Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abb. post. II. gruppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
1
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 600 lir —- Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
GLASILO BENEŠKIH
SLOVENCEV
Leto VI. - Štev. 2 (103)
UDINE, 16. - 31. JANUARJA 1955
Izhaja vsakih 15 dni
KDO PLACA?
»Messaggero Venetov, je po kratkem, le prekratkem presledku, med katerim se je trudil uporabljati objektiven ton, ponovno z neobičajno grobostjo prešel k starim temam sovraštva in ščuvanja naroda proti narodu in to prav na tem obmejnem področju, kjer bi hotel obdržali zase in za sebi enake pravico do izključne sodbe o dejanjih in dejstvih, ki se dogajajo na tem področju — in ki si jih pogosto po potrebi izmislijo ali pa^izkrivi-jo v prid svoje »stvariv — in je pri tem vzvišen nad vsako oblast, vzvišen celo nad vlado (kajti nočemo žaliti Scelbove vlade z mnenjem, da odobrava to linijo napadanja nedavno sklenjenih sporazumov s sosedno deželo).
Stvar je sama na sebi dokaj vznemirljiva, kajti ta ofenziva se je sprožila nenadoma in brez vsakega opravičila. To lahko vsakdo ugotovi, če le pomisli na pravo vsebino obtožb (ki slonijo izključno na dejstvu, da so nekateri člani jugoslovanske komisije obiskali obmejno področje z očitnim namenom, dodajamo mi, da ugodijo potrebe krajevnega prometa; ponavljamo: obtežbe slonijo samo na tem prežvekovanju starih tem, ki so prav tako strupene kot brez vsake realne vsebine); ofenziva se je torej začela nenadoma na osnovi prozornih pretvez, zastavlja pa si, kot ni težko uganiti, določene dlje — toda kakšne?
Ni prav jasno, za kakšne cilje gre, če se dobesedno držimo zapletene in izkrivljene proze Penneseja, ki nekaj pove in ničesar ne pove, ki se priliznjeno obre-guje ob vlado in diplomacijo, obenem pa kaže v najbolj nevarnih točkah takšno Previdnost v izražanju, kot da se spušča v tekmo z diplomatsko umetnostjo. Vse skupaj pa vendarle ni toliko nejasno, da ne bi bila razvidna želja, da se čimprej Pride do položaja, kakršen je bil pred sporazumi : dobro vemo, da neki tisk živi prav od sporov med narodi in gotovo ni naša krivda, če je treba ta dnevnik označiti in prišteti prav med to vrsto tiska.
Popolnoma nepotrebno je v tem okviru, če poskuša omenjeni dnevnik okrepiti svoje majave argumente s kakšno obrobno epizodo, za katero so vedno odgovorni, če so sploh odgovorni, neposredni udeleženci in nihče drugi.
Ge je epizoda, ki jo omenja »Messagge-ro Veneto«, resnična — in zakaj mu ne bi kdaj pa kdaj naredili veselja, da njegove trditve vzamemo za resnico? — do-
kazuje to samo, da vsak strup vzbuja protistrup, v drugih besedah, da se nacionalizmi pojavljajo vedno v parih: če se pojavi eden, se bo gotovo prikazal tudi drugi, nasproten prvemu.
Toda če so to najmočnejši argumenti dnevnika, o katerem ni prav točno znano, s kakšnimi finančnimi sredstvi se še drži pokonci, moramo tudi reči, da gre že za nravstveno vprašanje, ki zadeva vso italijansko demokracijo, in za splošno politično vprašanje, ki se tiče v prvi vrsti vlade, ki bi morala demokratično, toda odločno odkloniti vsako svojo odgovornost v tej umazani zadevi, ne da bi vri tem kršila načelo svobode tiska in ne da bi morala odgovarjati za strupene napade dMessaggera Veneta« (medtem ko bi mi po fašistični morali bili dolžni odgovarjati za zares smešne napade ciklostili-ranega lističa, ki ga v Bruslju izdaja neki duhovnik, ki živi med izseljenci).
Toliko smo morali reči zaradi jasnosti.
Končno sledi vsak temu, za kar je poklican.
In začudeni bi bili, da bi se kdo, ki mu fašizem še vedno povsod sili na dan, lahko spreobrnil k strpnosti, ki je življenjski razlog demokracije.
Gre prav za to: avtonomijo bomo
kakšno imeli?
To vprašanje si zastavlja »U Gazzettino « od 16. in 17. t. m. v dveh uvodnikih na lokalni strani, ki ju je podpisal Leone Comini.
Oba članka izhajata iz predpostavke, da je omenjeni list—žfe »temeljito obravnaval to vprašanje«; vendar ne vemo, kolikšen del njegovih čitateljev bo zar dovoljen ob tej samohvali, ki jo takoj nato zanikuje v obliki mozajka in v brzojavnem stilu sestavljen pregled argumentov za in proti, prava nesmiselna zmes resnih in neresnih mnenj, v katerih se tudi izvedenec težko znajde.
Skupni vtis je prej negativen in dobro razumemo, da čitatelji »Gazzettina« brez resne kritike omenjene proze in še bolj one, ki je bila objavljena že prej in ki naj bi po mnenju člankarja že izčrpala vprašanje in postavila svetopismo, ne bodo mogli razumeti za kaj gre, razen če ne bodo zapustili slepega tira, na katerega je časopis, da ostanemo pri metafori, spravil vlak avtonomije najprej z D’Aron-covimi, na to pa še s Cominiievimi članki.
Edina trditev, ki bi vzdržala kritiko, je
ta, da »zaželeni avtonomiji nikakor niso določili konkretnega okvira« in da »niso pokazali na katerih osnovnih načelih naj bi bil izdelan specifični (sic!) posebni statut«: vsekakor dragoceno priznanje, ki je v ostrem nasprotju z omenjeno samohvalo in ki s hitrim postopkom spravlja v koš celo sodelavce lista, prejšnje in sedanje, bolj ali manj kvalificirane, čeprav se nam ta postopek zdi le nekoliko prekrut ali vsaj prenagljen tudi za časopis z veliko naklado.
Ni lahko razumeti vseh teh očitnih protislovij omenjenega dnevnika, razen če nočemo sklepati, da se je »Gazzettino« nenadoma znašel pred borbo nasprotnih mnenj in se hoče umakniti, čeprav ga mika skušnjava, da bi si še vedno lastil prednost in originalnost v obravnavanju vprašanja. Z drugimi besedami, ker se mu ni posrečilo speljati diskusijo v pripravljeno in v naprej preračunano strugo, po željah neke namišljene — na našo srečo samo namišljene —- avtoritete, želi zdaj napeljavati na mlin konfuzije.
Tako je še enkrat razvidno, da nekate-
III1111111 II II l II III II III I II III II llllll III I IIIIIIIMIIIlllll I IMI 11 lili II III III I 11 I Milil III Hill lilii lili .1111111 II 11:1 III III 11 III milil 11 ■ Il III ■ I Hill I II II III II H!i
Si tratta proprio òi questo: quale autonomia avremo?
»II Gazzettino« del 16 e 17 c. m. si pone l’interrogativo di cui sopra in due capicronaca a firma di Leone Comini.
Vi si premette che il sullodato giornale ha già »trattato a fondo il problema«; ma non sappiamo quali dei suoi lettori possano ritenersi soddisfatti di questa ambiziosa pretesa, smentita subito dopo da una telegrafica rassegna-mosaico di argomenti prò e contro, vero coacervo indiscriminato di opinioni serie e non serie tra le quali anche all’esperto riesce difficile l’orientarsi.
L’impressione d’insieme è piuttosto negativa e comprendiamo benissimo che i lettori de »II Gazzettino«, ove non sottopongano ad una critica serrata la prosa anzidetta ed ancor più quella che la precedette nel tempo e che avrebbe, a detta
di lor signori, già esaurito il problema a
"'• •'I I I I I 11 llllll I I llll.lllllll I llll lllllilll'l III I I lil l l'l l l lll l l l I I I I l l l l lilll lll 11 I I I lll l lll.l IH I III I I I I II l l ll|.l l!l l ll|i| l!ll
Gospodarska pogajanja med Italijo in Jugoslavijo
Lani v novembru so se v Beogradu zabeli razgovori med italijanskimi in jugoslovanskimi gospodarskimi funkcionarji sklenitev gospodarskega sporazuma 'bed obema državama. Pogajanja so bila Prekinjena pred novim letom, znova pa so 86 začela dne 20. t. m. v Rimu. V prvem beograjskem delu razgovorov so bila rejena vsa do tedaj sporna vprašanja med ebenia državama, razen vprašanja optant-skega premoženja. Vsa ta vpršanja so izhajala iz mirovne pogodbe z Italijo, dalje ** rimskega sporazuma iz leta 1950 in končno iz zadnjega londonskega sporazuma o tržaškem vprašanju. Nekatera vprašanja so bila že urejena s finančnim sporazumom, ki sta ga obe državi podpisali v Beogradu pretekli december. Urejena so *e vprašanja reparacij, ki jih Italija dolnje po mirovni pogodbi, dalje vprašanje v Jugoslaviji nacionalizirali imovine ita-hjanskih državljanov in vse druge ob-Veznosti, iz katerih izhajajo medsebojne krjatve. S tem so bile odstranjene vse ovire, ki so bile še napoti tesnejšemu gospodarskemu sodelovanju med obema drčama. Italijanska vlada se je z omejenim sporazumom obvezala, da bo v eh letih v določenih zaporednih obro-lh stavila jugoslovanski vladi na raz-®°la.go 30 milijonov dolarjev. S posebnim dodatkom k omenjenemu sporazumu, ki namerava Jugoslavija kupiti v Italiji ta sredstva.
