Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom poailjan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjša! Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrcdništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izluija vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/2f?. uri popoludne. V Ljubljani, v soboto 21. marca 1891. I^etiailt XIX. Mladočehi. Staročehi so pri poslednjih volitvah na Češkem popolnoma propali. Vzrokov temu je več in nekateri sežejo za desetletja nazaj. Eeči se mora, da so Staročehi svoj poraz tudi nekoliko sami zakrivili. Jednaka osoda, kakoršna je zadela Staročehe, pričakuje pa tudi Mladočehe, kajti nastopili so tisto napačno pot, po kateri so hodili Staročehi. Mladočehom pa bode narod še bolj zameril njih napačne korake, ker bi jih bila morala izučiti nekoliko zgodovina staročeške stranke. Glavni vzrok, da so Staročehi izgubili sedaj ves vpliv, sta programa iz 1868. in 1871. leta, ki sta segala predaleč; namreč deklaracija in fundamen-talni članki. Staročeška stranka je v teh programih narodu preveč obetala, več, nego jej je bilo pozneje mogoče izpolniti. Staročeška stranka se je pa vendar več let pošteno prizadevala, da bi izvela svoje obljube, ali vsi njeni napori bili so zastonj. Naposled je pa seveda spoznala, da je preveč zahtevala in je zatorej svoje zahteve nekoliko zmanjšala in ravno to je bilo krivo, da se je narod obračal od nje in se poprijel novih mož, ki so obetali, da mu pribore stare pravice krone češke. Staročehi so pa bili skozi in skozi poštenjaki. Če so o svojem času se postavili za državno pravo, storili so le zato, ker so zares mislili, da bodo tudi to pravo priborili. Tedanje razmere za to tudi neso bile tako neugodne, kakor so sedanje. Pod Hohen-wartovo vlado so že bili jako blizu uresničenju svojih želji. Tem ložje so pa mislili, da pridejo do svojega smotra, ko so malo poprej Ogri zares dosegli svojo državo. Sedaj je pa položaj tak, da na tako preustrojenje države vsaj v bližnji bodočnosti ni misliti. To vedo tudi Mladočehi in narodu mečejo le pesek v oči, če mu obetajo uresničenje dr- LISTEK. Nedeljske misli. XXII. Cvetno nedeljo praznujemo danes. Kar ima jedva vzbujena spomlad v svoji mladi prirodni krasoti, nese danes vesela mladina na svojih »butarah" v cerkev blagoslovit. Med zelenim „bršlinom" in rudeče cvetočim rsjem vrh »butar" in »butaric" se zibljejo dišeča, v dolgi zimi prihranjena jabolka in gosposke po-meranče. Tudi častitljiva oljka in priprosta leskovina se družita danes prijateljsko, kakor da bi si bili 6vesti svojega važnega posla v bodočem letu, v katerem bode preganjala prva hudourne neba oblake in druga nevarno svetovno »srbečico". In cvetno nedeljo se čutimo tudi zemljani nekako »cvetni" in pomlajeni. Vzvišeni nad duha-moreče skrbi in dolgočasnosti dolge zime se pomikamo z »butarami" v cerkev, kakor da bi brez »teže" niti cvetne nedelje ne mogli preživeti. Kar se tiče letošnje zime, smo bili vsi jedini v sodbi, da nas je stiskala in objemala jako skeleče; privadili smo se je tako, da celo danes na cvetno nedeljo nese marsikateri ded oljko in leskovino v kožuhu blagoslavljat. Sploh je dandanes tako nestanovitno vreme, da bi bilo najbolj praktično, ko bi človek vse leto ne žavnega prava. Polotili so se te stvari samo zaradi tega, da izpodrinejo Staročehe. Iu danes že lahko z gotovostjo rečemo, da bi najrajše videli, da bi vse češko pravo bilo že davno pozabljeno. Narod bode pa kmalu jel od njih zahtevati, da izpolnijo dano besedo. Sedanji češki rod je vzrejen v nadi na uresničenje češkega državnega prava in torej te nade ne bode lahko popustil. Kdor pa se bode upal narodu resnico povedati, da je to upanje prazno, tisti pride v nevarnost, da ga odstranijo. Drugi vzrok, da so Staročehi izgubili svoje za-upanje, je pa ta, da so se premalo ozirali na svoje volilce. Le v Pragi so se sukali okrog dr. Riegra in Zeithammerja, volilcem se pa mnogi še pokazali neso. Ker njih vspehi na Dunaji neso bili posebno veliki, zato se tudi nekateri neso upali stopiti pred volilce svoje. Ta njih bojazen je bila ravno njih poguba. Da so ostali redno v dotiki z volilci, razložili jim natančno položaj, kakoršen je, ne bilo bi se Mladočehom posrečilo, pri narodu pridobiti si toliko zaupanja. Ko so Mladočehi že začeli svoje agitacije po vsej deželi, je bilo že prepozno. Mladočehi se pa z Dunaja tudi ne bodo vračali Bog ve s kakimi pridobitvami in kmalu ta ali oni ne bode več s pogumom stopil pred svoje volilce, ker jim ne bode mogel nič veselega povedati. Če pa ne bodo več z volilci v vedni dotiki, bode pa njih popularnosti hitro konec. Mladočehi so sami naučili narod, da svojim zastopnikom ne sme prizanašati. Z isto brezozirnostjo, s katero so postopali proti Staročehom, bode narod morda v kratkem postopal proti njim. Na Dunaju položaj za Mladočehe ne bode posebno ugoden. Višji krogi ne marajo za-nje, celo odločno so zoper to, da bi se ž njimi pogajalo. To sta zakrivila dr. Vašaty in dr. Gregr, ki sta v svoji neprevidnosti marsikatero zinila, iz katere bi se dalo sklepati, da mladočeška stranka ni zvesta državi in dinastiji. Take izjave so neizmerno škodljive; izpod-kopale so stranko prava na Hrvatskem in Mladočehe pripravile ob zaupanje v višjih krogih. Dolgo časa bode preteklo, predno se bodo take napake popravile. Mladočehi na Dunaji ne morejo lahko hoditi z levico, ker so voljeni na podlagi narodnega programa in ker se je baš letos levica v svojih volilnih oklicih postavila odločno na centralistično stališče, zato bodo podpirali vlado. Mladočehi na Češkem neso zmagali zaradi svojega liberalizma, temveč zaradi večje odločnosti v narodnih zadevah. Nemški listi se motijo, če pišejo, da je baš šolsko vprašanje provzročilo tak prevrat na Češkem. Zato pa tudi ne morejo hoditi z nobeno stranko, ki je Slovanom sovražna, bodi še tako liberalna. Njih položaj na Dunaju bode torej toliko sla-beji, kakor bi bil položaj Staročehov, ker so prisiljeni vlado podpirati, ne da bi mogli kaj od nje zahtevati. Prisiljeni bodo gledati, da kmalu zavzamejo mesto, katero so zavzemali Staročehi. To pa bodo mogli storiti, če mnogo popuste od svojih zahtev in se odpovedo tudi svojemu rusofilstvu, da se morejo sprijazniti s Poljaki. Na ta način lahko precej koristijo svojemu narodu, čo se jim bode le posrečilo, kaj časa obdržati se na krmilu. Ko pa bodo zavzeli mesto Staročehov, nehali bodo biti