UredniStvo ;<< <r Kopitarjevih ulicah štev. 2. "f
(vbod čez £*cdiit nad lltknrn*).	*
2 urednikom j« mogoče govoriti le od
IC, 15. ure dopoldne. Rokopisi ae ne itfajo; nefrankiran* pisma se ne sprejemajo. 1'tedniAkeia JeJefoau ilev. ;4.
V Lijubljani, v ponedeljek, 12. decembra 1904
Izhaja vsak dan, izvzemši n«de.'je i» {Hnunik*, ob polu o. ur. popoldne. — Vel]« po posti prejeman: za celo leto 26 K, - - .lovlco leta SS K, ietrt leta 6-50 K, ia 1 mesec 2K 20h. Vupravništvu prejeman: slo teto 550 K, ss pol let« 10 K, ia četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 v. Za pošiljanje v f.jabijani sa oUtm je dostavnine 10 h.
Plačuje se vnaprej.
Upravništvo je T Kopitarjevih ulicah štev. 2. Vsprejema naročnino, Inserat* In reklamacije. — I I « • e r a 11 »e računalo enostopna petltvrsta (dolžina t '1 Milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 h. :a trikrat I
9 h, za več kot trikrat S b. i reklamnih noticah slane enoaUpua garmondvrf M h. Pri večkratnem ebjavljenjn primeren popust.
UpravniHket* tele/ona itev. 188. ■ _____________________________ ..«•!.•
Ikrat I pust. i

Leto XX); II
Državni zbor od-goden.
Dunaj, 10. dec.
Voz brez koles
„Das ist der Fluch der bosen Tat..." Z 29 proti 14 glasovom je v petek zvečer proračunski odsek odklonil vladi kredit v znesku 69 milijonov. Vlada je podlegla. Tega tudi najboljši vladni prijatelji ne morejo zanikati. Glasovanje v proračunskem odseku je imelo eminentno političen značaj. Vlada ni zahtevala kredita za državne podpore, ker 15'/, milijona bi bila gotovo še dobila v raznih svojih blagajnah, marveč v prvi vrsti kredit, zaupanje sama sebi, in to zaupanje je dvetretjinska večina v odseku vladi odklonila. Naravna posledica bi bila, da vlada takoj odstopi ali pa razpusti državni zbor. Vlada pa je le odgodila drž. zbor, kar kaže, da sedaj še ne odstopi in tudi ne razpusti drž. zbora. To je dr. pl. Korber, dasi v megleni obliki, takoj po glasovanju tudi izrazil, rekoč: „ Vlada ostane na dosedanji poti ter odloži podporo vsled uim do onega, ne daljnega trenotka, ko pričakuje rešitev glavnega političnega vprašanja.
In katero je to glavno politično vprašanje ? O tem so mnenja jako različna, Mnogi sodijo, da vlada že v prosincu zopet skliče državni zbor. Ako vlada tudi po no vem letu ne dobi večine za svoje načrte, potem šele je vprašanje pereče, ali naj odstopi ali razpusti državni zbor. Mogoče pa je tudi, da je dr. pl. Korber mislil na trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Več nego dvomljivo je namreč, da bi krona sprejela demi-sijo vlade, preden ni rešeno velevažno vprašanje trgovinske pogodbe z Nemčijo. Vlada torej vsaj za sedaj ostane, četudi je državni voz brez koles, ko je parlament na počitnicah. Vlada si more v sili pomagati s § 14, ki „na vlak" potegne državni voz čez prag novega leta.
Značilno pa je, da je najodločneje na-
LISTEK
Pravo podignuče Dalmacije
po novom ekonomično-financijalnom sustavu. D o E. M. V u s i o. Beč 1904. Nakladom društva „Dalmacija" u Beču. Cijena 1 kruna.
Že dolgo vrsto let se peča Vusio s hvalevredno požrtvovalnostjo, kako bi se dala Dalmacija gospodarsko povzdigniti. Težeč po odgovorih na to vprašanje se temeljito bavi z ekonomskimi in finančnimi vprašanji sploh. L. 1899. je izdal v tem zmislu razpravo pod naslovom : Ein neues System der Volkswirtschaft und Finanzpolitik fur Oester-reich und die europaischen Staaten. Letos je pa izišlo delce : Reichtum der Nationen und Staaten nach einem neuen Systeme. Ta svoj novi sestav uporablja v knjižici, ki o nji poročamo v teh vrstah, na Dalmacijo. Knjižica je — tako recimo takoj s početka — zanimiva, jasna, v vsakem oziru poučna. Načrt je premišljen in razumen. Samo : I
stopila proti vladi stranka, ki je veljala kot glavna opora sedanjega kabineta. Brez dovoljenja nemške ljudske stranke vlada ni smela storiti daljšega koraka. Kot Prometej je bila prikovana na' njen „vetou. Ko se je le za trenotek z znanimi odloki glede Sle-zije, Inomosta in Zagreba hotela vlada oprostiti verige, takoj so ji »zavezniki" nastavili nogo. To je plačilo za petletno tlako nemškim velmožem . ..
Ljudsko sodišče.
Razni vladni in od vlade podpirani listi prete poslancem z ljudskim sodiščem. Prepričati hočejo namreč javnost, da bi bila vlada rada dovolila 15 5 milijona kron za razne po uimah oškodovane kraje, ko bi ji bil državni zbor dovolil potrebni kredit. Poslanci so torej krivi, ako ubogo ljudstvo ne dobi novoletnega daru Le počasi, lakaji! Prvič je istina, da je proračunski odsek z 31 glasovi, torej z veliko večino sprejel predlog posl. Herzmanskega, naj se vladi dovoli 15'5 milijona državnega posojila za podpore vsled uim. Proti temu predlogu so glasovali le tisti, ki so vladi hoteli dovoliti vseh 69 -milijonov.
Dalje je finančni minister sam navajal, da je imela vlada leta 1901. v svojih blagajnah 479 milijonov gotovine, leta 1902. 473 in lani 446 milijonov. V teh treh letih pa je izdala državnih podpor vsled uim okroglo 19 milijonov in približno 84 milijonov pride na račun tekočega leta raznih prenešenih kreditov iz prejšnjih let. Torej bi morala vlada še vedno imeti lepo svoto gotovine, iz katere bi mogla izplačati državne podpore. Res je sicer, da država ne more gospodariti kakor zasebnik, ki živi iz rok v usta, toda z ozirom na državni proračun se najde 15-5 milijona v smeteh. Ali so torej avstrijske finance v največjem neredu, česar vlada noče jasno povedati, ali so državne podpore le priprega za novo posojilo v namene, ki so javnosti prikrita. Prepričani pa smo, da bi slovenski volivci od vse ogromne svote dobili le drobtino, ki
Kako naj se iz papirja prestavi v življenje ? Kje dobiti ljudi, ki bi ga uresničili ? Te težave pa ne jemljejo delu vrednosti. Vsak, kdor prebere Vusievo knjižico, se oplodi z mnogimi koristnimi idejami; in v tem oziru bo — ne glede na to, ali se bo kmalu jel pisateljev načrt dejansko uresničevati, ali ne — brezdvojbe tudi v Dalmaciji mnogo koristila.
1.	Pisatelj opisuje gospodarsko zaostalost Dalmacije, ki je za državo po njegovi sodbi za najmanj 20 milijonov kron pasivna na leto. V hranilnicah in posojilnicah ima neprimerno manj naloženega denarja, nego ga imajo druge dežele. Zato pa tudi vkljub velikim občinskim nakladam pride le izredno malo davka na posamnika. En Dal-matinec plača po računu 1. 1902. po 16 K 60 vin. direktnih davkov z nakladami vred; po 5 K pa pride indirektnih davkov na glavo.
2.	Dalmacija bi se dala znatno izboljšati. Prebivalcev ima 590.000 ; devet desetin je poljedelcev, večinoma malih posestnikov,
pade z bogato obložene mize. Ta drobtina bi ne utolažila lakote niti ublažila bede. V ta namen je treba izdatne pomoči posameznim posestnikom, ki bijejo obupen boj za obstanek, ne pa po 5 kron, s katerimi si le za en dan podaljšajo življenje. Milijoni državnih podpor romajo večinoma v Galicijo, na Češko in druge severne dežele kot darila za politično prijaznost, doli na jug prihajajo le groši, ki so le miloščina, s pelinom mešana zavrelica.
Kaj Bedaj ?
Po ustavnih načelih bi morala vlada odstopiti, ako ji dvetretjinska večina izreče nezaupanje. Toda v Avstriji je parlament le mrtvi stroj za glasovanje, za nova posojila, za vladne načrte. Ako se parlament, oziroma poslanska zbornica protivi, pošlje jo vlada na počitnice ali razpusti. Ustavno življenje je pri nas le navidezno, prikriti absolutizem se opira na razne „državne interese" in v zadnjih letih še na § 14.-, ki v sili nadomešča parlament. Take so razmere ostanejo, dokler ni rešeno narodno vprašanje, ki vsaki vladi nudi priliko, da izigrava stranko proti stranki.
Vlada je sicer podlegla, a ni poražena v strogo parlamentarnem smislu. Razlogov za to tolmačenje situacije je več, ki pa se odtegujejo vsaki kritiki. A kar je vsakemu jasno, to so odmevi dunajskih merodajnih listov. Res je sicer, da morejo posamezne stranke vplivati na svoja glasila — So pa vplivni listi, ki uplivajo na stranko in delajo javno mnenje Ako čitate dunajska glasila, najdete večino, ki neprikrito očita nemškim strankam, da so storile veliko neumnost, ko so vlado pustile na cedilu. Dr. pl. Korber dobro pozna moč časopisja in bil bi velik nerodnež, ko bi se ne poslužil te moči. In tako je vsaj verojetno, četudi ne gotovo, da se čez praznike pomirijo levičarji, da se ublažijo nasprotja in si zopet sežejo v roke stari prijatelji. Za užaljena srca ima ekscelenca dr. pl. Korber vedno pripravljeno hladilo, ki sega tudi v prvo nadstropje politič-
ki imajo 1—5 ha. Stotisoč rodbin štejejo; vsaka povprek po 3 ha obdelane zemlje. Vsa dežela ima 1,200.000 ha rodne zemlje; 50.000 ha je neplodovite ali jezer. Obdelane zemlje je le 300.00o ha; večinoma se prideluje vino, olje in nekaj žita. V lesu je 300 000 ha; a velik del se še-le zasaja; e pravih gozdih se bo moglo govoriti za 20 do 30 let. Vrh tega imajo gozdi marsikje pretežno klimatski značaj. Pašnikov je 600.000 ha ki so pa v silno slabem stanju. Živina, ki se goji na njih, je skupno vredna k večjemu 20,000 000 K ; premalo je je, da bi se ž njo obdelalo 300.000 ha polja.
Polje nese povprek 45 milijonov kron na leto, pašniki z živino vred 15 milijonov in gozdi 5 milijonov, skupaj torej 65 milijonov kron na leto, ki se jim sme dodati še 10 milijonov iz ribištva, plovitbe in obrta. Tako pride na vsako glavo 120 K letnih dohodkov ali 32 h na dan. Davki, zlasti z občinskimi nakladami, so relativno ogromni. Ko bi se dežela povzdignila, pašniki izboljšali, živinoreja razumnejše gojila, bi bilo mogoče, samo vrednost živine po- I
nega svetilnika. S tega stališča smo žal pri-morani izražati bojazen, da nahod kmalu poneha in ostanemo na starem tiru. Ali je^H**®1** koristno tudi za državo, to je seveda drugo vprašanje. Toda v Avstriji živimo od jutra do mraka, v spanju pa pozabimo na to, kar je bilo.
Izprememba uprav, oblastij.
