Inooratl se sprejemajo in veljA ;tristopna vrsta:
S kr., če se tiska llirat,
19	o
■ r" it » v » * >i )> u i, H 3 1)
Pri večk ratnem tiskanj 8« »ena primerno zmanjša.'
Rokopisi
ne vračajo, nefrankovan« pisma se ne sprejemajo.
N iročnlno prejema opravništvo (administracija) in eksp edicij a na Btarem trgu h, Št. 16.
FfllJfHsi list za
Po pošti	prejemon velja ;
Za celo loto	. . 10 gl. — kr.
za polleta	. . o „
za žetrt leta	. . 2 ,,
V administraciji velja Za eelo leto , . 8 gl. za pol Jcta, , , 4 „ Ka t-etrt leta , , 3 „
V Ljubljani nn dom poš: veij/t 60 kr, več na loto.
Vredništvo jo v Rožnih ulicah štev. 25.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto
Dr. Bleiweisova sedemdesetletnica.
(Dalje.)
Ker bode govore, ki so bili o tej priliki govorjeni, po stenografičnem zapisniku v po sebni knjižici na svitlo dal g, Bezenček, nam bode še le potem mogoče jih priobčiti tudi v »Slovencu". Zato bodemo za zdaj poročilo o sedemdesetletnici nndaljevali z objavljenjem adres, ktere so bile pri istej priliki izročene g. jubilantu.
Adresi tržaških in isterskih Slovencev se glasite:
Slavnemu gospodu
Dr. Janezu Bleiweisu
očetu slov. naroda v Ljubljani.
Pomladni solčni žarek je posijal na zemljo. Začela se je tajati ledena skorja, cvetice kliti, drevesa zeleneti in cvesti, po logih se oglašati drobne tiče; kmet je začel zapuščati tesno izbo, hoditi na polje kopat, orat in se-jat. SolnČni 2arek je če dalje bolj grel, vsa narava se je bolj oživljala, na polji je začelo rumeneti klasje, izmej perju sadonosnega drevja se bliskati sočno sadje.
Ta solčni žarek, preslavni naš rojak in rodoljub, ta solčni žarek je živa podoba Vašega delovanja na slovenskej zemlji. V letu 1843 je zablisknil prvič s prvim listom Vaših Novio, vedno bolj ogreval slovenska srca ter vsestransko gojil naš narod s tolikim vspehom, da se zdaj z vso pravico smemo ponašati mej izobraženimi evropskimi narodi. Pred Vašo dobo so sijale le redke zvezde na slovenskem nebu, i še te so nam zakrivali viharni oblaki; Vi ste nam zdanili nebo. Kakor z magnetično močjo, tako ste nase potegnili vse Vam sorodne moči, ki so vedno rastle i se krepile, ter ves narod tako povzdignile, da inuje slavna
bodočnost gotova. Pale so nenaravne meje, ki so v duhu ločile Korošca i Štirca od Kranjca in Primorca; zdaj čutimo, da smo vsi Slovenci bratje, sinovi ene matere; zdaj čutimo svojo vrednost i veljavo, ter se ponašamo se svojo narodnostjo.
Vi ste duša te vesele preroditve, Vi ste dali novo živenje narodu, za katerega ste se v ustavnej dobi brez prestanka z mečem bistrega svojega duha i krepke volje nevstrušljivo v zborih i skupščinah borili, i pridobili svitlejšo zmago, nego najslavniši vojvoda na bojnem polji, kajti Vaša zmaga je zmaga za svobodo, pravico i človeštvo. Vašega poduka i neumornega dela neprecenjene dobrote so se naselile v paluči prvega gospoda i v zadnjej koči bornega kmeta na slovenskej zemlji. Po pravici Vas narod imenuje svojega očetu.
To pismo Vam pišemo Slovenci na Adriji, združeni zdruzimi tukaj bivajočimi slovanskimi brati za voščilo k 701etnemu rojstnemu dnevu in vemo, da Vas bo veselilo, ko boste iz njega videli, da smo Vam hvaležni, da Vas bo toliko bolj rudovulo, ker veste, da je taka hvaležnost najboljše poroštvo i bodočemu narodovemu napredovanju, njegovej blagosti i slavi.
Bog Vas ohrani na mnogaja leta na veselje vsem Slovencem 1
T Trstu, dne 14. novembra 1878.
zasluge za naš milj narod; mej nami so možje ki nže nad 30 let opazujejo Vaše strajno delovanje na narodnem poiju, in ki prav toliko času pridno čitajo Vaše slavne „Novice". — Vi nosite po vsej pravici ime očeta Slovencev, kajti pusto ledino Ste začeli orati čisto sami, — in pri tolikih neugodnostih, v tako žalostnih razmerah, v kakoršnjih Ste našli naš narod, nikoli se niste prestrašili; ampak heroično stali Ste vedno na braniku domovine, in danes, ko vidite, da je Vaša setev uže obrodila lepega sadu ter da je Vaš narod sigurno rešen propada: danes smete s ponosom in naj-večo zadovoljnostjo zreti na Vašo slavno pro-šlost.
Ni ga slovenskega srca, katero ne bi kipelo posebno pri tej slovesni priliki hvaležnosti in ljubezni do Vas, mili oče, in ves slovanski svet imenuje te dni Vaše ime z velikim ponosom.
Sprejmite blagovoljno ta glas hvaležnosti iz tužne sicer, a če Bog dade, za Slovanstvo rešene Istre.
Rog blagoslovi Vaše blago delo! Bog Vas ohrani Slovencem še mnoga leta!
V Dolini, 16. novembra 1878.
(Dulje sledi.)
