Glas zaveznikov
TRST, torek 22. januarja 1946
UREDNIŠTVO s Via S. Peilico 12 • Telefon št 93854 In 94448
Leto II - St. 183
Konec poglavja
Kakršno koli naj bo ozadje, motivi in pomen odstopa generala De Ganila, gotovo je, da Francija in ves civilizirani svet še ni slišal zadnje besede o tem odličnem generalu in domoljubu. Smeri in tokove jrancoskega političnega iivlje-nja je bilo vedno tetko zasledovati in ocenjevati. Morda je neprijetno, da je prišlo do tega odstopa, ki je povzročil mnogo razprav in pomembno politično delavnost v u-stavodajni skupščini, ravno v času, ko se je v Londonu sestala skupščina Združenih narodov. Toda dogodek, ki ga lahko označimo kot konec poglavja, nam nudi primerno priliko, da se poklonimo motu, njegovemu osebnemu junaštvu in junaštvu Svobodne Franclje v teku vojne.
Prvo poglavje njegove kariere je popolnoma vojaško. Osredotočeno je v posebni lahkotnosti, s katero je general De Gaulle razumel nujnost motoriziranega oklepnega vo-jevanja. Njegove razprave o tem so postale klasične. Osnova njegovih naukov bo veljala trajno. Nesreča je le v tem, da leta 1940 glavni stani njegovih nasvetov niso bolj upoštevali.
Drugo poglavje njegove kariere se začenja z odločitvijo, da bo nadaljeval boj, v čemer je videl pravo nalogo Francije izven Francije same. V tem ga je močno dejansko in duševno podpiral Winston Churchill, katerega čustva za Francijo in njeno usodo so danes prešla v zgodovino, Za vsakega političnega človeka in domoljuba se takrat, ko je njegova domovina zasedena, postavlja osnovno vprašanje, da bodisi podzemno nadaljuje boj, ali pa zapusti deželo in ga nadaljuje od zunaj. Težko se je za to odločiti. Oba načina zahtevata posebno obliko poguma, obe odločitvi lahko kesneje povzročita obrekovanje. Prišlo je v navado, da obrekujejo vlade zasedenih držav, ki so se naselile v tujini in nadaljevale boj izven svoje države. Morebiti so te vlade zares izgubile zvezo z domovino. Vendar pa smo sc premalo zavedali njihovih težav.
Generalu De Gaullu se je v drugem obdobju njegove kariere posrečilo. da je s pomočjo britanske in ameriške tajne službe vzdrževal zelo tesne vezi z odporniškim gibanjem v Franciji. V tem pogledu je imel veliko sreče: glavnemu stanu vlade Svobodnih Francozov v Londonu je dajal oslonec, ki je tako često primanjkoval drugim vladam. Morebiti je naredil napake. Morebiti njegove presoje niso bile vedno zdrave. Morebiti niso bili ljudje, ki so delali z njim, vedno tako nesebični, kot je bil general De Gaulle,
Toda De Gaulle je rešil ime in čast Francije. Francozom je pomenil svetilnik, čeprav je bila njegova luč v začetku zelo majhna in oddaljena. S lem, da je privedel nekatere dele jrancoskega kolonialnega imperija na stran zaveznikov, je storil neprecenljive usluge posebno v Afriki.
Svoj boj je začel kot general, postal je voditelj in ostal simbol. Simbol je danes in ostal bo simbol tudi bodočim rodovom.
Toda tretje obdobje njegovega življenja, ki se je začilo z osvoboditvijo Pariza, je pokazalo neizbežne težave, ki so bile v mrzličnem francoskem političnem življenju že običajne. Poleg tega so se pojavile tudi bolezni poraza, medsebojnega obračunavanja in vprašanj političnega položaja odporniškega giba-nja. Prezgodaj je še, da bi točno in v celoti lahko sodili o njegovih poizkusih vzpostaviti francosko u-stavo, dvigniti Francijo in počistiti s starim vichgjskim ustrojem. Ce gledamo vse te težave, lahko rečemo, da se je Francija le dvigniia_ Tretje obdobje njegove kariere se je s tem končalo. Francija stopa zdaj v novo obdobje svoje zgodovine kot obnavljajoča se velika sila.
Nt še jasno, kaj bo prineslo to novo obdobje francoske zgodovine. Jasno pa je, da Francija De Gaullu veliko dolguje. Tudi ni jasno, kakšno bo četrto obdobje De GauL lovega življenja. Prepričani pa smo, da ima De Gaulle zagotovljeno mesto v zgodovini in srcih večine svojih sodržavljanov. Prepričani smo tudi, da se bo kakor Cincinatus od Pluga vrnil na delo, kadar ga bo klicala domovina. Francija in Evropa potrebujeta mož njegovega kova. Skoda je, da človek, ki je Francijo popeljal iz prepada, ne bo pomagal pri njenem dvigu.
Informacijski dlneonik A. L S.
Cena 2 liri
OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski I* 10.50, mrtvaški L. 27 (osmrtnice L. 54, objave L. 13.50, finančni to pravni oglasi L. 18. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 18. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. I. Societa per la Pubbllcltš to Italla, Trst, vla Silvio Peilico št 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo.
Dvanajst točk zunanje politike
TRUMAN 0 ZDRUŽENIH NARODIH
«V svoji zadnji poslanici ameriškemu narodu o položaju države je predsednik Roosevelt pred letom izjavil: «To novo leto 1945 bo lahko najbolj bogato na napredku v zgodovini človeštva. Leto 1945 bo mogoče prineslo konec vladi naeifašističnega terorja v Evropi. Leto 1945 bo morda Videlo, kako bomo uničili ognjišče zlobnih sil strasti imperialistične Japonske. Najvažnejše pa je to, da bo leto 1945 videlo rojstvo svetov ne mirovne ustanove*.
«V letu 1945 so se uresničili vsi ti upi, uresničilo pa se jih je celo več. To leto je bilo najbolj bogato na napredku v svetovni zgodovini. Prineslo nam je konec naeifašističnega terorja v Evropi ter tudi uničenje zlobnih sil Japonske. Videlo je dejanski pričetek svetovne mirovne ustanove. Ti veličastni dogodki so postali Resničnost po zaslugi trdne odločnosti Združenih narodov, ki so se borili za svobodo.
Za socialno blaginjo
Naš glavni cilj, proti kateremu težijo val oatali, je čim večja blaginja ameriškega naroda. Razen gospodarskega napredka to pomeni, da potrebujemo socialno varnost v najširšem pomenu besede. Posamezniki morajo biti varni pred strahom pomanjkanja v starosti, v bolezni in brezposelnoeti. Ustvariti je treba široke možnosti dobre izobrazbo in primerne zdravstvene pomoči za vse, Slebema družina moTa imeti dostojno stanovanje.
Postali bomo narod z dobrimi, stanovanji, z dobro hrano In dobro izobrazbo, narod, ki bo družabno in gospodarsko varen, vedno čuječ in odgovoren.
Sklepanje mirovnih pogodb
»Leto 1945 nam je prineslo dokončen poraz naših sovražnikov. Zdaj nam preostane naloga zgraditi pravičen in trajen mir. Nas najbolj neposredni cilj pri dosegi tega je, našim sovražnikom na čim popolnejši in čim učinkovitejši način vzamemo vsa sredstva, s katerimi bi mogli zanetiti novo vojno.
Svet zunanjih ministrov bo zdaj ponovno pričel z delom, da bo izdelal mirovne pogodbe z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Mad žarsko in Finsko. Razen teh sestankov so se v skladu z Jaltskimi sklepi ministri zunanjih zadev Velike Britanije, Sovjetske zveze in Združenih držav sporazumeli, da bodo skupaj razpravljali minulo pomlad v San. Franciscu, julija v Potsdamu, septembra v Londonu In decembra v Moskvi. Ti sestanki so bili zelo koristni pri pospeševanju razumevanja in sporazumov med tremi vladami*.
Ko med nami nastanejo težave, ne predlagajo Združene države, da bi jih odstranili tako, da bi žrtvovali svoje lastne ideale to lastne življenske koristi, z druge strani ne nameravamo niti zanikavati idealov in življeskih koristi naših prijateljev*.
Ustanova Združenih narodov
«Prva seja glavne skupščine. Združenih narodov, ki se je zdaj sestala v Londonu, pomeni učinkovit začetek našega pogumnega dela, da ohranimo svetu mir, česar sl ljudje na svetu najbolj želijo.
1)	Mi ne želimo, da bi svoje ozemlje povečali in tudi ne želimo osebnih koristi. Ne delamo nobenega načrta za napad proti kateri koli državi majhni ali veliki. Nimamo nobenega namena, ki bi bil v nasprotju z mirovnimi cilji katerega koli drugega naroda.
2)	Verujemo v povračilo suverenih pravic ter v samoupravo vseh narodov, ki so jim s silo vzeli vlado.
3)	Ne bomo odobrili nobenih ozemeljskih sprememb v nobenem delu sveta, ki je naš zaveznik, če ni to v skladu z željo, ki so jo pri-zadeti narodi svobodno izrazili.