Vlada je v petek porazdelila med poslance spomenico o preosnovi upravnih oblastij. S spomenico hoče vlada, da javnost pove svoje mnenje o nameravani preosnovi. V prvem delu navaja spomenica napake pri upravnih oblastih, zlasti pri javni dobrodelnosti. Naglaša se stara resnica, da sta si nasprotna ljudstvo in uradništvo. Da upravne oblasti ne delujejo uspešno, je vzrok tudi ta, ker je toliko vladnih odlokov. Naša zakonodaja smatra državljane za nepolnoletna bitja, koje naj ščitijo razne vladne odredbe, kakor ščiti mati otroka. Glavni neuspeh pa povzroča ponesrečena organizacija upravnih oblastij. Za eno glav. napak neuspehov se smatra, ker je uprava razdeljena med državne in avtonomne oblasti Avtonomne oblasti imajo osobito sledeče napake : Razloček med samostojnim in prenešenim delokrogom občin je teoretično neopravičen; male občine imajo premalo moči, deželni odbori izvršujejo le pomanjkljivo svojo dolžnost kot višja avtonomna oblast. Državne oblasti imajo pa premalo močij, uspešno izvrševati zakonito zajamčeno nadzorstvo avtonomnih oblastij. A tudi državne upravne oblasti imajo mnogo na pak. Okrajna glavarstva imajo prevelika okrožja in zato ne morejo v polnem obsegu vršiti svojih dolžnostij, saj komaj iz-delavajo akte. In pri deželnih vladah posameznik niti ne more pregledati vsega delokroga, osobje je pa slabo teoretično izur jeno in premajhno.
Vladna spomenica razpravlja o temeljiti preosnovi avtonomnih kakor tudi državnih oblastij. Avtonomne oblasti bi bile občinski, okrajni, okrožni in deželni za stopi, državno politične oblasti pa: okrajni urad, okrožne vlade, deželna oblast in ministrstva. Občine bi imele enoten svojim močem primeren delokrog. Dobrodelne zadeve bi reševali okrajni zastopi. Okrožni
desetoriti; vrh tega bi se moglo uvesti mnogo
obrtnega življenja.
3.	Dosedanji poizkusi ne dosegajo svojega namena. Rajfajznovke so silno potrebne; treba bi jih bilo do 200, ker oderuštvo grozno cvete v deželi; a jih je komaj 38, in še teh več nedelavnih. Manjka vztrajnega dela. Grof Harrach poizkuša dvigniti obisk tujcev. Namerava postaviti po mestih več moderno urejenih hotelov. To je sicer hvalevredno, a dežele splošno vendar ne dvigne.
Lepo je, da se je pričelo z vladno pomočjo z melioracijo zemlje, izsuševanjem, odvajanjem vode itd. Toda to gre silno počasi, ker se na leto žrtvujejo le razmerno majhne svote. Vrh tega se to izboljševanje vrši zlasti z ozirom na higienska načela, boj proti malariji ga vedi v prvi vrsti.
4.	Treba je temeljite pomoči. Ta je mogoča, če se na pripraven način omogoči kredit. To se izvrši po pisateljevem mnenju z ustanovitvijo dalmatinske narodne banke, ki naj bi združila vse Dalmatince, kateri bi tako na temelju svojega premoženja mogli dobiti najmanj 250 milijonov ka-
zastopi bi bili druga instanca za okrajne zastope. Deželna avtonomija naj bi ostala nedotaknjena. Načelniki državnih okrajnih uradov bi tudi vodili seje okrajnega zastopa in voditelj okrožne vlade bi ob enem vodil tudi seje avtonomnih okrožnih zasto-pov. Ministrstva ostanejo najvišje upravne oblasti, a ne bodo imela nikakega stika s sodnijskimi in policijskimi posli upravnih oblastij. Ustanovili bodo upravna sodišča, ki bodo obsegala tri inštance. Sodišča bodo sostavljena iz državnih in civilnih sodnikov. Policijsko kazensko postopanje bodo izvrševali okrajni in okrožni uradi. O ničnostih bo razsojalo najvišje upravno sodišče.
Ta temeljita preosnova seveda ne bo izvršena že jutri, a potrebno je, da se jav-nost bavi ž njo in drugega tudi vlada najbrže ni nameravala s svojo spomenico Če bi se v spomenici navedena načela izvedla, bi bilo potrebno enajst državnih zakonov in v vsaki deželi štirih deželnih zakonov.
Rusko- - japonska vojska
Veati o katastrofi ruskega portartur-skega brodovja se v adržujejo. — Bal tlšku brodovje brez pomena? — Ja ponci hočejo Port Artur izstradati.
Londonsko poročilo z dne 10. t. m. pravi, da so na Angleškem mnenja, da so sedaj skoro vse ruske ladje v Port Arturju nesposobne za boj, uničena še ni morda ladja BSebastopol", ki je bila v zahodni luki in katero se tako z „griča 203" ni moglo videti, dočim so bile ostale ladje v zahodni luki tako, da so jih Japonci z „griča 203" lahko opazovali Japonske baterije merijo sedaj na manjše ruske ladje in na arze-nale. Pri tem jih podpira Togovo brodovje. Med bombardiranjem je na raznih krajih v mestu pričelo goreti.
Ako bi bilo rusko brodovje v port-arturski luki res že sedaj uničeno, tedaj bi bil to velik udarec za Rusijo, ker v Vladi-vostoku je menda, kakor trdijo v Londonu, samo še ena za boj popolnoma sposobna ruska bojna ladja in oklopna križanca „Ro-sija". Čudno je le, da ruske ladje na ] bombardiranje Japoncev niso i prav nič odgovarjale. V Londonu j radi tega stikajo glave in brenčati jim je ( je jelo po glavi, da so jih Rusi morda že j prej zapustili in deloma potopili v i vodo, da bi Japoncem otežkočili meriti nanje ; in da bi s tem učinek bombardiranja osla- i bili. To mnenje se krije precej z našo znano j peterburško brzojavko. Kaj pa, ako se je ! Japoncem samo zdelo, da so ruske ladje ■ »zadevali" in ..uničevali".
Počakati je še o teh vesteh treba uradnega poročila iz Peterburg a. V Londonu pa tega poročila nočejo kar nič čakati, ampak pričeli so že pisati, da bi bilo baltiško brodovje brez pomena, ako je portartursko rusko brodovje uničeno. Angleški „veščaki" menijo, da bo baltiško brodovje sedaj poklicano nazaj, ker to brodovje, dokler je Vladivostok zamrznjen, nima operacijske baze, Togovo brodovje pa ima vse prednosti zase. Roždestvenskij bi bil sedaj proti japonskemu brodovju preslab. Drugi angleški „veščaki" so celo mnenja, da bo morda Roždestvenskij peljal sedaj svoje ladje v kako nevtralno luko, kjer bodo razorožene. »Največ" seve vedo — angleški časnikarji. „Daily Ekspress" že poroča, da je Roždestvenskij že dobil povelje, naj ne vozi v kitajska vodovja. Bro-
pitala. Podoben načrt, kako naj se to izvrši, je zanimiv, kakor smo že rekli. Toda njegova teorija je utopiška. Nemogoče si je misliti, da bi se na ta način Dalmatinci zedinili. In ko bi se to tudi zgodilo: posojila, ki bi jih kdo prejel, bi se morala po namenih narodne banke izključno rabiti za melioracijo, nova obrtna podjetja, parobrod-stvo. A to je neizpeljivo. Prava uporaba posojila je glavna reč. Za to je pa treba vzgoje, treba precejšnje kulture. Ko bi bili Dalmatinci na tem višku, da bi umevali popolnoma umno uporabljenje posojila, bi ga tudi dobili. Banka pa v tem nima vzgojne sile. Z gospodarsko vzgojo pridobljena izobrazba sama ustvarja velike denarne zavode, ne pa narobe. Zato smo prepričani, da je edina pot, če se hoče v tem oziru doseči znatnih uspehov, malo zadružno delo. Najprej male posojilnice; potem pa vinarske, oljarske in druge zadruge. Po ti poti pride praktiška vzgoja med ljudi in s tem pogoji daljnega gospodarskega napredka.
Pisatelja moramo tudi pohvaliti, da tako toplo opisuje gospodarski pomen zavarovanja. Sploh smo prepričani, da bo njegovo knjižico, ki jo priporočamo tudi za naše razmere, vsak bral s pridom, in v nji našel vse polno zdravih idej.
; dovje, da se ne bo takoj vrnilo, ampak bo teliko časa obiskovalo razne luke, da bo njegova uporaba na dalnjem Vzhodu nemogoča. Ta dopisnik tudi zatrjuje, da se je car postavil na stališče, da je baltiško brodovje najvarnejše v evropskih vodah.
Po takih »japonskih uspehih* venderle diši nekoliko po »kislem grozdju" naslednje londonske poročilo: Tu so mnenja, da bodo Japonci, ko so sedaj dosegli svoj namen in dobili v roke popolno oblast na morju, Port Artur izstradali, ker za daljne prelivanje krvi .nimajo povoda". Tako se je izjavil tudi japonski poslanik v Lendonu, ki je dejal, da je glavni namen obleganja bil, uničiti trdnjavo kot rusko mornariško podlago. Ta cilj je dosežen in Togu bo sedaj mogoče, obračati svojo pozornost na druge stvari. Kaj pravijo v Tokiu.
Reuterjev urad poroča iz Tokia 9. t. mes.: Po zadnjih opazovanjih pred Port Arturjem ni več opaziti vidne delavnosti Rusov na vzhodu ter v delih zahodne luke. Skore gotovo je, da pri nadaljevanju obleganja Japonci ne bodo več izpostavljeni tolikim izgubam, kakor so jih imeli doslej, ter da jim je bolj računati na obvladanje vsled lakote, kot na končni izpad. Iz okol-nosti, da na ruskih ladjah ni bilo opaziti življenja med obstreljavanjem, se je sklepalo, da so mornarji zbežali na suho ali pa da so pomagali pri utrdbenih delih.
Važnost »griča 203 m "
Z »203 m griča" je lahko obstreljavati vhod v luko. Po dnevu si ne upa nobena ladja več, zapeljati v luko, tudi ako je poprej že ušla križajočim japonskim torpe-dovkam. Po noči bi se poizkus posrečil le, ako bi bilo mogoče tovor odložiti se v temi ter še v temi zapustiti luko. Pri tem je pa zopet nevarnost, da ladje zajamejo japonske torpedovke. Pod temi razmerami bi se težko našel kapitan, ki bi si upal poizkusiti tako drzno vožnjo.
Bližnji cilj za pozicijo »203 m griča" bo ploščnati grič, ki leži 50 m nižje ter ga torej japonske baterije obvladujejo. Med obema se nahaja 174 m visoki grič (High Hile), ki ga morajo Japonci prej vzeti, predno preidejo k napadu na ploščnati grič. »Grič 174 m" se ne bode mogel dolgo držati, ker je zelo izpostavljen japonskemu I ognju. Morda je ta grič celo identičen z j gričem Akazaka, o katerem se je poročalo, j da so ga Japonci že vzeli. Vendar gotovih j datov še ni.
Kuropatkia up& v odpor Port Arturja.
Neki vojni dopisnik, ki je imel razgovor z generalom Kuropatkinom, poroča : Kuropatkin upa, da bo Port Artur vztrajal do prihoda baltiške eskadre, na katero polaga velike nade. Glede operacij na kopnem se je Kuropatkin izrazil, da se je do sedaj izvršilo vse dobro ; izvršila so se vsa gibanja čet, kakor je on v vojnem načrtu določil. Odločno je pa zanikal, da je imel namen, umakniti se iz Mukdena. Povsem je izključeno, da se umakne iz Mukdena ; v tem slučaju bi se reklo, da sem bil popolnoma poražen, česar se pa ni več bati.
Velike japonske izgube.
