sklicuje seje poveljstva in osrednjega odbora ter zborovanja zbora odposlancev, določa njih dnevni red. predseduje v njih, izvršuje njih sklepe, imenuje toliko strokovnih poročevalcev, kolikor jih je določil zbor odposlancev, nastavlja plačano osebje, ki ga je sistemiziral zbor odposlancev, in zastopa avstrijski vojniški kor na zunaj. On sme tudi v stvareh, ki spadajo k delokrogu osrednjega odbora ali zbora odposlancev, ako so nujne, ukreniti, kar je potrebno, mora pa potem, kakor hitro mogoče, dobiti odobrenje osrednjega odbora, oziroma zbora odposlancev. O važnejših stvareh avstrijskega vojniškega kora, zlasti o organizacijskih stvareh in nujnih odredbah, ki se tičejo stvari, spadajočih v delokrog osrednjega odbora ali zbora odposlancev, naj se posvetuje „ poveljstvo c. kr. avstrijskega vojniškega kora“ tovariško in naj sklepa o njih. Poveljstvu pripadajo: poveljnik, njegovi trije namestniki, nadalje po dva organizacijska poročevalca, zapisnikarji, blagajniki in kontrolorji kakor funkcijonarji, ki jih je izvolil zbor odposlancev, končno strokovni poročevalci, ki jih je imenoval poveljnik, katerim pa gre samo v njihovih strokovnih rečeh sklepajoč glas. Za sklepanje poveljstva je treba, da so navzoči poveljnik in najmanj eden njegovih namestnikov, ter, po eden organizacijski poročevalec, zapisnikar, blagajnik in kontrolor, in merodajna je absolutna večina glasov, ako so pa glasovi enako razdeljeni, tisto mnenje, za katero se je izjavil predsednik. Kakor posvetovalen organ stoji poveljniku ob strani pridodani svet dvajset udov, izmed katerih jih imenuje ministrstvo za deželno bran šest, in sicer prve tri hkratu za poveljnikove namestnike, in vojno ministrstvo šest, osem pa jih voli osrednji odbor iz tistih častnih, ustanovnih in prispevajočih udov avstrijskega vojniškega kora, ki imajo avstrijsko ali ogrsko državljanstvo, oziroma bosensko-hercegovinsko deželanstvo, na dobo treh let. Ta pridodani svet naj se zbira na poveljnikov sklic po potrebi, najmanj pa enkrat v vsakem polletju in naj oddaja svoje mnenje v vseh važnejših vprašanjih zvezinega življenja. Udje pridodanega sveta imajo pravico s posvetovalnim glasom biti navzoči v vseh sejah osred-njega odbora in na vseh zborovanjih zbora odposlancev. Osrednji odbor je sestavljen: a) iz poveljnika, njegovih namestnikov, v odstavku 3 imenovanih voljenih funkcijonarjev in iz strokovnih poročevalcev, ki jih je imenoval poveljnik avstrijskega vojniškega kora; b) iz 60 pripadnikov avstrijskega vojniškega kora, ki jih je izvolil zbor odposlancev; c) iz načelnikov (poveljnikov) in po enega organizacijskega poročevalca namenskih zvez, ki jih je oznamenilo ministrstvo za deželno bran. Pod c) imenovanim funkcijonarjem namenskih zvez in pod a) omenjenim strokovnim poročevalcem, ki jih je imenoval poveljnik, gre sklepajoč glas samo v njihovih strokovnih rečeh. V delokrog osrednjega odbora spadajo vse stvari, ki niso izrečno pridržane poveljniku, poveljstvu ali zboru odposlancev. Vsak ud osrednjega odbora ima pravico s posvetovalnim glasom biti navzoč v sejah in na zborovanjih ostalih avstrijskemu vojniškemu koru pripadajočih korporacij. Zbor odposlancev, čigar delokrog naj natančno opišejo pravila, naj se, kolikor moči, vrši vsako leto. Zbora odposlancev se lahko s posvetovalnim glasom udeležč vsi pripadniki avstrijskega vojniškega kora; sklepajoč glas imajo samo odposlanci vojniških društev in udje osrednjega odbora, kolikor jim gre tudi v tem odboru sklepajoč glas. Vsak redno sklicani zbor odposlancev je sklepčen ob navzočnosti vsakega števila upravičencev glasovanja, ako pa gre za