Novoletni pogovor Sprejeli smo I. del GN za leto 1982, naš oilj pa je, da ga tudi izpolnimo. K pogovoru smo povabili v°dje dela v oddelkih in jih povprašali, kako predvidevajo, da bodo vozili v novem letu in s kakšnimi težavami se bodo spopadali. CERAR IVAN — vodja tkalnice ovoijev ■ Sprejeli smo GN za leto 1982, Plan ni ambiciozen, če pa nas bodo udi v tem letu spremljale objek-ivne težave (s tem ne trdim, da objektivnih ni bilo j, bomo imeli ryu°klerPe Pt’i izvrševanju zastavi j e-,. ciljev. Kajti te težave povzro-aJ°, da pada zagnanost, odgovor-, °.st in disciplina. Zaradi vseh teh zav, ki so nastajale zaradi pomanj-jTjnJa materialov ipd., pa me neko- iavei moti to,da je prvi prizadet de- 'h^.c oz- delavka pri stroju, delovni I .4^ ''Borajžo za ‘ ^ “ nadaljnje doseganje v/ J i*j- planskih ciljev pa vidim v tem, da se delavci zavedajo in na zborih zahtevajo in želijo, da se osnovni in pmožni material zagotovijo, kajti njihov in naš oilj je v prvi vrsti delati in ustvarjati. Na koncu bi podal še kritiko na našo neokraše-no »smrekico«, ki je znana skoraj po celi Evropi, poleg tega pa velika reklama za Tosamo. Kritika je namenjena tistemu, ki naj bi bil najbolj odgovoren za njeno tradicionalno okrasitev. POTOČNIK AVGUST — vodja avtomatske tkalnice Ko sem pregledal GN, sem se takoj zamislil ,kje bomo dobili toliko preje, da bomo lahko normalno obratovali in izpolnili plan kot je začrtano. Če bo tudi v tem letu takšno pomanjkanje preje kot je bilo letos ne vem kako bo, rečem lahko samo to, da so delavci pripravljeni delati. Letos je bilo zaradi pomanjkanja preje precej zastojev in najbolj žalostno je, ko stroji stojijo. Manjša proizvodnja gaze povzroča izpad prodzvdnje tudi v drugih oddelkih npr. v otroški in sanitetni konfekciji. Poleg pomanjkanja preje imamo težave tudi z njeno kvaliteto, tako se je dogajalo, da smo porabili vso prejo ne glede na to ali je dobre ali slabe kvalitete. S tem je povezana slabo navita osnova in na koncu slaba kvaliteta gaze. Ker gaze tudi veliko izvozimo s tako kvaliteto preje težko dosežemo zahtevano kvaliteto gaze. MIHELČIČ IVAN — vodja pripravljalnice Plan bo sigurno izpolnjen, če bo na voljo dovolj preje. Zaradi slabe kvalitete preje prihaja do zastojev že pri snovalnem stroju, ki je ozko grlo in nam povzroča težave in zastoje pri škrobljenju osnove. Ves ta proces obenem vpliva tudi na normalno proizvodnjo v ostalih dveh tkalnicah. Na vprašanje sogovornikom, »Kaj bi lahko naredili za odpravo navedenih težav« je bil odgovor enostaven. Samo kvalitetna in redna preskrba s prejo! Na koncu vsi trije želijo sodelavcem in celotnemu kolektivu »Srečno in uspešno novo leto 1982«. VIKTOR PAVŠEK — vodja belil-nioe V samem oddelku smo v preteklem letu sorazmerno uspešno poslovali, kljub raznim problemom, ki so pestile ne le naše proizvodne procese, temveč celotno delovno organizacijo. Tako smo uspeli kljub slabšim vrstam 'osnovnih materialov izdelovati kvalitetne in kvantitetne proizvode, tako za domači kot tuji trg. Imeli smo sicer nekaj manjših reklamacij, za katere pa vsekakor ni le naša krivda. Resda je strojni park v belilnici v glavnem zastarel in potreben rekonstrukcij, saj nekateri ključni stroji obratujejo že preko 10 let, v 3 izmenah. Postopoma nekatere stroje in naprave menjamo z novimi, ker je proces dela pač tak, da ne moremo celotnega postrojenja naenkrat v celoti obnoviti. Na tak način skrbimo za varno delo in sodobnejšo tehnologijo. Glede na splošno gospodarsko situacijo bi bilo o izvajanju nalog, kii so pred nami letos, težko govoriti. V planu smo upoštevali letošnje težave in ižkušnje, torej je plan proizvodnje postavljen dokaj realno, pa vseeno zavisi njegovo stoodstotno izpolnjevanlje od že omenjenih razmer. Željni simo ustvarjati, kajti premočno se zavedamo, da je od našega dela v tovarni odvisna socialna varnost nas samih, naših družin, razvoj delovne organizacije im celotne družbe. Celotnemu kolektivu želim uspešno in zadovoljno 1982. leto. DOLENC VILJEM — vodja mi- kalniee. Zadovoljen sem z modernizacijo oddelka mikalmice. Najpomembnejša novost sta vsekakor ureditev transporta in predelava odpadkov. Obenem pa me veseli tudi to, da so se novi delavci TOSAME tako hitro in tvorno vključili v kolektiv mikalnice in so seveda zato naši rezultati presegajo pogoje, ki smo jih imeli pri delu. V prihajajočem letu pričakujem izvedbo načrtovanih ciljev glede remonta strojev, izdelave zaščit ter boljše izrabe survin in nenazadnje izboljšanje oziroma povečanje osebnih dohodkov na 'kritičnih delih in nalogah (npr. pri cik-cak strojih). Za naprej pa želim, da bi se odnosi med vsemi delavci Tosame in seveda tudi mikalnice postali še bolj tovariški, da bomo tako lažje prebrodili in preživeli »sedem suhih let«, ki nas kot kaže čakajo. GORNIK FRANC — vodja oddelka netkanega blaga Menim, da v minulem letu nismo storili vsega, kar je v naših močeh in da se .mnogi še vedno ne zavedajo, v kakšnem ekonomskem P°" ložaju smo in kaj je treba storiti, oziroma kako delati. Veliko govorimo o varčevanju, disciplini, produktivnosti, vendar pa še vedno vsak misli, da to velja za drugega in ne zanj. Od prihajajočega leta pričakujem, da nas bo končno zresnilo in da se bomo zavedli stanja, v katerem smo. Obenem pričakujem, da se bomo držali sprejetih dogovorov, da bomo tesneje sodelovali med posameznimi šlužbami in da ne bomo iskali vseh vzrokov za naše težave samo izven naše DO v zunanjih ukrepih in vplivih, temveč da bomo našli ustrezne rešitve znotraj organizacije. Ob tej priložnosti bi želel vsem sodelavcem obilo zadovoljstva ob delu, zadosten izvoz s čim boljšim pokritjem, dobro preskrbljenost z repromateniali ter veliko osebne sreče v letu 1982; Delavcem v vlak-novinskem oddelku pa bi še posebej zaželel, da bi se dobro razumeli in da bi nam linija za izdelavo netka-nega blaga nemoteno obratovala skozi vse leto. HRIBAR LOJZKA — vodja sanitetne konfekcije Leto 1981 je bilo izredno razgibano, saj smo se stalno srečevali z pomanjkanjem materialov, izvoznih, kakor tudi domačih, zato so bili stroji večkrat neizkoriščeni, posebno je bila okrnjena proizvodnja za domači trg, saj smo v prvi vrsti izpolnjevali izvozne obveznosti. Zaradi vseh navedenih težav tudi planskih obveznosti nismo mogli izpolniti. V letu, 1982 izpolnjevanje zastavljenih ciljev sigurno ne bo lažje od preteklega leta, vendar smatram, da s še večjo angažiranostjo, odgovor-hoštjo, samodisciplino tako proiz- vodnje kot ostalih služb, cilji niso nedosegljivi. Ob novem letu žefliim vsem sodelavcem zdravja, zadovoljstva in osebnih uspehov na delovnem mestu ka-hor tudi v družinskem krogu. Maruša MURN — vodja otroške konfekcije . Z letošnjimi doseženimi rezultati nisem povsem zadovoljna, ker če °cenjujem doseženo realizacijo samo skozi prizmo doseganja plana . rej upoštevanja nekaterih faktorjev Je rezultat porazen. Vendar pa ob oceni rezultatov 11-mesečnega poslo-anja lahko ugotovimo, da so ven-arle doseženi dobri rezultati odraz Prizadevanja oddelka pri nekaterih Pokazateljiih: Preseg norm: plan GN 81 116,6 °/o Urna produktivnost: leto 80 Procent odsotnosti: leto 80 23.1 % doseženo 1-11/81 123.1 % leto 81 = 121,1 % . leto 81 22,3 % V letu 81 smo se v oddelku najpogosteje srečevali s sledečimi pro- ~~ najvažnejši razlog za nedoseganje Planskih ciljev je vsekakor po-manjkanje surovin in repromate-rialov, uvoženih in domačih, ~~ Prav tako zelo pomemben razlog je kvaliteta surovin in materialov, kjer dejansko ni izbire ce materiale zavrneš; ostaneš brez dejansko nimaš izbire. Velik izpad proizvodnje smo za-neredne in neplanske dobave . ra blaga dosegli pri skupini plenu/ naclaljne pri zamenjavi uvože-m kovinskih pritiskačev z domačimi PVC pritiskači, zaradi občasnih ezav pj-j izdelavi netkanega teksti-iU.občasne odmike od planiranih ko-Clin izdelkov iz le-tega. Na prvi del GN 82 smo pri ob- ravnavi in sprejemu na zboru delavcev oddelka izpostavili nekaj najbolj perečih problemov, za katere menimo, da bi se z prizadevanjem nas