Preblagorodni gospod I
Dovolite tudi nam Istrskim Slovencem, da Vam čestitemo iz globočine src k Vaši sedemdesetletnici, kajti tudi mi,, altopram oddaljeni od središča Slovenije invslabib narodnih razmerah živeči, poznamo in čislamo Vaše veliko
Tisza vnovič potrjen m ministra.
Tisea ima na Ogerskem vse tako napeljano, da ga ne morejo odstraniti. Že dvakrat je na videz odstopil, zdaj je to storil tretjekrat, pa vselej je bil na miniaterski stol nazaj posajen, tako tudi zdaj. Andrassy in Tisza drug druzega nud vodo držita, zato ali oba ostaneta, ali pa vkup padeta. Tisza je vnovič potrjen,
Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti.
(Govor predsednika dva. Račkega pri slovesnej seji. dne 25 novombra t. .1,) * VeleuSeni gospodje akademiki!
Visoko spoštovani zbor!
Danes se vam bode podal račun o delovanji 'naše akademije v teku enajstega leta njenega Življenja. Iz tega računa bodete lahko videli, daje delovanje akademije ostalo v svojem ravnanji dosledno in tudi razširilo se v svojem obsegu. Mnoga vprašanja, kteru se tičejo zgodovine, prava in naravoslovja, so bila obdelana in razjasnjena. Novi viri so na dan Bpravljeni za naš jezik in zgodovino in sicer za državno, cerkveno , posvetno, književno in pravno zgodovino. Tudi mnogo sredstev se je dobilo, da se je moglo boljo seznaniti a pri-rodnimi odnošaji naše domovine.
Obdelovajoči pako ona vprašanja in raz-jasnevajoči one vire in gradivo, je ostala naša ■.akademija tudi pretečenega leta z istim du-
hom navdihnjena, kteri jo je oživljal v teku minolih deset let. S tem ostajoč v delu verna svojemu imenu ter sprepričanjem navdihnjena, da si sorodna plemena slovanskega juga zamo-rejo samo v duševnem zedinjenji ustvariti za narodno izobraženje dosti Široko podlago, je ona žiniraj z enakim veseljem prijemala vsa ktere naučne priloge. Zarad tega bodete našli zraven znanstvenih preiskavanj, kterase tičejo Hrvatov in Srbov, tudi učenih prineskov, kteri se bavijo s Slovenskim jezikom in srednje Bul-garskimi književnimi prineski.
To duševno zedinjenje, v koliko se ouo vrti pod pritiskom dnevDih razprtij, rastlo bode v onem razmerji, v kterem jo bodo vse to bolj zagovarjali veliki svetski dogodki. Ti pa ravno sedaj trkajo z velikim hrupom na vratih vzhoda iu glasno kličejo plemena slovanskega juga, ako jim je druga narodna osebnost — na skupno delovanje.
V okviru tih dogodkov, kterim je še njihov konečni razvitek nejasen, vidita se dva dosti bistra prikaza namreč, zmaga krščanstva
nad islamom in borba mej vzhodom in zahodom za novo vredbo v javnih odnošajih vzhoda. Prvi pojav ali prikaz mora razveseliti vsacega odkritosrčnega Človekoljuba, ker nam poka-zuje moč idej, kterim ima zahod svojo veličino in slavo, vzhod pa svoje rešeuje in vstajenje zahvaliti. Tu so one, s sirovo močjo odstranjene, v krogu družine in y svetišču božjega hrama čakale skoz stoletja ono dobo, ko se bode razkrojil islam na svetlobi napredka. A. morda nima lrrivo niti oni noveji duhoviti zgodovinar, kteri z obzirom na tedanje versko in duševno stanje vzhoda sodi, da se islam mora smatrati kakor „duhovna quarantuina, vkterej so narodi od kužne pokvarjenosti oddeljeni, čakali na bolje čase in dihanje čistejega zraka." Tej „quarantaini" kakor da se je konec primaknil ; a izza nje stopajo vzhodni narodi na pozoriščo v drugem redu, v toliko, ker si prednje in najodličnije mesto prisvaja Slovanstvo, mej timko nekdanji nosilec mogočnosti in rimsko-helenske kulture zavzima nraven a ne pooblaščen položaj. —
in z njim njegovi tovarši, le Szapary in Ke-meny sta nanovo vstopila v ministerstvo. Ven-dar ogerski listi pravijo, da se Tisza ne bo mogel več dolgo na krmilu obdržati, poslanec za poslancem zapušča njegovo strankp, in nedavno je zopet gest imenitnih poslancev izstopilo iz liberalnega, to je Tiszovega kluba.
Da je Tiaza ostal, iz tega še ne sledi, da se bo obdržal tudi naš Auersperg. Tiszovo miniaterstvo je obnovljeno, ker podpira An-draasy-a, in ker to dela čo prav nerada tudi vladajoča stranka v ogerskem državnem zboru, Naša ustavoverna stranka pa Andrassyu nasprotuje; ker so cesar za za§edenje Bosne, tedaj za Andrassy-a, zato je težko verjetno, da bi tudi v Cisli pri starem oBtalo. Pomenljive so cesarjeve besede do levovske deputacije, kjer so obžalovali, da so nekteri poslanci iz poljskega kluba izstopili, in pobegnili v tabor ustavovercev. iz teh besedi je sklepati, da Herbstovci pri dvoru niso posebno dobro zapisani.
So pa še drugi vzroki, ki Auerspergovo ministerstvo nemogoče delajo, tako dogodek z graŠko „Tagespošto", zlasti pa to, da to ministerstvo nema nobene stranke za seboj , ker mu dosedanja liberalna večina sama nasprotuje. Sicer so pa tako drugo leto nove volitve, pri kterih bo državni zbor najbrže vse drugačno lice dobil. In morda se še ne bo čakalo do novih volitev, ampak ae bo že letos preobrat naredil. Taka zbornica, katera hoče večini narodov in zmagovalni armadi roke zvezati , zasluži takoj razpuščena biti.