4)	Verujemo, da je treba vsem narodom, ki so zreli, da si sami vladajo, dovoliti, da si izberejo obliko vlade po lastni želji, ki so jo svobodno izrazili brez vmešavanja katere koli druge sile. To velja za Evropo, Azijo, Afriko ter za zahodno poloblo.
5)	S skupnim delom in sporazumno z našimi zavezniki v tej vojni, bomo pomagali sovražnim državam, ki so bile poražene, da si ustanovijo demokratske in miroljubne vlade, kot jih bodo sami svobodno izbrali in skušali bomo ustvariti svet, v katerem nacizem, fašizem ter oborožena napadalnost ne bodo več mogle živeti.
6)	Ne bomo priznali kakršne koli vlade, ki jc je vsilila katera koli tuja država. V kakšnem primeru bo ne mogoče preprečiti vsilje-nja takšne vlade. Toda Združene 'države ne bodo priznale nobene od teh vlad.
7)	Verujemo, da morajo imeti vsi narodi svobodo na morjih ter enake pravice, za plovbo po rekah ter na vodnih tokih ob mejah kakor tudi na rekah in vodnih tokih, ki tečejo skozi peč držav.
8)	Mislimo, da morajo vse države, ki so sprejete v organizacijo Združenih narodov, imeti enake pravice in pogoje pri trgovinski izmenjavi ter pri virih svetovnih surovin.
9)	Suverene države zahodne poloble morajo kot edobri sosedje» sodelovati pri reševanju svojih skupnih vprašanj brez tujega vmešavanja.
10)	Popolno gospodarsko sodelovanje med narodi velikimi in majhnimi je nujno potrebno za izboljšanje življenjskih pogojev po vsem svetu ter za obnovitev svobode in odstranitev strahu.
11)	Borili se bomo, da pospešimo svobodo govora ter svobodo vere » vseh delih sveta, ki ljubijo mir.
12)	Prepričani smo, da ohranitev miru med narodi zahteva organizacijo Združenih narodov, katere člani naj bodo vsi narodi sveta, ki ljubijo mir in so pripravljeni, da se združijo, da uporabijo, če bo potrebno, tudi silo za zagotovitev ■miru.
To so smernice naše zunanje politike. Mogoče je, da ne bomo mogli vedno popolnoma slediti svojim načelom. Lahko nastopijo tre-notki, v katerih se bo morala dosega teh ciljev zdkesnltl. Gotovo je, da ne bomo potrdili in nikoli popolnoma odobravali dejanj, ki so v odkritem nasprotju s temi ideali.
«Zastavili smo vse svoje sile in vso svojo dobro voljo, da bi organizacija Združenih narodov usipe-la. Zaradi tega smo storili vse, da bi pri delu za vzpostavitev miru tudi najmanjši narodi, kot največji, mo> gli povedati svoja mnenja. Sporazum, ki smo ga pretekli mesec dosegli v Moskvi, zagotavlja to na-čel0 pri sklenitvi miru z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko.
»Novembra meseca preteklega leta smo, ministrski predsednik At tlee, kanadski ministrski predsed-
^ _ POTOPITEV OMSKIH PODMORNIC
___, , London, 22. Januarja
poroča, da **	Telegraph>
nemških,Podmormc. ^“lee
so potopili v Atlant8kl ocean bino 900 metrov.	6
Preostalih trideset nemških pod-mornic, ki so ostale ob koncu svetovne vojne, so v enakih delih razdelili med Veliko Britanijo, Združene države ta Sovjetsko zvezo,
"Totalitarne metode*:
PRISILNO DELO
NACISTIČNO ROPANJE
Niirnberg, 21. januarja Francoski tožilec Hertzog Je nadaljeval s čltanjem obtožnice o Prisilnem delu, ki so ga nalagali Nemci na zasedenih ozemljih. Trdil je. da so uvedli prisilno delo na Norveškem in v Franciji po dogovorih med Nemci, Quislingom in Petainom. Na Nizozemskem je bil Seyss InqUart> kl je odredii vodji naborov za prisilno delo Fritzu Saukelu na.in, kako Izvajati prisilne nabore. Franoeskl tožilec je izjavil, da so prisilili nad 2,500.000 Francozov delati za nacistične vojne namene. Od teh Je bilo 987.000 vojnih ujetnikov in 875 tisoč prisilno deportiranih v Nemčijo.
Nato je prevzel besedo Charles Gerthoffer, kl je govoril o ropanju nacistov v Franciji, Danski, Norveški in Nizozemski. Tožilec je nato dejal da so bile te države po štirih letih načrtnega plenjenja popolnoma uničene ln prebivalstvo fizično popolnoma oslabelo. Ljudje zasedenih držav so bili zaradi lakote prisiljeni delati za Nemčijo.
S tem., da so zahtevali pretirane vsote za vzdrževanje zasedbenih čet, so si nabavili ogromno denarja, »izdajali so pa tudi posebne- ban-
kovce, ki so bili veljavni samo v posameznih zasedenih državah -goljufivi način, ki je neizogibno dovedel do Inflacije.
Gerthoffer je nato opisal položaj,' ki je nastal takoj po zasedbi Franclje: plenjenje strojev v začetku in za tem obnova obratovanja po tovarnah, kjer je moralo delati ljudstvo za proizvodnjo potrebnega blaga za Nemce.
Tu so prekinili izvajanja Gert-hofferja to preložili razpravo na ponedeljek.
Charles Gerthoffer, edem izmed francoskih tožilcev v Niirnbergu, je izjavil, da je nemška zasedbena vojska v Franciji od generala pa do najnižjega vojaka vodila črno borzo v taki meri, da je povzročila skoraj neverjetno korupcijo.
V Nemčijo so pošiljali iz Francije deset tisoče steklenic konjaka, benediktinca ter velikanske količine račjih jetrc, kar vse so potem v Nemčiji na črni borzi prodajali.
Hermann Gčring je Imenoval kar posebnega pooblaščenca, da je hodil po črnih borzah v Franciji ln Belgiji ter zbiral božična darila za nemško ljudstvo.
nik Maokenzie King ln jaz sporočili, da nameravamo ustanoviti v okviru Združenih narodov komisijo za preučevanje učinkovitega mednarodnega nadzorstva nad atomsko silo.
»Sovjetska zveza, Francija ln Kitajska so se združile z nami, da stavimo glavni skupščini predlog, naj bi ustanovila tako komisijo. Naša resna želja je, da bi se delo te komisije previdno in vestno nadaljevalo ter z največjo hitrostjo. Gojim veliko upanje izdatnega medsebojnega jamstva, ki bo omogočilo najpopolnejše mednarodno nadzorstvo nad novo atomsko silo.
O mednarodnem sporazumu ter o posojilu, ki so ga dale Združene države Veliki Britaniji, je Truman izjavil:
»Posojilo, kl smo ga daH Veliki Britaniji, bo olajšalo vprašanja enega izmed naših največjih zaveznikov v vojni, ki so nastala v razdobju prehoda vojne Industrije v mirnodobsko. To posojilo bo omogočilo državam, kl .pripadajo področju sterlinga, da obnovijo trgovinsko izmenjavo na vsestranski podlagi.
»Po mnenju vlade bo sčasoma edino sredstvo, da zagotovimo našo gospodarsko blaginjo sveta v tem, da odstranimo umetne meje, kl jih je postavila mednarodna trgovina bodisi v obliki nespametnih prednostnih tarif, trgovinskih deležev, zapor ali praktične omejitve kartelov.
»Velika večina narodov na svetu so so združili in sodelujejo, da bi dosegli varnost to svetovno blaginjo. Ta trud ne bo imel uspeha brez popolnega sodelovanja Združenih držav. Da tudi mi prispevamo svoj delež za dosego tega cilja, ne smemo samo odločno slediti svoji zunanji politiki, ki smo sl jo zastavili, ampak moramo slediti tudi notranji politiki, kl vzdržuje v popolnem, udejstvovanju proizvodnjo in zaposlitev delavcev v Združenih državah, kajti če bi na tem področju nastala resna depresija, bi se lahko zamajala celotna stavba svetovnega gospodarstva.*
RAZGOVORI SOCIALISTOV 0 PRIMORJO
London, 22. januarja Dva najznamenitejša zastopnika italijanske socialistične stranke, generalni taj-tajnik Pietro Nenni in urednik glavnega strankinega glasila v Rimu, Ignazio Si-lone, svetovno znani pisatelj, sta obiskala London v zvezi z bližajočimi se sklepi o sklenitvi mirovne pogodbe. Njihove zveze z britansko delavsko stranko so znane, tako da bosta uspešno mogla tolmačiti italijanske želje.
. Pietro Nenni jo govoril na tiskovni konferenci, kjer je izjavil med drugim svo je mnenje o jugoslovansko-italijan-ski razmejitvi ter označil WiIsonovo črto iz 1919 kot najboljšo. Obenem je razpravljal o zborovanju socialističnih strank, katero so sklicali za mesec april v London, na kateri naj bi pripravili dnevni red za svetovni kongres socialističnih strank v letu 1947.