Na pogajanjih, ki se zdaj nadaljujejo v Rimu, bodo italijanski in jugoslovanski gospodarstveniki proučili vse možnost nadaljnjega razvoja gospodarskih stikov med obema državama. Te možnosti so podane zlasti po rešitvi tržaškega vprašanja, s katerimi se začenja nova etapa v medsebojnih odnosih. Dosedanji gospodarski odnosi so bili zaradi stalnega napetega ozračja, ki ga je povzročalo nerešeno tržaško vprašanje, omejeni skoraj samo na lokalni promet pri Gorici in Vidmu in na manjša prizadevanja posa-meznikov za vzpostavitev trgovinskih zvez med regionalnimi gospodarskimi organizacijami, ter na standardno blagovno izmenjavo. Če bi ne bilo zgoraj omenjenih nasprotij med Italijo in Jugoslavijo, bi iz prvotnih minimalnih trgovinskih zvez lahko nastalo intenzivno vsestransko gospodarsko sodelovanje. Zdaj, ko so vse omenjene ovire odstranjene, je čas za poglobitev .ega sodelovanja.
Nas na tem podiočju zlasti zanima rešitev vprašanja drobnega blagovnega prometa v obmejnih krajih, ki bodo tudi na dnevnem redu rimskih pogajanj. Posebno bodo obravnavali vprašanje individualnega obmejnega prometa. Na teh pogajanjih bi bilo treba ustvariti osnovo za sklenitev regionalnega sporazuma, ki bi reguliral promet blaga med tistimi kraji, ki so gospodarsko med seboj navezani, loči jih pa državna meja.
far testo, non potranno ritrovare il filo conduttore, che alla sola condizione di lasciare il morto binario su cui, per restare nella metofora, questo giornale ha fatto deviare il treno dèh/autonomia con gli articoli del D’Aronco, prima, con quelli del Comini, ora.
L’unica passabile affermazione è quella che della »sollecitata autonomia non ne sono stati affatto determinati i limiti concreti«, »nè si è suggerito su quali prin-cipii fondamentali lo specifico (sic!) statuto speciale dovrebbe essere elaborato«: ammissione preziosa, codesta, che fa a pugni con la menzionata pretesa, liquidando sommariamente persino le »collaborazioni« del giornale, passate e presenti, qualificate o meno, il che ci pare procedimento un po’ troppo sbrigativo o per lo meno avventato anche per un quotidiano di grande tiratura.
Non è facile rendersi ragione di queste contraddizioni palesi del nominato quotidiano, a meno che non si ammetta che, posto inaspettatamente dinanzi al dilagare delle opinioni contrastanti, »II Gazzettino« intende fare marcia indietro, pur non resistendo alla tentazione di rivendicare una sorta di priorità e di originalità di svolgimenti dell’argomento in questione; in altre parole, non essendogli riuscito di incanalare le discussioni in un alveo preparato e calcolato in anticipo, sulla base di una pretesa — ma per nostra fortuna, soltanto pretesa — aucto-ritas, esso preferirebbe ... portare acqua al molino della confusione.
Così, si dimostra ancora una volta che a certi ambienti garba poco l’idea di ima regione dove i cittadini non si adattino al ruolo passivo di lasciar fare gli altri, magari in veste di competenti (o tecnici o politici), od anche, diciamolo fuor dei denti, di lasciar fare l’onnipotente burocrazia che prospera come non mai, in questo tormentato dopoguerra, dentro i confini della bimillenaria »patria del diritto« : garba poco l’idea di una regione che sorga su premesse sinceramente democratiche, o tali, almeno, da mettere in pericolo le tendenze paternalistiche sempre riaffioranti sotto le forme più impensate, quando non anche compromettere le ambizioni poco chiare di ristretti gruppi facilmente individuabili.
Il disappunto di certi ambienti dev’essere stato ben forte se dalle colonne di un quotidiano, dove sino a ieri si dava ostentatamente la parola a scrittori che passano per autonomisti, si sente il bisogno, ora, di parlare con un certo malcelato di-
sprezzo di aspirazioni radicate nel popolo e forse malservite dai letterati di turno — e di versare a piene mani il seme del dubbio e dello scetticismo.
Sembra quasi che quel quotidiano alca ai suoi lettori: »date retta, fate giudizio, poiché noi abbiamo dato la parola ai più saggi dei nostri collaboratori, i quali vi hanno ciò che doveva, pel bene della terra friulana, essere detto; ora, però, non possiamo più seguirvi, se voi vi ostinate ad inseguire le fisime dei dissidenti (da quelle opinioni autorevoli), se voi volete addentrarvi nei dettagli della discussione, e magari pretendere che noi vi si dica su quali basi si deve fare questo statuto; poiché sia ben chiaro che noi possiamo tacere circa i principii dello statuto, mentre gli altri, tutti gli altri, debbono invece esporli...«
E’ un curioso modo di ragionare e di impostare le discussioni, che non ci risulta, ahimè, nuovo, tutt’altro!
Se noi abbiamo cercato di radrizzare la discussione sull’autonomia e di farla uscire dal generico — e la serie dei nostri articoli che principia nientemeno che il 16 ottobre dell’anno scorso lo dimostra ad abundantiam — non l’abbiamo fatto all’indirizzo particolare di qualcuno, ma piuttosto all’indirizzo di tutti coloro che hanno partecipato alla discussione in un modo o nelTaltro, in riunioni o con articoli sulla stampa: noi, cioè, abbiamo sempre lamentato, molto prima che non l’abbia fatto »II Gazzettino«, il tono divaga genericità degli argomenti e sopratutto delle impostazioni; ma — e non sarà davvero inutile avvertirlo — abbiamo sempre ispirato le nostre osservazioni ad un principio di serietà costruttiva:, com’è e dev’essere compito di una critica seria e non aprioristica.
Ci duole allora, di riscontrare che da altre tribune, ben più quotate per il numero dei lettori e ... per i mezzi a disposizione, si parli un linguaggio destinato, alla lunga, a gettare discredito e sfiducia sul nuovo istituto giuridico che dovrebbe essere esteso alla nastra regione.
Può essere un colpo mancino, questo de »II Gazzettino«; un colpo che bisognerà parare in tempo, se si vuole dissipare l’atmosfera di sospetto e di dispregio che, anche per sua opera, sta addensandosi intorno alle aspirazioni popolari e, ciò che è di gran lunga più grave, intorno alla sussistenza o meno di un sufficiente grado di maturità storica di questo popolo all’autogoverno.
(Continua in 2. pag.)
rim krogom ni pràv nič všeč zamisel dežele, v kateri se prebivalstvo ne bi zadovoljilo s pasivno vlogo in prepuščalo drugim, bolj ali manj sposobnim (strokovnjakom ali politikom), naj delajo, kar se jim zdi, in kjer se niti ne bi zadovoljilo, stisnimo te besede skozi zobe, s tem, da prepušča vse vsemogočni birokraciji, ki po vojni cvete kot še nikoli znotraj meja dvatisočletne »domovine pravice«. Ni jim všeč zamisel dežele, ki bi nastala na resnično demokratičnih osnovah, ali vsaj takšnih, da bi ogrožale pokroviteljske težnje, ki se vedno znova, ponavljajo v najrazličnejših oblikah, in ne povsem čiste ambicije ozkih skupin, ki jih ni težko ugotoviti.
Razočaranje nekaterih krogov je moralo biti dokaj hudo, če časopis, ki je do včeraj skoraj kljubovalno objavljal članke ljudi, ki veljajo za avtonomiste, zdaj čuti potrebo, da govori s slabo prikritim prezirom o težnjah, ki so vkoreninjene med ljudstvom, in če na vso moč trosi seme dvoma in skepse.
Zdi se skoraj, kot da hoče omenjeni list reči svojim čitateljem: »Bodite pametni, saj mi smo dovolili besedo našim najrr.o-drejšim sodelavcem, ki so vam rekli, kar je treba reči za dobro naše furlanske dežele; zdaj pa vam ne moremo več slediti, če hočete trmasto vztrajati pri domišljijah odpadnikov (od onih avtoritativnih mnenj), če se hočete poglobiti v podrobnosti diskusije in morda celo zahtevati, naj vam povemo, na kakšnih osnovah naj se izdela naš statut; jasno mora biti, da lahko molčimo o načelih statuta, medtem ko jih morajo ostali, vsi ostali pojasniti ...«
Res čuden način mišljenja in obravnavanja diskusije —• toda na žalost prav nič nov!
Ce smo mi poskušali spraviti diskusijo o avtonomiji na pravi tir in jo potegniti iz splošnih fraz — in vrsta naših člankov, ki se začenja že 16. oktobra lanskega leta, to obilno dokazuje — nismo tega storili zaradi posebnega mnenja tega ali onega, temveč zaradi mnenja vseh onih, ki so se na ta ali na oni način udeležili diskusije, na sestankih ali s članki. Mi smo se vedno pritoževali, mnogo prej kot je to storil »Gazzettino«, zaradi nejasne splošnosti argumentov in predvsem postavljanja vprašanj, obenem, pa — in koristno bo to omeniti, smo vedno gradili naše pripombe na načelu konstruktivne resnosti, kot je sploh naloga resne in ne aprioristične kritike.
