303. štev. Velja v Ljubljani in po pošti: ;dc tel« . • pol teta . , ictrt leta . ta mesec . . Za inozemstvo: tlo teto ... K 400*— ]>ol leta. . . ‘etri leta . la mesec . V Ljubljani, četrtek 16. decembra 1920. PoS1°ina ptona 1 goto,l°l- m. leto. Za Ameriko: 8 dolar. 4 dolarje 2 dolarja celoletno polletno četrtletno K 240- - 120 — naroCBiki uaj posigaja no nakaznici 200 — 100*— Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1, Telefon štev. 360. — Upraj^ništvo je na Marijinem trgu ............. štev. 8. TelJfbn štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na oagv vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — -■■■ Rokopisi se nc vračajo. Nova slovenska vlada. Ministrski svet Je vodstvo deželne vlade za Slovenilo in predsednlštva do na* daljnega poveril vseučlliškemu prolesorju dr. Leonidu Pitamicu ter odredil, da pošle odstopivšlb In razrešenih poverjenikov do aadallnega upravljajo po činu naj starejši uradniki dotičnih resortov, In sicer posle poverjeništva za uk ht bogočastje vladni svetnik dr. Franc Skaberne, posle poverjeništva za javna dela gradbeni ravnatelji Inž. Anton In posle poverjeništva za kmetijstvo dvorni svetnik dr. Ivan Vertačnik. Pogajanja za koalicijsko vlado. Pasic poverjen z vodstvom pogajanj. Beograd. 15. dec. (Izvirno poročilo.) Po včeraišni demisiii vlade dr. Vesniča so se takod pričeli razgovori med demokrati in radikalci. Namen teh razgovorov ie. da se sestavi nova vlada na koaliciiski podlagi. Situaciia še ni raziasnlena. Danes se Še ne more govoriti o uspehu. Nekateri politik) Dresoiak) Doložai zelo optimistično. nekateri oa zelo skeDtično. Beograd. 15. dec. (Izvirno poročilo.) Danes le bil oozvan na dvor g. Nikola Pašič. Regent mu le ob tel priliki poveril mandat da sondira teren za sestav vlade. O. Pašič ie sprejel ta mandat. Po dolgi konferenci z regentom, ie odšel v parlament, kier te v radikalnem klubu razložil regentovo stališče. Nato ie g. Pašič kon-feriral s predsednikom demokratskega kluba Liubo Davidovičem. Pri lem ie prišlo do gotovega sporazuma med obema voditelifma. Vendar se pa še ni dosegel poooln sporazum za sestavo vlade. Razen tega le g. Pašič konferiral z nekaterimi predstavniki parlamentarnih klubov za eventualno sestalo koncentracijske vlade, toda z nobenim predstavnikom ni došlo do definitivne odločitve. G. Pašič ie zahteval od vseh zastopnikov parlamentarnih klubov, nat mu sooroče pismeno svoie zahteve, in to 00 mogočnosti v teku iutrišnie-ga dne. Že danes se more reči. da bodo radikalci in demokrati našli platformo za sporazum in da bodo z muslimani in eventuelno z Narodnim klubom sestavili sporazumno vlado. Beograd. 15. dec. (Izvirno poročilo.) Včerai so imeli vsi parlamentarni klubi sele v poslopju konstitu-ante. Razpravliali so o ooložatu z ozirom na diemisiio vlade. Izgleda. da bodo radikalci in demokrati sestavili novo vlado. Podpirali lih bodo zem-ltcradnici. narodni sooiialistl in morda še katera maniša skupina. Radičevi zaupniki potujejo v Beograd. Zagreb. 15. dec. (izvirno poročilo.) Stjepan Radič ie spreiel včeraj povabilo politikov iz vrst srbske zemlio-radiničke stranke, nai odpošlje v Beograd svoie zaupnike k razgovorom, ki nai bi pokazali ali bi tak) na kak način mogoče doseči skuono nosto-panie Radičevca z ostalimi kmečkimi strakami. Na posvetovanju ožiega strankinega vodstva ie bik) sinoči skienieno. da se nai stranka temu vr bihi odzove. Zato odootuie »utrl v Beograd Det Došlancev Radičeve stranke in sicer: dr. Rudolf Horvat, dr. Ivan Krnjevič. Josip Predavec. Dragotin Kovačevič in Nikola Jako-tič. — V političnih krogih spremljalo pot Radičevih zastopnikov z veliko nanetostio. Potavlialo se znamenta da bodo v Beogradu pripravljeni priti Radiču precei nasproti in mu na ta načm omogočiti sodelovanje v parlamentu. Krvavi spopadi na Češkem. PREKINJENJE PROMETA Z BOLGARIJO Beograd, 15. dec. (Izvirno poročilo.) Ker Bolgarska ni Izpolnila nekaj določb mirovne pogodbe, ki so za našo državo zelo važne, je naša vlada sklenila, da se s 15. decembrom L 1. prekine vsak promet mod Jugoslavijo In Bolgarsko. V prvi vr5*1 bi morala Bolgarska zmanjšaU svojo vojsko na 20.000 dobrovoljcev, vendar pa hna Se danes preko 40.000 vojakov stalnega kadra In razen tega še 1500 Častnikov, kt bi Jih morala odpustiti. Bolgarska še do danes n| vrnila naši državi obe stvari, ki jih je odnesla kot vojni plen Iz Srbije. Isto-tako še ni Izpolnila pogoje glede dobave premoga. Radi tega se ukine vsak promet g Bolgarsko. REORGANIZACIJA ARMADE. SKRAJŠANJE VOJAŠKEGA 1 SLUŽBOVANJA. Beograd. »5 dec. (Izvirno poročilo.) V glavnem generalnem štabu so končali načrt glede org„anlzaciie naše vr.iske. Kakor se doznava. se po tem načrtu znatno zmaniša število vota-kov stalnega kadra v mirnem času. Ukinelo se nekateie edlnice.in zniža službena doba. APANAŽA ZA KRALJA NIKITO. LDU Beograd, 14. dec. Danes je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od desetih do trinajstih. Na tej seji se j« odredila apanaža za bivšega kralja' Niklto, ki je več kot 60 let vladal Cfnogoro In za kraljico Mileno. Apanaža znaša 300.000 francoskih frankov na leto. DOPOLNILNE OBČINSKE VOLITVE V BEOGRADU. LDU Beograd, 14.- dec. Občinski odbor je zahteval od notranjega ministra pojasnil, ali naj se vrše ponovne občinske volitve-v Beogradu ali samo delne volitve. Mini* i ster je odgovoril, da se ponovne volitve v polnem obsegu ne morejo vršiti, ker ie državni svet že odobril Izvolitev 15 občinskih odbornikov (7 demokratov, 7 radikalcev, 1 republikanec). Po naredbl tega ministrstva Je bil suspendiran Filip Filipovič s 30 odborniki. Na njegovo mesto naj se volijo novi odborniki Kdaj naj se volitve vrše, ie M končnoveljavoo odločeno. Naj-brže bodo volitve dne 20. januarja t L Rekonstrukciia ljubljanske vlade. Ljubljanska vlada je demlsljonirala. In demlsija je že sprejeta. Prav hitro, kakor po načrtu, se je to Izvršilo. Dosedanja praksa ni šla niti približno v takem tempu. Demisijonirall so — klerikalni člani vlade. In sicer so se odločili prav te zadnje dni, kar je seveda malo verjetno, kajti nevtralni poverjenik g. Pltamlc je po uradnih vesteh podal svojo demisljo bi camera caritatls že pred 14 dnevi. Smatrati moramo torej, da jo celokupna vlada računala x demisljo. Spričo položaja v Beogradu hi upoštevajoč, da je podala ostavko tudi celokupna centralna vlada, ni bUo mogoče pričakovati kaj drugega niti za Ljubljano. Toda po stari navadi so se godile te dni med Beogradom m Ljubljano prav mistične stvari. Z največjo naglico — kakor da bi premikal minister plone na šahovski deski — so se Imenovali novi politični pri nas ni. Na eni strani se zahteva popolna uradniška vlada, na drugi pa streme stranke, kako bi same obdržale politična vladna mesta, a nasprotne stranke naj bi jih prepustile uradnikom. Demlsija bi morala biti po našem mnenju popolna in tudi v tej prehodni dobi, ko čakamo končne ustave, bi morale skrbeti vse stranke brez razlike za to, da Ima ljudstvo kar najmanj netiva v svoji že Itak dovolj veliki razburjenosti. Baš te dni prihajajo poročila o prav neverjetnih izbruhih ljudske podivjanosti. Kdor more, Izrablja v Javnosti proti svojemu nasprotniku vse mogoče