London, 10. dec. „Daily Telegraph" poroča iz Tientsina od 9. t mes: General Oku je z obstreljevanjem, ki je trajalo tri" dni, prisilil Ruse, da so zapustili mali ali visoki otok Vašan v reki Liao, oddaljen 60 kilometrov od Ljaojana. Rusi so se v nedeljo umaknili na utrjeno pozicijo, 12 in pol kilometrov proti severo - vztoku ter so pustili na licu mesta množino zalog in raznih topov. Obstreljevali so silno japonsko vojno črto ter so v torek zažgali taborišče v Ze-rotinu, vsled česar je nastal požar, ki je trajal do srede. Japonci so baje izgubili 10 000 mož, toda svojo pozicijo so le s slabimi močmi branili.
B e r o 1 i n , 10. dec. »Tageblatt" poroča iz Tokia, da se je odhod japonske for-moške divizije zakasnil vsled transporta potrebnega materijala k Port Arturju. Ojačenje je vsled tega potrebno, ker so oblegovalne čete zelo oslabljene Deveta divizija je izgubila 12.000 mož. Prva in enajsta sta tudi zelo trpeli.
Japonska topničarka — potopljena.
T o k i o , 10. dec Topničarka „Saiyen" je zadela 30. m. m. na mino ter se potopila. Večji del moštva se je rešil.
Drugo poročilo pravi, da se je rešilo vse moštvo, razun 38 mož, med katerimi je tudi poveljnik Tajima.
„Saiyen" je bila največja japonska ladja v obrambo obrežja. Imela je 2481 ton, 2839 konjskih sil ter 10 topov na krovu. Posadka je znašala 200 mož. Izdelana je bila iz jekla. V morje je bila spuščena 1. 1883, Utrdbe v Seulu.
London, 10. dec. »Reuterjevemu biro" so sporočili, da so bile pri Seulu izvršene razne utrdbe.
Japonske pristojbine in posojila.
Tokio, 10. decembra. (Reut. urad.) Ministri in načelniki strank so imeli skupni sestanek, na katerem so razpravljali o pro- : računu. Prišlo je do sporazumljenja glede
povišanja nekih pristojbin, ki niso priljubljene, ter za najem posojila v svrho pokritja primanjkljaja.
Japoneo — izdajaleo.
T o k i o. Tu je veliko razburjenje radi izjave dobavatelja ruskega brodovja, Giins-berga, da mu je brat japonskega ministrskega predsednika prodal 120.000 ton premoga tik pred vojsko ter mu je zadnjo po-šiljatev poslal še po prvem japonskem bombardiranju
Japonske utrdbe.
Nemirovič Dančenko poroča, da so Japonci zgradili permanentne utrdbe med Jantajom in Ljaojanom.
Izpremembo v ruski mornarici.
Pariz, 10. dec. Glasi se, da je car imenoval ravnatelja mornariškega ministrstva, admirala A v e 11 a m a , za mornariškega ministra. S tem bi bilo velikemu knezu Aleksiju odvzet del poveljstva nad brodovjem.
Baltiška eskadra
D ž i b u t i, 10. dec. Divizija ruskih ladij, ki stoje pod poveljstvom admirala Folkersama, odpluje čim prej v smeri proti Madagaskaru.
D a k a r, 10 dec. Včeraj je dospel semkaj ruški križar »Ural*.
Kaznovani kapitan.
Ruski admiral veliki knez Aleksij je obsodil kapitana Klada na 15dnevni zapor, ker je Klado priobčil v listu »Novoje Vr." dopis, v katerem je označeval brodovje Rož-destvenskega za manj vredno, nego je Togovo brodovje.
Tretje rusko brodovje.
Peterburg, 9. decembra. Iz Libave in Rige pride te dni 430 delavcev iz ondot-nih ladjedelnic v Peterburg, najbrže vsled tega, da se hitreje dovrše ladje, ki so namenjene za tretje brodovje.
V Mandžuriji — mir do spomladi?
Iz Peteburga poročajo 10. t. m.: V tukajšnjih krogih generalnega štaba so prepričani, da bodo sedaj na mandžurijskem bojišču prenehale vse večje akcije ter da se bodo pričele šele začetkom spomladi. — V Mukdenu se trdovratno vzdržuje vest, da formirajo Japonci novo armado iz rezervnih in teritorialnih čet. Nadalje se zopet glasi, ) da je Kuroki mrtev, akoravno na japonski 1 strani proglašajo to vest za neresnično.
Brzojavka generala Kuropatklina.
Petrograd, 10. dec. (Uradno.) ! Brzojavka generala Kuropatkina od včeraj poroča: V minoli noči so lovci dobrovoljci pod poveljstvom podpolkovnika generalnega štaba, Hitrova, nenadoma napadli sovražne pozicijo na jugu vasi Manjapudza, potisnili nazaj prednje straže ter jih prisilili, du so se umaknile. Sovražnika, ki je bežal, so en kilometer daleč proti jugu preganjali. 11 Japoncev, med temi štirje ranjenci, je bilo ujetih. Na naši strani sta bila dva vojaka z bajoneti ranjena. V isti noči so Japonci večkrat skušali napasti prednje utrdbe ob železniški progi, kateri so se približali na 200 metrov daljave. Vsi napadi Japoncev so bili pa odbiti, dva naša vojaka sta bila ranjena. Danes nisem prejel nikakega poročilo o kakih spopadih.
Saharovo poročilo.
Saharov poroča dne 10. t. mes.: Danes ob dveh zjutraj je bilo opaziti na desnem krilu postojank pri Linšipu prodiranje več oddelkov po 30 mož. Ko je sovražnik prišel blizu smo ga sprejeli s salvami iz pušk ter se je moral umakniti z izgubami. Dne 8. t. mes. je bilo med topniškim ognjem na celi fronti ubitih dvoje vojakov 13 pa ranjenih. Danes nisem dobil poročil o spopadih.
Grof Sternberg pozval Wolfa na dvoboj.
Znani poslanec Wolf je govor grofa Sternberga prekinil z medklicem. Grof Stern-berg je nato pozval Wolfa na dvoboj s pismom, ki slove : Vaše blagorodje! Poizkušali ste, dasi tega niti zmožni niste, me razžaliti. Ker se jaz dvobojujem z vsako svinjo, torej tudi z vami, vam pošiljam z ozirom na dejstvo, ker nisem mogel v ta namen dobiti nobenega dostojnega človeka, dva postreščka kot sekundanta. Sternberg je v ta namen izbral dva judovska postreščka, ki sta pa, ko sta Wolfa pozvala na dvoboj, izjavila, da sta tudi onadva dostojna moža.
Zakonski načrt o delavskem zavarovanju,
Kakor se poroča iz državnega zbora je vlada predložila v petek zbornici načrt o delavsko-zavarovalni preosnovi. Vladna predloga .obsega le načela, po katerih se namerava preosnovati delavsko zavarovanje. Pravi zakonski načrt bo predložen, ko ga odobre razne korporacije. Vlada namerava uvesti starostno in invaliditetno zavarovanje, a obenem temeljito preosnovati sedanjo delavsko-zavarovalno zakonodajo Največjo nalogo bodo imele bolniške blagajne, ker bo na tej podlagi izpremenjeno, oziroma ustanovljeno tudi delavsko zavarovanje za
slučaj nezgod in pa delavsko starostno zavarovanje. Državno nadzorstvo pri delavsko-zavarovalnih zavodih bo strožje, kakor je bilo doslej in belj priprosto bo pravosodje, kakor je sedaj. Najvišjo oblast bodo tvorili blagajnični nadzorniki. Zavarovanje se bo razširilo na širše delavske kroge, kakor doslej in bodo podvrženi zavarovanju tudi poljedelski delavci. Delodajalci bodo morali prispevati več, kakor so prispevali dosedaj, a zato bodo imeli tudi več pravic. Za starostno zavarovanje bo prispevala tudi država.
Nemiri na dunajskem vseučilišču.
Vseučilišče na Dunaju je zaprto le za toliko časa, dokler se je bati še izgredov nemških buršev. Radi zadnjih nemirov sta bila dva nemška dijaka z dunajskega vseučilišča izključena.
Naša vlada in izseljenci.
Ministerstvo za notranje zadeve bo poslalo v Ameriko poročevalca o izselniških zadevah, sekcijskega svetnika Frančiška Kaltenbrunna. Ministrstvo hoče pospešiti pomožne in dobrodelne zavode za avstrijske izseljence v Zedinjenih državah.
Nemiri na Balkanu.
V	Dolnjih Solnah, 7 kilom. južno od Skoplja, so bile umorjene tri osebe. Pretekli teden je bilo v skopljski okolici umorjenih deset in ranjeni dve osebi. Tudi v Kunci je bila umorjena ena oseba. Umorjeni so bili kristjani in mohamedanci. Morivci so neznani. Turki trde da so vse umore izvršili vstaši, kar pa ni popolnoma resnično.
Konzuli velevlastij so opozorili skopelj-skega valija na vedno večje nemire Vali je zahteval, naj se mu pošlje en bataljon vojaštva.
Odstop moskovskega generalnega guvernerja.
Iz Berolina poroča »Tageblatt" : Generalni governer v Moskvi, veliki knez Sergij , namerava odstopiti. Sergij ni hotel izpolniti ukazov novega ruskega ministra za notranje stvari, kneza Mirskega, in se je proti slednjemu pritožil pri carju. A car je izjavil, da soglaša z Mirskim.
Politiška organizacija francoskih katoličanov.
Dne 15. decembra bo prvič zborovalo društvo »Action libčrale populaire", katero je ustanoval poslanec J. Piou v obnmbo redov. Dosedaj so ustanavljali le samostojne krajevne odbore, a s tem je organizacija le malo dosegla. Sedaj pa hoče Piou splošno, celo Francosko obsegajočo organizacijo, kateri na čelu bi bil osrednji odbor. Nova organizacija ima namen ščititi svobodo in delati za zboljšanje delavskih slojev. Članov šteje že 150.000. Francoski katoličani se hočejo organizirati tako, kakor so organizirani nemški katoličani. Na prvem shodu se bodo tudi bavili z 1. 1906. se vršečimi volitvami.
Gospodarski položaj v Italiji.
V	italijanski zbornici je zakladni minister Luzatti poročal o proračanu, ki izkazuje 58 l/s milijonski prebitek. Iz tega prebitka bodo 12 milijonov porabili za nove železnične zgradbe, 13 milijonov pa za pokritje dolgov. Napovedal je, da bo zbornica morala urediti železniško vprašanje, skleniti trgovinske pogodbe in preosnovati neposredne davke in pa službo pri mornarici ter znižati davke na živila.
Poslanec Offermann
nemški zastopnik brnske trg. in obrtne zbornice je odložil mandat.
Prestati ni mogel več besnih nemških napadov radi svojega spravljivega govora v drž. zboru.
Nizozemska mornarica.
Nizozemski mornariški minister je naznanil, da mora obsegati vojno brodovje najmanj šest vojnih ladij in gotovo število tor-pedovk.
Dogodki na Ogrskem.
Jutri bo zopet otvorjen ogrski državni zbor. Ker opozicijske stranke ne bodo nobenega svojih pristašev poslale v odseke, bodo l;beralci v vse odseke poslali svoje somišljenike in tudi v odsek, ki bo sklepal o končnem poslovniku. Prva seja bo kratka. Predsednik Perczel bo prečital kraljevo pismo in naznanil, da se bo zbornica konstituirala v prihodnji seji. Boj v zbornici bo hud, ker bo opozicija poizkusila preprečiti Perczelu predsedovanje. Tiszova stranka ima sedaj 224, opozicija pa 186 poslancev. Danes zvečer imajo opozicionalni poslanci posvetovanje, na katerem bodo končno sklepali, kako postopati v zbornici. Uradni list pri-občuje vladarjevo pismo, s katerim se odobri zakon o začasni ureditvi trgovinskih in prometnih zadev med našo državo in Italijo.