žal nam je torej, če moramo ugotoviti, da z drugih tribun, mnogo pomembnejših po številu čitateljev in po ... sredstvih, slišimo govorico, ki bo končno samo lahko diskreditirala in vzbujala dvome o novi pravni ustanovi, ki naj bi se razširila na našo deželo.
Bojimo se torej lahko, da se za »Gaz-zettinovim« pisanjem skriva zahrbten sunek, ki ga je treba prestreči o pravem času, če hočemo razpršiti ozračje sumničenja in prezira, ki se po njegovem prizadevanju zbira nad ljudskimi težnjami in kar je še mnogo huje, nad vprašanjem, ali ima naše prebivalstvo zadostno stopnjo zgodovinske zrelosti, da se lahko samo upravlja.
Spričo te zaskrbljenosti vzbujajoče per-sepktive lahko samo še enkrat poudarimo naše mnenje o načinu, kako usmeriti koristno diskusijo. To mnenje smo zelo ja-sno — vsaj tako se nam zdi — prikazali v zadnji številki našega lista in ga strnili v tri točke, ki se nam zdijo bistvene in osnovne, če hočemo, da bi uvedba nove teritorialne ustanove imela oni značaj, ki ji ga pripisuje italijanska ustava, namreč, da postane orodje demokracije, samoupravljanja, strukturalne razčlenjenosti oblasti, ne pa da se spremeni v biro-kratično nadgradnjo po potrebah domar čih mogotcev, v nekaj, kar je »podarjeno« od zgoraj kot kakršnakoli upravna olajšava, morda celo pod pokroviteljstvom zelo razširjenega lista, kot je »U Gazzettino«. Quod Deus avertati
Stran 2
»MATAJUR«
Štev. 103
DREKA
Komaj dva meseca je od kar se je preselil v furlanske vas Iplis Berniak Guido iz Brnjaka pri Dreki. V tei vasi ima oštarijo, a povedati moramo, da zavoj hudobnosti nekaterih juci, mu ne gre prav nič dobro z novo rezidence. Pred božičem so ga obiskali tatovi in mu odnesli blaga v vrednosti 70.000 lir. Z novim letom pa so še hujši začeli djelati z njim. Zažgali so mu hlev. Škoda znaša okoli 700.000 lir.
Upamo, da karabinjerji bodo kmalu zasledili odgovorne iudi in jim dali plačilo, ki ga zasluži človek s takim djelom!
PODBONESEC
SMRTNA KOSA
Za večno nas je zapustila naša vaščan-ka 72-letna Bukovac Alojza. Pogreb je biu u petak 21. januarja. Domačim pokojne Alojze naše iskrene sožalje.
POROKA
Pred kratkim se je poročil naš vaščan 30-letni Kruč il Marjo (Pojak) z 25-let-no Justino Jelina, žmajeva po domar če, doma iz Trčmuna. Mlademu paru želimo vse najboljše.
KRISTUSA NA KRIŽU JE RAZBIU
Naši ljudje so bli razkačeni, kar so zagledali nekega jutra, de je kapelica u Peroviči brez Kristusa, še buj pa jih je razhudilo, kar so videli, de je Kristus ves razbit an njegovi kosi razmetani okuoli. Rječ so prijavili karabinerjem,- ki so hitro ušafali skrunitelja - Malghin Renato, star 23 ljet iz Brišč. Orožniki so ga zaprli u čedadske paražone an se bo muo-ru zagovarjati, ker je s suojim dejanjem žaliu čut vjere.
NEME
PROMETNA NESREČA
Pretekli tjedan se je močno ponesrečila naša vaščanka Ana Grassi, stara 73 ljet. žena ne se zvečar uračala pruoti suojemu duomu an blizu njene hiše jo je povozu nek automobil an ji zlomiu čampno nogo. Ponesrečeno ženo so pejali u videmski špitau.
SV. LENART
CRNICA — Drugi dan po Sv. treh kraljih je biu pogreb našega vaščana 62-let-nega Petruša Antona. Renkega Antona so ušafal mrtvega u njegovi kambri. Pravijo, da je umrou zavoj tega, ki je imel kamberco zaprto an v njej močnuo zakurjeno peč. Udovi pokojnega an sinovom izrekamo naše iskreno sožalje.
SREDNJE
Zgodba naše izseljenke iz Tarbljà
Pred nekaj meseci je prišlo mlado dekle služit k bogatemu pivovarnarju. Prvikrat je bila v službi drugod in prvikrat je zapustila za dalj časa svojo ljubo vasico Gorenji Trbil. Z gospo sta čez dober mesec odpotovali v Francijo v popolnoma neznane kraje.
»šla sem iskat špezo za družino. Stopila sem v trgovino in kar nerodno mi je bilo, ko je bilo tam več ljudi. Francosko nisem znala povedati, kaj želim, in sem začela kar po italijansko. Kar oddahnila sem se, ko se je oglasila neka žena po italijansko in mi hotela pomagati. — Ste iz Italije? me vpraša. — Da, od kot ste pa vi, iz katere provincije? — Iz Udine. — Jaz tudi. — Pa jaz nisem iz mesta, jaz sem gori s hribov. — Potlej ste Slovenka? — Slovenka, da, iz Tarbljà. — O, križ božji, jaz sem tudi iz Tarbljà, s Police doma. Kako sva se našli...«
Tako je srečala po dolgih letih žena rojakinjo. Njen mož je že 24 let v Franciji in dela na žagi. Po svetu sta šla, ker doma v hribih ni bilo zaslužka za vse in v Italiji tudi ne. Tam okoli Thioville, Me-tza, Lyona je veliko »Slovenju« iz Beneške Slovenije, novih, ki so prišli po vojni, še več pa starih.
F. Oblim
TIPA N A
Te dni smo zvjedali, de boju u kratkem začeli z djeli ta na kumunu; pokomodali an povečali boju zdrauniški ambulatorij. Za to djelo e governo dau pomuoč 300.000 lir.
NESREČA PAR DJELU
Kar e sjeku daruà tu hosti se je moč-nno usjeku u desno noho Levan Ali iz Viskorše, star 18 ljet. Želimo mu, de bi hitro oščepu.
TAVORJANA
Slovenske vasi se izpraznujejo
Vasi Mažerole, Tamora an Drejan so slovenske vasi. Kakšno veliko uboštvo je u tj eh krajih nam pričajo številni emi-
granti, ki so po svjetu. Od 60 emigrantu, ki jih imamo u našim kamune, jih je dve tretjine iz teh vasi. Kakor zgleda pa tuo še ni zadost, ljetos na pomlad jih bo odšlo še kakih 150.
Za zmanjšat takuó veliko emigracijo bi muoru preskarbjet governo. Naj bi po-stavu gor kajšen kantjer, kot je blo tuo n areto drugod.
AHTEN
IMJELI BOMO TELEFON AN TELEGRAF
Tele dni je u Malini dosti govorjenja. Staro an mlado sedi par gorkem ognjišču an se pogovarja o novosti, ki na čč priti
žej ljetos u vas. Napejali boju telefon an telegraf.
Telefon an telegraf so zarjes' novost za našo vas, de je urjedna govrjenja. Kakšna komoditat bo tuo! Kaj krat se nardi kakšna nesreča an to koventà deleč jeti klicat mjediha ali kakega drugega, kaj-krat to koventà poslati keteremu telegram! Use tuo čemo imjeti ta domah par rokah.
Djela no če začeti čez malo časa, stroške za napeljavo na če kriti daržava.
HUALE URJEDNO DJELO
Ceglih je naša vas zlo stara an šteje dosti pametnih mož ni še majednemu
paršlo u glavo, de bi napeju teleferiko za zmanjšat trud judem. Rjes je, de u Subi-du ni bogataša, a s skupnimi močmi ne bi tekaj koštalo. S tjem pa nejčemo rej-či, de Subijenji spijo še donàs, ne, Berrà Albert se je parvi zbudiu an napeju dobro teleferiko po katjeri boju odnjetà po-šijali daruà an druga brjemana iz Por-činjskih planin. Tuo je zarjes hu.ale urjedno djelo.
GRMEK
Pokopali so ga na domači zemlji
V petek 28. januarja so z vsemi vojaškimi častmi na državne stroške pokopali na vaškem pokopališču v Klodiču Forruccia Zdravliča, brata Ernesta Zdravliča, znanega slovenskega naprednega političnega delavca v Beneški Sloveniji.
Ferruccio Zdravlič se je rodi! leta 1920 in je leta 1944 padel v Grčiji kot italijanski vojak. Te dni so njegove posmrtne ostanke pripeljali iz Grčije in jih pokopali v njegovi rojstni vasi.
HOSTNE — U torak 25. januarja je za večno zatisnil oči naš vaščan 68-letni Luščak Tinac. Pogreb je biu u srjedo 26. januarja. Naj mu bo lahka domača zem-ja!
n lili I li l lllllllililiiiiiitiii II II il II 11(111 il ! I til 111 il l il il 11111111 ii ■ i ii. 1111111111 ll i.iiiiiiaiiiiiiiiiiiiiilllilii;i il i m m l llllll
Vprašanje obmejnega prometa
imunimi 11 m i m 11111111111111 m 11111111 n m • t » « »n Mm 11 m 1111 n i n m 11111111 m 11111 im 11 m iiiii iiiiii
FOJDA
Podvrata končno priključena k Fojdi
Končno so se nam uresničile skuažej 40 ljetne sanje — naša vas ne spada več pod Ahten, ampak pod Fojdo. že Ijeta 1918 so naši možje napisali domando an povjedali zakuó bi se radi odcepili od Ahtna an se priključili k Fojdi. Dostikrat so prosili, a iz tega ali onega motiva se je zaulačevalo fin do ljetos. Ljetos je bla domanda uslišana an u nedejo 16. tega mjesca smo imjeli veliko fješto.