vseh lahko rešili in nam posredno omogočili izpolnjevanje planskih obveznosti. Vse bolj prihaja do veljave dejstvo, da je GN samo osnova, v okviru katere se giblje proizvodnja ob delovanju zaviralnih momentov (otežkočena oskrba s kvalitetnimi surovinami, repromateriali in rezeirvniiirm deli. Želeli bi si, da bi v bodoče tudi proizvodni asorta-man našega oddelka vključili v izvozni program oziroma stabilizacijska prizadevanja, da bi hitreje bolj fleksibilno plasirala nove, bolj donosne izdelke. Prepričana sem, da bomo s skupnimi napori in prizadevanji dosegli planske cilje. POD PESKAR JOŽE — vodja proizvodnje TOZD Saniteta V letu 1982 predvidevamo, da se bo vrednost proizvodnje v primerjavi z doseženo v letu 1981, dvignila za okoli 5 %. Pri tem so upoštevane stalne cene v letu 1981. Povišanje plana v primerjavi z dosčženim v letu 1981 je precejšnje Kljub temu pa ugotavljamo, da plan ne bo težko doseči, če bomo imeli stalno na razpolago predvidene količine reprodukcijskih materialov. Glavni poudarek pri planu 1982 je na izvozu in seveda na zadostni preskrbi domačega tržišča. V letu 1981 smo se precejkrat srečevali z reklamacijami tujih kupcev zato želim, da v letu 1982 zaradi kvalitete izdelkov ne bi prišU navzkriž z njimi. Največji vpliv za izvršitev tega cilja imamo, mi sami in to vsi, ki se neposredno ali posredno vključujemo v krog proizvodnje in prodaje izdelkov za izvoz. Upam, da naša zavest tokrat ne bo odpovedala. V letu 1982 bomo marali več časa posvetiti odnosom med delavci v Tosa-mi, saj bomo le enotni kos vsem težavam, ki jih v prihajajočem letu ne bo malo. Notranje rezerve bomo morali iskati predvsem pri neposrednih vodjih del t.j. vključno od upravljalcev strojev naprej. Povečati bomo morali disciplino na vseh nivojih. Glavno nalogo pri tem naj bi opravili vodje izmene, ki bodo marali v prihajajočem letu dobro odigrati svojo Vlogo. Pri tem jim bomo morali nuditi vso ustrezno pomoč. Vsem, ki v letu 1982 želijo prispevati svoj delež k Uspehu obeh tozdov in naše delovne organizacije, želim mnogo sreče predvsem pa zdravja in osebnega zadovoljstva. Za oddelek Filtrov sta tovariša PETER KOČAR in MIRAN ZUPANČIČ povedala naslednje: Plan proizvodnje ni dokončno narejen, ker se ne ve, ali bomo lahko uvažali. Se vedno čakamo, da se nam bodo odprle možnosti za rešitev problema uvoza surovin. Največje težave so z uvozom acetatnega vlakna, v manjši meri tudi triaceti-na — za to dvoje namreč v Jugoslaviji ni proizvajalca. Tako smo Filtri 80 % vezani na uvoz. Verjetno se bo tudi vnaprej treba boriti za devize, kot v letu 1981, ko smo v glavnem delali za izvoz, za domače kupce pa le, če so plačali z devizami. Vsem je znano, da imamo težave z zagotavljanjem dela. To so že krepko pozna tudi pri delovni disciplini, saj ni primernega razpoloženja. To je seveda razumljivo, saj delavka ne ve, kje bo, če sploh bo, delala naslednji dan. S premeščanjem so težave, delavke so nezadovoljne, ker v nekaterih oddelkih dobijo težje in slabše plačano delo, pa tudi odnos drugih delavk do naših ni tak, kot bi moral biti. Za vnaprej je torej perspektiva nejasna. Trdnega programa nima- mo, program na papirju pa nam ta~ ko nič ne pomeni. Realizacija programa bi namreč terjala novo tehnologijo (praviloma tujo), sredstev za to pa ni. Tako bomo pač še vnaprej poizkušali z novimi nearfirani-nimii ter tehnološko in ekonomsko nerazvitimi proizvodi! iz netkanega blaga, kar je pravzaprav storitev TOZD Saniteta. Dolgo časa se že govori o reor-gamzaciji in o tem, da bi šli v novo proizvodnjo (medicinsko plastiko), vendar do zdaj ni nobenih rezultatov. Upamo, da nam bo leto 1982 prineslo ustrezne rešitve, take ali drugačne, v nasprotnem primeru pa menimo, da je obstoj TOZD vprašljiv. Drčar Marta, Arnuš Franc, Berlec Vladka, Lubinič Marjana Volitve 1982 EVIDENTIRANJE MOŽNIH datov za delegate v skupščine sa- KANDIDATOV moupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih Skupnosti se bli-Faza evidentiranja možnih kandi- ža zaključni fazi. TOZD Saniteta TOZD Filtri DSSS Skupno št. evidentiranih možnih kandidatov za samoupravne interesne skupnosti 35 14 30 od tega: ženske 23 12 13 delavci stari do 27 let 9 — 9 delavci stari od 27 — 40 let 20 12 12 delavci stari od 40 — 55 let 6 2 9 delavci z osnovno šol. izobrazbo 1 — 1 nekvalificirani 2 — — polkvalificirani 11 12 — kvalifficirani 8 2 7 visoko kvalificirani — — — delavci z nižjo izobrazbo 5 — 5 delavci s srednjo izobrazbo 7 — 11 delavci z Visoko izobrazbo 1 2 člani ZK 5 — 8 udeleženci v NOB — — — Skupno št .evidentiranih možnih kandidatov za družbenopolitične skupnosti 8 9 8 od tega: ženske 5 6 3 delavci stari do 27 let 3 3 2 delavci stari od 27 — 40 let 4 4 2 delavci stari od 40 — 55 let 1 2 3 delavci z osnovno šolsko izobrazbo — — — nekvalificirani — — — polkvalificirani 1 5 — kvalificirani 1 2 1 visoko kvalificirani — delavci z nižjo izobrazbo 1 1 1 delavci s srednjo izobrazbo 5 1 4 delavci z višjo izobrazbo — — — delavci z visoko izobrazbo — — 2 člani ZK 3 1 6 udeleženci NOB Prehrana na delu S 1. 1. 1982 dalje je spremenjen način prevzemanja toplih in hladnih obrokov in sicer bodo v uporabi namesto dosedanjih dnevnih bonov posebni trajni kartončki. Vsak delavec bo razen tistih, ki se zaradi posebnih razlogov ne hranijo v obratu družbene prehrane (diabetiki, šoferji in komercialni predstavniki), prejel kartonček za prevzem toplega obroka in ga bo lahko po želji zamenjal s kartoričkom za prevzem hladnega obroka. Ta kartonček pa bo shranjen v kartoteki v obratu družbene prehrane. Vsak delavec ima torej dva kartončka, ki sta ralične barve, oštevilčena z evidenčno številko in označena z imenom in priimkom delavca. V praksi pa se bodo kartončki uporabljali na sledeči način: — Delavec bo od svoje poenter-ke, oziroma osebe, ki vodi evidenco prisotnosti na delu v posameznih oddelkih in enotah, prejel kartonček za topli obrok, med tem, ko bo drugi kartonček, to je za hladni obrok shranjen v kartoteki kuhinje in Sa bo delavec prejel v zameno, če bo želel malicati hladni obrok in sicer vsak zadnji delovni dan v tednu, ko bo odšel iz jedilnice. Enako velja za zamenjavo hladnega obroka s toplim obrokom. — Naloge poenterk in drugih oseb, ki vodijo evidenco statusa delavca v posameznih oddelkih oziroma enotah, pa so naslednje: — Ko pride v oddelek delavec novinec, mora o tem obvestiti vodjo obrata družbene prehrane. — Tudi v slučaju prenehanja delovnega ramerja delavca, mora ob njegovem odhodu iz DO kartonček vrniti vodji obrata. — Ce delavec diabetik prekine dietično hrano in bo nadaljeval z malicanjem v obratu, mu mora po-enterka zagotoviti kartonček in sicer talko, da vodja obrata o tem obvesti. — Delavec mora imeti ustrezni kartonček za prevzem obroka vedno pri sebi in ga je dolžan na zahtevo razdeljevalca hrane pokazati. V vsakem primeru pa ga mora pokazati za prevzem hladnega obroka. — Če delavec pri prevzemu malice nima ustreznega kartončka, ga ■nora pokazati naslednji dan. V nasprotnem primeru temu delavcu obrok ne pnipada. — Ce delavec svoje kartonček izgubi ali se mu uniči, lahko prejme novega, pri tem pa plača stroške 10,00 din. — Se nadalje pa bodo v uporabi bloki za nadurno delo, ki se uporabljajo po starem načinu. V obratu družbene prehrane smo že nekaj časa razmišljali o najbolj smotemem dokumentu delavca za prevzem obrokov malic, ki bi se v praksi skladno ujemal z načinom poslovanja obrata, kajti sedanji način obračunavanja realizacije poslovanja ni odvisen od dokumenta dnevnega pomena, ampak od podatkov, ki izkazujejo ddjansko prisotnost delavcev na delu za mesečno obdobje. Zaradi tega smo ukinili dosedanje dnevne bone. Ker pa delavec niora imeti ustrezen dokument, zaradi drugih vplivov pri poslovanju obrata, smo se odločili za uvedbo trajnih kartončkov, ki bodo predvsem pomembni za pravilno evidenco priprave in razdeljevanja obrokov niaiic. S tem pa bomo prihranili tudi nepotreben strošek za tisk, ki znaaš letno približno 40.000 din. Vodja obrata družbene prehrane: Marjan Štrukelj v Štipendisti Sprejeli smo nov Pravilnik o izobraževanju in štipendiranju. Ker v poglavju o izobraževanju ni bistvenih sprememb, si raje oglejmo novosti o štipendiranju. Pri izvajanju štipendiranja se uveljavlja poklicno usmerjanje. Pri Podeljevanju štipendij se upošteva zlasti socialni vidik, tako, da bo omogočeno šolanje tistim prosilcem, ki se brez štipendije ne bi mogli šolati. Upoštevajo se učne sposobnosti in uagnjenja kandidatov za izbrani poklic. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, katerih dohodek na družinskega člana ne presega 85 % povprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v SRS za preteklo leto. Mimo te omejitve se podeli kadrovska štipendija le, če za vključevanje v posamezne vzgojno-izobraževalne programe, glede na ugotovljene potrebe, ne bo dovolj kandidatov. Merila za višino štipendije so sledeča: — za učence: — z zadostnim uspehom 400 točk — z dobrim uspehom 480 tbčk — s prav dobrim uspehom 590 točk — z odličnim uspehom 720 točk — za študente: s povprečno oceno 6 — 6,5 (2 —2,4) 600 točk 6,6— 7,2 (2,5—2,9) 650 točk 7,3— 7,9 (3 —3,4) 720 točk 8 — 8,6 (3,5—3,9) 800 točk 8,7— 9,3 (4 —4,4) 900 točk Osnovni organizaciji Zveze komunistov (DSSS in TOZD Saniteta) sta na svojih sejah javno izvedli volitve V decembru 1981. V organe OO ZK DSSS so bili za naslednjo mandatno obdobje soglasno izvoljeni: Sekretariat OOZK DSSS: Arnuš Franc, Borštnar Dušan, Hafner Marjan, Kerč Miha, Resnik Olga, Stif-tar Anuška, Videnšek Tončka. Za novega sekretarja je izvaljen Hafner Marjan, za namestnika pa Resnik Olga. Poverjenik za IPUK za naslednje mandatno obdobje je žič Vlasta, informator Anžin Franc, Borštnar Dušan, evidentičar Fnimo-blagajnik Gorenc Alenka im delegat za sejo OK ZKS Domžale Breznik Helena. Tovariš Arnuš Franc, sekretar OOZK DSSS v prejšnjem mandatnem obdobju je povedal naslednje: »Sekretar OOZK sem bil dve mandatni obdobji od leta 1976 do 1981. Vendar bi oceno dela OOZK podal le za zadnji mandat in sicer od leta 1979 — 1981. OOZK DSSS je v začetku mandatnega obdobja 1979-81 štela 29 članov. V tem času je bil 1 član OOZK upokojen, en član pa izključen, tako da sedaj naša OOZK šteje 27 članov. V tem obdobju smo imeli skupno 18 sej in sicer: 8 sej OO ZK DSSS, 9,4—10 (4,5—5 ) 1080 točk Število točk se določa vsako leto posebej ob upoštevanju učnega uspeha v preteklem šolskem letu. Štipendija se lahko poveča za 200 točk za tiste poklice, v katerih kadra izrazito primanjkuje. Štipendist, ki predčasno uspešno konca študij, dobi izplačano štipendijo v enkratnem znesku kot nagrado na podlagi sklenjene pogodbe o štipendiranju za čas, ki mu pripada po pogodbi. Vrednost točke se uskladi vsako leto posebej z gibanjem OD zaposlenih v SRS. Letos je vrednost točke 4,63 din. Štipendist, ki ponavlja letnik, v naslednjem šolskem letu ne more pi'ejemati štipendije, razen v primerih, ki jih štipeditor oceni kot upravičene. 4 seje — skupaj z OOZK TOZD Saniteta in KOOS, 6 sej sekretariata OOZK DSSS. Dveletni mandat, ki je z a nami, bi lahko označili kot izredno dinamično obdobje, ki je zahtevalo od članstva Zveze komunistov polno angažiranost in odgovornost pri delovanju. Izguba tovariša Tita, nemiri na Kosovu, zasedba Afganistana, dogodki na Poljskem, težka gospodarska situacija doma in v svetu, vse to so dogodki, ki so bistveno vplivali Novo vodstvo OO ZK na aktivnost in dejavnost v naši OOZK, obenem pa bodo tudi nadailje bistveno vplivali na aktivnost OOZK. Uspešnost gospodarjenja, stabilizacijskim prizadevanjem in rednemu spremljanju gibanja poslovanja DO TOSAMA smo v naši OOZK posvečali posebno pozornost. Utesnjene planske obveznosti smo v 9. mesecih dosegli in sicer: celotni prihodek 103,8 % in del čistega dohodka za OD 90,2 %. Z navedenimi razmerji pa nismo v celoti zadovoljni. Prihodek s prodajo na tujem trgu se je povečal za 95,3 %, vendar pa planskih obveznosti še ne dosegamo, kajti plan je realiziran le 84,4 °/o. Vise to kaže, da se bomo morali pri reševanju teh težav v prihodnje odločneje angažirati, redno spremljati vsa gospodarska gibanja in pravočasno sprejemati Ukrepe za odpravo morebitnih Odstopanj od začrtane politike. Uresničevanje delegatskega sistema v DO Tosama je naša OOZK stalno spremljala. Organizirali smo problemsko konferenco o uresničevanju delegatskega sistema, vendar kljub sprejetim dogovorom o uresničevanju delegatskega sistema opažamo, da sedaj proti koncu tega delegatskega mandata aktivnost delegatov močno upada in da se ponovno tudi v naši DO srečujemo s problemi nezainteresiranosti, nesklepčnosti. V obrambne priprave, izvedbi akcije NNNP, usposabljanju delavcev za obrambo je bila naša OOZK polno vključena. Redno smo spremljali varnostne razmere v DO, jih obravnavali na sejah in sproti odpravljali pomanjkljivosti na teh -področjih. Uspešno smo se vključili v priprave na volitve, saj je kar 20 članov naše OOZK evidentiranih v razne organe samoupravljanja in delegacije. Kritično moramo obravnavati dejtsvo, da v minulem obdobju nismo sprejeli niti enega novega člana ZK in da na tem področju nismo naredili vsega, kar bi lahko. Tudi z vključitvijo v razprave o problematiki, ki smo jo obravnavali na sejah OOZK DSSS ne moremo bita zadovoljni, čeprav se je v zadnjem času ta pomanjkljivost pričela odpravljati. OOZK DSSS se je skupaj z ostalimi DPO vključila v prizadevanja za reorganizacijo DO Tosama, vendar s temi akcijami ne moremo biti zadovoljni. Potrebno se bo še dogovoriti za sistem sodelovanja, ki mora postati stalna oblika dela obeh OOZK. To so le nekatera vidnejša področja delovanja OOZK DSSS v minulem mandatnem obdobju, iz katerih je razvidno, da smo v nekaterih aktivnostih uspeli zagotoviti avantgardno vlogo ZK, da pa smo še marsikje še vse preveč formalni in načelni pri reševanju problematike v naši DO. Vsekakor ima novo vodstvo OO ZK DSSS pred seboj odgovorne in zahtevne naloge že samo pri odpravi nakazanih poman jklj r vos ti.« Soglasno je bil za novega sekretarja izvoljen tov. Hafner Marjan, ki je član ZK že 13 let. »Mislim, da pomeni za vsakega člana ZK veliko priznanje in zaupanje biti izbran za sekretarja osnovne organizacije ZK. Istočasno pa mi zaupana funlkcija narekuje veliko odgovornost pri realizaciji sklepov 8. kongresa ZK Slovenije in 11. kongresa ZK Jugoslavije ter pobuda tovariša Tita. Glede nalog v novem mandatnem obdobju pa moram povedati, da še nimamo izdelanega programa za to mandatno obdobje. Vendar pa mislim, da bmo morali pri sestavi programa dela posvetiti največ pozornosti naslednjim nalogam: — Učinkovito gospodarjenje naše delovne organizacije v okviru gospodarske stabilizacije. — Spodbuje vanj e razvijanja svobodne menjave dela v odnosih TOZD Saniteta, Tozd Filtri in DSSS. — Nenehno spremljanje delovanja delegatskega sistema, kajti le dobro in učinkovito samoupravljanje je garant, da se bomo uspešno kosali z vsemi problemi, ki izhajajo iz te težke gospodarske situacije.« V OOZK TOZD Saniteta je sekretarka tov. Marta Drčar: »V naslednjem mandatnem obdobju opravljanja funkcije sekretarja ZK TOZD Saniteta, si želim predvsem še boljše delo OOZK in njenih članov v povezavi z ostalimi DPO. Ce na kratko ocenim dosedanje delo, smo s pripombami in pred- logi na svoj način pomagali in opozarjali na probleme, ki so nas spremljali in so bili predvsem posledica nastale gospodarske situacije. Po napovedih nas tudi v tem letu čakajo mogoče še večje težave, ki nam bodo povzročale probleme. Zato moramo proti tem problemom nastopati enotno in se vsi od prvega do zadnjega zavzemati za odpravo teh in obenem za uresniičteiv zastavljenih ciljev. Mislim, da bi marali v prvi vrsti za doseganje enotnih ciljev spremeniti način in pa pristop k realizaciji določene naloge. Manjka nam koordiniranega dela med DPO, samoupravnimi organi in vodstvenimi delavci. Problemov se lotevamo vsak po svoje, namesto, da bi jih obrav- navali in reševali Skupno, po svojih delovnih dolžnostih in politični odgovornosti. S tem sem nakazala tudi delni delovni program komunistov in naslednjem obdobju.