argumente In kuplčt smodnik, ki b| ga utegnila zapa-liti lahkomiselna roka. V teh časih je dolžnost ravno voditeljev, da blažijo razpa. Rene ljudske strasti. In prvi primer je potreben baš na najvišjih mestih. poverjeniki. In tako Imamo sedaj poliUčjL,^, . Umestno bi bilo torej, da se ravnale — uradniško pokrajinsko vlado za Slove- ^dosledno po parlamentarnih načelih tudi nljo. Ta hibridna tvorba Je prav Izrazit odsev vrvenja v konstltuantL čudno je, da še vztrajajo v pokrajinskih vladah skupine, ki zahtevajo odpravo politične avtonomije sploh. Ta nekonsekventnost je toliko bolj očitna, ko Je podala centralna vlada svojo demisljo v celoti ter bi bito pričakovati, da se bodo podvrgle ravno tako manifestno konstituantl tudi pokrajinske vlade. To velja seveda za vae poverjeni-ike resore v celi državi. Toda doslednosti j vse pokrajinske vlade, torej tudi naša slovenska, ter Izvedejo eno enotno načelo. Ljudstvo samo si šepeta o oddaji poveri o. niških mest dokaj čudne stvari Tem šepetanjem bi storila konsekventna izpeljava enotnega načela — vlada ali uradniška v celoti, ali politična v celoti — najhitrejši konec. Brez doslednosti pa ne bomo prišli nikamor in naj se stranke ie tako krčevito oklepajo poslednjih bilk. Čas zahteva doslednih mož. Praga. 15. dec. (Izvirno poročilo.) Na današnii seii zbornice le ministrski predsednik Černv odgovoril na interoelaciio glede izrednih na-redb in proglasitve obsednega stania v nekaterih okrajih češkoslovaška republike. Iz odgovora se razvidi to dogodki zadnjih dni: revolucijski odbori so ponoči od tl. na 12. t. m. zasedb kolodvor v Kladnu preiskavah vlake in zasedli posloole policiie. Kmetom so odvzemali orožie in v enem kraki celo asentirali za rdečo armado vse moške osebe od 17. do 60. leta. To eibanie se ie razširilo tudi na druge okraie. Vlnda ie morala »ato koncentrirati voiaštvo In orož-. n*5tvo. ki »e pričelo z aretacijo kriv- cev. Tudi v nekaterih občinah Moravske so se ustanovili revoluciiski odboiLŠe le na to se ie nad Brnom. Kladnom in Trebičem proglasil Preki sod. Vladna izjava se le vzela na znamie z glasovi čeških strank proti glasovom socialnih demokratov In nemških strank. Praga, 15. dec. (Izvirno poročilo.) V Mostu so komunisti navalili na okrajno glavarstvo, M je bilo zastraženo po vojaštvo. To ie oddalo dve salvi. Pet komunistov je obležalo mrtvih, osem lahko ranjenih. — Tudi v mnogih drugih krajih je prišlo do bojev med vojaštvom ali žendar-merijo in komunisti. Zlasti ostri spopadi so bHI v Brnu in Olomucu. V Brnu Jo bUo včeraj sedem mrtvih In 23 težko ranjenih. Kralj Konstantin na potu v Grčijo. Curlh, 15. dec. (Izvirno poročita) Grški kralj Konstatin je odpotoval včeraj popoldne s svojo rodbino In večjim spremstvom Iz Lucerna v Grčijo, Dasi odhod ni bO naznanjen, se je vendar zbrala na kolodvoru večja množica radovednega občinstva. Trst, 15. dec. (Izvirno poročilo.) Grški kraH Je prispel sinoči v spremstvu kraljice Olge |n dvorjmdkov v Benetke, kjer počaka na grško vojno ladjo, ki ga popelje v. Pirej. Ladja se pričakuje tekom današnje noči in odpluje nazaj jutri dopoldne. Atene, 15. dec. (Izvirno poročilo.) V soboto ali nedeljo prispe v Atene kralj Konstantin. Za sprejem se delajo ie velfce priprave. Vojno brodovje je odplulo, da bo spremljalo kralja na njegovem potu. STA.IF.RSKE VOLITVE PRED VERIFIKACIJSKIM ODSEKOM. Beograd 15. dec. (Izvirno Doro-čilo.) Verifikacijski odbor te danes dopoldne nadalieval svoie delo. Na razpravo ie prišla tudi pritožba Slov. ljudske stranke zaradi volitev v mariborskem okrožiu. Pritožba trdi. da le glavni odbor uri štetiu glasov In razdelfevaniu mandatov naredil pomoto in da ie prisodil dva mandata kmečki in soc. demokratični stranki, čeprav bi morala pripasti klerikalni in komunistični. Verifikaciiski odbor ie sklenil zahtevati originalne spise od glavnega volilnega odbora in raz pravo odc-oditi. dokler ti spisi ne pri deto. MUSLIMANI ZA PROTICA PROTI PASIČU. LDU Zagreb. 15. decembra. »Ju tarmii list« poroča iz Beograda: Iz krogov muslimanske stranke se doznava da se ori niih z večtirni simpatijami izraža želia. da se sestavi vlada nod Stojanom Protičem. ker te neka razlika med Protičevo in Pa-, šičevo politiko. V muslimanskih kro-i gib se veruie. da se Protič .boli ori-hližmio njihovim želiam- POLITIČNI VOD JE PRI REGENTU. Beograd. 15. dec. (Izvirno poročilo.) Danes sta bila pozvana na dvor gg. Nikola Pašič in Liuba Davidovlč. Pozvani bodo tudi vodie ostalih strank- likvidacija avstro-ogrske BANKE. Pariz. 15. dec. (Izvirno poročalo.) Delegati avstro-ogrske banke so na več konferencah razpravljali z repa-raciisko komisiio o vseh načelnih vorašaniih. ki se moraio rešiti ori likvidaciji banke. Delegati so danes odpotovali na Dunai. Delegat avstrijske vlade dr. Reisch odpotuje od tu-kai v Haag. da se pogaja glede vprašanja holandskega kredita. DALJNO OBOROŽEVANJE ANGLIJE IN AMERIKA. LDU London, 15. dec. Vlada Je ▼ spodnji zbornici predložila naknadno zahtevo 6J500.0W funtov šterUngov za britansko vojno mornarico. LDU Wasblngton, 15. dec. Senat je predlog republikanca Beraba, k| zahteva od Wilsona. naj se pogaja z Veliko Britanijo bi Japonsko, da se zgradba ladij v prihodnjih petih letih manjša na polovico, oddal komisiji za zunanje posle. V pomorski komisiji se Je tajnik Daniele izrekel proti predlogu. Amerika mora vztrajati pri svojem programu glede zgradbe ladij, dokler se svet ne dogovori, da ne bo sporov več reševal z oboroženo slk>. BODOČA POLITIKA AMERIKE. , Washlngtou, 15. dec. (Izvirno poročilo.) Hardlng je Imel daljši pogovor z Hooverjem, ki Je zastopal mnenje, uaj Zedinjene države svojo bodočo politiko naslanjajo na versaiilsko mirovno pogodbo In na zvezo narodov, na slednjo sicer šele takrat, ko se. Izvrfo Mjtatere Izpjemetab#. GENERAl MILLO PROTI D’ ANNUNZIU. LDU. Split. 13. dec. Admiral Mil-to Je včerai zopet povzel vodstvo svoiega urada. Zatrhiie se. da bo minister Bouomi prišel v Dalmaoiik). da preišče ooložal. Admiral Millo ie danes povabil ugledne zadrske meščane k sebi in iim izjavil, da le trdno odločen pokoriti se vladi In da bo natanko izvršil odredbe. W Jih bo preiel iz Rima. Glede vesti o morebitnem pohodu D’Annunzia v Dalmacijo je admiral Millo iaiavil. da bo na vsak način ostal na svotem mestu ta da bo v primem nasLHa. uporabljal orožie. NAPREDOVANJE ŽELEZNIŠKIH URADNIKOV. LDU Beograd, 15. dec. V prometnem ministrstvu je Izdelan ukaz o napredovanja uradnikov tega ministrstva. MILIJARDNI DEFICIT AMERIKE. London. 