Mladočehi, kajti zatajili bodo vso svojo preteklost. To bode pa za-nje jako težavno, kajti stopiti bodo morali pred svoje volilce in jim razložiti, da ni moči izpolniti danih obljub, slišati bodo morali mnogo očitanj. Če pa tega ne bodo storili, bode pa kmalu jih zadela osoda Staročehov in na mesto dr. Gregra in tovarišev stopili bodo novi možje, o katerih je pričakovati, da ne zagazijo v napake svojih prednikov. slekel kožuha, če ga ima, če ga nima, izposodi si ga pa lahko pri nas časnikarjih in listkarjih, kajti tako trpežne kožuhovine, kakor je naša, ne ustroji noben strojarski mojster. Poslednje lahko dokažemo celo brez sposob-nostnega spričevala, kajti sodil bi bil vsak mirno misleč človek, da nam je prepihala letošnja burja in pa »volitveni južni veter" dovolj našo bojaželjno srbečičasto kožo, a motil bi se. Ni dovolj, da se nam je ponujal za volitvene grehe kot pravi čudodelni »balzam" »majarončkov eliksir", temveč celo sedaj, ko jamemo zračiti polagoma svoja Janusova svetišča, prijemljemo vsak trenotek za kamenje, dišeče po majarončkovi smoli. Tako postavimo je bil neki naš politik minoli teden povabljen v Krakovo, kjer se je za župniško volitev pilo in igralo, in zopet nekje drugje se je volil „ostentativno" neki gospod, ki baje ni v sorodstvu z našo stranko „in partibus infidelium, na častno mesto. Politik in listkar, ki ceni in varuje svojo zdravo kožo, naj prebavlja potem po časuikih mirno in brez popra ta naš neprestani politični simpozijou in po vrhu naj še zabava in kratkočasi po »pikantnostih" hrepeneče čitatelje. V istini, ko bi imeli Slovenci za vse junaške čine tako zmožne in neutrudne junake, kakor za Terzitejev poklic, ustvarili bi si bili že davnaj ne desetletne, temveč neprestane smešnosti opevajočo Ilijado. Zaradi tega obžalujem še danes, da je umrl stari Kobale, ki bi bil sedaj, ko bi namreč še živel, če ne prvak, vsaj dober »člankar" slovenski. Kobale je imel namreč toliko praktičnih last-nostij, da ni niti na cvetno nedeljo nesel »butare" v cerkev, meneč, da nosi on vse dolgo leto butaro in palico seboj in da ne veruje, da se nevihta z leskovino odganja. V istini praktičen in moder mož je bil ranjki Kobale! Koliko bi se mi časnikarji in visoki politiki in celo nedeljski listkarji lahko učili od njega! Ves ljubi dan imamo grom in nevihto nad »črto" in pod »črto" in točo zjutraj in zvečer in vendar hočemo le s »palico" in osobno »kvedrino" preganjati nevihto, ki se zbira nad našim ubogim narodom. Naš slavni pesnik nam je narisal, kako da se pepeli naše ljudstvo na pepelnično sredo za svoje storjene grehe, ter ga celo pri pepeljevanji postavil za »duri". Kdaj se nam rodi pevec, ki nam naslika v zvišeni sliki naš dom cvetno nedeljo, dom sredi oljkinega zelenja, kjer ne raste niti leskovina, niti trnje, niti razlika med »tonzuro" in »dišečimi lasmi!" Da, stari Kobalt, prezgodaj si preminul, kajti pri nas je mnogo praznih nepolitiških prvaških sedežev, ki čakajo zastonj tvojega vstajenja. S v i f t i j a n e c. Pravda Eiiispieler-Foresti. Iz Celovca, 15. »srca. (Dalje.) Predstavi se zatoienec Giotanni Foresti On je 59 let star, živi od žene pastam ločen, j« bil žandar, potem učitelj laškega je»ika, f Beljaki je začel časnik izdajati. Zaradi tiskovni prestopke* je bil že šestkrat kaznovan. Potem se prebere uiožfc«. Tisi« pravi, da V besedah „zu Gewalttkatifkeite» Politi** se župniku podtika, da hoče šiloma javni mir kaliti ali pa celo državni red prekucniti. Dolži se torej hudodelstva, in če zatoženec tega ne more dokazati, mora se kaznovati zaradi hudodelstva obrekovanja. Nadalje je članek trdil, da je župnik začetnik ali sokrivec tega umora. Ker pa še sploh ni dognano, ali se sme tukaj govoriti o umoru ali uboju, in ker je nadalje pravda proti Ulbingu dokazala, da je župnik pri tem čisto nedolžen, torej se mora zato-ženec obsoditi zaradi obrekovanja. Nadalje je beseda „beriichtigter Hetzer" (zloglasni hujskač) psovka, ki je na vsak način kaznjiva in pri kateri dokaz resnice ni dopuščen. Nadalje se župniku očita zane-marjenje dolžnostij in brezsrčnost na podlagi dejanj, katere mora zatoženec dokazati, ali pa se mora obsoditi zaradi žaljenja časti. Foresti se zagovarja in pravi, da ni kriv. On je šel v Podklošter, da bi zvedel, kako se je vse to godilo. Tam je našel veliko razburjenost zoper župnika (med liberalci — Op. vred.). On je to zapisal, kar so mu ljudje (liberalci — Op. vred.) povedali, posebno se je zanašal na župana Gruma in notarja Rainerja. Župan ga je še sam prosil, naj vse to v list spravi; notar Eainer pa mu je obljubil, da mu bo poslal obširno poročilo, kar je tudi storil. Ceje bilo v člankih kaj neresničnega, on ne more za to, kajti če županu in notarju ne sme verjeti, komu pa bo? Ce je »ostro" pisal, se mora pomisliti, da tudi »Mir" njega hudo napada. Predsednik prebere oba tožena članka. Potem izprašuje zatoženca: „Ali niste mislili, da so te besede zelo žaljive za Einspielerja ? Ali se niste tožbe bali? Kako razlagate besede, da Einspieler j dela nasilnost (Gevvalttbatigkeit) ?" Foresti se zvija in ne ve kaj odgovoriti; potem jame nekaj jecljati o Einspielerjevem »šču-vanju". Predsednik: „Kako ste mogli Einspielerju očitati, da je on umora kriv, da je on z&nj odgovoren ?" Foresti pravi, da je Einspieler ljudi hujskal in da se je s tem prepir in tepež naredil. Predsednik: »Kak povod imate, da imenujete Einspielerja ,zloglasnega hujskača'?" Foresti pravi, da Einspieler res strašno ščuje in hujska, kar je po celi deželi znano. Predsednik: „ Ali imate dokaze, da je Einspieler zanemarjal svoje dolžnosti?" Foresti: »Slišal sem, da je Einspieler sicer skrbel za n a m e s t n i k a , č e je z doma šel, toda nekateri ljudje se rajši izpovejo svojemu župniku, kakor tujemu. To je pa znano, da je Einspieler dostikrat z doma šel. Sicer sem pa le to pisal, kar sem od drugih slišal." Predsednik: »Kak dokaz imate, da se je Einspieler branil priti, ko so ga klicali, naj pride obhajat umirajočega Šojerja?" Foresti: »Župan Grum je meni tako povedal." Predsednik: »Od kodi veste, da Einspieler ni pustil pri smrti Šojerja zvoniti mrtvaškega zvončka?" Foresti: »To sem od ljudi slišal. Notar Rainer mi je tndi tako pisal. Pozneje sem pa zvedel, da to zvonenje Podkloštrom ni v navadi." Dr. Porzer: »Kako se morete zanašati na poročilo takih mož, ki niso bili sami priče celega dogodka? Župan Grum in notar Rainer tepeža sama uista videla. Ali