Za vlado Ireh slrank
Vincent Auriol - začasni predsednik
PARIZ, 22. Januarja. — Niso še našli rešitve krize, ki je nastala z odstopom generala De Gaulla, ki je včeraj s svojo ženo odpotoval iz Pariza. Predstavniki republikanskega ljudskega gibanja, socialisti in komunisti so imeli sestanek, da bi določili novega ministrskega predsednika.
Komunisti naj bi izbrali svojega generalnega tajnika Maurica Tho-reza, medtem ko naj bi socialisti označili Vincenta Auriola. Thorez je izjavil, da bil pripravljen prevzeti predsedstvo, toda nikakor ne drugače kot v koaliciji treh strank.
Nov obrat je nastal z objavo pisma, ki ga je poslal komunistični voditelj Duclos predstavnikom socialistov, ali mislijo z ozirom na odklonitev republikanske ljudske stranke so-
delovati v vladi, katero bi vodili komunisti, Je vztrajati na vladi treh strank.
V skupščini so prebrali poslovilno pismo generala De Gaulla, v katerem sporoča, da je Francija že prebrodila najkritičnejšo dobo ter da odstopa, ker njegova prisotnost ni ved potrebna.
Republikansko ljudsko gibanje je odklonilo sodelovati v vladi, katero bi vodili komunisti.
Ministrski podpredsednik Vincent Auriol, glavni tajnik franco.
Sporazum v sev. Kitajski
Boji v Mandžuriji
Skupni odbor za Korejo
PEKING, 22, januarja. — Poročilo, kl so ga izdali člani komisije, katero so bili sestavili zaradi izvajanja odredb o prekinitvi sovražnosti v severni Kitajski, pravi, da so po šestih dnevih bivanja v Pekingu dosegli popolnoma izvedljiv sporazum. Člani komisije so pooblaščenec vlade Združenih držav v Cungkingu Walter Robertson, zastopnik kitajskih sil osrednje vlade general Cangkaiming, in zastopnik kitajskih komunistov, general Jehčingjing.
^International News Service» poroča, da komisija ni mogla posredovati v bojih med silami osrednje vlade in komunistov v Mandžuriji, ker je Robertson izjavil, da so določili, da položaj v Mandžuriji ne spada v pristojnost te komisije. General Cang je sporočil, da so v teku boji vzdolž petih prog v severni Kitajski.
ČangkajSekov sin
ske socialistične stranke, bo vodil vlvdne posle, dokler ne bo mesto predsednika generala De Gaulla zasedel novi predsednik. Prav tako poročajo, da se francoski zunanji minister Georges Bidault ne bo vrnil v London na zasedanje glavne skupščine Združenih narodov, dokler ne bodo rešili politične krize, ki je nastala z odstopom generala De Gaulla.
Po posvetovanju s predstavniki socialistične stranke je politični uiad francoske komunistične stranke sklenil ustanoviti poseben skupni odbor, ki bo zasledoval razvoj francoske vladne krize. Odbor bo ■moral razpravljati in vzdrževati zvezo s predstavniki drugih francoskih strank.
Člani novega skupnega odbora so komunisti Jacques Duclos, Flori-mond Bonti, Andrč Martg, Arthur Ramotte in Etienne Pagon Predsednik francoske narodne skupščine, Felix Gouln, ki ni bil ob izbruhu krize v Parizu, se je vrnil v nedeljo zvečer.
Tudi predstavniki ljudskega republikanskega 'gibanja (katoliška napredna stranka zunanjega ministra Georgesa Bidaulta) so se sestali s predstavniki komunistične stranke. Njihov odbor ni mogel v nedeljo zvečer skleniti ničesar glede ravnanja v zvezi z odstopom generala De Gaulla ter se je zato v ponedeljek zjutraj ponovno sestal. Pogajanja in posvetovanja med socialisti in komunisti se nadaljujejo.
ASERBEJDŽANCI HITIJO Z VOLITVAMI
Tabriz, 22. januarja
Po vsem perzijskem Aserbejdza-nu so se pričele občinske volitve. Volivno pravico imajo vsi ljudje brez razlike spola in narodnosti.
Aserbejdžanska demokratska stranka Je imenovala svoje kandidate za občinski svet v Tabrizu in pozvala meščane k volitvam.
TODI Z NOVO VOJSKO
Po perzijskih uradnih vesteh iz Ascrbejdžana ustanavlja krajevna vlada, ki Jo je ustanovila demokratska stranka v pokrajini Aser-bejdžan, ki je pred kratkim proglasila svojo neodvisnost, samostojno vojsko, ki bo štela 100 tisoč mož.
Častniki so izjavili, da bo nova vojska sestavljena iz članov perzijske vojske Aserbejdžana, kakor tudi »kavkašklh ta armenskih čet, da bi lahko preprečila represalije perzijske vlade, ko bodo sovjetske čete 2. marca zapustile ozemlje.
Potniki, ki potujejo iz Aserbejdžana v Teheran, morajo imeti dovoljenje, da lahko nosijo s seboj 50 rialov (okrog 180 lir). Prepovedano je pošiljanje zlata, draguljev to tuje valute v Teheran in južne pokrajine. V Asebejdžanu so*- izdali pokrajine. V Asebejdžanu so Izdali tudi že nove znamke.
PERZIJSKA VLADA ODSTOPILA
Štiriindvajset ur po uradni predaji perzijskega protesta Varnostnemu svetu v Londonu so perzijski ministrski predsednik Ibrahim Ha-kiml in njegova vlada odstopili,
»Reuterjevo* poročilo pravi, da Je predložil Hakimi preteklo noč šahu svoj odstop to izjavil, da je zadovoljen, da odstopa, ko je predložil perzijski primer organizaciji Združenih narodov.
Sestal se bo perzijski parlament na tajni seji to preučil izbiro novega ministrskega predsednika.
na poti v Mandžurijo
Iz Cungklnga poročajo, da je starejši sim generallsima Cangkaj-seka, general Cang Cin Kuo, odpotoval v Mandžurijo *v neki važni misiji*. Pred kratkim se je vrnil iz Moskve, kjer je kot posebni odposlanec generallsima Cangkajšeka dolgo razgovor jat z generalisimom Stalinom.
Prav tako javljajo^ da je odpotovala v mand&ursko prestolnico Cangvung Cangkajikova žena s posebno nalogo osrednje vlade. Po poročilih agencije ^International Neivs Service* je namen potovanja propagandnega značaja za osrednjo kitajsko vlado generallsima Cangkajšeka, ker te vlade zaradi dolge japonske zasedbe ne poznajo v zadostni meri.
Izvedba moskovskih sklepov o Koreji
Sovjetslca poročevalska agencija je javila iz Heija na Koreji, da je bila 15. januarja v Seoulu, prestoU nioi Koreje, ameriško-sovjetska konferenca o težavnem položaju v severnem in južnem delu Koreje.
V skladu z določbami, ki so jih sprejeli zunanji ministri na moskovski konferenci, sta se sovjetski In ameriški vrhovni poveljnik z dopisovanjem po pisemski pošti dogovorila o času setanka odbor ar za Korejo in o imenovanju zastopnikov.
Odbor bo skrbel v potrebni meri za trajno sodelovanje v gospodarskih in upravnih zadevah obeh področij.
ODLOČITEV
NEODVISNOST ALI SAMOOPRAVA
RADIJSKA POSTAJA «PIRAT»
LONDON, 22. januarja. — Britanski veleposlanik v Moskvi, sir Archibald Clark Kerr, ki je namenjen v Batavijo kot posebni odposlanec, je odpotoval Iz Anglije z letalom v Batavijo preko Kaira, Karachija, Kalkute in Singapurja. V Bataviji ga pričakujejo 30. jannarja.
Britanski general sir Ronald Adam, ki je dodeljen britanskim silam na Javi ln je na dvodnevnem obisku v Bataviji, je imel razgovore z generalom sirom Philipom Christisonom, vrhovnim zavezniškim poveljnikom Nizozemske Indije, z diplomatskim svetovalcem glavnega podguvernerja van Bylandom in z glavnim ameriškim konzultom VValterjem Footoin.
Posebni «Reuterjev» dopisnik v Bataviji sporoča, da je izjava indonezijske vlade, na podlagi katere je 156 internirancev na poti iz Malanga v Batavijo pod nadzorstvom indonezijskega zbora za obdržanje miru, prvi uspeh razgovorov, ki so jih imeli do zdaj. Ustanovitelj zbora za vzdržan jo miru, ki tvori glavno upravno vladno tvorbo, je bivši obevščcvalni minister Sjari-foeddin, ki je pred kratkim odstopil, da bi mogel posvetiti vse svoje sile varnostni organizaciji ko-lcmlje,
Nizozemski minister za prof. J. H. A. Longemann, je izjavil v poslanici nizozemskemu parlamentu, da upa, da bo mogla nizozemska vlada kmalu začeti razgovore z voditelji upornikov v Nizozemski vzhodni Indiji. Izrazil je upanje, da indonezijski voditelji ne bodo odklonili takšnih pogajanj. Obenem je izrekel svoje soglasje z ukrepi, ki so jih Izvedle britanske vojaške oblasti pri vzpostavljanju reda na Javi, kamor so prišle zaradii razorožitve japonskih čet, pri čemer so zadele na upor voditeljev domačega prebivalstva, kl so bili prej y japonski službi.