Tisza je pa ostal, ker ua Ogerskem dru gačua rešitev ni mogoča. Nemadjarski narodi v ogerskem zboru skoraj niso zastopan i, mad-jarski poslanci pa so razdeljeni v dve veliki stranki, Tiszovo in Košutovo. Košutova hoče vse prekucniti, Ogersko odtrgati od Avstrije in vojsko začeti zoper Ruse.
Takega programa krona ne more sprejeti, zato ne ostane druzega, kakor opirati se na Tiszovo stranko , ki se vsaj nekoliko vklanja zdravi pameti in logiki dogodkov.
Pričakovali smo pač, da se bo Slovanom v Avstriji po rešenji vzhodnega vprašanja bolje godilo, pa vzhodno vprašanje ravno ni še rešeno iu vkljub berlinskemu miru se bo na spomlad, kakor se kaže, nova vojska začela, ki bode, ako Bog da, Turke popolnoma vrgla iz Evrope, in se bo osvobodila cela Bolgarija in cela Grecija. Avstrija bo prisiljena potegniti se ali za Slovane, ali zoper Slovane,
in za kar se bo tačas odločila , to bo odločilo tudi njeno osodo morda za stoletja naprej. Zgodovinski dogodki, ki smo jih lani videli, in ki jih bomo v prihodnjem letu doživeli, so tako silni, da se zgubijo pred njimi posamezni možje, in naša bodočnost nikakor ni odvisna od posameznih državnikov; naj bo minister ta ali uni, časovega kolesa nobeden ne bo ustavil.
Vsi diplomati so bili v Berlinu zbrani, in hoteli so propad Turčije zabraniti, pa njihovi sklepi nemajo moči in veljave, ker so storjeni proti teku zgodovine, katera hoče Turčijo uničiti, in če bi jo branili vsi kralji in cesarji.
0 sedanjem šolstvu.
Pri shodu katoliških društev v Turonu imel je angerski škof Erepelle pomenljiv govor o sedanjem šolstvu , ki zasluži, da ga površno objavimo tudi mi, tako kakor ga je obelodanil praški „Čech" svojim čitateljem po francoskem časniku „1' Univers".
Frepelle govori o nastanku novih višjih Sol na Francoskem tako:
„Pretekla so tri leta, odkar je po postavi izdanej 1,1875. proglašena bila svoboda višjega poduka. Takrat so mnogi smatrali kot brez-uinnike in blazne one, ki so vstanovili katoliške visoke šole. Podvzetji tako ogromno delo in sicer v tako buruej dobi, brez potrebnih osebnosti, brez buditeljev, brez denarja, in v oči državnemu vseučilišču, ua katerem imajo vsi učitelji letne dohodke, in zastop znamenitih profesorjev razpisuje službe: To je bilo, enako dimu, postopati proti nepremagljivi trdnjavi, kakor David proti Goljatu — s pračo in petami kamenčki.
Ali pa smo mi imeli takovih pet kamenčkov?
Za tako ogromno podjetje nismo imeli ni zlata ni srebra!
Ali potrkali smo — na krščanski narod, na razumno ljudstvo, polno vere. — Rodovine, na koje se sme domovina ponositi, napravile so našej univerzi učiteljsko stolico , zapisali so ogromne zneske, ter izplačali jih iz svojih dohodkov; prejeli smo darove, s kojimi bi se smel ponašati vsak plemenitaš, — a tudi revni ljudje prinašali so svoje prihranjene groše.
Glej , tako so se ustanovile -naše petere visoke šole, zbiraje okolo sebe VBe žive moči naše države. Zgodovina ne bode mogla zadostno pohvaliti omenjenega čina krščanske vere. Evo vam uajkrasnejšega prikaza v 19. veku.
Mesto Angers ima na svojih treh fakultah
, katere lahko prištevamo najboljšim jučiteljem vaeučiliškim, ima VBeučiliško poslopje, "ima stanovanja, kakoršna lahko stavimo na stran Oxforddkim in Kanterburskim, ima ved-nostne stroje in sicer po najnovejših iznajdbah, ima botanično zbirko s takimi redkostmi, ki so jej pridobile medalijo in častni diplom na pariškej svetovnej razstavi. Zares čuden razvoj ; -— če obrnemo svojo pozornost na prvi začeteli, treba da se za Bogom zahvalimo naj-preje onim plemenitim ljudem , katerih gorečnost in darežljivost je nov dokaz sile in živosti katoliške cerkve.
Smo pa li morda žo na koncu svojih to-žeb in želja?
Nikakor! — Mi doslej še nismo izstopili iz dobe vstanovljenja. — Dajoči katolikom pohvalo, dodati moramo nekatare opazke in sicer prav od srca brez mnogega besedila, ker znale bi imeti občno korist. Doslej mnogi katoličani še uiBo spoznali cene naših visokih šol, oni Se niso promotrili neprecenljive dobrodejnosti, kojo daje veda spojena z vero. — In ravno tu je na Skalnatih tl<5h bodočnost njih sinov — bodočnost druževnosti. Oni mislijo, da pod-učevanje krščansko že ni celo svobodno, in so razen tega še indiferentni, slabi, boječi. Mnogi doslej Se nikakor niso spametovani, ne toliko, da bi po' meri svojih posrednikov živeti mogli. Ali bo vladala taka gorečnost mej nami I Bo-demo li napredovali želvi enako! -—
To resnico izreči si moramo brez strahu.