premembo pravil, samo ako je navzoča najmanj ena tretjina upravičencev glasovanja. Za sklepanje veljavnih sklepov je potrebna absolutna večina glasov in, ako so glasovi enako razdeljeni, • je merodajno tisto mnenje, za katero se izjavi predsednik. Ako se pa pri volitvah ne doseže absolutna večina glasov, se morajo volilci pri ožji volitvi omejiti na tiste osebe, ki so dobile relativno največ glasov, tako, da mora biti število oseb, ki pridejo v ožjo volitev, vedno dvakrat tako veliko, kakor število funkcijonarjev, ki jih je še voliti. Vsak glas, ki pride pri ožji volitvi na osebo, ki ni prišla v to volitev, je smatrati za neveljaven. Ako so glasovi enako razdeljeni, odloči žreb, koga je privzeti v ožjo volitev, oziroma koga je smatrati za izvoljenega. Pri volitvah se je poglavitno ozirati na pripravnost za dotični posel. Gledé organov teritorijalnih zvez veljajo določila, omenjena za avstrijski vojniški kor, z naslednjimi modifikacijami : a) poveljnika in njegove namestnike voli zbor odposlancev dotične zveze, njihovo ozname-nilo za načelstvo odpade; b) organizacijski poročevalci se smejo kakor posebni funkcijonarji postavljati samo pri vojniških deželnih in vojniških dopolnilnih okrajnih zavezah; c) uredba pridodanega sveta jo fakultativna; število pridodanih svetnikov ne sme presegati števila odbornikov; d) odbor je sestavljen razen funkcionarjev in strokovnih poročevalcev poveljstva in zastopnikov eventualnih namenskih zvez, ki ne segajo čez zvezno ozemlje, iz poveljnikov in organizacijskih poročevalcev, oziroma poveljnikov (načelnikov) in zapisnikarjev vsako-časno neposrednje podrejene kategorije korporacij vojniškega kora in iz primernega števila drugih pripadnikov zveze. 6. S pripadnostjo k avstrijskemu vojniškemu koru, oziroma k vmesnim zvezam se ne izpre-minja niti črnovojna dolžnost vojniških društev niti obča črnovojna dolžnost pripadnikov, oziroma udov vseh teh korporacij. 7. § 8 cesarskega ukaza velja za zastopstvo avstrijskega vojniškega kora tako, da je naznanilo o izvolitvi funkcijonarjev podati ministrstvu za deželno bran in da to ministrstvo potrjuje volitev ter odstavlja funkcijonarje. 8. § 9 cesarskega ukaza in njegova izvršit-vena določila se uporabljajo na avstrijski vojniški kor in na vmesne zveze z naslednjimi pre-naredbami : Funkcijonarji avstrijskega vojniškega kora ali vmesne zveze smejo nosili uniformo vojniškega društva, kateremu pripadajo, ali posebno uniformo in na uniformi znake, ki označujejo vrsto njihove zveze in njihovega posla; pri nastopih zveze jim je dovoljeno k uniformi nositi orožje ob boku tudi tedaj, ako njihovo vojniško društvo ni oboroženo. Posebno uniformo, znak in Orožje ob boku za funkcijonarje avstrijskega vojniškega kora ali vmesnih zvez določi osrednji odbor avstrijskega vojniškega kora in je zanje treba odobrenja ministrstva za deželno bran. Do nazivanja za šarže vojniških častnikov in moštva funkcijonarji avstrijskega vojniškega kora ali vmesne zveze kakor taki nimajo pravice. Pri teritorij alnih zvezah pa je načelnika oznamenjati za „poveljnika“, mesto, ki vodi posle, pa za „poveljstvo“ ; namenskim zvezam se daje to na voljo. 