15. dec. (Izvirno poročila) Kakor lavliaio listi iz Washing-tona. znaša deficit Zedinlenih držav 1 in pol milijarde dolarjev !n bo iidiia 1921 dosegel 2 milijarde dolarjev. KONEC BOIEV NA RUSKEM. Moskva 15. dec. (Izvirno poročilo.) Od sedai naprej se ne bodo več izdaiala frontna poročila. ker se te voiaško delovanje na vseh frontah Hstayilo. DELNA DEMOBILIZACIJA V RUSIJL LDU Kodanj, 15. dec. »National Tidcu-de« javlja iz Helslnglorsa: Na gospodar-stveuem kongresu v Moskvi je imel Trocki] govor, v katerem je Izjavil, da se bo Izjavil, da se bo rdeča armada zmanjšala za polovico. Sovjetska vlada da bo z vsemi sredstvi poizkušala, skleniti končno velja v ni mir z velesilami. Dejstvo, da je Ao-gl«a vposlala predlog za trgovinski dogovor, zbuja upanje, da mir ni več daleč. Glede resnih nasprotstev med armado in ljudstvom je izjavil Trocki^ da jih bo odstranil novi red razmer. RUSIJA IN BOLGARIJA, Pariz, 15. dec. (Izvirno poročilo.) Po poročilu Agence Havas iz Sofije, je ruski ljudski komisar za zunanje posle Člčertn pozval bolgarsko vlado, naj vzpostavi diplomatske odnošajc z Rusijo. Bolgarska vlada na to še ni odgovorila. Romaa »KRALJEV VITEZ« na zadnji »IraoL POLJSKA IN RUSIJA. Varšava, 15. dec. Uzvlrno poročilo.) Pogajanja v teritorialni komisiji mirovno konference v Rigi so skoraj končana. Tudi v gospodarski komisiji, ki se bavl z vprašanjem bodočih trgovinskih odnošajih med Poljsko in Rusijo, napreduje delo. Vendar pa se doznava, da se izza 9. decembra ua vseh ruskih železnicah, ki vodijo proti pott< skl rontl, prevažajo velike čpte. Z juga 1« dospelo v kraje blizu demarkacijske črta več divizij. Vrhovno poveljstvo boljševl* ške armade pa odločno taji to gibanje čet Konstatin MILIJARDNI KREDIT AVSTRIJL Dunaj, IS dec. (Izvirno poročilo.) Finančni minister Je v narodni skupščini predložit kreditni predlog za osem milijard krm za meseca januar In iebruar. Finančni in proračunski odsek sta t« predlog sprejela kot zakon. PERMANENTNO MEDNARODNO SODIŠČE. LDU. Ženeva. 13. dec. Na današnii doooldanski seii zborovania zveze narodov so soglasno spreieli -poročilo komisiie glede ustanovitve oermantnega mednarodnega sodišča niegove kompetence in pravdnega Dostopania. Zborovaniu zveze narodov predloženi statut za mednarodno sodišče pomen ia kompromis. Sodišče ima svoj sedež v Haagu. Sestali iz 15 članov, ki Uh izvolita svet in zborovanje zveze narodov za devet let. Vendar pa imaio države pravico, obračati se za rešitev spornih vprašani na posebno razso-dišče. -__________________________________' BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 15. decembru. Valute ta devize. Zagreb: Valute: Ameriški dolarji ISA —152, avstrijske krona 26—27, carski rublji 84—36, 20 din. v zlatu 492, angleški funt 515, francoski Iranki 882—888, nemške marke 204—205, romunski leji 195—203. Italijanske lire 520—530. Curih: Berlin 8.75, New York 650. London 22.55, Pariz 38.15, MUau 22.50* Praga 7-25, Zagreb 4.40. Budimpešta 1.20, Dunaj 1.65, avstrijske krone 1.10. Dunaj: Zagreb 412—416, Budimpešta 99.75—101.75, Praga 762.50—767.50, Varšava 102.50—104.50, češke krone 772.50-770.50. dinarji 1625-1645. | Praga: dinarji 211, marke 119.25, švl-I carski franki 1389.50, lire 306, francoski franki 521.50, iuntl 310, dolarji 89, avstr«. 1 ske krone 12.32% poljske marke 1* Stran 2. >P ..... 1 Po drugi obletnici. Včeraj pred dvema letoma je iz-fcia prva številka »Jugoslavije**. Iz potrebe ustanovljen ie začel naš list takoj vršiti svoje poslanstvo med ljudstvom: Posvetil je vso pozornost primorskemu in koroškemu vprašanju ter se je začel boriti proti izrodkom svetovne vojne, ki škodijo našemu narodu. V teh dveh letih, odkar izhaja naš dnevnik, se ie Pri nas marsikaj Izorernenilo: naša država se stop- n*ema ali vendar konsoPdira: naše življenje ie pod vplivom novih idej začelo iskati nove orijentacije. ker čuti. da e vse staro nesodobno, našega človeka nevredno in za naš razvoj v bodočnosti skrajno škodljivo. Nič preveč ne trdimo, če povemo. da stoji naš list ob strani tistih, ki iščejo za novo dobo nov način našega življenja. Svetovna vojna Je pretrgala s predoktobristovskiml In obtobristovskimi tradicijami: ona zahteva novih Hudij. to čuti vsakdo, ki mu ni jugoslovanstvo samo na ieziliu. Delali smo. delamo in še bomo delali samo v pravcu. ki se nam zdi edino pravi: za moralno očiščenje in prevzgojo našega naroda, za njegovo neokrnjenost. Delali bomo na to, da bodo naše meje postavljene vse do tia. dok oder se govori naš Jezik. Naše razmerje do zapada in vzhoda poznajo dobro vsi ki so zasledovali doslej naše delo. Popolnoma se upiramo pritisku, da postane Jugoslavija -eksponent francoskega ali kakršnegakoli imperializma na vzhodu Evrope: »aše delo gre za tem. da postanemo Jugoslovani ujedinjeni in močni sami iz sebe. če bomo kdaj potrebovali pomoč izven naših tnei m se zanlo gotovo ne botrin obračali »a Francoze Naš nat-blW sosed le Botea-nla naš na ib,-diši podpornik bo Rusija, kadar zato nastopi primeren čas. Naš notranji političen program le totan: Obsto! v državi enakopravnih Srhov. Hrvatov in Slovencev. Ne priznavamo nadvlade nobenega dela jugoslovanskega naro-daoad drugim delom: me Priznavamo pa tudi separatistični struj, ki v prvi vrsti delajo za svoj dobrobit in se šele v drugi vrsti menijo za usodo države. Podpirali bomo vse. kar vodi k zbliževanju in izenačevanju življenja vseh južnih Slovanov : smo pa prepričanja, da se mora vse to izvršiti potom evolucije kot nulua posledica našega iivljen-akega razvoja. ^Jugoslavija*' torej ostane kakor doslej zvesta svojim načelom In potrebam, ki so Jo rodile: ona bo informativen dnevnik, stoječ nad strankami in bo delala ter podpisala samo ono, kar bo narodu koristno. Zavzemala se bo za vse pojave, pa še tako osamliene. ki so v stanu koristiti Jugoslovanstvu. Po tej poti pojde brezob7ir.no in neustrašno. Da le ta pot. k| Jo hodimo prava, nam svedoči in jamči število naročnikov in čitareliev. s kakršnim se ne more ponašati nobeden razen »Jugoslavije** drug slovenski dnev nik. Naši naročniki In čltateljf s« razmerah. Ne dvomimo zato, da nam bodo ostali zvesti vsi, ki srno jih doslej šteli med svoje;, upamo pa, da bodo ti tudi sami šli na delo In nam pridobili še novih naročnikov. kakršnih je naš list preko vseh drueih slovenskih dnevnikov vreden. Za »Jugoslavijo** ne stoji noben denarni konzorcij. ..Jugoslavija** živi samo od naklonjenosti svojih naročnikov in od prepričanja, da le potrebna, ker vrši v življenju našega naroda poklic javnega kontrolnega organa. Ob drugi obletnici obstoja našega lista ne rečemo našim čitateljem in naročnikom nič druzega nego to: Z najboljšimi nameni in po našem prepričanju in vesti bomo delali za vse. kar more koristiti jugoslovanstvu. Naše dosedanje prizadevanje, da se list še bolj izboljša, izpopolni in dvigne bomo notrolili in podeseterili: storili pa bomo tudi vse da se • Jug osla vi ta« kar naiboll mogoče dvivne tudi v tehničnem oziru. Na delo. na noge za »Jugoslavl-Jo“ vsi. ki vam ie do nadstrankarskega lista, do močne, edinstvene. neokrniene vijel velike države Jueosla- Stagnacra nase industrije. V zadnjem časa se čimdalje bolj pojavlja brezposelno®!, iki jo po vroča stagnacija v naši industriji. Človek bi sicer rekel, da je v deželi, ki je na industriji tako revna, kakor Jugoslavija, stagnacija Industrije skoraj nemogoča, le vendar je tako. Za danes hočemo omeniti in osvetliti to vprašanje samo na primeru jeklarne v Ouštanju. Guštanjska jeklarna je usposobljena. da prevzame v izvrševanje velik del industrijskih izdelkov, ki so potrebni za izdelovanje in po- i pravdanje lokomotiv in vagonov. ] Jeklarna sama ie na to opozorila 1 ministrstvi) trgovine tin industrije v Beogradu in isftotam zaprosila, naj se izposlujejo pni ik. prometnem tn>-nistrarv« navodila v*em železniškim ravnateljstvom, da stopijo v neposredno