« Na volilni konferenci 18. 12.1981 smo izvolili novo vodstvo v nasled- "Nisem težko čakala na upokojitev, zato mi je bilo kar čudno, ker Po praznikih nisem šla več v službo«, je povedala LOJZKA POJBlC, ki je delala v Tosami od 1964. leta. Zanjo je bilo delo v pripravljalnici v začetku zelo lahko in prijetno, ker je bila navajena slabših delovnih pogojev. LojtZka je doma s Prekmurja in že s šestnajstimi leti je pričela hodiiti na sezonsko delo v Baranjo. Doma so imeli nekaj zemlje, vendar premalo za preživljanje. Obdelovala sta jo oče in mati, otroci Pa so šli na sezonsko delo. ^Osem let sem hodila delat na ta polja po 6 — 7 mesecev letno. Delali smo od jutra do večera na državnih kmetijskih posestvih, prosti le ob nedeljah. Stanovali in jedli smo v barakah. Kolikokrat smo bili mokri do kože, vedirili smo pod kakšnim mostom. Da bi se šle preobleč, kje pa, nas niso pustili. Mokre obleke so se sušile na nas in smo delale naprej do večera. Najbolj nas je mučila žeja, vode pa ni bilo nikjer blizu. Tudi hrana, katero so nam pripeljali na vozovih, je bila slaba, a smo vse pojedli. Danes pa imamo v tovarni tako dobro malico, da si še pomisliti ne upam nazaj na tiste čase. Brat je delal v Gmelem in je še mene pregovoril, da sem šla z njim. Na tem posestvu sem delala 13 let. Nato pa sem zbolela in po operaciji nisem smela več opravljati težkih bsl- Tako sem se zaposlila v TO-SA-Mi. Delo na strojih me je izredno veselilo in prav lepo je bilo delati.« Doma bo Lojzka malo razbreme-nila moža pri delu na vrtu, včasih malo popazila na vnučko in se pošteno naspala. Dela ji prav gotovo ne bo manjkallo, če bo le zdrava. nji sestavil: Sekretar: DRČAR MARTA, namestnik: KERČ JANEZ, sekretariat: KERČ JANEZ, TOMAŽIČ STANE, MURN MARUŠA, HRIBAR LOJZKA, GORENC VOJKO, ŽEBOVEC OLGA. Precej daljši delovni staž v TOSAMI pa ima AVGUST KLOPČIČ, ki se je kot izmenovodja v belilnici zaposlil pri nas že julija 1947. leta. Belilnica je bila primitivna, material se je bilil v kadeh s klorovim apnom, kasneje pa smo dobili boljše kadi za beljenje in opravljeno je bilo ročno premetavanje vate. 1948. leta smo v Kamniku kupili prvi, že rabljeni kotel. Z Jožetom Glavanom, ki se je predhodno izpopolnjeval v Tržiču, sva prvič kuhala v njem organtin odpadke in to ponoči. Kako me je skrbelo, da bi ne razneslo kotla. Vse je šlo po sreči in tako smo pričeli v njem kuhati bombaž. Takrat se jih je v be-lilndci veliko poparilo. Včasih je odpovedal varnostni ventil in ko smo odprli kotel, je ven puhnila para in gaza ter že koga opekla. Nato sem postal vodja belilnice in mikailnice Skupaj. Tudi v mikal-nici so bile prva leta težave, ker ni bilo mikalnih oblog. Material je bil tako pust, da smo ga morali vlažiti, da se je sploh mikal. Prvi sušilni stroj za vato je bil tak, da je imel lese, pod njimi mrežo. Ročno smo nametavaiii vato in jo trgali. Zato je bilo veliko manj vozlov in se je lepše mikala. Ko sem se zaposlil v TOSAMI nas je bilo 180, dnevno smo naredili 600 paketov vložkov v treh izmenah, danes pa le v dveh izmenah naredimo 25 — 30000 paketov vir vložkov. Prvovrstne vate smo naredili 250 — 300 kg, danes pa preko 3000 kg. Tudi talkrait so bili včasih trenutki kot danes, da naim je primanjkovalo materiala, vendar smo takrat podelali vse odpadke, pobirali prav vse, po dvorišču niso ležali niti koščki bombaža.« Kot vodja izmene se je Gustl naučil tudi vzdrževala vse stroje. Sami so brusili obloge, šivali poganske jermene. Učili so se eden od drugega. Kolikokrat so morali gledati natančno kako so odmontirali kak del, da so ga po popraiviilu znali spet sestaviti. Danes imajo v oddelku tudi mehanike, vendar imajo ti dovolj dela z avtomatizacijo, katere je vedno več in do drugih po-prarvil sploh ne pridejo. »25 let sem delal na tri izmene, večino sobot, velikokrat tudi ob nedeljah, po dvanajst ur skupaj in še kakšno udarniško vmes. V tovarni nismo dobili oblek, malice in tudi čas za malico je bil le 15 minut. Kolikokrat sem bil v strahu zaradi požara, nezgod, katerih ni bilo malo. Sprva smo gasili kar sami z vodo, kasneje smo dobili gasilske aparate na vodo in tudi na peno. Veliko je bilo trpljenja, vendar je bilo tudi več prijateljstva in zadovoljstva. Ni bilo nobenih podtikanj, na skupnih zabavah za 1. maj ali celo Silvestrovo smo bili kot družina povezani med seboj in bili drug do drugega pozorni.« Bil je tudi v prvem delavskem svetu. »Takrat smo bili res srečni, da smo lahko sami odločali in tudi izvršilo se je vse, kar smo sklenili.« Gustl je pel tudi v našem oktetu. Najbolj ga pa boli to, da po tolikih letih dela ni dobil posojila, da bi si obnovil streho na hiši. Že tako sta morala vložiti z ženo vsak dinar v gradnjo, pa je vseeno dolgo nista mogla izdelati. Toda to je sedaj mimo. Pozimi se bo doma odpočil, spomladi pa se bo priččlo njegovo naj- ‘Hp&k&frit&e ljubše delo — obrekovanje sadnega drevja, saj traja kar dva meseca. Rad hodil v gozd nabirat gobe, na sprehode s triletnim vnučkom, ki mora spoznavati nov svet. Želi si predvsem zdravja, katerega si bo v naravi gotovo utrdil. MICI PRAŠNIKARJEVO pa sploh ni bilo treba vprašati s čim se bo ukvarjala. Ko sem jo Obiskala, sta ji delala družbo dva živahna vnuka, čeprav zanju skrbi tudi nijen upokojeni mož. Enega vnuka ima v hiši, drugega pa vsak drugi teden pripelje sin v varstvo. »Ni bilo hudo v tovarni, vendar mi tudi doma ni bito težko ostati, čeprav so sedaj zimski dnevi tako dolgi. Spomladi bo bolje, ko bom šla na vrt, kjer izredno rada delam. Sploh sem rada na zraku, v naravi.« Zato pa tuldi ima hišo v naravi med zelenjem in v bližini gozda. Februarja bo minillo 35 let, kar je prišla delat v pripravljalnico. Komaj je pričela delati, se je previjaini stroj pokvaril in še z eno sodelavko je morala iti delat v Jarše, da so imele tkalnice dovolj navitkov preje. Vseh šest tednov je delala ponoči. Nato je bila štiri leta v tkalnici. Ko pa jo je zvila bolezen hrbtenice, se je preselila na delovno mesto v konfekciji, kjer je likala in zvijala ideal ovoje, krep ovoje, konfekcioni-rala vseh vrst gazo in porodne kartone. Ko pa smo prešli na prvo kom-pletiranje avtomobilskih apotek, je pričela zlagati rute in to delala do upokbjlitve. Sprva je bilo to zlaganje zelo natančno. Do milimetra je morala odgovarjati velikost, sedaj pa so možna večja odstopanja. Mici je že skoraj dvajset let delala 5 ur dnevno in je zato tudi invalidsko upokojena. Njena bolezen izvira verjetno še iz otroških let. Oče je bil zaposlen v Papirnici in je tam vzel točke za hrano, katere je bito treba odnesti partizanam. »Januarja sem brodila po ledenomrzli vodi in jih odnesla. Več mesecev nisem hodila v šolo, ker sem se toliko prehladila. Tudi ko sva z bratom hodila nabirat gobe, naju je večkrat namočil dež in spet so mi odpovedale noge. V tkalnici sem delala po 12 ur dnevno in imela kot toliko drugih za malico le kruh in kavo. Se novembra sem se vozila na kolesu brez nogavic. Vsega pa vsak človek le ne prenese in mora trpeti težke posledice. PREHRANA NA DELU Vlogi 15-dh podpisnikov ugovora v zvezi z izplačilom nadomestila za regresiranje toplega obroka za delavce, ki se ne hranijo v obratu družbene prehrane, se ne ugodi, v veljavi ostane sklep Odbora za splošne zadeve z dine 22. 10. 1981. Kršitve delovnih obveznosti Disciplinska komisija je Obravnavala naslednje kršitve delovne obveznosti: nemoralno dejanje, navajanje sodelavke k nemoralnem dejanju, fizični obračun s sodelavcem, nevestno izpolnjevanje delovnih obveznosti, povzročanje nereda pri delu, neizpolnjevanje zadanih nalog, nedovoljena zapustitev dela in neupravičeno izostajanje z dela. Za omenjene kršitve delovnih obveznosti so bili izrečeni ukrepi: ustno opozorilo, javni opomin, opomin 5 % odtegljaj od enomesečnega OD, 10 % odtegljaj od enomesečnega OD, premestitev za 6 mesecev na dela in naloge ključavničarja v mehanično delavnico in premestitev na drugo delavno mesto. (disciplinska komisija) Zato danes mlajši težko rečejo, da delajo v nemogočih razmerah, saj ne vedno kakšne so in nas ne razumejo, da smatramo vse to kar imamo danes, za dobro. Ko je pogorel del tovarne, smo udarniško delali v kamnolomu, da smo nalomili dovolj Skal za gradnjo. Kolikokrat smo delale v konfekciji ponoči. V hladnem. Same smo morale čistiti okna, tla, stranišča. Če se je mudilo, smo delale nadure tudi ponoči in ob nedeljah. Vendar smo bolj gledale ena na drugo, več je bilo prijateljstva.