vam tega nista povedala? Pri tako resnem dogodku bi vi morali vendar take ljudi popraševati, ki so bili sami priče. Ali niste z nobenim takim govorili?" Foresti je v zadregi in se sklicuje na župana, kateremu je vse verjel. Dr. Porzer: „Notar Rainer se je pa izjavil, da vam poročila ni dal v ta namen, da ga v listu priobčite." Foresti je v zadregi in govori nekaj nejasnega. Dr- Porzer: »Kaj razumete vi i besedo Peres ti «e zvija, i« pravi, 4» se sploh slo-vm«M |d« *pal pomagati na krmilo. V opoziciji bodo Mladočehi našli itak le elemente sovražne slovanstvu in zatorej je naravno, da ne morejo hoditi z levico. Vnanje driare. Bolgarija. Belgija je tudi sklenila trgovsko pogodbo z Bolgarijo. Vidi se, da zapadne države zmatrajo razmere v Bolgariji za popolnoma normalne. Z Bolgari sklepajo pogodbe, kakor bi bil njih knez 1 popolnoma zakonito priznan. Kmalu bode jedina Ru-j sija, ki ne priznava sedanjih razmer v Bolgariji. Pa tudi že v Peterburgu so deloma premagali svoje i prejšnje pomisleke. Ruska vlada se je že dvakrat oficijelno, če tudi le po posredovanji nemškega konzula, obrnila do bolgarske vlade, in s tem pokazala, da jo vendar nekako priznava. Rusija. Poslednji čas so v Rusiji jeli s časo-, pisi strožje postopati in to ne le z listi, ki razšir-| jajo zapadne ideje, temveč tudi s strogo konservativnimi. Zadnji čas prepovedala se je „Novemu j Vremenu", »Sinu otečestva" in pa »Graždaninu" razprodaja posamičnih številk. Posebno poslednji j list je vedno zagovarjal strogo konservativna načela | in je bil celo posebno priljubljen v ruskih vladnih j krogih. Vreduje ga knez Meščerski, ki sam jako I sovraži vse, kar ni strogo rusko. Francija. V francoski zbornici je predlagal poslanec Rabier, da bi se zakonito določilo, da so upravni odborniki raznih društev s svojim premoženjem zavezani poravnati škodo, katero bi napravili pri kakem društvu s slabim gospodarstvom. Za ta predlog zahteval je nujnost. Pravosodni minister ni ugovarjal temu predlogu, temveč je le naglašal, da je stvar preveč važna, da bi se kar tebi nič meni nič rešila, in je priporočal, da se izroči ta predlog posebni komisiji v pretres, kar se je tudi zgodilo. — Zbornici vsprejeli sta načrt zakona, da se podporočniki v dveh letih imenujejo za poročnike. S tem so se državni troški povečali za pol milijona frankov. Dogodki v Novem Orleansu. Govori se, da so porotniki, ki so Italijane v Novem Orleansu oprostili, bili podmičeni. Odvetnik Parkerson je pa zbiral narod, oborožil ga in nahujskal, da je udri v ječo in pomoril zaprte Italijane. Parkerson je nekda j jako veljaven mož in se zatorej ne upajo oblastva z ono odločnostjo proti njemu postopati. On je vodja mladodemokratske stranke, ki je zmagala z veliko večino pri zadnjih volitvah. Že pri volitvah je ta mož jako čudno postopal, oborožil je bil mnogo pristašev, kateri so čuvali s puškami volilno komisijo, dokler ni bil skrutinij končan in s takim pritiskom bajč preprečil, da volilna komisija ni uničevala volilnih listkov njegove stranke. Izvirni dopisi. S Pohorja, 16. marca. (Zima in nje nasledki.) Kakor je ob času Faraonovem sledilo za sedmimi dobrimi leti sedem slabih, enako zdi se mi, je za dobro, deloma izvrstno lansko letino sledila zima, kakeršne pri nas še stari ljudje ne pomnijo. Snega že odi. 1885 ni bilo toliko; po hribih je bil visok do dveh metrov in ležal je blizo šest mesecev t. j. od 17. oktobra, in po odsojnih krajih bo še precej časa. V nižavah in prisolnčnih bregovih je sicer koncem oktobra za par tednov prekopnelo, nato pa s toliko hujšo silo začelo mesti, na kar je pritisnil mraz obilo dva meseca trajajoč, vedno od 12 do 16 stopinj R°. pod črto. Takšen mraz tukaj navadno le po par dni traja, ali letos ga ni bilo kqnca. Koliko pa je trpel kmet in njegova živina v snegu, kadar je trebalo drva, steljo ali plohe voziti,, ne da se popisati. Škodo je sneg koj v začetku napravil velikansko, ker je polomil silno veliko gozdnega in sadnega drevja. Največ je trpelo sadno drevje; česar ni polomil sneg, oglodal je zajec ali pa mu je škodil mraz. Najbolj je ugajala letošnja dolga zima zajcu, ker je vsled debelega snega lahko prišel do vrha dreves in tako se prijetno redil ves čas zime na račun — kmeta in sadjerejca ! Da je naša lovska postava koristna kmetom, morali bi letos najemniki lova globoko seči v žepe, da bi poravnali škoda storjeno po dolgoušcih; ali kmet je ne zgubi, ko bi tudi terjal odškodnino. Zahteva se namreč, naj se škoda ceni vsaj v 14. dneh, ko je storjena, pozneje je prepozno. Letos se škoda niti ni mogla pravo- (Dalje v prilogi.) Pi-iloga 65. štev. »Slovenca" dn6 21. marca 1891. časno videti, ko je neprodiren sneg ležal nad dva meseca. Sicer pa se iz skušnje naš kmet boji tožeb, prepričan, da naposled druzega dobička nima, nego ! dolga in sitna pota, katerih mu gotovo nihče ne plača. I Krme si je lani dosti dobil kmet, ali še komaj ! mu je bo, ker je zima že predolga. Slabo je letos tudi za semenski krompir, ker je skoraj v vsako klet iu shrambo prišel mraz in ga je več ali manj pokvaril, da ne bo za seme. Najbolj pa je naše kmete skrbela ozimina. Mislili so, če letos ne bo pozebla, potem že ne bo kmalu. Ali hvala Bogu, bojazen je le na pol opravičena. Pšenica se je ohranila večinoma in lepo kaže, slabše je pač z ržjo. Nekaj te bodo že podorali, koliko se je bo še ohranilo, odvisno je tudi od ugodnega vremena v spomladi. Glede zdravja pa je bila letošnja zima mnogo boljša od lanske. Ne samo, da nas je pozabila »in-fluenca", še navadnih zimskih bolezni ni bilo mnogo, ker je bilo vedno enako vreme. Pač pa že stiska marsikatero družino glad, to pa največ take, ki gredo po letu za velikim zaslužkom, — katerega pa tudi ne štedijo; po zimi pa jih še najprej »koza liže", ker nimajo dosti kmetijskih pridelkov in le večjidel od krajcarja žive. Takim je prav tako, pravi kmet zdaj, ali ko se bo delo začelo, bodo pa delavci kazali kmetom hrbet, ker v kamnolomih več zaslužijo. Podgorski. Iz Prage, 17. marca. (Ožje volitve v Pragi. — Boj za Prago pred 30 leti. — Mestno starejši nstvo in — Husov spomenik. — Poljska tragedinja M od i z e jevvska.) Somišljeniki staročeške stranke zaslužijo vse priznanje, da so se vzlic nečuvenemu terorizmu od mladočeške strani pri včerajšnjih ožjih volitvah držali uzorno ter se niso vdeležili volitve. Mladočehi hoteli so še v zadnjem trenotji zbobnati mnogo glasov, da bi mogli potem