Novo srbsko ministrstvo
je sestavljeno takole: Pasič predsednik in notranje stvari, Protič notranje stvari, Paču finance, Putnik vojne stvari, Rodanovič trgovino, Velimirovic stavbe, Andra Nikolic na-učne in začasno justične stvari.
Kopetni sestanek srbskega kralja ln bolgarskega kneza.
Listi poročajo da sta se včeraj zvečer na belgrajskem kolodvoru zopet sešla srbski kralj in bolgarski knez. Za sestanek je bilo določenih 40 minut.
ltoman srbskega prestolonaslednika.
Srbski prestolonaslednik se je bolj, kakor je bilo dvornim krogom všeč, pečal z neko gledališko igralko. Vsled tega je morala igralka zapustiti Belgrad. Prestolonaslednik se je za njo peljal na Dunaj. Kraljev tajnik se je peljal za princem in ga pripeljal nazaj v Belgrad
Mirovna pogodba med našo državo in Švico.
»Politična korespondenca" poroča, da sta na Dunaju 3. t. m. podpisala švicarski pooblaščenec Deucher in grof Goluchowski mirovno razsodiško pogodbo med Švico in našo državo.
Otvoritev finskega deželnega zbora.
V	Helsingforu je bil 9. t. m. otvorjen finski deželni zbor s carjevim pismom. Nemirov pri otvoritvi ni bilo.
Surovosti socialnih demokratov v Florencl.
V	Florenci so se vršili v četrtek veliki tumulti. Demonstrantje so napadali gojence raznih katoli kih zavodov, pobijali okna. Razbili so mnogo tabernakljev v altarjih po ulicah, uničevali Marijine podobe ter kradli srebrnino. Starinski tabernakelj v ulici Via Ricasoli, delo Filipa Srippita, je komaj rešila policija. Stolnico je varovalo orožništvo. Druhal je hodila semtertja ter psovala duhovščino. Neki seminarist, ki so ga hoteli vreči v reko Arno, je komaj ušel.
Napovedana protiavstrijska demonstracija v Benetkah.
Zaradi inomoških dogodkov je 18. decembra v Benetkah napovedan velik protestni shod. Oni Garibaldinci, ki so se udeležili napada na Marsalo, so vsi povabljeni. Kakor poroča „Giornale di Venezia", bo pustil odbor kovati posebno spomensko svetinjo, na katere eni strani bo beneški grb, lev z napisom »custos et ultor", na nasprotni strani pa grba Tridenta in Trsta z italijansko zvezdo ter z dnevom, ko se bo vršil shod. Zlati svetinji dobita župana v Tridentu in v Trstu, srebrne svetinje deželne oblasti, ki bodo zastopane na shodu in pa zastave onih društev, ki bodo na shodu.
llooseveltovi načrti.
Ameriški predsednik Roosevelt je poslal kongresu spomenico, v kateri naglaša, da poizkušajo ameriški, kakor drugi pro-svitljeni narodi doseči splošen mir. A dokler ne bo sodišča, pred katerim bi se tožil narod, ki žali druge narode, je razoroženje nemogoče. Amerika poizkuša stopiti v prijateljske odnošaje z drugimi državami. Sklenjene mirovne pogodbe z raznimi vele-vlastmi in sprožitev vprašanja o drugem mirovnem shodu dokazujejo to. Roosevelt ugovarja, da bi ameriška vlada hlepela po novih posestih. Pač pa izkuša ne le v korist Američanov, marveč celemu človeštvu, omejiti rusko-japonsko vojsko in zagotoviti prost vhod na Kitajsko.
Mobilizacija angleške mornarice.
Prvi lord angleške admiralitete, Sel-bourne, je doposlal angleški zbornici dopis, v katerem pravi, da mora biti vsa vojna mornarica tako pripravljena na vojsko, da jo lahko vsak trenutek prične.
Pnrtugalska kraljica — zdravnica.
Portugalska kraljica Marija Amalija je dovršila medicinske študije ter se pripravlja na izkušnjo, po kateri dobi diplomo praktičnega zdravnika. Kraljica je stara 40 let.
Sftjerske nmm
š Umrl je dne 9. t. m. v Rajhenburgu P. Ignacij Haupt, tajnik v samostanu oo. trapi sto v.
š S;*va odnesla most Brod pri Cotu med Loko in Radečani je Sava odnesla v noči od 8. do 9. grudna.
š Dva samoumora. V St. Petru se je ustrelil v bližini grobarjeve hišice 721etni kočar Janez K n o t z. Na Muti se je ustrelil orožniški postajevodja S c h i e f.
Primorske novice.
p Umrl vsled opeklin Šestletni Jožef Gorjup iz Pevme se je igial pri ognjišču in je padel v krop. Težko oparjenega so potegnili vun. Umrl je v bolnišnici.
p Semenjake tatvine tudi pri zadnjem semnju v Gorici niso izostale. Luciji
Vovk iz Standreža je neki uzmovič izmaknil denarnico s 25 K, Janezu Renčiču pa 20 K.
p Uradniška konnumna društva. V
soboto so v Gorici zborovali razni c. kr. urad iki v svrho osnovanja konsumnega društva. Izvolili so začasno ravnateljstvo, v katerem so gg. Lussin, North, Pirjevec, Primas in Znideršič. — Ravno tako društvo snujejo v Zadru.
p Umrla je v Gorici gospa Terezija vdeva Jajac, rojena Konjedic.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. dec. Rasmotrivanja odpadnikov. »Slovenski Narod" seveda tudi praznika Brezmadežnega spočetja ni mogel pustiti pri miru. Posvetil mu je v soboto uvoden članek, v katerem trdi, da je „dogma o brezmadežnem spočetju velepolitičnega značaja". Glasilo izdajavcev to dokazaje na kaj neumen način. „Leta 1854.", pravi list slovensko- nemške zveze, »papež še ni bil nezmotljiv." To je sicer bedarija, ker je bilo pa-peštvo pred 50 leti ravno tako, kakor je zdaj, a ne moti naših »inteligentnih", da ne bi dokazali, da si je papež v proklamacijo te dogme prilastil nezmotljivost! Bodite poto-laženi, odpadniki! Od začetka cerkve dalje je papež imel vedno to oblast, in ni bilo treba čakati 1854 let, da bi si jo ukradel tako, kakor sanja »Narod". Slednjič pravi to duhovito glasilo, da „ta dogma cerkvi ni nič koristila". Kaj se pa potem repenčite? Če ni cerkvi koristila, tudi vam ni škodila! »Narodov" članek se končuje z željo, da bi se namestu češčenja Matere božje razširilo »cerkvi prenevarno gibanje »Proč od Rima". Tako odpadniki tudi te priložnosti niso mogli opustiti brez sramotitve katoliške vere! Ni ga slovenskega lista, ki bi bil ob tej priliki se postavil na tako podlo stališče, kakor »Slov. Narod". Vredna družba so mu le Wolfova in Eisenkolbeva glasila. Slovenska inteligenca bi le svojo čast rešila, če bi takemu listu pokazala vrata.
Za otreški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda na Savi pri Jesenicah je daroval 200 K gospod Karol L u c k -m a n n , glavni ravnatelj tovaren »Kranjske obrtne družbe". Prišteje se kot pokrovitelj družbe sv. Cirila in Metoda podružnici na Jesenicah. Novo poslopje za ta otroški vrtec je sedaj že pod streho. Vsem darovalcem, ki so k temu pripomogli, bodi izrečena naj-iskrenejša zahvala. Prosimo pa še nadaljnih darov v ta namen zlasti od onih domoljubov, ki se doslej še niso odzvali naši prošnji, da bo mogoče prihodnjo spomlad izvr šiti in lepo urediti stavbo, ki bo prijetno zavetišče in človekoljubna vzgojilnica mnogoštevilni slovenski deci na Jesenicah in na Savi. Hvaležni bomo za vsak tudi najmanjši dar, ki se nam še pošlje v ta izredni namen. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Filozofija odpadnikov Neka zmešana prikazen priobčuje v »Narodu" nekak filozofičen »potpourri" pod naslovom »Beseda o kritiki'. Ta je kar odpravil vse čudeže, češ da jih ni, ker »nasprotujejo zakonu o kavzaliteti". Tukaj jim je torej zakon vzročnosti dober ! Kadar pa katoliški modroslovci z zakonom vzročnosti dokazujejo, da je svet ustvarjen, takrat pridejo isti filozofi in trdijo, da zakon vzročnosti nima nobene veljave. Dalje trdi »Narod", da katoliška vera „sili ljudi, da postanejo lažnivci". Dalje trdi, da duhovniki »demorali-zirajo ljudstvo, ker mu ne povedo razločka med vedeti in verjeti". Kako morete vi liberalci, ki se vendar imenujete »inteligenco", pisati take bedarije? Saj vsakdo, ki kdaj pride v cerkev poslušat cerkvene govore, vendar natančno ve ta razloček. Samo liberalci, ki ste versko popolnoma neizobraženi in zanemarjeni, ki vedno o cerkvi pišete, pa nikdar vanjo ne pridete, ki pišete o verskih stvareh kakor slepec o barvah — edino vi tega ne veste. Zato pa zasluži vaša zmedena filozofija edino le — pomilovalen smehljaj!
— Znamke sa družbo sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja tem potom, da so porabne le cele zalepke in cele dopisnice s popolnim besedilom, posebno ako so starejšega datuma. Izrecno povdarjamo da znamk, če so samo izrezane iz dopisnic
in zalepk ne moremo rabiti. Objednem si usejamo opozarjati vse cenjene rodoljubkinje in rodoljube na to, da naj se pisemske poštne znamke ne odlepljujejo, nego izrezavajo s papirjem vred, na katerem so prilepljene in nam tako upošiljajo, ker le take znamke je mogoče naši družbi razpečati. Imena darovalcev in število po njih vposlanih znamk se bedo objavila svoječasno. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
—	Nemčur! Kaj je »nemčur", nam je povedala c. kr. okrajno sodišče v Celju, ki pravi: „V besedi »nemčur" je zapopa-deno razžaljenje gotove vrste državljanov, ker ta izraz rabi slovensko prebivalstvo v deželah, kjer stanujejo Nemci in Slovenci, za označenje oseb nemške narodnosti, katerim se hoče na ta način pokazati zaničevanje zaradi tega, ker pripadajo nemški narodnosti." To je pa globokoumno! K večjemu se je reklo o njih, da so ignorantje nenemških narodnosti, ker tudi pripadajo posebni vrsti državljanov.
—	Poizkušeni aavratni umor* Napaden je bil pretečeno sredo, dne 6. t. m., v Kurjivasi pri Jesenicah delavec Jožef Stare. Ko je prišel zvečer iz tovarne domov, našel je pri svoji ženi — nekega neznanca, ki je pri ženi že celi dan pil in jedel. Ko je zagledal Stareta, se je takoj odstranil ter ga zunaj pričakoval. Stare pride čez nekaj časa, kjer ga dotičnik udari z motiko in smrtnonevarno rani. Zaprli so Staretovo ženo in njenega prepovedanega ljubčka napadalca, ki sta priznala, da sta hotela dogovorno Stareta umoriti.
—	K umoru v Bohinjski Bistrici. Poleg Lovrenca Orehka imajo tudi na sumu, da je ustrelil Smukavca, čevljarskega pomočnika Jožefa Jurčiča iz Jelšan, ki je tudi imel znanje s Smukavčevo ženo. Jurčič je 2. t. m. dobil revolver, a to sedaj taji. Alibi se mu je doslej ponesrečil.
—	Za častna meščana mesta Kranj sta izvoljena gospoda dr. Edvard Š a v-nik in Ferdinand Sajovi c.
—	Pokopali so včeraj v Lescah posestnika in izvoščeka gospoda Martina V i d i c a , starega 53 let. — Umrl je v Blagovici posestnik Tomaž Novak, oče davčnega pristava gospoda Z d r a v k a Novaka.