« Mici je delala tudi v samoupravnih organih. V konfekciji je bila zelo zadovoljna. Kljub njeni bolezni, so imeli vsi razumevanje zanjo. Zato pravi, da ji ni bito prav nič hudega. Vsem trem želimo predvsem zdravja in še mnogo zadovoljnih let. Stanovanjske zadeve Vloga tov. Zupan Marka za dodelitev stanovanja se za letošnje leto zavrne, ker stanovanj ni na razpolago. Ko bodo zgrajena stanovanja v SPB v Domžalah, pa naj ponovno zaprosi za stanovanje. (odbor za splošne zadeve) Izobraževanje Vloga tov. Cerar Toneta za po-povrnitev stroškov šolanja na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju se za enkrat zavrne, ker so za letošnje leto sredstva že razdeljena, upoštevala pa se bo v letu 1982. (odbor za splošne zadeve) Tov. Žendar Motu se povrnejo stroški tečaja nemškega jezika v višini 2.500,00 din. (odbor za splošne zadeve) Odobritev finančnih sredstev Industrijskemu gasilskemu društvu Tosama se odobrijo sredstva za izpolnitev obveznosti v letu 1981 v višini 20.000,00 din in plačilo knjig »Na pomoč«. (odbor za splošne zadeve) TOZD Centru za rehabilitacijo S sej samoupravnih organov sluha in govora, Ljubljana se odobrijo finančna sredstva za pomoč pri organizdrainju dedka mraza v višini 2.000,00 din, pod pogojem, da ga še niso organizirali do sprejetja sklepa, (odbor za spilošne zadeve) Obveščanje Odobri se 20 % povišanje hono-1 arijev za prispevke v glasilo To-sarna. Sklep začne veljati takoj, (odbor za spilošne zadeve) Organizacija in sistemizacija dela Opisu del in nalog vzdrževalca strojev I., se doda naloga: ~~ zbiranje in posredovanje podatkov o poškodbah, oziroma popra-viiih strojev in o vgraditvi rezervnih delov (obvezno izpolnje-vanje predpisanega obrazca) V opisu se črta naloga: ~~ vodenje evidence o porabljenih rezervnih delih. (delavski svet TOZD Filtri), delavski Svt TOZD Saniteta). Centura 1981 Potrdi se komisija za revaloriza-c'i° osnovnih sredstev v TOZD Fil-tri> kot sledi: Zupančič Miran, predsednik; Požar Anton, član; Tomažič Stane, član. (delavski svet TOZD Filtri) Skupine osnovnih sredstev, ki so Se ze amortizirala in so brez seda-Je vrednosti, pa se še vedno upo-rabljajo, se v letu 1981 amortizirajo . Predpisanih minimalnih stopnjah, 'delavski svet TOZD Filtri) Zniža oziroma odpiše se razlika c ^ cenami iz leta 1981 in prodajno 0 za prodano neuporabno netka-387 *^ag0 (P° spišku) v višini din ^ -806,83 Renovi iz Začretja (prej-a skupna odpisana vrednost je ^ažala 251.971,80 din). Potrdi se komisija za revalordza-J« osnovnih sredstev v TOZD Sani-^ in sicer; P°dpeskar Jože, predsednik; Gornik Franc, član; Cerar Ivan. dpiše se neuporaben material v bodk^11 '^!*'®84’20 din v breme done \kot kocini izdatek, strokov-ne. Sažbe DSSS pa poskrbijo, da se ,0rabni material korriisijsko uni-pa odproda Dinosu Ljub- ^dpišg se ^305 kom avtoapotek Ekstra v znesku 31.711,50 din iri predstavlja kot izredni izdatek. Omenjene apoteke se razdelijo delavcem Tosame. (delavski svet TOZD Saniteta) Nakup osnovnih sredstev Odobri se uporaba sredstev za nakup 4 kom rabljenih šivalnih strojev. (delavski svet TOZD Filtri) Kadrovske zadeve Razpišejo se dela in naloge vodje proizvodnje TOZD Filtri za dobo 4 let v dnevnem časopisju. (delavski svet TOZD Filtri) Razpišejo se dela in naloge vodje proizvodnje TOZD Saniteta za dobo štirih let v dnevnem časopisju (za reelekcijo). (komisija za delavna razmerja TOZD Saniteta) Za dela in naloge vzdrževalcev strojev v pripravljalnici se poišče usterzna zamenjava. V kolikor ne bo primernega kandidata, se omenjena dela in naloge razpišejo v dnevnem časopisu. (komisija za delovna razmerja TOZD Saniteta) Vehovec Borisa se sprejme v redno delovno razmerje kot pripravnika s srednjo šolo v tehnlčno-raz-vojnem sektorju, po končanem študiju pa kot pripravnik z višjo šolo strojne smeri v istem sektorju. OSTALI SKLEPI Sprejme se nova sestava komiteja za SLO in DS in sicer: Hafner Marijan, predsednik; Peternel Edvard, namestnik predsednika; Berlec Vladka, član; Resnik Olga, član; Vodlan Feliks, član — NZ; Jeretina Metka, član; Gaberšek Viktor, član — CZ; Videnšek Tončka, član; Pišek Nada član. (DS DSSS) Komisija v sestavi Dimic Janez, Mlakar Marjan in Anzi Friderik naj v TOZD Saniteta najde primeren pisarniški prostor za namestitev računalnika in vodjo avtomatske obdelave podatkov. Realizirajo naj se vsi neizvršend sklepi v zvezi z inšpekcijsko službo varstvo pri delu in tisti sklepi, ki so bili podani iz oddelkov. Potrdijo se cene sanitetnim iz- delkom v višini 12 — 17 °/o. (delavski svet TOZD Saniteta) INOVACIJSKE NAGRADE Avtorici Mum Maruši se za predlog št. 43 — izdelava alu-kompres, za prvo leto 1981 izkoriščanja tehnične izboljšave izplača nagrada v Viiišnd 4.820.— din. Avtorjema Jamšek Francu in Svetlin Janezu se za predlog št. 73 — predelava odpadkov izplača nagrada v enkratnem znesku in sicer 851,70 din vsakemu. Avtorju Burja Marku se za predlog št. 78 — vlaženje zgornje plasti laminata izplača nagrada v višini 200,00 din. Avtorju Oražem Jožetu se za predlog št. 81 — ponovna uporaba obloge vlalknovimskega mikalnica izplača nagrada v višini 2.160.— din. (delavski svet TOZD Saniteta) SPREJEM AKTOV Sprejme se sklep o ustanovitvi Poslovne enote za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v LB ban-hi Domžale. Sprejmejo se spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o združitvi v LB Banko Domžale, ki so v zveži z ustanovitvijo Poslovne enote. (delavski svet tozd Saniteta, DSSS) Sprejme se I. del Gospodarskega načrta za leto 1982 z naslednjimi pripombami : — Ker ni predviden % odpadkov vlakmovin pri vatiranoih, zaradi zamenjave gaze z vlaknovino, se zadolži tehnološko službo, da prouči možnosti 7 % odpadka. Ugotovitve te sulžbe se bodo upoštevale v II. delu GN. — Komercialni sektor se zadolži, da prouči možnost prodaje 20 g vlaknovine namesto 18 g zaradi nekvalitetnih surovin. Obenem se zadolži nabavno službo, da po svoji moči preskrbi boljšo kvaliteto cel vlakna. — Glede na pripombo zbora tkalnice ovojev se zadolži TOZD Saniteta, da se pregledajo vse norme v omenjeni temeljni organizaciji, da bi bile v oddelkih vsaj enako presežene. Uskladitev se vnese v II. del GN. — V zvezi s pripombo komercialnega sektorja na plan kadrov v skladišču surovin se zadolži komisijo, ki jo je imenoval strokovni kolegij, da do II. dela GN prouči upravičenost 3 skladiščnikov v tem skladišču. — Na pripombo TOZD Filtri, glede na zmanjšanje števila zaposlenih na režijskih delovnih mestih, je bilo pojasnjeno, da se dejansko število ne bo povečalo, razen v TRS, kjer se bodo zaposlili 4 štipendisti. — Na vprašanje, zakaj je zmanjšan plan na 80 °/o v primerjavi z lanskim letom v otroški konfekciji, je bilo povedano, da je zmanjšan plan zaradi premajhne dobave tetra tkanine iz Senožeč. — Tehnološko službo se zadolži, S sej delegacij Samoupravna stanovanjska skupnost 1. Pristojni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti določi vsako leto vrednost točke, katere višina je element za izračun nove vrednosti stanovanja oz. celotnega stanovanjskega fonda. Po izračunu, ki je povprečna cena m2, deljeno s povprečnim številom točk, je vrednost točke 45,33. 