PAPEŽ PIJ XII
NEMŠKIM ŠKOFOM
LONDON, 22. januarja. — V četrtek zvečer je vatikanska radijska postaja prenašala pastirsko pismo Pija XII nemškemu episkopatu. Prečita! ga Je Pij XII sam. V pismu omenja odpor cerkve do nacionalsocializma, odpor, pri katerem je imela Cerkev na svoji strani najboljše sile nemškega naroda.
ZMAGA
SOCIALNIH
DEMOKRATOV
Frankfurt, 22. januarja Prva poročila o občinskih volitvah v ameriškem zasedbenem področju poročajo o veliki vo-livni udeležbi, ki dosega 80-90% volivcev Dosedanji izidi kažejo veliko zmago socialnih demokratov ter neuspeh komunistov in liberalnih demokratov. Socialni demokrati so dobili doslej 569, krščanski demokrati (cen-trum) 393, komunisti 121 in liberalni demokrati 29 sedežev v občinskih svetih. Volitve so bile samo v podeželskih občinah do 20.000 prebivalcev, zaradi česar je zmaga socialnih demokratov toliko bolj značilna za jpoUtični razvoj v Nemčiji..
O obnovi Nemčije je papež izjavil: »Vprašanje Nemčije ni samo v stvarni obnovi, marveč predvsem v tem, kako privesti do krščanske resnice narod, kl je dolga leta veroval lažnim dogmam. Da se krščansko življenje spet prebudi, bomo morali razširiti ta podpreti katoliški tisk*.
O sindikalni zvezi nemških delavcev je papež dejal: »To zvezo lahko dovolimo, vaša naloga pa mora biti pomagati in voditi delavce na način, da tistih, kl so katoličani, ne bodo odtujevali socialnim naukom, ki izhajajo iz evangelija ta naravnega zakona.*
Po starem običaju bo daroval slovesno pontifikalno mašo prvi kardinal, kl ga je imenoval papež. Ker je prvi kardinal, kl Je bil Imenovan. pred 11 leti armenski patriarh, bo njemu pripadla čast darovati to pontifikalno mašo, ki se bo brala s vsem armenskim sijajem.
Medtem je po prispelih poročilih predsednik samozvane indonezijske republike, Sutan Sjahirir izjavil, da njegova vlada živo želi doseči sporazum z Nizozemsko ln drugimi državami na svetu, kar bo poskusila v okviru nove mednarodne ustanove Združenih narodov. Nadalje Je izjavil, da bi želel razpravljati z nizozemskim upravi-
Pod sovjetsko zasedbo z ločenimi listami na volitve
Berlin, 22. januarja Agencija «L N. S.» poroča, da so na sestanku voditeljev socialistične stranke, ki so ga sklicali v Berlin, da bi določili politične smernice stranke, odobrili sporazum med osrednjimi socialističnimi in komunističnimi odbori, čeprav je predlog za zvezo s komunisti naletel na hud odpor.
Dogovor določa, da morejo samo strankini kongresi odlo-ati o nameravani zvezi in naj socialisti in komunisti pri volitvah predložijo vsak svojo listo kandidatov.
0 USODI
POLJSKE ARMADE V TUJINI
London, 22. Januarja Poljski zunanji minister Rzy-movski je britanskemu zunanjemu ministru Bevinu poslal poslanico, v kateri trdi, da poljska armada v tujini ni v skladu s priznanjem suverenosti poljske države. Poljska vlada svetuje, naj britanska vlada prične z njihovo demobilizacijo, če noče odstopiti poveljstva nad temi četami. Poljska vlada bi v tem primeru poskrbela za vrnitev vojakov v domovino, kamor bi se kot zasebniki vrnili vsi, ki bi se želeli vrniti na Poljsko.
Britanska vlada trenotno preučuje to vprašanje in je povabila v London poljskega generala An-dersa ter britanskega vvojaškega atašeja v Varšavi
teljem dr. Hubertom ven Mookom.
Ko so prispele vesti o razgovorih med nizozemskimi in britanskimi zastopniki v Londonu, je predsednik Sutan Sjahrir izjavil: »Mi smd- objavili svojo nedvisnost. Noben tajni ali javni sporazum, ki se tika položaja naše države, za nas nima pomena, če ne smemo sodelovati pri njegovem izdelovanju*. O priznanju Indonezijske republike kot pogoju za pogajanja, je Izjavil.* Ne trdim, da bi bilo nujno priznanje indonezijske republike, nujno pa je, da z našo vlado ravnajo kot z enakopravno*, V zavezniških krogih so mnenja, da pušča izjava zadosti možnosti za razgovore.
Predsednik vlade se je preselil v Batavijo, kl je pod britansko oblastjo, ter se naselil v »vladni palači*, kl si jo Je prilastil dr. I. R. Soe-karno v prvih dneh upora. Ta je trenotno na obisku v notranjosti dežele.
Debata v nizozemskem parlamentu
V nizozemski spodnji zbornici so sprejeli s 49 proti 30 glasovom predlog, naj pošlje vlada v Nizozemsko Vzhodno Indijo odbor članov obeh zbornic, da si ogledajo položaj na licu mesta, ker zbornica »nima dovolj podatkov, da bi si ustvarila neodvisno sodbo o ravnanju namestnika vrhovnega upravitelja, dr. Huberta van Mooka*.
Dr. van Mook je zavračal mnenje, da je treba imeti vse indonezijske uporniške voditelje trenotno za lutke v japonskih rokah, ki so preslabe, da bi jih držale. Mnogo jih je tudi sodelovalo v uporniškem gibanju proti Japoncem.
Iz Batavije poročajo, da je ministrski predsednik Sjahrir izjavil, da bi prihod odbora nizozemske zbornice mogel prekiniti mirovna pogajanja med Nizozemci in Indonezijci. Ce bo parlamentarna delegacija razpravljala z dr. van Mookom, bo malo možnosti za nadaljevanje razgovorov — je dejal Sjahrir. »Položaj bo še nadalje težak, dokler ae Nizozemci doma ne bodo sporazumeli o politiki, ki naj jo vodijo.*
IZ SLOVENIJE
V Domu kulture na Vrhniki Je
komisija zx ugotavljanje vojnega dobička razpravljala proti skupini vrhniških vojnih dobičkarjev. Na razpravo j« prišlo okoli 1.000 ljudi. Ugotovili ln zaplenili 'so Malavašičev! Misiji, trgovki tri milijone 761.820 din; Hodniku Janku, mesarju ln gostilničarju 237.000 din; Stržinarju Francu, mlinarju in žagarju 113.100 din; St rži nar ju Jakobu, gostilničarju ln posestniku 90.000 din in Simonu Francu, gostilničarja in posestniku 41.000 din vojnega dobička. Ker obtoženci niso pravočasno vložili prijave, so jim kazen zvišali še za 15%.
Pravilna preskrba delovnih mno £b je po pisanju »Slovenskega poročevalca* se vedno najbolj pereče vprašanje. Po štiriletnem trpljenju sl mora ljudstvo še vedno odtrgo vatl od ust, se odrekati dobri obleki ln gospodinjskim ter gospodarskim potrebščinam. Za vsako ceno bo treba preprečiti, da bi to ogrožalo ljudsko zdravje - ln zaviralo razvoj gospodarstva. V zadnjem času se te težave še stopnjujejo. Zaloge so precej izčrpali, pošiljke živeža iz dTugih federalnih edlnic Izostajajo in vrhu tega Je še UN-RRA prenehala pošiljati sladkor in maščobe. Pišejo, da je temu vzrok predvsem velika materialna izčrpanost ln s tem v zvezi padec proizvodnje, nadalje špekulanti ln Črnoborzijanci ter nepravilen, škodljiv In malomaren odnos oblasti do vprašanja preskrbe. Črno borzo bodo mogli zatreti le na ta način, če bodo ljudstvo nudili dovolj blaga. To pa bo zelo težko, ker danes veliko manj proizvajajo, kot pa so dejanske potrebe ljudstva.
Nedavno Ja Mseidute okrajna Bkupščlna Maribor-mesto. Skupščini je prisostvoval tudi poslanec mariborskega okraja minister Zoran Polič, ki Je poročal o ustavi. Iz poro&l posameznih referentov je razvidno, koliko naporov ln dela je bilo potrebno, da so vsaj za silo obnovili najvažnejša mestna podjetja ln ustanove. Pomanjkanje stanovanj je bilo sila veliko. Pri obnovi stanovanj so pokazali največjo požrtvovalnost delavci Hut-terjeve tovarne, ki so sami obnovili preko 200 stanovanj. Tudi kulturno delo posameznih mestnih okrajev razveseljivo napreduje. Na skupščini so odobrili predlog o priključitvi okoliških / krajev mestnemu področju.