9. Predlaganje v § 10 cesarskega ukaza omenjenih, za namene vojaške razvidnosti za črnovojne službe predpisanih seznamkov odpade pri zvezah. Ravno tam omenjeni izkaz naj obsega pri avstrijskem vojniškem koru ter pri teritorijalnih zvezah število njim pripadajočih vojniških društev, potem častnih, ustanovnih in prispevajočih udov in vrhutega pri avstrijskem vojniškem koru število in stojališče vseh teritorijalnih zvez, ločeno po kategorijah, ter vseh namenskih zvez, pri teritorijalnih zvezah prav tako število in stojališče eventualnih podzvez. Izkaze avstrijskega vojniškega kora je predlagati v dveh izvodih ministrstvu za deželno bran, izkaze teritorijalnih zvez in morda predpisane izkaze namenskih zvez tistemu političnemu deželnemu oblastvu, v čigar upravnem ozemlju ima zveza svoje stojališče. K § 29. Obstoječa vojaška veteranska društva in zveze, ki v dobi, oznamenjeni v § 29, odstavek 2, cesarskega ukaza, niso sklenila svoje preustrojitve ah izpremembe svojega imena in niso izročila temu sklepu ustrezajočega zaprosila pri pristojnem oblastvu, se razpusté. Kadar se korporacija preustroji v zmislu g 29, odstavek 2, cesarskega ukaza, naj počenši od dovoljenja ustanoviti vojniško društvo ali vmesno zvezo dosedanje načelstvo dalje vodi opravila dotlej, da se potrdé novoizvoljeni funkcijonarji. K S 32. Nadzorno oblastvo prve stopnje v zmislu § 32, odstavek 1, cesarskega ukaza je za stojališče vojniškega društva pristojno cesarsko policijsko oblastvo, kjer ga ni, pa cesarsko politično okrajno oblastvo. Ako stojališče vojniškega društva ne spada k uradnemu okolišu cesarskega policijskega oblastva ali cesarskega političnega okrajnega obla-stva, je nadzorno oblastvo prve stopnje tisto cesarsko politično okrajno oblastvo, ki ima svoj uradni sedež v občini stojališča vojniškega društva ali je pristojno za ostale občine istega sodnega okraja. Nadzorno oblastvo prve stopnje v zmislu g 32, odstavek 2, cesarskega ukaza je politično deželno oblastvo, ki je pristojno za stojališče vmesne zveze. Georgi s. r. Heinold s. r. v \/ Priloga I. Formacija in šarže vojniških društev. >NJ i X» o>^ Nazivalo šarž Polk •) z dvema bataljonoma po štiri kompanije Bataljon s štirimi kompanijami Bataljon s tremi kompanijami Polbataljon Kompanija Polkompanija "o > Najmanjše število rednih udov 8, 600 260 200 130 60 40 20 3) a! M Najvišje število šarž vojniških častnikov in moštva [iški štabni Sastniki Poveljnik vojniškega polka . 1 Namestnik poveljnika vojniškega polka 1 'S* Poveljnik vojniškega bataljona 1 1 1 1 Poveljnik vojniške kompanije 11 s) 5*) 4 *) 3 4) 1 a s Poveljnik vojniške polkompa-nije 11 6) 4 3 2 2 1 t Poveljnik vojniškega voda . 27 •) 15 i) 11 «) 7 ») 2 2 2 > i Vojniški duhovnik 1 1 1 . i Vojniški avditor 1 1 1 > Vojniški zdravnik 1 1 1 f a Vojniški zastavonoša .... 1 1 1 1 1 1 1 Namestnik poveljnika vojniškega voda 22 i») 10 ii) Su) 5 13) 3 i«) 2 13) 2 12) 1 Načelnik vojniškega voda . . 35 is) 17 i*) 13 i*) 9 15) 4 2 1 ’o* > Voditelj vojniškega tovarištva 48 24 18 12 6 3 2 ! Voditelj vojniških čet ... 48 24 18 12 6 3 1 Opomnja. t) Polki, ki štejejo več nego tiOO rednih udov, lahko postavijo za vsakih 300 nadaljnjih takih udov po en bataljon s številom šarž, omenjenih za samostojen bataljon po štiri kompanije, ki pa imej potem namesto računarja pomočnika računarja. s) Ako šteje vojniško društvo manj nego 20 rednih udov, se sme najmanjše število zmanjšati na 12 takih udov. n) Izmed njih dva za namestnika bataljonskih poveljnikov in eden za računarja. 4) ' „ , eden za namestnika bataljonskega poveljnika. s) „ „ eden za polkovnega adjutanta, eden za računarjevega pomočnika in eden za častnika za proviant. «) „ „ dva za bataljonska adjutanta in eden za pomočnika častnika za provijant. z) „ „ eden za adjutanta, eden za računarja in eden za častnika za provijant. ») „ „ eden za adjutanta in eden za računarja. ») „ „ eden za adjutanta. io) t r štirje za računske pomožne delavce, eden za pomožnega delavca polkovnega adjutanta in eden za pomožnega delavca častnika za provijant. n) „ „ dva za računska pomožna delavca. 