2. V temeljih plana SSS občine Domžale za obdobje 1981-85 znaša amortizacijska stopnja stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini za leto 1981 do 1984 najmanj 0,60 % revalorizirane vrednosti, za leto 1985 pa 1 %. Predlagano je, da se za leto 1981 sprejme amortizacijska stopnja v višini 0,60 %. V primeru obračunavanja po višji stopnji, bi to pomenilo zmanjšanje sredstev za vzdrževanje, kar pa pri sedanji višini neekonomske stanarine ne bi bilo gospodarno. Skupnost otroškega varstva 1. Sredstva s katerimi razpolaga Skupnost otroškega varstva v letošnjem letu, znašajo po prvotnem planu 104.393.129,— din, po predvidenem rebalansu pa 112.606.009,— din in naknadni revalorizaciji programa 114.606.007,— din. Skupno vrednoteni program je torej 114.606.007,— din, od katerega znašajo nadomestila za porodniški dopust 27.700.000,— din, sredstva za solidarnost v SRS 4.158.406,— din ter sredstva, ki jih da ponovno prouči % odpadka za izdelke iz netkanega blaga, ker so ti veliko večji od planiranih. — Zbor mikalndce je zahteval, da se pregledajo norme v tem oddelku in pri tem upošteva kvaliteto surovin ter zmogljivosti strojev. (delavski svet TOZD Saniteta, DS DSSSj Sprejme se Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za realizacijo investicijskega programa in Aneks k sporazumu z DO Biljana Prilep. Za podpisnika se pooblašča glavnega direktorja Edvarda Peternela. zagotavlja Skupnost otroškega varstva kot stimulacijo izvoza v višini 4.841.000,— din. 2. V letu 1982 je treba sredstva skupne porabe prilagoditi možnostim gospodarstva, kar pomeni, da V četrtek, 17. decembra 1981 smo se v majhnem številu zbrali dopisniki, urednilki in člani komisije za informiranje. Srečanje je bilo organizirano z namenom izmenjave izkušenj in pridobitve napotkov za nadaljnje delo. Osrednji del srečanja je bilo poročilo tov. Matjaža Keka. V začetku je poudaril, da je 91 evidentiranih dopisnikov pri 25 glasilih združenega dela dobra osnova za nadaljnje delo. Dopisnikom je treba dati vzpodbudo, da se vključijo kot v dopisovanje v Delavsko enotnost in Poročevalec, t.j. da prekoračijo meje glasila združenega dela. Načini obveščanja Tov. Kek je spregovoril tudi o načinlih obveščanja (oglasne deske, bilteni itd.j, ki pa niso najbolje izkoriščeni. Predlagal je zanimivejšo ureditev oglasnih desk, ki bi že na prvi pogled privabile bralca s tem, da bi bila grafična ureditev pestrejša. Tudi razglasne postaje niso zadostno ižkoriščene, zlasti ne v proizvodnih pnotstorih, kjer zaradi ropo- bo v letu 1982 večje zaostajanje skupne porabe kot v letu 1981. Zato bo tudi prispevna stopnja manjša, z izjemo Občinske zdravstvene skupnosti, kjer bi se obseg sredstev povečal skladno z nominalno rastjo dohodka (22,1 %). Skupnost otroškega varstva bo razpolagala s sredstvi 97.000.000,— din. 3. Skupnost otroškega varstva sprejme Dogovor o enotnih merili*1 za pridobitev pravic do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom-Pravico do te pomoči ima vsak otrok, ki živi v družini, katere celotni dohodek ne dosega višine, k* jo določijo udeleženke Dogovora-Osnova za določitev denarne pomoči je dejanski socialni položaj družine oz. otroka v odnosu do ugotovljenih življenjskih stroških za otroka. Dohodkovni pogoj in višino minimal" ne denarne pomoči bo določila skupščina skupnosti otroškega varstva najpozneje do 1. marca vsako let0- ta strojev uporaba tega sredstva ni možna. Zato bi bilo ta način obveščanje smotrno izkoristiti med odmori. Kakšna naj bo informacija Dopisnika mora najprej nekaj vzpodbuditi k pisanju. Zamisel, ki obstaja v začetku, sporoči drugim' Vendar pa mora pisec razpolagati z določenimi podatki, če hoče o stvari učinkovito in zanimivo pisati. Zato je dober pisec tisti, ki stvar o kateri piše, dobro pozna z več strani in ie sam aktiven. Vendar samo razp°' laganje s podatki še ni dovolj, treba je podatke oblikovati in jim da*1 vsebino. Informacija mora biti tak0 oblikovana, da pove bistvo in da h predolga. Vsaka 'informacija mora imet' svoj »kdo, kaj, kje, kako in zakaj"-Ce hočemo k branju informacij6 pritegniti čimveč bralcev, sporoči*6 različno oblikujemo z dodatki, k® so — zanimivi naslovi, kratek uvo ’ v katerem v 3 — 4 stavkh povem0 bistvo. Srečanje dopisnikov akcije »1000 delavcev - sodelavcev « Vrste poročil Najikrajše poročilo je vest ali no-vica, kjer informacijo podamo v nekaj kraitkih stavkih. Poročilo je daljša oblika, s katero avtor komehtira zadevo. Komentar osvetljuje ozadje za-dev, z njim pisec opozarja na napake in daje konkretne predloge. Reportaža in potopisi so daljše oblike informacij literarnega značaja. Jezik Jezik mora biti čimbolj preprost, izogibamo se uporabe tujk. Bralec ima odpor do besedila, v katerem s° dolge nerazumljive besede. Obveščanje v OZD Obveščanje je v večini OZD normativno urejeno, s čimer se omogoči laiž^e delo dopisnikom in urednikom. V nekaterih OZD imajo odbore za obveščanje, ki jih bo novi Zakon o obveščanje postavil za izdajatelja glasila, kar pomeni, da bo odbor skrbel za celotno obveščanje OZD. V zaključku je tov. Kek spregovoril še o portoroškem srečanju organizatorjev obveščanje, kjer so bili sprejeti tudi tile sklepi: J- glasil v imenu stabilizacije ne uki-nijamo. Trelba je težiti k pocent-kvi t.j. preiti na drugačen tisk in drugačno grafično ureditev; 2- Informacije naj bodo zanimive. Sam tisk ni privlačen, nujne so grafične dopolnitve (naslovi, mednaslovi , fotografij e); 3- Vloga komisij za obveščanje je v pomoč urednikom glasil in dopisnikom, ki naj se dvignejo na raven Delavske enotnosti. V naadljevanju je tov. Matjaž Trojan spregovoril o aktualnosti v nbčini. Kljub velikemu številu glasil združenega dela se le-ta ne morejo Prehiti iz sivine. Nikakor ne mo-rem° Preiti na novo .kakovost infor-rriacije kljub navodilom Republiške-ga °dbora za obveščanje, ki vsebuje ^apotke, o čem naj piše glasilo gle- e na svoj značaj (tednik, meseč-Dopisniki moramo poročati o nktualnostih v združenem delu kot So Problematika nagrajevanja, teh-n'Voglje, izpadi proizvodnje. Pred-ysern Pa je treb težiti h kakovosti ‘Skatov. v ^tede na majhno število udele-cev se razprava z izmenjavo iz-uSenj ni razvila. Ples v krogu, stabilizacija Člani izvršnega odbora Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev Jerše so na svoji zadnji seji govorili o zadevah, ki naj poživijo delo in o vprašanjih, s katerimi bi olajšali stabilizacijske naloge našega gospodarstva. V sredo, 25. novembra letos so se zbrali člani, vseh je bilo šest, kar je zadostovalo za pičlo večino, na redno sejo, ki je bila v tekstilni tovarni »-Tosama« na Viru. Predsednik društva tekstilcev Alojz Pušlar je predlagal dnevni red treh točk, s katerimi so zajeli domala vsa vprašanja. Najprej So govorili o načinu dela, ki naj pritegne čimiveč članov. Za slabo udeležbo so našli vzrok v neustreznem času strokovniih predavanj in v zelo visokih cenah, ki veljajo za prevozne storitve. O času, kdaj začeti s predavanji, so se dogovorili, da bi to bilo vedno ob 13. uri. Predavanje traja vedno več kot eno uro, kar pomeni, da so poslušalci »žrtvovali« tudi svoj prosti čas, ne gle-ne na to, kdaj se zalčne njihov delovni dan. Tisto o prevoznih stroških pa so rešili salomonsko: obiskali bodo sosedna podjetja, do kamor pride lahko vsak individualno, pa tudi peš ni predaleč. Na 'izbiro sta dve delovni organizaciji: Papirnica Količevo in Tosama na Viru. Pri drugi točki je beseda tekla o snovanju izrazov (slovenskih seveda) tekstilne strdke. Delo, ki so ga strokovnjaki začeli pred nekaj manj kot dvema desetletjema, se bliža koncu. Slovar bo obsegal preko 300 strani in stal 4.000 dinarjev. Visoka cena je pogojena z izjemno nizko naklado, kupiti pa ga je mogoče le v 'prednaročilu. Naročniki ga bodo dobili v prvih mesecih leta 1983, če ne bo vmes zadržkov, sta poudarila predsednik Pušlar in inženir Podpeskar. Republiški odbor želi, da bi bilo prednaročnikov čimveč. To je razumljivo! Pri zadnji točki dnevnega reda so razpravljali o poravnavi društvene članarine, ki je napram lanskemu letu nespremenjena in znaša 120 din letno. Blagajničarka Boža Baškovi-čeva je seznanila izvršni odbor s potekom pobiranja ter zatrdila, da ki se mu pravi bodo njeni poverjeniki v posameznih delovnih organizacijah pri pobiranju članarine urejali sproti tudi člansko kartoteko in preverjali, kdo je imetnik društvene izkaznice