—	Stavka klesarjev v Nabrežini traja dalje.
—	No*i vojaški dalmatinski na mestnik Iz Prage se poroča, da bo imenovan za dalmatinskega ccsarskega namestnika dosedanji brigadni poveljnik v Petrova-radinu, generalni major S v e t o z a r B o -r o j e v i č Handel se sedaj mudi na Dunaju.
—	Potegnili so jih ali novo mesto na Gorenjskem. Nekateri listi so priobčili sledečo vest, o kateri bi skoraj z gotovostjo trdili, da so bili dotični listi ž njo »potegnjeni". Vest se glasi: Na krasni ravnini, obdani krog in krog z romantičnimi gorskimi vrhovi, med Begunjami, Lescami in Radovljico namerava ustanoviti konsorcij tujih velikih kapitalistov popolnoma novo mesto. To mesto bo postavljeno popolnoma po vzorcu modernih mest, kakor si jih je mislil znani »ameriški" pesnik Bellamy, (nekateri listi so tega moža napravili kar za inženirja. Mesto bo imelo centralno kurjavo, vodovod in razsvetljavo poleg drugih centralnih naprav. Ta načrt je naredila neka družba tujezemcev, ki je bivala letošnje poletje na Bledu ter se ji je ta del Gorenjske najbolj dopadel. To novo čudovito mesto se bo imenovalo »Nova Panonija" ter bo stalo ob železniški progi, ki bo vezala Tržič, Kamnik in Štajersko z novo bohinjsko že leznico. Ko bodo inženirji enkrat izgotovili načrte, katere že izdelujejo, se bodo pričela kupovati zemljišča. Kapitalisti so pripravljeni zemljišča zelo drago plačevati." — Kakor smo že zgoraj povedali, se nam zdi ta vest izrodek domišljije in bi bila bolj pripravna za predpustni čas. Zdi se nam pa, da bo to mesto jako pripravno, da se tja preselijo tista uredništva, ki so svojim čita-teljem to stvar priobčevala kolikor toliko za verojetno. Ondi bodo slišala gotovo travo rasti. Ce bo vsled te novice cena zemljišču poskočila, nas bo jako veselilo.
—	Podružnice sv. Cirila in Metoda sa Zattčino Višnjogoro ln Krko ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 20. dec. 1904 v gostilni gospe Marije Graul v Višnjigori ob 5. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda". Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da sta bili ti-le navedeni podružnici poslali prispevke za 1. 1903 v tekočem 1904. letu: ženska podružnica na Vrhniki znesek 86 K; moška podružnica v Celju znesek 268 K 23 h; ženska podružnica v Št. Jurju ob juž žel. pa je uposlala meseca novembra 1903 znesek 82 K 50 h potom uredništva lista »Slovenec". Obenem k ■ se v koledarju za 1905. leto s pričujočim popolnuje .Vestnik" naše družbe za leto 1903, prosi družbino vodstvo vse podruž-
nice, naj bi blagovolile v prihodnje vedno v pravem času in vedno za teko č e 1 e to pošiljati prispevkov in to neposredno družbinemu vodstvu. Naknadni popravki povzročajo namreč obilo dela; »Vest-niku" pa včinjajo to škodo, da ni popolnoma natančno zrcalo dejanja in nehanja družbinega vodstva. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
—	Narasle so vode vsled zadnjega deževja, in sicer Ljubljanica za 1-10 m., Sava pri Zalogu za 060 m. nad normalom.
—	Pogreb pokojnega knesa Ha-gona Windisch Graetsa vršil se je zelo veličastno. Pogrebni obred je izvršil pre-mil. gospod knezoškof Anton Bonaventura ob asistenci 14 duhovnikov. Poleg domače rodbine pokojnikove, ki se je polnoštevilno zbrala ob grebu ljubljenega rajnika, se je pogreba udeležila tudi dolga vrsta aristo-kratov in dostojanstvenikov. Prišli so vojvoda Adolf Friderik Meklenburški kot zastopnik svojega očeta vladajočega velikega vojvode Meklenburškega, dalje bivši ministrski predsednik knez Alfred Windisch-graetz in njegov sin princ Vincencij, princi Kari, Ludvik in Oto Windischgraetz, princa Ferdinand in August Lobkovitz, knez Auers-ptrg, knez in kneginja Clary, knez Bliicher, deželni predsednik štajarski grof Manfred Clary, dež. predsednik kranjski baron Hein s soprogo, ljubljanski divizijonar Chavane, zastopstva okrajnih glavarstev v Logatcu in Pestojini, deputacija ljubljanske garni-zije, občinski odbor in drugi. Pot od gradu do grobišča ob robu gozda je bila nastlana z jelkavimi vejicami kot zadnji gozdni pozdrav vnetemu in vztrajnemu lovcu. Ob potu so delali špalir domači in postojinski gasilci. Množice ljudstva iz domače in sosednjih župnij ki so se pogreba udeležile so pričale, da rajni knez ni bil le visoko-spoštovan od najvišjih aristokratskih rodbin (došlo je poleg uže omenjene udeležbe ob smrti tudi še nad 900 sožalnih brzojavk iz najvišjih krogov in mnogo krasnih vencev), temveč da ga je ljubilo tudi priprosto ljudstvo kot ljudomilega in usmiljenega dobrotnika premnogih ubožcev. Predno so krsto položili v rakev, spregovoril je še premil. gospod knezoškof rajniku v časten spomin in žalujoči rodbini njegovi v tolažbo. Umrli knez je bil vnet katoličan v svojem zasebnem življenj i, pa je tudi v javnosti vedno nastopal kot veren sin sv. cerkve, zato trdno upamo, da kakor je on Kristusa pred svetom, tako je zdaj tudi Kristus njega spoznal pred Očetom nebeškim. Njegov zgled nam bodi v bodrilo, visoki rodbini pa ostani tolažba, da ljubljenega očeta po sicer bridki, a kratki ločitvi, zopet vidi pri Bogu. — Po končanem obredu so krepki lovci domači iz Konjic in iz Kamnika težko kovinasto krsto položili v rakvo, kjer sedaj blagi rajnik v družbi svojih otrok čaka, kakor upamo, častitega ustajenja. — S knezom Hugonom Windischgraetzom smo položili v grob plemenitaša v pravem pomenu besede, moža plemenitega ne le po rodu, temveč tudi po duhu Bodi mu blag spomin !
—	Ia Novega mesta se nam piše: O značajnosti in doslednosti piše v št. 277. „Slov. Naroda" nekdo »iz obrtnih krogov". Podpisani pa vem, da dotičnik ni nikak obrtnik rokodelec, edino ime nosi njegova firma. Kar je v listu, mi je dotični gospod dopisnik opetovano predbacival že osebno. Pravi, da je obrtnik, pa ga peče, ako se jaz javno potegujem za obrtnike! Ce ne čuti on potrebe za izboljšanje, pa čutijo drugi obrtniki. Naj mi stvarno odgovarja in javno po-bije trditve, katere sem navedel! Dalje pečejo dopisnika moji stari grehi, za katere pa upam dobiti vsaki čas odveze. Po svojem skromnem mnenju mislim, da nisem ne prvi in ne zadnji, ki zapusti zmoto, ako spozna pravo pot, ki pelje k izboljšanju socialnih razmer. Radi verskega mišljenja mi pa nima nikdo dosedaj ničesar očitati, četudi sem bil to in ono v politični borbi. Radi drugih očitanj je pač najbolje, ako pogledate sami svoj register. Ako pa želite, sem pripravljen, vam pomagati, vašo vest izpra-ševati! Potem deneva pač lahko na tehtnico vašo in mojo značajnost in doslednost; videlo se bode takoj, kdo je bolj značajen in dosleden, vi ali od vas toliko sovražni — M a 1 o v i č!
—	Isseljevanje. Z Reke poročajo, da odpluje danes s parnikom „Pannonia' okolo 2000 izseljencev v Severno Ameriko. — Francoske družbe brzoparnik „La Tou-raine' je 26. novembra iz Havra odplul in 3. decembra srečno v New-York dospel. Vozil je 7 dni in 8 ur. Zastop potovalna pisarna Ed. Šmarda v Ljubljani.
—	Krošnjarstvo v Celju je prepovedano. Tako je sklenil ondotni obč. svet.
—	Tržaški mestni proračun za 1. 1905. izkazuje: Dohodkov 10,045.440 kron, stroškov 10,021.270 kron.
—	Cesta Javornlk Lož Neki list je objavil dopis, v katerem dopisnik izraža bo-
jazen, da bi cesta preko Javornika v Lož utegnila biti predraga. Dotični dopisnik pa ni dobro podučen v tej stvari, sicer bi tako ne poročal, ker zlob ega namena mu nočemo podtikati. Cesta Javornik-Lož bi bila velikega ponuna za loško dolino in pivško stran, ker bi bila najkrajša zveza s postaje » St Petru. Gospod župan Fr. Mar-gon se je veliko trudil za to cesto. Imel je pota in troške, da je spravil to vpr.fanje v tir. Cesta je 5 metrov < iroka in za met r dolgosti znašajo troški le 98 krajcarje '. To pač kaže, da podjetnik ni imel nobenega dobička, marveč izgubo. Občinski odbor je v svoji s ji 24. novembra priznal, da po taki ceni bi nihče ne mogel izpeljati ceste. Mi le ob alujemo, da delo ni povsem dov -šeno do Loža.
—	Umrl je v Knežaku od kapi zadet g. Andrej Urbančič.
—	Potrea. Iz Preske nam poročajo: Dne 6. t. m. ob 10. uri 20 min. smo čutili precej močen potres.
—	Umrl je na rodici Simon R o d e v 93. letu svoje starosti. Bil je najstarejši mož mengiške župnije.
—	Tržaške bombe pred dunajski mi porotniki, ,N W. Tagbl." poroča, da so štiri osebe zaradi znane tržaške bombne zadeve dne 9. t. m. pripeljali na Dunaj in jih izročili dunajskemu deželnemu sodišču. Tržaško nadsodišče je predlagalo, naj se ta zadeva obravnava pred dunajskim porotnim sodiščem.
—	Boj sa domovinsko pravico v Gorici. Na goriškem magistratu so podeljevali domovinsko pravico le Italijanom, Slovence so pa dosledno odklanjali. Sedaj je tržaško namestništvo po 2 in polletnem boju ugodno rešilo razne prošnje in magistratu ne bo ostalo druzega, nego da vpiše celo vrsto Slovencev za Goričane.
—	Recept sa inserate. Neki list piše: Kolikokrat naj objavimo svoja naznanila v listu? Nekdo je na to vprašanje odgovoril, J da najmanj sedemkrat. Prvikrat namreč in-serat pregledamo, drugič ga zapazimo, tretjič ga tja v en dan preberemo, četrtič ga preberemo ter razmišljamo, petič govorimo s svojo soprogo, šestič bi radi poizkusili, ko ga pa sedmič preberemo, kupimo.