Prej nevaj dnevi je po dolgem času prvič popeljal vlak od Novega mesta do Bele Krajine. Na ta način je Bela Krajina, ki je med vojno toliko trpela, »pet dobila redno železniško zvezo z ostalo Slovenijo. To železniško zvezo »o vzpostavili v silno kratkem Čssu. Delavci ln nameščenci so opravili ogromno delo. Popolnoma na novo so morali zgraditi 15 km proge, za kar so potrebovali 23.000 železniških pragov ln 210.000 kg vezllnega materiala. Odstraniti so morali tudi nad 150 razbitih lokomotiv, vagonov ln cistern, kar je napredovanje del silno zaviralo. Obnovili so tudi skoraj vse postajne naprave in kretnioe. Na vsaki postaji so vzpostavili dvojni tir, tako da so omogočili neovirano prehitevanje is lzbogibanje vlakov.
Janko Kač piše v »Slovenskem poročevalcu*, da je selekciji hmelja treba posvečati posebno veliko pelnjo, ker Je hmelj poleg vinske trte tista gospodarska rastlina, ki je silno zahtevna. Pisec pravi, da je za naše razmere najbolj primeren pozni, obilno rodeči, toda kakovostno slabši virtenberškl hmelj ter nekoliko manj rodni, zato pa visoko kakovostni angleški »goldlng* hmelj. Pisec zaključuje, da bo treba predvsem poskrbeti za pomladitev goldlnga In za križanje žlahtnejših vrst po napotilih sovjetskih mojstrov Mlčurlna in Ltsenka, kar bo prineslo narodnemu gospodarstvu veliko dohodkov in zvečanje blaginje.	v
Iz Kranjske gore so poslali »Slovenskemu poročevalcu* dopis, v katerem se pritožujejo nad prepogostimi plesi ln zabavami. Zabav se ljudje v velikem številu udeležujejo, medtem ko Je udeležba pri kulturnih ln strokovnih sestankih
zelo klavrna. Dopisnik poziva ljudstvo, naj prireja v današnjih časih manj hrupnih zabav in naj se rajši posveti obnovi razvalin težko porušene . domovine, ki Jih je še danes povsod veliko preveč.
V uvodniku »Slovenskega poročevalca* beremo, da se ljudski odbori premalo zavedajo svojih dol# nostl in ničesar ne ukrenejo za odpravo nezdravih pojavov pri prehrani. Tako so n. pr. odborniki v vasi Dragomlje v kamniškem okraju skrili 15 prašičev. Oelo člani okrajnih odborov koljejo na skrivaj. Navada prikrivanja živeža, kot so to delali pod Italijani ln Nemci, jim je ostala ln zaradi takega ravnanja slabijo danes svojo obnavljajočo se državo. Uvodnik zt. ključu je s pozivom, naj ljudstvo žrtvuje nekoliko več. Prišle bodo še nove težave, ker bo Slovenija v prihodnjih mesecih navezana predvsem sama nase in bodo morali znižati število živilskih nakaznic.
TRŽAŠKA KRONIKA
KULTURA
Češki pesniki Lužici
V tisku je zbornik pesmi raznih čeških pesnikov, ki so posvečene lužlskirr. Srbom ln njihovi domovini. Zbornik, ki ga je uredil Jlndrich Cemy, bo nosil ime »Češki venec Lužici*. J. Cemy je med tistimi češkimi književniki, ki so svoje življenje posvetili lužlsklm Srbom In njihovi kulturi.
Filmska visoka šola
V Pragi so odprli filmsko visoko Solo z nalogo, da strokovno Izobrazi filmski naraščaj. Filmska visoka šola pa ne bo zamostojna, temveč jo bodo organizirali v okviru tehnične visoke šole. Sola bo imela več stolic; stolico filmske estetik«, filmske režije, filmske dramaturgije ln kritike, filmske fotografije ln stenografije, filmske tehnike ln filmskega gospodarstva. Poleg tega bo pa še lektorat za filmsko glasbo. Ves študij bo trajal osem semestrov in za obiskovanje Sole bodo zahtevali maturo in sprejemni Izpit. Prva dva semestra bodo slušatelji samo začasni visokoŠolcl ampak bodo postali redni slušatelji, če razpolagajo s sposobnostmi, ki jih ta študij zahteva. Posebne talente in tiste, ki bodo prišli že od filma, bodo osvobodili polaganja sprejemnega Izpita ln formalnosti, ki jih morajo Izpolniti sicer začetniki.
Kako dvigniti življenjsko raven
«Društvo ameriških proizvajalcev* j« nedavno skl!ca> konferenco svojih članov v New Yorku. Ob zaključku sestanka je predsednik društva Harold E. Stassen podal nekaj smernic, ki jih ima važne za bodoče, ameriško gospodarsko življenje ln povečanje blaginje.
Stassen Je izjavil med drugim:
1)	Življenjsko raven je mogoče dvigniti le s tem, da se poveča izdatnost proizvodnje. To je mogočo doseči s tem, 'da se zainteresira na uspehu dela prav tako delavce in uradnike kot podjetnike same.
2)	Potrebno Je pravo ravnotežje med tem, .kar ljudje potrošijo in med tem, kar zopet vložo v posel (Investirajo). Pri tem Je treba pripomniti, da nlkaka vlada ni sposobna določiti tako dobro kot ljudje sami, kaj in kdaj naj kdo kupi ter koliko in po kakšni ceni.
3)	Splošne blaginje ni mogoče pospeševati s tem, da država nudi podporo ali ugodnosti kakršnemu koli posamezniku, prav tako tudi ne kakršni koli skupini.
4)	Pospeševanje skrbstva za osebno varnost (zavarovanje) ne sme zmanjševati in spodkopavati ter rušiti duha podjetnosti.
5)	Glede na to, da Je ameriški način svobodnega podjetništva privedel na splošno do najvišje živ-ljenske ravni na svetu, Je gotovo priporočljivo, ako se Američani posvetijo nalogi, ta ustroj še izboljšati. Vladna politika naj bi bila vodena lstotako v tem smislu.
TEDENSKA TISKOVNA KONFERENCA
Izplačevaoja državnih pokojnin v Kobaridu niso nslavili
Major W. A. Moody: „Ni točna trditev, da se zločinsko delovanje nadaljuje v nezmanjšani meri. Statistike kažejo, da stanje zločinov ni vznemirjajoče"
Polkovnik Alfred C. Bovoman
Na včerajšnji tiskovni konferenci je polkovnik A. C. Bovvmian višji častnik za civilne zadeve pri Zavezniški vojaški upravi Izjavil, da delo za Izboljšanje tržaškega priotfanlšČa napreduje ln upa, da bo v doglednem času povečana tudi njegova zmogljivost. Razložil je, da Je glavna ovira za napredek nezadostno železniško omrežje. Na prejšnjih enotirnih progah so sicer začeli s polaganjem drugega tira, toda to delo bo trajalo razmeroma dolgo.
Med vprašanji, na katera Je odgovoril polkovnik na konferenci, je bilo tudi vprašanje zločinov v tržaškem mestu, zlasti pa vprašanje nočnih tatvin. Neki angleški častnik, član policije Za Julijsko krajino, je povedal, da »stanje zločinov ni vznemirjujoče In da niso ugotovili porasta zločinov*.
Med v naglici prirejenimi vprašanji Je poročal polkovnik Bcnvman o načrtih za-izboljšanje tržaškega pristanišča. Dejal je, da je v zadevi za Izboljšanje splošne trgovine razpravljal prejšnji teden s predsednikom Trgovske zbornice. Med mnogimi vprašanji in problemi, Je Vnlorall {polkovnik odkloniti iz vojaških razlogov dve ali tri točke, med tem ko upa, da bo pri ostalih šestih ali sedmih točkah dosežen uspeh.
Vprašanja, o katerih »o razpravljali, so v veliki meri v zvezi e trgovskimi stiki z drugimi deli sveta nadalje z odpravo težav na železnici ln s težavami pri potovanjih. Nekdo j« predlagaj, naj bi odpravili kontrolo na zahodni meji zasedenega področja. V zvezi s tem predlogom je moral povedati predsedniku Trgovske zbornice, da bi Zavezniška, vojaška uprava rada storila več, kakor je storila; dosegla je Izboljšanje položaja v tolikšni meri, kot je mogla ln še dosegla od vojaških oblaetl nekaj važnih koncesij. Predsednik Trgovske zbornice Je imel posvete tudi s častniki gospodarskega oddelka Zavezniške vojaške uprave; pri teh razgovorih so dosegli lepe uspehe.
»Druga točka razgovorov — Je nadaljeval polkovnik Bovvman — je bilo izboljšanje pristanišča. Mislim, da smo že veliko storili ln da bo v doglednem Času zmogljivost pristanišču še povečana*.
Zločini ne naraščajo
Tatvine in napadi ter zlasti nočni ropi »e v nezmanjšani meri nadaljujejo? V nekem vprašanju je bilo predlagano, da bi ustanovni skupine neoboroženih prostovoljcev, ki bi imeli redno dovoljenje, da bi pomagali nezadostni policijski sili. A11 bi ZVU lahko sprejela tak predlog?