in kdo je še nima. Naloga mora biti opravljena do konca tega leta. V dodatni točki k dnevnemu redu je tovariš Pušlar omenil priprave na občni zbor društva tekstilcev, ki bo prihodnje leto. Statut veleva, je rekel pri tem, da pomladimo vodstvo in se na to že sedaj primemo in odgovorno pripravimo. Ob zaMjučku je inženir Podpeskar seznanil člane s potekom občnega zbora ZIT Jugoslavije, ki je bil nedavno tega v Banja Luki. Če je bila vsebina občnega zbora brez tistega žara, ki ga vsakdo pričakuje ,so bile zelo zanimive razpralve okrog stabilizacijskih nalog in izvoznih obveznosti, ki jih družba že nekaj mesecev sprejema. Kljub vedno starejši strojni opremi v naših tekstilnih tovarnah, bi bili nalogam še kos, če se ne bi že sedaj zatikalo pri oškrhi s surovinami za nadalj-no predelavo in z materiali, ki so potrebni za zahtevano dodelavo tekstilij. Krog nima konca, zato je pot iz njega toliko težja. Vsi imajo izvozne zadolžitve, komaj kdo pa pomisili, da sosed teh obvezmosti ne bo mogel izpolniti, če za to ne bo imel preje ali drugega materiala, ki ga izdelujemo v domačih tovarnah in potem izvažamo. Upravičena vprašanja in dolge razprave okrog tega poznamo. Tu jih zato ne bomo ponavljali. Po dveumi razpravi je sledila še kratka informacija o menjavi pri urednikovanju Tekstilnega obveščevalca. Kot je to pogosto primer, se je novica o tem tudi v našem primeru hitro zvedela med člani. Nova urednica bo Cirila Černe, dipl. tekstilni inženir, ki prihaja iz Induplati v Jaršah. Sedanji urednik Ivo Marinc bo zadržal tehnično uredniko-vanije, uredništvo pa se bo iz Celja preselilo v Ljubljano. Pravijo, da na Fakulteto za tekstilno tehnologijo. O spremembi programa ni nihče poročal niti o vzrokih, ki so navedli do te zamenjave, vsi izražajo le željo, da bi bil stanovski časopis poslej boljši posrednik novic iz dru- štvanih krogov. Želijo tudi, da bi bil boljši, predvsem pa konkretnejši komentator gospodarskih ukrepov. Z zamenjavo urednikovih imen še ne bo nič storjenega, čeprav si vsi želimo, da bi bil časopis še boljši, kot je bil doslej. Otmar Lipovšek (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Izlet v Munchen Nedaleč od meje je prijetno mestece Schaan, kjer smo zaključili 650 km dolgo pot. Ustavili smo se v hotelu Post, ali po domače »-Pri Angeli«, saj je lastnica naše krvi. Postreženi smo bili v slovenščini, tudi pivo je bilo za dinarje. Naslednje jutro nas je prebudil dež. Po zajtrku smo odšli v glavno mesto Liechtensteina-Vaduz, nedaleč od Schaa-na. Takoj ob vhodu v mesto se je na desni nad mestom prikazal grad, prebivališče njihovega kneza, ki je zelo cenjena osebnost. Mestece s ca. 4.000 prebivalci je skrbno urejeno, z dragimi, a okusno urejenimi trgovinami v katerih so prijazni prodajalci, oz. lastniki. Značilen za Vaduz je turizem in številni uradi tujih družb, ki so tu samo registrirani zaradi nizkih davkov. Ogledali smo si mesto in odšli naprej čez reko Ren proti Bodenskem jezeru. Se prej smo prestopili mejo in nadaljevali pot po Avstriji. Ustavili smo se v Bregenzu ob Bodenskem jezeru, tromeja med Švico, Avstrijo in ZR Nemčijo. Našemu obiskovalcu se na hitro zazdi, da je prišel na Bled, vendar je jezero precej večje, po njem lahko vožnjo ladje, ki vzdržujejo potniški promet. Mesto je urejeno in čisto, prav tako obala jezera, ki je polna rac in labodov. Seveda ni treba posebej omenjati ribolova in organiziranega turizma, ki tukaj privablja goste z raznovrst-nimii zanimivostmi, npr.: tekmovanja na jadralnih deskah, Vleka zmajev z motornimi čolni, prevoz na ladjah s pogonom na mlinska kolesa, pa tudi vabila za nastop naših Avsenikov nismo prezrli. Po kratkem ogledu Bregenza smo prestopili avstrijsko mejo in prišli v južni del ZR Nemčije, na Bavarsko in mimo Lindaua proti Munchenu. Svet je tu vse bolj raven, cesta pelje skoraj naravnost, ob njej so številni pašniki s kravami in velike urejene kmetije. Ta slika se ponavlja vse do Miinchena, razen nekaj manjših krajev vmes, ki smo jih obšli po hitri avto cesti. Prišli smo v Munchen, glavno mesto Bavarske pokrajine. To je veliko mesto, tako, da smo si ga za začetek ogledali kar iz avtobusa. Ob vhodu v mesto smo na desni zagledali znani stolp iz olimpijskega parka. Ogromno naselje z značilno razgibano gradnjo — napeti drogovi, prepreženi s tisočimi prozornimi ploščicami, ki od daleč spominjajo na tančico, je bilo zgrajeno za olimpijado 1972. Pobliže smo si ogledali nekaj športu namenjenih objektov v urejenem parku z vodometi in jezerom z labodi in racami. NekčAeri so se z dvigalom povzpeli v 290 m olimpijski stolp v katerem je pod vrhom restavracija z razgledno točko, na vrhu pa oddajno-spre-jemne antene. Ta športni park danes služi kot rekreacijski del mesta. Pozornost pritegne še ogromna stavba nasproti parka, z značilnio gradnjo v pet krogov, ki je bila tudi v sklopu naselja, danes pa je poslovna stavba z muzejem, avtomobilske tovarne BMW. Zanimivosti v mestu je bilo še cel kup: videli smo znani mestni vodnjak, državno galerijo, ustavili smo se na širokem trgu Alte Pinakothek in Glytothek, kjer dobiš občutek kot bi prišel v stare Atene, ali v Pulu. Ogromne stavbe, podprte z okroglimi okrašenimi stebri, način gradnje, okraski, širok trg iz plošč, vse to spominja na grški stil. Nič čudno, saj so nekdanji tukajšnji vladarji precej cenili njihovo bogato kulturo in se celo poročali s plemenitimi Grkinjami. Tu je imel celo Hitler svoje prve osvajalne govore Nemcem. Peljali smo se še skozi stara mestna vrata na kraljevi trg — Konigsplatz, z rezidenco bavarskih kraljev, lepo cerkvijo in vodnjakom na sredi. Mimo številnih pivnic in v gostem prometu smo se prebili mimo mestnega gledališča, opere, Maksi milj anovega trga in čudovite mestne hiše v got-skme slogu, ki ima uro s svetniki, ki se vrtijo In pozvanjajo vsako po1 no uro. Ob tem času je vedno polno radovednežev na trgu. Končno smo prišli v hotel, majhen, urejen in čist. Po večerji seveda nismo šli spat, Munchen je bil preveč razigran, v bližini je bila velika tradicionalna zabava, praznik piva in prest — Oktoberfest. Razočaran sem bil nad razvpitim testom, ali pa sem videl najslabše strani le-tega. Ogromen prostor je bil posejan z najrazličnejšimi vrtiljaki in hišami strahov, vsak s svojo bučno glasbo in pisanimi žarometi, polno slaščičarn, po tleh pa polno smeti. Ko v hipu to zagledaš kar zgubiš mišljenje o na-tačnih Nemcih. V dvoranah pa godbe in razbijanje z vrčki od piva. Točili so samo 1 1 piva in videlo se je, da ga domačini kar dobro prenašajo, celo preveč saj bi lahko rekel, da je to praznik pijancev. Nič čudnega, saj je na Bavarskem kar 25 pivovarn in je pivo nacionalna pijača, za pivovamarje pa dobra reklama in zaslužek. Ob 23. uri je pijančevanja na testu konec, nam pa se še ni spalo. Zavili smo v enega izmed številnih lokalov, nočnih bar- čkov z vabljivimi rdečimi napisi: »Go, go, girls; Lowe with girls...