Bla je zarjes velika fješta. Usa vas je bla ornana z arki an bli smo usi ljepo oblječeni tej kar je segra. Ta dan so paršli raprežentanti provincialnih an ka-munskih autoritadi: čedadski šindik senator Pelizzo, raprežentant od provincie kolonel Olivieri, za inšpektorat agrikulture perit Pascolini, za »Ente Economia Montana« dr. Tatra an geometer Mali-son, šindik iz Fojde an miništratorji, kamunski sekretar an impjegadi, šindik iz Ahtna, komandanti karabinerju iz Ahtna an Fojde, komandant finančnih straž iz Podklapa, dosti duhounikou an še več drugih invidanih.
Dopoudne je bla slaunostna majša, po-poudne pa je bla inauguracjon nove eje-ste, ki veže Podvrata preko Cenebole s Fojdo. Gradnja te ejeste je bla zlo težka, ker so jo muorli za dva kilometra usjekati u živo skalo. Ta ejesta je koštala 20 milijonu lir, za kriti te stroške je dau gover, no samo 5 milijonu lir, drugo e dau ka-
mun sam. Ob tej okažjoni so raprežentanti od autoritadi imjeli govore. Cedad-ski šindik je. u suojem govoru povjedu kaj truda je blo potrjebno, de se je vas Podvrata priključila k Fojdi an kaj so muorli sakrifikati judje za narditi eje-sto. Po končani cerimoniji je zahodla muzika iz Fojde an veselili smo se do pozne ure.
Vest o načelnem sporazumu o režimu obmejnega prometa., ki sta ga sklenili naša in jugoslovanska delegacija v Vidmu, je bila med našim ljudstvom sprejeta z velikim zadovoljstvom. S tem bo v bližnji bodočnosti omogočeno, da bodo prebivalci naših dolin lahko odšli brez potnih listov v obmejne predele na bovškem, tolminskem in kobariškem.
Iz dobro obveščenih krogov se ie izvedelo, da bo obmejni pas širok na vsako stran meje po 10 kilometrov zračne črte. V takem primeru bi bile v obmejni promet vključene skoraj vse beneške vasi, dober del Rezije in Kanalske doline.
&
FOJDA
i ■ Miiiiin m 11 umi um im» 11 n n iiihihmmi, i im hi h i imi i m umi min muh ,, m,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,
REZIJA
Db deseti obletnici nemškega napada na Rezijo
V zimskem času, ko ledeni veter brije od Kanina, sedimo v toplih izbah in si pripovedujemo vesele in žalostne prigod-be iz življenja. Včasih so nam naši dedje pripovedovali o Turkih, o lakoti, kugi in drugih nezgodah, ki so nadlegovale našo dolino, danes pa pogovor redkokdaj zaide tako daleč nazaj v zgodovino. Pogovarjamo se o bolj svežih dogodkih, katerih se spominjajo tudi naši otroci — o zadnji svetovni vojni.
Da, točno pred desetimi leti je bila strašna ura za nas Rezijane, ostala bo pisana v zgodovini za vekomaj.
Mnogi naši možje so bili v tistih časih partizani; svojo postojanko so imeli v Osojanih. Pritiskal je hud mraz. Prihrumeli so Nemci, oboroženi od nog do glave in napadli naše borce za svobodo, ki niso bili dobro oboroženi. Na srečo so pravočasno opazili, da so obkoljeni okrog in okrog in tako se jih je velik del zateklo višje v gore. Nemci so jih zasledovali, a zaradi snega, ki je segal do pasu,in mraza, niso mogli streljati za njimi. A vsi se niso mogli umakniti v gore, 30 partizanov je bilo ujetih in nekatere so že isti dan ustrelili, ostale pa internirali. Med temi žrtvami je bil tudi domači učitelj Anton Chinese, učitelj Josip Kos, Anton Negro in še mnogo drugih domačinov. Vàsi in vsem ljudem je pretila velika nevarnost, kajti vsi so bi i kot talci zaprti na župnijskem dvorišču, za slučaj, če bi padel kak Nemec. Talci so bili zvečer izpuščeni.
O tragičnem dogodku se je pri nas govorilo v vsaki hiši, v vsaki gostilni, v avtobusu in mimogrede po cesti, na dan desete obletnice velikega »rastrellamenta« v Reziji. Najbolje so seveda znali obujati spomine oni, ki so se srečno zatekli v gore. Zvečer, ko smo legli spat, pa je bila molitev nas vseh želja, da bi ne bilo tre-
ba dočakati nikdar več tako strašnega dne, kot je bil 14. januar 1945.
SREČA OBISKALA TUDI REZIJO
Preteklo nedeljo je sreča obiskala tudi našo dolino. Bila je naklonjena kar dvem našim vaščanom, ko sta igrala »totocalcio«. Pietra Naida, frizer, je zadel sko-rdaj 85 tisoč lir za trinajst uganjenih »partit«, Albert Madrassi, mizar, pa jih je uganil dvanajst. S srečnima možema se je veselila vsa vas.
NOV BRIGADIR FINANČNE STRAŽE
Zvedeli smo, da je brigadir Domenico Nadalutti, komandant naše finančne straže, premeščen v Videm. Njegovo mesto je prevzel brigadir Nicolò Bari.
NAGLA SMRT MLADENIČA IZ RAVENCE
Vso našo dolino je pretresla vest o nenadni smrti mladeniča Madotto Lina, star 20 let, doma iz Ravence. K zadnjemu počitku so ga spremili njegovi številni prijatelji in sorodniki. Prizadeti družini izrekamo naše sožalje!
CESTA STOLBICA-KORITA
Kakor pravijo, bodo na letošnjo pomlad pričeli graditi novo cesto, ki bo .peljala iz Stolbice v Korita. Ljudje so te novice zadovoljni, saj jim bo tako olajšano delo, ker bodo lahko vozili po cesti.
ČEDAD Za zaščito ribolova
Provincialni konzorcij za zaščito ribolova (Consorzio provinciale per la difesa della pesca) je usjau u Nedižo an njene pritoke 20.000 postrvnih iker (avanotti).
Ili I I I ' I 11 I | M I M I I II I I I I I I I t I I I I II M I I M I I I I I I I lili II*
U nekaj ljetih se bo lahko takuó zaredilo dosti postrvi (trote) u naših vodah, sevjeda, če jih ne boju scinoti uničili nepoklicani. Pru bi blo, de bi guardijani od sadà naprej še buj gledali ha vodno bogastvo.
80 MILIJONU LIR POSOJILA
Zvjedeli smo, de je hranilnica in posojilnica (Cassa Depositi e Prestiti) dala našemu kamunu 30 milijonu lir za kupit prostore starega civilnega špitala an 50 milijonu lir miništracjoni civilnega špitala za naprej djelat nou špitau.
Iilllllllllilll.lllllllllilil Hill MilìlillliUt lll'M I I H H 11 lil 'lililJMillHIIMiM
Slovenski cvet
v Codroipu
Našemu prebivalstvu bo z obmejnim prometom omogočeno, da si bo lahko poiskal zaslužek v bližnjih krajih Soške doline in mu bo s tem prikrajšana emigracija in delo po rudnikih zahodne Evrope. Obenem pa se bodo počutili kot med svojimi.
Poleg prometa oseb je važno tudi to, kaj bodo lahko obmejni prebivalci nosili čez mejo. O tem se bodo najbrž domenile Trgovinske zbornice z naše in one strar ni. Gre predvsem za določitev vrst blaga in količine prenešenega blaga na mesec.
Ker je bil že pred tedni dosežen načelen sporazum o obmejnem prometu bi želeli, da bi naše oblasti izdale poročilo o doseženih rezulatih poznejših pogajanj.
Za naše kmete
Ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo (Ministero deH’Agricoltura e delle Foreste) je razpisalo tretji nacionalni konkors za povečanje poljedelske produktivnosti u ljetu 1954-55.
Za premje so določili 9 milijonu lir-Kaduor misli, de zasluži premjo nai nardi prošnjo za konkors na provincialni inšpektorat za agrikolturo (Via Prefettura, 12 - Udine) tekom 15. febrarja, Tu se dobijo tudi posebni moduli za prošnjo an usa potrjebna pojasnila.
Vse naročnike na naš list, ki do sedaj še niso poravnali zaostalo naročnino za leto 1954 ter naročnino za leto 1955 vljudno naprošamo, da takoj nakažejo naročnino na našo upravo Via Mazzini 10, Udine ali na poštni čekovni račun št. 24-7418 - Udine. V nasprotnem primeru bomo primorani ukiniti nadaljnje pošiljanje. Prilagamo tej številki našega lista posebne položnice za nakazilo. Letna naročnina stane 500 lir, polletna 300 lir.
Gli abbonati al nostro giornale, che ancora non hanno pagato la quota di abbonamento per l’anno 1954 e 1955, preghiamo gentilmente di inviare la quota di abbonamento alla nostra amministrazione Via Mazzini, 10 -Udine o di versare il relativo importo sul conto corrente postale n. 24-7418 -Udine, intestato al nostro giornale. In caso di inadempienza saremo costretti a sospendere l’invio del giornale. Al presente numero alleghiamo il modulo di versamento sul nostro conto corrente postale. L’abbonamento annuo è di lire 500, semestrale lire 300.