zvezo t njo. Kljub temu pa k omenjeno podjet je, ki je. kar ponovno pribijamo, edino te vrste v celi državi že približno vz leta tako nezadostno zaposleno da mora začeti odpuščati svoje delavstvo, Ako ne vali najnujnejše. Vs*ed tega to se nakupi-čile velikanske zaloge blaga, s katerim ne ved* kam. — Pri ««* se nadante mk* poznsi, slediti pa 6o moralo v doglednem času, ako se bo naša valuta držala vsaj na prilično enaki višini. Le pri blago Jz Avstrije bi te morati opaziti znižanje cen. ker se Je v Avstriji naša valuta precej dvignila In še raste. Svetovno padanje con pa ima ie tudi pri nas za .posle: da so začeli ljudje man) kupovati. Glasovi tz trgovskih krogov so vsled tega zelo pesimistični m pravijo, da bo J, 1921. konkurzov, zlasti pri trgovcih, Id so si sedaj nabavili velikanske zaloge. + V premogovniku pri Črnomlju, Id le le dalje časa opuščen, namerava neka delniška družba zopet pričeti z delom. Lignit, ki se bo kepal, ima 4100 kalorij. + Sladkor monopoliziran. Z novim letom 1921 sc podredi po celi naši državi sladkor monopolu. Po novem letu bo smel sladkor uvažati samo monopotski sindkat. 4- Uvoe vžigalic prepovedan. Uprava dr*, monopolov ie prepovedala uvoz vžigalic v našo državo, kor Imamo doma dtv skn varnost in jetcVa vlada iamči da se nodeMene \ »<»« tozadevnih tovarn, koncesile ne bodo spremenile s no- | r.neTšimi državnimi naredbami In de- + Brzovlak Berlin . Carigrad - Solua-Atene. Poleti se vzpostavi brzovlak Ber- rtr—!r-rg»iygei lin - Carigrad - Solna « Atene. Vlak b« tel te Berlina čez Prago, Brno, Bratislavo, Budimpešto in odtod po stari progi v Beograd, Niš, Sofiio v Carigrad. Po možnosti se v Nišu uvede tudi zveza s Solunom in Atenami. <+■ Pllijale naših denarnih zavodov v OnVOntrara ‘ vuoMr -dr^VaMjMBTVJgn«- čijo je izdal dekret, s katerim se v Julijski Benečiji dovoljuje poslovanje vsem onim banicam, ki imam «voJo centralo v deželah avstro-ost rske monarhtie. ki sicer pod pogojem. da dobivajo svojo gotovino od svoje centrale In da vodijo poseben račun, te katerega ie razvidno, koliko gotovine so dobile Iz Inozemstva. - Poleg tega morajo Javi« Italijanskim oblastim imena svotiiii ravnateljev. 4- jugoslovansko parobrodno drufitv* Zastopniki našega nalvetjega paroplovne društva IJngaro-Croate. gg. Korajilč. dr. Goruki ki Bonetič, so prišli v Beograd o slab:h predstavah opozariati na hibe. ki bi lih treba ne bilo. Cesar o izvaiauiu pre-lewva Smetanovega Dalibor a proti svoii vesti nisem mocel ooročati z nvrnn vestto lahko trdim o Tosci. namreč to • da ie v vsakem oziru dobro usnela. Z izredno vnemo se le zavzel zanlo ves ansamble. — O. Rukavina ie v »Tosci« doma. poznn dnbro nieno partituro. In 7.a-to tudi pravilno interpretira in ori- | cdčna Trnova vede izvaianie do ori nas Drecel D“ ~u redke umetniške višine. Volik del uspeha orioisuiem pa še naivcč nas dostikrat pogrešano liarmonič- j no zvezo med glasbo m deiauiem na odru. V tem oziru ere »Tosci* med vsem* letos nanovo uprizorjenimi »merami brezdvoma prvenstvo — Kar se t;če orkestra moram priznati da že dolgo ni bil tako dobro naštudiran kot pri »Tosci«. Dasi pomnožen z drugimi godci, le bH d«kre«en in rahlo nežen v snremHan:B. oa tud« silen, kier Puccini onerir« z grobimi dramatičnimi efekti. Predstavi le dala dalie še nosoben sf4ai hvalevredna okusna sceničoa in kostamna oorema. Zbora Pucdni v »Tosci« ni poveril hudega onravka. V zahvalni pesmi koncem I. deiania med zvo-neniem m strellaniem m prišel do Drave moči ker ni stal ves na odru in le b>l večli del zaooslen ori nrocesili. v II. delaniu za kulisami na le bd odločno premočan. To se da nrav lahko popraviti. Za Droce-silo se angažira Statiste, da more ves zbor neti na odru v II. deianiu nal na pole nekoliko tišie In učinek bo obakrat večli ktrt Dri prvi predstavi. Naslovno vlotro Tosce ie oela vseskozi Imenitno. Bila ie dobro disponirana. vrhtesra oa le že ritoro nooolnoma odpravila naoačen nastavek visokih tonov, da še oosebei odlikovala s nremišlieno. vzorno lem 0 LevaMev Scar-nla ie bil vreden naslednik iste kte-acle Vulakoviča in Vuškoviča. ker Ima dovoh močan glas da orevoite v I. deian»u orkester, zbor zvone-n*e in strellanie. Tentvsko narttJo CavaradonMa so poverili e. K o v a-č n p katerem vemo vsi da le pridna porabna domača moč ln se sam teea tudi nadioH zaveda. Pel 40 dobro. odvaditi se ho p* moral prehudemu akcentKiranfu posameznih zlncov. letal le mnoeo h0|ie kot ponavadi bržčas na upoštevani® skrbne roke režiserjeve. — Vloef cerkovnika in Aneelottiia bi laz za-menial. G T r b u h o v i Č bi bil l»oI5ši Angelo;!5 kot cerkovnik e. 7 o r m a n na boliši cerkovnik kot Amrelotti. Sooletta g. Mohoriča ie bil izvrsten v maski. — Za uprizoritev Tosce ni vodstvo štedilo niti s trudom niti z denarlem. da se ip nredstavra iahko veselila dostojnega usoeha. Občinstvo ie delo soreielo z glasno pohvalo no vsakem deianiu ln ie soliste kot tudi dirigenta režiserla klicalo pred rampo Ce sc bo oddej vsaka nanovo naštudirana opera predstavila v taki Izvedbi kot »Tosca«, ne bo nikoli eenotrebmih kontroverz med Izva-lalca ki — kritikL P- Dnevne vesti. — Promocija. Dne 18. L m. ob 12. se bodo vršile v deželni zbornici oromocile nasledniih vv. kandidatov za doktorje Drava: Luka Kra-vina. avskultant v Liubliani. Stetan Skubic, komisar dež. vlade v Liub,-llani in Vinko Zorec, absolviran DravniJr. — Umrl ie v Varaždinu «. dr. Mato Zidarič, dolgoletni okraini zdravivk. v 71. letu starosti. Roien ic bil na Humu Dri Ormožu. Nai v miru nočiva! — Predavanje Drof. dra. Zamika n Sto;,iachovi teoriii Domlaienia na zaerebški univerzi ie vzhud:lo tako zanimanie da ie vsled oomanikania prostora okoli 2000 lindi moralo oditi, j iudsko vseučilišče bo za to Zarnikovo nredavanie naielo drutro vecto dvorano. Kakor smo že poročali te dunajski profesor dr. Stemach dose-ircl motom oneraciie Pubertetnih žlez že lene usnehe nomlaienia ki trn vz-bud;li v učeniaškem svetu veliko za-mtnanie. Ce bo Steinachova teoriia obveliala 'bomo tudi nri nas kmalu videli stoletne ženine! — Ne prenočujte Sumljivih ljudi! Ta opomin veljaj posebno za deželo. Neprestano se dogaja, da taki neznani prenočevalci pbnoči okradejo gostoljubno hišo ter izginejo. Tujemu človeku sc na pogled po-sna. ako je res potreben in pošten. — Odlikovan 'e r redom Sv Save IV. razreda vUrir tainfk dr fr SKaberne za svote za sl us e kot član Jugoslovanske plebiscitne delevacJk v Celovcu. Imenovanja Poštni ravnateli dr. Janko Debaliak ie imenovan za. direktorja v V čin. razredu, stavbni svetnik Ernest Lavrenčič ne za stavbnega nadsvetnika v VI. čfaov-ceni razredu. — Imenovanje. Dosedanli eko-tK«mskl referent nri ooverteništvu za •ncMalon skrbstvo (invalidski oddelek) e. Ivan Sedlar i© imenovan za upravnega nadzornika Vlil. čin razreda. — Vojaška vest. Kapetan 1. razreda e. F. Mulaček ie orestavlien h - kraitevt eardl v Beograd v činu ma-totia. — Ceno lovskim kartam se bodo zvišale z novim letom za lovce na 60 K. za zaprisežen« -čuval« oa na 30 K letno — Gradbena dVekcita ie v Urad-uem listu št 143 priobčila razpis več mest tehničnih tiradrvkov z visokošolsko in srednješolsko tehnično izobrazbo — Ženitvene kavcije sa častnike. Ministrovo £d vojno In mornarico ie doloCttn potom naredbe. da nadomeščalo ti vije n), ske police zavarovalne družbe »Jugoslavija« ženitvene kavcije za častnike. — Tatvin« na deželi. V noči 8. t m. ie bilo v Vinarjih pri Konjicah vlomljeno pri O. S., M R. to A. C. ter pokradeno sledeče: 2 novi Duhi. 2 nov! odeti s črnimi tisami. I siva papirnata (?) odela. 