Vseučilišča so pri sedanjih okoliščinah nujno potrebna. Neki znamenit profesor državne univerze vprašal me je nekdaj, čemu da vsta-novljujemo nova vseučilišča. Odgovoril sem mu: Poskusite vi jutri ime božje izgovoriti s s to lice svoje učiteljske spoštljivo: ste-li popolno brez skrbi, da ne izgubite službe? Pro-feBor na to ni nič odgovori). — Mi pa ravno | zaradi tega čemo imeti nove šole , da ondi profesorji lahko govor6 s prepričanjem o Bogu, o cerkvi, neumrljivosti duše. Nujna potreba takovih šol razvidna je takoj; vsakdo jo lahko spozna. Ali mnogo jih je , ki vidijo pritisek kojega zadajajo sovražniki cerkvi, — in to jih straši. Takovim zdi se, da je vse izgubljeno, ker doslej Se nismo dosegli vsega, Vendar ži-venje na tem svetu jo nepretrgana nit nesreče in skušnjave. Ali bi ne bilo tedaj brezumno tvegati se vseh nad , in to pri takih okoliščinah , kakor bi bilo nemogoče doseči zmago?
Oni drugi pojav nasprotno vznemiri vsakega odkritosrčnega človekaljuba, kterivnese-bičnej ljubezni vsih narodov, gleda poroštvo nepredku človečanstva, podoben je poklicati v pamet iz preteklosti nevgodne spomine, o borbi mej vzhodom in zahodom, kteri pustivši v obeh želo mrzenja in zavisti rodi za obe strani slab plod. Sodeči namreč po dosti očitnih znakih ni ne opravdana bojazen, da bi zahod mogel v našem času pasti v primeri z vzhodom v ono pregreho, ktero je naredil o času križarskih vojsk, kader, namesto složno odbije občnega sovražuika krščanske kulture, začne sj prisvajati vzhod in dajati mu svoje društvene in državne vredbe. Nasledek je bil ta, da se niso od davno stoječo razprtije ne samo ne poravnale in izgladile, marveč še poojstrile, in da bo zahodne dvombe na vzhodu pule v plen ravno istemu, proti kteremu seje toliko dragocene krvi prelilo, Že takrat so bile nektere glave, ktere so to borbo na vzhodu zemljišča obžalovale , kajti dobro so prevideli, da se s tem pomirjenje vzhoda bčs zahodom
odlaša na negotovi daljni čns. — Eden od takih glav je bil veliki papež Iuocencij III. On imajoč pred očmi pomirjenje vzhoda se zahodom, obsojeval je prisvojevanje krščanskega zemljišča na vzhodu. „Nullus vestrum šibi temere blandiatur —- tako piše iz Ifereu-tina v rožniku leta 1203 križarskim vojvodam —■ quod terram Graecoruui oecuparo gibi li-ceat vel praedari, tauquam minus apostolicae sedi subjectam." A ko je v sušcu prihodnjega leta Carigrad padel Latiucem v roke, komaj je Inocencij našel besed, s kteri mi bi to delo obsodil. Spoznal je od drugih oni žalosten nasledek, da se bode sedaj še bolj razširil jez med vzhodom in zahodom, posebno na cerkvenem polji, ter se zarad tega ni njemu, glavi krščanstva, čudno zdelo, „ut Graccorum eccle-sia, (]uantum-cunque persecutioiiibus affligatiir, ad obedienfciam apostolicae sediš redire con-temnat, quae in Latinis nonnisi proditionis exempla et opera tenebrarum faspejcit ut me-, rito iilos abhorreat plus quam canes." Po mnenji tega velikega Petrovega namestnika zahod
bi bil moral vzhodu pomagati v boju proti občnemu sovražniku; moral bi ga duševno za se dobiti in pustivši njegove narodne, državne, cerkvene in kulturne osebnosti sestaviti ž njim in vtrditi veliko duševno zedinjenje,
Zahod bi danes mogel prinesti v to zedinjenje mnogo več dragocenih darov kakor v srednjej dobi, in tako postati pravi prerojitelj vzhoda, Kajti takrat je med tim kultura'iv vzhodu in zahodu držela ravnotežje; dokler je vzhod ostal pod gospodarstvom islama skoraj nepomiČen, hraneč se samo z ostalino davnih pridobitev in s sokom narodnega ustmenega poročila ali tradicije, zahod si je nakopičil ogromno bogastvo vsakovrstnih znanj in umet-uoati, ter je po novih načelih vrodil svoje javne odnošaje; humanizem in renaissan§a, odkritje nove zemlje, smeli izumi v področji materialne kulture — vse te premembe v razvitku zahoda so se malo ali pa nič prijele vzhoda. S tem se je še bolj razmaknil izmej obeh jez v kulturnih odnošajih.
Da se pa ta jez čim hitreje premosti, v
Uikdo si ni gotov zmage, to veleva Blohernemu razum, Ali bo pa zaatran tega obupal ?
Malo ume oni, ki meni da mora doseči amago, premagan pa, se ne zna dostojno obnašati. Napoleon .hvalil je načelnika Vandej-slcih Oathelineau, da ni pustil nikdar počivati ni.zmagaloem ne premaganim. Ne tresimo so -pred časom! Edina vstrajnost more učiniti blagostan. Proč z dvomom in veduim čakanjem! Bog nam ukazuje podati bo v boj! In če tudi ne zmoremo v boji, tešila nas bo vedno sladka zavest, da smo storili svojo dolžnost. Ura zmage in vspeka je pri Bogu. Vzvišenost načel, za katera se bojujemo, bodi naša moč in sila: — mi delujemo za Francijo."