Daniela Budolič, hči Viktorja in Filipič Erneste je bila nagrajena ob priliki praznika matere in otroka v Codroipu. Stara je komaj 6 mesecev in tehta 8,5 kg. Skrbni mamici čestitamo!
iiiii i.n mm i llllll i III i mn i Uli l 11 lil i 11 mu I I I I I IM1
Si tratta proprio di questo: z quale autonomia avremo?
(Continuazione dalla 1. pag.)
In questa preoccupante prospettiva, nei non possiamo che ribadire il nostro pensiero sul modo di avviare una proficua discussione: pensiero che abbiamo espresso con chiarezza — almeno, così ci pare — nel numero precedente di questo periodico e che abbiamo condensato in tre punti, da noi ritenuti essenziali e fondamentali affinchè l’instaurazione del nuovo ente territoriale abbia il significato che la Costituzione italiana gli conferisce, di strumento di democrazia, di autogoverno, di articolazione strutturale dei poteri, e non già quello di una sovrastruttura burocratica ad uso e consumo delle consorterie locali, che possa essere »largita« dall’alto come una qualunque concessione amministrativa, magari sotto gli auspici di un quotidiano diffuso come »II Gazzettino«. Quod Deus avertati
WM/J/A • » »
Štev. 103---------------
SLOVENSKA PISANA
»MATAJUR«
Stran 3
itd
£
I
0
Čiščenje vina s čistili
Dež an sneg ubogih
gnoj
RIBJI MEHUR — Tuo je čistilo, ki se prodaja u obliki trdih, dobro očiščenih an osušenih listou. Ti muorajo biti prosojni (trasparenti), imjeti muorajo svetel blesk an ne smejo imjeti duha po ribi.
Tele liste najprej dobro potoučete s kladivom, razrježite na rjezance an namakajte kakih 12 ur u frišni vodi. Vodo potlé odlijte an na rjezance nalijte kislo an primerno močno vino. Na 10 gramu mehurja dodajte pol do tri četrt litra vina an dobro premečkajte z rokami. Tuo čez nekaj ur spet ponovite, par tjem pa dodajte še vina, de ušafate eno parstuot-no raztopino (na 10 gramu u celoti 1 1. vina). U vinu se je mehur napihnu an postù klejast. Tuole klejasto, žoličasto (želatinasto) maso po 24 urah prepasje-rajte skuozi gosto platno ali sito an spravite u steklenice s širokim vratom, zataknite z zamaškom an spravite u hladni kleti. Uležani ribji klej buojš čisti vino kakor pa frišno napravljen. Z njim se čisti šele čez nekaj tednu.
Z ribjim mehurjem se čistijo le buojša bjela vina, ki so prù malo motna. Dostikrat je tisto čiščenje zadnje opravilo z vinom, preden se ga pretoči u steklenice. Ribji klej očisti vino popounoma an mu da krasen blesk. Ker se potrebuje na en hektoliter vina približno en do dva grama, ali en do dva decilitra parpravlje-nega kleja, ne deluje ribji klej slabo niti na farbo niti na cvetico vina.
ŽELATINA — Ta je u formi arjavih prosojnih tablic ali u formi brezfarbnih tankih listou an se nuca za čiščenje navadnih, buj kalnih, trpkih an tajšnih vin, ki imajo kajšno majhno napako u okusu, duhu ali farbi. Za buojša vina ni dobra, ker je preveč močno čistilo. Z želatino se vino čisti an tudi zdravi. Na 1 hektoliter
je trjeba 5 do 12 gramu želatine.
Odmerjeno kuantiteto želatine najprej zdrobite an namočite u hladni vodi, de postane mehka an de izgubi duh. Razmehčano želatino raztopite u manjši kuantiteti vina takuó, de za usakih 10 gramu želatine segrejete en deciliter vina na 50» C. Kar se je raztopjena želatina malo ohladila, jo nucajte šobit za čiščenje.
De se želatina u vinu spet strdi, je u vinu potrjebna primerna kuantiteta čreslovine. Zatuó muorate dodat usem vinom, bjelim kakor tudi čmim, pred čiščenjem približno tarkaj gramu čreslovine ali tanina, kolikor gramu želatine ste določili za čiščenje, čreslovino raztopite u vinu an jo nekaj dni pred čiščenjem zmješajte z vinom u sodu.
Dež an sneg potegneta iz zraka precej dušika an tuo u toplih ljetnih časih več, kakor u marzlih. Zatuó parnaša dež rastlinam več gnojila kakor sneg. Poleg tega izpereta dež in sneg iz zraka pline (gas), posebno pa saje an prah (polver). Kaj sostane pride po tej poti u zemljo pa je odvisno od kraja obljudenosti an od industrije. U bližini mest an fabrik je use-bina, ki jo izpereta dež an sneg u zemljo, veliko venča, kakor na kmetih, kjer je zrak buj čist, kakor u mjestih an industrijskih krajih. Mokra tla potegnejo vase an vežejo po snežnici an dežeunici naplavljeni dušik takuó, de se skoraj nič ne izgubi. Kaj sostane, posebno dušika, pamašata dež an sneg iz zraka, je odvisno kakor že povjedano od kraja an ljet-nega časa. Zavoj tega lahko rečemo, de sta dež an sneg zarjes gnoj ubogih.
Zimska nesnost kokoši
Usaka gospodinja želi, de bi ji kokoši nesle pozimi, kar narbuj parmanjkuje jajc. Zavoj tega že od nekdaj sprašujejo, katjera rasa kokoši nese tudi pozimi. Na tisto uprašanje je samo ed odgovor, de tajšne rase ni. Poznamo pa nekatjere rase, katjerih kokoši imajo več pogojev za nesti pozimi. Takuó pozimi nesejo buojš tiste kokoši, ki imajo več perja an so takuó buojš zavarovane pred mrazom.
De boju kokoši nesle tudi pozimi, za-puomnite si tele nasvete :
Predusem muorate gledat, kadà se vam boju izvalil na pomlad piščeta, Piščeta, ki so se izvalila aprila, so do novembra dorastla. An kar piščeta dorastejo, zač-eejo tudi nesti, če ste valili preveč pozno ali pa tudi preveč zguodaj, jarčice ne bo-
Strojenje zajčjih kož
Bralec našega časopisa S.A. iz Nediške doline nas je uprašu za nasvet kakuó bi sam stroju zajčje kože. Posvetovali smo se s strokounjakom an nam je povjedu tuole:
Strojenje kož je lahko, a potrjebna je za tuo potarpežljivost an ustrajnost. Narbuj' lahko se ustroji kožo šobit po zakolu, če se pa tuo ne more nardit, jo muorate prej posušit. Stroji se takuole:	U
mali škaf nalijte čiste vode, u katjeri en dan namakate (odpustite) posušene kože, de se ramehčajo. Kožo potlé uzamete iz vode an jo dobro stisnete od vratu na uzdol. Potlé jo razgrnite na mizo an z ostrim nožem ostargajte use mesnate dlake, ki se darže kože. Kožo stargajte iz sredine na ven, kakor leži dlaka, ker se rada raztarga. Kar je kožica dobro očiščena, uzemite pol kilograma galuna an četart kilograma soli an skuhajte use skupaj u 6 litrih vode. Kar se ta mješa-
nica ohladi do mlačnosti, kožo namočite notri,- U tej vodi mješajte kožo sem an tja, de se do dobra napije. Tuo djelajte do štiri dni usak dan. Med namakanjem kožo vlečite na use kraje, ker jo tekočina (likuid), ki je zlo huda, vleče zlo skupaj. Po šterih dneh kožo dobro stisnite an jo spet vlečite na use kraje. Potlé jo lepuó raztegnite an pribite na desko, takuó, de pride na desko dlaka. Gledat pa muorate, de lahko pride zrak pod dlako, čez 24 ur kožo lahko uzamete iz deske an jo spet vlečite na use kraje, potlé pa jo pribite nazaj na desko an sušite naprej. Kar je koža že dobro suha, jo muorate dvakrat na dan uzeti iz deske, jo vleči an mečkati, de postane lepuó mehka. Sušenje na soncu an vjetru je škodljivo. Nazadnje kožico drgnite preko miznih ro-bou, de postane čisto mehka. Potlé uzemite krtačo, skrtačite dlako an jo drgnite s svileno cunjo. S tjem je strojenje končano.
jo nesle pozimi. Preveč zguodaj izvaljena piščeta začnejo nesti jajca morebit že oktobra an se do zime že malo iznesejo. Zatuó u zimskih mjescih rade ustavijo nest an spet začnejo na pomlad. Preveč zguodaj izvaljeni piščanci se slabo razvijajo, ker je takrat še mraz an se ne morejo past od zunaj. Par lahkih rasah se muorajo piščanci izvalit pruot koncu aprila do sredine maja, par srednjih pa u aprilu.
Tudi od kokoši, ki so u jeseni ustavile nest an so se dobro preperile, lahko par-čakujemo, de bojo pozimi nesle. Če prej ne, pa almanj okuoli božiča, Sevjeda se muora kokošam dajat usegà kar nucajo za dobro nesnost.
Zlo važna je toplota. Kokoš, ki prezeba (tarpi mraz), ne bo nesla. Saj ponuca večino hrane za ogrjevanje telesa an ne ostaja nič za nardit jajca. Kokoš naj bo zatuó u dobro zavarovanih kokošnjakih, ki so tarkaj topli, de kokoš ne občuti mraza.