Na to vprašanje je odgovoril častnfk civilne policije za Julijsko
krajino major W. A. Moody: »Ni točna trditev, da ae zločinsko delovanje nadaljuje v' nezmanjšani meri. Statistike kažejo, da stanje Zločinov ni vznemirjujoče, kakor trd! vprašanje; mi nismo ugotovili nobenega povečanja števila zločinov. Zavezniška vojaška uprava ne bo dovolila ustanovitve in uporabe predlaganih prostovoljskih skupin; edina policija, dovoljena na tem ozemlju Jo policija Julijske krajine. ZVU priporoča zasebnim tvrdkam, naj nastavijo po trgovinah in podobnih lokalih nočne čuvaje za notranjo varnost*.
Zidovske hiše
Na vprašanje o izpraznjenih hišah in stanovanjih, lastnini pregnanih Zidov ln o nsBvetu, ki naj bi ga dal židovskemu uradu pri Zavezniški vojaški upravi, je častnik pri stanovanjskem, uradu stotnfik R. W. Buckley rekel, da židovski urad ni integralni del ZVU in da nima po njegovem mnenju nikake izvršne moči. To Je le organ, ki
deluje na prefekturi in daje nasvete v židovskih zadevah. V stano-v&njeklh zadevah nima nobenih pravic.
Stotnik Buckley j« nadalje razložil, da je Zavezniška uprava z ukazom št. 6 zahtevala za tržaško okrožje obvezno prijavo vsake nameravane nove zasedbe stanovanja na stanovanjskem uradu.
Primeri družin, ki bt na nezakonit način zasedle kako stanovanje ln bC jih nato zasledili, so Izredno »edki; stanovanjski urad Jim pa v nobenem primeru ne odvzame stanovanja ne da bi Jim prej nakazal kakega drugega stanovanja. Takšni ljudje Imajo tud! pravico do priziva in urad bo upošteval v njihov prid vsako delo, ki ga upravljajo v Javno korist
Terjatve industrijcev
»Ze 13. junija 1946 je glavni
finančni častnik Zavezniške vojaške uprave major Rinquest zagotovil tržaškim industrljoem, da bo finančna intendanca točno llkvldl-
HITLERJEV SIN NA SILVESTROVO 1938
Kako so zadevo potlačili
Hitler je Imel z Evo Braun sina. OS« je postal na Silvestrovo leta 1938, ko je Eva rodila na kliniki v San Remu v Italiji. Zaradi tega je ■ tudi približno en mesec niso videli Zadeva je prišla do neke mere v Javnost že takrat. Človek, ki je sprožil vso stvar, Je bil tedanji japonski vojaški ataše v Berlinu general Bansal, Nekaj ur po »veselem dogodku* je sklical japonske dopisnike in jim podal natančno izjavo, dasi ga za to ni nihče pooblastil.
Preklic
Vendar pa pri tem ni ostalo. Ataše je kmalu ponovno sklical dopisnike in Jim izjavil, da to, kar Jim je bil povedal pred pol ure, ne odgovarja resnici. Zahteval jo od njih častno besedo, da vesti ne bodo ši-rili, predvsem pa, da o tem ne bodo govorili tujim novinarjem. Dr. Mino Kato, glavni dopisnik tokijskega lista. «Nisa», pa se je odločil, da bo molčal le, če vest ne bi Imela podlage. Dva dni se je trudil, da bi dognal resnico, .
Vest o rojstvu Hitlerjevega sina
je japonski vojaški ataše dobil v Miinchenu, in sicer pri pomočniku Hitlerjevega fotografa Hoffmanna. Ko ga je vprašal, kje Je Eva Braun, mu je pomočnik zamrmral. «Ali ne veste? Pred kratkim je rodila sina v Italiji*. Na vprašanje, če je sin Hitlerjev, mu je pomočnik odgovoril: »Da, toda pazite, kako boste o tem govorili. Gre ml lahko za glavo*. Vojaški ataše je prispel v Berlin kratko pred tiskovno konferenco, na kateri jo nato omenjeno vest, kot smp omenili zgoraj, sporočil Japonskim no. vinarjem. Bil je nekoliko vinjen in zaradi tega zgovornejši. Dejal Ja da Je v Miinchenu srečal nekatero «zelo simpatične osebe*, med njimi tudi Evinega naslednika pri fotografu Moffmannu. (Eva Braun Je bila prvotno pomočnica pri omenjenem fotografu. Pri njem jo je Hitler tudi prvič srečal).
Prt Evinem očetu
V MUnchen je nato odpotoval tudi dr. Mino Kato. Obiskal je Evinega očeta. Z njim je imel daljši razgovor, v teku katerega mu je
Odlikovanje polkovnika Bowmana
Včeraj je prejel polkovnik Alfred C. Boioman, viiji častnik za Civilne zadeve pri Zavezniški vojalki upravi v Julijski krajini odlikovanje častnega oficirja Reda britanskega imperija.
Odlikovanje nuu je izročil general sir John Harding, poveljnik 13. armadnega zbora. Svečanost je bila na sedeža Zavezniške ooja-;ke uprave ob priliki tedenske tiskovne konference, ki jo vodi pol-kovnik Bouiman s častniki, ki načelujejo raznim oddelkom. Svečanosti so prisostvovali tudi višji častniki vojaških edinic, ki so nameščene na področju Julijske krajine.
Spremno pismo, ki ga je sestavil zavezniški vrhovni poveljnik za sredozemsko bojišče pravi, da je polkovnik Boioman opravil valno delo: «V osrednjem uradu je opravljal med komisijo in raznimi vojaškimi edinicaml v Neaplju in drugod posle častnika za zvezo. Pri tem je pokazal velik takt in razumevanje pri izglajevanju nesoglasij in premagovanju zaprek. V prvi dobi obstoja zavezniške komisije je mnogo doprinesel k vzpostavitvi dobrih odnošajev med njo in voj a-Ikimi oblastmi. Kot pokrajinski komisar Emilije izuril skupino zavezniških astnikov, katerih delovanje je bilo velike važnosti».
Po prečitanju pisma je general Harding pripel polkovniku odlikovanje in mu čestital. Čestital mu je tudi poveljnik 88. ameriške divizije general Brpand E. Moore.
Svečanost je trajala le nekaj minut. Za tem so častniki Zavezniške vojaške uprave nadaljevali razgovore o Julijski krajini.
Polkovnik Bouiman je star 41 let in je po poklicu odvetnik. Za pokrajinskega komisarja (vojaškega guvernerja) pri zavezniški komisiji za Emilijo so ga imenovali januarja p. I. Upravljal je okraj, Ki je bil v neposredni bližini bojišča.
Zaradi sodelovanja s sovražnikom
Prvi; 2 leti 0 mesecev zapora; drugi: oproščen zaradi nezadostnih dokazov
Včeraj dopoldne je bila pred izrednim porotnim sodiščem raz prava proti Guidu Gazzarlju, obtoženemu udeležbe pri akcijah proti partizanom in plenjenja na področju Istre.
Ko J« sodišče le obsodilo Gaz-zarija na 5 let zapora, je branilec vložil priziv prrotl obsodbi. Vrhovno sodišče je res našlo nekatere po-manjkljivoeti v obsodbi zaradi neupoštevanja olajševalnih okoliščin ter je sprejelo priziv. Razveljavilo Je prvo sodbo ter je zadevo znova predložilo izrednemu porotnemu sodišču, da stvar znova razsodi.
Sodišče je pri ponovni razpravi upoštevalo olajševalne okoliščine ter Je Gazzarija obsodilo na dve leti ln šest mesecev zapora in na poravnavo sodnih stroškov.
Nato je bilo nadaljevanje 7. t. m. prekinjene razprave proti Gia-comu Seracinu. Seracina je bil obtožen, da je po 8. septembru 1943 v Pulju sodeloval z SS oddelki pri aretaciji ln razkrinkanju anti-
fašistov. Obtoženec se je branil z Izjavo, da je nekemu podčastniku SS oddelkov samo pokazal, kje »o določene ulice v Pulju.
Priča De Stradl je Izjavila, da je na večer, ko so ga aretirali, našla Seracina v avtomobilu, ki ga je čakal, da ga odpelje na kvesturo. Podobno Izjavo je dal tudi Benl-nato. Neka druga priča je Izjavila, da Je videla obtoženca na kvesturi.
Javni tožilec je potrdil obtožen-čevo odgovornost zaradi sodelovanja s sovražnikom ter jo zahteval, da Seracina obsodijo na 13 let zapora ter na prepoved izvrševanja javnih služb.
Odvetnik Turola, obtožencev zagovornik, j« najprej orisal obtoženca ter navedel Izpovedi prič, ki so pričale njemu v prid; predlagal je, da Seracina oprostijo.
Sodišče je Seracina oprostilo zaradi nezadostnih dokazov. Predsednik sodišča: Roatti; javni tožilec; Colonna; ljudski sodniki:	Vlzzi,
Vrabez, Godina, Tommasella; za pisntkar; Argenton.
rala denar, ki jim ga dolgujejo Javne korporacije za delo pred 1. majem 1945. Prošnje, ki smo jih izročili najprej finančni Intendanta, rato pa prefekturi, deslej še niso rodile pozitivnih uspehov. Nujno prosimo Zavezniško vojaško upravo, da pregleda zadev* ln jo uredi, da ne bo prišla naša Industrija v se težavnejše stanje zaradi zamrznjenih kreditov ln s tem poslabšala potažaj delavcev, ki je že Itak kritičen*.