1 nova lomnost va, črno obrobi lena odeta. 2 pernata podzglavnika. 1 JoNČ bi telovnik tz zelenega vojškega biaza. I črn* suknen topič z belimi lisami Skupna vrednost 3140 kron. ^ Primerno božično d ar Bo je knjižica »Kaj se spodobi«. Cena 10 K. Pobi se v vsaki knjigarni la v založbi anončneza zavoda »Vodež« v Mariboru, Slovenska ulica 6. Lfuhlfana. = Javno predavani« na univerzi se vrši danes. 16. t. m. zvečer ob 8. uri. Predava « univ. Drof. dr. P. Veber «z cikla »Telo ?n duša« III. del: Brezčasna harmoniia med duševnim In neduševn‘nt svetom. ~ P°vl8anle krušnih cen. Mestni magistrat dnvoliuie na občnem zboru Zadruge nekov 13. t m. zahtevano nodraž/tev kruha za 1 2 kreni orl kg Povišanie cen kruha ie povzročilo nndražente moke za 1 K 50 vin. do 2 kroni nri kg ter noviSa-nle nla? pomočnikom 20. t. m. stool-jn sledeče cene v veliavo: bel kruh 16 kron kg. črn kruh fiz zadnie Pšenične moke) 10 kron. ržen kruh (doI ržene do! nšemčne moke) 12 kron. navadne žemlie 20 kron mlečne žemlie 26 kron. masleno pecivo 32 kron kg. Uvesti se mora enotna teža kruha. Navadne žemlie se bodo prodajale do 1 K — 20 kosov na kg. Stranke se prosiio. da vse nepravll-nosti ori oroda« kruha takoi naznanilo ori mestnem tržnem nadzorstvu. = Idlte sne« kidat! Mestni magistrat se pritožuje, da ne dobi delavcev za odstranjevanje snega z mestnih ulic. dasi f:m nudi dovoli lepe plače. Porotna dvorana pa je od zjutraj pozno v noč natlačena radovednežev. da te_ozračie že neznos- no. Prav umesten Je torej M včeraj opomin predsednika proti poslušalcem: ..Zunaj je povsod toliko dela, tu pa kradete Bogu čas ter se režite!“ Tudi policija bi našla med poslušalci kak zaznamovan »eksem-plar“. ~ Prenočišča sumlfivih elementov. Zima ie orvenala Disano družbo Iz mestnega lova ?n raznih kozolcev tn šun v ž!vinske hleve kier hi ooliciia naorav‘la asoešne love. Kaznovati pa bi bilo treba nrav občutno tudi gosoo-darie ozir odgovorne blance. ki da-ieio takim tičem tonla zavetia ne da h' Hh nriiavili Tako se ie zgodilo da Je razuniti tat vkliub izeonu Iz Liub-Uane nemoteno prenočeval cele mesece v nekem hlevu v Linhartovi ulici. Občinstvo ie dolžno, da ere pri izvledovaniu varnostnim organom na roko. — DottCol ogebL kt ste SH po Erjavčevi cesti in sta tik ob loti pobrali denarnico. dobro poznani, se opozarjata, da j« Izročita upravniStvu »Jugoslavije«. Celje. Iz sodne službe. Imenovani so: Za višie deželnosodne svetn'ke ori sodnih dvorh nrve instance dvorno-sodna svetnika v Cehu dr. Iv. Prem-schak In dr. Valentin Pleten: za dež. sod svetnike ori okrož. sod v Celiu titkafšnla okr sodn. dr. AndreJ Novak in Fran Tiller: za okr. sodn. ori okr. sod. v Celiu sodn*k Aloizil Neudl v Mokronogu ter tuk. sodn. dr. Ivan Kraška bi Fran Uoša ter dr. Leopold Vičar v Konjicah: za drž. nravdpika v Celiu tuk. namestnic drž. oravdni-ka dr. Jos. Požar ter sodnik brez stalnega službenega mesta dr. Davorin Rus: dozdafo? drž, nravdnik v Celiti dr. Niko Domeniko Je imenovan za orveca drž. nravdnika v Liubliani. Povezi b CeiJa. V Celiu živi neki zasebni uradnik. I1:ša v kateri le stanoval le orešla v rok« novega Posestnika. kateri k* n» vsak način hotel stanovanle tega uradnika, kateremu s« le vsled tega tsto odoovedaln Ko le b:lo treba iznrazniji stanova-ne. ta uboga uradniška družina se ni imela nakazanega drugeva stanovanja. Zena si Je tn vzela tako k srcu. da se k le vsled velileh skrbi omračil nri obedu um. Pet mož k> Je moralo cs*vv*«i V nrisiJni tonte SoraviU so Jo nato ria Studenec ort LhibjJanl. T<> le slika stanovanjske nVzerlle v Ce-liu Razni avstriiski nenzilonirani general5 na se ored očmi naše slavne stanovaniske komisiie nemoteno So- o.riio do krajih stanovaniih. . CetisM trg. t.fudte iz okolice ©Tiri aSalo na trg zadnie dm’ mani svolih orideHcov. .lalca se orodaiaio že do 5 kron če bh slučalno kdo ima na ‘rsru. Mleko se vkliub temu, da mu ie določena maksimalna cena nrodaia od 6 do 8 kron liter in meščani so zadovoljni da ga dobtio. Cene mesu in drugim živlienlskim potrebščinam »o še orecel stajne In se zadnie dni niso dvvnile Cena dobremu sladkorlu »e oadla od 64 na 00 K kristalni sladkor v kockah se doMva no 08 kron. navadni sladkor v kockah oa do 72 kron kilogram. Tobaka imamo v Jueoslavili bale toliko da ga bomo nekal vaeonov lahko svobodno izvozili. Kako se ta izvoz ulema s tem. da n or v Celiu tn drugod po Spodniem Štaierskem ne dobiš nikoli drueače tobaka, kakor ob dnevih ko le takozvana »fasun-ea«. In še takrat moraš za drag denar ki ga olačaš za tobak biti zadovolien s tem kar ti nvlostno norlne trafikant. Celisk« mestna oožama bramba ima dve leti do oreobratu še vedno nemšk: novellevalni lezik. Prllet rooar. Vestnemu zasledovanju mestne nolicite se le nosrečilo prileti ronaria. ki ie nred tedm napadel in oropal mehanika Plahuto. Ro-nar Ip sin vitaniskeva nostillona. Ivan Korošec ki le dne 15. novembra tjj>-begijil od vrriakov iz Llubliane. Zločinec le nriznal ter oovedal da le vzel svodi žrtvi 1260 K. a sumi se da ie bila svota dosti večia. Plahuta le oriše! k zavest? ter te opati, da dodoI-noma okreva. pregovori o Ženitvi Že at*ostol Pavel le rekel v svetem pismu Korinčanom: ..Kdor se ženi. stori dobro, kdor se ne oženi, oa še bolie.« Različni narodi imaio o ženitvi razne pregovore in razne nazore. Milanci pravijo: „Kdor upa, da ga bo ženitev osrečila, je ravno-tako vetik bedak, ko< je mesec. ,.To-skanec meni: ..Ko se oženiš, stopiš v cesarstvo skrbi,“ a Nemec: ..Komur je predobro, ta se naj oženi.** Lergamci pravijo: ..Oženjen človek i Je kot ptica v Ječi** a k tema pristavil,t»o: »V kateri hiši ni žene tam se čuti bolest dvojno." Starohebrejskj pregovor pravi: „Kdor živi brez žene, ta živi brez dobrote, brez pomoči in veselja." Ceh modrujejo: »Življenje brez žene ni življenje." Rusi trdijo, da se vara. kdor misli, da Je žena harmonika, s katero po svoji volji godeš, in jo po svoji volji zopet obesiš na zid. Finci so mnenja, da ima mnogo skrbi, kdor se oženi, še več pa. kdor se ne oženi. Esti pravijo :»Bolie dva. nego eden.