Ljubijaiiske nov e«
„Garcia Moreno" na odru v »Rokodelskem Domu*. Društvo rekodtlskih pomočnikov je včeraj zvečer na korist profesor Gnjezdovi ustanovi za pomočnike iznova uprizorilo zanimivo žaloigro „Garcia Moreno". Pred početkom igre je mnogoštevilni društveni pevski zbor pod vodstvom gosp. S a k s a zapel dovršeno tri lepe skladbe. Zadnjo (kvartet) so morali ponoviti. Potem pa se je vršila igra, ki je uspela nad vse srečno Čudili smo se mladim igravcem, ki so se tako vrlo zamislili v vloge vročekrvnih sinov ekvatorja ter z razumom in ognjevitim čustvom igrali. Občinstvo, ki je napolnilo prostorno dvorano, ni štedilo z glasnim priznanjem Najlepše plačilo prireditelju igre in igravcem pa je bila napeta pozornost, s katero so gledavci sledili razvitku pri proste, a globoke igre do konca. Marsikomu so zaiskrile solze v očeh. — Predstavo je počastil tudi prevzvišeni knezoškof dr. Anton Jeglič z nekaterimi gg. kanoniki. Visokega gosta je pozdravil g. predsednik Alojzij Stroj, ki je obenem podal kratko, jasno sliko nepozabnega državnika Garcia Moreno. Prevzvišeni knezoškof se je iskreno zahvalil ter izražal veselje, da društvo tako živahno deluje. Omenjal je, da ga je pred kratkim na Dunaju poprašal o društvu oče rokodelskih pomočnikov kardinal Gruscha ter poprosil, naj izroči sinom Kolpinga v Ljubljani pozdrav. Z veseljem prinaša ta pozdrav. Tudi mi kličemo vrlim pomočnikom: Krepko naprej!
javno predavanje. Jutri ob pol 8. uri
zvečer nadaljuje č g. dr. Jerše svoje vele-zanimivo predavanje o človeških temperamentih. Predavanje se vrši v »Sloven. kršč soc. zvezi" Šelenburgove ulice št. 6, II. Nadejati se je obilno udeležbe, ker je že prvo predavanje vsled s oje duhovite šaljivosti občinstvu izredno ugajalo
Nagrade poljedelcem na ljubljanskem Barji se bodo delile v denarju in semenih v prvi polovici prihodnjega leta. Te nagrade je določila vlada ozir. poljedelsko ministrstvo takim kmetovalcem na močvirjih, ki se izkažejo z umnim obdelavanjem svojih kmetij in z vzglednim in z uspešnim kulti viranjem polja in travnikov. V denarju bodo delili zneske od 200 do 10 K, semenska žita in dr. pa po meri.
Pevski zbor si je osnovalo tukajšnje ognjegasno društvo. Doslej se vežba v petju 16 članov. To je hvalevredna uredba, s katero se bo gojila večja skupnost med člani.
Mož s ponarejenimi petkronskimi banket ci. Včeraj je policija po ljubljanskih kavarnah zasledovala elegantno opravljenega moža ki je izdajel petkronske bankovce. Zasledovani .gospod" ima pri govorjenju mažarski naglas.
S kladivom po glavi je udaril kleparski pomočnik Bogoslav Svoda v Ekerjevi de-
lavnici Franceta Sedinja in ga težko poškodoval. Sprla sta se radi nekih škorn].
Akademija v proslavo Brezmadežne, ki
so jo na praznik 8. t m. priredili ljubljanski frančiškanski bogoslovci, je jako lepo uspela. V šestih jezikih (latinskem, slovenskem, nemškem, italijanskem, hrvaškem in češkem) so kleriki proslavljali Brezmadežno, t< lmačili dogmo, nje zgodovino, basen in lepoto, borbo nasprotnikov zoper njo in zmago Cerkve, potrjenje dogme z lurškim čudežem, in življenje Duns Scota, prvobori-telja za dogmo Brezmadežne. Med posameznimi govori so pod veščim vodstvom preč. g. gvardijana Hugolina Sattnerja mojstrsko proizvajali nekaj Mozartovih in Haydnovih točk na gosli, moški zbor pa je zapel mogočno Mittererjevo kantato Brezmadežni, koral „Tota pulehra" inWittovo „AveMaria". Vsa slavnost se je vršila pred lepo električno razsvetljeno podobo Brezmadežne, ki jo je za to priliko naslikal klerik-samouk. Umno je simboliziral v glavnih predstavnikih raznih šol (sv. Bernarda, Tomaža Akvinca, Bonaventura, Škota) tisto fazo dvoma ki jo je prešla tudi ta dogma, dokler ni zlasti po prizadevanju sinov sv. Frančiška zasijala v polni svetlobi. — Povabljeni gostje (mil. stolni prošt, več kanonikov, profesorjev, pevovodja Hubad in dr.) so se jako laskavo izražali o tej akademiji, presvetli knezoškof je pa javno zahvalil oo frančiškane za to proslavo, obenem pa za vse, kar so storili v tem jubilejnem letu v čast Brezmadežni.
Najdeni denar. Nekaj denarja in vrednostnih papirjev je bilo najdeno v soboto v Wolfovih ulicah. Več se izvč pri uprav-ništvu našega lista.
Radi raztrgane srajce ga petkrat sunil z nožem. V mestnem logu v Malem grabnu pralo je več delavcev svoje umazanovpe-rilo, med njimi tudi Andrej Ovijač iz Žer-javke in Martin Fink. Ta dva sta se jela med sabo ruvati in pri tem je FinkOvijaču novo srajco raztrgal. To je slednjega tako razjarilo, da ga je z nožem petkrat sunil in nevarno poškodoval. Sodišče mu je zato prisodilo štiri mesece težke ječe.
Tat»lna. Danes zjutraj je v Rastohar-jevi gostilni neki človek, ki je zahteval četrt litra vina in klobaso, ukradel na mizi ležečo žepno uro.
Najden je bil na južnem kolodvoru zlat poročni prstan in črn ščipalnik.
Slov gledališče Jutri opera » O n j e -gin«
Pevsko društvo .Ljubljana" ima v ponedeljek, 19. t. m., ob '/»9. uri zvečer svoj redni občni zbor in opozarja k temu vse podporne in izvršujoče člane.
Krčmarju zimsko suknjo odnesel Henrik Jerman, knjigovez v Ljubljani, ki je 8 novembra ukradel Mihi Vaslevu, gostilničarju na Tržaški cesti suknjo, je bil obsojen na šest mesecev težke ječe.
Umrli sta: Marija Vizjak, 78 let, Jap-ljeve ulice 2, srčna hiba; Ana Rozman, Trnovo št. 9.
Nesreča. Delavec pri Supančiču Janez Gajšek je padel z naložene opeke 4 metre globoko ter si nevarno poškodoval hrbet.
Umrla je majorjeva udova E n t n e r, ki si je nedavno prerezala žile na roki. Danes popoldne so jo pokopali.
Za upokojenje je prosil načelnik tukajšnje postaje drž. železnice inšpektor g. Jožef D e t e 1 a. Za nekaj časa se s hčerko preseli v Gradec, potem se pa vrne v Ljubljano.
Ziato verižico je odvzelo orožništvo v Novem mestu nekemu možu, ki je trdil, da je verižico našel. Verižica je sedaj na tukajšnjem magistratu.
»Narodova' pobožnost in laži. O slav-nosti moške Marijine družbe v čast Brezmadežni se je »Narod" moral debelo zlagati. Napravil se je najpoprej pobožnega in se delal ogorčenega, da vse občinstvo ni smelo v cerkev, potem je pa rohnel, da so udeleženci morali oddajati sveče. Poroča se nam, da je bila ta slavnost zasebna stvar Marijinih družb prirejena v nunski cerkvi v katero je bil potem vsakemu pripuščen vstop, ko so se razvrstile Marijine družbe. Sveče so ljudje nesli potem tudi seboj domov in živ krst ni nobenega silil, puščati svečo v cerkvi. In. zato so šli moški kakor ženske s svojimi svečami domov. Kdor jo pa prostovoljno pusti v cerkvi, je pa še zmeraj t liko pameten, kot tista .Narodova" inteligenca, ki zlagane oslarije v .Narodu" bere in verjame!
Podgane v mestni klavnici Mesarji, ki so priče mnogoštevilnim podganam v mestni klavnici, so se v nekem »Narodovi" notici z gražanjem pogovarjali, in za zdaj samo to-le misel izrekli: Prve od podgan objedene ledice, jetra, pljuča, noge ali pa obisti bodo poslali najpred klavničnima zdravnikoma, potem lažilačnemu »Narodovemu" uredništvu, potem pa tistemu — .slonu", ki je zadnjo notico v »Narod" pisal.
Izgubila je gospa Roza Till zlat obroček v obliki verižice, vreden 44 K.
Nova ulica G. Degenghi namerava hišo št 6 v Šelenburgovih ulicah podreti in na-
praviti ondi preko vrta de Wolfovih ulic novo ulico, ob kateri postavi nove hiše.
1{ azne stvari.
Najnovejše od rasnih strani.
Lakota v Sibiriji. Iz Irkutska poročajo, da je v šišijinskem okraju lakota, ker je zmanjkalo rib, s katerimi se preživlja prebivalstvo. Prebivalci dveh vasi so lakote umrli, ker dva parnika z živili nista došla pravočasno. — Ker ni dobil službe se je v Gradcu obesil trg. potnik Pavel Kohler. — Na dunajski umetniški akademiji so dijaki priredili velike demonstracije proti prof. Marschallu. Dr. Erler je radi razmer na akademiji tudi interpel ral v državnem zboru. — T e p e n i štabni častniki. V vojaški medicinski akademiji v Peterburgu so gojenci pretepli štabne častnike, ker so ti hoteli preprečiti neko zborovanje gojencev. — Španska policija je dobila povzročitelja zadnjih bombnih atentatov. Aretirala je že več anarhistov. — Obolel je Franc Košut. — Krvava tragedija. Na Dunaju je delavec Franc Hollanek, oče več otrok, dvakrat ustrelil na 171etno deklico Marijo Herman, ker je njegova zasledovanja zavračevala. Deklica se je zgrudila težko ranjena. Nato je Hollanek sebe ustrelil. — Morilec ruskega ministra P 1 e h v e j a menda ni ušel, ker brzo-javljajo iz Peterburga, da so se mu rane v jetniški bolnici zacelile. — Zdravnico sultanovega harema dr. Olgo Sibold so a r e t i r a! 1 i, ker je posredovala občevanje haremskih dam z nekaterimi gospodi v Carigradu. — Tri osebe obsojene na smrt. V Budimpešti so bili obsojeni na smrt vdova premožnega posestnika Bargovica ter njena pomagača, ki sta ji pomagala umoriti moža, pastir Andrej Huszka in njegova žena. Ko sta ženski za-čuli smrtno obsodbo, sta omedleli. — Telefonsko napravo, s katero bo mogoče videti onega, ki telefonira, je izumil Mr. Towler. — Močne potresne sunke so čutili po Solnograškem. Nekatere hiše so poškodovane. — Veliki viharji so divjali v Bosni. Več vlakov je vihar ustavil. — Gospa p I. Hervay piše v svojem stanovanju na Dunaju roman. — S plinom zastrupila je na Dunaju 271etna Josipina Hossner sebe in svoja dva otroka. Ko je mož došel domov, je našel družino mrtvo. — I b s e -nova bolezen je vedno enaka in se ni poslabšala. Vznemirljive vesti zadnjih dni niso resnične. — Milijone je p r i -sleparila v Clevelandu neka Chadwick. V njeni blagajnici so našli namestu 5 milijonov dolarjev nominalno za 5 milijonov vrednostnih papirjev, ki so pa brez vrednosti_
Dogodki na Itu kem.
Iz Peterburga poročajo, da so trajno razširjene govorice o odstopu rus. pravosodnega ministra Muravjeva. Vložil je že baje prošnjo na carja, da odstopi. Svoj odstop utemeljuje s tem, da se niti njegovi podložni uradniki več ne strinjajo z njegovim načelom, da je le v samodržtvu na Ruskem mogoče vladanje.
Petsrburški mestni glavar je izdal odlok, v katerem svari občinstvo, naj se ne zbira po ulicah, ker se govori o nameravanih pouličnih izgredih.
»Berliner Tagebatt" poroča iz Peterburga : Shod plemiških maršalov v Moskvi bo sklepal o resoluciji glede načrta ustave, ki se predloži carju šele 15. februarja. Sklepanje so odgodili, ker je bilo le 19 plemiških maršalov navzočih pri posvetovanju.
relefonsK3 In br*o|aviu poročila
Dunaj. Po včerajšnji Korberjevi avdi-jenci pri cesarju ni položaj prav nič spremenjen. Važnih odločb se sedaj ne pričakuje. Bolj verjetno je, da vlada drž. zbor po novem letu zopet skliče, nego da ga razpusti.