Govor znamenitega in učenega škofa au-gerskega imeli bi tudi mi Slovenci dobro razumeti; ali — ker smo sami preslabi, vzajemno s Hrvati in drugimi Slovani, da bi po svojih deželah skrbeli za taka krščanska vseučilišča.
Bismarkovci o miru s cerkvijo.
Da se v neinškej državi vedno bolj čuti potreba pomirjenja s cerkvijo, kaže se jasno iz organu Bismarkovega, ki seveda po svojem običaji to sum priznuva.
„Nordd. Allg." imenuje to tolažilno znamenje časa, da večina nemških listov misli na obnovljenje miru s cerkvijo. Vkoreninila se je ■v mneuju ljudskem misel, da vojska vodi k miru. Naklonjenost k miru sicer še ni mir, vendar sporazumijenje in spomin na pritožbe obe stranki toliko zedini , da je pozneje mir mogoč. Mej državo in mej cerkvijo pa je mir Bamo zdaj mogoč, če se poravnavati v resnih zborovanjih. Pastirska skrbljivost prestopila se je odboja do možnosti in po storjenem prvem koraku Leona XIII. smemo gojiti najtoplejše nade, ki nas popeljejo k porazumku mej pastirskim prestolom in Nemčijo, seveda če zopet kedo ki bi bil rad papež nad papežem, stvari še bolj ne zamede. Potrjuje nas v tej misli izjava škofa bamberškega, ki v pastirskem listu, kojega je izdal povmivši se iz Rima govori o Leonu XIII., ki bo vedel zaključiti mir tako, da ne žrtvuje nijednega principa zadevajočega bistvo, poklic in organizacijo katoliške cerkve. Njegove besede so: , Jasni, bistri pogled tega naslednika sv. Petra sega dalje, nego razum mnogih, ki vedo mnogo govoriti o sedanjem
času, ter si drznejo brez poklica od zgoraj, podučevati hierarhijo o njenih notranjih zadevah."
Te važne besede nemškega cerkvenega kneza kažejo nam dosti jasno, da zedinjevanje za koje se deluje v Rimu, izhaja iz višega Stališča, nego je ono, iz katerega nemški ultramon-tanci razmatrajo ono reč. Katoličani vseh dežel morejo miroljubno mišljenje papeževo spo-. znati iz njegovega lista do kardinala Nina..
Nemški katoličani pa so v pastirskem listu škofa bamberškega zadosti podučeni, da se vodo kamo naslanjati; da ne stavijo svojih nad na pravično adreso, ter ne nasledujejo voditeljev, ki k temu niso [poklicani od poglavnrja sv. cerkve.
Če predočimo te besede Bismarkovega organa, se nam ue zdi potrebno še razjasno-vati jih kritično, niti omenjati namer, ki so nustavljene „ultramontanskim Nemcem," Ena reč pa pada tu v oči brez pojasnovanja; in to je želja Bismarkova, ki bi se rad izsnoval iz vezi, v katere se je sam.vplel; cerkvi z njimi ni škodil, mnogo pa državi, (Čech, X, 272.)
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljaui 11. doeembra. sto izvolile komisijo 7 udov, ki ima poravnati njihove različne sklepe. Toda o privoljenji konj jahačev za stotnike, o novi trdujavski Indiji, o premeščenji ženijskega batalijona na Ogersko in o resoluciji glede vojnega proračuna Be ta komisija ni mogla pora zumeti in reč se bode morala rešiti v skupui seji obeh delegacij. Ker se jo sklical državni zbor, ki bode še le čez par mescev rešil svojo nalogo, se boste delegaciji še le mesca marca zopet sošle, če bodo razne zadeve mirnim potom razmotovale.
UPržsavnš seltoi' bode te dni obravna val berlinsko pogodbo, ktera ae je pa prej izročila v pretres posebnemu odseku. Tudi ogerskemu zboru se jo izročila ta pogodba, pa Tisza je naravnost rekel, da o veljavi njeni zbor nema nič določevati, ampak le razsoditi, je bilo ravnanje vladino pravilno ali ne. Če bodo v avstrijskem zboru drugače ravnali, bode enako tudi ogerska .vlada zarad enakopravnosti V ogerski zbornici vkrenila.
tem bodo skrbeli sami vzhodni narodi; in kako so voljni poseči v oui zaklad' zapadnega znanja in umetnosti, dali so že lopo spričevalo oni od njih, kterim se jo posrečilo kakor Srbom, Gl-rkom in Rumuncem, otresti gospodstvo islama. Pa evo tudi sedaj gledamo, kako komaj osvobojeni Bulgari na zemljišču svojega doma vzdigujejo učilišča in zavode za izobraževanje; kako hitro se vs'aka ped osvobojenega zemljišča na balkanskem poluotoku prostovoljno odpira kulturnemu napredku. Zahod tedaj more miren biti, da bode pri vzhodnih narodih v prijemanji njegovega duševnega blaga našlo se največo bratsko ravnanje. No ako bi se pod plaščem kulture nosilo v vzhodnje jkraje tuje gospodstvo, bati se je , da bi so od tam na žaloBt vsucega prijatelja bratskih narodov mogel slišati glas, kteri bo je slišal pred 600 leti iz ust obupnih polabslcih Slovanov, kterim se je z vero ljubezni ponujala narodna smrt: „quomodo ergo vocabinus hinc religioni novae .. (piotidiana indicitur fuga?"
Upajmo, da bode omikovalui vek polagoma odstranil vsako kal novemu nasprotju med naprednim zahodom in na novo življenje
probujenim vzhodom; pa da ne bodo kultura vzrok razprtij, marveč zveza mej narodi.