« Anglež misli, da se je dobro pozno ali pa nikoli oženiti: k temu pa pristavlja: »Oženi se hitro, a kesaj se počasi!" Hrvati ima prislovico: »Oženi se ali pa ne. zlo je eno kot drugo. »Slovenci smo v tem oziru večji optimisti. Naš pregovor pravi, da žena pri hiši tri ogle podpira. HRVATSKF NASELBINE NA MORAVSKEM. V MSculovsketn okraja m Moravskem so tn vasi: Frelihov, Novi Prerov to Dobro polje, kjer so se Hrvatje, id so imeli nekdaj tam več naselbin, do danaS-njen dne Ohraniti Njihov J«z1k Je seveda ir preced pomešan s češčino in nemUčtoa. Neki fceSd list Je prinesel te dni o njii poseben fflaitok, iz katerem posnamemo nekatere zanimivosti: Leu 1880. Je bilo v Frelihova 768 Hrvatov. «4 Cehov to 274 Nemcev. Leta 1910. M je bilo že 784 Nem-cev ter 443 Slovanov, t J. Cehov to Hrvatov skupaj. Sled omenjene naselbine raza v 14. stoletje, vendar pa imamo prvo sigurno letnico o tej hrvatski nasetMnJ Žele teza leta 1584. Dandanes d tlrvatte ntoa posebno na rodno-zavedni to gredo proti Cehom celo z Nemci skupaj. Vendar pa že v zadnjem času tudi pd njih narodno delo aspeva. ROPARSKI NAPAD NA . *.AK V AMERIKI. Kakor poročalo amerMfct ttsfl. so oro-paH žeteznlftltl banditi pretekli mesec u proal San Frančiško - Omaha poštni ža-lezntMd voc ter ukradH okoH 10.1*00.000 dolarjev, v poštnem vozu *e Je nahajate tudi poSMJatev v samem zlatu, namenjena za državno zakladnico v Wasb!nj(tonu. Policija nima nobenih podatkov, na podlagi katerih U lahko razkrite ta mteterijozea rop, ki J« najbrž« največ JI v zjtodovtal ameriških poštnih tatvin. Vendar pa ia tttnenla, da ie moral pri ropa nekdo sodelovati, ki ic v ozki zvezi t poštnini delovanjem. Po aodM detektivov ao bde vred« z denarjem in blacajne, v katerih se Je nahajalo zdato, vržene skozi okno to tud) roparji so poskakali skoai okno, ker vozi vlak na tej prozi zelo počasi. Ob prozi so pa najbrž© čakaB avtomobil!, na katerih so rop odpeHall. Rop Je zasledB neki uslužbenec. Irt ni moeeJ v poj tuf voz, ker Je hiJ oaznotraj zaprt Ker se mu Je to zdelo sumljivo, Je poklical Se dru*e in vsi skupaj so s stk) odprH voz. Notri )e bilo vse razmetano, veliko vreč Je manjkalo in eno okno ob strani Je bflo razbito. Ljubljanska porota. Uboi (ustne matere. Včerai te norotno sodišče razorav-lialo o znanem ubolu v Rakitni nad Borovnico. Senatu ie Dredscdoval dvrrm svetnik Vedcmiak 32 letni do sest n ik Anton Breoce oodomače Likovič 'e dne 13. oktobra s sekiro ubil svofo mater ter hotel ubiti tudr' staro mater tn svoio sestro. Obtoženec le bil šest in doI let v Ameriki od koder se ie na materino povabilo vtrrl v začetku t. I. ter orinesel sebol zaslužek 400 dolarlev. Mati mu te Izročila nosesivo ter si izgovorila ore-vžirek Soomladi se ie Brence oženil s Frančiško Zalar iz St. Vida nad Orknico Kmalu so se za‘čeli Dreoiri. ker ie moral mladi i>osestn.ik razun matere nreživliati tudi staro mater, mhi.šo sestro in brata. Posebno ea ie razlezilo ko se *e druga sestra omožila z doma ter z matenrm do-vnJIeniem odnesla vse pohištvo. V nreoirih ie Brence sirovo zmerial s c o*o mater taiko tudi usodnega dne. Ker mu ie mati na Dsovke odgovorila, da ni nlen .sin. ie zgrabil na steni visečo sekiro ter z ušes- udaril mater no hrbtu, da ie nadla. Mati in I61etna sestra sta zbežali v drugo sobo tef tiščali vrata, zbesneli Brence pa le s sckTo razbil vrata ter mahal s sekiro no materini glavi. Ko se le mati v krvi zgrudila ter orosila: »Pusti me. zadosti imam!« ie sin vtrfl: »Kai še n;si crknil hudič!« ter k> še enkrat udaril nakar ie utihnila. Nato le stekel Dred hišo za staro materto in sestro Stara mati se le udarcu srečno umaknila ter oadla. Brence Da le tekel za sestro katero ie že v hiši udaril s toDoriščem oo roki. Za sestro le kričal da k) mora tudi hudič vzeti, toda mu ie ušla. Nato se ie vrnil v hišo se preoblekel ter se šel tavtt k orožnikom v Podoeč. — Obtoženec vse oriznava. se izgovaria. da le b9 zelo razburien ter se ne more natančno na vse domisliti. Priznava ie ravnal grdo nrav surovo in brezsrčno. toda delania ne obžaluie Češ da ie mati le dobila, kar ie iskala! — Za priče le prišla malodane vsa vas. ?korai vse priče so izpovedale uvodno za obtoženca in nievovo ženo dočim so slikale mater hi staro mater za oreDirliivi.. Porotniki so krivdo Dotrdili z 28 proti 4 glasovom na kar *e bil Berce obsolen na 5 let težke leče. Tat oproščen nrotl svoii voHL 231etni Iv. Luskovec doma iz Britofa ori Kraniu. mesarski pomočnik brez stalueca bival šča onetova-nokrat kaznovan zaradi tatvin in Iv. Zuoan. 26!etnf delavec iz Šenčurja sta dne 5. VIII. t 1. posestniku Fran Kurabu v Šenčurju vkradla vrečo 80 kv pšenice ter io odnesla na Znna-nov dom Orožniki so lu še Isti večer izsledili. Luskovec ie razun teva kmalu nato v družbi neznanega tovariša fbil te naibrže tudi Zunan» ukradel v Liuhlian5 Iv Vrečku na Povačarievem trgu v Liubliani iz žena denarnico s približno 10.000 K. — Prvo tatvino priznata oba toda Zupan trdi. da ošemce m ukradel Dač na ie Dornava! nositi dasi le vede! da ie ukradena. Pri Luskovcu so do-totniki notrdih' glavno vprašan *e ter te bil obsoien na 2 leti teče dočim so nostjinaJi glede Zuoana zelo čudna Dasi te Zuoan priznal tatvina ozir soudeležbo ter te tudi nievov zagovornik oriorvročal nal rotidiio dodatno vnrašante zaradi sokrivde, so ocv rotnik’ zanikali tako glavno kot dodatno vprašante vsled Česar ie bi Zuoa.1 oproščen. Dilaška lahkomlŠOettost. 16 lettt* diiak trg §ole A. J., sin ovledneva liublianskera trgovca ter 17 letni d»*ak obrtne šole M. P iz Ribnice sta na prieovarianie orveea dne 24. oKiMmsi L L odnesla iz trgovine Aneela Hrastn:ka na Karlovški cesti raznega manufakturoeca Mava v vrednosti 62.512 K. Kltuč skladišča te trgovec shranjeval nri očetu orveva obdolženca za kar te vedel lahkomiselni s:n. Nakradeno h lavo te mladi J. naJožil na voz. katerega te ukazal očetovemu hlancu naoreči čel da se oelie na sprehod v Slško ker ni bilo nikovar doma. Blago sta zane-tlate na Barte ter ea skrila v očetovi šuni. kier se te tudi našlo in lastniku vrnilo. Obtoženi J. se ireuvaria da te hote! or'skrbeti oriiateliu P. bolišo obleko da hi moge' hoditi ž niltn v gledališče. P. se lokate zavovarta da se le dolgo branil Iz zagovorov obeh oa odseva velika naivnost in lahko-mišlienost. J. n or. te mnenia da te za niegovo obleko treba 5 metrov sidrna ter tudi ni imel onima, koliko nu-trov te bilo v vsakem zavotu. Sam drža v m »ravdnik te dokazoval 1»-, manikliivost naših zakonov efede zločinov ki lih zakrivi mladinska lahko-rrv.šlienosi Porotniki so vprašanta glede krivde ori J potrdili, ori P oa zanikah vsled teva te bil J obsolen na 1 leto teče. dočim ie bil P oproščen. Vrsta bodočih oorotnth obravnav. Danes »utri ia event. še v soboto se viši obravnava oroti Iv Oorkičn-Maksu Hermanu. Fr. Čiču. Než« CVir-kič Karlu Mišku GabrHeli Perc Jo*, kraliu in Jos. Jukopilu zaradi cerkvene tatvine. — Dne 20. t. m. nrideio na vrsto ciganke Barba Mueller Terezini. AloizMa in Berta Ritter. zaradi tatvine. Nadalte Kristlan Rozman (tatvina.) Dne 21. Fr Bricell (uboi). Dne 22. Vinc. Ravnikar (tatvina) Ig. Mo-žek (tatvina). Miha Mulei in Fr. Šifrer (tatvina). Dne 23 Jak. Bernard. Fr. Kavč:č In Aleš Pr. Rozman (tat- vina.) % Šport in turistika. Zimski Spori y Bohinja. Veliko Športe* ta rabavno sankališče v Bohinju Je pravkar razširjeno to izpopolnjeno. Ur nudi predvsem spodnja nad t lun dolga, gladka prosa letos prvovrstno to noilepše sanka-USCe (stotako Je Izgotovljena prva umetn*-zzraiena smuška skakalnica vrb smuškega vetbališča, t St nad sankališčem ter so se vršili 12. t. m. že prvi poskusni skoki. Skakalnica — prva v JujjosUivtJJ — bo ot»o-zoiala skoke na 25--30 m v daljavo. ToC-nejta poroMa v prbodnjta Mevfficah »Športa«. Smučarski tečaj v Ljubljani — V »vrbo teoretičneea to praktičnega Izvcžbanta novega stnučarskeza naraščaja priredi mm-Carski klub »Ljubljana« redni brezplačni smučarski tečaj pod strokovnim vodstvom, U bo trojni ob orodnih popoJdacvdi