« Malo pivo je bilo za zasoljenih 7 DM, spotoma pa lahk gledaš porno filme v družbi »-easy girls«. No, vsak špas nekaj stane, vendar to spada k Munchenu, v katerem lahko marsikaj vidiš, tudi demonstracije niso izjema. Naslednjega dne po zajtrku smo se zapodili po nakupih, največji jugoslovanski poslastici. Res je, v trgovskem pogledu je v Munchenu kaj videti in kaj kupiti. Za naše razmere preveč bogato založene trgovine s tehničnim blagom, zabavno in foto elektroniko, urami, Pa polne izložbe kave, praška, margarine, ... da prav ste prebrali; za firbce pa tudi številni »'Sex-shopi<<-Ne, nič mi ni ušlo in prav je tako, saj v Munchenu nisi vsak dan. Zapustili smo mesto in mimo Deutsches Museum (ogromni tehnični muzej), odšli proti Salzburgu P° hitri avto cesti čez reko Inn. Niso samo pri nas ceste vedno v popravilu, zastoji zaradi tega se zgodi j0 tudi v Nemčiji. Peljali smo se mimo velikega jezera Chiemsee, znan P° turizmu, še posebej navtičnem in P° velikem letovišču oficirjev NATO. Razen dolge kolone na meji z Avstrijo ni bilo problemov. Prispel' smo v Salzburg. Mesto se ostro loči s predorom na novi in stari del. Zanimal nas je stari del. Najprej skozi predor, mimo mestnega in Leopoldovega vodnjaka, do festivalne dvorane v kateri so znani vsakoletni Mozartovi koncerti, do stolničnega trga z baročnim vodnjakom in bogato stolnico z dvema zvonikoma, ki naj bi bila kopija stolnice Sv. Petra iz Rima. Domačini si niso enotni, ali je lepši stolnični, ali rezidenčni trg, s katerega je pogled na staro mestno trdnjavo na hribu nad mestom. Naprej od obeh lepih trgov smo prišli do Mozartove rojstne hiše, v kateri je muzej in kdo ne pozna čudežnega otroka, ki je napisal-A kot vedno, nas je priganjal čas. Mimo številnih konjskih vpreg-ta-xijev, ki približajo in popestrijo stari Salzburg, smo prišli do našega »taxija« in naprej. Vreme se je P°' slabšalo, zmračilo se je, mi pa smo drveli po avto cesti polni tunelov, mimo Bischofschofena, Badgasteina, Spittala in ob Vrbskem jezeru d0 Celovca na Ljubelj. Carinik se j® očitno zabaval z nami, vseeno ie številno blago varno prispelo na zemljo domačo. Zadihali smo naš zrak... K°*' smo hitro potovali, tako hitro je bilo tudi slovo. Marsikaj smo videli v teh treh dneh in za nami je bil° preko 1.200 km poti. Tone Cerar Športna dejavnost V počastitev praznika 29. novembra — dneva republike, sta KOOZS TOSAMA in OOZSMS TOSAMA or-ganiizirali športna tekmovanja v naslednjih panogah: kegljanju, na- muznem tenisu, streljanju in šahu. Po ogorčenih bojih so posamezni tekmovaloi zasedli naslednja mesta: Člansko prvenstvo: Kegljanje: 1. Štrukelj Marijan 2. Štrukelj Zdravko 2. Hafner Marjan Zenske: P Drčar Marta 2. Štrukelj Minka 3- Kveder Poldka Namizni tenis: 1- Penvinšek Marjan 2. Dom čar Viktor 2. Dumionii Janez Streljanje: 1 Kovič Valenitin 2- Kovič Janez 3. Capuder Lojze Sah: D Hafner Manjan 2. Vidovič Ivan 3. Kerč Jože Pri mladincih pa so bili doseženi m^sledinji rezultati: Kegljanje: P Prenar Silvo 2. Stare Janez 3- Kerč Janez NADA — vztrajna pri rekreaciji Namizni tenis: • Pervinšek Marjan Osoiin Dušan ■ ■ Capuder Lojze f^eLjanje: i' Kovič Valenitin 2 Capuder Lojze ■ Kerč Janez Sah: 1. Arnuš Prane 2. Kem Stane 3. Kerč Jalnez Medalje so bile podeljene najboljšim športnikom na zaključku športnih tekmovanj. Ob tej priliki so bili podeljeni tudi klobuki za najbolj vnete planince, ki so se udeležili vseh pohodov po naših kamniških planinah in kolesarske kapice udeležencem vseh kolesarskih trim pohodov. Klobuke so prejeli: 1. Klopčič Nada 2. Klopčič Slavko 3. Starbek Minka 4. Anai Friderik Kolesarske kapice so prejeli: 1. Jurak Zlatka 2. Požar Anton 3. Rozman Stefan Ob koncu bi želel povedati, da so bila tekmovanja kvalitetna, da pa niso bila množična. Mislim, da bi se morali delavci več ukvarjati s športom in rekreacijo kajti to krepi zdravje in delovne sposobnosti človeka. Zahvale Ob smrti najinega očeta Slavka Grlica, se vsem sodelavkam in sodelavcem iskreno zahvaljujem za cvetje, sožalne besede in udeležbo pri pogrebnem obredu. Še enkrat, iskrena hvala! Ani Košir in Vida Vodlan Delovni organizaciji se zahvaljujem za prelep TOSAMIN koledar, ki sem ga prejela ob novem letu. Upokojenka Tilka Zabret Vsem sodelavkam in sodelavcem iz obeh tkalnic se prisrčno zahvaljujem za lepo spominsko darilo, katerega ste mi dali ob mojem odhodu iz delovne organizacije. Lojzka Poj bič Prav iskrena zahvala sodelavkam in sodelavcem iz pripravljalnice za lepo spominsko darilo, katerega sem prejela ob mojem odhodu iz delovne organizacije. Lojzka Pajibič Sodelavkam in sodelavcem iz sanitetne in otroške konfekcije se iskreno zahvaljujem za lepo darilo ob mojem odhodu iz delovne organizacije. Mici Prašnikar Osebne vesti Rojstni dan praznujejo od 12. 1. 1982 do 11. 2. 1982 TOZD SANITETA Mikalnica 9. 2. Dolenc Viljem, 15. 1. Gorjup Tončka, 16. 1. Habjanič Minka, 21. 1. Kos Dorica, 19. 1. Luthar Nežka, 24. 1. Lavrinc Pavla, 27. 1. Morela Ivanka, 13.' 1. Sever Tanja, 29. Pavlič Martina, 12. 1. Pavli Slavka, 31. 1. Pirnat Dušan, Otroška konfekcija 4. 2. Cvjetinovič Joži, 4. 2. Gaberšek Marija, 2. 2. Klopčič Nada, 17. 1. Kotnik Metka, 5. 2. Marolt Marta, 7. 2. Urbanija Francka, 16. 1. Vrečar Slaivtka, Sanitetna konfekcija 20. 1. Bratun Pavla, 30. 1. Brinovec Majda, 28. 1. Cerar Angelca, 26. 1. Furlan Marjeta, 16. 1. Keržan Marta, 25. 1. Klopčič Ivanka, 18. 1. Kamenček Marjeta, 28. 1. Korant Draga, 16. 1. Novak Joži, 9. 2. Prašnikar Mici, 27. 1. Ručigaj And, 14. 1. Rems Marjana, 17. 1. Toman Olga, 28. 1. 2avbi Zvone, Tkalnica ovojev 24. 1. Pivk Francka, 12. 1. Pirc Marija, 6. 2. Sever Tilka, 25. 1. Vrtar Joži, 16. 1. Kuhar Viktor, Pripravljalnica 17. 1. Miketič Mira, 26. 1. Osodin Marinka, 25. 1. Vrhovnik Pavla, Avtomatska tkalnica 13. 1. Orehek Tatjana, 6. 2. Podmilj-šak Pepi, Vlaknovinski oddelek 7. 2. Orehek Marjan, TOZD FILTRI 16. 1. Pervinšek Anton, 22. 1. Volkar Pavla, 31. 1. Zarnik Anton, DSSS 7. 2. Bemot Janez, 14. 1. Križnar Peter, 18. 1. Arnuš Franc, 1. 2. Cerar Anton, 2. 2. Hribar Joži, 23. 1. Hribar Tončka, 7. 2. Videnšek Tončka dipl. ing., 6. 2. Peterka Tinca, 28. 1. Podboršek Polana, 1. 2. Siard Gabrijela, 17. 1. Strmšek Tonka, 9. 2. Urbanija Marija, 25. 1. Urankar Franc, 14. 1. Velkavrh Janko dipl. ing., 17. 1. Leban Martin, 12. 1. Berdajs Srečo, 24. 1. Drodc Ivan, 18. 1. Grujič Peter, 3. 2. Jeretina Marica, 15. 1. Jerman Gverino, 2. 2. Kerč Francka, 31. 1. Lokvenec Vasilika, 29. 1. Poljanšek Joži, 18. 1. Urbanija Martina, 18. 1. Vodnik Vencelj, ODŠLI iz DELOVNE ORGANIZACIJE: Rajhart Jolanda — sporazumno Rožič Ivi — sporazumno Volkar Rajko — na lastno željo PaLiska Antonija — inv. upokojena Pečnik Marija — upokojena Kovič Ivanka — inv. upokojena Milanovič Kati — sporazumno ZAMUDNIKI V MESECU DECEMBRU 1981 1. Štempihar Majda (KS) — 4., 5. in 15. decembra 2. BELCIJAN Bernarda (FRS) — 4. in 24. decembra 3. STARE Tine (KS) — 2., 7., 9. in 11. decembra 4. BERDAJS Srečo (KS) — 10. in 11. decembra 5. AVBELJ Julijana (FRS) — 2. in 28. decembra 6. KERN Stane (TRS) — 3. in 9. decembra 7. PETERKA Marjan (KS) — 4. in 8. decembra 8. JUDEŽ Zvonka (KS) — 7. in 14. decembra 9. OCEPEK Vinko (KS) — 3. in 17. decembra 10. KOVAČ Marjan (TRS) — 9. in 11. decembra 11. PEVEC Franc (KS) — 9. in 17. decembra 12. RADKOVIC Vinko (KS) — 2. in 9. decembra NAGRADE V sklepih samoupravnih organov ste lahko prebrali, da je Odbor za splošne zadeve na predlog Uredniškega odbora povišal honorarje za sodelovanje pri TOSAMI. S tem se povečajo seveda tudi nagrade za rešitve nagradnih križank oz. iger. Nagradno križanko iz zadnje številke TOSAME je reševalo le 27 delavcev. To majhno število rešitev nas je zelo začudilo, še bolj pa to, da smo našli le tri pravilne rešitve. Največje težave pa so bile pri besedi ERATO (in ne EROTO) — muza ljubezenskega pesništva. Pravilno so križanko torej rešile le naše tri nagrajenke: 1. nagrada (120,00 din) — Podboršek Polona — DSSS 2. nagrada (70,00 din) — Gril Tončka — mikalndca 3. nagrada (40,00 din) — Breceljnik Nuša — DSSS Vsem nagrajenkam iskreno čestitamo, ostalim reševalcem pa želimo prihodnjič več sreče! Nagradna igra V prejšnji številki smo vam obljubili posebno nagradno igro namesto križanke. Ce niste shranili 12. številke TOSAME, vam karikaturo znova posredujemo, le v manjši ob liki. Pravila igre so sledeča: Verjetno ste opazili, da je vsak član uredniškega odbora posebna rastlina in sicer zdravilna rastlina. Članov uredniškega odbora je 12-Vaša naloga pa je, da pravilno uganete vsaj 8 zdravilnih rastlin, če hočete priti v izbor za žrebanje. Žrebali bomo enako kot pri nagradnih križankah pa tudi nagrade bodo enake. Torej: veselo na delo in veliko sreče pri reševanju! OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO UnedniSki odbor: Dušan Borštnar, Marta Drčar, Olga Jeretina, Vladka Berlec, Silva Mežnar — blagajnik, Ivanka Ogorevc, Franc Arnuš, Miha Andrejka, Jože Podpes-kar, dipl. ing., Marija Preše-kar — korektor, Tone Stare — fotograf, Marjana Lubinič dipl. iur. — glavni urednik. Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkoofakcija Krško