Da se kulturni odnošaji mej zahodom in VBhodom po tej poti polagoma poravnajo, v tem poslu, gospoda akademiki 1 kolikor se tiče južnega Slovanstva, i našemu zavodu je podeljena lepa akoravno tudi težka naloga. On ima z ene strane na polji znanosti delati pot duševnemu zedinjen-ju med slovanskimi plemeni balkanskega poluotoku in pomagati jim pri priavojevanji in probavljenji zdravega ploda zahodne kulture, od drugo strane pa naproti zahodu deluti, da se ta (zahod) seznani z jezikom, s preteklostjo in načinom mišljenja in čuvatva teh narodov. Ako se naša akademija nima sramovati vspeka, kterega je dosegla v rešeuji te nalogojv prvih deset letih, to smemo upati, da jej bode delo v bodoče (prihodnje) Šo rodovitueje, ker bode v prerojenem iu preobraženem vzhodu iu v mladej (pomlajenej) narodni svesti našla vse to čvrstejo in širje podlago. V tej nadi in v zaupanji v božji blagoslov preide gospoda akademiki! naš učeni zavod z veselim srcem v dvanajsto leto svojega delovanja.	Po „Obzoruu Iški.
Vnanje drŽave.
SSsssSiS car je jako prijazno sprejel ire' počastil generala Dondukov-Korzakova , kar turkoljube silno peče, ker generalu ne m o rej©, odpustiti, da je očitno rekel, da se Bolgarija, ne sme raztrgati, 'in da je treba Turke kar pregnati iz Evrope. Mislili so, da ga bode car ruski brž brž spodil iz ljubezni do dunajskih, in londonskih čifutov. Pa ruski car je napravil nalašč gostijo za generala Dondukova v Liva-diji, pri kteri jo car sam prvi napil generalu in rekel: „Bog živi generala, našega Dondukova , ki se je osemnajst let v Kavkazu vojskoval!" Pri tem mu je car še skazal to nezaslišano čast , da se je oblekel v uniformo tistega regimenta, pri kterem je Dondukov služil. Doudukov-Korzakov mora biti res izvrsten človek , drugače bi ga ruski car tako ne častil, in drugače bi ga turkoljubi tako na sovražili.
Na I^rt,Mja!8Sls.©aeii je izdal Menotti G a r i b a 1 d i neko javno pismo, v kterem žuga vladi, ako bi se predrznila, skrčiti javno svobodo zavoljo napada na kralja Humberta. On še pristavi, da naj bodo ti napadi opomin vladarjem, da bodo bolj skrbeli za blagor ljudstva, kakor dosedaj.
V MScrlfom je imel cesar Viljem svoj slavnoatni uhod, apremljevan od brezštevilne množice policajev in skrivnih špiceljnov. Tako se mora tresti mož, kateri je mislil, da se mora pred njim ves svet tresti, in kateri jo celo katoliško cerkev vžugati hotel. Pač žalostno življenje tako, če človek nobeni trenutek ni svojega življenja varen.
Odkar je bil dvakrat napaden, postal je pač druge misli, ter pri vsaki priliki priporoča skrb za vero. To je storil tudi 8. t. m,, ko se mu je poklonil mestni magistrat in odbor berlinski. „Prememba postav, je rekel, je potrebna. To so bode moralo zgoditi tudi po drugih državah, ker so na sled prišli zaroti, ki hoče vse vladarje s pota spraviti. Glavna reč pri tem je ver a. Verska izreja mora biti temelitejša in resnobnejša." Če bi bili vero prej bolj spoštovali in cenili, ne pa jo zatirali iu njen vpliv zavirali, bi jim je ne bilo treba zdaj tolikanj priporočati, ko je za sedanji rod morebiti že prepozno. Nihče neče tudi prav verjeti, da gre staremu Viliinu to od srca, ampak vsakdo, si misli, da le strah pred smrtjo iz njega govori, kakor se je tudi stari Antioh na smrtni postelji spominjal v Jeruzalemu do-prinešenih grozovitosti, ter v strahu obetal poboijšanje, toda brez vspeha iu koristi. — V zbornici je Virchov vprašal, zakaj da je v Berlinu vveden nekak obležni stan ? Minister notranjih zadev je odgovoril, da s® je to zgodilo zarad tega, ker je mnogo agitatorjev, ker imajo znamenja o osnovi neke tajne zarote, ki vsem evropejskim vladarjem hrepeni po življenji, in ker je vladina dolžnost najprej varovati. življenje cesarjevo.
i® BSismrn poroČu „Qoi\ Bul'.", da knez Bismark, kakor se govori v vatikanskih krogih, hoče le tiste škofe in duhovnike cesarju priporočiti v pomilostenje, ki to naravnost žele ter obetajo, da se hočejo majniškim postavam podvreči, drugih pa ne. V vutikanu bodo še le pretresali, če ae more ta predlog sprejeti ali ne.
A.Mgl©ži b pismom emirovim niso "za« (lovoljni in zahtevajo nadaljevanje vojsko, Če Be popolnoma ne podvrže in pogoje sprejme, ktoro mu bode vlada angleška naložila in ki bodo tim ostrejše, Čim daljo bode trajal upor. Govori ae celo, da je emir skoz bamianako sotesko pobegnil v Ttirkostan. (Pa ni res.) General Roberts pri Peivaru dela barako za vo-
Jake. Tudi se je boje zaukazalo marširati proti JDjelalabadu. Generaljj Biddulph poroča, da je ■ cesta proti Kandaharu odprta. Tudi soteBka j>ri Khojeku ni zavarovana, zato je general napovedal, da naj jo oddelek vojne zasede. General Stewart je došel v Keto ter prevzel višje poveljništvo.