približno do novega lota. Prijave — pismeno tli ustno — na: Smučarski klub Ljubljana, Narodni dom (prostori Športne nvsao: 9 4» i. mjj — Podrobnosti drarkL Pokrajina. Mežica Q. Dupplnger, podeozdar gro* fa Thurna nam piše. da ni bil nikdar proti jugoslovanski državi to da se tudi n1 bor* kol tolksverovec proti Jugoslovanom, kas lahko vedno dokaže. Pravi, da vsled oo» ugodnega koroškega plebiscita ne more nil zato, da Je postal avstrijski državljan. —« Beležimo. Domžale. Lesna ta kovinska Industrija Bistra namerava sprejeti v kratkem okra* 300 Nemcev ln Ceiio^ v službo, ker so do. mačM nesposobni za to deAo. Spomlad! mfsB tovarna t«aa uslužbenstvu sezidati tudi stanovanjsko hišo. Od domačinov s« sprejmem samo 14 letni otroci v službo, Tako zapostavita tovarna domače delavce, ki se vsied tega izseltujejo to morajo iti z trebuhom za kruhom ceio v Ameriko. Mali oglasi. Proda se: PRODA SC ZBIRKA znamk (610 kosov) ta vseh držav. Pašem zbirka starega, novega, srebrnega, niklja-stega to bakren, denarja (104 kos.), I da> nogted leetternrohrj, I knjiga za Italhan-Sčtao (Oaspey-0tto Saner). Povpraša s« Pri Jan. Eržen, Rogatec, Staj. 24o0 SANI 3 m lahko ta 2 n težko vožnjo, več vozičkov t oljnatimi oto ter nekaj težkih vat ta rasne prane konjaka oprema, dno ta navadno Izdelane, kakor tadi komate u težko vožnjo trna na prodaj: Miha«! Osoli«, sedlarstvo, Domžale. 3441 DOBRO IDOCO PEKARIJO »a proda za 40.000 K. Vprašanja oa Ivaa Ebert, pekovski mojster, Maribor, Jezduv aka aHca 5. 2441 PIANINO dobra ohranjen aa proda. Kje? m izve s apravaritva Usta 2449 HIŠA Z VRTOM m proda Kupe« stanovanj« takoj m rast poUzo. Potov« ae v opravnlltva »Jugoslavije«. 244F VEC NOVO! VOZOV ■lanertidli ta drncih, prada M. Ložar, km vaNti mojster, DracoonoU a Domžale. 348S KLAVIRJE. •tasta* ta harmooUe aa obroke prodaja i* Izposojale Altane Breink na] večja zaloga vseh ctaabK. madkaUl ta stom. Ljubljana« Kongresni trt U DOBRO 1DOCA GOSTILNA s majhnim posestvom v ekoUet Maribora« ee tekaj proda Kje pav« uprava .Jagoata« rij«- v Plata. 2453 KMEČKA HIŠA * gospodarskim poatapjem ta vefflclm vrtom. vodovodom v veta. ae aa primer** eea« proda Aluto« StamoJC, Selo 48. Mo« sta 24» PRODAJO SE pepetaoam novi zastori (starta) g cnrve« spadajočem posteljnimi preprogataL Ogl*. da ae lahko od pm dveh do pol trek potmL dna CoJovtaa cesta 73. 2456 Nov* prav lično hod dane karte s* otročjo igro »ČRNI PETER« se dobe ▼ trgovini Blanca Nemetz. LWb« Hana, Mestni trg 8. — Cena 10 K. 248« KRASEN BOŽIČNI DARI Ptal damski plašč od Hgrave mačke (IV gorkatze) se proda aa ceno IPOOno K. Dolžina 130 cm. apodatt torte« 3 eteera. Naslov: Vrtmka — a Pretok, aaprost noddavkorla Slovenka. 2459 KRASNI BRILJANTNI UHANI Osti. brat aapake. a« po nizki ceni oddatab Povpraša se prt r. Caden. LJuMjana Prešernova utica 1. H3» KLAVIR brezhlhoa, ge proda s« ceno 1800 fcroo, Ponudbe ta Ogled pri Vlctor Mosovts, DcnriUta A 243« CISTO SVINJSKO MAST doma toplteno. razpcšiita ta pcmudbe spre, lema od 50 kg napet po nalnlžjt dnevni ceni tvrdka Janko Popovič. Ljubljana. 211«" PRODA SE popolnoma nov, nerabljen pIsatoJ stroj znamke »The Coarlor«, vpraša ta uzted« »a v Upravi »Jugoslavije«. 2461 Službe: KNJIOOVODKINJO in koresponden« TINJO. samostojno moč se Uče za takoj event, s poznejšim vstopom. Prednost tmato dobro Izurjene ▼ tal serokt Ponudbe pod »Samostojna« na upravništvo »Jugoslavije«, 2426 Razno: RAZGLAS. 1000 K nagrad« dobi tisti, kateri preskrbi za neko pošteno družino, eno bodisi prk tlično ati podstrešno sobo s kubtolo t LjuMJani aU kje v okoUcL Ponudbe se natf podttleJo aa ttpravolštvo »Jugoslavije« ti LjaMtaai. MM M, Zčvaco: Kraljev vitez.. Zgodovinski roman, (Dalje.) »Živ ie! Živel bo!« Nato se ie obrnila k Belfesroriu: »Kako oridemo iz dvorca? Poln le liudi!« Nufciiec se ie sklonil k nii ter vprašal z glasom. v katerem ni bilo več človeškega zvoka: »Ali boš inoia?« »Bor^!« ie rekla Marion. »Kdai?« »Še nocoU »Na kai mi prisežeš?« Marion ie položila roko na bledo čelo viteza Caoestanea. rekoč: - »Nani ki sem mu dala svoie srce. se zakliniam. Belfeeor. da te DODlačam s svoiim telesom!« »Dobro!« ie dejal zveriak .»Sledne mi in bodite brez skrbi.« Pobral ie viteza vrgel si ga preko rame in krenil naorei. Dosoevš! na malo dvorišče, ie zavil proti železnim vratom, ki so držala v stran-s.Ko ulico. Kliuč ie tičal v niih. Še hio. in bili so zunal. XLII. Začetki novega gledališča. Ako se prav spominiamo. smo zapustili Cogolina v trenotiku. ko, se ie ves vesel pomikal proti Lureaiuu. Srečanie s oodietiiim znancem, ki ga ie proglašal zbrani množici za izumitelja čudodelnega In dobička-nosnega mazila, ie pomenilo zanl gotovo rešitev od vseh skrbi in nadlog. Režeč se od zadovoljstva je zmagoslavno razlival trumo, ki ie drla kupovat kosmatilno mast. »Ker se ima zahvaliti rnenl za tako uspešno kuočiio.« ie mislil sam ori sebi »me mora oač primerno nagraditi za ideio ki sem mu io dal. In ako že noče biti velikodušen, me vcai povabi na obed. corbacoue! Hoj. dober dan. moister Lureau!« I.ureau mu ie že nokai časa škilil naproti. »Kar noter! I.e noter! Vsi lepo zaporedoma!« ie grmel bivši gostil-n.čar delaie se. kakor da ne vidi Cogolina. »Hoi. slišite! Ali me ne spoznate? Hoi. moister gospod Lureau!« ie klical Cogolin. vabeč ga s svojimi naizaoeliiveišimi oovledi. »Noter, le noter! Mazila ie dovoli za vse! Njč več pleš. gospoda!« »Kai pa moia?« ie delal Cogolin ter snel svoio konoDlieno lasulio. »Moister Lureau. predragi moister Lureau! Mari ne poznate več svojega priiatelia in dobrotnika Cogolina?« »Nič več pleš!« ie rlul Lureau. »Le noter, vsi drug za drugim!« In tako ie zanesel Cogolina člo-j veški val v štacuno. kier le gosoa j Lureauieva s smehljajočim obrazom Iadrno delila lončke in navodi- la. Komai ie vstopil, že ie popustila ostale kuoce ie planila naravnost k niennt. »Kak prekrasen olešec!« ie za-vre.ščala. »Nate. gospod to mazilo vas stori podobnega svetemu Absa-lomi.. Samo livro stane. »Se pravi, madame —,« ie začel Cogolin iznenaden. »Kako? Kai pravi? Denar la nima? Nu. siromak oa bodi za vas zasloni! Zastoni!« ie laiala gosna Lureauieva. »Za\toni! Poglelte. gospoda. oeleite si ogleite si vrlega olešca. kakor ga niste videli še nikoli! Cez osem dni bo imel toliko las. da ne bo mogel več skozi tale vrata. Kar senika’. vrli mož. za vas ie zastoni!« To rekši ie pograbila Cogolina za ramena in ga pripognila z glavo nad čeber, ki ie poln črnikastega mazila. Na njen migljal ie priskočil pomagač, ki ie šarii zadai oo štacuni ter iel maziliti nesrečnežev« plešo. Cogolin se ie branil in voil. a zaman. Loba,-nial čelo in lice. vse ie izginilo pod smradliivim črnilom: imel ga ie polna usta in polne oči. Nazadnje se ie vendar iztrgal svoiim krvnikom, dočim so udarili kuoci v grohot. Obrisal si ie oči: prvi obraz, ki ga ie zagledal, le bil Laffe-mas! »Hudiča!« ie pomislil Cogolin. »Hvala Bogu. da sem izpremenien v zamorca, tako me looov vsai ne spozna. Gosoa.« ie povzel, »mari me ne poznate več? Cogolin sem. vaš prijatelj Cogolin.« »Kaf pravi?« Je zacvilila gospa Lureauieva. »Heio. moister Lureau! Evo ti falota, ki hoče biti slavni Cogolin!