Dunaj. Poljaki so mnenja, da nove vladne obravnave s strankami ne bodo imele uspeha in da bo končno vlada vendarle mo rala razpustiti drž. zbor, vendar se to ne zgodi pred marcem prihodnjega leta.
Dunaj. Predavanja na vseučilišču so se danes zopet pričela. Proti nemškim dijakom ki so se udeležili nasilstev, se preiskava nadaljuje.
Ribnica. Pri obč. volitvah so v 3. razredu zmagali katol -narodni kmetje.
Praga. Včeraj zvečer so bili zopet spopadi med Nemci in Čehi. Čehi so nabili nekega nemškega učitelja telovadbe, Čehi . pa trdijo, da so jih Neme napadli z noži.
Budimpešta. Izstopi iz liberalne stranke ; se množe, ker hoče predsednik zbornice jutri otvoriti sejo zbornice pod varstvom orožnikov. Včeraj je opozicija priredila po deželi zopet 18 ljudskih shodov.
Maros Vasarhely. Ob prihodu Tiszo-vem so razobesili mnogo črnih zastav. Žvižgali. so mu in klicali: »Doli s Tiszo!* Nosili so po mestu mrtvaško rakev z napisom: »Ogrska konstitucija". Med govorom je okoli zborovališča množica upila in razsajala. Potem se je peljal Tisza, spremljan od konjenikov, v hotel k banketu. Tudi tu je demonstrirala množica. Ko se je Tisza odpeljal na kolodvor, so ga napadli s kamenjem, ki je razbilo okna kočije. Vojaštvo je razgnalo demonstrante. Več je ranjenih, tudi podžupan.
Pariš. Portugalski kralj je došel sem.
Pariš. Pogreb Sy vetona sc je slovesno vršil. Pokojniku so izkazovali vojaške časti. Na grobu je govoril Lemaitre.
Madrid. Senat je sprejel zakon zoper anarhiste.
Berolin. Iz Tokia se poroča, da na: merava japonska vlada poslati na bojišče še 600.00 mož, kateri so pa že izven vojne službe Razni listi ugovarjajo, češ, da ne bi bilo koristno za armado, ako bi se pomnožila s postarnimi ljudmi, ki so se že dav-naj odvadili vojaške discipline. Tudi je samo na sebi skoro nemogoče, za toliko moštva dobiti modernih pušk. Tudi častnikov bo nedostajalo.
Tokio. (Kor. urad.) Dne 9. t. mes. so japonske torpedovke napadle rusko oklop-nico .Sebastopol" pri vhodu v portartursko luko. Izid ni znan.
London. (Kor. urad.) „DaiIy Telegr." poroča iz Sangaja, da so se Rusi po tridnevnem hudem boju umaknili z južnega brega reke Hunho. Četrti dan so pričeli Japonci z olenzivo. Reuterjev urad nasproti temu poroča iz Mukdena : Položaj je ne-izpremenjen.
London. (Kor. urad.) Iz Tjencina poročajo, da se je 2000 Japoncev izkrcalo pri Kinčovu.
Cerkveni letopis.
Nova svetnika.
Dne 11. t. m. sta bila v slavnostno razsvetljeni baziliki sv. Petra v Rimu za svetnika proglašena blažena Aleksandra Savli in Gerard Majela. Ob pol 9. dopoldne je prišel sv. oče s kardinali v cerkev in se podal na svoj prestol. Sveti oče je sam maše val Pri službi božji so bili navzoči diplomatični zastopniki, vitezi malttškega reda, veliko rimskih plemičev in polno vernikov.
*	»Dom ia Svet« prinaša v 12. štv vilki naslednjo vsebino: Bogdan Vened: V smrtni senci. Baltiška povest. (Konec). Anton Medved: Job. Svetopisemska zgodba. 38., 39., 40., 41., 42. Ksaver Meško: Lastovkam naproti. Potopisne črtice. (Konec.) Silvin Sar-denko: Bog te čuvaj, ljubo Posavje! Fr. S. Fmžgar: Iz modernega sveta. Roman. (Konec.) Dr. M. Opeka: Blažena med ženami! Prizor s petjem in živimi podobami. Ante Gaber: Prva jugoslovanska umetniška razstava. (Konec.) V. R Brez žice. (Konec.) —■ Književnost. Glasba. To in ono. Šah (na ovitku). Slike. Sikstova madona Rafael S a n t i — Tabija na Cetinju. — Pogled na Njeguš. — Dubrovnik. — Dubrovnik: Gundulicev spomenik — Črnogorec. — Morje pri Lokrumu. — Katedrala v Sibeni-ku. — »Kislo grozdje." — Utrdba »Zlata gora" pri Port Arturju. — Msgr. Tomo Zupan, prvomestnik »Družbe sv. Cirila in Metoda". — Dr. Randa, novi avstrijski češki »minister-rojak". — Grof Buquoi, novi avstrijski poljedelski minister. — Dr. Kosel, novi avstrijski finančni minister. — Admiral Felkersam — Samostan Žiča, kjer je bil maziljen srbski kralj Peter I. — General Grippenberg. — General Kaulbars. — General Nogi, oblegalec Port Arturja.
»Dom in Svet" izhaja prvega dne vsakega meseca. — Urednika: dr. Mihael Opeka za leposlovje, dr. EvgenLampeza znanstvoin ilustracije. — Založnik in lastnik: „Marijanišče". — Tiska »Katoliška Tiskarna" v Ljubljani. Naročnina; 9 K, za dijake 6 K 80 h, za Ameriko 2 5 dolarja, za Italijo 11 lir, za Nemčijo 10 mark. Sprejema lastništvo in upravništvo v »Marija-n i š č u ".
*	čegave so slike v kapelah ljubljanske stolnice in v semeniški knjižnici ? Znano je, da so freske na stropu semeniške
i knjižnice ene najlepših na Kranjskem; vsi | tudi priznavajo, da so stenske freskoslike v ! kapelah ljubljanske stolnice krasno umetniško delo. Slike, o katerih govorimo, so se
doslej po tradiciji pripisovale umetniku Juliju Quaglio (1668—1751J. Stolni prošt dr. Janez Kulavic je pa zdaj zasledil v zapisniku kapitelskih sej zapiske iz 1. 1721, ki povedo, da je te slike slikal v resnici Julij Q u a g 1 i o , in sicer ie slikal šen-klavške kapele od 1. 1721.—1723. ter leta 1721. tudi še strop semeniške knjižnice. Gotovo je to zelo važno pojasnilo za zgodovino umetnosti na Kranjskem, posebej še za dostojno ocenitev velikega umetnika Quaglia.
*	Partitura k »Ljudski peama-rtoi* še ni dotiskana in se torej še ne more ustreči eenj. naročilom. Ko izide, bomo takoj naznanili.
*	Tiskovina sn kršfianaki nauk je pošla in se te dni na novo natisne. Cenjeni naročevalci naj nekoliko potrpe.
*	Bajke ln povesti. I. Janeza Trdine zbrani spisi. II. knjiga. V Ljubljani 1904. Založil L. Schwentner. — Trdinove gorjanske bajke so z>iane. ouden duh, fantastičen, teman vlada v njih. Cena broširanemu zvezku je 2 K, po pošti 2-10 K, elegantna vez 3 20 K, po pošti 3 40 K.
*	Rodbina PoianeSkth. Roman. Spisal H S i e n k i e w i c z. Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. V Ljubljani 1904. Natisnila in Naložila Kleinmayr in Bamberg. — Znani roman največjega poljskega romanopisca je izšel ravnokar v treh knjigah. Kritiki stavijo ta roman v prvo vrsto najodličnejših pripovednih pro izvodov in nekateri ga imenujejo najboljšega med Sienkiewiczevimi deli: O prevodu izpregovorimo o priliki še več Cena: broširanim trem zvezkom K 10, vezanim K 16 (vsak posebej vezan), vezanim v eni knjigi K 13.
*	Knjige rMatice Hr^tta^e" za
1. 1904. so nam ravnokar došle: 1. Radie S t j e p a n : Moderna kolonizacija i Sla-veni. 2 D u k a t: Slike iz povjesti englezke književnosti. 3. K u h a č: Vatroslav Lisin-ski. 4. Turgenjev: Oci i djeca. 5. S e-n o a : Exodus. 6 Car E m i n : Usahlo vrelo. 7. Katalinic Jeretov: S moje lire (pjesme). 8. T o m i c J. E : Veronika Desmicka. 9. T r n s k i I: h sla-venske rodbine (pjesme). V poslednji zbirki je prevedenih šest slovenskih pesmi.
® Lepo delo domrfia umotaosti-
Pasarski mojster gospe^d Ivan Krega r, katerega delavnica slovi po izbornih pasar-skih delih, je zopet izgotovil prekrasno monstranco za kapelico tukajšnje deželne bolnišnice. Monstranca je v renesančnem slogu, bogato okrašena s pravimi kamenčki in finimi email-podobami. Lunula je iz 18 karatnega zlata ter tudi bogato obložena s pravimi kamenčki Ostali deli monstrance so srebrni in v ognju pozlačeni. Delo kaže fini okus in veščo mojstrsko roko. Monstranca je bila naročena v spomin petdesetletnice mašništva preč. g. p. Heidricha in petdesetletnice č. g. sestre prednice, odkar je bila preoblečena kot usmiljenka.
Tržne cene v Ljubljani
dne 10. decembra.
2enitbena ponudba.
Inteligentna vdova, posestnica, 40 let stara, 3 enim otrobom, jjeli stopiti v jafon 3 dobrosrčnim gospodom uradnikom, vdovcem 3 otroci ali bre3 njih, o3iroma s samcem. Ponudbe, če mogoče 5 sliko, naj se pošljejo na upravništvo „Slovenca" pod šifro »prečna prihodnost".
2059 3-1
		TH	T			K	T
<4oveje meso 1. v.	kg	t	48	Pšenica . .	100 kg	23	
Telečje meso	»	i	40	Ri , . .	» »	17	150
Prašičje » sveže	»	i	40	Ječmen . .	* >	15	80
KoStrunovo meso	>	i		Oves . . .	> »	16	20
Maslo . . . .	>		20	Ajda . . .	» »	tO	—
Mast prašičja . .	»	l	48	Proso, belo,	* >	19	—
Slanins sveia	»	i	40	Koruza . .	» »	16	80
» prekajena	»	i	6	Krompir	» »	5	6li
Jajce, tri , . ,		—	30	Drva, trda,	m"	10	—
Mleku, liter . .		_	18	» mehka,	»	8	—
Piščanec . . ,		t	Ž0	Seno, 100 kg		7	«0
Golob . . . .		_	40	Slama. > >		6	80
Fižol, liter . . ,		_	82	PSenična moka St. 1		^4	50
Grah, . . .			40	Koruzna »		20	—
Leča, » . . ,		-	40	Ajdova »	at. i'	39	—
Na prodaj
Je enonadsrropna novo zidana hiša «
v najlepšem stanju, pripravna za trgovino, 8 o/o obrestonosno. Lep vrt.
Več povž
p. Jtcocnilt,
2063 3—1 zidarski mojster,
Rožna dolina, p. Vič.
Letošnje orehe
z lepimi jedrci razpošilja franko na vsako postajo na Koroško, Štajersko, Primorsko in Kranjsko po 14 gld. 100 kg. Franko na vsako pošto 5 kg za 1 gld. 10 kr. proti povzetju.
Tem potom bodi izrečena najpri-srčnejša zahvala vsem onim, ki so nam ob smrti našega nepozabnega soproga in očeta
Ignacija Rozmana
nadučitelja
izrekli svoje sočutje. Posebno se pa še zahvaljujemo preč. duhovčini, ki je spremila rajnkega na zadnjem potu.