trobiti med svet, da ni več staročeške stranke in da vsa Praga stoji za njimi. Večina tukajšnjih volilcev se je zbala mladočeške zmage in neče torej biti odgovorna za njih čine. In če že ves narod takoj po prvi volitvi ni bil v mladočeškem taboru, je Ijud, vsaj tu v Pragi, od včerajšnjega dne še manj. Nekoliko dni je zadostovalo, da so se odprle mnogim volilcem oči in so se poučili, da dosedanji fvspehi mladočeške stranke niso v prospeh češki stvari in kakor se kaže, so doslej zmagali samo Grčgri, ki ne mogo čutiti češki, kajti njih pradedi pohajajo iz Pruske — pisali so se »Groger" — zmagalo je dalje samo njih glasilo »Ndrodni Listy" in tiskarsko podjetje — toda poražena bila je — domovina češka. V svoji doslednosti so pa staročeški volilci dokazali včeraj, da se njih stranka zaveda prejšnje svoje moči in je uverjena, da po sedanjih zmešnjavah mora nastati preobrat prej ali slej na bolje, kajti pri ožjih volitvah dobili so Mladočehi včeraj le neznatno kopico glasov. Pomenljiv jubilej slavila je češka Praga 11. dan t. m. V ta dan minolo je baš trideset let, ko se je storil kouec nemški nadvladi nad kraljevo Prago. Dan 11. marca I. 1861 imel je odločiti, postane li Praga češko mesto, korakajoče po poti napredka in svobodnega razvoja, ali ima ostati — nemško nazadnjaško mesto. Deset let ni bil mestni zastop po-polnjen. Bachovjabsolutizem, sovražen vsem svobodomiselnim izjavam, zatiral je vsako gibanje. Na drugi strani sta pa Palacky in Rieger vnemala in budila nezavestne meščane. Kako lice je imela Praga pred tridesetimi leti v primeri z današnjim I V mestni hiši ali »radnici" gospodovala je nemščina, nazadnjaštvo v dejanji in smeri. Mestne šole bile so nemške. V Tinski šoli je na pr. v višjem razredu uvel učitelj Elsner čuden način, zatirati češčino. Pod mizo je imel spleten venec od čebulj; če je kedo le zinil češki ali pa se mu je ovadilo, da je govoril v svojem materinem jeziku, vzel je učitelj čebulj ni venec ter ga del ne-pokornežu na glavo in ga tako kaznil in zasramoval pred sošolci. In kakor se je po občinskih šolah po-nemčevalo, istotako se je postopalo po vseh praških mestnih zavodih ; uprava je bila nemška, uradovanje nemško, vloge in zapisniki nemški. Uradi so občevali s strankami nemški, policijske odloke in opomine morali so češki časopisi objavljati — v nemškem jeziku, oglasi na voglih bili so samo nemški, kavarne nemške, in celo češke rodbine, koje so se vedno priznavale k češki narodnosti, govorile so doma — povsem nemški, zdaj naj si pa č. čitate- Ijem predočuje obraz o današnji »slovanski Pragi", kakoršna je bila tedaj. Po ljutem volilnem boji, pri kojem so se Nemci posluževali vseh možnih sredstev, priborili so torej Čehi v 11. dan marca 1. 1861. staroslavno Prago češkemu stanovništvu. Volilni boj se je pričel ob 8. uri zjutraj in je trajal do 4. ure popoldne, v poslednjem trenotji pritegnili so mesarski mojstri ter s svojimi glasovi odločili volilno usodo. Uspeh bil je sijajen — zmaga skoro v vseh razredih. Od tega dne postala je Praga češka. V hipcu se je vse pre-menilo; mestua starejšinstva, ustave, gospodarstvo i u praško javno življenje. Od tega dne pričelo se je novo procvitanje Prage, kajti kar je dandanašnja Praga, to je postala stoprav v poslednjih 30. letih. Nepopisno veselja nastalo je tedaj v Pragi in povsodi na Češkem in Moravskem, kajti priboritev Prage češkemu narodu značilo je velik obrat v vsem nafodu. Koliko se je od tedaj spremenilo I Uverjen sem, da kamenjanje Riegrovega imena v predvečer mestnega jubileja ni kalilo vzvišene zavesti niti njemu niti njegovim somišljenikom, koji so pot zastavo njegovo pred 30. leti priborili zopet narodu stolno mesto. Katoličani v Pragi in na Češkem bodo imeli iz znanega glasovanja v mestnem zastopu, da ima biti Husu postavljen spomenik na Malem trgu tik rotovža, dasi sta se temu sklepu mladočeških »radikalnih" mestnih očetov moško upirala mestna odbornika, čč. gg. kanonika Karlach in Borovy, — čudne pojme o katoliški zavednosti naših mestnih očetov, kajti na desni strani rotovža stoji soha — Matere božje! Skoda, da Husov spomenik na Malem trgu ne stoji že danes, torej pred otvorjenjem deželne jubilejue izložbe. Praški fotografi imeli bi naj-krasneji predmet za svoje izvore. Mogli bi fotogra-fovati starodavni rotovž s staro uro (»orloj"), v koji se vsako uro prikaže Jezus z dvanajsterimi apostoli pri oknu, na desno s soho Matere božje, v levo pa s Husovim spomenikom. Nu, vedel bi vsak tujec, koliko je v Pragi — bila ura! Največji starodavni znak: Karlov most pogoltnili so razburjeni valovi, zato bomo pa dobili nov znak: praški rotovž s soho Matere božje na desno in Husovim spomenikom na levo, a tedaj bode Praga »Caput regni" — »pod obojemi"! Dn6 29. t. m. dosp^ v naše mesto slavna poljska tragedinja Helena Modrzejevvska ter nastopi šestkrat v »Narodnem gledališči". Igrala bode »Marijo Stuartovo", »Damo s kamelijami" in »Andrienno Lecouvseurovo". Modrzejewske smo se nadejali že konci februvarija meseca, toda njeno igranje kot gost v Krakovem in Varšavi imelo je tako ogromen uspeh, da je bila prvotna vrsta večerov pomnožena za 30 daljših iger. Gospa Helena Modrzejevvska je zajedno odlična poljska rodoljubinja. Iz dohodkov svojega igranja na Poznanjskem darovala je 300 mark zakladu po-znanjskega poljskega gledališča, kar je le redko v igraliških krogih. O njenem rodoljubji najbolje sve-doči napitnica povodom nji na čast prirejenega banketa na Poznanjskem. „Nastopajoč na Poznanjskem — govorila je gospa Modrzejewska — hotela sem vzdramiti in povzdigniti zavednost vašo za plemenito in marljivo delovanje, koje vidite vsak dan na odru tukajšnjega gledališča, za delovanje, ko-jemu je glavni smoter ohranjenje svetinj naroda našega, poljskega jezika. Radi tega jaz, hči, poljske domovine, sestra vaša, kličem vam: Podperajte poljsko gledališče!" Čisti dohodek jednega nastopa bode poklonila najvažuejemu rodoljubnemu češkemu društvu: Osrednji Matici šolski. Ta izjava slovanske vzajemnosti zasluži povsem pohvale in priznauja. Iz Zagreba, 15. marca. (Raznoterosti.) Naše vseučilišče je zgubilo zopet jednega svojih najboljših profesorjev. Te dni je bil namreč umirovljen javni redni profesor državljanskega prava, dr. Konte Vojnovič. Le-to umirovljenje je iznenadilo mnoge, kajti Vojnovic se zadnja leta ni bavil s politiko ter tudi ni zahajal v politična društva. Neki mislijo, da je bil morda v zvezi