1?»U'šfei sultan je sprejel avstrijskega poročnika grofa Zichya, kteremu je rekel, da je berlinska pogodba podloga turške politike. Sultan želi v prijaznosti ostati z Avstrijo in si bode na vso moč prizadeval vrediti še ne rešene zadeve. — „Pol. Oorr" poroča, da so Rusi v Odrinu prijeli nekega Angleža, ki je na skrivnem smodnik spravljal y mesto. Anglež pa je ušel ter zavetja iskal pri angleškem konzulu, ki se je branil begunca Rnsom
čiti, Vsled tega so Rusi ter tihotapca odpeljali.
šiloma drli v
izro-hišo,
V Ljubljani 12. decembra,
(Za ubožne družine reservistov) in deželnih bramboycev napravili bodo z dovoljenjem cesarjevim v Oisli inTransli dobrodelno loterijo. Za bolne in ranjene vojake v tukajšnji bolnišnici pa je Kranjska hranilnica družbi gospej izročila 300 gld.
(Za otroško bolnišnioo) na Poljanah so presv. cesarica darovali 100 gld., gospa Ana Ruard-ova pa 30 gld.
(Sirotišnica za deklice) na Poljanah v nekdanji Lichtenthurnovi hiši je dodelana in v torek so mil. knez in škof dr. Janez Krizostom Pogačar blagoslovili domačo kapelico. Pri tej slovesnosti so bili navzoči deželni predsednik, deželni glavar, mestni župan, dr. Blerweis, dr. Poklukar in mnogo drugih gostov in gostinj. Oskrbovanje tega zavoda prevzamejo usmiljene sestre, ki bodo tam napravile tudi posebno dekliško šolo, na kterej bode podučevala, kakor slišimo, gospodičina Nežka Zupan , ki je z izvrstnim vspehom dovršila tukajšnjo pripravnico.
(Pred 'porotno sodnijo) Btalo je skoz 5 dni 21, zarad ponarejevanja .dolžnih pisem toženih oseb. Od teh bilo jih je 6 za nekrive spoznanih, od drugih 15 pa je bil eden na 10 let, 1 na 8, 2 na 4, 8 na 3, 1 na 2 leti in 1 na ld mesecev težke ječe obsojen.
(Dve novi slovenski knjigi), obč namenjeni za ljudstvo, nam je založil narodni bukvar g J. G i o n t i n i. „Rusko-turška in avstrijsko-turška vojska", ki jo je spisal J. Alešovec, je že tiskana, in se dobiva pri založniku po 50 kr., po pošti 55 kr., prihodnji teden pa se jame staviti
svoje denarje lahko in varno naložč, na drugi strani pa potrebnim in stiskanim pomagati, da si proti npprevisokim obrestim denar lahko izposodijo. če bi hranilnica te obresti znižala in ljudem sploh tako na roko šla, da bi ne imeli toliko stroškov, kadar morajo v hranilnici kaj na posodo iskati, bi hranilnica svoje denarje prav lahko razposodila in bi ji ne bilo treba tožiti, da toliko denarjev brez obresti leži, ter zdravila zoper to iskati v znižanju založnikom odločenih odstotkov. Pravijo, da je to le za posltušnjo, a žalostno je, da se morajo sedaj, ko vse toži o pomanjkanju denarjev , s tako poskušnjo denarji ljudem tako-rekoč vsilovati nazaj, namesto da bi se s previdnim in primernim ravnanjem promet denarja kolikor mogoče polajševal. Mnogi bodo denarje vzeli vsled tega iz hranilnice in jih naložili kje drugje; pri tej priliki jih opozorujemo na poinočno denarno društvo (Aushilfokassa), o kteri smo unidan že obširnejši pisali in kjer se tudi denarji prav. varno lahko nakladajo kakor v hranilnici. Načelnik temu zavodu je g. Horak, do kterega se vsakdo v tej zadevi lahko obrne.
(J- Gospa Ida Kostl-nova), mati č. g, faj-moštra pri sv. Jakobu je v noči od 10. do 11. t. m. po hudi bolezni umrla. Pogreb bode jutri popoludne ob 3ya uri. R. I. P.;
(General Filipovih) je 9. t. m. odrinil iz Zadra ter je 10. t. m. došel v Trst. V Dalmaciji so ga povsod z veliko sijajnostjo in navdušenostjo sprejemali. V Kotoru je na pozdrav ljudstva rekel, da avstrijska vojna bode varovala deželi, kteri je s svojo dragoceno krvijo priborila. Včeraj se je našemu županu telegrafično zahvalil za čast, da je bil izvoljen za častnega meščana ljubljanskega, ter mu ob enem naznanil, da se danes ob '/all. uri do-poludue z nagličem skoz Ljubljano pelje na Dunaj. Južna železnica mu ni poslala v Trst poseben voz (Salonmigen). '
Razne reči.
—	Prenapolnjene ječe. Na Nemškem so vse ječe tako prenapolnjene, da je miniBterstvo sklenilo naročiti vsem deželnim vladam, ki bi imele skrbeti za to, da se dobe primerni prostori za nove ječe. Nekje došlo je uradno vprašanje posestniku nekdanjega, sedaj praznega samostana, bi li on hotel izročiti in prodati ga državi, da ga ona spremeni v ječo. Tako daleč tedaj smo prišli, da se iz razrušenih samostanov, otvarajo — ječe. —
—	V Z a g r e b u je 5. t. m. umrl slavni rodoljub Matija Mesič, svečenik in pravi rektor hrvaškega vseučilišča, profesor hrvaške
Blag
„Tisoč in ena noč", arabske pravljice, za slovensko ljudstvo priredil Fi 1. Haderlap. Tojpovesti, akademik in pošten, učenjak, delo bo izhajalo v snopičih po tri tiskane pole,|mu ostane spominj vsak snopič po 20 kr. Vsak mesec prideta dva snopiča na svitlo, tako da bodo naročniki v jeseni 1879 že celo delo v rokah imeli.