Podpolkovnik Beard je pojasnil, da Izplačujejo tem industrijcem po sistemu kategorij, te kategorije pa stalno naraščajo. Prizadeli bodo obveščeni o vsaki spremembi v kategorijah. Za zdaj je vrstni red kategorij za izplačevanje teh dolgov naslednji: »Primeri, v katerih bi Izostanek lzpiaČH teh terjatev vplival na opravljanje službe za zaveznike; primeri, v katerih bi nelzpiačevanje vplivalo na obnovo področja ln primeri, v katerih bi relzplačevanje škodovalo gospodarstvu tega področja*.
Izplačila so dovoljena tudi za primere, kjer bi ' nelzpiačevanje 'člprav&cevalo upnijka zn vložitev tožbe proti državi.
Povratek vojnih ujetnikov
Nato je polkovnik Bovvman odgovoril na vprašanje, glede povratka vojnih ujetnikov. Povedal je, da se Italijanska vlada zelo trudi, da bi dosegla povratek Italijanskih vojnih ujetnikov 1n prizadeti ljudje v Julijski krajini naj bodo prepričani, da bo Zaveznika vojaška uprava podprta glas zastopnikov italijanske vlade, kadar bo na vrsti to vprašanje. Vendar pa polkovnik misli, da bodo ujetnike odpuščali v kategorijah, pri katerih ne bedo upošteva'1 od kod so; zaradi tega bodo ujetniki iz tega področja verjetno prihajali nazaj posamično in ne v skupini ali skupinah.
Pokojnin niso ustavili
Na vprašanje, ki pravi, da upokojen« v Kobaridu niso prejeli pokojnin za imj ln Junij 1946, je podpolkovnik Beard dejal: »Izplačevanje pokojnin v Kobaridu za ] maj ln junij 1945 ni Mio ustavljeno*.
Neko drugo vprašanje obžaluje, da morajo «več kot tretjino* dohodkov pri kulturnih prireditvah in predstavah Izročiti društvu za avtorske pravice.
Podpolkovnik Beard je odgovoril: «Potrebno je, da Imamo prve stvari kot prve; zato je treba s spremembo teh taks počakati, dokler ne bo to ozemlje Izročeno dokončnemu upravitelju.*
Partizani ali vojaki?
Na današnji konferenci »e je spet pojavilo vprašanje, o katerem so že govorili. Polkovnik Bovvman ga je ozr.aČll kot «vprašan je za priznanje svojstev nekaterih ljudi kot partiza iov, ali kot vojakov jugoslovanske armade* zaradi izplačila nagrad.
Polkovnik je rekel, da še ni dobil zadovoljivega odgovora od jugoslovanskega častnika, kateremu so izročili to zadevo. Rad bi pa pojasnil, da sicer z zanimanjem čaka na mnenje tega častnika, ali so prizadeti ljudje člani jugoslovanske vojske ali partizani, toda njegovo mnenje o zadevi ne bo odločilo. Ne bilo bi modro, da bi morali biti veterani ali člani jugoslovanske armade odvisni od teh podpor kot vira dohodkov za bodočnost. Polkovnik Bovvman je dodal; »Mislim, da bo to vprašanje šlo na višje mesto, preden ga bomo dokončno rešili.*
Zakaj omejitve električnega toka
Ce se ne bi odločili za nove omejitve uporabe električnega toka, objavljene koncem prejšnjega tedna, bi nastala nevarnost, da bi mesto približno čez mesec dni ostalo brez elektrike. To je včeraj sporočil na tiskovni konferenci Zavezniške vojaške u-prave polkovnik Alfred C. Bo\vinan.
Polkovnik je opozoril, da je vzrok omejitev edino pomanjkanje vode v gorah zaradi pomanjkanja padavin. Ako bo deževje ali topljenje snega položaj izboljšalo, bodo omejitve ukinjene. Omejitev, ki bo prebivalstvo najbolj prizadela, jo verjetno ukinitev električnega toka med 17. in 21. uro en dan v tednu v vsakem izmed petih delov, na katere je mesto razdeljeno; toda ta ukrep bo prihranil električni tok bolj, kakor kateri koli drugi.
Imenovanje stanovanjskega odbora za občino Tržič
Podpolkovnik John Francis Armstrong, tržaški okrožni komisar, je z upravnim ukazom št, 2 imenoval naslednje osebe v stanovanjski odbor v občini Tržič: predsednik: Boscarol Andrea; člani; Mazzoll Guldo, Godina Renato, Saratano Saverlo, Vislntin Alberto, Griggio Vasio ln Minozzi Umberto.
PREHRANA
Mleko za osebe med 65 leti, 24. t. m. bodo začeli razdeljevati potrošnikom starim nad 65 let po 400 gr mleka v prahu, namesto Izhlapelega mleka. Konce razdeljevanja 31. januarja; oena 68 lir za kg.
Bolnild, Id Imajo dodatne nakaznice za maslo, lahko v nadomestilo tega dvignejo olje, in sicer za 100 gr masla 1 del olja. Ceno olju je 430 Ur za liter.
Razdeljevanje petroleja, Razde-ljevalni urad sporoča, da bodo danes začeli razdeljevati po 1 liter petroleja na rumene nakaznice ln po 7.5 del na modre nakaznice.
GORICA
Obisk generala W. D. Morgana
Danes bo prispel v Gorico general W. D. Morgan, vrhovni poveljnik zavezniških sil na sredozemskem področju, da pregleda oddelke, ki so razmeščeni na tem področju.
Železniški vozni red
z soriškega glavnega kolodvora
Odhodi: v Trst; 6.46, 8.26, 14.06, 16.45 ln 18.10;
v Videm: 6.38, 14.47 in 18.14;
v Ajdovščino: 4.30 in 17.80;
Prihodi: iz Trsta; 6.36, 8, 14.44, 16.16 in 18.08;
Iz Vidina: 6.39, 13.55 in 18.04;
lz Ajdovščine: 6.37 ln 19.12.
Tatvine koles
— Tatovi se na zadovoljujejo več s posameznimi kolesi; v nedeljo ponoči so obiskali mehanično delavnico Ersilija Črnigoja, v ulici 24. maja St. o. Odpeljali so mu štiri opremljena kolesa, 7 obročev z gumami in mnogo drugega materiala, Črnigoj Ima približno 150 tisoč lir škode
— Od 23. decembra do danes j« zaman iskal svoje ukradeno kolo 34-letni Silverio Baum s korza Roosevelt 80. Kolo so mu odpeljali neznanci 23. dec. Izpred kavarno Garibaldi; šele včeraj je po dolgem brezuspešnem Iskanju tatvino prijavil policiji.
Ljudje so pokvarjeni
Pred nekaj dnevi so tatovi obiskali klet kmeta Maska Debenjaka v Brdih. Poznati so morali dobro hišne navade, ker so brez zamujanja časa vzeli lz kuhinjske omara ključ od kletnih vrat ln odnesli pletenko s 40 litri žganja, tri paro čevljev, precej perila in mnogo živil. Debenjaku so napravili za 60 tisoč Ur škode.
ŠPORT
Uničevanje borovega prelca
Lastnike borovih nasadov, opozarjamo na dolžnost, ki Jim Jo nalagajo zakonske določbe ln splošne uredbe ter uredbo gozdne policije,
da morajo uničevati gnezdišča z gosenicami borovega prelca do 15. februarja 1946.
Po tem roku bo uničevanje opravila oblast na stroške zamudnikov in proti tistim, ki te dolžnosti ne ti opravili, bodo uvedli kazenski postopek.
ANGLIJA PREMAGALA BELGIJO 2:0
Osemdeset tisoč gledaloev, medi katerimi sta bila tudi angleški ministrski predsednik Attlee ter predsednik organizacije Združenih narodov in belgijski zunanji minister Spaak, je v potek prisostvovalo mednarodni nogometni tekmi med Veliko Britanijo in Belgijo. Igra je bila zaključena z zmago Anglije, ki je premagala Belgijo z 2:0.
RADIO
Sreda, 23. januarja
7 glasba za dobro jutro; 7.15 slov. vesti; 7.30 ital. vesti; 7.55 pestra jutranja glasba; 11.30 Izložba instrumentov; 12 pesmf. z dežele; 12.30 zdravstveno predavanje (slov.); 12.45 slov. vesti; 13 ital. vesti; 13.15 reproducirana glasba; 13.30 Schumanova glasba; 14 glasbeni pregled; 14.15 pregled vesti In plošče; 17 prenos iz Vidma;
*stoDeK	18 italijanski radijski kvartet; 18.35
Uničevanja se je treba lotiti ob Jjf A^mscTlgra:’ Courtflar^e^StaP
J--u ------------ ”	ni gost (slov.); 20 slov. vesti; 20.15
Hal. vesti; 20.30 prenos iz Vidma;
mrzlih dneh, ko so gosenice v gnezdiščih, tako da odrežemo vejo na kraju, kjer je pritrjeno gnezdišče, z ravnimi ali poševnimi škarjami, nato pa po možnosti zunaj gozda zažgemo nakopičena gnezdišča.