Skarbjet je trjeba tudi za izdatno (so-stanejozno) hrano. Pozimi si kokoš ne more poiskati nič, posebno še, če zapade sneg. Ce èeté, de bo kokoš pozimi nesla, muorate skarbjet za dobro zobanje, ki muora bit večsortno. S samim sjerkom ne boste imjel uspehu. Nekaj sjerka pa je dobro, ker kokoš greje. Tudi kuhani krompirjevi ostanki so zatuó dobri. Sam sjerak an krompir pa kokoš preveč opi-tata. Preveč debela kokoš pa še poljete slabo nese, kaj šele pozimi. Zrnja dajajte samo enkrat na dan — zvečer. Zlo primeren je oves, ječmen, pšenica an sjerak. Rž ni za kokoši. Zlo dobri so kuhinjski ostanki u katjere zamješajte otrobe ali kako slabo moko. Dajajte jim usak dan tudi zdrobljene jajčne lupine. Dobro je tudi korenje an pesa (bjetula). Tuó nasadite na žebel (cvek) ali pa parvežite primerno od tal (od zemlje), de bojo kokoši pikale. Ne sme jim manjkat tudi zdrave pitne vode.
BESEDA
          ..................
S tem se je rodil moderni evropski človek, ponosen na to, kar pač je, ponosen na življenje in vesel življenja — željan ga uživati.
Pri nas smo se tega kipenja komaj dotaknili, le na najbolj jugozahodnem robu. Težko bi omenili kaj več kot to, da je nekaj slovenskih izobražencev s polatinjenimi imeni trosilo, sicer učene misli, po raznih evropskih visokih šolah.
Najmogočnejši vpliv iz evropskega sveta, ki smo ga v tisti dobi že sprejeli, pa je bil vsekakor prerod na verskem področju. Rimska cerkev je s svojo absolutno oblastjo nad srednjeveškim človekom v tej dobi preživljala prvo veliko težko krizo. Ljudje naenkrat niso hoteli več verjeti, ne v Nemčiji, niti ne drugod po svetu papeškim zbiralcem denarja, ki so 2a denar obljubljali kajkor nemški menih Tetzel :
yiKadar denar v škatli zazveni, dušica iz vic zleti.«.
V naših deželah pa so bile razmere še posebej podobne stanju v Nemčiji, tudi gospodarsko življenje se je razvijalo enako in zaradi tega bi bil vpliv verjetnejši. Zelo daleč smo bili v tistih časih od Italije, Danteja, Petrarca, Boccaccia in zelo blizu Nemčiji, Luthra,
Zato je v času križanja pokončno pripetih puntarskih kos in plemiškega me-ča, ob verski fanatičnosti prekrščevalcev “mogla zaživeti osebnost Primoža Trubarja, moža iz Dolenjske, tlačanskega, sinu, vzgojenega ob evropskem humanistu Erazmu in z njim smo dobili:
prvo slovensko tiskano knjigo.
Rodoljub ilirski se je podpisal Trubar, Slovencem je želel mir in gnado.
Kritiziral je fevdalne gospode, podložnim pa je svetoval poslušnost, želel je neko srednjo pot. In vendar je nehote 'izrabil nekatera nasprotja med plemstvom in vladarjem, s tem je uresničil svojo željo in rešil vsaj za nekaj časa svoje ljudstvo pred papežniki. Primož Trubar je opravil v teku svojega življenja ■ogromno delo organizatorja, ustvarjalca in idejnega voditelja narodnega gibanja tistega časa. Ni se zadovoljil le s knjigami. Težil je k samostojni cerkveni organizaciji in k ureditvi šolstva. Le ob njem je Dalmatin prevedel Biblijo, in udaril z njo drugi temeljni pilot naše književnosti. že v tem času sta sledila Abecedniku še prva slovnica (Bohorič) in slovar var (Megiser). Protestanti so Slovencem Pripravili tudi še vrsto pesmaric.
Najpomembnejša pa je bila njih živa žavest zvezanosti z lastnim ljudstvom.
»Muji lubi Slovenci, moji lubi rojaki« jih je naslavljal in se jim predstavljal 2a »aniga perjatila vseh Slovencev« — Primož Trubar.
Njegova želja, da bi bili Slovenci obdarjeni »z milostjo in darom, da bi se kakor jeziki drugih narodov tudi njegov iezik pisal in bral« — je izraz visoke za-vesti prve velike osebnosti v naši književnosti.
Tako so se Slovenci v reformaciji prvič Predstavili kot delaven, kulturen čini-^ij, ki je moral v svojih otroških korakih sicer še ubrati stopinje za starejšimi, vendar pa si je znal že v prvem zaletu
pRAHC
Silo je prepozno. Tona je pobledela kot stena. Bilo ji je že prej žal, da ni *Polčala. Toda pred Lizo se ni mogla Premagovati. Res bi rada ostala v koči, da bi se ji ne bilo treba potikati po sve-Toda največ ji je šlo le za otroke. Ni si mogla očitati niti najmanjše sebično-sti' Ta ženska pa jo natolcuje, da hoče sirotam vzeti kočo... In da je hotela postati njihova mačeha... Še nihče je ni i&ko razžalil. Bilo ji je, kakor da so ji zasadili v srce.
"Tako?« je težko dihala in se vsa tresla. "Tako? Ako tako mislite, niti eno noč ne ^tanem več v koči. Slišiš, Liza! Le pridi Parnesto mene!«
. tignila se je in si zavezovala ruto pod k rado.
^ogrebel so bili zaprepaščeni.
* >>^a božjo voljo!« je vzkliknila Cemar lca inn sklenila roke.
"Tona, ne bodi vendar!« je rekel Ko-
ustvariti trdne pogoje za nadaljnji razvoj.
Ime v legitimacijo je bilo sicer zapisano z otroško pisavo, vendar s gotovo, zdravo roko.
Podoba bradatega moža z ostro rezanim nosom, z redkimi po običaju časa v naprej počesanimi lasmi, z oprsjem kakor gora, ki drži v kmečkih rokah našo knjigo z letnico 1551, se nam ne more nikdar razbliniti v utvaro, v bledo senco, kajti premogočna je bila pojava prvega, ki se je zavestno obrnil k svojim, se slednji trenutek zavedal, da izhaja iz njih in
IfliP
posvetil vso svojo živo dejavnost ljudstvu, iz katerega je izšel.
Protestantsko gibanje je razdelilo ljudi v Evropi v dva tabora. V naši domovini je zmagala protiluterantska smer avstrijskih vladarjev in tako je slovenska knjiga doživela prav kmalu svoj prvi ognjeni krst, ko so komisije ljubljanskega škofa Hrena sežgale na ljubljanskem Glavnem trgu 11 voz luteranskih knjig. Tak krst pa vendar ni mogel zatreti tiste sile, ki jo je Slvoencem predstavljalo najobsežnejše protestantsko delo Dalmatinova biblija; to so uporabljali (s škofovim odo-brenjem le za notranje namene) skozi stoletja vsi katoliški duhovniki.
Od 1618. leta do 1672. ni nato izšla nobena slovenska knjiga. V 200 letih so katoličani izdali le 90 tiskanih knjig, 50 del pa je ostalo v rokopisu. Vsi katoliški pisatelji so se naslanjali na protestantsko začetnico, tudi sam škof Hren s svojim pomočnikom, jezuitom čandikom. Vsa naša knijževnost v tem času pa je seveda imela le nabožen značaj.
Zato je bil tisti, ki je opisoval »Slavo vojvodine Kranjske« napol nemški in napol italijanski plemič. To obsežno delo, ob katerem se je njen avtor Janez Vaj-kard Valvazor močno zadolžil, je napisal v nemškem jeziku.
Le nekoliko kasneje sta se oglasila v naših krajih dva znamenita pridigarja, ki sta svoje duhovne proizvode tudi natisnila. S prižnic sta grmela v zelo izumetničeni, baročni slovenščini. Zdaj sta opozarjala s slikovitimi prispodobami, ki jih verniki skorajda niso razumeli (o večnem ognju sta tako goreče pripovedovala, da je bilo človeka močno strah), zdaj sta zopet zabelila svoje nauke s smešnico o prevaranih možeh. Prvi je bil Janez Svetokrižki, doma iz Sv. Križa pri Vipavi, drugi pa je bil kapucin Rogerij, doma iz Ljubljane.
Le redke so izjeme posvetnega pesnenja v tisti dobi. Neki Zizenčeli je zapel posvetilo piscu Slave; v Kranjski pratiki iz 1725. leta pa smo lahko naleteli tudi na kmetiške regelce.	(Se	nadaljuje)
6.
šan. »Beseda ni konj.«
»Ne, ne!«, je rekla Tona. »Zaliti se ne dam.« Vzela je z okna klobuk in ga Tin-četu posadila na glavo. »Pojdi, Tinče!« je rekla in dečka za roko potegnila izza mize. »Le pojdiva! Da veste, nocoj me ne bo več pri Grivarju.«
In je odšla. Nič bi je ne bilo moglo zadržati.
5.
Tinčetu je bilo čudno grenko in tesnobno ob srcu. Razumel je, da se prepirajo, kdo bo poslej v koči. Zakaj? Tega ni mogel razumeti. A čutil je, da je to grdo, grdo, grdo. Strašno grdo! Obenem se je bal, da jih bo Tona res zapustila .
Hodil je kot pijan. Ves čas je od strani pogledoval teto. Ta je bila še vedno razburjena. Hitela je, da jo je stežka dohajal. Včasih je moral nekaj korakov teči, da jo je zopet dohitel. Obraz je skrivala v rogelj rute. In vendar ni mogla
skrit, da ji solze tečejo po licih. Ustnice so ji venomer šepetale. Zdelo se je, da se z nekom prereka v svojih mislih.