(Hranilnica) je s svojim zadnjič omenjenim sklepom, da bode namreč obresti od 5 odstotkov znižala na 4'/a, med ljudmi zbudila splošnjo nevoljo. Ljudje, ki v hranilnici nakladajo svoje •trdo prislužene krajcarje, bi nič ne imeli zoper to, da bi od svojega denarja dobivali le po 4'/a odstotka, če bi bilo s tem tistim pomagauo, 3ri pri hranilnici denarjev na posodo iščejo
Matici Hrvatski je sedaj že drugo leto dala deželna vlada po dve tisuč gld. podpore, in nedavno je na prošnjo njenega odbora zapovedajoči general Filipovič iz c. kr. krajjške deželne blagajne podaril jej 300 gld. Po tem takem lahko daje na svetlobo mnogo več knjig nego jih premore naša Matica Slovenska. Na koga se hoče pa ta obrniti? Iz lastne glavnice in iz društvenih dohodkov bi tudi Hrvaška ne mogla storiti več mimo naše.
— Pot škofa Strosniajerja vRim. Toda temu ni tako, ker hranilnica ni ob enem J Oznanili smo že, da se je napotil djakovarski
Bosno poslednji škof bosenski pobegnil iz dežele v sosedno Slavonijo, ter si izvolil ondi' Djakovar za svoje prestolno mesto. Djakovar-ska škofija štela je začetkom samo osem far& in imenovala se je do združenja s sriemsko škofijo (Sirmija, v vzhodnej Sloveniji) obsegajoč šest duhovnjj, škofijstvo boseusko. On-daj raztezala se je škofija Pečuška čez mejilno slavonsko-ogersko reko Dravo do same Slavonije celo do reke Save, — do meje slavonsko-bosenske. V njen okrog spadale so dubovnije-Vinkovci, Ivankova, Župani, Otok, Nemci. Pozneje promeniie so se te fare, v duhovnije zadravske; biskup djakovarski pa je bil izvoljen za škofa bosenskih kristjanov. Bogoslovci vzgojevali so se vedno v djakovarskem semenišču, ali 1. 1876 primorali so jih z groženjem, da se jim sicer podpora vzame K študirati mej Madjari v Ostrigonu, Zdi se nam da tudi sedaj hotiš prikračiti skušenega škofa v njegovej delavnosti, kajti Madjari predlagajo, da bi se bosenski kristjani podvrgli škofu koločanskemu.. Zato je bil skrajni čas, da pokličejo pravega zastopnika bosenskih katoličanov v Rim, ki bo zgodovinsko dokazal pravice djakovarske škofije — piše ,,Našinec.u —
— Bosenska deputacija je 9. t. m. zjutraj došla na Dunaj ter ogledovala potem cesarsko palačo in zakladnico. Ob 5. uri popoludne bil je v „Grand-Hotelu11 skupen obed. Drugi dan je ogledala še arsenal, včeraj pa je odpotovala k cesarju v Budapešto.
Eksekutivne dražbe.
13. decembra: 3. Aljančič iz Kamnika in Karliu v Kranji. 3. Čermelj iz Budanj, 3. Benčjina, iz Oola, oba v Vipavi. 2. Zicgler v Novem mestu, 2. Dolonc z Gorerijega Perova, 2. Kusar iz Kamnika, 1, Lepi&uič iz Srne, vsi v Kamniku. 2. Le-bar z Brezja. 2. Judež iz Goric , oba na Brdu. 2. Novak iz Škocijana in Dolinar v Mokronogu.
2.	Humlan iz Bojane vasi, 2. Jenko iz Topolca,
3.	Slezinski iz VidoSiS in Smrekar v Metliki.
Umrli so:
Od 7. do 10. decembra: Neža Čmalc, tab. del. o. 11 m., zabožjastjo. Rudolf Bernard, opič-nega gledal, vodja o. 20. d., vsled slabosti. Ana Kump, čevlj. ž. 55 1., za sušico.
Teieffrniično dvnnrnc ccue 11. decembra.
Papirna renta 61.60 — ftroberna rsuta 62,70 — Zlatu ronta 72 25 — 18601ot.no državno posojilo 112 80 Bankiii« akcije 785 — Kreditna akcije 230.30— London 116.65 — Srebro 100—. — Oea. kr, cekini 5,56.'—20 frankov 9.32.

c. la% i-eseiT. naclKflravmls
se je v Kerško nazaj povernil ter bode svoje zdravniško delo vanje spet nadaljeval.
9 9
& £
vernim sv oje škofije razložil
znižala tudi obresti od svojih izposojenih denarjev, ampak bodo te tudi zanaprej znašale po 6 odstotkov. Tistega pol odstotka, ki ga bodo naložniki od hranilnice manj dobivali, pride tedaj le hranilnici sami na korist, ki bi pa po svojem namenu ne imela iskati tolikanj dobička, ampak na eni strani ljudem dajati priliko, da
škof Strosmajer v Rim. Ni pa šel tje iz svoje volje, marveč, pišejo „Osječke novine" od verjetne strani, poklican bil je od papeža brez-dvomno zaradi vravnanja razmer katoliške cerkve v Bosni in Hercegovini. Djakovarska škofija — tako nam kaže zgodovina, — pričela se je s tem, da je po vpadu Turkov v
knezoŠko f sekovski, se imenuje jako koristna in izvrstna pobožna knjiga, ki obsega 142 strani in se dobiva po 36 kr. naravnost po pošti pa po 42 kr. v knjigarni
0. Klerr-ove vdove
v L j u b 1 j a n i.
(5)