« Kupovavci mazila so se radovedno strnili okrog niiiu: nalpazliiveiši io bil Laffemas. »Aaa? Kai? Kako?« fe vzkliknil Lureau. planivši v štacuno. »Ta cepec in obešeniak se usti. da ie Cogolin!« »Gospod Lureau,« ie zaleclial Cogolin z žalobnim smehliaiem »oo-gjeite me vendar in recite, ali govorim resnico ali ne!« »Sal te gledam! Kai praviš? Kai se drzneš trditi?« »Pravim, da sem Cogolin. za vseh tristo hudičev!« ie viknil nesrečnež s srditim ogorčenjem. »Kakšno krivoverstvo!« ie zarlul Lureau. »Kakšna nesramna laž!« ie pritegnila gosoa Lureauieva. Pograbila sta vsak svoio palico ter začela udrihati, kar so iima dale moči. Več vnetih gledavcev iima le pomagalo in naigorečneiši ori tem poslu ie bil snet Laffemas. »Milost! Usmilinhle!« !e tulil Cogolin. »Priznal svoie ime! ie riul nehvaležni Lureau. »Smola! Ime mi ie Smola!« ie za-iavkal izumitelj čudodelnega mazila. Ves črn in mastan. v nameček pa še tepen in obrcan, ie zletel — »slavni Cogolin« na ulico ter iadrno izginil ziialom izpred oči. »Smola!« ie mrmral Laffemas, zaoisavaie si oriinzno ime. »Vitezovemu oprodu ie ime Smola. Dobro! Gospodar, ma česar ie iskal: zdal gleimo. da dobi tudi sluga svoi delež.« »Da bi ga kuga. umazanca Ln-reauia!« ie škrtal Cogolin na svo-iem begu. »Tak to ie tisto kosilo, ki me ie čakalo ori niem! In še Laffemas. kako ie udrihal! O. čakai. lopov. da se srečava na samem!« Stckaie. nrekliniaie in snuioč tnaščevanie. ie dospel k Sekvani. Tam ie zlezel k vodi te-r si opral Ka-tahreziško mast kakor 'ie vedel in znal. Nato ie krevsal dalie no taktu muzike svoiega lačnega črevesa: suha skoria. ki io ie pobral v cestnem blatu, ie bila vsa niegova hrana tisti dan. Štiri dni mu ie bila smola neločljiva spremljevalka. Ko na ie stooif peto iutro iz razvalin nekdanie gostilne ori »Velikem Henriku«, kier si ie bil uredil zavetie za' silo. se ie zdaici udaril oo čelu: domislil se ie, da bi šel poiskat Lanterna. »Lehko bi se bil spomnil Že oroi!« ie vzkliknil sam ori sebi. »Ce mu norečem »gospod de Lanterne«. le obed stvar: ako Da ga po- vzdignem v »visokost«, mi utegne navreči pištolo.« Urnih krač se ie nameril proti dvorcu markiza Cina-Marsa. Nič radi mu niso odprli vrat: oo dolgih nrošniah Da ie vendar dospel pred Lanternovo obličje, Lakai se ie baš obuval in oblačil za na pot. Mesečno sobo lepo opremljeno po moinoati s hrano išče solidna gospica za takoj. Ponudbe pod .Čistost* na upravništvo lista. Suha drva za kurjavo z dolenjskih postaj ter žagane bukove deske kupuje veletrgovina z drvmi in ogljem M. Herlinger, Karlovac. CgTShkDtvoritveni oglas. Liubliana. Cankarjevo nabr. 5. Dovoljujem si cenjenemu občinstvu naznaniti, da sem dobavlja vse kreditne in otvoril * MARIBORU, SLOVENSKA ULICA 7 Karbid privatne informacije v tu-in inozemstvu. V abone-m en tu ter posamezno cene zmerne. Podpisano ravnateljstvo »hoče oddati približno 1000 m* letos posekanega stavbenega lesa in sicer: hrastov, jesenov, brestov, trnkov, smrekov to korov les. — P. n. reflektanti naj se in krasne karbidne namizne in J čimprej zglasijo pri atfs "‘r X piWiiaraistiiiPii Ivo Andraschitz Maribor, Vodnikov trg 4. LipiiLtiia spliii sfioiiin pitnimi tMiU. Prevzemajo se tudi popravila pisalnih strojev vseh sistemov. Dalje sem prevzel zastopstvo pisalnega stroja znamke »Konti-nental.* — Priporočam se ter prosim za obilen obisk. Edvard Legat. Priporočajte in razširjajte Jugoslavijo* ^ ~ Z odjičnim spoštovanjem 2126 POZOR! POZOR! vrt- Knjigarne in trgovine s papirjem ter g. trgovci! 1921 • ii n v ■ «vui • KARAMELKE „ KOLINE A* prvovrstne češke sladkorčke, ima v zalogi LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA, LJUBLJANA, Bleiweisova cesta 18, kot jugoslovanska reprezentantinja tovarne »KOLINEA*, KOLIN. — Cena izredno nizka. — Oddaja se samo v zabojih po 100 kartonov. Brzojavi: Komercijalna, Ljubljana. Telefon: 408. "g=lf7 Trstje m »trope izdeluje In prodaja na debelo in drobno m3 po K 4*80, pri večjih naročilih znaten, popust, Ant. Steiner, Ljubljana, Jeranova uL 13. (Trnovo.) 771 Kdor sl leli nabaviti pristnega in znanega Haložana naj aa blagovoli posluiiti tvrdka: Prva halolka trgovina s vinom ANTE KORENJAK In drug pri Sv. Barbari v Halozah. v obliki 6X4 cm komad po 2 K 80 v in 12X7 cm ’ komad po! 9 K dobavlja vsako množino Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. Poštni predal 74. Vedno v zalogi tudi lični notesi, bloki, pisar, knjige (blag. dnevnik). Namesto božičnega darila svojim cenjenim odjemalcem bode podpisana tvrdka prodajala brec vsacega dobička samo 15., 16., 17. In 18. t. m. en groš in detail SOL dobro mleto, belo oddaja najcenejše v vrečah iz postaje Maribor, takoj Maribor. Pozor I Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov, igel, modnih stvari, vezenin, finih žlic, rinČic za čevlje, zapon, toaletnih •tvari, čevljarskih potrebščin in orodja itd. — Za obilen obisk se priporoča tvrdka J0S. PETEL1NC, Ljnbljana, Sv. Petra nasip 7. Najnlije cene nn drobno ln nn debelo I POZOR! Prodala žrevliev po zelo znižani tenlored božičem pri tvrdki ANT. KRISPER, "m™ lise i lii vse na roko šivane in iz najboljšega usnja in sicer v trgovini nn Mestnem trga In v „Bnlkenu“ skladišče št. 54 (od 9. do pol 12. ure in od pol 3. do 5. ure. Kdor hoče imeti res dobro in po ceni obutev, naj ne zamudi te prilike. 2105 V. Petričiča nasl. Samec. Tiskovine vseh vrst za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično, hitro in ceno »Zvezna tiskarna” v Ljubljani, Stari trg štev. 19. Naročila sprejema tudi upravništvo »Jugoslavije* v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. SHifcKal 0Priporočajo se sledeče domače tvrdke: Avtogaraža Popravilo vseh strojev Šušteršič & drug. Kleparstvo Teodor Korn, krovski in kleparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8. Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33. Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telet. 366). Pisalni stroji Kontrolne blagajne prodaja in popravlja Franc 'Sar, Cankarjevo nabr. 5 Špedicija Uher J. & A. Selenburgova ul. 4. Telefon št. 117. Slikarstvo, pleskarstvo Ivan Martinc, Poljanska c. ao. Specialna trgovina r. juveli in zlatnino Lud. Černe, VVoliova ulica 3. s klobuki Ivan Soklič, Stari trg št. 4. s papirjem Uranus, Mestni trg 11. Orodje in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37 s pohištvom in mizarstvom Franc Skalar, Rimska cesta 16. s pisalnimi stroji The Rez & Co., Selenburgova ulica štev. 6. Trgovina s špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica. a čevlji Aleksander Oblat, Sv. Petra c. a8. s špecerijskim in kolonijalnim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. io. z leleznino Erjavec & Turk »pri zlati lopati« Valvazorjev trg 7. s špecerijo, leleznino in cementom Alojzij Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta št. 31. šivalnih in pisalnih strojev in koles Ivan Jax & sin, Dunajska c. 15. z leleznino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1. z delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg 19. Arhitekt Viljem Treo, Gosposvetska c. 10. Fotografski atelje in povečevalni zavod Franc Kunc, Wolfova ulica 6. Tiska »UčIteUska tiskarna« Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Pesek.