s profesorjem Frankijem v zadevi, ki je bralcem »Slovenčevim" poznata. Naj si že bo, kakor hoče, vseučilišče je pri vsem tem največ na škodi, kajti tako izvrstnega učitelja v ome-njenej stroki, katero je on predaval, bo težko najti namesto njega. Se težje pa se bo našel tako zna-čajen domoljub in vrl katolik, kakor je bil profesor Vojnovic. Od postanjc# našega vseučilišča pa do zdaj je služil sedaj umirovljeni profesor le na korist hrvat-Bkej domovini in katoliškej veri; zatorej je tudi prijateljeval s škofom Strossmayerjem ter bil odlikovan z Gregorjevim redom od papeža. Prva leta svojega službovanja bil je tudi poslanec v hrvatskem saboru, kjer je moško branil vselej pravično hrvatsko in katoliško stvar. Ker pa pod sedanjo vlado ni bil vsled velikega pritiska nič več izbran, popustil je politiko ter živel bolj zd-se. Seveda, da je bil liberalnim profesorjem našega vseučilišča trn v očesu, ter se bodo zdaj gotovo rado-vali, da more njihov duh sčasoma prešinjati ta naš najvišji zavod. Žalostno je to, ali skoro da je tako. Ker na našem vseučilišču ni za vsako stroko privatnih docentov, bili so skoro v zadregi za novo silo namesto umirovljenega profesorja, ali se je naslednik vendar našel, kajti profesor Egersdorfer, ki je dozdaj predaval rimsko pravo, bode prevzel predavanja iz državljanskega prava, a njegov predmet prevzame dosedanji docent dr. Malin, in tako bote bržkone tudi obe stolici popolnjeni ostali. Po drugej vesti bi imel postati profesor na našem vseučilišču miuistenjalni tajnik v ogrskem ministerstvu, dr. Tomašič. Kakšne zasluge ima omenjeni uradnik za pravoslovno znanost, nam ni po-znato, ali to pa moremo reči, da bode naše vseučilišče svoj dosedanji dober glas zgubilo, če se bodo za znanost zaslužni možje umikali učiteljem nepo-znatega glasa. Ker je bilo neobhodno potrebno, da se naredi pri Zagrebu most čez Savo, ker bi se sedanji leseni gotovo v kratkem podrl, odločila je vendar ogrska vlada za ta most potrebno vsoto. Pa že se hvalisajo madjarsko-židovski časopisi, kako Ogrska skrbi za Hrvatsko in koliko bo imel Zagreb koristi od tega mostu. Ti židje menda ne vedo, da je most na državni cesti, in le te je dolžna vzdrževati ogrska vlada; Zagreb pa od novega mostu ne bo imel nobene večje koristi, nego dozdaj. Kaj bi morda radi ti ljudje, da pri nas preneha vsak promet? Kaj mislijo, da je ta denar, ki ga bo ogrska vlada dala za most, vzet od davkov ogrske dežele? Gotovo ne; to je le hrvatski denar, s katerim upravlja Ogrska. Če plača Hrvatska na leto do 17 milijonov davka ter od te ogromne svote dobi za svojo avtonomno upravo le nekaj čez šest milijonov, vse drugo pa ostane za splošne potrebe, potem je gotovo pravično, da se od teh dohodkov stori tudi nekaj za Hrvatsko. Ker se pa na Hrvatskem le redko kdaj kaj večjega investira, kajti železnice se zidajo le iz krajiške zaklade, zatorej se v Pešti po časopisih čudijo, kako da se pri nas na splošne troške sploh kaj dela. V vsakej kiilturnej državi se skrbi za občila, da se pospešuje s tem trgovina; a pri nas se pa celo čudijo, če se kaj dela, akoravno je Hrvatska v tem pogledu še precej zaostala; a v zadnjem dopisu sem omenil dveh železnic, kateri bi bili za jugo-zapadno Hrvatsko neobhodno potrebni, pa jih ogrski minister niti iz investicijonalne zaklade noče zidati, čeravno bi bila država dolžna iz splošnih dohodkov to storiti. Iz tega se vidi, kako je zlo, če je kdo svoje gospodarstvo izročil drugim rokam. Dn6 12. marca je bila glavna skupščina sv. Jeronima v zgradbi nadškofijskega semenišča. Pred skupščino je imelo društvo sv. mašo za pokojnega kardinala Mihaloviča, ki je bil muogo let pokrovitelj njegov. Potem se je začela skupščina pod predsednikom dr. F. Sukom, ki se je v svojem govoru spomnil pokojnega kardinala, ter omenil, kako je težkim srcem sprejel predsedništvo društva sv. Jeronima, pa zatorej prosi čim obilnejo in čvrščo podporo od upravljajočega odbora in vseh prijateljev tega društva. Društveni tajnik dr. Pliverič je poročal, da je društvo dobilo dva nova odbornika v osobah vse-učiliščnih profesorjev dr. Dočkala in dr. Bujanoviča. V seji 29. oktobra se je zahvalil za predsedništvo društva kanonik Budicki, a namesto njega je bil izbran vseučiliščni profesor dr. Suk. Za neumoren trud se je izrekla prejšnjemu predsedniku pismena zahvala. Nadalje je poročal tajnik o knjigah, katere je društvo izdalo za preteklo leto, in katere so »Slovenčevim" bralcem že poznate. Tajnik se pa tudi pritožuje, da se oglaša premalo spoBobnih spisateljev, ki bi v istini pisali za ljudstvo. Nekaj sličnega je tudi pri društvu sv. Mohorja, »saj se v koledarju čita, da dohaja le premalo dobrih povestij za narod. Tajnik izraža tudi željo mnogih članov, da bi se knjige pisale v pravem verskem duhu, kajti društvo je osnovano na tej podlagi. Da se je izdalo pod prejšnjo upravo zares ne-kajjlknjig, ki niso odgovarjale pravemu namenu, je istina, ali novi odbor bode gotovo tudi na to pazil. Lanskega leta je pristopilo društvu 438 novih članov. Pomnožila se je tudi glavnica z nekimi zapuščinami. Tudi svojo hišo bode društvo zidalo ter jo letos vsaj do strehe spravilo. Književni dar društvu za bodoče leto bode znašal 14 tiskanih pol. »Danice" (koledarja) se bode tiskalo 35.000 iztisov. Eazven tega misli društvo to leto izdati še »Pripo-vesti iz hrvatske povesti", »Zbirko moralnih pripo-vesti" in pa »Zemljopis za ljudstvo". Potem je poročal blagajnik dr. Dočkal o denarnem stanju društva. Društvo ima premoženja deloma v denarju, deloma pa v zakladah 124.580 gld. Cenzuralni odbor je pregledal račune ter jih odobril. Knjige društva se bodo tudi v bodoče tiskale v delniški tiskarni, ker tiska najceneje. Tudi predlog Ivana Truskega je bil sprejet, da naj se društvene knjige na letošnji izložbi izložb na prodaj, kjer bi se mogle lepo razpečati. Ves stari odbor je bil potem od skupščine jednoglasno tudi za bodoče leto izbran. Spomenik Kačicev bomo vendarle dobili. Troški zsinj bodo znašali 4900 gld. Odbor je predložil mestnemu zastopstvu prošnjo, da bi dozvolilo za ta spomenik 2000 gld. od one vsote, ki je bila uvrščena leta 1889 in 1890 za mramorna poprsja hrvatskih velikanov za Zrinjskijev trg, a dozdaj še niso izdani. Ker je vrh tega med mestnimi zastopniki nabrano 1000 gld., manjka zdaj samo še 1900 gld., kar se bo pa gotovo z dobrovoljnimi doneski zbralo. In tako bi mogel biti ta spomenik postavljen že meseca