Prav lepo se zahvaljujemo preč. g. kaplanu, Vinku Čibašku, ker je nepozabnega pokojnika obiskaval ves čas njegove bolezni, ga tolažil v zadnjih urah ter ga naposled spremil na zadnjem potu od Podloga do Les-kovca. Zahvaljujemo se tudi vsem p. n. koleginjam in kolegam dragega pokojnika za obilno udeležbo pri pogrebu, gg. pevcem za ginljivo petje na grobu ter g. Malnariču za krasni nagrobni govor. Slednič prisrčna h vala onim ki so darovali krasne vence ter vsem ki so se udeležili pogreba.
Podlog, 9. dec. 1904.
20561-1 Žalujoči ostali.
V mesecu decembru prostega leta pri gre-miju trgovcev v Ljubljani glede novoletnih daril vložene kavcije vračajo se v gremijalni pisarni na Dunajski cesti št. 10, od 14. t. m. dalje od štirih do šestih popoldne proti vra--_=r čilu položnega lista.	_—
2058 1—1
Gremij trgovcev v Ljubljani.
:
» mr Pijte
r Klauerjev
1 Jriglav"1
(lajzdravejši vseh likerjev. «
Hi I 50 i 12 M
Anton Werbole,
Medija Izlake. 2062 3-1 7,
I Veliko zalogo absolutno zajamčenega
S pristnega vina
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n.vlč. gg. župnikom za maš na vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi, c«
Izborna kvaliteta; belo po 40, 45 in 50 kron, rdeče po 30 do 40 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.	1731 s
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Zadruge pri večjih naročilih Izjemne cene,
Za obilne naročbe se priporoča: Kmetijsko društvo v Vipavi.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
| Že skozi 19 let j
t«^. boleham na želodcu. Po	1
poskušnjah z različnimi	§ zdravili sem začel leta i
1896. rabiti Vašo	f
M tinkturo za želodec, |
ki mi je vedno prav	§
dobro služIla kot učin-	S
kujoče zdravilo, pa ne	=
le meni, ampak tudi	i
raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po-	=
daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur,	=
ki trpi na želodčni bolezni.	790 50—31	=
Friderik Repolusk,
župnik v Št. Vidu nad Valdekom, p. Mistling, = 16. dec. 1003.
Resnici čast!
Vaše „2eleznatO Vino" se mi je pri	|
mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini,	|
kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav	=
posebno je bil njega učinek očividen pri slabo-	|
krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne-	=
rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato	I
morem Vaše res izborno železnato vino iz	=
lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih	I
slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati!	I j
Anton Žnidaršlč,
iupnik pri neti cerkvi, p. Št. Jernej, Dolenjsko = 1. marca 1804.
Naročila vsprejema proti aovzetju ln točno Izvr-uje | odlikovani lekarnar 6. PICCOU, Ljubljana
Žganje
zajamčeno pristno
destilirano iz lastnega pridelka, se dobiva pri lastniku
Antonu ferian di Giorjio - RovInJ, Istra -
18H7 12-10
1
-^a^sfro/

M \Ytw\wfc
zavarovano
ima lo Uaištveno znamko
o
vo O
Žalostnega srca naznanjamo podpisanci vest o smrti svojega iskreno ljubljenega očeta, oziroma starega očeta, tasta in strica, gospoda
Henrika Czerny
c. kr. evidenčnega višjega geometra v p., imetnika jubilejske svetinje in častne svetinje za 40 letno službovanje
ki je v soboto, dne 10. t. m. ob poldevetih dopoldne po dolgem težkem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 74. letu starosti mirno zaspal v Gospodu. Pogreb bo v ponedeljek, dnč 12. decembra dopoldne ob devetih. Sv. zadušne maše se bodo služile v dekanijski cerkvi v Stari Loki.
Stara Loka pri Škofji Loki, dnč 10. decembra 1904.
Henrik Czerny, c. kr. računski oficijal, sin; Kornelija Czerny, Marija Czerny, Etna Kunstl roj. Czerny, Ana Jakopič roj.Czerny,hčere; Beti Czerny, sestra; Karel Czerny, kr. ogrske zastavljalnice uradnik, nečak; Etelka Czerny, sestrična; Ivan Kunstl, trg. z lesom, Rihard Jakopič, akad. slikar, zeta; Justina Czerny, roj. Stern, sneha. Vsi
vnuki in vnukinje.
2057 1-1
Venci se hvaležno odklanjajo, (posebni mrfvaSki listi se ne izdado.)
= lekarna .Pri aneelu", Dunajska cesta, dvorni =
zaloinlk Njihove Svetosti papeia. Tininimi.......i.......imun......umih hiiiihhhhhhh......ihiih............
I
Obupnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, oziroma oče, očim, brat, zet, svak in strijc, blago-rodni gospod
Dr. Julij Gušlin
c. kr. notar v Črnomlju
danes po noči ob 1. uri nenadoma v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega nam rajnika bode v četrtek, dnč 8. t m. ob 3. uri popoldne v Črnomlju v rakev.
V Črnomlju, dnč 6. dec. 1904.
Josip Guštin,
brat.
Lina Guštin,
soproga.
Santa, Mira, Julija, Vera, Joško,
Emil Vodopivec,
pastork.
Zahvala.
Povodom tako nepričakovane, pre-britke izgube našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, očma, brata, zeta, svaka in strijca, blagorodnega gospoda
Dr. Julija Guština
c. kr. notarja v Črnomlju
nam je došlo toliko tolažilnih dokazov sočutja, da se čutimo dolžne izreči zanje vsem najtoplejšo zahvalo.
Posebe se še prav iskreno zahvaljujemo preč. duhovščini, gg. uradnikom c. kr. sodišča in c. kr. okr. glavarstva, gg. kolegom od blizu in daleč, gg. zastopnikom županstva, slavni c. kr. žan-dermiriji in slavni mestni godbi ter požarni brambi za tako častno udeležbo pri pogrebu, gospodom pevccm za gin-ljivi žalostinki pred hišo in v cerkvi, vsem darovatcljem krasnih vencev in sploh vsem sorodnikom znancem in prijateljem, ki so kakorkoli izkazali pokojniku zadnjo čast in nas tolažili ob nenadomestni izgubi.
Bog bodi vsem plačnik!
L j u b lj a n a, 11. dcc. 1904. 2061 l—l Žalujoča rodbina.

registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
Tllltltllti$ * bjubljani > T lastni AISl <
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovi!) ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104—98
4
ii o* 2 0
t V \ P
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik«
plačuje.
8PT Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vlage sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske V r 9yir fi iP'iA posojilnice znaša	** j>^4j,"4j 4"'
sw8 hran K 5,089.883-14. DPs K 23,806-306-40. sar- K 98.238-41.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilnlčnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
2054 3-2
Angleškem^skladišču oblek
Ljubljana Mestnifftrg 5. Velepoštovanjem OROSL*V BERNfcTOVIČ.

Najvažnejše za sedanjost!
Božična prodaja trgovine z blagom
A. Primožič, Mestni trg, Ljubljana, je otvorjena!
Kompl. obleka v kartonu že od........gld 1-50 naprej
„ bluza (bombaž, flanela) le....... „ —-44
1 kos najfin. Aombur. bomb. platna le..... „ 3*90
I tucat žepnih robcev od ... ....... „ —-36 naprej
1 „ „ „ angl. batist, prej gld. 3, sedaj le „ 1.08
1 krilo iz lodna, lastni izdelek......... „ 1'95
1 flanel. bluza izgotovljena od......... „ —'68 naprej
1 baržunasta bluza..........• . . . „ 2-36
1 ženska srajca od.............. „ — -36 naprej
5000 kom. brisalk za kozarce in prah, kos . . . . » —'07
2000 metrov dobre flanele, meter......... , —'17
Poleg tega vse vrste preprog, baršun. postelj, odej, barSu-nastega blaga, koiuhovine, posteljne oprave, plaščev sa dame in paletotov, perila sa gospode, kravat, predpasnikov, posebno blago sa damske obleke, po čudovito znižanih cenab. 1010 62—34
k
»7
Velika priložnostna prodaja
lepa krila za dame iz sukna in lodna »dunajska moda" za 1 gl. 50 kr. in višje, suknje s kožuhovino in ovratniki od 10 gl. naprej le sedaj ob božični sezoni se dobe v
f	\> mednem blagu
|jy za dame, tu- in inozemskem suknu, kakor tudi vsem drugem manufakturnem blagu; velika zaloga raznih zastorov, preprog, posebno pripravne za cerkveno porabo.
Bogata izbira krojaških potrebščin n. pr. izvrsten kavise po 28 kr., podloga za krila 76 cm, od 16—22 kr.; 110 cm, 20—26 kr., priporoča
J. KosteVC, Sv. Petra cesta št. 4.
Cene strogo
1814 17-13
solidne. Postrežba točna. Uzorce pošiljam na zahtevo poštnine prosto. Pošiljatve proti povzetju.

fDežnifie
za dame ^^ in gospode
priporoča v največji izGiri
črne s f S ar/t «
v
na oglu SEidovsRiR ulic in ^DvorsRcga trga.
***********
Ciril-Metodove biškote
zahtevajte slovenski rodoljubi > vsaki prodajalni in pekarni. TI piškoti so najboljši.
Nar čila sprnj. ma družhm laložnih 8 H Skerl. Sv Ivan pri Trstu.
Odda se v najem
kovačija
z vsem orodjem opremljena v Senožečah. Na razpolago ima tudi kolarsko orodje.
Pod ugodnimi pogoji se da kovačnica tudi pol leta brezplačno v najem.
Več pove: Anton Zalar, p. d. Rejc v Senožečah, Notranjsko.	2045 3—2
Naše nizke cene vzbujajo pozornost!
Trpežni
moški
čevlji iz usnja
z obšivkom,par gld. 2-80.
s m
Izvrstni
moški
čevlji
za zavezovati par
gld. 3--.
• >
i* >
S •p*
9
'S? rt rt
D
o
CŽ
m
S •rt
0> o
pO s5
a ®
03
»H
•rt
►
cž u A
o ft
Močni
moški
čižmi (štifleti) par gld. 2-80. 1AEWWWWWW5
Trpežni ^
Ženski gj
čevlji ®
za vsakdanjo rabo, par
gld. 2-50.
■VifVuViiVi^ii^inK^i
Zelo močni
Ženski i
čevlji
za zavezovati par
gld. 2-80.
*
m %
m
Izvrstni
ženski
čevlji m
z gumbi par
gld. 3--.
o **
v
>1 ?
M«
9D
(D
Elegantni i barvani
moški
čevlji
za zavezovati, par
gld. 4.— H
Priročni i\\
Ženski i
čevlji
za na ulico, par
gld. 1 30.
priročni
moški
čevlji
iz jadrovine, par
gld. 1-—.
Elegantni
Ženski
salonski čevlji : i
par
gld. 1-50.
Barvani
ml
usnjati sandali
par
gl. 2.50 do 3.-
>w «, m. »-.. 1 n.

čevlji
z navskrižnimi zaponami, črni in barvani, par
gld. 2 -.
a
v
o
M
(D rt« s
P
Ul
o ®
&
9 rt« N
4
«H
5 rtd«
9
Najfinejši krem (mazilo) za rujava in Drna obutala. Alfr. Frankel kom. družba
502 23—22	preje:
= fllodlinška tovarna za čevlje =
v Ljubljani, Špitalske ulice št. 9. = Zastopnica: Josipina pl Herisch eva. :==
I I
»ij
I V
Higieniško razpraševanje
stanovanj, tovarniških lo-1962 12—6 kalitet i. t. d.
^tVacuum Cleaneri^
Peter Matelič
-§=• zavod za snaženje stanovanj -©=>
Škofje ulice št. 1.
Preproge,
pohištvo
se sprejema
za snaženje in shranjevanje.