Dolgo se je ni upal ogovoriti.
»Teta!« jo je slednjič poklical.
»Kaj?«
»Ali res poj dete?«
Tona je vzdihnila in dolgo molčala.
»Res, res,« je slednjič odgovorila. »Je že tako!«
»Kam poj dete?«
»Ne vem. Najbrž k stricu Jakobu.«
To je bila šele po poti sklenila. Brat jo je že večkrat vabil, naj pride k njemu, ako ne bo imela kam na svetu. Prej, ko je še živela v Kopačnici, se za to ni mogla odločiti. Bala se je, da bi mu bila v breme. Zdaj pa ni več hotela v domačo vas. Pojde, pojde, v črni breg pojde. Tam bo preživela svoje poslednje dni in umrla.
Milo se ji je storilo ob tej misli. Zatrepetale so ji ustnice.
Tinče je ni več spraševal. Vso ostalo pot sta molčala. Smrekarjeva dekla je bila medtem že odšla domov.
Tona je vzela Blažeta v naročje in ga privila k sebi.
»Moj otrok!« je vzkliknila. »Ali sta bila pridna? Lačna sta, kaj ne? čakajta,
da vama kaj skuham!«
Postavila je Blažeta na tla in odšla v vežo.
Med kuhanjem je ves čas molčala, Blaže se je zaman sukal okoli nje in jo nagovarjal. Tudi med obedom so bili tiho.
»Zdaj pa pojdite pred kočo!« je rekla Tona, ko so odložili žlice. »Igrajte se! Jaz se medtem napravim.«
»Kam greste?« se je začudila Mretka.
Teta ji ni odgovorila. Obraz je obrnila v stran in stisnila ustnice, kakor da premaguje solze,
Blaže je ostal pri nji. Venomer ji je bil za petami, ko je spravljala vkup svoje cunje, da jih poveže v cule. čudil se je. Kaj to pomeni? Ni je mogel razumeti.
Tinče in Mretka sta med tem stala pred kočo. Ni se jima ljubilo igrati. Tinče je zamišljen in potrt gledal na Borovnico, ki se je kopala v soncu. Mretka je bila vsa preplašena.
»Kam gre teta?« je vprašala Tinčeta.
»Proč.«
»Zakaj?«
Tinče je zganil z rameni. Saj ii tega. ni znal povedati.
»In mi? Ali pojdemo z njo?«
»Neee,« je Tinče zategnil. «Mi ostane-
mo tu.«
»Sami?«
»Prišla bo neka druga teta.«
»Katera?«
»Tista... žena tistega z brado.«
»Kakšna je?«
»Grda,« se je Tinče našobil. »Tako gleda,« je s kazalcem zabodel proti nji.
Mretka je bila prepadena.
»Jaz je nečem!« je vzkliknila.
»Jaz tudi ne!«
Nihče je ni maral. Ako bi bili vprašali Blažeta, bi rekel isto. Naj bi bila nova teta še tako lepa in dobra, ne bi je hoteli. Zanje je bila Tona najlepša in najboljša teta na svetu. In vendar Tone niso mogli pridržati. Sprejeti bodo morali Lizo. To je bilo bridko.
Tona je bila napravljena. Cule je naložila v koš, največja je bila na vrhu. A še ni odšla. Sedla je na klop pred kočo in prekrižala roke v naročju. Počakati je morala, da vidi, ako res kdo pride. Otrok ni smela puščati samih čez noč.
Blaže se ji je naslanjal na koleno, bil je nenavadno tih. Tinče in Mreta sta jo gledala z žalostnimi pogledi. Toni se je ob pogledu na otroke milo storilo pri srcu. Zakaj je rekla, da poide? Bilo ji je
Grivarjevi otroci
illjllllllllllllllllllllllllll
v
4
7
p
■
ZjCLTuXAù
FRANCE BEVK:
MEDVED
Na Primorski strani se Porezna drži gora, ki se imenuje Otavnik. Kar pomnijo najstarejši ljudje in so pomnili njihovi očetje in dedje, je na nji planina. Tam gori je moj ded vrsto let pasei voli, moj oče pa mu je bil za pogoniča, zato se še danes pravi pri nas pri Volarju. Na tisti planini se je naš sosed, stari Koreninec, nekoč metal z medvedom.
Jaz soseda nisem poznal. Saj so komaj njegovi pravnuki hodili z menoj v šolo. In tudi medvedje za moje mladosti niso več hlačali tam okoli. Soseda je poznal moj ded, a je bil tudi on precej mlajši od njega.
Takrat, ko sem komaj zlezel v prve hlačice, sta me živo zanimala le dva človeka. Razbojnik Lazarini, ki ga je moj ded kot vojak lovil na Laškem, in pa stari Koreninec, ki se je metal z medvedom. Bolj Koreninec kot Lazarini. Razbojnik je bil doma daleč nekje v laških deželah. Koreninec pa je bil naš sosed. Ce bi od nas dobro zagnal kamen, bi priletel v hišo njegovega vnuka, ki se mi je zdel že star mož.
Prizor, kako se mečeta sosed in medved, sem si stokrat naslikal v mislih. To ni bilo tako težko. Saj sem se tudi jaz že metal s kakim paglavcem. Tudi Kore-ninca sem si nekako predstavljal. Saj sem pogosto slišal, kakšen je bil. Ne prav velik, a čokat, z velikimi pestmi; široke, kosmate prsi so mu gledale izpod odpete srajce. »Tak kot medved,« so rekli. A kakšen je medved?
»Ali je tak kot pes?« sem vprašal babico.
»Ne.«
mi pokazala naslikanega medveda. Moja babica ni znala brati, a je vse vedela, kje se kaj najde.
»Tu si ga oglej !« je dejala.
In sem si ga ogledal. Zdel se mi je ljubek, celo smešen. Težko sem verjel, da je ta zver tako huda. Pa saj sem slišal, da se nauči tudi plesati.
»Ali je tako velik kot tele?« sem vprašal,
»Večji.«
»Kot krava?«
»Manjši. Zdaj pa tiho!«
In bil sem tiho. Mislil sem na medveda in na Koreninca. Videl sem ju, kako se držita čez pleča in se omagujeta kot dva dečka na klancu. A nekaj se ni ujemalo. Ce je medved tako velik, bi bil so-
da za človeka, in je rekla: »Mož, le tresite, jaz bom pa pobirala.« Medved v vejah pa je zamomljal, kot da se jezi. In še enkrat. Tedaj je ženska spoznala, da se je zmotila. Stresla je drobnice iz predpasnika in dobila tako urne noge, kakor da šele hodi v šolo.
Koreninec pa je ni pobrisal kot brljava Mica. Zakaj neki! Bil je močan, imel je pihalnik in medved je bil še mlad. Pomeril je v zver in — bumf! Ne vem, ali je bila v puški krogla ali šibre, strel je žival pogrešil, a pok jo je razjezil. »Brum — brum!« je dejal medved. To bi se reklo po naše: »Čakaj, da se od blizu pomeniva.« In se je po vejah spustil na tla.
Naš sosed tudi tedaj ni pobegnil. Morda je mislil, da se je medvedič mrtev pc-valil na zemljo. Kosmatinec pa se je pobral na zadnje noge in z odprtim gobcem šel proti njemu. Za beg je bilo prepozno. Puška je bila prazna. Preden bi jo zopet nabil, bi ga zver v miru pojužinala. Medvedič ga m utegnil doseči in šavsniti po
Prekmurska pravljica
IIIIIIIIIIllllllllllllll llllllllilllllllllllllll I
živela sta mož in žena. žena je bila tiha in mirna, mož pa siten in brbrav. Pa pravi ženi:
»Jaz or jem, sejem in kosim. Kaj delaš ti?«
Žena je potrpela in ni na to nič re-
4Col^ cLoUjGl
i •**
kla. Ko sta zjutraj vstala, je spet dejal m ož :
»Jaz or jem, sejem in kosim. Le kaj delaš ti?«
In tako je bilo vsak dan. Žena je nazadnje le postala nejevoljna. Odgovori mu:
»Ostani ti doma, pa grem jaz na polje.«
Mož je na to komaj čakal. Dal ji je na voz plug in brano in ji zapregel krave. Z zadovoljstvom je začel po hiši pospravljati. Pristavil je k ognju tudi mleko, da bi medtem zavrelo. Delo mu je šlo lepo od rek, ni si mogel kaj, da ne bi na dobro voljo popil malo vina. Vzel je ročko in šel v pivnico.*) Odprl je pipo na sodu, medtem pa zaslišal, da je v kuhinji mleko skipelo. Stekel je iz pivnice in potegnil mleko z ognja, na vino pa je pozabil. Ko se ga je spomnil, je bilo že prepozno. Vino je steklo iz soda.
Obupan je čakal na ženo. Ta se je vrnila s polja vesela in zadovoljna. Ko je videla vso hišo v neredu in moža v nesreči, se je samo nasmehnila. Ni mu nič oponesla. Mož pa ni nikoli več vprašal, kaj dela žena.
*) Pivnica = klet za vino, repo, krompir.
"< 11 ! i n i limili 11 ■ 1111 in im n i n iiiiiiniMiiii n ni li mi n un i in 11 in 1111 run ir rumi 11 mn m mi h i ni
Volk in šakal
Turška basen.
»Tak kot maček?«
»Ne.«
»Ali ste ga videli?«
»Kje neki! Saj bi me požrl.«
»Kako pa potem veste, da ni tak kot maček?«
»Jezik grdi!« je rekla babica.