Vrhrivnl nadzornik podp.: Inž. dr. Antonio Scala
21 radijska šala; 21 opereta; 23 Ital. vesti; 23.10 slov. Vesti; 23.20 nočno zabavišče.
Glavni urednik:
PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S.
H1IIIIHII1IIIIIII1I'I1IIIIIIIIIIIII|I1III1IIIIIIII)IIIIIIIIIIII|1i'ii1ii!IIIIIIIIIII1IIIIIII11|I1*1i1i1iii1iiiii1iiiiiiii1IIIIIIIIIII
on
Specialiteta za omehčanje kože po britju, za odpravo draženja, ki ga povzroča
Braun izjavil: «Brez dvoma se bo Piihrer poročil z mojo hčerjo. NI važno, če Je že, ali šele bo rodila sina. Glavno Je, da Hitler zdaj ne bo umrl brez naslednika.*
Ko se Kato vrnil v Berlin, Je ta koj od,el k Himmlerju. Obvestil ga Je o razgovoru z Evinim očetom. Upal Je, da ga bo Himmler oprostil molka. Bil pa Je najbrže zelo presenečen, ko mu Je ta ukazal, da ne sme o stvari niti pisati niti besedice ziniti.
Preden Je odpotoval, se Je Kato obrnil še na Bernarda Lescrinlerja, dopisnika britanskih, ameriških m drugih časopisov v Berlinu. Le-serinier Je bil sicer rojen v Nemčiji, bil pa Je francoskega porekla. Zdaj je uradnik nekega oddelka britanske policije v Kolnu. Lescri-nier mu Je povedal sledeče: »Približno istočasno, ko Je Bansal izdal tajnost, so poklicali v Italijansko poslaništvo v Berlinu vse predstavnike italijanskih časopisov. Posla, niški tiskovni poročevalec Jim Je Izjavil, da ga je poslanik pooblastil, naj jih opozori na vesti, ki krožijo po Berlinu, in po katerih naj bi Eva Braun rodila na Silvestrovo v San Remu sina. Opozoril jih je, da se v njihovih časopisih ta vest nikakor ne sme pojaviti.
Ko Je eden Izmed dopisnikov o-menil: «ToreJ te govorice niso res-ni”ne», mu je poročevalec oJ_,ovo-ril: «To morate vprašati Hitlerja*.
W. Somerset Maugham
3.
September in slavček
»Dobro, za danes se n« bom pritoževal, če me zjutraj Izpustiš*.
Dobil je posebno dobro večerjo ln potem pričel peti. Sredi petja pa je nenadoma umolknil.
»Ne vem, kaj ml Je, toda nocoj ne morem peti!* je tožil ptiček.
»Bo že boljše, kar pojdi spat*, gi je tolažila princeska.
Glavico Je vtaknil pod perut in v trenotku zaspal. Tudi September je zaspala. Ob prvem jutranjem svitu jo Je ptiček zbudil, ke«r je na vse grlo klical:
»Zbudi se, zbudi se, odprl vrata kletke ln me pusti na prosto. Mo. ram se spreleteti, dokler se še rosa leskeče na riževih poljih*.
»Mnogo boljše je, le ostaneš, kjer sl*, je rekla September, »saj «1 v lepi zlati kletki. Naredil jo je najboljši kovač v očetovem kraljestvu. Moj oče Je bil z delom tako zadovoljen, da ga je pustil obglaviti, da ne bi mogel nikomur več Izdelati podobne kletke.^
»Izpusti me. Izpusti me», je klical ptiček.
»Trikrat na dan tl bodo moje družabnice postregle z jedjo; prav
nad nobeno stvarjo se od Jutra do
mraka ne boš imel pritožiti in peti smeš, kolikor tl srce poželi*.
»Izpusti me, Izpusti me», Je klical ptiček. Poizkušal je uiti med palčicami kletke, pa se mu ni posrečilo. Tolkel jo po vratih, pa jih ni mogel odpreti. Nato si ga Je prišlo ogledovat vseh osem princes. Pohvalile so September, da je bila tako pametna ln upoštevala njihov nasvet. Menile so, da se bo na kletko v nekaj dneh navadil in pozabil, kako jo bilo v prostosti. Ptiček je ves čas molčal. Takoj, ko ao odšle, Je spet pričel prositi! Izpusti me, Izpusti me*.
»Ne bodi tako čuden*, je rekla September, «saj sem te vtaknila v kletko samo zato, ker te Imam tako rada. Jaz mnogo boljše vem, kaj je zate dobro. Zapoj ml pesmico, pa tl bom dala košček sladkorja*.
Toda ptiček Je nem čepel v kotu kletke ln gledal proti modremu nebu. Ves dan ni pel.	v
»Kakšen smisel ima, biti tako trmast?* je vpraševala September, »čemu ne poješ, da bi pozabil na r. <'srv*o?»
»Kako bi mogel peti?* Je odgo-
voril ptiček, »rad bi videl drevesa, Jezero in zelena riževa polja*.
♦C« je to tvoja edina želja, le bom nesla na sprehod*, je rekla princeska.
Dvignila je kletko ln sc odpravila proti jezeru, ki so ga obdajale vrbe. Zaustavila se je ob riževih poljih, ki so segala v nedogled.
»Vsak dan te bom nesla na sprehod*, Je dejala. »Ljubim te ln bi te samo hotela narediti srečnega*.
»To pač ni isto*, je tožil ptiček. »Riževa polja, jezero in vrbe so popolnoma drugačne, če jih moram gledati skozi rešetke.*
Spet ga je nesla domov in mu dala večerjo. Toda ptiček ni hotel jesti. Princeska Je bila vznemirjena in vprašala sestre za svet.
»Trdna moraš ostati*, so JI sve" tovale.
»Ce noče jesti, bo vendar umrl*, je ugovarjala.
»To bi bilo zelo nehvaležno z njegove strani*, so odgovorile. »Saj mora vedatl, da nsu želiš najboljše. Ce Je trmast ln bo umrl, se mu prav zgodi ln tl se ga boš na lep način Iznebila*.
September sicer ni mogla razumeti, zakaj bi to bil najlepši konec. Toda ker Jih je bilo osem proti eni ln so bile vse starejše od nje, Je molčala.
»Morda se bo do jutri že navadil
na kletko*, se je tolažila.
Ko se je drugega Jutra zbudila, je veselo zaklicala ptičku. »Dobro Jutro!* NI dobila nobenega odgovora. Skočila Je s postelje ln stekla h kletki. Od strahu j« vzkliknila, kajti na tleh je ležal Ptiček z zaprtimi očmi in negiben, kakor da bi bil mrtev. Odprla je vrata, segla z roko v kletko 1“ pobrala ptička. Oddahnila «1 Je- ko čutila, da njegovo srce Se bije.
»Zbudi se, zbudi se, moj ptiček*, ga je klicala.
Začela se je jokati in njene solze bo kapljale na ptička. Odprl jo oči in opazil, da ni več v kletki.
»Samo v svobodi lahko pojem in če ne morem peti, umrem*, 1e žalostno rekel.
Princeska je globoko vzdihnila.
»Vzemi sl .prostost*, mu je rekla, »Zaprla sem te v zlato kletko, ker te ljubim in sem te hotela Imeti samo zase. Nikoli nisem mislila, da bi to lahko pomenilo zate smrt. Zleti! Poleti na drevesa, ki rastejo okoli jezera ln poleti nad zelena riževa polja. Tako zelo te Imam rada, da bqjn srečna, če boš ti »račen na svoj način?*
Odprla Je okno ln posadila ptička na rob.
»Odslej boš lahko prihajal ln odhajal, kakor te bo volja. Nikoli ved te ne bom zaprla v kletko*.
»Spet bom prišel, ker te imam rod, zala princeska*, je rekel
ptiček. «Pel ti bom najlep&e pesmi, kar jih poznam. Daleč proč moram, toda vrnil se bom In te ne bom nikoli pozabil*. Znova se je otresel; »Ljubi Bog, kako sem ves trd*, Je dejal.
Nato je razprostrl krila m vzletel proti modremu nebu. Mala princeska je bridko zajokala. Zelo težko je prod svojo scečo želeti srečo drugega ljubljenega bitja. In ko ptičku ni več mogla slediti z očmi, se je poč-utlla zelo osamljena.
Ko so sestre Izvedele, kaj se ji je primerilo, so jo dražile in strašile, da ptička ne bo nikoli več nazaj. Končno je le prišel. Sedel je na princeskino ramo, jedel iz roke in JI Pel hajlepše pesmi, ki jih je slišal, ko je letel nad prelepimi kraji tega sveta. September je odslej imela noč ln dan oprto okno, da je ptiček po ‘ mili volji lahko letal v sobo; to je bilo tudi zelo dobro za princesko in je bila vedno lepša. Ko je zrastla, je poro-čila.kralja iz Kambodže. Vso dolgo pot do njegove palače Jo Je nosil beli slon.
Njene sestre nikoli niso spale pri odprtih oknih ln so zato bile zelo grde, poleg tega pa še zelo neprijazne. Ko je prišel čas, da bi se morale poročiti, jih je kralj dal za žene svojim svetnikom. Vsaka je dobila funt čaja in po eno siamsko mačko,	(Konec),