13) „ „ eden za računarja. m) » „ trije za štabne voditelje. i*) „ „ eden za štabnega voditelja. is) „ „ eden za računskega pomožnega delavca. (Sloveuiac)i.) 182 a co js £L 55<‘ o< CD tn< < !3 g ............vojniško društvo. Eventualno posebno Oznamenilo:......... Nadzorno oblastvo. Priloga III. voj niško društvo. Eventualno posebno dznamenilo: Stojališče:....................... polit, okraj. (krajna občina . . . .................) Zavarovalno delovanje v letu 19- I A. Statistični podatki. Leto Število zavarovanih udov Število ob začetku leta na novo vstopili izstopili na koncu leta obolelosti dni bolezni primerov smrti • Dohodki B. Obratni glede zavarovalnega zaklada Tek. štev. Stanje čiste imovine na koncu prejšnjega leta......................... Na računsko leto pripadajoči zavarovalni prispevki udov, in sicer: a) res plačani.............................................. b) zaostali................................................. Donos naložene glavnice, in sicer: a) obresti vrednostnih papirjev b) obresti hranilničnih vlog . . c) obresti deležev............... Kurzni dobiček na efektih Drugi redni dohodki: •)................. •) ................ •)................. Volila, darila, drugi nenavadni dohodki (s podrobno navedbo večjih zneskov)...................................................... račun za koledarsko loto 19.... Izdatki Zavarovalne dajatve po pravilih, in sicer: boleznine pogrebnine Stroški bolniške kontrole Upravni stroški (s podrobno navedbo večjih zneskov) Davki in pristojbine Odpisi, in sicer: a) neizterljivi zavarovalni prispevki b) ' neizterljivi........................ c) inventar Kurzna izguba na efektih Drugi izdatki (s podrobno navedbo večjih zneskov) Stanje čiste imovine na koncu računskega leta C. Izkaz o stanju imovine zavarovalnega zaklada .....................vojniškega društva. Eventualno posebno oznamenilo:......................................... Stojališče:..............................(polit, okraj.................) na koncu računskega leta 19. . . Način naložbe zavarovalnega zaklada je predpisan v § 21 cesarskega ukaza. Tek. štev. 1 K h K 1. Aktiva zavarovalnega zaklada: Aktiva zavarovalnega zaklada so znašala na koncu gorenjega račun-skega leta v celem. Od tega odpade : 1 na blagajnično gotovino 2 na tuzemske pupilarnovarne vrednostne papirje, in sicer *) : 3 na vloge v tuzemskih hranilnicah, in sicer •): 4 na deleže (vloge) pri gospodarskih zadrugah, in sicer3): Odnos . Opomnja. t) Tukaj je navesti število kosov, vrsto, nominalno vrednost in denarni kurz na koncu računskega leta; v prvem razpredelku za denar je poočititi kur zn o vrednost ločeno po posameznili vrst ali vrednostnih papirjev in v drugem razpredelku za denar kurzno vrednost vse posesti efektov. *) Kar jo hranilničnih vlog, jih je podrobno izkazati z navedbo imen (firm) dotičnih hranilnic in obrestne mero. 3) Opomnja ") velja slično, za deleže (vloge) pri gospodarskih zadrugah. Tek. štev. Prenos na inventar na terjatve do udov za zaostale prispevke in pristojbine, in sicer: a) za zavarovalne prispevke............................................. h)........................................................... na druge terjatve (podrobno) Skupaj . II. Passiva zavarovalnega zaklada: Za naslednje računsko leto naprej plačani zavarovalni prispevki udov Zaostale zavarovalne dajatve, in sicer: a) boleznine............................................ b) pogrebnine ........................................ « Druga passiva (je treba natančno navesti): Skupaj lil. Čista imovina zavarovalnega zaklada: dno K I h K h