Poiskala je neko knijgo, jo odprla in
seda na mestu pohrustal. Ali pa je bil Koreninec tak velikan.
Nisem se mogel premagati, zopet sem nadlegoval babico.
»Tisti medved je bil še mladič,« mi je pojasnila.
Zdaj sem razumel. Bil je še mladič, a vendar nevaren sosedu, ki ni bil kak pobič... In sem ga videl v mislih, kako pred davnimi leti neko jutro s svojim bratom Luko odhaja na Otavnik. Od nas na planino je dve uri hoda, tudi več, kakor kdo hodi. Luka je nosil sekiro, da naseka drv, Kreninec pa je vzel s seboj pihalnik. Pihalnik je stara puška, kot mi je povedal ded.
Bila je jesen. Voli so se pasli, sekira je pela. Kc-reninec pa je s pihalnikom opletal okrog, da bi zavohal kako divjačino. Tedaj je na nekem drevesu zagledal medveda. Kaj je ta počel na drevesu, res ne vem. Morda je našel duplo z divjimi čebelami in jih ogrebal. Medved je velik sladkosnednež, ves divji na med, zanj bi dal tudi kožuh. A ne zameta niti sočnih, sladkih drobnic. Ce jih ni na tleh, spleza na veje in si jih natrese. Saj poznate tisto o brljavi Mici, ki je imelai medve-
njem, ker ga je Koreninec zgrabil s trdimi rokami in ga objel, ga privil na prsi kot drago bitje.
Ne, to ni za smeh. Ne bi bil rad v njegovi koži. Saj ga nisem videl, a si lahko mislim, kako je bilo. »Brum — brum!« Medved se mu je trgal iz objema, mu stopal na škornje in mu ostre kremplje zadiral v pleča. Koreninec mu je tiščal glavo na ramo, da ga ni mogel ugrizniti, v prsih mu je hroplo in na vse grlo je klical svojega brata.
»Luka, na pomoč! Oj, Luka! Luka!«
Brat je prihitel z dvignjeno sekiro. Koreninec je zletel na hrbet, a medvedič se je zleknil poleg njega s preklano glavo...
»Kam so deli medveda?« sem vprašal babico.
»Pojedli so ga,« mi je odgovorila.
Tega nisem verjel. A bilo je prav tako res, kot cela ta zgodba. Koreninec, ki je iz boja odnesel globoke praske na plečih, se je poslej bržkone izogibal novega srečanja s kakim medvedom.
A ljudje so ga imeli za junaka. In to je tudi bil. Ker je bil naš davni sosed, je mrvica te časti padala tudi name.
Nekega dne je volk našel šakalov brlog prazen. »Prišel bo šakal, pa ga bom ujel,« je dejal in se vtihotapil v brlog. Ko se je šakal vrnil, je opazil pred vhodom v brlog poleg svoje sledi še tujo.
Mislil si je šakal : Morda je potrebna previdnost, preden vstopim. Zato je zaklical pred vrati.
»O, sobica, ti ljubljeni kraj, pozdravi me, ko sem se spet vrnil k tebi.« Iz brloga seveda ni bilo odgovora, šakal je vznemirjen nadaljeval:
»O, hišica moja! Vedno sva se pogovarjala in kadar sem te pri vratih poklical, si mi odgovorila. Ko te pa sedaj kličem, ne rečeš nič. Ce mi ne odgovoriš, da si zdrava, mi ne preostane drugega, kot da te zapustim in si najdem drugo bivališče !«
Volk v brlogu si je mislil : Najbrže je navada v tem kraju, da je treba odgovoriti na gospodarjev klic. Ce sedaj molčim* bo šakal morda odšel, jaz pa se bom za-
IVAN MINATTI:
PES
Veter ziblje žitne bilke, murn čriča v travi.
Zvon v večerni mir zvoni tenko po dobravi.
Mrak šepeče nad vasjo v lipah krog zvonika. Skozi okna vaških koč drobna luč mežika.
man trudil, da ga ujamem. Zato je na glas odgovoril:
»Kar dobro mi gre.«
Ko je šakal zaslišal volkov glas, je tar koj vedel, kakšnega gosta ima v hiši. Stekel je po pastirja, ki je v bližini pa-sel ovce. Pastir je rad šel z njim, saj mu je volk iztrgal že več ovac iz njegove črede. Z velikim kamnom je zadelal vhod v brlog in volk je bil ujet. Nesrečni volt je zaradi lakote in žeje čez nekaj časa žalostno poginil. Tako je volka samega doletelo to, kar je bil namenil šakalu.
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmtr Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorici
Dovoljenje videnskega sodišča št. 47 Autorizzaz. del Tribunale di Udine N. 4'
žal. Najrajši bi bila ostala. Želela je, da bi Lize ne bilo. Toda ona gotovo pride. Obe pa ne moreta živeti v koči. Rajši se ona umakne,
»Uboge sirote!« je rekla in Blažeta po božala po laseh. »Saj sem tudi jaz sirota. Vsi smo sirote.«
Postalo ji je tako bridko, da se ni mogla več premagovati. Vpričo otrok so se ji solze udrle po licih. Tedaj je zajokala tudi Mretka in stopila k nji.
»Tetka!« je hlipala. »Tetka!«
Tudi Tinčetu so prišle solze. Zaman se jih je branil in se krčevito pačil v usta. Ko je Blaže videl, da joče tetka, joče Mretka, joče Tinče, je tudi on planil v neutolažljiv jok.
»Otroci!« je govorila Tona med solzami. »Kaj pa je? Saj nič ni... saj... No pridite, da vas še enkrat objamem, ptički moji ! Kako radi smo se imeli... zda j pa... Moj bog!«
Objemala je otroke in jih privijala na prsi. Nenadoma si je obrisala solze in se nasmehnila.
»Kaj pa je z nami?« je vzkliknila. »Sonce sije, dež gre... Saj se bomo še videli.., Saj še nismo umrli...«
Otroci so se potolažili.
»Ali... nas boste obiskali?« je vprašal Tinče.
»Seveda vas bom obiskala « je rekla teta. »Ali... ne, veste, kaj — vi boste obiskali mene... in strica... In vsak dan vas bom videla s Črnega brega. Saj se od tam prav dobro vidi...«
Tinče je gledal po bregu. Opazil je neke ljudi, ki so stopali po stezi iz gozda.
»Prihajajo « je rekel’.
»Res? Koliko jih je?« je vprašala Tona,
»Trije. Neki mož z velikim košem. Neka žena in neka deklica,«
»So že oni,« je rekla Tona, se dvignila in si oprtala koš. »Lovre in njegova'žena, Liza ji je ime, da boste vedeli. Za teto jo kličite. Deklica pa je njuna hčerka. Menda je Zefka. Radi se imejte in nikar si ne nagajajte!«
Ko je bila na vogalu koče se je še enkrat ozrla po otrocih,
»Zbogom !«
Otroci so bili brez glasu. Gledali so za teto, ki ni odšla po stezi v grapo. Ni se marali srečati z Lizo. Krenila je po stezi, ki se je vlekla okoli obronka. Ta pot je bila daljša. Naj! Do noči bo že dospela.
Blaže je bil najbolj prepaden. Stal je z odprtimi usti. Presneto! Zdaj šele ni
nič razumel, Saj niti ni vedel, zakaj je prej jokal. Cmeril se je, ker so se cmerili drugi, sicer bi se bil smejal. Toda zdaj — kam gre teta? Napravi se in — ti meni nič, jaz tebi nič — se obrne in zbogom !
»Mati!« je med krikom stekel po stezi za njo; še vedno jo je klical za mater. »Mati!«
Tona se je ozrla.
»Kaj, Blaže? Ne za menoj ! Ostani doma! Saj se kmalu vrnem.«
Ne, ne boš! Blaže je bil še majhen deček, ničesar ni razumel, vendar se ni dal kar tako ugnati. Slutil je, srce mu je pravilo, da Tone več ne bo. In je hotel z njo. Ali pa ona ne sme od koče. Dohitel jo je, se ji zavijal v krilo in^jokal.
»Z vami!« je hlipal. »Z vami!«
»Moj Bog, kaj naj počnem s teboj?«
Tona je vzdihnila in se za trenutek zamislila.
Za Blažeta ji je bilo najbolj
$
žal. Ni mu bila le teta, bila mu je mati-Ubogi otrok! In zdaj pride v tuje roka-Bog ve, da jo bo najbolj pogrešal. Saj bo nazadnje še zbolel in umrl. in ona ga bo-imela na vesti.
Odločila se je. Ako naj ga tudi sam» preredi, ne bo ga pustila. Naj rečejo, kar hočejo !
»Tiho, Blaže!« je rekla. »Saj pojdeš 2 menoj ! Potrpi nekoliko !«
Postavila je koš v breg. Iz njega je vzela največjo culo in naložila Blažeta. Saj bi ne mogel hoditi tako dolge poti. Zopet si je oprtala koš, a culo si je nataknil® na roko.
Tinče in Mretka sta jo začudeno gle" dala.
»Saj pridem tudi po vaju,« jima je Tona zaklicala.	«
Tega nista verjela. Ne bo je. Obljubil® jima je le v tolažbo. Počutila sta se &e bolj osamljena in zapuščena, Vendar viste. nobene rekla, Molče, z jokom v pršit* sta gledala za teto, ki se je oddaljeval®-Nazadnje se je videla le Blažetova glav®-ki je molela iz koša. Slednjič je izginil®-tudi ta.
(Se nadaljuje.