avgusta letošnjega leta na onem mestu, katero bode določilo mestno zastopstvo. S tem spomenikom bo dobil Zagreb zopet nov lep kras. Zadnjič sem poročal, da bomo dobili morda že do razstave tramway; ali kakor stvar zdaj stoji, bo težko kaj. Te dni je imelo namreč poverjeništvo v tej zadevi pri ministerstvu komunikacij v Budimpešti odločiti, kako se bode ta konjska železnica delala. V glavnem so sprejete pogodbe, katere je sklenilo naše mestno zastopstvo s podjetnikom Gau-tierom, pa minister se je izjavil, da z ozirom na pogodbo, katera obstoji med ministrom komunikacij in ministrom vojske, ne more privoliti na širjavo tira od 1 metra, nego da more dovoliti samo širjavo od 1 m 42 cm, ali pa samo 76 cm, ali ker je za prvo širjavo za Zagreb dosti zaprek, odobrava se samo druga. Tudi ni vlada za oni del pogodbe, po katerej bi moral biti podjetnik gotov s tramway-em za pol leta od dne dane koncesije, nego da mora podjetnik v šestih tednih po dobljeni koncesiji predložiti vladi svoj načrt in še le po odobrenem načrtu mora on zgotoviti svoje delo. Mesto bode moralo te pogodbe potrditi, ker drugače bi moral podjetnik, ki gotovo dobi koncesijo, prisiliti mesto, da mu odstopi za tramway potrebno mesto. Kakor se iz vsega vidi, letos še ne bo tram-way-a v Zagrebu, kar bo gotovo našej izložbi škodilo, a nekim je to morda po volji. Menda ni pri takih podjetjih nikjer drugje toliko zaprek, kakor pri nas, čeravno je stvar čisto jednostavna. Že to je dovolj sitno, da se mora naše zastopstvo v takih zadevah pogajati z ogrsko vlado, namesto da se z domačo sporazumi in delo dovrši. Bilo bi vse bolj jednostavno in prej končano. Ali ker vsa taka dela spadajo pod ministra komunikacij, ni drugega pota za povoljno rešitev, nego omenjeni. Ko bi bilo Ie vse bolj nam v korist. Dnevne novice. (Deželni glavar dr. Poklnkar f.) Včeraj ob 10. uri je v stolni cerkvi preč. g. kanonik FI i s daroval slovesno črno sv. mašo za pokojnega gosp. dr. Poklukarja. Navzoči so bili prevzišeni gospod knezoškof, stolni kapitelj, deželni predsednik baron Winkler z uradniki deželne vlade, deželni odborniki, več državnih in deželnih poslancev, sorodniki in znanci. Danes zjutraj so bile za pokojnika v stolnici darovane tri sv. maše. — Deželnemu odboru so došla naslednja sožalovanja: »Moje od- kritosrčno sožalje o veliki izgubi, katera je zadela deželo vsled smrti deželnega glavarja. Poljedelski minister grof Falkenhayn." — »Moje prisrčno sožalje povodom smrti gospoda deželnega glavarja. Praždk." — »Odkritosrčno obžalujem z Vami smrt Vašega zalužnega deželnega glavarja, ki mi je bil drag političen prijatelj in tovariš. Knez Jurij L o b-kovic. — »Dež. odbor vojvodine štajerske izreka kranjskemu deželnemu zastopu povodom smrti njegovega visokospoštovanega dež. glavarja svoje sožalje. V odsotnosti dež. glavarja dr. M. vit. Schreiner." »Goriški deželni odbor izreka gorko sočutje povodom težke izgube, ki je zadela Kranjsko in deželni odbor vsled smrti deželnega glavarja dr. Poklukarja. Grof Ooronini." — „Slavni deželni odbor vojvodine Kranjske naj povodom smrti velezaslužnega in spoštovanega gospoda deželnega glavarja sprejme izraz mojega odkritosrčnega sožalja. Grof Schonborn."— »Povodom smrti deželnega glavarja prosi podpisani deželni odbor, blagovolite sprejeti izraz najtoplejšega sočutja povodom žalostnega dogodka. Koroški deželni odbor, deželni glavar dr. Ervvein." — »Štajerski slovenski državni in deželni poslanci izražajo svoje najglobljeje sočutje zaradi nenado-mestne izgube velezaslužnega deželnega glavarja in vzglednega rodoljuba g. dr. J. Poklukarja. Mihael Vošnjak." — ^Dovoljujem si slavnemu deželnemu odboru izraziti svoje najglobokejše sočutje, ker je Vsemogočni v večnost poklical gospoda deželnega glavarja dr. Jos. Poklukarja; naj bi na mesto njegovo prišel zopet tak vzoren domoljub in prijatelj ljudstva, kakor je bil pokojnik. Na Dunaju, Karol Schindler, bivši državni poslanec." — — Dalje so deželnem zboru izrekli sožalje: Deželni odbor v Poreču, c. kr. rudarsko ravnateljstvo v Idriji, c. kr. okrajno glavarstvo v Novem Mestu, vodstvo c. kr. višje realke v Ljubljani, odbor odvetniške kamore v Ljubljani, okrajna cestna odbora v Metliki in Radečah, županstvo v Metliki, Bledu, Toplicah in Mozelju Klubu slovenskih deželnih poslancev so došla jako simpatična pisma od čeških državnih poslancev dr. J. K a i zla, prof. Til š e r j a, in dr, pravoslava Trojan a. Dalje je brzojavil prelepe besede istrski državni poslanec g. Spinčič. Goriško narodno društvo je poslalo naslednji brzojav: »Nad prtrano izgubo zvestega voditelja in vzornega glavarja bratske nam dežele žalujejo z Vami goriški Slovenci. Slava njegovemu spominu I" — V imenu koroških Slovencev je izrazil sožalje deželni poslanec čast. g. Gregor Einspieler. (Na graškem vseučilišču) je bil dne 18. t. m. promoviran za doktorja prava g. F. Rozina iz Novega Mesta. (Nemščina v nevarnosti?) Graška »Tagespost" pravi v nekem dopisu iz Ljubljane, da se po smrti Karola Deschmanna v kranjskem deželnem muzeju godč čudovite stvari. In kaj neki? Na rudninah so v prvi vrsti slovenska in v drugi nemška imena, in to jezi nemško gospždo, ker je zgubila gospodstvo j v deželi. ' (Dr. Rieger) je bil s soprogo du6 15. t. m. : od sv. očeta sprejet v zasebni avdijenci. Sv. oče ga ; je izpraševal o avstrijskih in čeških razmerah. »Mo- 1 niteur de Rome" je isti dan priobčil uvoden članek, ! v katerem je opisal zasluge dr. Riegra in njegovo j sedanjo usodo. Pred avdijenco sta dr. Rieger in i njegova soproga prejela sv. obhajilo iz rok sv. očeta. ( (Železnica Celje-Velenje.) Za železnico Celje- i Velenje je določenih 174 vagonov. Promet te črte i bode oskrbovala južna železnica, s katero je že skle- j nena pogodba. ( (Katoliški shod v Gradcu) se ne bode vršil od j 5. do 8. aprila tekočega leta, kakor je bilo določeno, ! ker se skoro gotovo te dni prične državni zbor. 1 Shod je torej za nekaj časa preložen; odseki delajo , potrebne priprave. (Tretji katoliški avstrijski shod) bode drugo leto v Lincu, kjer se je že osnoval pripravljalni odbor. (V pokoj) gre vojaški poveljnik v Mariboru ' G. M. grof W a 11 i s in se preseli v Gradec. (Družbi sv. Cirila in Metoda) doposlalo je ' akademično društvo »Slovenija" po ; svojem t. č. predsedniku g. L. Batič-u in t. č. bla- ■ gajniku g. Fran Regally-ju svoto 9 gld. 48 kr. kot prebitek od zneska, nabranega mej udi za venec, ki ga je položilo društvo na grob svojega častnega člana, prof. dr. Frana viteza Miklošiča. — Vrle Slovenijane, zahvaljujoč se za ta domoljubni dar, zagotavljamo, da nas je obveselil tem bolj, ker gledamo uprav v njem prepričanje mladih darovateljev, da je naše družbe zastava s slovi: »vse za vero, carja, dom!" — tudi njihov prapor. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Znaui prusak Schlinerer) pride dne 4. aprila, kakor poroča »Marb. Ztg.", s svojimi tovariši v Maribor, kjer hoče nemško gospodo navduševati za „rajh". (Slovensko gledališče.) Jutri bo zadnja predstava; predstavljala se bode igraš petjem »Materin blagoslov" ali »Nova Chonchon". Vse osobe nastopijo v novih kostumih po uzorcih c. kr. dvornega gledališča dunajskega. (Nesrečno žganjepitje.) Kakor poroča »Slov. Gospodar", šel je dne 10. t. m. Blaž Žvegla iz Podgoric, župnije Sv. Lenarta, iz Ormoža domov, omočen od žganja. Pri Jirgoličevem mlinu je omahnil, padel v potok in utonil. (V kapucinski cerkvi v Škofji Loki) bodo peli veliki četrtek in petek sledeče skladbe: Palestrinov »Miserere"; Nickel: »Ecce quo modo moritur"; Foerster: »Lamentacije" ; Pasari: »O salutaris hostia"; Veselak: »Adoramus Te"; »Popule meus"; Pale-strina: »O bone Jesu"; Galus: »Ecce, quo modo moritur"; »Crux fidelis". (Č. g. Jak. Caf), kaplan pri sv. Magdaleni v Mariboru, je dobil župnijo sv. Tomaža nad Veliko Nedeljo. (Okrajna posojilnica v Ljutomeru) bode na velikonočni ponedeljek dne 31. marca imela v šolskem poslopju ob 8. uri zjutraj občni zbor. Na dnevnem redu so: 1. Račun zal. 1890; 2. izločitev društvenikov po § 37. društvenih pravil; 3. volitev petih udov v nadzorstvo; 4. volitev treh udov v ce-nilno komisijo. Telegrami. Dunaj, 21. marca. Konservativni deželni poslanci vseh dežel pri današnjem shodu pokazali popolno soglasje glede skupnega postopanja v državnem zboru. Dunaj, 20. marca. Kakor poroča „Prese", pričakuje se drugi teden odločitev o avstrijsko-nemški trgovski pogodbi, ker do tedaj pride odgovor nemške vlade na avstro-ogerske zahteve. — Novoizvoljeni državni poslanec baron Ivan Nadherny, katerega je predvčeraj v predsobi avdijenčne sobe grofa Taaffe j a zadela kap, umrl je danes v 53. letu. Praga, 20. marca. Tukajšnja trgovska zbornica je sklenila pristopiti k peticiji koroškega deželnega odbora glede železnice čez Karavanke. Pariz, 21. marca. Odbor pariškega mestnega zastopa se je posvetoval o raznih predlogih glede nameravane delavske izjave dne 1. maja ter sklenil, občinskemu zastopu priporočiti, naj se pridruži izjavi in proglasi 1. 'dan maja za praznik mestnih delavcev. Občinski zastop utegne predlog potrditi. Seraing (v Belgiji), 21. marca. V ru-dokopih splošna ustaja, ravnateljstvo je poklicalo orožnike iz Litiha. Velika razburjenost med vstajniki. Orožniki so odpodili radovedneže od kolodvora, kamor so se umaknili vstajniki. Jgf Piccolijeva esenca za želodec ^ pospešuje in ureja s svojim razmeheujočim uein-kom prebavljanje. 1 steklenica 10 kr., zabojček "SaS aKŠT Z 12 steklenicami gld. 1-36. (16) "S2S Vremensko sporočilo. a cd a Cas Stanje Vster Vreme „, > CD . iS i ■g 89 S S rt O opazovanja zrakomera T mm toplomera po Celzija 20 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. 7,vec. 727-1 727-4 7288 5-6 14-4 42 si. jzapad » n del. jasn. » oblačno 0 71 dež Srednja temperatura 8-1°, za 4-2° nad normalom. l>una)ska borza. (Telegiatično poročilo.) 21. marca. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 92 gld 90 kr. k,.™...,. „ v /o „ ira » , 1UJP „ ,, u\f „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta ... 111 „ 50 » Papirna renta, davka prosta......101 . 95 „ Akcije avstr.-ogerske banke............985 „ — „ Kreditne akcije..........311 „ 25 „ London.............115 „ 35 „ Srebro ...............B_n Francoski napoleond........9 „ 16 „ Cesarski cekini . ..........5 » 42 „ Zahvala. Za neštevilne dokaze prisrčnega sočutja in pravega spoštovanja, za krasne vence, Častjo spremstvo k zadnjemu počitku ter za ganyivo* petje povodom britke izgube našega iskreno ljubljenega soproga in očeta, pre-blagorodnega gospoda dr. Josipa Poklukarja izrekamo globoko ganeni najprisrčnejšo zahvalo svojo. Od blizu in daleč med boleznijo ter po smrti nepozabnega nam pokojnika došli dokazi pajodkritosrčueišega sočutja lajšali so veliko našo bolest; sai so bili živa priča, kako zelo je rajnika vse ljubilo in spoštovalo. d) Obitelj Poklukarjeva. Javna zahvala. V akademienein letu 1890/91 blagovolili so dalje darovati „Podpiralni zalogi slovenskih vseučiliščnikov v Gradci": 100 gld. 50 „ 20 „ Slavno „Hranilno in posojilno društvo v Ptuji' Slavni okrajni zastop v Celji........ Gosp. Josip Zelenik, pos. pri sv. Urbanu pri Ptuji . Slavna „Kmetsk» posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani"..............10 „ Gosp. Iv. N. Resman, železniški načelnik na Nabrežini 10 „ „ dr. Benjamin Ipavic, zdravnik v Gradci . , 5 „ „ dr. vitez Fr. Močnik, deželni šolski nadzornik v pok. v Gradci............ 5 „ Gospa Pavlina Resmanova na Nabrežini .... 5 „ Gosp. dr. Fr. Simonič, skriptor vseučiliščne knjižnice na Dunaji.............. 5 „ Gosp. dr. Jakob Sket, e. kr. gimn. prof. v Celovci 5 „ „ Luka Svetec, c. kr. notar in deželni poslanec v Litiji............... B „ Gosp. Fran Zorman na Nabrežini...... B „ Za vse te velikodušne darove izreka opravilni odbor „Podpiralne zaloge slovenskih vseučiliščnikov v Gradci" plemenitim dariteljem v imenu revnih in podpore vrednih vseučiliščnikov slovenskih najtoplejšo svojo zahvalo. V Gradci, dne 18. sušea 1891. Dr. Gregorij Krek, c. kr. vseučiliščni profesor in zastopnik akad. senata, predsednik in blagajnik. Bogomil Krek, drd. iur., tsjnik. Kipi Matere Božje lurške v umetno izdelani skalni jami, solidno in trdno narejeni. (6—1) Cena podobi z jamo vred: Velikost podobi od gipsa od lesa 100 cm gld. 75-— gld. 90'- 75 „ „ 40- „ 58- 63 n „ 30- „ 42-- 56 „ 20- „ 35- 45 n „ 10- „ 25- 35 n „ 7-80 „ 18'50 26 n „ 5-50 „ 14"- JANEZ FRAIDEN, kipar, Waidhofen ob Ybbs-u, Dolenja Avstrija. Prodd se iz proste roke prav lep pripraven prostor priličen za ,ail-wliw prof. Steudel-a. domače sredstvo proti ranam, oteklinam itd. 1 lonček 50 kr. univerzami ounz- 8 frank po^at. 75 kr. TT • r„„„nlno /Vii"aHlnn anl A- w- Bullrioh-a. Izvrstno domače zdravilo proti vsem postelj niVerZailia CISllina SOI dicara 8iabega prebavljenja. 1 paket 1 gld. Razen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farma-cevtične speeijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih no bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe. gC Poilljatve po pošti zvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju. atr- de se denar naprej, pošlje (najbolje po poštnej nakazniol), je poštnina dosti niija nego pri poillj&tvah s povzetjem. Zgoraj imenovane speeijalitete dobivajo se tudi v Ljubljani pri O. Pioooli-ju. J Proti podganam najboljše sredstva Tord- Tripe pokončuje podgane, miši in krte brez najmanjše nevarnosti za domače živali. —Er / zavitek 30 kr. =— Glavna zaloga za Kranjsko: Gr. I>ie<*oli, (i2-3) lekarnar v Ljubljani. Dobro ohranjene Na Najvišje povelje Nj. c, in kr. apostolskega veličastva Bogato oskrbljena po e. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena XXVII. državna loterija za civilne <1 o l > r* o <1 o 111 e namene. 3091 dobitkov v vkupnem znesku 170.000 goldinarjev in sicer: 1 glavni dobitek s 100.000 gld. z dvema preddobltkoma In dvema podobltkoma k 500 gld., 1 dobitek s 16.000 gld., 1 dobitek S 5000 gld., 1 dobitek s 4000 gld.. 1 dobitek s 3000 gld., 1 dobite* s 2000 gld., 1 dobitek s 1 1000 gld. in 80 dobitkov po 100 gld. v gotovini, naposled serijski dobitki v vkupnem znesku 30.000 gld. Žreban je se bo vršilo nepreklicno dne 11, junija 1891. — Srečka stane 2 gld. a. v. Podrobnejša določila ima igralni narčrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije, Dunaj,I., Riemergasse 7, 2. Stock, im Jakoberhofe, kakor tudi po mnogih prodajalnicah. 3C Srečke so pošiljajo poštnine prosto. Dunaj, marca meseca 1891. (6-1) G. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov, oddelek državne loterije. so na prodaj po primerni ceni. (5-2) Frančiškanski samostan v Novem Mestu. - « 3 .Se H r — > S & 2 a i c C _J Ti i " »J O ca Jž S Nepresegljivo za zobe I. salicilna nstna voda aromatiena, upliva okrepčevajoče, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr. II. sallcilDi zohnl prasnit splošno priljubljen, upliva jako okrepčevajoče terohranuje zobe svetlo-beie, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja lekarna Ubald pl. Trnkdczy diploiuovani posestnik lekarne in kemik, poleg mestne hiše t Ljubljani. Jfžf Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo. to "H. 3 se priporoča za naročila kornih klopij, spovednic, klečalnikov, altarjev in prižnio, v gotiškem, romanskem in blcantlnskem slogu. ^olie svetnikov lesene, fino oljnatobarvene in pozlačene v vsaki velikosti. Izbokiijcne (relief-) potlobe kot n. pr. 14 podob križevega pota. W CHRISTUS CORPUS s križem ali hrez križa, lino oljuatobnrvau za cerkev in dom, kakor tudi za misijonske in poljske križe. Božično-jastične predstave. Cvetlice od lesa pristno posrebrene in pozlačene, za cerkvene altarje zaradi lepe oblike in trajnosti posebno priporočljive. Oljnate sUke na platnu v vsaki velikosti, kot n. pr. za altarje, bratovščine, zastave, bandera itd. --Postaje k r 1 ž e v e g a p o t a ^^- na platnu oljnato barvane, z okvirjem ali brez okvirja. S-četi grobovi. f/tF" Ilustrovane cenike pošiljam na zahtevanje franko in zastonj. Z veseljem potrjujem, da so sohe, katere sem pri Vas naročil, glede umetniške izvršitve zadovolile tako mene kakor tudi dotično župnijo, istotako tudi hvaležno priznavam, da ste točno in v pravem času izvršili naročilo. Na Dunaji, januarija 1885. Spoštovanjem (8—6) Edard baron StUlfried. Št. 2767. Razglas. (3-3) Mestni magistrat ljubljanski naznauja stavodolžnim mladeničem : 1. glavni nabor za deželno stolno mesto Ljubljano vršil se bode letos dne 13. aprila V mestni dvorani ter se bode pričel ob 8. uri dopoldne. 2. Stavljenci, odnosno tudi njihovi moški svojci, ki bodo k naboru klicani, imajo priti o pravem času in snažni na nabirališfie ter imajo o pravem času prinesti potrebne dokaze, če se oglašajo za ugodnost: a) kot kandidatje duhovskega stanu, kot posvečeni duhovniki in kot nameščeni dušni pastirji (§ BI voj. zak.) ; b) kot podučitelji. učitelji in učiteljski kandidatje (§ 32 voj. zak.); c) kot posestn^i podedovanih kmetij (§ 38 voj. zat.); d) iz rodovioskih razmer (§ 34 voj zak.); e) enoletne prezentne službe (§§ 25—29 voj. zak ). 3. Stavljenci, kateri žele ugodnost po §§ 31—34 vojnega zakona in imajo tudi pravico do ugodnosti enoletne prezeutne službe, morejo, ako bi se jim odbila prošnja za kako prvič omenjenih ugodnosti, pognati se za ugodnost enoletne prezentne službe pri glavnem naboru. 4. Kdor ki zanemaril stavno dolžnost, kakor tudi sploh iz vojnega zakona izvirajoče mu dolžnost, bi se ne mogel izgovarjati, da mu ni bil znan ta razglas ali vojni zakon. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 14. dan februvarija 1891. J. N. POTOČMIK, Kongresni trg št. 17, usoja si uljudno naznanjati, da je otvoril na tukajšnjem trgu U j ^ 1 1» Jj in se priporoča za mnogobrojna prijazna naročila, op rajoe so na dosedanje večletno delovanje, posebno pa še prečastili duhovščini. (6 — 2) iftT Nl/.ke ceno pri najboljšem delt*. * * OZNANILO. Po želji slavnega odbora čitalnice in čast. društve-nikov, prevzel sem iiališi® nstamo^jo za stalno in bodem odslej postregel tudi 2 obedom. Meni do sedaj izkazano naklonjenost si hočem ohraniti z vsestransko skrbno in dobro postrežbo. Slavno občinstvo najuljudneje vabim ter se spoštljivo priporočam Josip Trinkcr, (3-3) restavrater ljubljanske čitalnice. Premija na svetovni razstavi v Londmu 1362, Parizu 1867. Dunaji 1873. Parizu 1878. Klavirji na obroke za na deželo, salonski kri lasti klavir, piauiue, iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. Mayer na Dunaji za 380 gld., 400' gld., 450 gld., 500 gld, 550 gld, 600 gld., 650 gld., pianine za 350 gld. do 600 gld. ___ Klavirji družili tvrdk za 280 do 350 gld. Izposojllo klavirjev za nadeželo pod najugodnejšimi pogoji (12—6) Prodajalnica in posojilnica klavirjev i. fMerMdeir, Dunaj, VII. Burggasse 71. mm Lepo znano posestvo „pri Krači" v Dovsltem. (3-2) Četrt ure od železniške postaje Laze (Laas) oddaljeno z lepo, eno nadstropje visoko liišo, v kateri je prodajalnica in gostilniški prostori, z lepim cvetličnim, sadnim in vrtom za sočivje, s hlevi (štalami) skladiščem (ma-gacinom), njivami, travniki in logom, se oddfl za več let v najem, oziroma se tudi proda. Natančneje se izve pri gospodu J. Perdan-u, trgovcu na Cesarja Jožefa trgu v Ljubljani. fcrfU* 4> 4* ~ 4L» V"** ~ ~ ~ ** « O ~ 4* O ~ 4/